Jxhaja Ivihraim ieden: v torek, cetvfok, soboto. tied. lhreetvnes aueek Tuesday,Thurfdnij 5cdurday. . _GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGO ŠTEV. (No.) 4. CHICAGO. ILL., TOREK, q. TANUARJA — TUESDAY, TANUARY, q, 1Q23. LETO (VOL.) IX. Pfsmo iz Pariza. (Za Edinost L. Kuhar.) (Konec.) Francija bi v srcu rada odkrito stopila na rusko-turško stran o dardanelskem vprašanju, pa ne more, ker rabi Anglijo v boju za nemško vojno odškodnino. Pričakujemo pa, da bo vpljivala posredovaljno o rusko-angleškem konfliktu in pomagala najti srednjo pot. ki bo pomirila angleški strah in dala zadoščenje upravičenim ruskim željam. Balkanske države igrajo usmiljenja vredno igro. Prišle so na konferenco s praznimi1 rokami. Enkrat samo so se dvignile, za en dan, da skupno protestirajo proti turškim zahtevam po Traciji, potem pa so zginile o tem osramačene, ker se niso molele zediniti ravno tako kot i. 1912, radi par pedi zemlje. \a>a država ie bila poklicana, da na principu enakovrednosti soodločuje na mednarodni konferenci o svetovno-važnih vprašanjih. O njeni vlogi ne slišimo nič. Xas to boli. Kje pa so Slovani? Kje je 180 milijonov Slovanov, da ne slršimo njih odločilnega glasu? Ali ni žalostna prikazen v zgodovini, da se ob usodepolnih zgodovinskih urah, ki dajejo smernice bodočnosti morda za desetletja, da ob teh velevažnih trenutkih zastopniki 180 Slovanov, posedajo v predsobi, medtem ko v dvorani Evropa mirno odločuje o usodi miru in vojne, življenja in smrti? Slovani. jaz ne morem verovati v vašo bodočnost, ako ne pokaže-te da ste takrat, kadar zgodovina od vas zahteva, da govorite. Molčite prej in potem, in delajte, a govorite, kadar drugi ba-rantajo z vašim življenjem. Jugoslavija ne ve komu naj da svoj glas ali angleški tezi ali ruski. Med dvema stoloma sedi in na n^nem, zato je niti Angleži niti Rusi ne vpoštevajo. Ninčič je enkrat rekel, da ni mogoče delati ako je v državi nered. KrasnejŠe/ni mogel definirati vloge naše države na zunaj.JL disciplinifajmo narod in postavimo mu pred oči. da mora biti v zgodovini enkrat velik in vplji-ven, sposoben da govori v dvorani in ne postaja v zadregi po predsobah. Naj "se narod ne zagradi v majhnih hišnih prepirih, ki se mu bodo po stoletju zgodovine zdeli malenkostni, in grenkih spominov. Velik mora biti naš narod, ker gorje malim v mednarodnem življenju. Zato se naj napravi red doma. da bodo nasi zastopniki lahko govorili v imenu bitia. ki živi, da bomo mogli imeti svoie mnenje v velikih vprašanjih. Želeti bi bilo. da naša delegacija, ki je vendar imela pristop h vsem sejam, zavzame Rusom-Slovanom prijazno stališče, . da z Rulgarijo vred podpre rusko mnenje o Dardanelah, ki brani Slovanstvo pred angleškim imperializmom. Pričakovali smo vsaj, da bi bila posredovala in tako olajšala položaj Francije njene zaveznice. Xe eno. ne drugo.. Pomagala je samo dokazati, da je P.alkan needin. Svetu je ta dokaz zadosti. Romunija, ki ima na vesti Besarabijo, govori seveda za Angleže, ker pričakuje, da ji bodo britanski superdrednavti lahka pomagali braniti krivično prisvojeno blago. Bolgarija je stopila na stran Rusije, samo mi; ki znotraj nimamo reda. samo mi smo ostali na strani. Če so to znamenia slovanske solidarnosti, potem nimamo povoda verovati v čudeže, ki jih bomo delali v bodočnosti. V Slovanstvo ne smemo samo verovati, tr> platonič^no ver< ponavljamo že stoletja za Slovanstvo moramo delati in sicer kadar je čas eato. Govorili smo že o vlogi Zed. Drž., ki imajo gospodarske interese na bivšem turškem ozemlju, interesi ki bodeio Anglijo v oči. Ne bomo omenjali napoltainih pogajanj, ki se vršijo že nad 10 let med raznimi turškimi vladami ki so druga drugi sledile pa med washingtonsko vlado za petrolejske koncesije v Turči-n. Gospodarski razlogi in antagonizem med Ameriko in Anglijo bodo Zed. Drž. privedle do tega da bodo jasno izrazile svoje sta-lišče o svobodi morskih ožin in mi niti minuto ne dvomimo, da bo amerikansko mnenje silno podobno ruskemu. Tim boljše. Koliko je torej načrtov za režim Dardanel. V primerju sta dva. t. ruski, ki zahteva popolno svobodo za trgovski promet a ki ne dopušča tujim vojnim ladjem pristopa v vode Črnega mor-ia. Zato se Dardanele in Carigrad prepustijo Turčiji, ki jih lahko po svoji volji utrdi. 2. angleški, ki zahteva svoboden prehod i za vse trgovske i za vse vojne ladje. Dardanele se morajo torej demilitarizirati in v Carigrad se posadi mednaroden odbor, ki bo pazil, da Turčija prehoda ne bo utrjevala. Napoveduje se francoski posredovalni predlog, po katerem bi se trgovskim ladjam dala neomejena svoboda, medtem ko se določi za vojne ladje gotova tonaža, ki bi smela preko ožin. Mogoče je da se zedinijo na ta predlog, a jasno je že danes, da je efemaričen v trenutku, ko bi Anglija hotela iz kateregakoli vzroka poslati več ladij v Črno morje, kot ji je dovoljeno, ker kadar gre za resnico ji nobeno evropsko brodovje tega ne more za-braniti. Tudi ta predlog bi ne odpravil vojne nevarnosti, ampak jo samo preložil. V slučaju, da bi bil sprejet stoji svet pred novo težavo. V Washingtonu je sklenilo pet največiih pomorskih velesil pogodbo o razorožitvi. Rusije tam ni bilo in Čičerin je to obžaloval takrat. Ako ostanejo vode Črnega morja dostopne za tuje vojne ladje, potem se mora Rusija oboroževati na morju. Za njo wash* mgtonsko razmerje ne eksistira, ona lahko oborožuje mornarico, (Dalie na 2. strani.') FRANCIJA ZASEDE RURSKO OKROŽJE, V strahu pred posredovanjem Amerike, hiti Franci ia na vse kriplie, da zasede nemško o- zemlje predno prideio Zdr. Drž. svoiimi predlogi. p"-iz, 8. i^n. — Frnncoski binet soglaša s ministrskim predsednikom Poincare-om glede izveditve okupacijskih načrtov. ki iih ie zasnoval Poincare in se imaio sicer za izvršiti predno pride Amerika z nadalinimi svoiimi predlogi v korist Nemčije. tako se glasi zadnie poročilo, ki prihaia iz verodostojnih virov iz Pariza. Poincare bo čakal do 3 ure danes popoldne, ko bo Nemška delegacija napravila konečno izjavo, kai misli glede zanemarienia pri izpolnjevanju pogodb, ki iih je nemška delegacija slovesno podpisala in odobrila in istotako nemška vlada zadnjo spomlad Nemčija ie obliubila, da bo poslala Franciii na račun repara-ciiske odškodnine več tisoč ton oremoga, kar pa ni storila, temveč zanemarila obljubo, ki io ie dala Franciji. Pri celem sporu igraio važne uloge še druge važne odškodninske zadeve, za katere se Franci ia odločno poga-nia. Kakor hitro bo zaslišana Nemška delegaciia, in kakor hitro bo, ali priznala krivdo, ali da ne more. ali bodisi da noče izpolnievati obliub. ki iih ie dala Franciii bo Poincare-Jt^tuig-nil francoskemu generalnemu štabu, da nai udari s sodimi armadami v Porensko in tam zase-He vse važne industrijske nemške okraie. Prvi cili, ki ga bo zavzelo francosko vo:-M*o vodstvo. bo mesto Essen, ki ima bogate industrije v svojem okrož-ill. V Parizu so vladni krogi v yt--*-heh. da pribiti na evropsko mešetarsko pozorišče znabiti Stric Sam in ponudi obubožani Netnčiii svoie posoiilo in sicer nod gotovimi pogoji, katere bi morali vpoštevati tudi ententni ravezniki. Franciia se preveč bo-ii. da bi Nemčiia dobila kake r>reuerodne pogoje, oziroma, da bi prišla v take okoliščine, pod katerimi bi lahko v kratkem času okrevala in pri tem se otresla svojih sedan iih upnikov. Franciia ima seveda vzroke, da tako nastopa. Ona kot teritorija lna soseda Nemčiie prav dobro pozna in ve. kakega soseda ;ma. koliko mu more zaupati v bodočnosti. Ona se tudi dobro zaveda, da kakor hitro se Nemčiia nekoliko opomore in kakor hitro ostane Nemčija osamljena, t. i. da bi io zapustili nieni zavezniki bi se taka Nemčiia kaj hitro postavila Franciia po robu in z isto' tudi kmalu pošteno obračunala. Uvidevaioč vse to se Franciia pogania na vse kriplie, da bi se Nemčiji ne pustilo kar tiko lahko do takih okoliščin. To ie torei tisti vzrok. *adi katerega se Franciia niVak^-če ukloniti Veliki Britaniji, ki prinaša na zeleno mizo popustljivo politiko napram Nemčiji. Seveda pri vsem tem ie veliko vprašan ie, kako dolgo bo mogla Francija vstraiati pri tei politiki in pa v kakšno korist ie taka nolitika ostalemu svetu, ki si želi brž ko slej boljših razmer na svet. trgu in v drugih ozirih. Ves svet s zanimivostjo priča-kuie kai se bo ukrenilo te dni v ^rizu. kier so zb"ni *»- — ški državniki, ki imajo v rokah usodo današnie Evrope. Bo li '•^i francoska invazij, ako ikoristila? To ie 7~ enkrat veliko vprašanje, ki bi ga morali vpoštevati vsi. Znabiti za Franciio samo zna to začasno koristiti materialno. Tod^ kako dolgo bo koristilo je pa drugo vprašanje. Pri vsem tem je stari pregovor: "da človek obrača Bog pa obrne" še vedno v veljavi. Kdor dela račun brez Boga se navadno uračuna. KRATKE NOVICE — Maršal Foch ima priprav-lienih 40 tisoč mož ob reki Reni, da vdari vsak trenutek v Porensko in Westfalijo, kakor - hitro mu v to namigne francoska vlada. — Franciia zida svoie upanje na Italijo, da ž njo vred prisili Veliko Britanijo, da odneha pri svojih težkih zahtevah na bliž-niem vzhodu napram Turčiii. S tem mišliio preprečiti razhod Lozanske konference. — Iz Rusije so vendar prišla v svet poročila o slavlieniu sta-roslovanskega Božiča. Več poročil so boljševiki zaplenili, ker niso hoteli, da bi svet zaznal, da ie ruski narod še sk*jro q8 odstotkov veren narod, ki ni še zavrgel svoje vere. Par poročil pa. ki se iim ie posrečilo prodreti skozi strogo boliševiško cenzuro, pa govori v svet. da so bile vse cerkve o slavliu ruskega Božiča nabito polne. To ie znak. da pristna ruska slovanska duša ie še krepka in vstaja k živlieniu. — Na Kitajskem se zopet dviga revolucionarni duh in razni poveljniki zbiraio svoie armade, da se udarijo. V okrožju Cantona ie zbranih že več vojaških enot za boj. Kot razvidno bo ideia za zedinienie cele Kitaiske razblinila v nič. — V Pragi ie bil zadnio soboto napaden čehoslovaški finančni minister Raschin. ko ie zapustil svoj urad. Atentatoria so aretirali. — Taponski ministrski predsednik Kato ie napravil proračun. s katerim bo prihranil Ta ponski državi miliionov dolarjev letno. Pri vseh stvareh so izdatki v veliki meri znižani le za šolstvo in naobrazbo so 'loločeni večji stroški. kakor druga leta. Kato pravi, da večja izobrazba ie japonskemu narodu bolj potrebna, kakor vse drugo. - " . — Bel ei i ski ministrski pred sednik Theunis ie baje resigni-ral, kakor poroča poročilo iz Bruselina. — V Rosewood, Fla.. ie baje nastal plemenski puč v katerem ie pobitih več črncev. Župan ie poklical na pomoč narodno gardo. da bo napravila red v mestu. — V Lafavette. Tnd. ie preminula zadnjo soboto tamošnja najstarejša žena Mrs. Liicv Ter-rv v starosti 102. let. — V Kelso, Wash, ki ie pred nar dnevi povodenj odnesla most se pogreša skupno okoli ^o o-seb. ki so izgubili življenje in' Vnterih trupla ie odnesla nara-ščaioča reka Kolumbia neznano kam. —- V Winona. Minn, se je zadnio soboto ubil tamošnii bankir Lincoln Titcher. ko se ^e oelial po ledeni poti. mu ie na ovinku zdrsnil auto po bregu in T.itcher ie obležal na mestu mrtev. — Iz Rockforda. 111. poročajo. da ie francoska vlada naročila pri Emerson Brantingham Co. večie število farmarskih stroiev. ki iih bo omeniena družba izgotovila za Franciio. Naročila znašajo za več kakor $2,-000.000.00. — Severno Illinoiška mlekarska zadruga naznanja, da se bo od 8. ianuaria naprej podražilo mleko. Odsedai zanaprei bo ve-lial kvart mleka ne. — V Marion. Io^a. se bav iznaiditelj prof. E. T. Christie z novim enokolesnim motornim biciklom. ki bo po niegovem proračunu v stanu prevoziti po 2^0 milj na uro. Ako se mu posreči izdelati ta enokolesni motor bicikel. bo to naihitreiše kolo. ki iili imaio dosedai v prometu. — V Petersburg. 111. so aretirali nekega 6-letnega Charlesa Davis, ki je osumlien požigaleč. Oblasti ga dolže. da ie kriv več požigov, ki so bili povzročeni od zlobne roke po tei okolici. SODNIK HURLEY PROTI PROSTI LJUBEZNI. JUGOSLOVANSKE NOVICE Chicago, 111. dne 8. ian. -Sodnik Hurlev ie v soboto ostro nastopil kot sodni i ski kancelar proti liubezni, k; ie eni tako zvesto zagovarjajo, aasi ie to glavni črv. ki je uničil že toliko srečnih družni in iih dovedcl do razporoke in družinskega razhoda. Hurlev poroča, da ie bilo v samem lanskem letu nad 12 tisoč ra-^orok v Chicago. In 75 odstot. teh razporok pravi Hurlev ie prišlo iz proste liubezni v kateri žena ali mož pozabita na zvestobo do svoicga moža ah žene. ki mu ie obliubi pred postavo in Bogom. On pravi, da odslej naprej ne bo podelil nobenemu prosilcu razporočnega dovolfenja. razun temeliitih vzrokov. Nikdar pa ne pravi, radi proste liubezni. Tako srečo torei rodi prosta liubezen. za katero se tudi naši "prosvitijeni" rdečkarii od časa c'.o časa prav radi potegenjo. Radovedni smo, kai poreče na to Clevelandski Čas? SENAT ZDR. DRŽ. GLASO VAL. DA SE ODPOKLIČE VSE VOJAKE IZ NEMČIIE. Washington, D. C. 8. ian. — Zadnjo soboto ie senat Zedinie nih držav glasoval, da se ima vse ameriške vojake, ki so nastanjeni kot mednarodna straža ob reki Reni nemudoma odpo-klicati domov. Za odpokb'c ie bilo oddanih glasov proti 6 glasovi za. Obenem se ie takoi sprejelo posebno rezolucijo. s katero se naroča predsedniku Zdr. Drž Warren Hardineu, da ima to odredbo izvršiti Čim naiprei ie mogoče. -o--- — V Sioux Falls. S. Dak. so se pojavili zračni tatovi in so odnesli neki farmarski družini v svojem zrakoplovu brezzični br zoiavni aparat vreden več sto 'olariev. Uzmoviči vrše svoie rokodelstvo že tudi s pomočio zrakoplovstva. Kam jadra moderni svet?! — V okraju Kerrv na Irskwn so oblasti proste državfe usmrtile štiri republikanske pristaše, ki so negovali zaroto proti vladi proste države. Csmrčeni s•> b;li od vojaške čete. — V Fort Madison, Ia. so zgradili novo ietnišnico. ki vsebuje 200 modernih ietniških'celic. Ta ietnišnica je pod nadzorstvom tamošnje vojaške posadke. ki je nastanjena v Fort Madison. Draga pri Ribnici. Umrl je 26. novembra ložef Miklič, bivši cerkveni ključar, ki ie nad 20 let vneto deloval v korist župne cerkve. Bil Te zgleden gospodar ter skrben oče svoie dtužine. Vedno in povsod ie neustrašeno nastopal za pravico in poštenost, i-mel pa ie tudi pogum svojo globoko versko prepričan ie iavno pred nasprotniki zagovariati. kadar ie bilo treba. Pogreb ie bil na vse lep. kakršnega že dolgo ni videla naša fara. Žrtve sneženih metežev v Dalmaciji. Zadnje dni minulega meseca so divjali po Dalmaciji neobičaini sneženi meteži. fyle-tež in nenavadni mraz ie napravil do pol miliiona dinarjev škode med živino, ki ie bila zunaj po pašnikih. V selil Kiievo so našli šest zmrznienih pastir-iev. a iih ie še več. ki se niso» vrnili domov in jih sedai iščeio-po zametih. Zmrznienih žrtev-niso mop-li nesti na nosalih na pokopališče, ampak so iih privezali po dva in dva na konia in Še tako so iih komai odnremili na mirodvor. Nedaleč od Šibeni-se ie mudil neki težak Peter Črnlian. 7=: let star. po opravkih v mestu Vračaiočega se iz mesta proti domu ga je zalotila snežena burja. Burja ie vrgla starca ob tla kakih ^00 korakov od doma. Mož ie sicer vpil in klical na pomoč, a nikdo era ni slišal v groznem vihar i u. Ker starca le ni bilo domov, ga je šla drugo jutro žena iskat in ga ie našla zametenega v snegu ne daleč od koče. Ko so nesrečneža malo živega prenesli na gorko, ie izdahnil. Pokoini ie imel štiri sine. ki so mu pa vsi padli v svetovni voini. V vrlički okolici so konštatirali. da ie poginilo vsled sneženega meteža -2000 drobnice in 2=;o ^lav večie živine. Nekaterim seliakom je zmrznila te»" poginila prav vsa živina. Sedaj vlada po Dalmaciji vedro, jasno jn toplejše vreme. Umrl ie 30. novembra župnik v Maišperfu g. Tnnez Marinič. Zndela ^a ie kan. Raini se ie rodil o. iuliia 1861. pri Sv. Duhu nri Točah, v mnšnika ie bil posvečen leta t888. Naoad n* orožnika. Dne nov. m. 1. ie 6 vojakov napadlo ? orožniku pri kaoucinskem mo-stu v Celin. Pri tem ie bil erl^n "»rožnik težko ranjen. Policija ie baie intervene?io odklonila, nnk-ir se ?e s težkim trudom posrečilo pozvani orožniški pntrn-lii .1 voiake aretirati, dva stn na pobepnila. Obveščena voinška ^atrnlia ie odšla v smeri Tiuh-lianske ceste namesto proti kapucinskemu mostu. DENARNE POŠIUATVE. .Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo pošli jatve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika. Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust. GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU. Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo. VČERAJŠNE CENE SO BILE: 500 — kron ---- $ 1.70 50 — lir ...... $ 3.15 1,000 — kron----$ 3.15 100 — lir ...... $ 5.75 5.000 — kron ----$15 00 500 — lir ...... $27.50 10,000 — kron ----$29.50 1000 — lir ...... $55-00 Vse pošiljatve naslovite na: BANČNI C ODDELEK "EDINOSTI** 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. 'EDINOST' EDINOST (UNITY.) Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday.' PUBLISHED BY: Edinost PublishingComp 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo NAROČNINA: Advertising rates on application. Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta . .............................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta_____$1.75 »UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 __Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez ____podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12, ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi cago. 111., under the act of March 3rd 1879. JAVNA ZAHVALA. Javno zahvalo smo dolžni poštni oblasti v Chicago, predvsem našemu poštnemu ravnatelju Mr. A. Luederju, ki se je zavzel za naš list "Edinost" in poskrbel, da sedaj redno dohaja v Jugoslavijo. Dobili smo namreč poročila iz raznih krajev od doma. da naš list poštarji neredno oddajajo naročnikom. Da, dogodilo se je celo slučaj, da je neki fanatični protiverski liberalni poštar, cel zavitek lista vrnil s pripombo "retur! ne dovoljeno!" To nam je bilo pa dovolj. Obrnili smo se na našega poštnega ravnatejla Mr. Luecierja in ga prosili pomoči in enako smo se pritožili na poštno upravo v Beogradu. Te dni smo pa dobili pismo od našega Chicaškega poštnega ravnatelja, kjer nam sporoča: Na Vaše pismo z dae 9. in 10. avgusta 1Q22. o zadevi Vaše pritožbe, da se Vaš list "Edinost" neredno dostavlja naročnikom v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev Vam odgovarjam : V posebnem sporočilu 5. dec. nas drugi pomožni generalni poštni ravnatelj opozarja na nasledni izvleček iz pisma, prevedenega v angleščino, katerega je pisala poštna administracija zgoraj imenovane države z dne 1. decembra, namreč: "Z ozirom na vaše pismo z dne 29. avgusta imam čast Vam vrniti pripojeno listo naročnikov časopisa "Edinosti" in Vas obvestiti, da sem nastopil proti uslužbencem, ( I have taken action against the employees) ki so vračali iztise lista, kakor ste mi sporočili. Objednem sem naročil svojim uslužbencem, da oddajajo "Edinost" redno brez odlašanja". Poslano listo Vam s tem pošiljam. S spoštovanjem udani Arthur C. Lueder, Poštni ravnatelj. Mi smo hvaležni Mr. Luederju za to uslugo in se mu javnO zahvaljujemo. - Obenem se pa zahvaljujemo enako tudi poštnemu administratorju v Beogradu, da se je zavzel za naš list in nam pomagal ,da se sedaj list Edinost redno dostavlja naročnikom v Jugoslaviji. Pri tej priliki pa poživljamo vse rojake v Ameriki, naj na-roče list "Edinost" tudi svojim domačim v v stari kraj. Vsi, ki ga dobivajo v starem kraju, ga c velikim zanimanjem čitajo in so hvaležni onim, ki ga jim naročajo. Nekaterim se je naročnina že potekla. Opozarjamo jih, da za stari kraj ne moremo čakati z naročnino, ker nas znamke stanejo. Zato moramo vsem list takoj ustaviti. "Edinost tiskovna družba!" --o-- Zopet eden. bujenih sredi sladkega nočnega spanja, da so morali pred sodnike dati odgovor od pisanja po svojih listih. Seveda čitatelji niso o tem nič čitali v njih listih. Posledica tega programa je bila, da je bilo veliko teh "voditeljev" obdolženih raznih hudobij in pozneje tudi obsojenih. Med njimi neki milijonar Lloya, ki je gotovo bogato financiral to gibanje, morda je sanjal, da bo prvi naš rdeči kralj in pa — Bill Haywood. Toda oče Trotzky so o tem izvedeli in poslali so Billiju dovolj denarja, da je šel mesto v ječo. v boljševiška nebesa — v Rusijo. Tam so ga ata Trotzkv odplačali za vse njegovo mučeništvo, da so ga naredili komisarja nekega rudnika v Sibiriji. Velika agitacija se je začela med rdečemi verniki rdečega nauka, za izseljevanje iz te "srednjeveške, nazadnjaške Amerike" tja k stričku Billiju Haywood. In res več sto družin se je dalo premotiti in so odšle. — In danes? Milijonar Lloyd je moral plačati visoko varščino (bond) katero je podpisal za Haywooda. Tam v Moskvi v nekem revnem hotelu pa sedi šestdeset-mož' Popolnoma siv in star mož, — izgleda kakor bi bil 90 let star — opešan in obupan in — uničen. Pri seji sovijetnih direktorjev podal svojo resignarcijo v daljšem, dramatičnem govoru, kjer je izlil svojo razočarano in uničeno dušo. Jok mu je zaprl glas. da je moral prenehati, sedel je na stol in — jokal kot otrok . . . Prebudil se je! Spoznal je! Da. spoznal je. da so socijalizem, komunizem, boljševizem in se arugi rdeči izmi samo - sanje, sanje in nič drugega ne kot sanje. To spoznanje je pa britko. Posebno britko mora biti za 60 letnega moža. ki ne more' vec popraviti svoje napake. Slovenski rdečkarji, preberite te-le vrstice. V rdečih svojih ustih tega ne boste čitali. Resnice pač ne smete čuti. Ali jih nimamo tudi med Slovenci veliko, ki so se že enako prebudili iz Etf T' ' ,mam° jih' Velik° Se j'"h * Prebudilo prepozno, kakor ubog:, nesrečni Bill Haywood. Drugi so bili srečneji. prebudil, so se mlajši in bodo še vse lahko popravili, kar Jy decern spanju zamudili. Ti pa brate ki še spiš rdeče spanje, v katerega te vspavaio tvoji rdeči listi, kako dobro boš sml> 1,., , vspavajo ri„; T-r ■ • spal.' da bo prepozno? Nikar' Glej Haywood je spoznal prepozno - pa joka; ' Narodnjaštvo in narodnost. T. M. Trunk: * ' • (Dalje). • + * + IZ SLOVENSKIH NASELBIN. + * * * tt'ra:t WS\- " "!'•■> -odi. toda. to jim či Sanje so sanje in bodo ostale vsikdar samo sanje in nikdar resnica. To resnico danes nihče bolj ne čuti uresničeno na sebi, kakor znani pol bog naših slovenskih in »vseh ameriških rdečkar-jev — Bill Haywood. ^ "Bill Haywood je bil apostol boljševizma v Ameriki. Videl je v propagandi teh idej velik "business" in lotil še je tega dela. Prineslo mu je to res veliko denarja, toda spravilo ga je pa v težave s postavami Zdr. Drž. Ta mož..se je dal podkupiti od ži-dovstva. da je poskusil postati Ameriški Trotzkv. Toda vbogi Bili ni pomislil, da ruska slovanska omejena pamet in pa pamet premetenega Amerikanca, nista eno in isto. Res je dobro,začel. Ustanovil je takozvano boljševiško organizacijo' I. W. W. (Industrial Workers of the World, ali kakor je amerikanska pamet to razumela I Wont Work) in s pomočjo bogatih židovskih ruskih rublje v podkupil razne "delavske voditelje," med njimi seveda naše rdeče "voditelje" na Lawndale in v kratkem dosegel velike vspehe. Vsi ti delavski listi so tako ganljivo vabili delavstvo v to "menažerijo," "Pejte še ga not! Pejte še ga not! Noter še ga je boš vidla lepa morska deklica." Saj se še spomnite, kako so naši rdeči "delavski" listi slepili tudi slovensko delavstvo kajti vsak je moral za pristop plačati $1.00, od katerega so pa imeli ti "komedijantarji" najmanj 50 odstotkov konfišna. In tako je Bili v nekoliko mesecih zbobnal skupaj več stotisoč članstva. S tem je pa dobil korajžo in nastopil proti vladi. Vlada je v vojskinem času večkrat tudi pametno mislila in tako enkrat pogledala tudi to organizacijo, kaj počne in ko je videla, da ni vse v redu, pozaprla kar cele vozove "voditeljev" in "kolofok-tarjev." Tudi slovenskih na Lawnadle je prišlo več v ječo. Več Lawndalčanov "delavskih voditeljev" seveda, je bilo celo pre- koledar za leto 1Q23.. ki ste mi ga poslali se mi izrecno dopade. rako lepega koledarja še nisem imela pod svoio streho. Vsi smo ga veseli. Liste prejemamo redno m se nam tudi jako dopadeio. Skušala bom vam kakega naročnika dobiti za vaše lepe liste, ki so priporočljivi za vsako krščansko hišo. Voščim in želim vam veselo in srečno »Novo leto in mnogo vspeha pri vašemu podjetju! A. Artach. --o- Harrietta, Mich..— Cenjeni g. urednik sprejmite tudi od nas par vrstic. Vaš list Edinost dobivam redno, ter še mi iako dopade. Le žalibog. da so pri nas tako slabe razmere po farmah, da slabše ne morejo biti. Poljski pridelki skoro ne veljajo nič. Krompir je po 18c. bušelj. Rž po ^c. in pšenica od 80c. do qoc. Goveja živina od ic. in pol do 3c. in pol. Pri takih cen^h za poljske pridelke človek ne more spraviti skupaj niti najpotrebnejšega denarja za davke, ki jih zahteva od nas država In povem vam, da jih ie precej, ko letos niso mogli spraviti, skupaj za davke. Prosim, da mi liste pošiljate še kar n^Drei kolikor sem zaostal vam že pošljem, ko dobim skupaj potrebni denar. Sprejmite moj prisrčni pozdrav in srčna voščila za Novo leto 1023. Vaš udani T. S. -o- Rothbury, Mich. — Tudi k nam je že prikimala tetka zima, in odela mater zemljo ž belo o-deio in pri tem prinesla tudi precej občuten mraz. Ker smo mi farmarji vedeli za njen .prihod. smo se nanjo dobro pripravili, za vsak slučai. Tako. da se jo nič ne bojimo. Skoro bi rekel. da se jo veselimo, kajti mala priložnost se nam nudi, da se malo odpočijemo od napornega dela. katerega smo opravljali skozi poletje. Pa še neko drugo udobnost imamo, katere pa nič kai rad ne povem. No, pa sai mislim, da mi ne boste nevoščljivi, ako vam povem, da smo v dobi. kateri lahko rečemo, v času klobas in aidovih žgancev, katere se v obilni meri servira po naših farmah. Tako' zdai naši gospodje, ščetinci plačujejo s smrtjo, za svojo udobnost, ki so io bili deležni zadnjih par mesecev nazai. Tako se pogostoma sliši cvilenie omenienih debeluhov po naših okolicah, ki se vso svoio energijo branijo, da bi sto nič ne pomaga, tega mi farmarji ne upoštevamo, kadar pride čas za to. Tako se človek rad ort-ove pozivu, njegove bo'-Se polovice, ali članu njegove družine. ko ga pokliče na obed. ali večerjo. Ko tako stopi v obed-nico. in zapazi dobro obloženo mizo z vsakovrstnimi delikate-sami domačega izvora, človeku kar sapa zastoji. Ko zapazi poleg drugih dobrih jedil, lepo dišeče po starokrajskem uzorcu narejene pečene klobase, katere izpuhtevajo iz seb- *-ko okusen vonj. da jih mora človek jesti.-pa tudi če je na pol mrtev. Mogoče boste nevoščljivi, in rekli kai če mi vse to. Če pa nimajo sredstva, razun vode. da bi potem zalivali svoja žejna grla. pa tudi v tem slučaju smo farmarii dobro založeni, posebno letos, ko je bilo sadja v izobili-ti. posebno jabolk, a cene tako nizke, da se ni izplačalo voziti jih na trg. Mogoče boste radovedni in vprašali kai da smo delali z njimi, tega pa mi farmarji nikomur ne povemo, iaz za svojo osebo samo toliko rečem, da rajši zatajim celo vrsto E. Kristanovih paragrafelcev in povrhu pa še. Mil ion dolarski fond. kakor pa. da bi izdal .skrivnosti 18-tega ame-'"^nta. Hej no. hej no! Prosim ne smeiaite se. Saj veste, da človek v tako ugodnih razmerah, ne u- nič. če kako več pove. _V štev. 142 lista Edinosti sem čital dopiV iz Willard. Wis, ko se neki naš rojak zanima za napredek in zbližan je nas slovenskih farmarjev. To ie dobra i-deia. in jaz se z g. dopisnikom nopolnpma strinjam in odobravam njegove nazore. Ako pogledamo na ljudi, oziroma farmarje druge narodnosti, bomo videli, da mi v tem oziru zaostajamo. In list Edinost je dovolj razširjen med nami Slovenci, da se ga noslužimo v te koristne namene. Ki bi se v njem razpravljalo in poučevalo v splošno korist, o vprašanju modernega farmarst-va. Uredništvo tega lista nam je pa tudi že izreklo svoio pomoč in sodelovanje, in izjavilo, da odstopi prostor, ali kotiček v tem listu, ako se ta ideia uresniči. Odvisno ie zdai od nas samih. s kakšno energijo se bomo lotili tega vprašania. ki ie velikega pomena za nas farmarje. Eden ali dva tudi ne opravita nič. ako nas je pa več skupai. potem nam bo lahko izpeljati to velevažno vprašan ie. Torei CDalie na strani.} Takšne, narode obupne razmere so vladale nad državnim uradništvom in večinoma tudi pri železnicah. O zasebnem urad-ništvu pri podjetjih, ki so bila večinoma v zagrizeno nemških rokah, sploh ne govorim. Tam je polje sploh samo — črno! Zdaj je temu žalostnemu in strupenemu kreaturstvu za vselej odklenkalo. Uradništvu se ni treba več zastrupljati, in zastrupljeno uraaništvo ne more več okuževati naroda. Pa nismo narodno v Jugoslaviji pridobili? Ali res nismo se osvobodili? Že čujem tvoj ugovor! Na mesto Nemca je stopil balkanski Srb. Zdaj neuradnik pasrbuje in mora posrbovati narod, tako praviš. Ali naj se s teboj poprimem? Nevem, če je tvoja trditev v posrbovanju resnična. A naj bo. Nisem za posrbovanje, če se mu ne moremo izogniti, potem obstaja vsaj v mojem naziranju med tujim Nemcem in med vendarle slovanskim Srbom velikanska razlika, in ker stojim jaz na zelo širokem slovanskem stališču, ti izjavim, da bi hvalil Boga, ko bi n. pr. Rus nekega dne mogel "porušiti" vse Slovane, da bi izginili razni narodiči pete-linčki in bi zavladal na zelenem polju slovanstva leeden — ruski, slovanski medved. Ako bolehaš na srbski ali ruski bolezni, te nočem ozdravljati, jaz te bolezni ne poznam, in bi zavriskal če bi se pojavila. Stopimo korak dalje in poglej mo tudi malo na narodno —— gospodarsko polje. Tu imamo dva činitelja: delodajalca in delavca. Nekaj splošno o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Vse je pričakovalo raj, pa je slabše ko v stari Avstriji. Pripoznam v vsem obsegu. Ampak ali niso raja pričakovali tudi v nemški Avstriji? V Nemčiji? V Čehoslovaški, Poljski, predvsem v bogati Rusiji? Kje je? Ali ga samo v Jugoslaviji ni, ker je tu zavladal, Srb. balkanizem. koritarstvo. birokratizem. ker vse samo grabi. odira, kupčuje z izvoznicami, izkorišča? Pa vprašam še d^lje. ali je raj tu v Ameriki? Ali živi delavec v Ameriki v samem izobilju in se farmar redi od same zadovoljnosti in bogastva? Pripoznam. da je bilo prej v stari Avstriji boljše, a sem tu v Ameriki slišal, ko so preklinjali delavci staro Avstrijo radi slabih gospodarskih razmer, ki so jih tirali v tujino. In tedaj je bilo pred strahovito vojno. Zdaj se pa mnogim zdi, da se je blažena Avstrija cedila mleka in strdi. prokl . . . Jugoslavija pa je >ravcati pekel. Ni moj namen o tem obširneje pisati. Beseda vojska pove mnogqtf. pripuščam tudi besedp balkanizem v marsičem. a treba se ie potrkati tudi na lastna prsa in reči: uživanje, razuzdanost, zapravljanje, pijančevanje, podivjanje. razbojni-štvo. tihotapstvo, politična stra#t. strankarstvo . . . Udrihati sa-jno po balkanizmu je enostransko najmanj, ker raja tudi drugod ni, dasi tam ni Srbov in ni balkanizma. Pa jaz trdim, da so Slovenci pridobili celo pri sedanjih razmerah zelo veliko tudi v gospodarskem oziru. Kako to? Narodno gospodarstvo se od političnih vprašanj ne more ločiti. Kdo je imel pri Slovencih v politiki prvo besedo? Ali ni bil to Nemec' V čegavih rokah je bila potemtakem tudi gospodarska moč? Ali ne skoro da izključno v Nemških? Imejmo vendar oči odprte. V čegavih rokah so bile gore. gozdovi, planine, reke? Kdo so Auersperg, Windischgratzi, Borni in nešteti drugi? Kdo je bil na Slovenskem veleposestnik? Čegavi so bili plavži, velike tovarne, čegava skoroda vsa industrija, čegavi bogati premogo-kopi, čegave veletrgovine, čegave banke, čegave najplodonosnei-ša podjetja? Z malimi, trdo priborenimi izjemami je bilo vse to v rokah Nemca, Italijana ali vsaj zida. Poglejte' n. pr. na Bled. Ali je bil ta "kinč nebeški" še slovenski' Kdo je gospodoval na gradu? Kdo je bil imejitelj znanega zdravilišča? V čegavih rokah so bile najlepše vile? Kdo je imel najboljše hotele? Kam so se stekali tisočaki? Smelo trdim,, da je bilo slovenskih samo nekaj koč. da so Slovenci pobirali drobtine, dočim je tujec Nemec igral gospoda in spravljal tisočake, smetano. Bled morda pod novimi razmerami trpi, a bo postal vsaj zopet slovenski ali slovanski. Meni je lastna koča ljubša kot tujčeva palača. In kako je bilo v Ljubljani? Zdaj se govori tam srbsko! Strašno. Kar kurji polt oblije užaljenega rodoljuba nad tako narodno nesrečo, ki je zadela "slovensko" Ljubljano. Pa poglejte vendar malo nazaj.. Ali niste zapazili ljudskega "kuhelta^ča?" Kot dijak-osmošolec sem pohitel v Ljubljano, slovensko presto-hco, poln narodnega navdušenja. Vrnil sem se kakor z vodo polit Pes. Saj ni bilo drugače mogoče. Vse uradništvo Crazen nekaj belih vran), vsa vojaščina, skoro da vsa veletrgovina,-veleindu-stnja, najmočnejši denarni zavodi, banke . . . vse je v tujih rokah. Denar odločuje, utisne družbi značaj. Slovenci so se sicer prizadevali, a bil je to boj pritlikavcev proti orjakom 17 . . tupatam so požlabudrali po "kramerisch." drugače pa so hoteli 'ti s svetom, biti moderni, napredni, kratko strašno nemškutarili. \ sak vendar hoče biti "nobel." pa bi bil Ljubljančan delal iz-leme ? "Kuheltajč" je zdaj odklenkalo. morda se je res prijavila srbščina. Pa vas prime naroden krč? In prej vas ni? Kako je bilo o tem oziru v Trstu. Gorici, na Štajerskem in na Koroškem o tem ne črhnem niti besedice. Ako je bilo že na Kranjskem hudo. je bilo tam naravnost peklensko hudo. CDalie sledi.) MSMO IZ PARIZA. (Nadaljevanje s 1. strani.) kakor se ji poljubi. Ali se bodo druge evropske mornarice mogle držati washingtonskih pravil v očigled ruskega neomejene^ga oboroževanja na morju? Očividno da ne. Hughes-ov grandijozni program je s tem zgubil svojo realnost in nova tekma na, vodi bi pričela. m mislimo, da tudi ta razmotrivanja vplivajo na vlado Zed. Držav in da je bodo prepričale, da je ruski načrt o zaprtih cari-grajskih ožinah — kar pomenja nepotrebnost ruske mornarice — iz stališča svetovnega miru mnogo bolj simpatičen. Mi bi si h tej odločitvi samo častitali. V NEDELJO POPOLDNE. Piše Rev. J. C. Smoley. Ženit nina v 2. po razg. G. Kani Gal. lan. 2. 14 Nedelja — Hilarij. spoz. 1; pondeljek— Pavel. pušč. 16 Torek — Marceli, papež, in nuič. - 17 Sreda — pulc Anton, opat in jj Četrtek — Pri ska. devica in Marij. muč.. Ka- muc. 10 Petek nut. kralj. jo Sobota — Fabijan in Seba-stiian. muč. -o—— dolžnosti kristtano-ve. — vera. Vera v božanstvo Tezusa Kristusa. vera v božanstvo njegove sv. vere. ie temelj krščanskega živi fen i a. b • - Vera ie milost in luč, ki ne u-gaša luči našega razuma, ampak podeliuie našemu razumu moč. da spoznava, kar imenujemo nagibe vere. Pod nagibi vere razumemo T. zgodovinsko resnico krščanske ga razodenja in 2. nezmotljivost cerkve, ki to razodenie svetu oznanja in je uči. To dvojno resnico lahko izrazimo s sledečimi besedami: Nauk Tezusa Kristusa ie božia beseda, in to božjo besedo nas uči natančno Cerkev. ' »glejmo si ti dve resnici. 1. Zgodovinska resnica krčšan-skega razodenja. Nauk. ki ga ie lezus Kristus učil. ie resnično od Boga. ie tore resnično božje razodenie, a-k ie bil Tezus Kristus res poslan od Boga. Tezus Kristus pa ie bil poslan od Boga. On sam se ie kot božjega poslanca proglasil. On ie to pogosto zatrjeval, t svoio trditev je potrdil s pre rokbami in čudeži, posebno pa i prerokbo, da bo x£tal od mrtvili Tezus Kristus ie t*>rei resnično božii poslanec: njegov nauk je torej božji nauk. in ta nauk moramo verovati, sicer bomo pogubljeni. Njegovo prerokbo in čudeže beremo v sv. evangeliju, s< zgodovinska dejstva, katerih ne more nikdo utajiti. Krščanska vera ie torei resnično razodenie. ie zakon, po st;.va, katero je dal Bog človeku. To dejstvo je nam veliko bp so videli njegove čudeže in slišali njegove bese le. Zgodovina namreč ne pričuje o naukih Tezusa Kristusa in njegovih čudežih, zgodovina nam s svojim potekom potrjuje tu "i vse te dogodke. 2. Nezmotljivost cerkve. Cerkev nas uči nauke Tezusa Kristusa, če ie On kot poslanec božji postavil Cerkev kot nezmotljivo razlagateljico svojega ojo ta Cerkev ie bila ustanovljena pod takimi pogoji, obliubljena ii ie bila taka pomoč, da bo ostala steber resnice. Da se prepričamo o tem, treba nam samo odpreti naše oči. Bivanie katoliške cCfkve in njena delavnost po celem svetu je iasna beli dan. Njen izvor, nikakor ne smemo čuditi, ker tu se gre za temeljne-resnice človeštva. gre se za jako važna v-prašania, ali je človek svoi la sten gospod ali služabnik višjega gospoda, ali je on sam Bog ali stvar, neodvisen ali dolžan pokorščino, ali nai živi tia v en dan kakor enodnevnica ali pa ie s svoio dušo nesmrtno bitie, ki ima na izbiro večno srečo ali večno nesrečo. "Če ie Bog", ie rekel nek socijalni demokrat, "potem smo vsi ogoljufani in os leparjeni." Te besede veljajo o vseh bogotaicih. Zato pa divja * tak boi proti j Bogu in veri.' Da bi se znebili Boga, žrtvujejo vse. svojega duha materijalizma. svojo neodvisnost panteizmu. svojo svobodo determinizmu. resnico in spoznavanje skepti^izmu. ves svet in prepričanje o svoji lastni eksistenci napačnemu idealizmu. Le Boga ne! Roscher. slavno-znani profesor narodne ekono-miie (umrl 1. 1804.) ima popolnoma prav. ko pravi: "Kakor hitro prične človek rogoviliti proti Bogu, potem postane naj- naivecn neum- večii modriian » ft nez. Če se vprašamo, kai ie pač vzrok. da tako mnogo liudij o rešitvi težkoč noče ničesar vede tt». moramo reči. da je vzrok deloma v razumu, deloma v volji. Kakor pri vsaki vednosti, tako ie tudi pri apologetiki veliko ložie, gotove težkoče razumeti, kakor pa jih rešiti. Ravno na pol izobraženci se napihujejo kakor žaba. če imajo priložnost . ca kako težkočo. kak ugovor, ki so ga kje slišali ali brali, prav neumno prežvekujejo. Da bi stvar Kristus, "pride k luči: ljudje pa so boli ljubili temo ko luč. kai-. ti njih dela so bila hudobna" (Tan. 3. iQ, 21.) P. Lacordaire ie rekel na prižnici v Notre Dame v Parizu, da pozna jako mnogo mladih mož. toda nobenega bogotajca. ki bi čisto, neoma-deževano živel. Vsak dušni pastir bo to lahko potrdil.: Navidezni resni ugovori so edino le tenak plašč, ki zagrinia nenrav-nost. K jezuitu P. T. Peschm ie prišel nekoč mlad mož z nebroj verskih dvomov. Pater ga ie nekoliko časa poslušal, potem pa rekel: "Gospod! Pokleknite na oni le klečalnik! Spoveite se lepo grehov, potem bom vam pa rešil vse vaše težkoče." Po obotavljanju je mož pokleknil, se spovedal in dobil odvezo. Ko ga ie Pater vprašal glede težkoč. ie mladi mož odgovoril: "Nimam nikakifr več!" "Sistem našega mišljenja ie zgodovina našega srca," pravi Fichte, in "srce ima vzroke, o katerih razum ničesar ne ve" (PascaH. Te Bog--to ie gotovo: ie duša--to je ravno tako gotovo. Za naš razum je Bog solace slišati kai novega', - torei n»hn orav rade volie ustrežemo. O sai veano vemo kaj povedati, in tudi kdo pa novice ne bi rad' -slusal. Vsi smo podvrženi slabosti, kateri se reče radovednost. Niti veliki možje, katerih znacai ie nepremagljiv, njihova volia neupogliiva. ne bodo tajili. da tudi lastujeio nekoliko radovednosti in z veseliem vzame-10 v roke časopis v katerem se citaK) novice. — Kako pa naj sedai pričnemo, da bomo cenjeni gospodi kar najbolje ustregli. Hm hm. hm! Samo to menda ne bo dovoli, če povemo, da je pred kratkim časom, neki Špiceljnov i^ka malo prehitro prestopil hišni prag in bi pri tei nezgodi, skoro za svoi preliubi nosek, stavo zgubil. Kaj ne? Neprevidnost in predrznost, to ste dve lastnosti, katerih se mora človek naibolie varovati in tudi marsikoga spravijo v nesrečo. Torei vsi aragi čitatelji. ki sedaj to citamo: bodimo oprezni in samozavestni. Pogledali bomo še malo okrog po naših preljubih pozici^h. kie bo za nas kaj novega. Sai ie dragim citateliem gotovo že vsim znano, da smo Clevelandčanje resnice, brez njega ie splošna te- tako napredni, da se mora na- m% . 1- • t> I ša slovenska naselbina deliti Za naso volio ie Bog podlaga v tudi pri nas ne v naši naselbini. Te dni se ie pri delu pone- ravno to ie dalo povod za toliko srečil naš rojak Mr. Tohn Trai-zanimania. da ,e bila ,-~Wba bar. Odrezalo mu ie na roki preobila. tako da so se nekateri; Drste. Ponesrečenega so uzalieni morah vrniti, ko niso! ljaij v bolnišnico sv. vse pripe-Antona, mogli dobiti več prostora v dvo-i kjer se sedaj' zdravi. Ponesreče rani. ker ie bila že pr^nolna. Da. prišli so celo iz oddaljenih krajev. kakor iz Detroita. — Vsim skupaj nailepša hvala! Vsi oni pa. kateri niso mogli dobiti prostora v dvorani in so se morali vrniti, nai se potolaži io s tem. da.se bo predstava pozneje enkrat še igrala in tedai na svidenie! Bodimo enega prepričania in se zavedaimo. da se borimo in se bomo še borili hrabro za Pravico in Resnico! Poročevalec. -o- Chicago, 111. — Malo pozno poročam, vendar ne smemo prezreti prireditve, ki je velepo-membna za slovenski živeli v Chicagi in ni brez pomena za našo splošno slovensko iavnost. — Ko smo šli v novo sezidano liškim resnicam ima svoi povod, ker teh resnic ne poznamo. Ta-k'o misli na primer marsikdo, da ie katoliški nauk. da papež ne more grešiti: sedai še le izve. da so tudi papeži grešili: težkoča ie tu takoi: Katoliška cerkev uči nekai napačnega. Tež koča pa prihaia od tod. ker cerkvene verske resnice ne pozna. Cerkev namreč ne uči, da papež ne more grešiti, ampak da ie nezmotljiv glede resnic vere in nravov. y Druge težkoče proti verskim resnicam prihaiaio odtod, ker imaio ljudie hipoteze ali svoie lastno mnenie ali mnenie pravih ali navideznih učeniakov oomotoma za trdne resnice. In v takem slučaju imamo takoi orotislovie s katoliškimi verskimi nauki. "Kdor dela resnica," pravi rrfc ŽELEZNA PRALNA PEG"- Ta peč je želo pripravna za perilo. Na to peč se lahko postavi pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda in se perilo skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že i-' mate bolj ugoden prostor za pranje. Po zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe, ker hitrejše^ Vam segreje hišo, kot katerakoli druga peč. V njej lahko kurite s premogom ali drvami. Poleti jo lahko rabite za kuhanje, namesto, da bi kurili v velikih pečeh, kuhate na tej, ki potrebuje le malo kuriva. Naročite si jo takoj in pišite na zdoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jez:iku in priložite $10.00. Obratno boste prejeli peč, od katere boste plačali sami ekspresne stroške. BEN J. EICHHOLZER, Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street ' Forest City, Pa. 1 nemu rojaku želimo skoraišnega ozdravi jen ia ! — Povožen od avtomobila ie bil te dni sinček Mr. Pibrove družine na 22nd .Place. Raniene-ga so odpeliali tudi v bolnišnico: sv. Antona. k:ga sedaj zdra-i vijo. Dobri družini želimo, da se! ii sinček kmalu vrne zdrav iz 'bolnišnice. — Nevarno ?e zbolela Mrs. Frank Primožič, ki "stanuje na 2ist Place. Vendar, kakor izjavlja zdravnik je upanie. da bo o-krevala. Naši blagi dobrotnici in naročnici želimo, da se ii povrne zdravie čimpreie. —Iz Dulutha, Minn, smo pre-ieli novico, da se nahaja v ta-mošnf iboln;"—:~i naša marljiva zastopnica Mrs. Angela Preglet. Morala bo zopet nh operacijo. Ta novica ie nas zelo presenetila in ničesar drugega, kakor iskreno želimo, da bi Mrs. Angela We-^let srečno prestala operacijo in kmalu ozdravela! Najboljše CIGARETE ^^v, i' J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-IA, KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotraj, pokladam stejiski T papir. Najboljše delo. najnižje cene. Roiaki obrnite se vselei na ~ ► svojega rojaka! VSO ODPRAVO OD GLAVE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalog.i imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DY0RAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. "EDINOST" ZADNJA PRAVDA ROMAN Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hvbašek. Medtem je napočil pravi čas žetve. Po njivah se beli požeto žito, uravnano v redice ali pa pokonci; tuintam vidiš črn košček žitnega strnišča, zoranega za repo. Srpan pri nas ni rožnik. Rožnik je vesel, veliki srpan je truden. V srpanu te mine smeh, križ te boli, vse te boli od dela — in nikamor se ti ne ljubi v nedeljo po prašni cesti na izprehod. Tudi grlo je suho in glava je, kakor bi pozabila vse pesmi Solnce je izsušilo in izsesalo vse razigrano veselje, utrujeno telo hrepeni po počitku. Najhuje v tej vročini je hodskim glavam. V kučmah ali v težkih klobukih kosijo in žanjejo moški, za njimi pobirajo in vežeiio snope ženske; žene so zavile svoje glave v črne rute, ki so na tilniku zavezane v trd vozel. Ah, kakšna olajšava v nedeljo popoldne, ko razvežejo rute, potegnejo težek koščen glavnik iz kit in spuste razpletene lase po hrbtu in stresejo z glavo, da se razdele v kite, sedejo na prag v senco, nastavijo glavo vetriču, ki hladi in se poigrava z lasmi. Potem jo naslonijo na materino ali hčerkino naročje in si jo dajo preiskati. Ne, glave naših deklet in žena niso ušive, ampak izmučene in razboljene. Prava dobrota je zanje, če drobni prstki brodijo po bujnih laseh, jih uredijo, popraskajo kožo. — To pa zaradi nekake masaže in obenem zaradi snage. Na pragu pri Zgornjih Porazilovih sedi Dodla in "preiskuje" najprej otroške glavice. Vesela je, da ne najdejo na njih niti najmanjše krastice. Koliko.pretrpe drugi otroci z bolno f^lavo! Čudi se, da imajo vsi fantje po njej plavkaste lase in dekleta po očetu kostanjeve. Z veseljem jemlje v roko kito najstarejše hčerke Dodličke in se čudi njeni teži, bogastvu, lesku in dolžini. Potem pa tudi sama sede in prosi: "Sedaj pa ti meni Dodlička!" In že je snela ruto. Krasni plavkasti lasje so se zalesketali kot svila, da ni mogla hčerka zatajiti začudenja. "Oh, mama, kako imate lepe lase.!" V tem trenutku so se odprla vrata in žia-lasuljar je potisnil notri svojo kodrast^ glavo. Oči so se mu zasvetile in kar cmok-nil je. ko je zagledal razoglavo gospodinjo. 'Mati, vi imate lase, da bi moral takih iskati daleč naokrog. — Ali bi jih prodali?" je vprašal hitro. Dodla je prepadla. Zardela je, ker jo tuj človek tako vidi: hitro je zvila lase v svitek in si privezala ruto. "Ne. Poldek, ne prodam, ker nisem kupila," se je smehljala zopet mirna, pa tudi vesela, da jo je občudoval in hvalil. "Škoda," je vzdihnil Poldek in odšel. Vedel je, da danes ne bo kupil nikjer. Zdaj samo ogleduje blago; stopiti mora v sobo tiho kot tat, presenetit ženske in z bistrim pogledom hitro oceniti dolžino in barvo las ter si zapomniti, kar je videl . . . "Ta bi jemal," se je smejala hčerka, vnovič razvezala vozel las in zložila ruto. "Toda, mama, novo ruto bi rabili vi in?jaz; glejte, kako sta rjavi in od solnca obledeli." "Res, res" pritrdi mati. "Rada bi imela tako s cveti v vogalih." "Ljuba moja, taka je draga, dva goldinarja stane." "Moj Bog. moj Bog, to je revščina! Poštene podveze nimam, med dekleta ne morem iti, živim kakor v samostanu, samo delati moram! Verjemite, bolje bi mi bilo, ko bi šla stran, kam v službo" je tožila deklica in njene besede so zvenele žalostno. mehko, kot bi bile nasičene in napojene s solzami. "Ti dekle, ti," se je razjezila mati, "ali te ni sram očitati? Ali se mar meni godi bolje kakor tebi, ali mar jaz samo sedim in se lepšam? Kupujem li gizdalinsko blago — kaj? Veš. da ne morem niti v cerkev več med ljudi; pa si pomagaj, s cmerenjem :ie boš opravila nič, potrpeti moramo: počakaj, po žetvi ti kupim ruto. če ti je že zanjo toliko, ako ostane atu kak groš." Dodlička preiskuje dalje materino glavo in molči ko grob; žal ji je. da ji je kaj očitala, boža jo zato po laseh, za ušesi jo šegeta, lase ji preklada s tilnika na čelo: in matere — glej, se oprijemlje zaspanec, sladka popoldanska dremota. Trepalnice lezejo počasi skupaj, glava pade v hčerino paročje — in žena ie zaspala ... "* ' PREPRIČAJTE SE! Da mi resnično izdelujemo n a j-krasnejše ženito-vanjske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmer-nejših cenah. Vsem se priporočam. Ne Iti FOTOGRAFIST 1439 W. ISth St.. Chicago, Ul. cor. Albert, Phone: Canal 2534. "Pst," je opomnila Dodlička druge otroke, pojdite se igrat na vrt, da ne zbudite mame, — V hiši na trdi "klopi, t blazino pod glavo, je zaspal Adam, kakor bi ga bil ubil: otroci so se raz-bežali; Dodlička je naslonila svojo mlado glavo pa podboje pri vratih in zadremala. Sveta popoldanska tišina je objela> ves Klen-či, sladki popoldanski zaspanec je prinesel pozabljenje, počitek in osveženje . . . Slednjič pa zalaja1 pes, zamuka krava ali pa zapoje petelin, ko je bilo že dolgo tiho, kakor da so vsi v hiši izumrli. Zaspanci se stresejo, vzdramijo in pretegnejo. Koliko je »eki ura? vprašajo. Ker kaže ura že šest, skočijo pokonci in se jezijo sami nase. "To sem prava-, sodnji dan bi zaspala!" Takoj gredo gledat za drvi, zakurijo in pošiljajo moške v hlev: — "Tak vstani, človek božji; čas je živino opravljati —" Že davno je pozabila Dodla na zida, zato pa Poldek ni pozabil nanjo.. Drugačne skrbi se podijo po glavi gospodinji. Sedaj po žetvi prihajajo od vseh strani terjatve; posojilnica zahteva obresti, občina davke in naklade; obrtniki: kovač, kolar ho-cejo imeti plačane račune, in v celi hiši ni vinarja. Adam je prodal žito, tele, kravo, pa Bog sam ve, kaj je delal z denarjem . . . "Kako torej, ali prodaste lase?" se prikaže v tem trenutku Pol-dkova glava med vrati. Gospodinja je sama doma. Vsi, tudi najmanjši so na njivi. Krompir kopljejo in ga pobirajo; ona sama je pritekla domov, nakrmit živino in kuhat kosilo, ki jim ga ponese v košari. Suče se okrog štedilnika in težke skrbi so ž njo. "O Bog. to bi mi bilo v pomoč," ji pade v glavo, ko sliši Poldkov glas. Obrne glavo proti vratom in pravi negotovo: "Lase, praviš, če bi hotela prodati? O ne, tega pa ne! Zakaj bi jih neki prodajala ? To me ne reši. Koliko bi mi pa dali zanje?" Poldek ne ve samo za plavkaste lase kmetice, ampak tudi za njeno stisko. Kot jegulja se zvije s culico skozi vrata, jih tiho zapre za seboj, da ni niti slišati, kdaj je kljuka zaropotala. "Poslušajte, mati. pametno besedo! Čemu pa so vam lasje, kaj? Poyejte sami, čemu? Povem vam. v nadlego so vam; glava se vam po nepotrebnem poti, pari: pa koliko dela imate v soboto zvečer, preden si jih razčešete! I11 kdo vidi vaše lase? Kdo more občudovati take lepe lase? Nihče, ker nosite celo leto ruto nazaj zavezano. Pa tudi ponoči spite z zavezano glavo, za vas je gotovo bolje, če nimate las, ampak lepo ruto s cveti: ta se vidi. tD-vsak oprTzTTn. bo rekel: Poglejte Porazilovo mater, kako lepo ruto ima. Dodla se spomni v tem trenutku na hčerko. Obljubila ji je novo ruto in dekle sedaj upira vanjo, kadarkoli se oblači v nedeljo, svoje vprašujoče, žalostne, solzne oči. John Gornik SLOYENSKI TRG0YEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN DE$KE < ) PRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. A LIST "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO. Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta, da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je "AVE M A R I A" Zato nima popoln list "Edinost." kdor nima še lista "Ave Maria" poleg. Imaš ti oba*brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria," ki stane $2.00 na leto pri AVe MARIA 1852 W. 22nd PL CHICAGO, ILL. GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta. Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katol. hiši. Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga naroči! Stane samo $1.00 na leto. Naroča se GLASNIK 1852 W. 22nd Place. KAT TE CARINE PROSTO V ZDRUŽ. DRŽAVAH. New York. — Mnofifi ljudje tudi taki, ki niso redni trgovci, dobivaio marsikdaj kako pošil-iatev iz inozemstva, za katero ie treba plačati uvozno carino. Ravnotako imajo potniki, priha-iaioči v Ameriko, večkrat s se-boi predmete, ki iih ie treba pri-iaviti carinariem. Radi tega ie iako važno, da se zna, kaki predmeti so prosti carine: zaur vse druere pa ie treba plačati primerno carino. Sledeči predmeti so prosti vsake carine. Kniiee in brošure, tiskane popolnoma ali poglavitno v kate-remsibodi jeziku razun v angleščini. Knjige, knjižnice, navadne in primerno pohištvo in enaki predmeti za hišno rabo. ki 00 lastnina oseb ali družin, priha- iaiočih iz inozemstva, ako so do-tičniki te predmete zares rabili v inozemstvu skozi leto dni in a~ ko iih ne uvažaio za kako drueo osebo aji v svrho prodaie. Osebni predmeti — ne pa tr srovsko blasro — državiianov družin Držav, ki so umrli v inozemstvu. Osebne kniiere in obrtne ali poklicne priprave in orodie v deianski posesti oseb. ki se pri-seliujejo v Združene Države, a ko so te predmete posedovali in rabili v inozemstvu. ()blačila. predmeti za osebne kinčanie. toaletni predmeti in drns'e take osebne stvari onih oseb. ki prihajajo v Združene Države : dotični predmeti pa so carine prosti le pod pogojem, da jih ie potnik zares posedoval za časa svoiesra odhoda iz inozemske dežele ali poprei in da so potrebni in primerni za nie-eovo rabo in tudi namenieni le za isto: ako so taki predmeti namen ieni za drugre osebe ali za prodajo, potem treba plačati carino za iste .Glede teh osebnih nredmetov pa veliaio neke iz-ieme: Ako oseba, ki nima svo-'e2Ti rednegra bivališča v Združenih Državah, prinaša s seboi draenlie ali enake predmete za osebno kinčanie v vrednosti nrl Swo.oo. ali več in iih proda tekom treh let pa prihodu v Združene Države, treba plačati tedai carino po oni lestvici, ki ie v ve liavi za časa prodaie. Kar se tiče liudi. nastanienih v Združenih Državah, ki se vrača i o iz po-tovania po inozemstvu, smeio i-sti prinesti nazai vse osebne in hišne predmete, ki so iih odnesli s seboi iz Združenih Držav, ne da bi plačali nikake carine, in to brez ozira na vrednost (logičnih predmetov: treba seveda dokazati, indentiteto dotičnih nredmetov. Ravnotako ni treba • eni potnikom, vračaiočim se v Ameriko, plačati carine za predmete. kuoliene v inozemstvu za • >sebno ali hišno rabo oziroma kot spomipek ali kurioziteta, ko ti predmeti ne presegi vrednosti $100.00, ako pa so ku Ijeni v trgovske svrhe, treba plačati carino. Razun zgorai omenjenih pre metov in slučajev, treba ie pla, čati carino za vsako blago, ki se uvaža v Združene Države. ^ meriška tarifa je odstotna lestvica ad valorem : t. i. carina zna, »ša določen odstotek inozemske ali izvozne vrednosti dotičneea predmeta. Ako ie razlika med i-nozemsko ceno in izvozno ceno, se iemlie za podlaero vedno ona ' vrednost, ki ie večia. Glede nekaterih predmetov treba zraven odstotka na inozemski vrednosti plačati še posebno stalno pri-' stoibinc.. a Na pr. — po tarifi od 1. 1022. — ti%ba plačati za pavoljnata oblačila odstot. inozemska vrednosti, za volnena Oblatila na 40—qo odstot. inozemske vrednosti in še zraven ^o do centov za vsak funt. Za ženske ••snierie rokavice treba ie plačati kot carino ^o—70 odstot. in še zraten $4.00 za vsak tucat. Za godala se plačuie 40-odstot^ za ierače 70 odstot. itd. KO PRIDETE V CHICAGO se ustavite pri Tohn Vidmarju na Blue Island avenue. Tam dobite naiboliše pijače, smodke in vedno čista snažna ptenočiščav. TOHN VIDMAR Slovenska, gostilna 2346 Blue Island ave. Chicago* IZPLAČILA v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji! in drugod. Y lueroslaviii ie začasno ne-I moeroče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker I to seda i izvrši edino Narodna Bajika v Beogradu. Vendar oa potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarie. Dolarske čeke pa še vedna lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v iusroslovanske-krone. Za dolarske pošiljatve računamo sledeče pristojbine: do $1^.00 po ^o centov. — od. ^.00 do S^o.oo po 7^ centov*. — od S;o.oo do $;o.oo po Si.00. za izplačila, ki presesraio S^o.oo računamo 1 cent in pol od do-!->ria. ali po $i.i*idiati za vsako posamezna nino. 4 >ošiliatev centov za n< ^r- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO. ILL. rl? f^? f?? fj^ ff? f?? ^f? ff? fl? T »»- + * % Dolžnost Slovencev v Chicago % + * * * * * * * * * ♦ * + je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning/* čistimo karpete, zavese in sploh vse. kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. * * * * * * * * + + + + + * * + C * * * + + * * * * * * * List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih .korist se izdaja, da brani njih pra- ice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine Vo Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, m'ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričali smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se pajtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mL! Mi izvršimo vsako tiskarsko .delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas! TISKOVNA DR. 'EDINOST7 1849 W. 22nd Street Chicago. 111. Phone: Canal 0098. l-+ + * + + + + * * * * *