’-tWid ■vitčUce... KO. 16 A m'r p k ■» ««. mu, k. ga Je Podpisalo 28 sen- enako stališfe s 323;9J9 , torjev, pozval, prometnega taj- še močnejšo večin0 KJr je i0. mka, naj ne izda dovoljenja za datek 0 ustavitvi d An. j da ZDA je porabila od preteklega julija lani za Narodno fronto in Narodno zvezo, skupini, ki nasprotujeta Ljudskemu gibanju in njegovi vladi v Luandi, skupno 32 milijonov dolarjev. Kongres je odklonil dodatno pomoč 28 milijonov dolarjev, ki jo bila v zakonskem predlogu. Predsednik je po glasovanju v Predstavniškem domu v posebni izjavi označil to za “odklonitev pomoči” prijateljem v na in njen mož sta lani obhajala : m- - ~ misliti na to, da bo predsednik ^friki- ki bo ™elcr resne posle- zlato poroko. Ona je bila članica ' tr° b° !am premirie ^ovlje-; zakonskemu predlogu odklonil dice za koristi ZDA m njihovo The Maccabees No. 493 L. Po-!"0.’ toda VT,to ne yeriame nihče ,v času k° ]e s tem treba var POdpis' Zanj Sta glas0vali veo n0 Varn°St- kaj prida. Predsednik Libanona 'Y a^’ k 1 te b kot dve tretjini v obeh domovih E. 133 St. skozi 45 let do leta 1969, ko je vse skupaj uničil požar. in St. Clair Avenue1 7“tainiku skunina 81 kongresni ^iemDra» Ker 3e kongres oct- do leta 1969. ko je f dod° en01te Palestmske osvo- ^ k s v svoiem Msmu ooo l0Čil’ da naj 56 V bodoče finanč" Pokoi-ibodi ne v0Iske in sirijski oficirji k ; 50 v SV0Jem pismu opo- no leto začen|a z oktobrom ni ruKuj 4_ T *,i- L., . •_ zorih poleg na izreden bruse . . . . . _ ■ umaknili iz Libanona, kakor hi /z Clevelanda in okolice Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo fare sv. Vida ima v nedeljo pri osmi maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob pol dveh pa sejo v običajnem prostoru. Po seji bo zabava in prigrizek. Vse članice prijazno vabljene! Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti imajo v nedeljo pri osmi maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob pol dveh uro molitve, nato pa sejo. Sestanek— Misijonska Znamkarska Akcija vabi vse članstvo in prijatelje na sestanek v nedeljo, 1. februarja, ob štirih popoldne v dvorano pod staro cerkvijo Marije V nebovzete. greb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Roberta ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove Mary and Joseph Home - Little Sisters of Poor na Richmond Road v pokojničin spomin. (Dalje na 3. stranit Franjieh je vendar izjavil, da ne bo potrdil dogovora o zahtevanih notranjih spremembah j : čevati. Poskus s tožbo vzeti zvezne-jmli tajniku pravico odločanja o Konferenca voditeljev v Libanonu, dokler ne bodo Tu- lizdaji dovolienja za pristajanje, je’ čete zapustile Libanon. Iki sta ga naPravila okraja Fair in torej ne more upati, da bi njegov veto obveljal. Predsednik Ford je v zadnjem p pfOpffiila? Marion Javits pustila svoir* službo za Iran NEW YORK, N.Y. — Marion Javits, žena sen. Jacoba Javitsa, se je odpovedala svoji službi kot svetovalka Iranske letalske družbe, ki ji je prinašala letno $67,500. Ko je prišlo v javnost, da senatorjeva žena dela za Iran, je to vzbudilo v javnosti presenečenje in nejevoljo, pa tudi delno dvom v nepristranost samega senatorja. Senatorjevi tovariši so sicer take sume odklonili, pa jih niso mogli odstraniti. Pri takem položaju Marion Javits ni ostalo drugega, da se dobro plačani službi odpove. Vinske vojne med Francijo in Italijo še ni konec RIM, It. — O vinski vojni s Francijo je sicer manj slišati, toda jo še davno ni konec. Prav zadnje dni so bila objavljena poročila iz Marseillesa in drugih krajev južne Francije o uničevanju iz Italije uvoženega vina, ko ne, vedo, kam z domačim. Italijansko uvoženo vino je cenejše in ga zato trgovci in prodajalci mešajo z dražjim domačim zaradi večjega dobička na hudo jezo vinogradnikov. Aljaščanski oljevod bo stal 7 bilijonov ANCHORAGE, Aljaska. — Lani so računali, da bo aljaščanski oljevod od Prudhoe zaliva do Valdeza stal 6.38 bilijonov dolarjev. Sedaj, ko je vse gradivo že na mestu in oljevod sam že na polovico zgrajen, so prišli do zaključka, da bo končna cena 7 bilijonov dolarjev, če seveda ne nad Združenimi narodi ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim je v govoru pred slušatelji univerze v Denver ju svaril Ameriko pred ‘prekomernim razočaranjem’ nad Združenimi narodi. Dejal je, da trenutku skušal rešiti podporo lfax in Loundoun glede letališča An§ok se s Posebnim P^s" ! Dulles, je zvezni sodnik odklo- mom ?brml na g°vo™ika precT- Posktis sestaviti skupno nil, ko je določil razpravo o tem st™keša d°ma Carla Alber-| resolucijo za tako konta. V pismu je opozoril na sov-1 jetsko podpiranje Ljudskega gi- j banja, ki presega 200 milijo-1 nov dolarjev v vojnih potrebšči-i nah in prevoz preko 10,000 ku- Kurt Waldheim svari ZDA pred razočaranjem šele na dan po tem, o katerem splošno napovedujejo, da bo W. M. Coleman svojo odločitev objavil. ferenco pretekli teden v Vzhodnem Berlinu ni u-spel. LONDON, Vel. Brit. — Sedaj je gotovo, da konferenca vodi- Predsednik ZDA Ford ' pojde v aprilu na Srednji vzhod? banskih vojakov v Angolo. Kon-j teljev evropskih Komunističnih greš je Ford opomnil, da bo za-’ pustitev obeh protikomunističnih skupin v Angoli “neobhod-no vodila naše prijatelje in pod- partij, za katero se je Moskva tako trudila, ne bo pred 25. kongresom Komun istične partije Sovjetske zveze, če bo do nje sploh prišlo. Zastopniki evropskih KP so pretekli teden zaključili 10-dnevno razpravo o Vzhodnem Berlinu, ne da bi do- ZDA mislijo zmanjšati podpiranje Izraela WASHINGTON, D.C. - Zvezna vlada se je odločila zmanjša-ameriško podporo Izraelu od predvidenih 2.3 bilijona na 1.8 bilijona v predlogu, ki ga je pripravila za Kongres. Zmanjšanje pomoči, ki bo veljala za prihodnje proračunsko leto, je iznenadilo Izrael. Posebno neprijetno je'bilo,'da'ie vest o tem predlogu prišla v javnost prav v času, ko je bil predsednik izraelske vlade Yitzhal Rabin na poti na uradni obisk v ZDA. Še redno premalo! DETROtIT, Mich. — Sredi januarja letos so povprečno prodali 31/7 več novih avtomobilov v ZDA kot v istem razaobju lani. Avtomobilske aružbe so se kljub temu odločile za delno o-mejitev produkcije, ker so se neprodani avtomobili začeli nabirati pred tovarnami. DRŽAVE SKUPNEGA TRGA VZNEMIRJA "KROMPIRJEVA KRIZA' Vremenski prerok Oblačno z naletavanjem snega, popoldne hladnejše. Najviš-i ja temperatura okoli 32 F (O jcl__________;___________ WASHINGTON, D.C, - Veso ostri spori, ki smo jih videli 1 sti iz Bele hiše trdijo, da bo pomike do dvoma v našo trdnost v Združenih narodih v zadnjih ' predsednik Gerald R. Ford v in odločnost”, letih, “še poudarili nujnost te|drugi polovici aprila potoval na | "“Jaz verjamem, da mora biti ustanove . 'Srednji vzhod, da poudari odpor proti sovjetskemu širje- , ZDA krijejo okoli JON vsega vztrajno zanimanje in napor nju z oboroženimi sredstvi biti segli sporazum o konferenci vo- pride do kakih novih bistvenih Rednega in izrednega proračuna ZDA pri reševanju vprašani te- temeljni element v zunanji poli- iditeljev sprememb ali težav. iZdruženih narodov. ga področja. tiki ZDA,” je izjavil predsednik I Po poročilih iz Moskve, Prage -----~ ~ ------------------------------------------------------------—----------------------------------------J in Budimpešte je neuspeh razprave v Vzhodnem Berlinu povzročil skrbi, pa tudi zadrego v Moskvi ter v satelitskih državah. Povzročil je tudi povečanje delitve med evropskimi socialističnimi strankami v pogledu odnosa do komunističnih partij, predvsem v Franciji, Italiji, Španiji in na Portugalskem. Sestanek zastopnikov komunističnih partij v Vzhodnem Berlinu je bil končan pretekli četrtek po ponovnih poskusih sestaviti skupno resolucijo za konferenco na vrhu. Jugoslavija in v manjši meri Romunija ter komunistične partije Italije, Francije in Španije so odklonile vse sovjetske poskuse za j priznanje vodstva Komunistični J partiji Sovjetske zveze. Jugo-jslavija in Romunija sta vztraj-j no branili svojo neodvisnost, isto so storile Komunistične par-I tije Italije, Francije in Španije, ! ki so za sodelovanje s socialisti ' in drugimi strankami v demo-j kratičnem okviru ob priznanju j pluralističnega političnega si- Ko je predlanskim pri nas v Ameriki p r i m a n jkovalo krompirja in je njegova cena začela nenadno rasti, so postale prenekatere gospodinje zaskrbljene, druge so se jezile zaradi visoke cene in spraševale, kako je do njih prišlo, ko vendar krompirja pri nas ni nikdar manjkalo. V podobnem, le precej težjem položaju so se nenadno znašle letos gospodinje v državah Evropske gospodarske skupnosti. Pomanjkanje krompirja in njegovo prodajanje na črno je sprožilo v nekaterih državah Evrope pravo krizo. Krompir je doma v Južni Ameriki, od koder je prišel v Evropo v 16. stoletju in postal postopno eno temeljnih hranil, v Sloveniji predvsem v času cesarice Marije Terezije in njenega sina. cesar j a Jo7pfa- TT Običajno pridelajo v državah Evro pske gospodarske skupnosti krompirja za vse svoje potrebe, za človeško in živinsko prehrano. Ker ga je v običajnih letih bilo vedno dovolj, je bil poceni in so ponekod njegovo pridelovanje omejili. To je privedlo lansko leto, ko je bila v nekaterih državah krompirjeva letina slaba, do primanjkljaja krompirja na trgu. Povprečni letni pridelek krompirja v državah Evropske gospodarske skupnosti je nekako 40 milijonov ton, lanski pa je bil za okoli 5 milijonov ton manjši. Primanjkljaj je bil v glavnem na Irskem, “deželi krompirja”, pa tudi v Veliki Britaniji in Nemčiji, kjer je krompir tudi že nad dve stoletji najvažnejša jed in ga ne sme manjkati pri nobenem obedu. V v o v\ r> i i i iyv rrl -ij -i o bil pridelek zadovoljiv in ne bi bilo nobenih težav, če ne bi začeli krompir na debelo izvažati v države, kjer ga manjka, predvsem v Veliko Britanijo in Irsko. Cene so začele rasti in so se ponekod naravnost p o č e t v o rile kot predlanskim cene petroleja. Ko je postalo pomanjkanje krompirja v Belgiji občutno, je vlada pretekli teden posebej razpravljala o “krompirjevi krizi”, ki je začela močno vplivati na vse gospodarstvo. Krompir je edino živilo, ki je v Belgiji na seznamu življenjskih stroškov. Ko je njegova cena tako porastla, se je to pokazalo na skupni ravni teh, kar je povzročilo zahtevo po povišanju plač za milijone delavstva. Ker je Belgija še vedno v gospodarskem zastoju, je povišanje plač vzbudilo bojazen, da to 1 o V~> 1y r\ . >-7«-» t t v* /t r-vi-i življnnje, katerega prvi znaki so se dobro pokazali. Pri takem položaju je gospodarski minister Fernand Herman pretekli teden v govoru preko televizije in radia objavil ostre kazni za tiste, ki bi skušali sedanje pomanjkanje krompirja izrabiti za dosego prekomernih dobičkov s kopičenji zalog in njihovega zadrževanja. Kogar bi pri tem zasačili, je lahko kaznovan z do pet let zapora! Minister je pozval B e 1 g i j c e, naj jedo manj krompirja in naj ga na-domeste s testeninami in rižem, ki jih je v obilju. Slične nasvete so dale in dajejo vlade prebivalstvu tudi v vseh ostalih državah Evropske gospodarske skupnosti, kjer je postala “krompirjeva kriza’’ pereča, promet s krompirjejn je povsod pod budnim oče- George Bush potrjen WASHINGTON, D.C. — Senat je s 64:27 potrdil Georgea Busha, bivšega zastopnika ZDA v Pekingu in preje načelnika republikanske stranke, za. novega direktorja CIA. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Kongres je včeraj preglasoval predsednikov veto zakonskega predloga, ki določa 36 bilijonov za zdravstvo in socialno skrbstvo. Predsednik je predlogu odklonil podpis, ker je bil za skoraj bilijon dolarjev večji od predložene vsote. BEIRUT, Lib. — Premirje se je na splošno uveljavilo in ljudje so se začeli lotevati obnove, četudi je položaj še negotov. Predsednik republike Franjieh je na seji vlade izjavil, da bo kmalu šel v Damask na razgovor s predsednikom Sirije Asadom, ki je dejansko proglasil in vzdržuje premirje v Libanonu. WASHINGTON, D.C. — Anne Armstrong, žena bogatega rančerja iz Teksasa, je bila včeraj soglasno potrjena za poslanika ZDA v Londonu. Tja bo odšla v marcu v spremstvu svojega moža. WASHINGTON, DjC. — Senat je včeraj sledil Predstavniškemu domu in izglasoval razširitev obalnih voda ZDA v pogledu ribolova na 200 milj od obale. Novi zakon naj bi stopil v veljavo 1. julija 1977, da bo imela konferenca o morjih ZN dovolj časa rešiti to Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation SESEDA IZ NARODA Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months • Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 16 Thursday, Jan. 29, 1976 Slovenska nujnost! Kljub temu, da položaj našega naroda v domovini v primeri z mnogimi drugimi v vzhodni Evropi, ni najhujši, ker lahko računamo kljub vsemu le s Slovenijo kot vsaj formalno republiko, je naš narodni položaj težak: brez prave svobode in ob izseljevanju kot še nikoli v zgodovini itd., bi se morali vprašati, kaj lahko Slovenci v svetu naredimo za slovenski narod kot celota. Mnogo! Predvsem pa to, da širimo v svetovni javnosti informacijo o slovenstvu. Kako? Bilo je prevedenih na primer že nekaj slovenskih knjižnih del v tuje jezike. Vsi imamo mnogo sosedov in znancev, ki jim od časa do časa poklonimo kak dar. Mar ne bi bilo naravno in nekaj edinstvenega, ako jim poklonimo prav knjigo, prevod kakega slovenskega dela? Saj jih je bilo nekaj le izdanih. Dalje, v zdomstvu raste drugi in tretji rod, ki pogosto ali pa največkrat ne zna več slovenskega jezika. Toda ni mu dostopnih v jeziku, ki ga, pozna, prav nobenih knjig o Slovencih, poljudnih knjig, ki jih o kakih eksotičnih ljudstvih in deželah lako dobi na kupe. Zakaj to? Verjetno zato, ker so naši narodnjaki mislili doslej, da morajo samo ta “ubogi, neuki” slovenski narod odpirati svetu, in mu prevajali iz tujih jezikov vse mogoče potopise in doživetja, iz pragozda in polarnih krajev, iz pamp in prerije, iz vseh bratskih slovanskih jezikov, toda praktično ničesar iz svojega za svoje, ki ne znajo več po sili razmer domačega jezika. Ali ne bi bil že čas, da se s tem neha in se začne ravnati drugače ? Seveda so tudi primeri pravih podvigov, na primer takrat, ko je celovška Mohorjeva natisnila v angleščini delo prof. Felicijana o pomenu ustoličevanja karantanskih vojvod, za kar bi morala biti organizirana prava akcija za nakup tega dela, da bi prišlo v roke slovenski študirajoči mladini v svetu. Pred ki-atkim je v prevodu pisatelja Rebule izšla v italijanščini Kocbekova “Tovarišija” pri žaložbi Jaca Book v Milanu. Kdor noče Kocbeka^, naj pa podpre prevod in izdajo Mauserja. Dela je toliko, da si lahko vsakdo izbere po volji svojo nalogo. Mnogi imajo nadalje v svetu priložnost pisati v tuje časnike in revije. In pišejo tolikokrat dolgovezne članke o tem, ali bo Tito šel ali bo ostal in še kake podobne umotvore, toda malo o slovenskem narodu. Popravimo to pomanjkljivost! Lahko bi še nadaljevali, toda bistvo je bilo povedano. Za iskanje poslovnih stikov in povezav med Slovenci bi na primer morali narediti tudi primerjave, kot so Judje, da bi se zavedeli, kaj lahko pomeni dobro povezana skupnost, četudi majhna. Vse gospodarstvo temelji namreč na zaupanju (kreditu). Mogoče o tem kdaj drugič. S. R. Že smo oživeli v letiš S178 .Sloveniji. Upam, da nam mu-I čenči tistih časov izprosijo pri IBogu zlato svobodo za našo lju-" j bo domovino. I Hvala vsem dopisnikom in sotrudnikom! Prosim, nadaljujte z delom, da bo Ameriška Domovina zanimiva tudi v bodoče! Imam željo in prošnjo, da bi v bodoče ne čitala neutemelje- CLEVELAND, O. — Veliko sem bral o praznovanju minulih božičnih praznikov. Podpisani sem božične praznike na dostojen način praznoval v krogu svoje družine. Spomnil sem se svojih pokojnih prijateljev pri jaslicah, zlasti vseh tistih, ki so lnih kritik in napadov. Nekateri žrtvovali svoje življenje na oltar svoje domovine. V sodobnem času obstojata ljudje sami nič ne store, kar pa kdo drugi naredi, grajajo, kritizirajo in napadajo. To delati dejansko samo še dva tabora, ki |ie Dhko, kaj dobrega storiti, je se borita vsak za svojo zmago. Pa druga stvar. Treba se je ka- Tu so brezverci in na drugi strani so ljudje, ki verujejo v ko drugače pomeniti in stvar razčistiti, ne vse dati v časopis. Boga. Podpisani nisem bil niko- mlatimo diug po drugem, da li politik, ker bi v tem slučaju !se nam “druga stran” ne bo sme-izgubil popolno svobodo. Le v da^a> sai se med seboj ne toliko imam vezi s politiko, v ;razume-i°' kolikor gre za koristi naše kato- | Eosekno žalostno je, da se vča-liške cerkve, za pravice našega blati ljudi, h so že dolgo naroda in za socialne razmere !med PokoD™1 in se ne morejo našega delavca. braniti. Vsi imamo napake, po- I trpimo drug z drugim in lepše ‘RAVBAR J!!” Največji sovražnik naših ljudi je materializem, ki se je že dobro ugnezdil povsod v naši bo na svetu! Dajmo ljudem, ki delajo in se favnoSti.°Tuš*e sponam našega trudij° f kulturnem, narodnem in verskem polju, vsaj malo priznanja in hvaležnosti! j Ob koncem želiva oba z možem Otmarjem uredništvu, upravi, dopisnikom in naročnikom Ameriške Domovine, vsem prijateljem in znancem in vsem dobrim ljudem, zdravo in sreč-jno novo leto 1976. Z lepimi po-zdravi! “Naša luč” obhaja 25-letnico Mesečnik za Slovence na tujem “Naša luč”, ki izhaja pri Mohorjevi družbi v Celovcu, je stopil v 25. leto. Ureja ga uredniški odbor, odgovoren urednik pa je d-. Janez Hornboeck. “Naša luč” je lepo urejevan, vsebinsko bogat in tehnično izredno lep časopis. Nič čudnega torej ni, da si je dobil veliko prijateljev, rednih čitateljev in naroč-niKov po vseh kontinentih, kjer Slovenci živijo. Najbolj razširjen je seveda v Evropi med slovenskimi zdomci v Avstriji in Nemčiji, pa tudi v Franciji, Belgiji in na. Holandskem. Mesečnik “Naša luč” se drži krščanskih načel, iz njih izhaja, po njih se ravna pri zbiranju gradiva, zato oblastnikom v SR Sloveniji ni prav nič všeč in ga seveda ne puščajo tja. Ko svoje čitatelje obvešča°o dogodkih v Sloveniji in o razmerah tam, poroča tudi o tem, kaj o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji pišejo m mislijo v svobodnem svetu, predvsem v Evropi. ^ Zanimiv in poučen je ta časopis tudi za Slovence m Slovenke v ZDA in v Kanadi ter ga zato vsem toplo pnporočamo. pesnika Prešerna, ki je napisal: “Le petica, da, ima sloveče. Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z goljufami ležami..” Nadalje še: “Pesnik živi, umrje brez denarja.” Vsi ti navedeni stavki mi bodo ostali v spominu in vse to mi bo pomagalo do bolj popolnega življenja. Leto 1975 je bilo Sveto leto, ki se je že za vedno poslovilo od nas. Zdi se mi, da smo bili premalo pozorni na to Sveto leto, zlasti, na njegove cilje. Mogli bi se vsi ponižati in spore, ki so nastali med nami, poravnati. Če bi vse to v polni meri in povolj-no storili, bi lahko pričakovali pravega božjega blagoslova. Vsi smo dediči izvirnega greha, zato smo vsi nagnjeni k slabemu. Le kdor živi vedno po veri, se mu ni treba bati, da bi ga sovražen veter podrl na tla. Mnogo se je pisalo ob 16. obletnici smrti našega škofa dr. Gregorija Rožmana, kar je bilo Slovencem v veliko veselje. On je po moje v nebesih dosegel častno mesto, ker je za časa svoje najtežje škofovske službe vse potrebno storil, da naš narod ni klonil brezvercem. Kb bo v naši Sloveniji zasijalo svobodno sonce, bodo izginile ovire, ki danes ne dopuščajo, da bi se lahko čista resnica govorila o našem velikem škofu dr. G. Rožmanu. Le takrat se bo povsod vse zaželje-no storilo, da bi bil škof dr. Gregorij Rožman čim preje proglašen za svetnika. Jože Vrtačnik Anica Tasner Or. Stanko IMper lis slovanstvo Fmm naroeniee Westchester, 111. — Spoštovani! Lepa hvala za obvestilo, da nam poteče naročnina na našo ljubo Ameriško Domovino. Priložen je ček za eno leto, ostanek pa je dar listu. Z Ameriško Domovino sva zadovoljna, le dostava je bolj slaba, kar pa ni Vaša krivda. Vsebina lista je zelo zanimiva. Posebno rada bereva dopise iz raznih naselbin, kjer bivajo naši ljudje. Rada imava tudi “Tote-ga Štajerca”, saj je njegov življenjepis podoben našemu. Z njim smo namreč delili leta begunstva in bili tudi pod isto streho barake. Lani ob 30-letnici strašne Vetrinjske tragedije je bilo v Ameriški Domovini veliko napisanega o strašni usodi naših mož in fantov. Vam, dragi junaki, ki ste preživeli te grozote, resnična hvala, da ste brez sramu in IRVINE, Kalif. - Bil sem mlad fantič ter bilo je konec a-larma, ko do popoldneva nismo več pričakovali letalskih napadov. Bilo je v vojnih letih 1943 in 1945. Obiskoval sem klasično gimnazijo. Pa pride učitelj, imenovali smo ga “gospod profesor” ter vem, da je bil “po rdeče na-rnalan” — no, sedaj sem jaz tudi, ker delujem mea Indijanci — in pravi, da mora vsa šola iti (na veliko predavanje, ne vem, ali je bilo na Kongresnem trgu ali nekje v veliki dvorani. Ko si majhen, se ti pač vse zdi gromozansko. Ko smo bili vsi na mestu ter je bila dvorana polna, je prišel govornik, za katerega ime sem zvedel, ker se je predstavil: Dr. Stanko Kociper (živi v Argen-itini), do danes še vedno najboljši govornik, kar sem jih kdaj slišal. Dr. Stanko Kociper je začel govoriti ter vsak je bil kakor “očaran”, tudi moji soštudenti, za katere sem vedel, da so na “rdeče” obrnjeni, oni pa niso vedeli kam mene dati, ker ne morem pomagati, če je moja barva že od nekdaj “plava”, ker smo si pač doma barve mi štirje ‘otroci’ razdelili. Drugače imam rad belo, ker rdeča me spominja PATERSON, N.J. — Od neznanca v Sloveniji in po dolgem ovinku sem prejel fotokopijo naslednjega dokumenta: “Obveščevalna okrožja Novo mesto. Na terenu 3./IX. 1942. Obveščevalni Glavni poveljnik slov. partizanskih čet. (Tovariš Tine.) Po nalogu Glavnega poveljnika slovenskih partizanskih čet in na podlagi zaplenjenega pismenega poročila belogardistov, da je Grahut organizator bele garde v šmarjeti, je moral biti imenovani justificiran. Zaradi nekaterih poizvedb se je justi-fikacija zavlekla do nedelje, 30. avg. Ta dan pa so bili ravno belogardisti v Šmarjeti in ker je bil Grahut zaprt nekje v bližini Šmarjete, ga je straža, ki ji je bilo naročeno, naj ga v slučaju kake nevarnosti usmrti, čeprav poizvedbe še ne bodo pri kraju, justificirala na precej grob način. Neki partizan ga je rezal z nožem, tako da je Grahut kričal na pomoč. Ljudje iz sosednjih vasi so to slišali in so ga pozneje našli razmesarjenega pod listjem v gozdu. Tov. Rudi je dovolil domačim, da ga lahko prepeljejo domov in ga pokopljejo v Šmarjeti. Ljudje so že ob mrtvaškem odru glasno, izražali svoje ogorčenje, višek pa je doseglo na dan pogreba v Šmarjeti na pokopališču. Ljudi in vencev je bilo kot še ob nobenem pogrebu v Šmarjeti ne. Udeleženci so vpili: “Ravbarji!” in podobno, misleč pri tem partizane. Razpoloženje ljudi v Šmarjeti in kaki dve uri daleč je tako. da skoraj nihče ne odzdravi partizanu, pa tudi če reče samo “Dober dan”, temveč pogleda vstran, ko te sreča. Vse to kaže, da je morala biti stvar organizirana od strani potuhnjenih belogardistov, ki jim je prišel primer Grahuta ravno ob prihodu belogardistov dobrodošla prilika za njihovo propagando. Povzročitelje tega stanja zasledujemo. V torek, 1.1. m., je Glavni intendant Tilen ustrelil partizana Ščetina Ivana, doma iz Mokronoga. Ustrelil ga je zato, ker ni hotel iti na stražo. Na kak način je imel on oblast postavljati stražo, ne vem. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Za obveščevalna okrožja Novo mesto: Podhostnik Jože.” Gornji dokument ne potrebuje nobene razlage. Sam, dovolj jasno govori o komunistični krvoločnosti. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. KULTURNA KRONIKA Fodveze naprodaj V neki tokijski veleblabovnici je za 40 milijonov jenov naprodaj britanski red hlačne podveze. Londonski dvor je uvedel preiskavo, kako je odlikovanje prišlo na Japonsko. Ta red namreč dosmrtno podelijo samo 24 odličnikom, ob Goriški koledar GMD (Goriška Mohorjeva Družba) izdaja svoj koledar in knjige od leta 1925 dalje, to je po prvi vojski, ko je -bila Primorska odrezana od matičnega ozemlja. Njeno živahno delovanje je popisal msgr. dr. Rudolf Klinec v “Zgodovini GMD”, ki je izšla pri družbi med mohor-jevkami leta 1967. Po drugi svetovni vojni je Gorica ostala pod Italijo in tako je GMD obstala, kajti pod Jugoslavijo bi jo vsaj v prvih povojnih letih zagotovo zatrli. Tako pa družba še živahno deluje in objavlja dela in povesti izmed katoliških vrst na italijanskem Primorskem. Zelo se je zožilo njeno območje, ker gori-ških knjig in koledarja ne pustijo prodajati čez mejo v Jugoslavijo. Zato se družba trudi pritegniti zlasti primorske izseljence po svetu, največ v Avstraliji, Argentini in Kanadi, pa tudi razumom, nisem zatajil”. Ob sedemdesetletnici Greg orčičeve smrti piše Mirko Mazora. Znani svetovni posredovalec slovenske k u 11 ure Ferdinand Kolednik prispeva tehten zapis o prevodih nekaterih izdaj Goriške Mohorjeve v tuje jezike. Kaj pravi Kolednik? “Skupno trpljenje nas je še bolj povezalo in še bolj so mi bili dragi primorski rojaki. Ti so mi bili vedno zgled zvestobe do slovenske domovine, posebno ko sem 1. decembra 1918 gledal sprevod po ljubljanskih ulicah in opazoval črno oblečene slovenske rojake s Primorske, ki so nosili črne ali slovenske zastave,' ovite s črnimi trakovi F i e vzela me je vnema za prevajanje slovenskih leposlovnih del v tuje jezike . . . Pozornost nas mladih je bila obrnjena na nepopisno zatiranj e slovenske manjšine v Italiji. .. Smrt nadškofa Sedeja . .. Ko smo tako doživljali ono narodno nesrečo, mi je prišla v roke drobna knjižica, ki jo je decembra 1932 izdala Gor. Moh. Družba, “Strici ... Brž sem jo prevedel v ’francoščino, čeprav takrat nisem niti sanjal, da bom kdaj u-spel spraviti v tisk francoske, druge slovenske rojake, da bi jo j nemške, italijanske, španske, podprli z naročili, kajti primor- grške in latinske, hrvaške ter ski neodvisni tabor v Italiji postaja spričo nenehnega pritiska srbske prevode... V tisku je izšla kasneje in sicer v tedniku levičarskih organizacij, ki jih “La Croix du Dimanche” v Pa- podpirajo iz matice, vedno bolj ogrožen. Ob tej priliki moramo pojasniti, da je po svetu mnogo primorskih ljudi, ki bi bili priprav-. Ijeni vzeti koledar in knjige, v katerih je še tista stara domača primorska tradicija, kot se je spominjajo iz mlajših let. In da drugi Slovenci, ki pridejo z njimi v stik, lahko opozorijo ali jim ponudijo zadevne knjige, Lahko da se bodo potem ogreli tudi bolj za slovenstvo. Treba je namreč vedeti, da je primorski človek zlomljen ne šele od druge, ampak že od prve svetovne vojne, šestdeset tisoč beguncev s Primorske je šlo med obema vojnama v Jugoslavijo in v svet, največ v Argentino. In po drugi svetovni vojni vsaj še štirideset tisoč. V velikem obupu in preskušnji je večina teh rojakov iskala samo eno: pozabiti, pozabiti nesrečo tega slovenstva. Mnogi so se predali latinsko-ameriški brezskrbnosti ali francoski prosto-dušnbsti, samo da bi pozabili na kraške planjave, na vipavske in briške griče z vinogradi, na buj- rizu (12. 2. do 16. 7. 1950). Ponatisnila jo je tudi revija “Le Bulletin de agriculteurs” v Montrealu (maj-junij 1950). strici so izšli tudi v nemškem tn hrvaškem prevodu, v rokopisu pa lezi še vedno španski prevod ... Drugo delo GMD, povest ‘Vozniki” Filipa Terčelja je izšlo v francoščini, tudi v tedniku ‘La Croix du Dimanche” (1940) z naslovom “Les Charretiers”, kasneje pa v samostojni knjigi pri založbi Bonne Presse (1953). Hrvaška izdaja iste povesti pa je izhajala v kanadskem tedniku “Hrvatski glas” v Winnipe-gu (Kanada). Nemški prevod “Die Fuhrleute” je izšel v Muenchenu leta 1971. Kolednik je za “Voznike” prejel celo nagrado Francoske A-kademije za prevod v francoščino. Črtica pisateljice Zore Pi-sčanc “Njen zadnji cvet” je izšla leta 1959 v Ženevi (Švica) z naslovom “La derniere fleur du petit colporteur” v tedniku “L’Echo illustre”. Ponatis v reviji “Le Royuame” v Rarizu 1961. Itd. na kri, za kri pa mi ni, drugače njihovi smrti pa ga je treba vr- bi tudi jaz bil zdravnik! Bilo je to eno izmed več predavanj za študente gimnazij, ki jih je imel dr. Stanko Kociper. V njih nam je orisal bistvo komunizma, kaj v praksi (ne kaj v teoriji) pomeni. Kakor je znano, je bil dr. Stanko Kociper neke vrste propagandni minister za domobranstvo. Njegova žena je hči generala Leona Rupnika, šesta Vuleta Rupnika, domobranskega polkovnika, ki je lani odšel tja, kjer komunizma in njegovih grozot ni. Od Stanka Kocipra sem se naučil, kaj je bistvo komunizma, kaj je ta v dejanju. Čudim se, da je dr. S. Ko- niti v celoti, t. j. zlato verižico, medaljon s podobo svetega Jurija z zmajem in zlato vezeno podvezo. Odlikovanje je staro že 600 let. Predstavnik Buckinghamske palače dopušča možnost, da sta “eden ali dva dediča molče obdržala ta red”, ki so ga med drugim dobili Churchill, Eden in MacMillan. Japonski cesar Hirohito ga je prejel dvakrat: prvič leta 1929 in drugič 1971, potem ko so mu ga med vojno vzeli. Londonski zlatarji govorijo o spretnem ponaredku, tokijska veleblagovnica pa trdi, da je red pristen. “Na trgu sta’dva,” ciper tolikim Slovencem, poseb- strahu ponovno povedali svetu, I no Gorenjcem, neznan. Mislim, ! je rekel njen predstavnik, “eden kaj vse ste morali prestati po'da bi tega najboljšega govorni- izmed obeh je naš, ponudila se . ; 'svojih lastnih slovenskih bratih. ,ka lahko enkrat povabili v ZDA'je priložnost pa smo ga kupili.” .-Zdajateijem in urednikom tega res odličnega me- Iste žive priče iz raznih množic- j in Kanado, da nam spet kaj po- ! _____o______ oecnika k 2o-*etnici Lahovega uspešnega in res korist- jnih grobov, žal še danes neka- \ve, marsikaj, kar le on ve iz o- j Naivišia ulovila reka rimra t«r ro-lpHupo-a ripja to/nlp rpstifke1 Nbi bi Iteri tega ne verjamejo.Mošebno niti usodnih časov. ~ ' ~‘ Gorici, tudi tukaj, vsaj Goriška Mohorjeva deluje še vedno živahno in uspešno rešuje primorskega duha in misli. Letošnji koledar GMD prinaša številne zapise, članke, poročila in obravnave. Med osebnostmi, ki jih obravnava, izstopajo dr. Janko Kralj (napisal Tecfil Simčič), msgr. Albin Kjuder, pokojni apostolski u-pravitelj K o p r š č i ne, napisal Ivan Tavčar), msgr. Leopold Cigoj (napisal Rudolf Klinec) ter Ob svežem grobu dr. Alfonza Čuka (isti pisec), goriški glasbenik Komel (A. Bratuž), V spomin prof. Radu Bednaržiku (R. Klinec), o časnikarju Dušanu Černetu, beneškoslovenskem kanoniku Valentinu Birtiču, o dr. Antonu Brecelju (Fervidus), o Henriku Tumi (isti), Bevkova pisma Finžgarju. Finžgarjeva in Pogačnikova pisma Bevku, o kulturni in prosvetni dejavnosti na italijanskem Primorskem- v | BAISE, Idaho. — The St. Joe Ipreteklem letu, črtico Vinka Be- ne senožeti in planine idrijskih in tolminskih hribov, svet, ki so Pvri °‘'iranjevanju zvestobe doga tako ljubili. m a čepi u narodu igra pri izse- Vendar ta svet ni utihnil, ni>Ijen^ f^veno vlogo knji-zamrl, četudi-potlačen, še živi. ,fa' ,ai h1 ud.ie, ki so nekaj sli-Bujno se je razcvetelo sloven- j j T' 1 ° s^ar* domovini , jo jem-sko kulturno delo v Trstu- gle- | •iej° s Posebnim zanimanjem in dališče, prireditve, najboljši da-,^Vetim sPošt°vanjem v roke. Iz našnji slovenski pisatelji. In v iaStne lzku:SnJe lahko trdim - pravi Kolednik — da so številni mladi ljudje prav po mojih prevodih v angleščini, francoščini, španščini in nemščini spoznali lepoto slovenske zemlje in dobroto slovenskih ljudi in občutili ponos, da še sami pripadajo slovenskemu ljudstvu. Kar občudujem pri Goriški Moliorjčvi, je nepopisno velika ljubezen do slovenske zemlje in ljudstva, ki veje iz vseh člankov in knjig. Kaj takega so zmožni le zares plemeniti in velikodušni ljudje, ki se žrtvujejo za oostoj in Svobodo svojega ljudstva. S. R. Kuba debi jedrsko eibkirarno iz Sovjetije WASHINGTON, D.C. — Kuba do dobila jedrsko elektrarno iz Sovjetske zveze. Predvidoma bo .zgrajena leta 1978 ob delnem financiranju Francije, Velike Britanije in Kanade, trdi U. S, Drobtiniee z lemoniskega hribčka 1- Obisk. deh. Tam ie ostal ves čas, dok- Father Tadej Trpin, O.F.M., ki ,ler je trajala procesija in so kip pase svoje ovčke v Detroitu in odnesli v cerkev. Romarji so vi- ^'indsorju, je obiskal na praznik sv. Treh kraljev ali astrologov (kot pravijo po novem) hašo Alvernio Manor. Mislim, da mu je bil Dom kar všeč. Go- del! v tem upanje, da Marija ne bo zapustila Portugalcev. Golob je simbol miru — in Portugalska se bo umirila. Bog daj! Father Fox zdaj zopet zbira sPoda poznamo že od takrat, ko [mladce za romanje v Fatimo. Ako kdo hoče z njimi, naj piše na Fatima Travel, Washington, New Jersey 07882. 4. Mt. Assisi Academy. V soboto je bilo vpisovanje dijakinj v prvi razred naše srednje šole. Vpisalo se je 230 novih. Veliko jih je prišlo iz javnih šol. Ljudje čedalje bolj uvidevajo, da le vzgoja po božjih zapovedih vodi mladino k sreči na zemlji in nekoč v večnosti. Ena sestra je vpisala 40 deklet — in 25 od teh je prišlo iz javne šole — dokaz, da ljudje upoštevajo katoliško vzgojo. Sestre so vesele, ker bodo drugo šolsko leto pri nas dekleta, katerih matere so bile gra-duantinje naše šole 1. 1958, 1959 in 1962. Učiteljice naše šole hodijo ob sobotah učit verouk. Pet jih gre na Sag in 4 v Joliet k Sv. Ani. cerkve v Fatimi pa je še 30 km [Sestra Sandra Zorko pa pouču-P°ti. Na postaji stoji avtobus, ki ,.ie biologijo v semenišču sv. Se vrača na postajo okrog 12. Te- j Vincencija v Lemontu. Ima 26 )e imel pri oo. frančiškanih no-vo mašo. Želimo mu zdravja na Mrzlem severu in veliko božjega blagoslova njegovemu delovanju v letu 1976. 2- Odlomek iz potovanja Slovenke iz Waukegana. III. Kdo je ta Slovenka, si ne u-Psm povedati, ker ne vem, če bi Ji bilo všeč. Ako omenim, kako ji je fatimska Marija pomagala, bo pa gotovo prav. Bom kar prepisala iz njenega Pisma: “Potovala sem z jugoslovan-sko ladjo. Ustavili smo se v vseh Važnih pristaniščih in tudi v Lizboni. Imela sem lepo priložnost, da poromam v Fatimo. Iz Lizbone do Fatime vozi dnevno samo en vlak. Zjutraj ob 8h tja, °k 2h popoldne nazaj. Vrača se 'z postaje Fatima nazaj v Liz-kono. Od železniške postaje do Jugoslavija, v kateri va ■■ ŽIVIJO 1 b, Sa sem se poslužila. Ko pa sem Se hotela vrniti, avtobusa iz ne-| danega vzroka ni bilo. Nihče ! Fii ni mogel pojasniti, saj ne Jham portugalščine, oni pa no-onega drugega jezika. Končno sem našla gospodiščno,. ki je v francoščini pojasnila, da avtobusa ne bo zaradi okvare. Kaj Zdaj? De ne pridem do 5h v Liz-bono, mi pobegne ladja in jaz °stanem na suhem, brez denar-■Jn. brez znanja jezika in morem ^hiteti ladjo šele v Barceloni V Španiji. V obupu sem stala na Cesti in prisrčno klicala božjo Pomoč... a nikjer ni človeka Uli avta, ali kakega drugega pre- voznega sredstva. Nazadnje, ko K bilo že skoraj prepozno, da u-Jaihem edini vlak, sem začela kli, Sfrsno rotila: cati na pomoč Marijo in jo Ti ‘Poglej, jaz sem e prišla obiskat, zdaj, prosim ^e> pomagaj, da pridem nazaj.” ^°maj sem to izrekla, zaslišim seboj avto. Ustavim ga. Bil fr' taksi. Nekako sva si dopovejta, da moram na postajo in Sva že drvela, rezala vse ovinke P prišla pet mnut pred odho-.-°m vlaka na postajo. Od posta-e Fatima do Lizbone je dobri jVe uri vožnje z vlakom skozi u>o valovito pokrajino, polno °bk in drugega južnega rastlin-Sfra. ge danes, ko se spomnim j to, bi rekla, čudežno rešitev, je strah, kaj bi bilo, če bi mi tedaj pobegnila ladja, in hvaležna Mariji za pomoč.” 3 ■ Futher Robert Fox ' • o Fatimi. . father Robert Fox je priljub-/fr pisatelj vzgojnih člankov v ^toliških časopisih. Starši ga ^i čitajo, posebno taki, kate-P otroci ne dobijo pravega jfskega pouka pri modernih Udobnih vzgojiteljih. Gospod °ce zajeti ameriško mladino v Gibanje Modre mladine. Sedež ^Marijine armade je v Fatimi. ki; etili svojo domovino Brezma-^ežnemu Srcu Marijinemu. Za-frsj se ne čudimo, da Portugal-h a še ni padla v plen komuniz-^ fr 13. okt. je bil Father Fox frladino v Fatimi. Je on orga-^!?'hal romanje. Starši so se ne-bali pustiti svoje otroke z ■Utri v deželo nemira; a je šlo Se po sreči. Father pripoveduje, kaj ga je fTibolj ganilo. Tisoči in tisoči Dharjev so se udeležili procesi-.j ' Kot ie tam v navadi,, so mož-^ fosili čudodelni kip fatirnske j. frije v procesiji. Petje in mo-j ey je'razlagala .daleč . pp ^frfrii. Nad množicb je krožil - t golob in se nazadnje spustil učencev. Koliko od njih bo nekoč zapelo “glorijo”? 1 Naše študentke bodo kmalu o-pravile vsakoletne duhovne vaje. Ali bo dobila katera milost poklica? 5. Upanje. Jezusove besede sestri Menendez. Upanje zadobi neštevilne milosti za te in za druge. Želim, da to dobro razumeš, da se bo dobrota mojega Srca razodela tistim ubogim dušam, ki me še ne poznajo. Ljubljene duše, ako ne dvignete svojih oči proti nebesom, boste počasi postale kot živali, ki nimajo razuma. Dvignite glave, glejte svojo pravo domovino, ki vas čaka. Iščite svojega Boga. Boste se prepričale, da vam bo vrnil pogled in njegov pogled bo mir in življenje. Ali ne veste, kaj je pisano v mojem evangeliju? Prosite in boste prejeli! Da, molite, molite in ne utrudite se, ne bojte se, da bi bili nadležni, ker molitev je ključ, ki odpre vsaka vrata. Človek ni bil ustvarjen, da bi večno živel na zemlji. Bil je u-stvarjen za večnost. Če je torej neumrljiv, mora živeti ne za stvari, ki minejo, ampak za več-nostne vrednote. Vi, ki ljubite vaše domove in delate za obstoj vaših družin, da jim pripravite ugodnosti in srečo, ne pozabite, da bo smrt nekoč prerezala vse vezi, ampak samo za nekaj časa. Vi vsi, ki nimate svetnih dobrin in morate težko delati za vsakdanji kruh pod trdim gospodarjem, pomislite, da niste sužnji, ampak ste ustvarjeni za svobodo večnosti s. M.- Lavoslava narodnosti spada k nji. Lani aja so. portugalski škofje po- Norveška Sadja Berge Istra. žri@¥ safesfaie PERTH, Avstral. — Brig. Francis Serong, avstralski strokovnjak za boj proti uporom, je pretekli teden izjavil, da je bila norveška petrolejska ladja Berge Istra, zgrajena leta 1972 v puljski ladjedelnici Uljanik v Jugoslaviji, žrtev sabotaže. F. Serong ni maral povedati, kako se je ladja potopila ali kdo jo je potopil, dejal je le, da je bil smoter potopitve prekiniti morska pota držav, ki so odvisne od velikih prevoznih ladij s tem, da jim onemogoči najem moštev za te ladje. Na malici s člani Trgovinske zborpjče v Perthu je Serong de-k.d(-VO^ vas misli, da je bilo to dejanje božje volje: naj pozabi. To je bilo načrtno uni- V. MILWAUKEE, Wis. — Rogaška Slatina je svetovno znano zdravilišče za notranje bolezni. Vse okrog zdravilišča so lepi u-rejeni parki s številnimi objekti za zdravljenje in razvedrilo bolnikov in gostov. V okolici so prijetni griči in obširni gozdovi, kjer so v jeseni čudovito razkošni, kajti listje se nam razkazuje v stoterih barvah. Nekateri griči so zasajeni z vinskimi trtami. Lepo urejeno naselje z bogatimi hoteli in privatnimi hišami, polno cvetja in nočni mir blagodejno vplivata na zdravje bolnikov. Bili smo zelo razočarani, ko nam je dež pokvaril razgledno pot v okolico Rogaške Slatine. Z ženo sva še skočila v bližnjo, moderno, stekleno okroglo stavbo, v kateri je velika dvorana z izvirki slatinske vode. Voda je zastonj, samo kozarec, ki ga dobiš pri vhodu, stane 3 dinarje. Bolniki pridejo in odhajajo, ko popijejo gotovo količino slatinske vode, predpisane od zdravnika. Z ženo sva spila en kozarec slatine “Styria”, en kozarec vode “Donat”, pri tretjem pa nama voda ni šla dol, ker je smrdela po gnilih jajcih. V tej dvorani bolnikom, da si preženejo dolgčas, nudijo brezplačne umetniške razstave in razne koncerte. Sredi dopoldneva smo v dežju nadaljevali pot proti Slovenski Bistrici, Vojniku in privozili v lepo mesto Celje. Po kratkem postanku smo brzeli proti hrvatski republiki, kjer smo po mostu prešli reko Sotlo, in prišli v Titovo rojstno vas Kumrovac. Njegova rojstna hiša je sedaj spremenjena v muzej. V bližini na griču so postavili velik mladinski dom z vsemi modernimi pripomočki. Že od nekdaj so sloveli hrvaški prašiči po izvrst- panju, da bomo zdaj par dni L. Č.: mirovali, smo trdno zaspali. H* Po tem lepem izletu smo se odločili za pardnevni počitek, za razgled po Ljubljani ter njenih zgodovinskih in umetniških zanimivostih ter za obisk sorodnikov in nekaj prijateljev. Ljubljana z Gradom je lepo in živahno glavno mesto Slovenije. Ima okrog 250,000 prebivalcev. Mesto ima polno romantičnih kotičkov, lepe arhitekture in spomenike. Skozi mesto se vije umazana reka Ljubljanica, kjer imajo domačini in tujci na obeh bregovih na razpolago izvrstne domače gostilne in restavracije. Pohajkovanje po stari Ljubljani skozi ozke ulice nudi tujcu zanimive arhitektonske, zgodovinske in kulturne dosežke. Ven iz stare Ljubljane, v okolici, ima | zvezMh. Ker bo pa v knjigi precej zdravniškega materiala, bo delo potem izšlo v skrajšani o- Obrobne z obiska doma XI. Nastanil sem se v Ljubljani najprej v hotelu Union za šest dni in se potem preselil v hotel Slon. Zakaj hotel in ne kako župnišče? Za duhovnika bi bilo to naravno. Gotovo bi bil sprejet, če ne dobrodošel, v župniščih kot Horjul, Srednja vas v Bohinju in morda še kje drugje. Vsekakor bi to rad storil, pa.. . Vzrok torej? Sem se hotel postavljati? Ne, res ne! Če me bodo pa ljudje nadlegovali s vprašanji, bom začel pisati knjigo, katere naslov bo: Knjiga jamranja. Pisanje bo v ljudskem slogu. Delo bo najbrž precej obširno; izšlo bo morda tudi v več najmanj 10-krat večje, kot je bilo pred pol stoletja. Zalog in bližnje vasi so danes del ljubljanskega mesta. Ker smo bili v bližini Sv. Urha, nas je nečak Lojze peljal na ta vrh, kjer stoji cerkev sv. Urha. Tam so se vršile v drugi svetovni vojni in revoluciji strahovite borbe med partizani in | protikomunističnimi borci. Danem okusu. Če je to še odojek, 'nes cerkev služi muzeju, boljše, potem je kosilo brez primere. ! razstavi malih in velikih foto-Po obedu smo potem odrinili slik izza časa tamkajšnjih bo-zopet preko Sotle v Slovenijo jev. Ko smo odhajali s Sv. Urha ter preko Celja, Domžal in sko- proti Ljubljani, sem skušal razi Gameljne dospeli v Ljubija-.zumeti vse tiste, ki po 35 letih no, ki se je kopala v sončnih ,še ne morejo pozabiti takratnih mesto urejena športna igrišča in plavalne bazene. V znani veliki športni hali “Tivoli” se vršijo številna športna tekmovanja. V bližini bivše bežigrajske cerkve stoji danes veliko “Gospodarsko razstavišče”, kjer se vršijo mednarodni sejmi, posebno je znan svetovni vinski sejem, kjer naša vina dosegajo prve nagrade. * V okolici bližnje in daljne Ljubljane so na vseh straneh neba zrasle nove hiše, nove ceste in če bi ne bilo ljubljanskega Gradu, bi se gotovo izgubili. To je čisto razumljivo, kajti, ko sem pred mnogimi leti zapustil Ljubljano, je mesto štelo okrog zna angleško. To še zdaleka, !zdaleka ne drži. Seveda je se-jdaj, kar se tiče angleščine in znanja angleščine, precej drugače od časov, ko sem bil jaz študent. Takrat nobeden ni znal angleško. Ta “nobeden” res lahko vzamete dobesedno. Pravijo, da je neki Anglež prišel v Ljubljano in iskal nekoga, s katerim bi se lahko pogovoril po angleško. Napotili so ga h kanoniku Kimovcu. Kanonik Kimovec je prevajal angleške povestne knjige na slovensko. Ko je Anglež prišel k njemu, se nista mogla pogovoriti. Zakaj ne? Kanonik je znal angleško samo z očmi, ne pa z ušesi in z ustmi. Kako sta si pomagala? S pisanjem, s pisanimi vprašanji in pisanimi odgovori. Veliko se je od takrat v tem oziru spremenilo. Angleščina se sedaj uči na gimnazijah, seveda poleg drugih tujih jezikov. Sedaj angleščino uvajajo celo v ljudske šole. Vse to pa še ne pomeni, da tisti, ki jezik študirajo, bliki v nemškem jeziku. Seveda v nemškem, ker to je jezik zdravniške znanosti. Knjiga bo izšla na Dunaju. Založnik? Založnik bo: Zdravniško društvo internistov za Srednjo Evropo. Seveda naslov knjige se bo mo- j-. t di • ral glasiti malo bolj znanstveno. j J P , ’ 3 \ m p + ru rp, , , „ , . j ^ Celo v prvovrstnih hotelih na .takole ga predvidevam: Beson- ... , vv. dare Faelle Mnetischer Eeak.! res zna,o anglescmo Hon zur Nahrung. Sapient! sat. Samo kakl ‘n*e- “ Morda vam . izraz recepcija m znan. Ta iz- Mor mora razumatt, naj razu- ,raz s0 uvedli v hotelih za spre. Bivanja v hotelu ja udobno. !iemnI “ra<|' sPr‘a'emni Ph14' -r ^ j . ,v , zo. — Postrezmki, nosači, soba- Jaz sem vzel naj cenej so sobo • . , w. „ . \ ,Vv rice ne znajo angleščine. Celo v samico, seveda s straniščem in , k . F ... „ , po. 0 . v. . , , , velikih obedmcah niti ena cetr- tusem. Banjo človek lahko po- . . v. i • v r, i ■ tin a natakarjev ne zna angleško. —, J- — — M za n®k^ c^ Zakaj sem Tudi v velikih, prvovrstnih tr- 80,000 prebivalcev, danes jih ! spremenil hotel. V hotelu Union j govinah samo nekaj malega šteje 250,000. Tudi ljubljansko.!^ soba naročena po poto-jdajalk razume angleško; Tista pokopališče Sv. Križ je danes valni agencij! ze iz Amerike. V mlada prodajalka, recimo, tam žarkih. Ta večer sta se od nas za par tednov poslovila prijatelja Mil-waučana Toni Gorenc in njegova žena Pavlina, kjer sta prenočevala pri nečakinji Magdi, naslednji dan pa odpotovala na Dolenjsko, v Tonijevo rojstno vas v bližini Mokronoga. Ostali smo šli v hotel Union, kjer smo pri večerji našemu potnemu maršalu in blagajniku poravnali potne stroške. Po telefonu smo poklicali tudi zastopnika družbe “Rent-a-Car Avis”, ki je že imel pripravljen račun: za prevoženih 918 km v šestih dneh je žena Frances podpisala potniški express ček za 260 dolarjev. Naj hujše pri takem potovanju, posebno za velike ljudi, se je spraviti v te majhne avtomobile, še težje pa se skobacati iz tragičnih dogodkov kljub mu, da čas zaceli vse rane. te- Zvečer smo z ženo in nečakom imeli rezervirano mizo v kletni restavraciji hotela Slon, kjer so nam. strežaji v slovenskih narodnih nošah postregli z dobro večerjo in pijačo. Med večerjo nas je zabaval mali orkesterček s slovenskimi in drugimi vižami: Ko so muzikanti zvedeli, da smo iz Amerike, je takoj prišel k naši mizi prvi violinist in nam začel sladko igrati na dušo in srce, seveda tudi za želence. Po večerji smo se podali v prvo nadstropje, kjer se nahaja Casino, igralnica, dostopna samo tujcem. Frances in nečak Martin sta igrala na “roleti”, jaz pa v sosednji sobi na “slot mašini”, s tem da sem ročaj suval gor in hotel Slon sem se ipreselil že zaradi spremembe in zaradi novih izkušenj. Drugi vzrok je pa bil, da je moj spremljevalec šahist Tom želel biti blizu šahovskega kluba in ta je samo čez cesto od hotela Slon. Sobe v hotelu so u-dobne, zelo udobne. V sobi sem imel vse potreone pritikline: dovolj luči, pisalno mizo, telefon, udobno postelj, velik umivalnik s toplo vodo, stranišče in seveda tuš. Tuš v hotelu Sion je bil še preveč moderen, vsaj zame. Mi je vzelo precej časa, da sem se privadil vsem tistim “knofom”, tako da je voda tekla od zgoraj in ne od spodaj, kot smo mi navajeni. Če si pritisnil na gotov “knof”, je voda začela brizgati od spodaj. To je bila zame novost. Seveda sobe so prostorne in to gre posebno za hotel Union. * Sedaj pa o znanju angleščine doma. Sliši se od naših obiskovalcev doma beseda kot: Vsak njih. Med vožnjo se niti ne mo- j dol. Parkrat je pozvončkljalo in reš ganiti, kaj šele vzravnati, padlo mi je precej drobiža v na-Tcda pri dobri slovenski kaplji- Iročje. Proti koncu pa so druge ci pozabiš na vse bolečine v mašine požirale prav počasi moj hrbtu in vse neprijetnosti. V u- dobiček in še nekaj iz mojega žepa. Tudi Frances in nečak sta se nekako kislo držala, ko smo zapuščali Casino in se spuščali v nočno klet oz. bar, kjer smo imeli rezervirano mizo, drugače bi morali stati za časa barskega sporeda. Tudi tukaj so bili povečini inozemci. Spored je bil aober, toda vedno enak v vseh nočnih lokalih. Lepe ženske, dobri pevci, akrobati in žonglerji, po sporedu pa družabni ples do rane ure. Za vse te prijetne urice pa je treba odšteti precej zelencev. L. G. (Dalje sledi) v kotu, ki prodaja torbice in šol-ne in ona, ki je zaposlena v kozmetičnem oddelku, ne razumejo angleščine. In seveda toliko drugih. Kako si pomagajo, ko imajo opravka s kupcem, ki ne zna besede v slovenščini? Tako da pokličejo eno glavnih prodajalk z znanjem angleščine, da tolmači, šahist Tom me je prosil, da bi šel z njim v šahovski klub, da ga predstavim in malo uvedem v položaj. Starejši gospod, ki pobira vstopnino, ne zna angleško. Jaz sem Toma predstavil kot dobrega šahista in drugo. Seveda je Tom pozneje med samimi šahisti odkril take, ki so znali dobro angleško, pa tudi take, ki niso znali angleškega popolnoma nič. Pa pri šahu igrajo v resnici glavno vlogo figure in ne besede. Da znajo in govorijo angleško na potovalnih agencijah, se razume. To spada k njihovemu poslu. Tom je bil z menoj v Stari Gorici, kjer sem obiskal kanclerja dr. Klinca'. Poročal sem mu bolj o podrobnostih o bolezni in smrti njegovega dobrega prijatelja dr. čuka. Govorila sva potem seveda tudi o položaju zamejstva na Goriškem. Tom se je dolgočasil, kar je razumljivo. Ko sva s kanclerjem končala, se je ta opravičil Tomu, da ne zna angleško. Jaz sem bil za prevajalca. Tomova reakcija je bila lepa in omikana. Prosil me je, da naj rečem kanclerju, da je njemu žal, da ne zna slovensko. K sreči, najin uradni vozač, enaindvajsetletni univerzitetni študent, ki bo diplomiral iz matematike, je znal začuda dobro angleško. Tako meni ni bilo treba Tomu vsega prevajati. Pogovor je bil direkten. Anton, to je ime vozača, dela v počitnicah za turistično društvo Kompas, najet. seveda zato, ker zna angleško. Isto društvo nama je dalo za vozača Antona, k sreči. Tam sem namreč najel avtomobil s šoferjem. Šoferja lahko naročiš in ti je popolnoma na razpolago za celi dan, a to je seveda precej drago. Pa kaj hočeš, sem si mislil, saj ne bom doma spet kar tako hitro, če sploh še kdaj. An-ton naju je peljal en 'dan v Savinjsko dolino čez . Kamnik in čez prelaz Črnivec. Drugi dan smo obiskali Celovec in Vrbsko j jezero. Tja smo vzeli pot čez j prelaz Predelj in nazaj čez pre- N 0 VI GROBOVI (Nadaljevanje s 1. strani) Paul E. Marvin j V Euclid General bolnišnici ‘je umrl Paul E. Marvin, star 71 det, s 125 E. 156 St, rojen v Nelsonu, Ohio, mož Mary, roj. Im-marino, oče Orina in Eitona, 5-krat stari oče, brat Harriet Sommers in pokojnih Hazel Russell, Leslie in Eugene. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto popoldne ob 1.30. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. John Gallovic V Mt. Sinai bolnišnici je po enem tednu bolezni umrl 86 let stari John Gallovic s 1976 E. 67 St., rojen na Češkoslovaškem, od koder je prišel v ZDA leta 1906 in bil zaposlen pri Pintar’s Meat Market skozi 20 let do svoje upokojitve leta 1955, moz Cecile, roj. Grieger, oče Johna, pok. Agnes, Alberta, Williama in Anthonyja, 6-krat stari oče, 2-krat prastari oče. Bil je član Katoliških borštnarjev št. 1420. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue soboto ob 9., v cerkev7 sv. Frančiška ob 10, nato na Kalvarijo. Družina bo hvaležna za darove Holy Family Home v Parmi v pokojnikov spomin. Michclina Milo V Mt. Sinai bolnišnici je umrla 85 let stara Michelina Milo s 1576 E. 33 St, rojena Miscihow-ski na Poljskem, vdova po leta 1955 umrlem možu Anthonyju, mati Mrs. Frank (Frieda) Fiona, Mrs. Genevieve Magyar, Mrs. Calvin (Sophie) Gandolf in Richarda A. Milo, 6-krat stara mati, 5-krat prastara mati, sestra Johna, pok. Stelle in Catherine (Polj.). Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zaveda na E. 62 St. v soboto ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Jozafeta na E. 33 St ob 9.30, nato na Kalvarijo. MALI OGLASI AD8LPI j. mmm I sell real estate, residential, commercial and industrial. If you are selling or buying contact me at home. 942-1845 or the office 944-5440. I am sure I can be of service to you. Associated with the Yakkel Realty, 32610 Vine St. Willowick, Ohio 44094. (17) HIŠA NAPRODAJ Hiša s tremi spalnica'mi je naprodaj na 18811 Pawnee Ave. Kličite 481-7554 po 4. uri. Nobenih agentov! (19) Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje oddajo na E. 64 St. (zgoraj). Kličite tel. 361-5292 Hiša naprodaj Osemsobna enodružinska hiša je naprodaj na 19870 Ormiston Avenue. Kličite tel. 486-4730 po peti uri popoldne. ___ “(17) EUCLID Zidana dvostanovanjska, stara 10 let, vsako po 3 spalnice, raz-vedrilnica in “central air” v spodnjem stanovanju, garaža za 2V2 avta. EUCLID Bungalov, z aluminijem opažen, 3 spalnice, klet, dvojna garaža ob E. 260 St. $35,000. NOVI RENČ HIŠI Ob Rt. 91, samo še dve, 1 z aluminijem opažena in 1 zidana, priključene garaže za dva avla, podkleteni, 3 spalnice, jedilnica, vgrajena peč in- štedilnik, plinski ogrev. KLIČITE ZDAJ! mm REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. db 9. (17) Male Help wanted WAREHOUSEMAN No experience necessary. No age limit. Steady and permanent. . JUMBO HEATER & MFC. CO. 3r^ooo»BOO«^ewoaeiem»onoooQcoioooe«ic^5itt£ooot»eooog»oca ~ JANEZ JALEN: BOBRI Druga knjiga R©i ‘ ptiče, ki tako lepo pojo? Nak! Ribo že še ujame, ribo, ki je nema. Ptičev pa ne bo ubijal. Začel se je igrati s tetivo, sesu-kano iz ovčjega črevesa. t, . • • „ , i. . , , „ •. • Trn, trn, trn, trn, trn, trn, je Poiem ju Je pa Ostro- nasproti je sedela Zorna Kah- 2ai,renkala tetiva, rogi preseneul. Irt je ze mislil, jm. Da si prav to mladenko vza- piKalar je prisluhnil in sam slal za Rožni hrib — na Večno ;še zmenil ni. Naglo je spet po-pot bi rekli dandanes — pristal bral na debelejšem koncu buna trdino in sedel pod star in že jčasto izvotljeno vejo. Potrkal ves trhel topol. Da bi zalezoval je z njo ob štor. In spet in spet. Pridvignil si je izvotljeni del veje k ušesu in poslušal. In še in še. Nazadnje je pa ves vesel vzkliknil: “Doni”. sebi glasno rekel: “Poje.’ da se nikoli več ne vrne na do-' me za četrto ženo, je bil že za maie koliščo pod prijazno Ple-jtrdno sklenil, Samo kdaj, se še začuden „ molže ledo_ sivco. Pa je posegel v besedo ni mogel odločiti. T --T- Presukam Di-Sjak. Naj mu zato, ce bi pa Ostrorogi samo slu- ,. . d ( , Jfrfnt oče da Pisano Tulpo kar brez j til, kako je kobaljasti Sulec pod- 0 g+ •' Pi/rl / • ' ' , odkupnine za ženo. Ce si jo le pihoval njegovega sina, Presu- ^ , . Dod ,abo praV- hoče vzeti. In kako spretno je : kanega Lisjaka, bi pa Turovca f " ]t P, , , , znal Urni Sulec prijeti za besedo j prav gotovo ne videla vec koli- ' krPTTm1i:h hil nri. in preslepiti Ostrorogega Jelena, j šča pod Plešivco. ' PIJ- 1 Ne, res se je Glasni Irt težko | Do smrti utrujeni in do kože zdržal smeha. Posebno takrat | premočeni so se Ostrorogovci ga je prijelo, ko je Ostrorogi vrnili pod noč nazaj na domače Piščalar je zanesel okrvavljenega laboda pod topol in sedel poleg njega. Ni se mu bilo treba več bati, da bo lačen. Bi tudi tako ne bil. Spil bi nekaj jajc. (Dalje prihodnjič) ------o—-— ZA SMEH Mož se ni počutil dobro in je ostal v postelji. Zaskrbljena žena ga vpraša, če bi poslal po zdravnika. Ni potrebno, pravi mož, le nekaj dni počitka, pa bom spet dober. Ostal bom v postelji, gledal bom televižen, Teibi ne bom de-pa mi boš prines- . riri"" s, * " nesel mrtvega belega laboda. Glava je lepemu ptiču nizko visela navzdol. Ropar mu je začel v , . . . ^ , .skubsti perje. Piščalarja je po- povabil očeta m njega, naj si kolišče. Turovca se nista ho-| , ^ J ,J. , ^ iic v j , . a, , . grabila jeza. Zveneče petje la- poblize ogledata mogočno novo | tela odzvati gospodarjevemu va- f , J ■ kadar ' ie ogrado. Urni Sulec se je pa še biki in prenočiti pri njem. Od- . -V A.I’ , g ^ dom televižen branil, češ da ga skrbi, kako boj veslala sta v dež in temo proti !ZaS,1Sa,’ ^revzei°' ^ ? |lal sitnosti, Ti našel nazaj na svoj svet, ko je j prelivu med prvima otokoma. ! J tako nemarno zašel. | Sta oba dobro vedela zakaj. “I, saj se lahko popeljeta z | nami po Dolgem potoku, ko že j MLADO ZELENJE Idebelišem koncu na nol izvot- skoraj odhajamo. Bosta tudi j Dež je izpral in namočil zem-j,. . , P. . poleg njega. Ko jo začuden mož dokaj prej doma kakor pa nazaj jjo. Po bregovih je odgnala jS,U JVf vpraša, kaj ji je, mu ona odgo- čez hribe,” se je znova dal pre-itrava. Ozelenela so ločja in tr- T^.. ^ -i i u ■ ^ -E -1 1 J Kij je priletel ob nizek štor in zabrnel. Piščalar je nasilnika i - j ia, kar bom potreboval. Seda j ubil ujeda. Pa kaj, ko ne bo|pa bi gi želel dober zajtrk. (pogodil. V zadregi je naglo po-j žena mu res prinese zajtrk) bral kratko, kiju podobno in na nakar se vleže v svojo posteljo variti Ostrorogi Jelen. Istje in vrba je postala muževna. “Saj res,” je brez obotavlja-!Pričelo se je razpuščati drevje; nja pristal Urni. Niti zavoljo | v goščavah košate bukve in vit-lepšega se ni branil. iki macesni, po močvirjih pa so Irt si je moral pritisniti pest - zatrepetale spomladanskem na usta in se delal, kakor bi se 1 vetru svetloliste bele breze, mu bil zaletel kašelj. Brest in hrast se pa še kar nič “Odšli so po črnem potoku nista hotela zganiti, navzdol. Med vhodom se je pa. Mladci, manjši in večji, pa Jelen ustavil in razložil: “Vidiš, [tudi mladenke vmes, so pridno Sulec! Ogrado zabiti in plotove j stikali za gnezdi in pobirali iz zasekati moraš spomladi. Čez (njih še nenaležena jajca. Čim poletje se vse nekako preraste [več jih nabero, tem bolj bo vein divjad se navadi hoditi skozi jselo praznovanje mladega zele-vhode kakor skozi vsako drugo | nja. Eee, ko bi mogli pogledati stečino. Na zimo, ko jo ob po-[še v neprehodna močvirja. Pa gonu gonjači vzdignejo in po- tam preži smrt in potegne z ne-ženo, niti ne sluti ne, da drvi v j vidnimi rokami človeka v glo-veliko past.” jbino. Ponirka je že držala za “Ahm, ahm, ahm,” je pritrje- noge. Bil bi se ugreznil, da mu val Sulec. j ni, na obupne klice prihitel po- “Le kako se more oče takojmagat Brlez, ki zna biti dokaj prenarejati?” se je sam zase ču- bolj previden, dil Glasni Irt. j Piščalar, Ostrorogega Jelena Prišli so do razdrtega šotori- ; in njegove tretje žene, Tenko-šča. Tovori so bili že vsi pove-'prste Vrbe sin — za trikrat vse zani. Kljub temu je Ostrorogi prste na eni roki pomladi, je že še ponudil Turovcema jedi. Ni-j doživel —se pa za gnezda in sta se branila. Sta bila res lač-[jajca kar nič ni menil. Stikal je na. [po vrbovih grmih, rezal s krat- Hlapcem pa je Jelen ukazal: kim kresilnikovim nožičem rav-“Razmečite ugasle ognje in za- ne palice, debelejše in tanjše, brišite čimbolj vse sledove za vil piščali in jih uglašal više in sabo, da ostane čim manj sm- niže. Te je potem premenjaval radu za nami. Divjad tenko vo-jz drugimi mladci za nabrana nja.” ; jajca. Že cel kup jih je imel. Irt se je zresnil. Potihem je Kaj bi šaril po ločju in trstju, moral priznati, da Ostrorogi Je- brodil po močvirjih in plezal na len le dokaj več ve kakor pa | drevesa, če mu pa treba ni. Pre-njegov oče. [skušal je svoje piščali, si žvižgal Nebo se je še bolj zatemnilo.! in pel in posedal po prisojnih Začel je pršeti droben dež. Os- j rebrih. trorogovci so se bi"ž otovorili in j Očetu, Ostrorogemu Jelenu, v dolgi vrsti odhiteli proti Bo- j tako mladčevo ponašanje ni bilo brovi skali. (prav nič všeč. Saj vendar za In je znal Urni Sulec spet tako j nobeno rabo ne bo, ko doraste. obrniti, da sta se s sinom Irtom vozila v drevaku Presukanega Lisjaka. Prav nikogar drugega ni bilo zraven. Kaj so se pogo- Trdo je prijel Piščalarja, mu potisnil v roke lok, mu obesil prek hrbta poln tul puščic in ga nagnal, naj se gre vadit ciljati. Za- varjali, Ostrorogi ni mogel sli- [grozil je mladcu, da ne dobi prej sati. Dež je čofotal na vodo in (jesti, dokler si sam ne ustreli glušil besede. In pa — n jemu! ptiča. Potrt je Piščalar odve- T . • .................... SPREMENJENO OKOLJE — John D. Ehrlichman je hil nekdaj glavni pomočnik predsednika Nixona za domača vprašanja v Beli hiši, sedaj živi v Santa Fe, N.M-, in piše rrpcr-J i cm* m m ■ - i V.r, - j ' i < * i m r ■ it im* i -f • i i : j, v .1 : 1 1 * i vi c■ 1, 1 prepodil. Labod pa je ves bel obležal na jasi. Vsak drug mladec bi si najprej polastil ujedu iztrganega plena. Piščalar se pa za laboda Vori: Veš, moj dragi, nenadno sem spoznala, da je tvoja bolezen zelo nalezljiva.. .! V blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA ANTON HAROIT ki je v Gospodu zaspal 29. januarja 1966 V miru božjem zdaj, počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: Soproga Julia roj. Troha Sin Herman A. in ostali sorodniki Cleveland, O. 29. januarja 1976. V BLAG SPOMIN OB 32. OBLETNICI ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI BRAT ROBERT J. STARC ki je dal svoje mlado življenje 29. jan. 1944 za zmago Amerike na italijanskem bojišču. V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Mi v srcih nosimo ljubeče spomin na čase skupne sreče, žalujemo in molimo, dokler se spet ne snidemo. Žalujoči: JOSEPH — brat Cleveland, O. 29. januarja 1976. BSS52 ZA UMOR? — Gourment 007 bi utegnil priti v skvšnjai'0 moritve. če hi mogel videti Sean Con-neryja v vlogi Jamesa Bonda, ko se krepča v New Yorku s hrenovko na prvi predstavi filma “Mož, ki bi bil kralj’. ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO VRSTA USPEHOV Anna Freud, hčerka Sigmunda Freuda, znanega psiho-analitika, ob prejemu velikega avstrijskega državnega odlikovanja ob svoji 80-letnici. Anna Freud je živela na Dunaju, pa je tega s svojim očetovi zapustila in se preselila v London na Angleško, ko so nacisti zasedli Avstrijo leta 1938. T NOVICE- i »sega sveta NOVICE- fci jiSi potrebujete NOVICE- H Jih dobile še svete O VICE- popolnoma neprisiranske A T 0VICE- kolikor mogoče originalne Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE D3HGYINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3; Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Yse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Na.ilepaa izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE i KOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo EARLY COTTON FACTORY—First spinning mill west of the Mississippi River was a cotton factory established by Adolphus Meier in St. Louis in 1844. The original building was destroyed by fire in 1857, and was replaced by this structure which operated under the name of the St. Louis Cotton Factory. In 1830, a charter, for a cotton mill in the Mexican state of Coahuila and Texas had been granted to one James Bowie, but no record has been found as to whether the mill was built or whether this was the same James Bowie who died at the Alamo.