TRST, v petek 8. maja &Q8 IZHAJA VSAKI DAN o nedsljth in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih eb 9. i|utraj nsh ne Številke se prodajajo po 3 nvi., (6 stotink* T Kiiigih tobakernah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, branju. Petru. Sežani. N&brežini. Sv. Luciji.. Tolminu. Ajdovščini, Postojni, Dornoergu, Solkanu itd. Oglasi so računajo na milimetre v $irokonti ene »oloue. CENE : irgtjvinske in obrtne oglase po 6 stot. milimeter, osmrtnice, sahvale, poslanice, oglase denarnih zavoNIŽTVO: al. Gior^io G&luttt IS (Narodni dom> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laste lr konsorcij lista „Edinost"*. — Natisnila tiskarna konsorci * lista sEdinost" v Trstu, ulica Giorgio Gaiatti 3t. 18. — Pofitno-liran 11 nični račuu št. S41lw2. - 1 Telefon it«v. 1157 ===== 3RZOJAVNE VESTI.; Slov. oddelek liopersskega učite-1 Ijisča ljreiiieščeu v Gorico DUJSAJ 7. Govori se, da se slo-; venski oddelek učiteljišča v najkrajšem j ram premesti v Gorico. Nemški knezi na Dunaja, j DUNAT 7. Ob 9.35 uri dopoludne jej prispel iz Pule v M^idiirig posebni dvorni i vlak s cesar,e'.a Vil r m ;m, cesarico, princom ; Avg. Viljem m iti princesinjo Viktorijo Luiz'-. j Tamk i e čakal cesar Fran Josip, ki je' -v topil v d1, orni vlak. Pozdrav ned obema •i.daijena je bil najprisrčneji. Na postaji v Pen z i' m s se zbrali : nadvojvodo, nadvoj-vodinje, zbori i poveljnik FZM F.edler, na-mestnik gr. T Kilinansegg. župan Lueger, po icijski predsednik, častni kavalirjt dodeljeni knezom, častna stotnija 51. p(špo!ka s zastavo ia godbo, nadalje členi nemškega ? oslan.št a. avstroogrski poslanik v Beroliuu Szogyennjri-Marif h. nemški general d konzul fjiebig, Zi-'opn ki nemških dr.išrc<' na Dunaju in mnog j drugih doatojanstsenikov. Dvorni vlak je prispel točno oh 1U. uri 'jodta je zasviraia : ,.Hell d;r iui Sieges-KranzZ viaka ie prvi stopil cesar Fran Josip, ki je imel un;i*jrmo grenadirskega polka Franc" ; nato cesar Viljem v umformi avstrijskega maršala s trakom reda sv. Štefana. Konečno so izstopili cesarica, princ in princesinja. Nemški ce^ar je podal roko vsem nad?'j vodom ter je poljubil nadvojvodo Frana Ferdinanda. Soprogi nemškega poslanika Tschirakega je izročila cesarici šopek rož, Djena Lči pa princesinji Viktorji Luizi šopek smarnir. O »a oltarja bta pot< m pregledala častno stražo. Na to jo imel župan Lueger nagovor na tolarja Viljema nakar mi je i »ti odvrnii. Zatem se je p ;dul ceki cesar je podelil županu Lueger j u veliki križ pruskega kronskega red?. Čestitka italijanskega kralja. DUNAJ 7. Italijanski *ralj je brzojavno čestital cesarju Fran Josipu I. Cesar Ee je brzojavnim potom zahvalil. Cesar posetil nemške kneze. DUNAJ 7. Cesar Fran Josip je ob 2 uri popoludne posetil nemške kneze in ham-burškega župana v cesarskem dvorcu. Nemška cesarska dvojica v kapucinski cerkvi. DUNAJ 7. Po 2. uri sta nemški cesar in cesarica s princem Avgustom Viljemom roško. Gospodarjevi so se ga bili že tako navadili, da so se čudili, če ga ni bilo. Plačal je za vino dohro in je bil miren človek. Vanjuša mu je prinesel čaja : usedel se je v kot k peči: stara je opravljala svoje delo. ne da bi jo motila njegova navzočnost, in pri Čaju in vinu so se raz-govarjali o kazaških zadevah, o sosedih, o Rusiji, o kateri je Olenin pripovedoval, stara pa sta izpraševala. Včasih je vzel knjigo in čital tiho za-se. Marjanka je kakor srna, s podkri-žanimi nogami, sedela na peči ali v temnem kotu. Ona se ni vdeleževala razgovora, a Olenin je videl njene oči, njen obraz: slišal je njene gibljeje, pokanje buč, ki jih je jedla, in čutil, aa je poslušala z vso svojo dušo, kadar je on govoril; čutil je njeno navzočnost, kadar je molče čital. Včasih se mu je zdelo, da so njene oči uprte vanj, in ako se je srečal z njih bleskom, je nehotč umolknil in jo pogledal. Tedaj se je takoj skrila, a on se je delal, kakor da je ves zatopljen v pogovor s staro, prisluškaval pa njenemu dihanju, vsem njenim gibljejem in znova čakal na njen pogled. Pričo drugih je bila proti njemu večji-del vesela in prijazna, a kadar sta bila sama, — divja in nevljudna. Včasih je prišel h gospodarjevim, ko se Marjanka še ni bila povrnila z ulice; naenkrat se za- Sprejem hreatskih dijakov v Pragi PRAGA. 7. Dines dopoludne so se pripeljali semkaj hrvatski akademiki iz Zagreba. Na koLdvoru jih je čakala tilna množica dijaštva in meščanstva. Jugoslovanski dijaki so bili korporativno zastopan'. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Di aki so na to šli v sprevodu v mesto, povsod navdušeno aklamirani. Na vseučilišču bodo hrvatski akademiki uživali najobsežnejše dajšave. Vsi dijaki bodo oproščeni kolegnine in bodo smeli polagati vse izpito v hrvatskem jezik':. Revnejši hrvatski dijaki bodo dobivali podporo iz „Hu60vega zaklada". Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 7. Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunski predlogi. Prihodnja srja jutri. Avstroogrska banka znižala diskont. BUDIMPEŠTA 7. Generalni svet avstro-ogrske banke je na današnji s^ji sklenil znižati diskont na 4°/0. Zaprisega portugalskega kralja. LIZBONA 7. Kralj Manuel je pred korteai prisegel na ustavr. Grozna nesreča na železnici 250 ljudi mrtvih BOMBAV 7. Biizu Ghaziabada (severno zapadna provincija) fta trčila skupaj dva železniška vlaka, nakar sta pričela goreti. Pri tem je našlo smrt baje 250 ljudi. Gospodarska povzdiga delavskega stanu. — Pod tem naslovom razpravlja R. Calvver v „Socialisti sche Monatsbefie" fo vprašanju': more-li delavski razred za današnjega kapitalističnega produktivnega sistemu zboljšati svoj gmotni položaj in je-li konstatiranje dejanskega zboljšanja v njegovem interesu ali ne ? ! Na cbe vprašanji odgovarja pisatelj afirmativno. Uvodom svoje zanimive študije navaja pisatelj : ,.V strankinih (socialističnih) krogih je nekam obveljala dogma, da ni smeti ozirati se na spremembe v gospodarskem položaju delavskega prebivalstva, ali pa le tedaj, ako imajo te spremembe za posledico poslabšanje polGžain. Smatra se za nedopustno novotarijo, ako kdo ugotavlja, da se je položaj delavskega prebivalstva zboljšal ali pa da se boljša. Branijo se proti priznavanju takega dejstva, ker se boje spoznanja, da je v okvirju privatnokapitalističnega gospodarskega reda možno zboljšanje gospodarskega položaja delavskih slojev. Ka]ti menijo, da s tem priznanjem izgubijo eno poglavitnih orožij v emancipacijskem boju delavstva. Ceš : ako se zares boljša položaj delavskih slojev Že ob današnjem gospodarskem redu, sliši rgen krepki korak in v odprtih vratih zamiglja njena modrosiva katunasta srajca. Ona stopi na sredo sobe, ga zagleda — in komaj viden prijazen smehljaj zablisne v njenih očeh, in njemu postane veselo in tesno pri srcu. On ničesar ni zahteval ne želel od nje, a z vsakim dnem ga je bolj gnalo v njeno bližino. Olenin se je I »il tako uživel v vaško življenje, da se mu je zdela preteklost ko nekaj povsem tujega, a v bodočnosti, osobito v kolikor je ležala izven sveta, v katerem je živel, sploh ni razmišljal. Ako je prejel iz domovine pisma od sorodnikov in prijateljev, ga je užalilo, da so očividno žalovali po njem kakor po izgubljenem človeku, ko je vendar v svoji kazaški vasi smatral za izgubljene vse one, ki niso živeli tako življenje kakor on Bil je prepričan, da se ne bo nikdar kesal, da se je odtrgal od prejšnjega življenja in tako samotarsko in po svoje živel v tej kazaški vasi. Na pohodih in v trdnjavah mu je bilo dobro; a še-le tukaj, še-Ie pod okriljem strica Jeroške, v svojem gozdu, v svoji hišici kraj vasi in zlasti ob spominu na Marjanko in Lukaško mu je postala jasna vsa ta laž, v kateri je živel preje, in katera ga je že tam ogorčala, zdaj pa mu postala neznosno zoprna in smešna. (Dalje.) Po tem nasproti Marxovi (in socialco-: demokratični oticijelni) teori i obuboževania j (Verelenduugstheorie) precej razko?niŠkt m j uvodu dokazuje pisatelj na podlagi statistiko, i da se gospodarsko stanje delavstva (na Nem-I škem) zares boljša. Kakor pri nas na Avst ij-: ekern. tako so tudi na Nemškem za tak; j preiskave na razpolago le podatki o mezd ih i zavarovanih delavčev; pri nas pii teritorij a'-, nih zavarovaln'cah proti nezgodam, ta.u pri strokovnih zavarovalnicah. Lota 1895 je bil povprečni letni zaslužek delavca na Nemškem M «>72.68, v 1. 1900 pa M 1027 59. Nominalna mezda se jo torej od 1. 1895 — 1900 p&vi?ala približno i za 37°/0. Scvč-, to nezadostuje, kajti treba izraeu-j niti na spremembah kupne vrednosti denarja, i da-li se je realna mezda povišala ali znižala. Z drugimi besedami: Od enem h povišanjem mezd se je povišala istočasno tudi cena drugega blaga, izlasti življenskih potrebščin, tako, da se je 1895 z eno marko uakupovalo več b!ag;i nego 1. 1900 ; treba torej preiskati, more li delavcc z današnjo nominalno večjo mezdo dobivati na trgu ru-elno tudi več blaga. Ako je to dokazano, je ob enem dokazana dejanska gospodarska povzdiga delavskega stanu. Interesenta je meteda, ki se je pcslu-žuje Cahver, da izračuna spremembo kupno meči denarja ozirom na konsnm. Poznamo, pravi, množieo najvažnejših vrst blaga, ki prihajajo letno na trg in vcčinr-ina tudi prehajajo v konsum. Kvantitete teh vrst stojijo med seboj v gotovem razmerju, tako, da na pr. po kvantumu prihaja na 3*29 delov pšenice še le 0'7U delov svin-in?, pač pa 0-1 84 delov premoga. Ako postavimo sedaj kakor kon-sumno jednoto 100 t« n blaga in ako po?numo vzajemno razmerje poedinih konsumnih snovi med seboj, treba le delež teh poslednjih na enoti pomnožiti z dotično tržno ceno in dobimo vsakočasni trošek za konsumno jednotc. Po tej metodi izračunava se trošek za konsumno jednoto (nit Nemškem) na 4618,55 JI/ v. 1. 1895, na 5281,02 M v. 1. 1901 in na 5662,00 M povprečno v letu li'Oo. Od 1. 1895. do 1. 1906. se je t rej cena blaga povišala približno 7a 22,590/0. Ker se je pa pri gornjem računu uporabilo cene veletrga, pri -dodava se k temu razmerju še maksimum 2,41°o na račun zaslužka posredovalne in detajlne trgovine, tako, da bi povišek iznašal k večemu 25%. Razlika med povišano nominalno mezdo (37°o) in povišano ceno blaga iznaša torej 12*/o, povprečno torej na leto 1%. S tem je dokazano, da se je delavca povišala. Isti račun je n. pr. ugoden, ker izkazuje pevprečno povišanja realne mezde. Položaj delavskega ttana se je torej izboljšal, in to celo v okvirju današnjega go spodarskega reda. Ta „današnji gospodarski red" — pravi pisatelj — ni konečno ni5 odrevenelega, maiveč je podvržen neprestanemu spreminjanju. „Današnji gospodarski red" se je že n. pr. od 1. 1895. bistveno spremenil. Cisto liberalni princip privatno k*pitališčnega reda je že v velikem delu izgubil svojo moč in veljavo ter jo bo izgublja! vedno bolj. Gospodarski razvoj ne čaka na določeni dan, ki naj pomenja konec privatno-kapita'.istične dobe in začetek socijalističnega reda, marveč spreminja gospodarski red svoj značaj postopno in počasi. Zato je nesmiselno prikrivati dnlacstcu pravo stanje stvarij, ali celo propovedovafi o stalnem obubozeuanju delavskih mas. kakor to delajo oficijelni socijalisti v proslavo oma-hujočih stebrov mardsma: teorije obnbozeva-nje, proletarizacije in konečne katastrofe. Narobe, po mnenju Calwera škoduje to prikrivanje in zavijanje dejanskih odnošujev, ker v škodo delavstva moti jasni pregled na delavskem trgu, kjer se po razmerju ponudbe in popraševanja določuje višina mezde. Na drugi strani pa, ako se pripoveduje delavcu, da se njegov položaj boljša, se vzpodbuja v njem le ljubezen in vera do organizacije. Stroga kritika socijalista CaKvera proti ortodoksnim socijalistom, katerim je ie vedno milejša| teorija nego resnica, velja v neki meri tudi proti našim socijalistom. Dokazuje nam pa ob enem, da je organizacija delavstva pripomogla istemu do resničnega zboljiaoja njegovega gmotnega položaja. Orga- realna mezda za Češko 1-8" še bolj letnega Stran II >EDINOSTc štv. 127 V TrstvJ, dne 8. maja 1908 niz&torično delo je torej Eminentno socijalno, voditeljev. Sedaj pa postaja upliv ogrskih Sola t ulici Fontana ustanovljena, je mim-da v najširem smislu cel6 socijaliitično delo, katolikov močneji. Kakor dokazuje slučaj Bar- sterstvo že sistemiziralo šolo na Lipskem trgu i i 'nikakor ne mora biti v zakupu strogover- koczv, razpolaga katoliška cerkev na Ogr — priporočali samostojni ravnateljstvi za nih propovednikov precej majajočih se teorij, ikern z veliko silo. deško in deUiiko šolo. I Romunske šole ' Gospodje so dobro vedeli to in dopisnik Vsprejem hrvatskih dUakov na !. r— i™ niinHili !smođl v Aradtt izjavi, da večina šol v 600 . . . ® - ataIix'eeJ BVOieffa inte. 1 ^ 11« J ¥ . vzeti ržavne rega ^^ 0(ji0gn0 z^topal navzgoraj, da ie DUNAJ, h. maja 1908 .podpore, da ne zadobi država večega «P^ name8tništvo ugodilo njegovi želji! M tedaj O prihodu zagrebških dijakov na Dunaj na š0l;itv0* y0|j|na reforma n* nikoga, ki bi bil napadal namestništvo in o vsprejemu v parlamentu našli ste go-j Budimpešte poročajo: Sredi tega me- fadi P°8t°Pf°j»> ^kor bi mu težko tovo že poročila v dunajskih listih. Tu še * """^f^®1"3 ^ . , 5 - kje našli para. Molčali so tudi radi, ker so nekoliko podrobnosti : , s?. O. popolnoma složno Hrvatje inseje posrečilo pridobiti tega znameni- Srbi. Ako bo hreatsko-srbski narod v kra- tega predavatelja za eno predavanje, ljevini kazal isto odiočnost kakor njegova T)r Kelic< ho predaval jutri zvečer v akademična mladina, prinese jubuejno leto še p v .otvi/_v^. v • vr Tv a marsikako n prijetno iznenađenje za Dujaj in Budimpešto. Puli za tamosnjo podružnico N. D. O. Na nedeljskem predavanju v Trstu O dogodkih na Hrvatskem, o tamošnjih ■ bo predaval o aktuelnem in za vsakega škandaloznih razmerah in o Rauchovi straho-1 Slovana velezanimivem predmetu : o ru-vladi vložijo Biankini iu drugovi v petek i skih narodih, o ruski revoluciji, o agrar-ojstro interpelacijo na ministra predsednika. nem 7)prašanju in o sedanji politični si-Inteipelacijo je dos&daj podpisalo 112 po- , - Ruskem slancev vgeh slovanskih strank, razan Po- tucuW Mus/tem. ljakov. Jutri in pojutršajem podpiše interpe- Dr- Jvelič bo govoril v hrvatskem lacijo gotovo še kakih 50 poslancev. ; jeziku, kateremu je popolnoma vešč. y ~ * lOzirom na osebo odličnega predavate- ( ehi iz Moravske lli {Slezije lil hja in zaniraivost predmeta je pričako-jubilariia slavnost na Dunaju. jvati velike vdeležbe. Državni poslancii iz Moravske in Šlezije so j „Lavoratore" in sloveuski jestvin-imeli te dni na Dunaju posvetovanje bli n^bi , čarj.' čitatdji se mQrda fie spominjajo< kako se udeležili jubilejnega sprevoda na Dunaju ah|je ;LavcratoJre« nedavn0 temu sme5il i iro. ne. Sklenili niso ničesar. Vladalo pa jej^^ izjavo sloy€.nskih trgovcev zjestvinami, mnenje, da se imajo moravski in šlenjski, (U sQ ljeni ivoliti v zapiranje pro: Cehi ravnati po vzgledu Cehov iz kraljevine; ^ 8 Juri dočim 8Q italjjaQ. ter da odklonejo svoje sodelovanje. isk{ 3estrinčarji in pomočniki za 8 uro in pol. I-I j „Lavoratora" se ie rogal taki velikodušnosti, H rVd.LoKa,. i ker ji je pripisoval zavratne namene, češ da Furtimaši — podajači Rauchovi j bi predlog zi 8. in pol uro ne dobil potrebue Stranka takozvanih furtima šev na AecI! f;. Hrvatskem je nastopila pred par leti velikimi Mi smo že tedaj zavrnil to zlohotoost „Lavoratore" nasproti slovenskim trgovceai. Sedaj pa je stopil na našo stran karor priča fjobnečimi obljubami, da hoče javno Življenje na Hrvatskem .preporoditi v Kristu.u Ali: _ . „ ............ .... kmalu se je pokazalo, kakor ie resnični i ~ r11 Lav0/'lt10re ' Y včerajšnji svoji številki namen temu „preporaianju^ *Bolj in bolj je! slovenske trgovce italijanskim postajalo jasno, da vsemu temu gibanju je!v «9 ed. Pripoveduje, da so slovenski trgovci namen : dušiti narodno zavest :n ponos', raz- P0^1 P13meno pomočnikom, da oni so dvajati narod in s tem slabiti njegovo od.ls'eJ ko Prel za ^anj« ob 8. uri ter da si p ornu moč proti sovražnikom. Eklatantno pa ine moreJ° tolmačiti, zakaj da pomočniki sami se je ta namen p k .zal sedai, ob senzacijo- j ^ ne . zahtevajo. Nikakor pa da nočejo nelnih dogodkih na Hrvatskem. Prosimo, či- ustrajan intransigentno pn svojih modernih taite. kar piše furtimaško glasilo „Hrvatstvo" plevah « da podoirah tudi kompro- ozirorn na umirovljenje profeeorja Šurmina,' ralsnl PredloS trg°TC1 P°?»caiki. na ta atentat na čast in svobodo vseučilišča!; v oratore priznava torej sam, da so p--^ . ; nasi trgovci dali imenitno lekcijo toliko itah- „Ako je temu res tako (kakor namreč! 1aTnskim tovarišem, kolikor našim socijalistom. Rauchovi reptili opravičujejo rečeno umirov- j „Lavoratore" se je zopet enkrat neprevidno lenje) po tem je prof. Šurmin sam za-*/ 8V0J! ammoznosti proti Slovencem, >. r i v i i svojo nepriliko... Pozabil a zadfla P Je nezgoda, da mora to kar je je, da je baron Raucb vendar p r e d s t a- Pred kratkim smeši in ioniziral, sedaj hva-vitelj oblasti(!!)i< 1'ti in staviti v izgled. ( a3 bi bil že res, da Ako še pridodamo, da Hrvatstvo" očita bi „Lavoratore1' ozdravil od svoje manije proi'esorju Šurminu žaljenje „etično moralnih" i nasprotovanja Slovencem ob vsaki umestni m pravil, smo menda povedali dovolj, da mora \ rieumeatni priliki. videti vsakdo, da so lurtimsši v tem usodnem! Državne ljudske šole v Trstu — trenotku, ko narodni svobodi grozi največa nemSka domena. Ozirom na včeraj objav-nevarnost. priskočili eksponentu sovražnika; ljeni članek „Državne šole v Trstu* smo na pomoč. To torej naj bi bilo rpreporajanje preieli : v Kristu", ako se nudi moralno pomoč brez- i Znamenit je poziv do tržaških Nemcev, dušnemu tiranu, ki hoče vse javno življenje j naj zahtevajo razdelitev zavoda v ulici Fon-naroda vkovati v železne okove. Nu, dobri Itana- 17 let so mirovali in dopuščali, da je genij naroda hrvatskega ni dopustil, da bi bilo nič manje nego 34 razredov podrejenih i'urtimaštvo zadobilo zaslombe v narodu : enemu ravnatelju, ki je užival mastno plačo zadnje volitve so dokazale popolno obnemo- ; z® zasluge, hi jih ni imel ni v najmanji glost teh hlapcev tujin*k;h namer. jmeii. Naši učitelji, naši sodeželani so bili, ki ----. so s požrtvovalnim delom povzdignili te za- O 2f T S k S. vode. In to je nekatere njih stalo fizično in _ . t " moralno ekzištenco, sadove tega truda pa Združenje ogrskih katolikov. žanie tujiljec. Sedaj še !e, ko se je mini- Podpredsednik poslanske zbornice Štefan sterstvo odločilo za dve ravnateljstvi — za Rakovszkj je imel povodom kointituiranja deško in dekliško šolo — na Lipskem trgu, ogrske katoliške zveze govor, v katerem je so se jim odprle oči. Odprle oči ?! O ne! izjavil, da je skrajni čas, da se ogrski kato- ■ Pri tem jih vodi le sebična misel, da novo liki združijo ter da si tako pridobijo t de-' mesto ravnatelja pripade enemu njih !! želi gospodstvo, ki jim pristoja. Doslej je; Nas pa je vodila le misel na procvit teh bila velika napaka katoličanstva, da ni imelo zavodov ko smo ie pred leti — ko je bila j začeli bati propada zavodov v ulici Fontana, ako se šoli ne razdelita!! Ali ni karakteristična za te Nemce taka briga za — korist šole ? !! Da karakteristična za te importirane učitelje, ali karakteristična tudi za njih, ki drže nad njimi svojo roko zaščitnico ! ! Mi pa ostajamo dosledni in zahtevamo v interesu pouka, da se skupno ravnateljstvo dekliške in meščanske šole na Lipskem trgu odpravi in da dobi vsaki zavod svojega ravnatelja. To zahteva tudi zakon. Naglašamo, da ima vsaka rečenih dveh šol toliko razredov, kolikor jih ima deška šola na Lipskem trgu, ki je dobila svojega ravnatelja. Ali pri tem zahtevamo še nekaj druzega tudi v interesu pouka in vzgoje. Zahtevamo, naj se neha enkrat smatrati državne šole v Trstu kakor nemška domena. Mesta ravnateljev bi morali zavzemati ljudje, ki poznajo deželo, ljudstvo in njega jezik ; zahtevamo, da se tudi učenju obeh deželnih jezikc7 poaveča primerna skrb in ljubezen. Priznavamo sicer, da se ravnatelj v ulici Fontana — da-si Nemec — nekoliko zanima tudi za ta pcuk, ali, ker sam ne zna jezika, ne more biti potrebnega kontakta med njim in reditelji. Te svoje zahteve bomo dosledno in zistematično zastopali tako dolgo, dokler ne bo uredba teh zavodov zasnovana tako, da bodo odgovarjali potrebam dežele in tistemu namenu, radi katerega so bile državne šolev Trstu prvotno zasnovane. Ti3ti možje, ki so dali inicijativo za ustanovitev državnih šol v Trstu, niso ni od daleč mislili na to, da bi ti zavodi postali nemška <1 j mena. Sepci hočejo soditi o barvah! Znano glasilo Nemcev v naših pokrajinah „Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Kustenland" je prineslo nedavni strupeno pisan članek o skups^ini društva slovenakih odvetnikov v Ljubljani dne 9. aprila, ozirom proti sklepu, naj naši odvetniki sestavljajo vloge le v slovenskem jeziku. Ti srditeži vedo, da ga ni izdatnejega sredstva v borbi za pravico našega jezika na oblastih, nego je ravno — praktična dosledna raba tega jezika. A največ prilike za rabo tod tega sredstva imajo ravno naši odvetniki. Od tudi silna jeza Nemcev radi omenjenega sklepa. Ker pa na podlagi zakon« — pisanega in etičnega — ne morejo oporekati pravicam našega jezika, sezajo po starem, nerabnem, ker od dogodkov že zdrobljenem orožju — nerabnosti in nesposobnosti našega jezika. Trdijo, da naš jezik niti potrebne terminologije nima. Će nemški srditeži nimajo drugih argumentov proti pravu našega jezika, potem pa naj le lepo obmolknejo pred — dejst?i. Dejstvo je, da n. pr. naši odvetniki v Trstu že leta in leta vodijo pravde — in tudi najkompliciraneje. ko gre za stotisočake — izključno v slovenskem jeziku od prve do najviše instance, do revizije, ne da bi radi terminologij prihajali v zadrego na odvetniki, ne sodniki, in ne da bi radi tega koda; kaka stranka trpela Škodo. Vsakdanja mnogoletna praksa je podala najsijajneji dokaz o porabnosti jezika za vse slučaje sodne prakse! Praksa, dejstva vas bij e j o po zobeh, o gospoda nemški zagriženci! Č*j vama top ni znano, potem pa izvolite spomniti sa reka, da slepcu ne pripada sodba — o barvah, o tem, česar ne vidi in ne pozna! Usmiljenja vredne pare. Iz delavskih krogov smo prejeli : Ravnokar doznajem da se je „Narodna delavska organizacija" resno zavzela za one revne delavske pare, ki delajo na železniških progah, ki bo izpostavljeni v letu žgoči vročini, v zimi hudemu mrazu in ki morajo delati 11 ur (reci enajst ur) na dan — za borno plačico. Ravnanje s temi ljudmi je nečloveško in čuditi se je, da se za te nesrečnike ni do danes zavzel nikdo — niti sodrugi ne ! N. D. O. je že storila primerne korake v korist tem trpinom, a storiti hoče nadalje vse možno da pomore tem izkoriščanim revežem. Danes, ko šo sleherni kmetski delavec zahteva 2 do 3 krone pit:če na dan in to poleg hrane in pijače — mora delavec na progi delati za 2 K 20 st. do 2 K 40 Bt. na dan in s to prosjaško plačico vzdržavati sebe in družino ! Tu treba pomoči — taj so ti siromašni delavci vendar ljudje in ne živali! Kako je možno, da na državnih železnicah silijo delavce k 11-urnemu delu, ko je vendar zakonito določeno le 10 ur delavnega časa ! ? N. D. O. stori sveto delo. ako se vstrajno in z vso energijo postavi proti takemu izkoriščanju. — Iz Padriča. Po dolgi zimi vrnila se je tudi k nam (čeravno malo pozno) zelena pomlad, ki se jo naši okoličani veselijo kakor malokdaj. Lanjska letina je bila namreč slaba; pomanjkanja je bilo posebno živinske klaje, ki je pri nas glavni pridelek. Posledica je bila tudi za našega kmeta iinancijelna kriza. Pri vsem tem so pa naši vaščani zelo živahni in veseli kakor še nikoli. Lanjsko leto vstanovljena „Zadruga upravičenih posestnikov" se bori za svoje opravičene zahteve zelo vspešno proti gospodi ua magistratu in kmetom v cilindrih pri »societa agraria". Ti posledni pa so že kapitulirali, samo žal jim je, da so p -trosili preveč denarja in sram jih je, da se jim neuki kmetje smejejo. No, pa vsaka šola nekaj stane. Drugikrat bodo že znali gospodje, da v tujo Ia-dijo ni varno žebljev zabijati. Padričani pa si lahko napravijo sami svoj „prato dimostrativo'4. Kakor znano, je sklenilo naše pev-jko društvo „Slovan" praznovati 10 letnico svojega občanka z veliko slavnostjo in sicer na 14. junija. To pa šo bolj poveča živahnost, ker se pevsko društvo pridno pripravlja na to siavnost z nado, da tistega dne posetijo P.i-driče tržaški in okoličanski Slovenci v velikem številu. Torej, na svidenje dne 14. junija na. Padričah ! ! Ob jubileju. Redki slučaj, ki ga slavijo v tem letu avstrijski narodi, ob priliki 60-letnega vladanja svojega vladarja, mi je potisnil pero v roke, da izrazim svoje mnenje o načinu, po katerem bi mi tržaški Slovani dostojno proslavili ta dogodek. Ako izvzamemo društvo sv. Nikolaja, nimamo mi v Trstu uiti enega 1'ilantropičnega društva, dočim jih imajo naši sosedje celo vrsto. Ker se naši otročiči. ako se je posrečilo utakniti jih v tuje dobrodelne zavode, tam gotovo raznarode, so za na* ti dobrodelni zavodi prav za prav raznarodovalni zavodi ! Zato bi bilo dobro, ko bi mi ob tej priliki ustanovili zavod, ki bi odgovarjal vladarjevim intencijam in bi ob enem koristil n ši narodni stvari. Vsi oni, ki žele kaj potrositi v proslavo vladarjevega jubileja, na.j bi obrnili svoje prinose dobrodelnemu zavodu, ki naj bi se ustanovil pod irn-iii m Fran Josipov zavod za siromašne slovanske otročiče Trsta in okolice. Te dni sem naletel r.:i 15-letno deklicn, ki je pred 5 leti govorila izključno slovenski. Ker pa so sturiši revni in je bi'a deklica tudt precej poredna, so jo dali v neki tukajšnji dobrodelni zavod. Po 4—5 letnem bivanju v zavodu je deklica pozabila svoj materini jezik tako, da se ga sed«j (vkljub dobri volji) ne more posluževati ! Ako bi se posrečilo ustanoviti zavod, ki bi nas varoval pred raznarodovalnicami. bi bilo to veliko humanno in rodoljubno d :lo ! Združili bi lepo s koristnim ; rešili bi mno^^ slovanskih bitij pn-d propadom in k kre'n:> ljev potujčevanja. Napisal sem svoje menenje v nadi, da mi bodo sledili še drugi na tem polju. Ustanovil naj bi se pripravljalni odbor, ki rja-začne takoj z nubiranjem prispevkov. V Tr^tu in okolici je mnogo tokih, ki radi podftri o veče in manje svote v ta dvojno plemeniti namen. Ako se slavno uredništvo strinja z mc i n namenom, naj stvar pretreae in objavi. In ako «=e tudi jamo mnenje izreče za to. naj Vi se naše dame in gospodje takoi oprijeli de":.;! Naroden delavec. Vpokojenci nižih državnih služb priredijo zopet sestanek v svrho podpisovanja prošnje, katero se predloži dotični višji oblasti za zboljšanje pokojnino. Pripravljalni odbor vabi vse interesente t. i. one, ki so bili vpokojoni po starem zakonu, naj se vu )-leže sesianka dne 9. maja t. I. v ulici Stadion št. 19 ob 7, uri in pol zvečer. Odb r vabi ob enem druge vpok jence na dežeh, naj se priključijo gibanju in vložijo prošn; > do konca tega meseca. Razpisana mesta v sodni službi. N» tukajšnjem višem deželnem sodišču je razpisano mesto višesodnega svetnika v VI plačilnem razredu. Prošnje do v&tetega 18. ma a. Na tukajšn em c. kr. deželnem sodišču sta razpisani dve sodnotajniški mesti VIII plač. razreda. Prošnje do 12. maja. Na državnem pravdništvu v Rovinju je razpisano mesto državnega pravilnika v VII. plačilnem razredu. Prošnje do 20. m*ja n» više državno pravdništvo v Trstu. Telefonska zveza Trst Reka-Opatija- Budimpešta. Mini sterstvo za trgovino e sklenilo osnovati telefonsko progo Trst Op m tija, ki bi se s pomočjo že obstoječih int^r-urbanih prog Opatija Reka in Opatija-Budim pešt i pripojila reški telefonski mreži, oziroma ogrski. Ta proga se odpre še to lefo. Za vsake tri minute navadnega razgovora ec bo na teh novih progah plačevalo nastopne takse : Trst-Reka 2 K ; Dunaj-Reka prt ko Trsta 3 K ; Reka-Dunaj preko Budimpešte 2 K ; Tr&t-Budimpešta in druga mesta na Ogrskem 3 E. Društvo z« varstvo državnih uslužbencev bo imelo dne 16. maja ob 7. uri V Trstu, 8. maja 1908 »EDINOST« štev 127 Stran III zvečer svoj občni zbor v dvorani Tartini, ulica jiosue Carducci 6t. 24. Na to zborovanje so vabljeni državni poslanci iz Trsta, l«tre in Dalmacije in tudi tisti državni uslužbenci, ki še niso členi društva. Brezatidna Furlanka. Pišejo nam: V pritličju hiše ulice Belvedere št. 40 je prev-j zela pred par dnevi neka Furlanka, Mariia Fiimis, malo mlekarno od neke Slovenke. Ze v prvih osmih dneh svojega poslovanja se je omenjena Furlanka zamerila vgem mnogobrojnim Slovencem one pokrajine. Vsakega, tudi brez najmanjšega povoda, pita srdito z ^porco di ščavo" ; najhujše seveda surova ženščina proti našim mlekaricam, katerih narodnost žali z najhujšimi psovkami. Spravljamo to v javnost, da opozorimo na to tudi oblast, ker bi se moglo zgoditi, da bi se nekdo vsled njenih žaljenj mogel kedaj spozabiti, kar hočemo ovirati. Med tem priporočamo ono mlekarno vsem Slovencem na Belvederu. Angleška eskadra, ki se nahaja v Sredozemskem morju, obišče prihodnje leto (kakor javljajo iz Malte) Tr^t in Reko. Razpisano je mesto ravnatelja na tukajšnji nemški državni gimnaziji. Za Gregorčičev dom. V nedeljo, 17. t. m. napravimo izlet v planin »ki raj, da ne-semo na Greg trčičsv dom „Poezije", ki sta jih darovali gospa Ivanka Erženova in gospod Drago Komac, načelnik železniško postaje na Prošeku. L ubitelje Gregorčičeve, planince in v se, ki so dobre volje, vabimo na ta lepi izlet. V slučsju slabega vremena preložimo izlet do naslednje nedelje. Iz Trsta odidemo » soboto zvečer do Sv. Lucije, prenočimo v Tolminu, drugo jutro pa hajd — v planiski raj. — Ivan Zoreč, uradnik pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnic, oddelek VIL v Tr3tu. Popravek. V včerajšnji vesti „Odhod vrlega uradnika" se je vrinila radi tlabe in-ormacije pomota. Umirovljeni viši kontrolor se namreč ne imenuje Fran Gregorič marveč Fran K o v a č i č. Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani razpisuje s tem službo učitelja, oziroma nadučitelja n i enorazredni ljudski šoli na Muti, ki jo namerava rszširiti v mešano dvordzrednico. S to službo so združeni prijemki. katero imajo na Štajerskem učitelji-\oditelji na dvorazrednih ljudskih šolah I. razreda. Poleg tega prosto stanovanje, eventualno stanarino v znesku 300 K. Prednost «majo ti-ti prosilci, ki so vešči delovanja na šolskem vrtu. S'užbo je nastopiti po počitnicah. Tozadevne prošnje, opremljena a potrebnimi dokaz;li naj se pošljejo do 31. maja t. 1. na družbeno pisarno v Ljubljani. Promet v luki. Včeraj se je usidrala v naši luki pripluvši v iz Benetk, jahta rSal-vator'% nose francosko zastavo. Tržaška mala kronika. in vino — violentia. Anton Žbogar, jtar 26 let iz Kanala, Anton Punzl, star 33 let iz Kočevja, in Josip Hrovat iz Sv. Križa na Vipavskem, vsi trije oglarji, so predvče-rfcjšniem ob G. uii zvečer, korajžni. ker so -.e ga nažrii, razsajali na kolodvorskem irgu, dražili vse pasante, nekaterim celo žugali. Redarju, ki jih je posvaril, so se namrdnili. Ko jih je pa aretiral, so ga ozmerjali in se »edli tako nasilno, da je redar moral poklicati na pomoč dva mimoidoča vojaka m jih spravil v zapor. Kravji rogovi. Paskval Bančič, star 64 iz Pomjana, je bil sprejet vX. oddelek bolnišnico, kir mu je krava z rogom zlomila ievo ključnico. ^ Poročni razgrajači. Predsinočnjem je 15 ponočndi delavcev končalo na policiji. Neznan surovež, Cecilija Verlicr, 47 letna perica iz Sr. Ivana, je prišla včeraj zjutraj na zdravniško postajo, kjer je povedala, da je neznanec pretepe! r.jo m tudi dete, ki ga je d:ža;a v naročju. Zdravnik ii je lefril precej težko bunko na spodnji ustnici. Loterijske Številke izžrebane dne 5. maja 11*08. : Brno 49, 35, 40, 82, 14. iDOinost 15, 50, 22, 07, 4. Smešuica. Gospod: Ali niste našli v mojem hlačnem /.epu bankovec za 10 kron ? — Sluga : Ne. -to ga gotovo izgubili, ker je v žepu luknja. — Gospod: Saj to ni mogoče, luknjica je premajhna. d:t bi mogel /.gubiti desetak. — Sluga: Saj je bil cekin. Koledar in vrome. — Danes: Prikazen Mihaela arh. — — Jutri: (Jregor Na/., ikof. — euiperatora včeraj ob 2. uri popoludne -t- 20° Cel?.* — Vrome včeraj : zjutraj lepo. pop. ploha. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Vreme -premeuijivo. polagoma bolje. Slovensko dramatično Hola v Trstu. V nedeljo dne 10. maja se otvjri slovenska dramatična šola v Trsta. i s/ )>. n. gospodje in dame. ki so prija '.li oj vstop, kakor tudi vsi aktivni člani s'o nikrga gledališt a (igralci iu igralke) so rub i' ui. da sc zbero v nedeljo ob JO. uri. dopoladntr r šolski sobi podružnice sv. Cirila ni Metoda (r prostorih Trgovsko obrtne za-Irttgr.) ria S. Fraucesco št. 2. /. nadstropje, kjer se ho vrši!« oficijelna otvoritev dramatične šole. Kdor sc doslej še ni vpisal, stori to ahko naknadno ob tej priliki. Pozneje se ne bo sprejemalo nikogar več. Vabimo zlasti slovenske gospodične, naj se vpišejo v dramatično šolo, kjer se jim nudi [lepa prilika za književno in umetniško izobrazbo. Pouk v dramatični šoli bo povsem brezplačen. Odbor „Dram. društva Društvene vesti. Tržaška podružnica sloveti, planin, društva vabi svoje ude na izlet na Trstelj, ki ga napravi v nedeljo 10. maja 1908. Odhod iz Trata z brzovlakom državne železnice ob 7 uri in tri četrt zjutraj do Prvačine; od tam peš na Trstelj in potem v Komen, kjer bo skupni obed. Gostje dobro došli. Delavsko podporno društvo priredi občni zbor dne 10. majnika ob 4. uri popoludne v Sokolovi dvorani Narodnega doma. Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila sledečih društev. Zadruga opravičenih posestnikov v Bazovici", s sedežem v Bazovici ; „Bralno in pevsko društvo"' s sedežem v Polubinu, pol. okraj Tolmin ; Pevsko in bralno društvo „Dimnica u s sedežem v Slivjah, pol. okraj Vološko. Moška podružnica družbe sv. C. M. opozarja svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši jutri ob 8 in pol uri v gor. rest. prostorih ,.Balkana" z že objavljenim dnevnim redom. Narodni pipčarski klub od Sv. Jakoba priredi v nedeljo dne 10. t. m. izlet v Nabre-žino skupno s pevskim društvom ,.Ilirija", kjer priredita kolesarski društvi „Gorxaw in rBalkanu svojo veselico. Vsem pipčarjem se tem potom naznanja, da je odhod iz gostilne g. Babiča točno ob 1 in pol; nadalje se lih opozarja, da ne pozabijo svojih pipic in vžigalic in da dobijo pri sestanku dogovorjeLi klubov zn&k v nedeljo dopoludne pri gospej Bablčevi v gostilni, kjer se pozdravi nekega zgubljenega in zopet najdenega pipčarja. Gospodarstvo. Zadružništvo na Hrvaškem krasno napreduje. L. 1866. je bila na Hr-vašk« m samo 1 zadrug i, koncem 1. 1905. pa že 642 zadrug. Pomen mlekarstva je mogoče očitno spoznati iz statističnih številk, ki jih objavlja nemška kmetijska družba. L. 1900. se je na Nemškem dobilo mleka iu izdelalo mlečnih izdelkov za 2.642 milijonov mark, dočim se je predelalo rži in pšenice za 2.252, krompirja za 875, sladkorja za 418, špirita za 94 milijonov mark. Cisti dohodki vseh državnih in zasebnih železnic v Nemčiji v znesku 2.437 milijonov merk ne doscga;o vrednosti mlekarskih izddkov. Vesti iz Goriške. x Kolonsko vprašanje na Goriškem. Stolni pn št goriški je, izvzemši Gradiško? Trž'č in Červinjan, absoluten gospodar v Fur-ianiji. Ljudstvo je spravil popolnoma na S7ojo stran, tako, da drvi za njim pri vsakih volitvah čez drn in strn. Da hi pa posebno kmečke ljudi še bolj priklenil v svoj B1BIII -__- -—IPSB1B :: Zdravnik in ranocelnik :: Dr. Dinko Tecilnzif ~~ je odprl svoj ambulatorij ~ za otroške bolezni I I f I I I I M I I I f-l 4 • • I X. I M>l -I I I I I I I I I I I I I v ulici Stadion 6, I. 11. (gledališče Fenice) ter ordinira od 2. do 3. ure pop. ,Jm)1isuiiiiio društvo" v Gabroviei reg. zadruga z omejeno zavezo vabi na izredni občni zbor ki se bo vršil v hiši štev. 12 v nedeljo dne 24. maja 1908 ob 10. predp. DNEVNI RED: 1. Sklepanje o razpustu zadruge. Slučajnosti. Načelniitvo. m vsakovrstnega pohištva | - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. Novi salon - wr originalnih modelov RloM^or za psbb. pspode in otroke. Pranje in okrašenje klobukov, kakor tudi preskrba modietinjam. de G-regorio Trst — Goldonijev Trg št. 10, II. nadstr. Denarna posojila "^Z •tvu, zamorejo dobiti oeebe vsakega aleja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojHa, v vsake« znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDAKI*, ulica della Caserma fit. 14, I. nadet ed 9.—12. predpol. In od 3.-8. popoludne. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graškepoulards. Cene dogovorne. — Postrežoa na dom. Ulica Campanile št. 15. Nova prodajainica :: z veliko izbero hišnih In -—^ kuhinjskih predmetov po naj zmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. vrvvSnnnnnnnnfvrr»»vvvrvrrv«nnnnr Pohištvo Velika zaloga sira :: s specijaliteto lastnega izdelka Parmegiano, Reggiano, Lodigiauo, ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. == Absolutno konkurenčne cene. Dona & Perissinotto Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. A\\XV\\\W\1/-//, • //y////// solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T — Via Malcanton 7 Prilika! V Miniti izototliii uliti It Uttiicl f Jt s s S S * S S S sssss s s s s s s s s s . s s s s s s s s s j' s s s s s . M. FARCHI. Trst ® ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v uL delle Legna prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač iPT Najfineje blago. Cene čudovito nizko! AMIA $ rUiUr liti 8 :: naslov! Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd-Bremen (tfORDDELJTSCHER L»LiOVD — BREMEN) S3r Redne parobrodne Črte Iz Bremena v Na* York, Baltlmore, Galvoston, Buenos Alroa kakor tudi po pristaniščih julne Azije. _ Avstralije itd. itd.-- Parobrodi nemškega severnega Lloyda . 178 velikanskih brzih paruikov. z dvemi vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15 000 ton.; 11 velikih parobrodov zrn prevažanje blaga ; 2 velika parnika za vež-babje ; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih ; 11 velikih naj modemej^n parnikov v delu; 156 manjših parobrodov. Vsega skupaj 395 parnikov, od katerih 1 rA brzih, opremljeni z modernim komfortom. - BRZI PARNIKI -i— ki proplovejo ocean v 5-6 dneh. Cene nizke, hrana dobra. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Za informacije ic pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik v Trsta Piazza Giuseppina I. /.d iuivimauj<; ti> |iuju.-)uiin v F. STUMPE TELEFON štev. 20-68. ..KONSUMNO DRUŠTVO' v LONJERJU rrgisirovsna zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vriii v nedeljo 17. maja 1908 ob 3. popol. v drušlreuih prostorih. vvvvvv vsakovrstne obleke in krila za gospe in deklice Mor Mi jopiči, Muze in plašči. Obleke In krilca za otroke-Cene 1»XEVNI RKD: 1. Odobrenje rafuna /.a leto 15#i»7. 2. Volitev norega odbora in nadzorni^tva. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. mer ne. mm Qiorglo ]css m g. | TRST / il P ulica Bariera vechia it. 15. ' Stran IV »EDINOSTc štev. 127 Trst, dne S. maja 190-S voz, pričel je reševati tudi kolensko vpraša- med Tatarji, katerim je bil pal nekoč v roke, nje. kije v Furlaniji resnično nujno potrebno, ko je služboval kakor ^častnik v Kavkazu. — reforme, kajti najemne pogodbe so tako krute in brezsrčne, da kolen z vsem svojim napornim delom še družine preživeti ne more, ker mora navadno vse odstopati gospodarju zemljišča, pri vs-rn tem pa mu zaostanek na na-jemščini rai.te leto za letom. Kakor državni poslanec je dr. Faidutti uposloval p: i minister stvu za poVjodelstvo, da je poslalo svojega strokovnjaka v Furlanijo, da prouči kolonako vprašan;e. Prehodil je v spremstru Faiduttija vse kra:e preg7edovaje n^jemniške pogodbe t r je slednjič obljubil, da ee kolonom mora pomagati na vsak način. Deželnemu odboru goriškemu pa ni prav, da je vlada poslala v Furlanijo svojega zaupnika brez njegove vednoiti in preko njega, zato je radi tega vložil protest na ministerstvo, radi česar ga Faiduttije\o glasi'o smeši. — Klerikalni listi so velik- pisal'; da se tudi slovenski pos anec Fon mnego zanima za razmere kolonov in e tudi eain obl ubijal na več shodb v Brdib, d-i pripravi kolone samostojnimi posestniki. Ti žel no čakajo, da izpolni dano obljubo in t;ode g. poslanec v kratkem p< zvan, naj jim odločno pote, kako fctoji tj li stvar. x Povfiod a\strijski vohuni. V ponedeljek popoludne s>o laški financarji aretirili v mejni vasi Platišče nekega povsem mirnega in nedolžnega italijanskega podanika kakor avstrijskega ogleduh*. Ljudje v Platišči, ki dobro doznaio n:oža, vedo, da je iz Nimisa, poštenjak a hud zastopnik veliko-italijanskega mišljenja. so se tinancarjem prav iz srca smejali, ko mso hoteli verjeti njih trditvair. Mož te imenu> Antonio Cornelli; izpustili so ga. ko so dobili obvestilo od sina v Nimisu. Zopet jim je všla mastna nagrada, ki so si jo mislili ve v žepu. Vesti iz Štajerske. Težke ooekline je dob;la v Gradcu dek'a Pirk'. Uitala je zvečer v postelji pri goreči sveči ča op s. Sveča se je najbrž prevrnila, posteča se je vžgala in dekia je dobila težke opekline. Bila bi zgorela, da ni še pravočasno prišla pomo\ V Rimskih Toplicah namerava Južna železnica pomnožiti železniške tire. Tcgaevna komisija se bo tršiia 15. t. m. Grozna nesreča se je pripetila 20. i prila t. I. v livarni tvrdke Bohler & Co. v Ksrpfenbergu na Gor. Š'ajeskem. Trije de avci so vljli — kakor obično — v kalupo tekoče jeklo; kalupa je bila bržkone vlažna tekočina je eksplodirale. Vsi trije delavci so vdobili grozne opekline. Prepeljali so j h v bolnišnico v Bruk ob Muri. Smrt mesto zlate poroke. V SUmenu pri Mariboru bi imela obhajati 75-letna žena dereza Lavrenčič minolo soboto zlato poroko; v petek jo je pa zadela kap. da je umrla tik pred tlavnostn m drem. Druga povest „Starca" se odlikuje po svoji silni etični vrednoti, ki ga morda nima para v svetovni literaturi. — Lepa je tudi tretja „Koliko zemlje potrebuje človek?" To knjigo je sprejela slovenska kritika z največjo simpatijo ; opozarjamo samo na poročilo v XII. štev. lanskega „Dom in Sveta"4. '^Zlasti hvali kritika krasni iezik iu idealni slog teh po-veitic. Priporočamo Tohtejeve povesti toplo našemu pri preste m u narodu, kateremu so namenjene, kakor kratkočasr.o in ob enem poučno in vzgojevalno berilo ; posebno naše ljudske knjižnice naj bi jih širile med naro dom. Knjiga je izredno poceni, stane samo 80 st„ po pošti 10 st. več. Te knjige je vdobiti v slovanski v Trstu in papirnici g. JOSIPa GORENJEC knjigarni ulica Valdirivs štev. 40. V najem Romagna. se da kmečka hiša z velikim zemljiščem. — M e t z g e r 74, ulica Agente za zavarovanje proti požaru itd išče _ Drag. Starec, glavni zastopnik „Vza- jemne zavarovalnice" na Proaeku pri Trstu. f>27 RShonhorlf Pod Štanjelom je najlepši kraj nmuiiucriv Vipavake doline. — Gost i U; | Ličen nudi točno postrežbo, izborna vipavska vini teran kra>bi in Steinfeldsko pivo ; "JI sob za preno- ; čiSča. — Maks Ličen, gosti ničar. 557 i Andrej Gulič Trst, ulica Far neto što v. 12 vogal ulice Gelsi Išče se poSteno dekle k malej diužini v Dalmacijo, katera bi vetopila v službo za pohišna dela. Mesečna plača K 20. Stroške potovanja »e jej po enem letu služba povrne. Naslov: Marija J e n č e k, Molitii di Breno, Dubrovnik Dalmacija). 810 Črevljarnica Skladišče pohištva in tapetari] iastnega izdelka SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle a! temne, posamezni komadi vsake vrste z zalog« stolic, obešal in di vanov vsake vrste in velikost PresMi se popolno opralo za prenočišča l»o jako zmernih eenali in s skrbna vol njo. ctoococcoooaooooo Baldinelli m Ml." M —M—B— 99 Zadnje brzojavne vestL „ Nemški cesar odpotoval. €!eganca, trpczuosl, ekonomija. DUNAJ 7. Cesar Viiiom in cesarica sta Sprejema se naročila po meri ter se iz-ge s princom Avgustom Viljemom odpeljala vrŠuje V 24. urah. ob 9.20 uri v Donauscliingcr. Saksonski Sprejme se naročila za uepremočljive postole. Po- , krali Be je ob 9. uri odpeljal na lov v Treviž. previjanja po zmernih cenah. Zvečer s» tudi odpotovali kralj virtem- Prodaja najboljših voščil za čevlje. beršbi, veliki vojvoda saško vajmarski, veliki Trst, ulioži Cros&da štev. 5, Trst j vojvoda meklemburski, vojvoda anhalski m (Vogal ulice Puma del Forno). Prodajalniea jestvin 5 ulica Gšulia 7G. Prodaja: kavo, rlž, testenine, sladkor, moko. ina milo, olje, sveže la 4>u'no sadje.kostanj, otrobi, sočiv'e r Po5ti:e pnSiljatve n» dožolo od ■"> kg naprt Otrobi, rcoka. ovs3 na drobni In dabeli po kan renčnlh cmah Vsak dan svežo blago. kcez Lippe. Poreška klet.ržlijalka n PT MALI OGLASI. *nton ^ brivcc ^ naznani«. slav. obLin»tvu m ceni. ndiemalcem. Proda se oddelek Edinosti' /.uloga \ina v dobrem kraju v sredini mesta. NphIov pove ..Inseratni 068 Vsakovrstne slamnike t naznanja slav. občinstvu in cenj. odjemalcem, da je prevzel brivnico v TRSTU, ulica F. Caprin štev. 12 (sv. Jakob) Priroroča ,re svoj m cditmeirtis SievmEin pri sv. Jaicbo C p čin ah 176 Podpisani prodaja naravna vina lastnega pr dclka iz lastnih vinogradov, nahajaj očih se v lici Poroča. CENE : gg. trgovcem Fran C e r a r, tovarna slamnikov v Stob p. Don žale Kranj«ko. Cenik na zahtevo po?tn. prosto. Ctne primerne, ooptrežba točna. 560 CnuDimo C O letni pomoćnik za op rej IV1B S" prodajalnico jeHtvin. ^a-Iov pove Inseratni oddelek Edinosti. Da*nrlQin CO obleke in površniki za moške in rruUdjU wt3 dečke na udecske ali mesečne obroke. Ulica Caeerma 12 I- lopo CO prodajalka za tobaka'no, zmožna slo-Ibu" OO venf-kega jezika. Nudov via Molin piccolo 14, Tobakarna, od 3. ure naprej. 670 Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitičue in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicoio štev. 9 (nad Jadransko Banko) 8t rojema o litrov v sodih naj-maaj lit. po 16 kr. liter >> 20 jy }} 60 „ Za trgovce cene po dogovoru. Razpošilja se po povzetju. — Vračunjene >odov. se jemlje nazaj, ako so nepokvarjeni in pro-' prcvoza Ivan Stanič h vGleoosestnik v Istri ^ fČA-p ? „t mffiTT JrrSfci" ■—- — ~ ' priznan kak-.r najl»olj;i in «\ePf va vrsta vsth gumijevih higijuniću is pridmeto* Iu ribjih uielmrjer - DVELETNA GAHANCiJA - S « s — M. Ga! — crsr, Corso 4. PoSiijatvo ^o kU. Oeialnioa pasov, kitnih P-ioJ, fiiaMc-mh nagovic, ob/ez. ravnour;aj«/. u«r-yolJ in bidet. Irigatorji od (jt.! 20 i Toplomeri za vročico K 'i, K m fel sladSčic po botilkah. zmernih cenah. S izbero Konfetov bomboniere in Zp — Vina in likerji prav dobri v Telefon 1464 DELNIŠKfl DRCJŽBR QREINITZ Zrzl Piazza Carlo goldcni stev. 2 Corso štev. 35 Zaloga traverz, železniških sin, potrebščin za • stavbinstvo sploh in priprav za cestarska dela. S Orodja za vrtnarje, kamnoseke Bin zidarje. — Orodja, in strojev ■za poljedelstvo. — Strcalk za ftrte in strojev za žveplanje trt. — Specijalitete za pohišno opravo od priproste najiinejše | kakovosti. — Vse po skrajno nizkih cenah. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spcdicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST T«lefOB «t. 847. - Via della Stazione Štv. 17. - Telefon it. 7 Fllijaike v PULI. GORICI. REKI !n GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inosematva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. --'Pošiljanje predite t, iq se iemlieto u potovanje ii crevalaiie blaga na ?se proge.) = Sprejema se tudi pohištvo ia drage predmete v «hra«bo v laetaa za to prlpravljeaa soha »kladlića. mm- Edini tržaški zavod za == .VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE SHRANJEVANJE PEEPROG Točna postrežba in nimke cene. Pekarna in slaščičarna Jkloj^ij G-ul TRST - ulica Caserma štev. 17 - TRSI Podružnica : Trg Caserma štev. a je preskrbljena vedno s svežim kruhom tudi slaščicami in aladklmi prepočenci pr\. vrste. Dobiti je tu.li milanski kruh laatnegi. Izdelka ter vsakovrstoa tu- in inozemska vin«-. __ in likerje. ——-- f : : Mehanična tielalnit-a : : v avtorizovana za napeljavo vode in plir.a 9 GUIDO SAMBO S Zastopali odltEovane to?aiae aramolona? Teosior Pičil?: S GRAMOFONI od 50 K naprej z tlohrim glasom s in specijolne plošče na izbero. 0 SkladlšC o gramofonov, svetilk, aparatov f Auerjevo luč, mreilo in oevi. Q Po£iravljauje koles, gramofonov, inotorov ni l'-i" * V JT zin, elcktriruih itoocct in viku melumićno J'.i a | Trst, piazza San francesco d' ^Issisi 8. | SKOOOC iZHSSaiSS^HaOO-OO^ Hočete se prepričati? oMbdite rcliha skladih parljs vdove Salarisii d©lia Fabra 3 I, ul. Post« Nusv« * (▼ «al Torrenle). j „Alls OftU 41 Lsoto V«lik itbor irfjotOTljeuih obisk ts moSke, d^ik; sostotni ta otroke PoTriniki, onofae kožokl L- •amib pal«totov. Oblfks ta dom in d»lo. Dalsvak oblrke. Tirolfki loden. Nepreaaočijivi (prifts 4agieiki). Speoljaliteta: blago to- is isotann««-orara. Izgotovljsjo as obleks po aasri ps najsor»}«> •»odi, to^no, aolidso in elegantss p« aizkik cs«»» - - - KOLESA - - - Helical Premier Prve znamke gs?r od K 170 naprej* Pnevmatiki po K 6'— in pnevma tična čreva od K 5'— naprej. Vsakovrstne potreb- Ulfl ft NE1I P° najnižjih ščine in šivalni stroji lil LI A IILU • cenah Riccardo Sanzin Trst, uliea delle Poste 6, Trst UHMXMU**U**X*nK* Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Počkaj^A Kogl, Hotel Balkan