Poštnina plačana v gotovini.
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO-— UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
SSffifiiS!
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
V. LETO
Murska Sobota, 7. junija 193*.
ŠTEV. 23
Sedem let gospodarske krize
Predsednik vlade je na zadnji letni skupščini beograjske borze govoril tudi o gospodarskih razmerah v naši državi, ter je izrazil nado, da bo z tekočim letom, ki obeta neobičajno bogato žetev, nastopilo v gospodarskem oziru, sedem rodovitnih let, po sedmih mračnih letih splošne gospodarske krize. In še je omenil, da je pod silo razmer moral posvetiti prvo leto svoje vlade izključno političnim vprašanjem, zato pa bo drugo leto posvetil gospodarskemu dvigu našega naroda.
V zadnjih sedmih, osmih letih smo res živeli v izredno težkih gospodarskih prilikah, ki so baš preteklo leto, po veliki suši, dosegle najvišjo točko. V tej dobi je večji del našega naroda zapadel siromaštvu. Dohodki večina poljedelcev so zdrknili na četrtino celokupnih dohodkov v prejšnjih letih in ko je še pritisnila lanska suša, je nastopilo obče pomanjkanje hrane in to celo v srezih, ki se štejejo med poljedelsko bogate pokrajine. Še hujši pa so bili prizadeti pasivni kraji, ki so stalno navezani na uvoz poljedelskih pridelkov, saj jim je pripeka uničila še ono malo, kar jim je zadostovalo vsaj za nekaj mesecev prehrane.
K sreči pa je dobršen del kmetovalcev prebrodilo to težko dobo in brez večjih katastrof dočakalo poletje, ki jim obeta boljše in lagodnejše življenje. Že v pomikih i? mm 2.1-
vino, v kolikor jo radi pomanj kanja krme ni prodal, znatno popravili, a bogato setev obetajoči posevki so mu navdali življenje z novo močjo, v zavesti, da je konec šestih suhih let in sedme ga gladnega.
A tudi za vse ostale panoge našega gospodarstva je bila pretekla doba v znamenju sedmih suhih let. V tej borbi občega gospodarskega zastoja je padlo mno go pionirjev in agilnih delavcev v našem mestnem gospodarskem življenju, a oni, ki so ostali, so morali prevzeti dvojno delo in težo, ki jih je od dneva do dneva bolj tlačila k tlom. V njih organizacijah, skupščinah in kongresih je bil odmev tegi| težkega borenja. Zato pač nič ni čudnega,
da so našle besede predsednika vlade tako velik odmev v državi, saj svečano obljublja da bo v bodoče posvetil svoje delo dvigu našega gospodarstva. Značilna pa je ta izjava v toliko, ker nam dokazuje prebridko resnico: da so politične prilike glavni krivci naše nesreče ter težke gospodarske situacije in da ovirajo vsako delo, ki je usmerjeno za gospodarski podvig naroda.
Četudi živimo že nekaj let v težki mednarodni politični in gospodarski situaciji, četudi nam ovirajo našo zunanjo trgovino in so nas bile slabe letine, gotovo bi bil naš položaj danes boljši, če bi mogli vso svojo skrb posvetiti gospodarskim vprašanjem. Nam so minula leta v reševanju notranjih političnih problemov, a gospodarsko življenje smo prepustili slepi usodi. Vlade so prihajale in odhajale in niso rešili ne političnih vprašanj še manj pa
gospodarskih. Narod si danes išče zaslužek in kruh, zato je neprimeren čas za prazne politične razgovore in od vlade se tudi drugega ne zahteva, kot da dela na reševanju mnogobrojnih gospodar-rskih vprašanjih. Predsednik vlade je dobro označil situacijo, v katero je padel ob prevzemu vlade... Šele sedaj se bo lahko posvetil gospodarskim problemom!
In prav vsi bi ga morali v tem delu podpirati, zato bi morali kmetje na svojih zborovanjih in kongresih opustiti celo vrsto malenkostnih zahtev, po večini krajevnega značaja, ter zahtevati, pa naj bodo to kmetje krog Beograda, Zagreba, Šplita, Ljubljane, Cetinja, Sarajeva, Subotice, Skop-lja, enoglasno in odločno:
Zahtevamo, da kraljevska vlada opusti vse notranje politične probleme za boljše čase in se naj izključno posveti gospodarskim vprašanjem!
PO U C I K fl
Poljski zunanji minister Josip Beck se je dnf 2?. in 28. maja mudil v Beogradu, kjer je imel z naiim zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem več razgovorov, v katerih sta proučila glavna pereča vprašanja mednarodne politike. Pred očmi sta imela zlasti poljsko- jugoslovensko sodelovanje v zvezi z ureditvijo teh vprašanj. Po izmenjavi misli sta zunanja ministra ugotovila popolno soglasje, da bosta pri izvajanju zunanje politike svojih držav, podpirala v mejah možnosti in obstoječih obojestranskih mednarodnih obveznosti vsako politiko, ki bo temeljila na načelih pravičnosti ter na spoštovanju dostojanstva in zakonitih interesov svojih držav.
Zadnji sestanek med poljskim in našim zunanjim ministrom jenov dokaz za prisrčno razmerje, ki je že od nekdaj vladalo med obema slovanskima narodoma.
Kakor je vse svetovno časpisje spremljalo z veliko pozornostjo obisk poljskega zunanjega ministra v Beogradu, tako je tudi nemško časopisje posvetilo temu dejanju največjo paž-njo. Sedaj se je celo izvedelo, da bo v kratkem plspel v Beograd pruski ministrski predsednik Ofiring v svrho važnih političnih razgovorov z našim zunanjim ministrom. Podal se bo nato na našo obal na krajši odd« h.
Nj. Vis. knez-namestnik Pavle in prezident češkoslovaške republike
dr. Beneš bosta te dni odpotovala v Bukarešto na obisk k romunskemu kralju Karolu. Podroben spored sestanka šefov držav Male Antante je že sestavljen.
Zveza kmetskih fantov In deklet poziva svoje člane, da si nabavijo zelene srajce in zelene kravate ter znake štiriperesne deteljice. Pri vseh prire-diitvah naj nastopijo v tem kroju.
Kmetijsko ministrstvo prireja zadnje čase celo vrsto konferenc in anket o pospeševanju živinoreje v državi.
Zastopnik ministra pravde je že
podpisal uredbo, s katero se je z 1. junijem t. 1. prenesla pristojnost sreskega sodišča v Čakovcu, glede varuštvenik poslov v občini Štrigovi na sresko sodišče v Ljutomer.
Prihodnja konferenca Balkanske zveze bo dne 12. junija in sicer na nekem še ne označenem kraju jugoslovanske obale, na jugoslovanskem parniku, ki bo udeležencem konference stavljen na razpolago. Obravnavali bodo vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu evropske politike.
V Beogradu se je preteklo nedeljo vršil ustanovni državni kongres JRZ, katerega se je udeležilo 371 delegatov. Navzoči so bili tudi številni slovenski poslanci. Kongres je otvoril predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je govoril o programu in organizaciji Jugo-slovenske radikalne zajednlce. Med
drugim je govoril tudi o sankcijah, o prejšnjih režimih, hrvatskem vprašanju. Poleg označbe osnovnih smernic naše zunanje politike je napovedal tudi samouprave v širokem obsegu in omenjal tudi politične zagone. Njemu, kakor tudi ministroma dr. Korošcu in dr. Spahu so delegati priredili velike ovacije.
V	Zagrebu pa ]e bila banovinska konferenca JNS za savsko banovino. Glavno poročilo o političnem položaju v državi ter o obnovi dela je imel senator dr. Banjanin. Izvoljen je bilo novo predsedstvo banovinskega odbora JNS.
Krvavi spopadi in nemiri so v Palestini še vedno na dnevnem redu. čim dalje bolj se množe bombni atentati na javne ustanove ter napadi na žide in angleško vojaštvo. Posebno nevarni so napadi arabskih tolp, ki se skrivajo po hribovitih krajih. Boji že imajo značaj pravih vojnih operacij.
V	Paragvaju je izbruhnila revolucija, ki je naperjena proti predsedniku republike. Uporniki so obkolili in premagali vladne čete ter korakajo proti prestolnici.
Japonci so nenadoma zasedli Peking. S tem so postali gospodarji vse severne Kitajske. V Ameriki in Angliji so radi tega silno vznemirjeni. Radi tega se je položaj na Daljnem vzhodu zelo poslabšal in ni izključeno, da pride zopet do usodnih zapletljajev.
Madžarski zunanji minister je imel v poslanski zbornici govor, v katerem se je predvsem bavil s po-dunavskim vprašanjem. Omenil je tugi revizijo mej, ki se naj izvrši mirnim potom, zahteval priznanje popolne enakopravnosti in povdarll zvestobo do Italije.
V	Sašu ed IS. do 30. junija bodo v Avstriji prvi vojaški nabori. Za enkrat bo rekrutiranih 15,QQ0 novincev letnika 1915.
NemSki gospodarski minister dr. Schacht prispe še ta mesec v Sofijo v svrho razprave glede nove trgovinske pogodbe.
Abesinski cesar je z angleško vojno ladjo prispel v Gibraltar, kjer se je v vsej tišini nastanil v nekem tamkajšnjem hotelu.
Italjanska vlada bo razpisala veliko notranje posojilo, ki bo v celoti uporabljeno za gospodarsko povzdigo Abesinije.
Palestinski nemiri so dosedaj zahtevali 47 mrtvih, 332 ranjenih in 1254 aretirancev. Po zadnjih vesteh so nemiri malo ponehali, kljub teffu pa je vojaštvo še v?dno v strogi pripravljenosti, ker sp med Židi in Arabci še vedno silno napeti odnošaji.
Kolkovanje kontrolnih blokov.
Na konkretno vprašanje, ali kontrolni bloki podlegajo računski taksi, je ministrstvo financ, ode-Ijenje davkov z razpisom z dne 11. aprila 1936 št. 23232 odgovorilo sledeče:
„Da se po novom propisu T. br. 34 taks. tarife plača na račune, note, izveštaje i slična pisma, što ih trgovci ili obrtnici izdaju jedan drugome ili drugim licima o tražbinama i ispo-rukama, koje potiču iz njihova posla bez razlike dali se u njima posvedočava isplata ili ne i da li su ih izdavaoci potpisali ili ne i to samo u slučaju kad se isti (računi, note, izveštaj i slična pisma) faktično izdaju.
Prema ovome kada se kupcu izdaje račun, nota, izveštaj ili slično pismo o tražbinama ili isporukamaproteklim iz poslova trgovaca i obrtnika mora se i po novom propisu tar. 34 taks. tarife platiti ova taksa, te se prema tome ova taksa ima platiti i kad se kupcu izdaje roba sa prvim primerkom kontrolnog bloka, kako je to u priloženoj pretstavci navedeno."
O tem obveščamo vse p. n. trgovce, v kolikor se v svojem poslovanju poslužujejo reg. blagajn in izdajanja teh register blokov, pripominjamo pa, da zneski do 50 Din ne podlegajo plačanju no bene takse.
Razrešitev upravnega odbora ObSinshe hranilnico v G. Radgoni.
Občinsko hranilnico v Gornji Radgoni je ustanovil napredni občinski odbor trške občine Gornja Radgona kljub odporu od strani pristašev bivše SLS, ki so se bali konkurence za svojo Posojilnico. Poslovati je začela dne 27. marca 1925 ter postala v kratkem času važen gospodarski in kulturni činitelj na tej skrajni severni državni meji. Denarna sredstva za poslovanje so dali na razpolago v prvi vrsti naprednjaki v obliki velikih hranilnih vlog, med tem ko so pristaši SLS hranilnico dosledno bojkotirali. Uspešno poslovanje, katerega je vodil
z malimi osebnimi spremembami eden in isti upravni odbor je rodilo lepe uspehe in v kratki dobi se je razvila hranilnica v enega izmed najmočnejših podeželskih hranilnih zavodov. S svojimi sredstvi je Občinska hranilnica omogočila z ugodnimi posojili trški občini Gornja Radgona stavbo velike občinske hiše že leta 1927, nadalje omogočila nadaljevanje obratovanja v velikih občinskih opekarnah ter splošno storila za občino vse, kar je bilo v njenih močeh.
Tekom meseca aprila 1936 je bila potom Zveze Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani izvršena pri iuk. hranilnici revizija, ki je pri pregledu poslovanja ugotovila, da je bilo isto v najlepšem redu. Dosedanji upravni odbor hranilnice je s svojim požrtvovalnim in ne sebičnim poslovanjem ne-le obdržal, temveč celo dvignil zaupanje občinstva v ta zavod tako, da se je v zadnjih poslovnih letih lahko konstatiral celč lahek porast novih hranilnih vlog, to je vlog po oktobru leta 1931, ki so od tega časa naprej vse pokrite v gotovini, s katero razpolaga hranilnica. Hranilnica je ce!6 dovolila tudi nekaj novih kratkoročnih posojil. Med tem ko so vsi člani uprave vodili posle popolnoma brezplačno, se je vso ostalo poslovanje vršilo ob skrajno nizkih režijah tako, da se je tudi z izredno štedljivostjo pripomoglo do uspešnega poslovanja zavoda.
Med tem ko je na podlagi teh ugotovitev prinesla končana revizija do sedanjemu upravnemu odboru priznanje in pohvalo, pa je prejel isti od kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. majnika t. I. priznanje posebne vrste, namreč odlok o razrešitvi dosedanjega upravnega odbora. Ta odlok se opira kratkomalo na čl. 27 hranilničnega regulativa ter ne vsebuje prav nikake utemeljitve za razrešitev. Za gerenta je bil imenovan tukajšnji trgovec g. Joža Hrastelj, kateri hoče očividno s svojim političnim udejstvovanjem doseči pri občanih isto priljubljenost, kot jo uživa pri svojih trgovskih tovariših in kar se je jasno pokazalo na izrednem zborovanju trgovskega gremija — poverjeništva v Gornji Radgoni, dne 9. majnika 1.1.
Pri tem dejanskem položaju zanašati politiko v denarne zavode kaže pač na izvanredno gospodarsko nelz kušenost na eni strani ter na neverjetno strankarsko nestrpnost na drugi strani. S pomočjo politične oblasti priti na krmilo v denarnem zavodu, ki so ga ustanovili ter razvili politični nasprotniki, je pač stvar posebnega okusa. Za vso škodo in posledice pa bodo odgovarjali oni, ki so si pridobili lavoriko razpusta dosedanjega upravnega odbora.
Mačeho je ubil.
V Adrijancih se je preteklo soboto, v jutranjih ursh, odigrala tragedija, k je pretresla vso tamkajšnje prebivalstvo. Lajoš Matuš, ki se je pred trem leti ves betežen vrnil iz Amerike, je bil v stalnem sporu s svojo, že pri letno mačeho Ano Matuš. Polbrat, ki ga je Iz usmiljenja vzel pod streho, mu je moral ceio skrivoma dati jesti, tako da je vladal v družini pravi pe kel. Lajoš pa je bil navezan !e na usmiljenje, ssj se je po 15 letih svojega bivanja v Ameriki, kjer je v tovarnah ohromel, izgubil pri nekem bančnem polomu vse svoje prihranke in celo hišo, ki si jo je sezidal. Tako pripoveduje sam in to vedo tudi sosedje. Dolgoletna mršnja med obema pa je prišla preteklo soboto do izbruha. Vsi domači so odšli na delo, tako da sta sama ostala doma ohromeli Lajoš in njegova mačeha. Sam pripoveduje, da ga je zopet začela nsgan-jati na dvorišče, ga prijela celo za rokav, mu vzela palico in ga vlekla proti vratom. Takrat pa jo je Lajoš Matuš z vso močjo odrinil od sebe. Starka se je spodtaknila ob visokem pragu in priletela z glavo na kamenita tla v veži, kjer je negibno obležala v mlaki krvi. Takšno so jo našli domačini, ko so se vrnili s polja domov.
Že v popoldanskih urah pa je bila na mestu dejanja sodna komisija iz Sobote. Pri raztelesenju pa je zdravnik dognal kar pet občutnih ran na glavi. Zadnji del glave pa je bila tako zdrobljen, da je skoro nemogoče, da bi dobila pokojnica take poškodbe od samega padca. LJ?edena preiskava bo skušala dognati vse podrobnosti in razsvetliti zadnje trenutke obračunavanja med sinom in mačeho.
Gasilske vaje v Murskih Črncih.
Čeravno je v ponedeljek, dne 1. junija 1936 močno deževalo ves pred-poldan, so se naše gasilske čete ob 15. uri polnoitevilno zbrale v Murskih Črncih in pod poveljstvom člana žup-ne uprave g. Čačinovič Emerika, izvršile svoje letne gasilske vaje.
Številna udeležba naroda na vajah je dala upravičeno presojo, kako ljudstvo pravilno ceni naše prostovoljne zaščitnike zoper vse elementarne nezgode.
Prijetno je bilo opazovati tekmovanja na vajah poleg krepkih mlade-
ničev gasilcev tudi starejše osivele tovariše, ki n?so v ničemur zaostajali pri izvajanju razmeroma težkih in deiikatnih nalog.
Ko je dospela četa Bakovci s svojo godbo na zborno mesto, je trubač zasviral zbor, nakar so se postrojile čete M Črnci, Krog, Rakičan in Ba-kovci pred brizgalnami. Izvršili so vojaške vaje in nato vaje z brizgalnami, pri čemur se je opazilo, da obvladajo,tako poveljniki, kakor gasilci, vso disciplino in da so vredni slovesa svoje ustanove.
Vaje z brizgalnami so pokazale enotnost vseh čet, zlasti takrat, ko so vse čete pod poveljstvom g. Čačino-viča, nastopile skupno.
Radovedno smo pričakovali izvajanje raznih nalog v gašenju fingiranih požarov.Prvo nalogo je dobil poveljnik čete Krog g. Gomboc in sicer gašenja požara v notrajnosti poslopja v vezi z reševanjem ljudi, omamljenih od strupenih plinov. Hitro in pravilno je raz • vrstil vse čete na primerna mesta, poiskal leglo požara in zaukazal $a-marjanom reševanje, pri čemur se je uporabljalo maske zoper stupene pline. S tem je poveljnik dokazal svojo popolno sposobnost.
Drugo nalogo — leteči požar — je izvedel poveljnik čete M črnci g. Ferenčič. Tudi tu se je pokazala spretnost in iznajdljivost poveljenika in gasilcev, kajti hipoma je izvršil obrambo štirih poslopij.
Tretjo nalogo je dobil poveljnik čete Bakovcih g. Balažič, to je gašenje požara v dimniku. Pravilno je odredil obrambo in razporedil gasilce k dimniku, ki so odstranili vse kar bi "ahko pospešilo požar.
četrto nalogo je prejel poveljnik čete Rakičan in sicer napad, obrambo in reševanje. Kakor vselej se je tudi tokrat izkazal g. Peterka kot spreten in strumen poveljnik. Njegova ostra, kratka in stvarna zapoved gasilcem je narodu inponirala in omogočila hitro in nalogi primerno izvršitev obrambno požarnih del.
Nato je bil, ob kratki kritiki, obrazložen gasilcem pomen izvršenega dela kakor tudi nastop ob slučajih požarov drugih vrst.
Slednjič se je izvršil, ob zvoku godbe, strumen mimohod, ki so ga gasilci z prav dobrim vojaškim nastopom izvedli.
Lepemu uspehu izvršenih gasilskih vaj je vsestransko prištevati zaslugi agilnemu delovanju g. Čačinoviča, njegovim poveljnikom in vsem gasilcem, ki so se vaj udeležili. Vajam so prisostvovali poleg drugih uglednih oseb tudi g. predsednik občine M. Sobota okolica Celeč Ferdo in šol. upravitelja gg. Horvat Bela in Stanič J.
KIPLING:	3
Toomai,
ljubljenec slonov
Mali Toomai se je spomnil na zidane prostore za slone v Cawnporu, a ni rekel besedice. Vse ljubši mu je bilo taboriščno življenje in je mrzel tiste široke, ravne ceste, vsakdanjo preskrbo trave iz zaloge krme, pa dolge ure, ko ni bilo drugega dela kakor da je gledal Kala Naga, ki se je zibal za plotom iz kolov.
Mali Toomai je silno rad lazil po potih, kjer je samo slon mogel hoditi, se spuščal v dolino, gledal divje slone, ki so se pasli milje daleč; všeč mu je bil beg prestrašenih prašičev in pavov izpred Kala Nagovih nog, vid jemajoči topli dež, ko se je kadilo iz vseh brd in dolin, krasna meglena jutra, ko nihče ni vedel, kje bodo tisto noč taborili; posebno pa
mu je bilo pogodu trajni, oprezni pogon divjih slonov in blazni tek in dirindaj ponočnega pogona, ko so sloni drveli v stajo, liki skale v pla zu, spoznali, da nikjer ni izhoda, se zaganjali ob težke kole, odkoder jih je pregnalo vpitje, baklje in pokanje nabojev brez krogel j.
Celo majhen deček je bil pri tem lahko koristen. Toomai pa je bil koristen za tri druge. Dobil je bakljo, jo vihtel po zraku in kričal na vse grlo. Ampak v resnici imenitna zabava se je pričela, ko so jeli jemati slone ven in je bila kedah, to je staja, na moč podobna sliki sodnjega dne, ter so si ljudje morali dajati znamenja, ker ni bilo mogoče slišati niti besedice. Tedaj je mali Toomai splezal na vrh enega majajočih se stajinih kolov; od solnca pobeljeni rjavi lasje so mu vihrali okoli ram, da je bil ob luči bakelj videti kakor škrat; kakor hitro
pa se je hrušč in trušč malo polegel, si slišal njegov tanki glas, ko je iz podbujal Kala Naga, da je prevpii trombanje in treskanje, pokanje vrvi in ječanje povezanih slonov. »Mali, mail, Kala Nag! (Naprej, naprej, črna kača I) Dant do I (Daj mu z oklom I) Somalo, somalo 1 (Previdno, previdno 1) Maro 1 Mar 1 (Udari ga, udari 1) Pazi na koli Arrel Arrel Hai 1 Yai 1 Kya-aah 1" Tako je kričal na vse grlo, med tem pa se je siini boj med Kala Nagom in divjim slonom majal po kedi sem pa tja; stari lovci na slone so si brisali pot z oči in so našli še toliko časa, da so pomigali malemu Tomainu, ki se je vrh kolov zvijal od radosti.
Ni se samo zvijal, storil je še kaj več. Neko noč je zdrknil s kola, se splazil med slone in pograbil konec vrvi, ki je padla na tla, ter jo podal gonjaču, ki jo je skušal natakniti na
nogo brcajočega mladega slona (mladi sloni dajejo veiiko več posla kot dorasle živali). Kala Nag je pri tem uzrl, ki ga je na mestu našeškal in posadil zopet nazaj na kol.
Drugo jutro ga je še pošteno oštel rekoč: »Ali ti dobra zidana pregraja za slone in malo prenašanja šotorov ni dovolj, da moraš na svojo roko hoditi slone lovit, paglavec ? Da veš, tisti neumni lovci, ki imajo manjšo plačo kot jaz, so govorili o tem s Petersenom Sahibom." Mali Toomai se je silno ustrašil. Sicer ni dosti vedel o belih ljudeh, toda Peterson Sa-hib je bil zanj najimenitnejši beli človek na svetu. Bil je glavar vseh poslov, tičočih se kede — možak, ki je vjel vse slone za vlado in je več vedel o navadah in življenju slonov kot vsi živi ljudje.
Domače vtsz\
ITlurska Sobota:
—	Odlikovanje. Tuksjšnji žan-darm. major g. Vlado Narančič je bil za svoje vestno službovanje odlikovan z redom Jugoslovanske krone. Priljubljenemu g. komandantu k zaslužnemu priznanju iz najvišjega mesta naše iskrene čestitke.
—	Poroka. V soboto se je v tukajšnji evangeličanski cerkvi poročil g. Grof Ivan, uslužbenec v tovarni Benko r gdč. ŠQic Alojzijo. Mlademu paru mnogo sreče 1 Čestitamo I
—	Odpovedan koncert. Koncert ljubljanskih umetnikov, katerega je organiziral sreski odbor Rdečega križa s sodelovanjem tukajšnje podružnice Kola jugoslov. sester, je bil preteklo nedeljo ponovno odpovedan. Razočarana publika si je ob svojevrstnem postopanju ljubljanske dvojice, ustvarilo seveda svoje mnenje, ki bo za njih morebitna prihodnja gostovanja, merodajno. Obžalovati je le, da so žrtve te brezobzirnosti postali dve naši karitativni organizaciji, ki uživate vso simpatijo javnosti. Upamo, da se bo ie vprašanje razprodanih vstopnic rešilo v najkrajšem času, tako da slednjič izginejo še zadnji sledovi o nameravanem gostovanju, ki nas je napravilo za eno izkušnjo bogatejše.
—	Polovična vožnja na proslavo SK Mure. Udeleženci svečane otvoritve športnega .Stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja* pod najvišjim pokrovitejjstvom Nj. Vel. kralja Petra II. dne 28. junija 1936, uživajo vsled rešenja ministrstva sa-obračaja št. 7904 pravico na polovično voznino na vseh državnih železnicah. Polovična vožnja velja od 24. junija do 3. julija v tej obliki, da kupi vsakdo na vstopni postaji celo karto in železniško legitimacijo obrazec št. 13. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek, po potrditvi legitimacije po SK Muri, da je udeleženec prisostvoval svečanosti. Opozarjamo vse domačine-Prekmurce, ki žive raztreseni po naši državi, da se poslužijo te vozne ugodnosti, za istočasen obisk svojih domačih krajev.
—	Čitalnica. V ozkem krogu svojega članstva je tukajšnje sokolsko društvo otvorilo preteklo soboto svojo preurejeno čitalnico, ki naj služi poleg svoje naloge tudi k medsebojni poglobitvi stikov med članstvom. Poleg dnevnikov in tednikov so na razpolago slovenske in nemške ter hrvaške in francoske revije in ilustracije, čitalnica je odprta vsak dan od 16—22 ure ter ob nedeljah in praznikih od 10 do 22 ure.
—	Kulturni film. Kakor smo že zadnjič pisali, bo v soboto ob pol devetih zvečer predvajan kulturni film: .Zemlja dela in bodočnosti". Ker je za predstavo veliko zanimanje, opozarjamo, da se lahko vstopnice rezervirajo pri Kino Dittrich.
—	Nn banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra
t. 1. Šola je dvoletna. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 Din. Prošnje za sprejem (kolek Din 5. ) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: krstni list, do-movnico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri enih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
Gornja Lendava :
—	Blagoslovitev gasil. doma.
Velika večina Prekmurcev še ne pozna svoje ožje domovine. Posebno gori-čanski kraji so znani marsikomur le imenoma. 7. junija t. 1. se nudi lepa prilika, da si ogledate Goričko. Ta dan vsi v gotičansko metropolo — Gornjo Lendavo, kjer se vrši ob 15. uri popoldne svečana blagoslovitev novega gasilskega doma. Po blagoslovitvi prosta zabava v gostilni g. Maršik Alojza. S številno udeležbo poplačate ves trud naših gasilcev, zato v nedeljo vsi na izlet y Gor. Lendavo,
—	Materinski dan. Tuk. prosvetno društvo je v nedeljo 31. maja priredilo lepo uspelo materinsko prireditev. Vse točke so bile primerne in lepo podane. Posebno igra je bila globoke vsebine, ter je živo predočila materino skrb, ljubezen in žrtve do svoje dece. Igralci so se vživeli v svoje vloge in štev. občinstvo povsem zadovoljili.
—	Društveni dom. Vso delo zidave doma lepo napreduje. Izdeluje se že opeka, katere mora biti okoli 160.000 komadov. Delavcem nagaja pri tem .blatnem" delu edino deževno vreme. Če ne pride kaj navskriž, bo vsa stavba do 1. nov. pod streho.
DOPISI:
—	Izpit je napravil. Gospod Kosi Anton, učitelj v Beltincih je napravil ispit za šolskega upravitelja z prav dobrim uspehom, čestitamo 1
—	Črnelavci. V nedeljo, dne 7. t. m. priredi društvo kmetskih fantov in deklet zelo zabavno trodejanko (6 slik) .Zanikarna trojica". Začetek predstave je ob 15 uri. Po igri bo plesna veselica. K številni udeležbi vabi odbori
—	Pertoča. Domača gasilska četa priredi 7. junija 1936 tombolo. Začetek je ob 15. uri. Dobitkov je veliko in obstoje iz bicikla, klafter drv, vreče moke, vreče pšenice in mnogo drugih predmetov. Cenjeno občinstvo se vljudno vabi k številni udeležbi.
—	Tešanovci. Pri nas se bodo vršile dne 21. junija velike gasilske žup-ne vaje, katerih se udeleži 9 gasilskih čet. Obenem bo izvršena blagoslovitev prapora, ki ga bo gasilski četi Tešanovci podelil starešina župe, g. nar. poslanec Benko. V to svrho bo v Te-šanovcih na prostem predpoldne ob
10. uri sv- maša. Razpored blagoslovitve je zelo obširen, kar bo slavnost vsekakor povečalo.
Mura - Laško 4:0 (1:0).
Na binkostno nedeljo je gostovalo v Murski Soboti simpatično moštvo S. K. Laškega. Kljub slabemu vremen* se je zbralo na štadionu številno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo prvemu nastopu gostov v Murski Soboti.
Gosti so nas s svojimi lepimi kombinacijami prav prijetno presenetili, če bi pa bil njihov napad pred golom odločnejši, bi lahko dosegli mnogo ugodnejši rezultat.
Domačini so morali nastopiti z rezervami, ki pa niso mogle docela nadomestiti svojih tovarišev iz prvega moštva. Brezhibno je opravila svoje delo le ožja obramba, ki je uspešno odbila številne napade gostov. V kril-ski vrsti je bil najboljši č a g r a n, kljub temu, da je igral slabše kot običajno. Zelo slaba je bila napadalna vrsta, tu je bil le Kardoš II, ki je zabil vse 4 gole, polnovreden igralec, ostali so bili deloma bleslrani, deloma so pa igrali daleko izpod običajne forme.
Sodil je g. Turk J.
PLAVANJE
Vemo, da je zlasti za mladino potrebno, da se vadi in krepi ter preizkuša svojo spretnost v raznih panogah športa, prepričani smo pa, da je eno najzdravejših in življensko najpotrebnejša vrsta športa — plavanje.
Pred kratkim smo čitali strašno nesrečo pri šolskem izletu v čehoslo-vaški, kjer je utonilo 31 učencev osnovne šole.
Tisoči nesrečnih žrtev, ki so našli smrt v valovih voda, naj bo opomin: pustite otroke v kopališče, naučite jih plavati in ta zagorela, zdrava in vesela mladina vam bo vedno hvaležna.
V Ameriki in na Japonskem je plavanje obvezno v vseh šolah ...
7. junija olimpijski dan.
Dne 1. avgusta bo zapel olimpijski zvon na stolpu berlinskega stadiona, ko se začne XI. in obenem največja olimpijada, kar jih pozna zgodovina človeštva.
52 narodov bo zastopanih v stadionu in cel svet bo opazoval in ugibal, kdo bodo zmagovalci. In med to pisano mednarodno družbo bo tudi naša državna reprezentanca, ki bo štela okrog 100 športnikov.
Naši reprezentanti skoro v vseh panogah športa že prav pridno trenirajo, tako da že danes lahko trdimo, da bodo častno zastopali barve naše domovine. Le ena skrb tare vse me-rodajne športne člnitelje: f nančna sredstva.
Zaradi tega bo dne 7. {unija po vsej državi olimpijski dan, na katerem bodo sodelovale vse športne organizacije in čisti dobiček prireditev gre v korist olimpijskega fonda.
SK Mura priredi v nedeljo popoldne ob 3. uri nogometno tekmo, table tenis, lahkoatletski, sabljaški in težko-atletski nastop.
Skromna bo naša prireditev, saj se morajo po nalogu Jugoslovenskega olimpijskega odbora vršiti tekme z najmanjšimi izdatki, vendar je dolžnost občinstva, vsakega ljubitelja jugoslovanskega športa, da podpre olimpijski dan s svojim posetom.
Pridite vsi, ter prispevajte, da bo naša država dostojno zastopana na olimpijadi.
SOKOL
Vsemu članstvu t
Zadnji dan za prijavo udeležbe na pokrajinskem zletu v Subotici je 8. VI. 1936. Prijave sprejema br. Sedonja.
Pri našem javnem nastopu v nedeljo, dne 14. VI. 1936 sodeluje tudi vzorna vrsta Mariborskih sokolskih društev.
Čitalnica, ki je bila otvorjena v soboto, dne 30. V. 1936, je odprta vsak dan od 16. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 22. ure. Vstop je dovoljen članstvu vseh sokolskih edinic. Opozarjamo na poseben .čitalniški red", ki je v čital-niških prostorih.
Vse edinice prekm. okrožja opozarjamo, da pravočasno pošljejo vse potrebne izkaze, posebno pa prijave za naš nastop.
Redna sa|a
a)	prosvetnega odbora bo v pondeljek ob 20. uri,
b)	celotne uprave v sredo, dne 10. VI. 1936 ob 20. uri.
K tekmam Mariborske Sokolska Zupe v Mariboru dne 7. VI. 1936 bo vozil poseben avto. Cena bo minimalna. Odhod ob 5. uri 30. Prijave sprejema tajnik br. Nišelvicer. Članstvo in prijatelji vabljeni I .
Zdravo I Uprava s. d. M. Sobota in okrožja.
II. dražba gramoza
se bo vršila dne 12. lunlja 1936 ob 9. uri
v pisarni odbora. V pisarni se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
Sreski cestni odbor M. Sobota.
Kdor ieli kupiti AVTO nai kupi voz znamke
jpADLER"
Najboliii Najalegantnaiii
Najbolj ekonomiten Najsolidnaiii
Delavci!
Kdor hoče na žetvo v Bačko, naj se zglasi pri
GERGAR VIKTORJU Križevci.
OPOZORILO
Kot Imetnik avtotakse sem se z 15. majem 1936 preselil t poslopje poštnega urada v Beltinci Prevažam osebe In raznovrstni tovor. Vsem potnikom iz Murske Sobote, ki me telefonično ali pismeno naročijo, ne računam vožnje iz Beltinci v M. Soboto. Kilometrino računam najcenejše. Se priporoča 2	H U J S ŠTEFAN.
Otvoritev mesnice.
Dne 20. maja 1936 sem otvoril mesnico v Kuzmi poleg avstrijske meje. Vsemu prebivalstvu se najtopleje pripore ča
MEKIŠ ŠTEFAN.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom krojaško obrt vodila dalje z istimi delavci kot dosedaj.
Se priporoča
vd. Benko Gisela
1	M. Sobota, Zvezna ul. 8.
Zahvala.
Ob zelo težki izgubi našega nadvse dobrega soproga, očeta, starega očete in tasta, gospoda
HIMA ALEKSANDRA
»bline
Izrekamo iskreno zahvalo za številne ustmene in pismene izraze sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni vsem vernikom moravske evang. verske občine, zlasti pa njenemu predstavniku inšpektorju gospodu Kiihar Štefanu za prelep pogreb blagopokojnika; nadalje vsem darovalcem itevilnlh krasnih vencev in cvetja, čč. duhovščini za lepe poslovilne besede, gasilskim kor-poracijam iz Moravcev, Tešanovcev, Vučje Gomile in Mlajtlncev za častno spremstvo, za prav v srce segajoče žalostinke, ter sploh vsem prijateljem in znancem, ki so spremili blagopokojnega na njegovi zadnji poti v tako častnem številu.
Izkazano sočutje do nepozabnega blagopokojnega nam je bilo v veliko tolažbo.
V Moravcih, v Križe vcih, v Ljubljani, dne 30. maja 1936.
lALUJOll OSTALI.
ZAPISNIK
o XV. Redni letni skupščini Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki se je vršila dne 2. maja 1936 v Sokolskem domu v M. Soboti.
Pred seboj vidimo nevarnost razsula onega sistema, na katerem je slonelo gospodarstvo zadnjih 50 let. Teška naloga Zbornice za TOI je prav gotovo teška danes, ko je potreba, da ge odstranijo zapreke, katere ovirajo normalen razvoj našega gospodarstva. Te zapreke se pa pojavijo samo radi tega, ker se na rperodajnih mestih ne posluša na nasvete Zbornice in drugih gospodarskih organizacij in se šele potem, ko se pojavijo škodljive posledice izdanih uredb glefja na popravke. Pojavi, ki se pokažejo, kot neposredna posledica tega stanja, so številne odjave obrtnih pravic, ki jih je ugotovil^ Zbornična statistika v zadnjih 4 letih na 7.568. To ogromno število padlih eksistenc predstavlja važen gospodarski in še važnejši socijalni problem, ter obenem velikanski potres našega gospodarskega stavbišča, kajti trgovec, ki je pod tezo davčnih dajatev padel, mora dalje živeti in dalje preživljati svojo družino ter zaslužiti svoj kruh. In ti so ravno tisti, ki šušmarijo, jasno, da se ti iz dqpva y dan v.e^po bplj množijo.
Tudi pri razbremenitvi postaja položaj težji. Finančna uprava zahteva od manjšega števila zavezancev pridobnine vedno večji dohodek. Tako je znašal naci-jonalni dohodek v letu 1922 80 milijonov, dočim je "dosegel con^o * pridobiti ir^ y letjh 1932/33 220 bilijonov in sedaj, ko je šteyilo eksistenc znižano, 280 milijonov. Istotako se je zvišala postavka iz prometnega davka na 670 milijonov dinarjev. Vse te številke in ti momenti nam kažejo, da moramo biti pred položajem resni, kajti potemtakem bo davči vijak še hujši in gledamo zaman z optimizmom v bodočnost. Z ozirom na ta dejstva je Zbornica za JOI Y$dr\o zahtevala, da §e zniža postavka pridobnine od 10% na 8%, da se znižajo visoke samoupravne doklade, odpravo računskih listkov, odpravo davčnih potrdil q plačanih davkih, ki se zahtevajo pri licita-gjaft in šfc mnogo drugih perečih vprašanj za ozdravitev današnjega gospodarska. Nekatere naše zahteve so se ugodile, druge spet ne.
V trgovstvo prihaja v zadnjem času do čudnega izraza dejstvo, da prevzemejo konzumi 50 pa tudi do 75% prometa od trgovca. To nj^ v dilemo, češ ali bo vladala koperativa ali pa konzum, kajti do danes je bila koperativa. Mi zahtevamo, da se enkrat s tem neha, ker smo mi kapitalistična dr-tfc ^ P #t0 WSti A*	g^Podarstvo
i" K m	v t^ f e Tfto m
vali pri osnutku zadružnega zakona, da če s« že konzumi favorizirajo, naj bodo vsai obdavčeni, tako
luiitumi laTUimiial^ iicB uuu\.	. iMti^ i ■
kot trgovec, ker ne zahtevamo milosti, zahtevamo
Sankcije na^	^zvoz lesa deželnih
pridelkov, jajc, perutnine in ostale živine. Toda danes se moramo vprašati, ali so bile sankcije proti nam,
ali proti Italiji ? (Več medkiicev: proti nam.) Na tisoče delavcev je brezposelnih, koliko voznikov in drugih brez zaslužka. Če že nista šli naši sosedi Avstrija in Madžarska s sankcijami, zakaj nebi zahtevali tudi mi da se sankcije ukinejo in se nas pusti s tem živeti (odobravanje).
Sadje. Se do danes niso naši izvozničarji sadni trgovci dobili izplačanih svojih terjatev, čeravno je nemški uvoznik že davno plačal zahtevane zneske v Reichsbanko. Vsega zla je kriva v prvi vrsti narodna banka. Zato kategorično zahtevamo, da se ta ustanova preuredi, tako da bo svojina vseh in bo podpirala državno gospodarstvo in ne samo svojih akcijonarjev. Obenem naj vodi in čuva našo nacionalno valuto pred špekulacijami.
Kar se tiče javnih del, se sicer kaže, da je pe-kaj r^a vidu in bo oddanih nekaj licitacij, da se tako vsaj deloma omili brezposelnost.
Glede revizije obrtnega zakona smo zahtevali od 461 §-ov revizijo 205 §-ov. Pereče vprašanje za pravega trgovca je § 19, kajti kdo se bo imel veselje učiti trgovine, če ve, da bo zamogel dobiti za tri leta obrt brez potrebne učne in pomočniške dobe. Ne bojazen od konkurence, temveč skrb za naš po-mladek nas tare za tem, da se postavimo proti temu stališču in zahtevamo ponovne nujne revizije obrtne zakonodaje.
Zahtevali smo tudi nujne uredbe o krošnjarenju. Ker je pa to vprašanje teško rešiti, smo se postavili na stališče, da se dovoli krošnjarstvo samo s predmeti, ki so produkti domače hišne obrti, ter se lahko tako doseže tudi, da se pomore krajem, ki so siromašni, da se tako lotijo izdelovanja domače hišne obrti, kakor so to storili v Žireh z izdelovanjem čipk, ki jp| prinaša danes lepe dohodke.
Nakupovalsko vprašanje dela veliko preglavic, kajti tu ni nikake zakonske podlage, zato se naj uredi to vprašanje potom zakonske uredbe.
H koncu mojega poročila želim s tem podčrtati važnost današnjega dneva, saj je danes ravno 15 let, odkar se je ustanovilo trgovsko združenje v M. Soboti. Lep praznik je to, praznik dela, saj je Mursko-soboško Združenje želo pod 10-letnim predsedstvom agilnega gospodarskega voditelja g. Čeha, zavidljive uspehe. Zato Vas pozivam, da se držite te organizacije, k> ima na levi in desni strani znatne uspehe, kajti le z konstruktivnim delom, solidarnostjo in optimizmom nadaljujte začrtane poti do najboljših uspehov- (Glasno odobravanje.)
Nato se prijavi k besedi narodni poslanec g. Benko Josip, kateri se iskeno zahvaljuje za pozdrave, čestita k 15-letnemu jubileju ter omenja, da je bila povojna doba za naš kraj zelo dobra, katera pa je začela v zadnjih letih rapidno nazadovati, ter tako prišla splošna gospodarska kriza. Pridružuje se popolnoma izY«p)ap^n predgovornika g. dr. Plessa. K^ns^tira, da bilo lansko leto mnogo hujše od predlanskega in zato lahko upravičeno pričakujemo še vedno slabše čase, ker ni kupovalne zmožnosti.
Sankcije, ki se izvajajo, čuti najbolj naš kmet in agrarni interesent, ker ne more prodati svojih pridelkov. Konzumi gredo na škodo privatne trgovine, kajti imamo par zadrug, kjer uživa dobičke le par ljudi, ki se skrivajo pod okriljem zadrugarstva samo zato, da ne plačajo nobenih davčnih dajatev. Zato je energično na tem, da se naj nihče ne skriva pod zadrugarstvo, da se s tem izogne plačevanja davkov, kajti vsak dober državljan se zaveda, da more dopri nesti svoj delež za državo.
Nadalje se odpisuje na eni strani zemljiški davek, ker kmet ne more plačevati, a na drugi strani se pa spet povečuje prometni davek, kar je pa spet na škodo kmetovalca, kajti ta davek se plačuje veči noma od kmečkih pridelkov.
Pri nas bi se dalo kmečke dolgove lahko re šiti, toda teškoče so v drugih banovinah in zato se stvar zavlačuje. Govoril je nadalje tudi o ovirah, ki se delajo pri reševanju gospodarskih vprašanj. Zato so visokovredni uspehi, ki sta jih skupno dosegla bivšim g. ministrom Mohoričem, kot člana za proučevanje osnutka novega trgovinskega zakona. Ravno gospod Mohorič se je s svojim strokovnim znanjem izkazal in dosegel, da je odpadlo iz zakona mnoga tega, kar bi bilo zopet v večjo škodo, kot korist trgovstu. Zato priznanja vredno delo bivšega ministra g. Mohoriča, je predlagal, da mu izreče skupščina iz i tega mesta pismeno priznanje in toplo zahvalo, kateri predlog je skupščina z viharnim odobravanjem sprejela. Na koncu opozarja, da se le v složnem delu in strnjeni stanovski organizaciji lahko doseže dandanes vsaj ono, kar je trgovcu neobhodno potrebnoi in zato se naj tudi v naprej poslužujejo svoje stanovske organizacije, katera stoji za nje vedno čvrsta na braniku.
Za njim se oglasi k besedi sreski podnačelnik g. Miloš Grabrijan, kot obrtni referent, kateri izreka prisrčne pozdrave skupščini in obenem čestitke k 15-letnemu jubileju. Obenem konstatira, da je po lastnih; opazovanjih prišel do zaključka, da je s vsakim letom, zanimanje članstva na občnih zborih vedno večje, kar vsekakor dokazuje visoko stanovsko zavest, ker vidii članstvo rešitev iz teh slabih gospodarskih časov le s pomočjo svoje organizacije. Omenja, da je ravno, naša Združba vedno na prvem mestu med stanovski--mi organizacijami s svojimi predlogi in predstavkami,, ki rode vedno uspehe. Odobrava tudi tesno sodelo--vanje naše Združbe z obče upravnim oblastvom, ter-je tudi sedaj tukaj, da čuje naše težnje, želje in pred:-loge, da bo zamogel iste na merodajnih mestih zagovarjati. (Odobravanje.) Z željo za čim večji uspeh današnje skupščine in bodočega dela, konča svoj govor.
Nakar se prijavi k besedi banski svetnik gospod Bajlec Franc, kateri se uvodoma zahvaljuje za pozdrave in pestita petnajstletnici obstoja našega Združenja ter poroč?:
Iz referata gg. dr. Plessa in nar. posl. Benka sem razvidel, da je trgovstvo danes v zelo teškem položaju radi zadružništva, sankcij, kmečke zaščite in dr. Vsi ti vzroki pa izhajajo iz nerazumljivega vodstva države napram gospodarstvu in to je posledica, da bežijo trgovci poa okrilje šušmarstva, samo, da se izognejo plačilu davka.
(Se bo nadaljevalo.)