Gospodarske stvari. Gnojišča in njih streha. Da je gnojišče glavnica, ki daje dobre obresti, to je znano in slab gospodar, ki ne gleda na to da ima dobro gaojišče, t. j. da pospravi gnoj čpcd bolje mogoče v kup, dokler ga ne izvozi na polje. To pa ni tako lehko, kakor se misli. Jama na kakem konci dvorišča, v katero se spravlja gnoj iz hlevov, ta še ni vse in treba je skrbeti za to, da ne trpi škode gnoj na gnojišči ter mu ne izhlapi najboljih snovi, predno pride gnoj v zemljo in ji vrne tistih moči, ki jih ji jeralje silje, dokler raste na njej. Ako leži gnojišče na prostem, dela gnoju škode solnce pa tudi dež, če ga je veliko, spere ga prevee. Naj se prepreči oboje, za to se napravlja streha na gnojišče ali se pokrije s krovom iz zbitih desek. Resnica, s tacim krovom doseže se oboje, vendar pa ni za to, da pride sploh v rabo, Nekaj je to. ker se poletu, ko ni dalje časa dežja, posuši gnoj preveč in treba bi ga bilo večkrat zaliti z gnojnico. Ako se to stori od časa do časa, tedaj je dobro; če se pa opušč-a, potem izgubi gnoj vendar-le veliko svoje moči. Ali kar je se važniše, tak krov ali streha, stane denarja in pri gospodarji, ki pridela veliko gnoja, priredi se le težko, kajti gnojišče je pri njem precej veliko. Kaj kaže tedaj njemu? Naj drži deževnico od gnojišča, to se pravi, toliko deževnice, kolikor bi mu je bilo preveč, to doseže človek s tem, da napravi zid okoli gnojišča aekaj v dno, nekaj nad zemljo. Isto doseže, vsaj nekaj. ako se vdela rob gnojišča trdno z ilovico, da ne prepušča deževnice pa tudi gnojnico drži bolj v sebi. To delo ne stane preveliko in vendar pomaga veliko za to, da ostane gnoj močan in se celo vzboljšuje na gnojišči. Zoper vročino solnca pomaga si kmet lehko in za to mu ni treba druga, kakor da vsadi ob robib. gnojišča par tacib dreves, ki hitro rastejo in dajo obilo sence. Za to kaže menda najbolj divji kostanj, lipa itd. V tem naj še omenimo eno napako pri izvažanji gnoja. Nekateri gospodarji imajo svoje gnojišče na dvorišči in čisto prosta jama velja jim za tako. Kedar se izvaža pri njih gnoj, postavlja se voz na sredo jame in družina meče od vsake strani gnoja na voz. Delo gre tako sicer urno naprej ali uboga živina, ki mora izpeljati poln voz iz jame! Po naši misli pač ni treba živini te muke. Ako so ljudje razumni pri svojem delu, ne bode jim pretežko, da si ga vravnajo prav in si voz vselej tako postavijo, da tudi njim ne bode treba predaleč nositi ali metati gnoja na voz. Tedaj nikar živine mučiti, kjer se da delo opraviti drugače! Sejmovi. Dne 30. marcija v Oelji in v Poličanah ^za svinje). Dne 1. aprila v Mariboru. Dne 2. aprila v Artičah in v Radgoni. Dne 3. aprila v Imenem (za svinje) in v Lučanah.