Poštnina p»v«»llrmn« i,eto žil., stev. 101 V Ljubljani, sobota dno 29. aprila 1922 »tov. 75 par-3 K trhajs. ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . &S9 K mesečno ,,..,<• M a za inozemstva . . UOO . Oglasi za vsak mm višina BtoJpca (53 mm) . * K mali oglasi do 30 mm »tolpea (68 mm) . i , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva eoeta št. Jfi/l Teiefos tL SZ Upravništvo: '.'f*»ernova oliea tfi*. Telefon «L9& Račun kr. pofc. eok.iiratfil rtev. 1L8A2. Ljubljana, 28. aprila- Razdelitev Slovenije na sreze SSTklSeTSSS^I NA KRANJSKEM NI IZPREMEMR-^A ŠTAJERSKEM VEČ NOVIH » &CU11 JI .<- '»uuv "vijv - ces vretja, pri katerem razkrajajo mikroorganizmi višje sestavljene orgi-1 ...—----- „- -----„-—- „ • i nične sestavine v priprostejse. Najbolj; paznano ja vretje mošta. Šele potem, j ko se ob razvoju močnih plinov ogljikove kisline izločijo na vrhu pene in vsedejo na dno motne substance, to&> iz soda čisto vino. Vretje pomeni navadno v gospodarstvu blagoslov. Le kdor ne zna ž njim ravnati, temu grozi škoda in mesto čistega vina mu ostane ts-ozga ali pa se sod — razleii. Tudi politično življenje posnema naravo in zato so v človeški družbi od rasa do ca^a dobe, ko se nahaja javno življenje v stanju vretja. Danes ži-\imo v takem času. Stari svet sc razkraja in mesto njega nastaja nova družba. Tem bolj je očiten in naraven ta proces pri nas, ko nastaja po razkroju Avstro - Ogrske nova nacionalna tvorevina. Zato ni prav nič čudno, da je v današnjem življenju vsepovsod samo vrst je, sama negodnost Ln nezrelost. Znanost, v kolikor ne temelji na eksperimentu, zlasti filozofija, se nar haja v veliki nearijentiranosti, v vpo-dabljajoči umetnosti se borijo nešteti — izmi, literatura išče novega izraza. Narodno gospodarstvo se muči v stoterih problemih — jspvsodi sama nerešena vprašanja, sami eksperimenti. Nikjer se življenje narodov še m ustalilo, nikjer še ni krenilo v ravno smer normalnega razvoja. Vrenje tudi v politiki. V politično organizacijo naroda se vjedajo razkroje valni mikroorganizmi Zato tako tnalo pozitivnih, ustvarjajočih sil, pa toliko negativnih, razdirajočih. Vseh slojev človeške družbe se je lotila no-•talnost v .iazorih, nesolidnost v mišljenju in otroško shvačanje javnih vprašanj. Najodličneiši intelektualci podlegajo danes pogosto brez vsake kritike nebistvenim in momentanim vplivom pocestnih gesel, gubeč izpred oci principe in pogled v bodočnost, izza vsakega ogla se pojavljajo »voditelji*. ki jemljejo v zakup vso umetnost in znanost politike, goječ mesto nje brezvestno demagoštvo, družba sama tava v mraku kakor izgubljena ovca. . _ Pa se čudimo, aa je v parlamentu tako malo delavnosti, tako pielo raz-boritih mož. Poglejmo v občinske za-stope. ki bi morali biti temelj države, začetek gospodarskega in političnega življenja in prerojenja, kako subtihu so tu pozitivni uspehi javnega dela. Časopisje je poklicano biti najod-fičnejši faktor v politični vzgoji in pri napredku naroda. Naše časopisje je pa danes na žalost najboljši dokaz za, nezrelost in nedoraslost veliki dobi sedanjega javnega življenja- Vse tako-rvano" opozicijonalno časopisje pa kakor da bi videlo pred seboj samo en namen: konkurirati v tem, kako bi se uspešnejše mlado državo razkrojalo m razdiralo. Tako brezobzirno in brez vsakih skrupulov nismo delali Slovenci niti takrat, ko smo si prizadevali uničiti tujo nam Avstrijo! Ali je kdo teh ljudi že kdaj pomislil, kam vede ta katastrofalna politika? Ah mislijo "ospodje, da bi se komunistični val, ki ^a žene v brezmejno morje dr. Oo-ustavil pred njihovim pragom.' Ali'kdo od njih resno misli, da nam bo Slovencem sovraštvo do Srbov, Ki &e sistematično in s potrojeno silo uporablja kot taktično agitacijsko tredstvo, prineslo kaj sadov? Ingoirja ,,roti armadi, katera je najzanesljivejša opora države, ki nam vliva zavest varnosti napram vsem zunanjim sovražnikom in na katero smo videli apelirati največje današnje oporicijonalce za pomoč proti notranjim nepnjateljem? Koliko Slovencev je interesiramh na tem, da uničijo od podivjane množice tovarne, podjetja, hiše ™ posestva? Mar so Slovenci že pozabili da ie srbska vojska ustavila leta 1918-prodiranje Italijanov? Ali se ne sramuje bruhati žveplo na armado bas tista tiskarna, ki se je skrivala pod Brejčevo vlado za bajoneti srbskega vojaka? To, kar nam edino še daje kredit v zunanjem svetu, armado sa-Fkakujejo z brezvestnostjo danes radi sfer. ki so v zvezi s čitanjem »Domoljuba,*, ljudje, ki niso v Avstriji zamudili nobene prilike, da ne bi pol-ncštevilno glasovali še za tako velike vojaške kredite, oni ljudje, ki so po svojem škofu blagoslavljali deset in desettisoče slovenjih mož in fantov, predno so 'ih pognali brez srca v »trelske jarke. Nič druzega, kot golo sovraštvo do države, sovraštvo do bratskega nam srbskega plemen.- drži klerikalno etranko pokonci. Hujša je ta, strast kot straet zvari, kj nodua Beograd, 28. aprila. (Izv.) Istočasno s razdelitvijo države na oblasti stopi v veljavo tudi nova razdelitev na sreze (okraje), v kolikor je nova ureditev sploh potrebna. Po ogromni večini ostanejo v veljavi še dalje dosedanji srezi kotari in politični okraji Izpremembe se bodo izvršile le tam, kjer so potrebne iz razlogov, M so bili merodajni za razdelitev na oblasti. Razmeroma največ sprememb bo v Sloveniji, in sicer na bivšem Štajerskem, kjer so nekateri politični okraji tako veliki, da bi bilo uspešno delo v delokrogu, ki ga sre-zom določa zakon o oblastni in srezki samoupravi, skrajno otežkočeno. Ti veliki okraji so se zato razdelili. V LJUBLJANSKI OBLASTI ostanejo vsi dosedanji politični okraji na bivšem Kranjskem. K njim pa prideta še dva nova okraja, in sicer laški, ki bo obsegal sodni okraj Laško, ter brežiški s sodnima okrajema Brežice in Sevnisa. MARIBORSKA OBLAST bo imela brez Medjimurja 12 srezov, in sicer: 1.) Maribor, levi dravski breg (mesto Maribor, na levem bregu Drave ležeči del sodnega okraja Maribor in sodni okraj Sv. Lenart). 2.) Maribor, desni dravski breg (na desnem bregu Drave ležeči del sod. okr. Maribor in sodni okraj Slov. Bistrica). &) Dravograd (sodna okraja Maren-berg in Gufitanj). 4.) Slovenjgradec (sodna okraja 81o-venjgradec in Šoštanj, izvzemši obSno Šmartno ob Paki in od konjiškega okraja občini Gornji Dolič in Kozjak). 5.) Konjice (sodni okraj Konjiee, izvzemši občini Gornji Dolič in Kozjak). 6.) Gornji grad (sodni okraj Gornji grad in občino Šmartno ob Paki od šo-štanjskega sodnega okraja). T.) Celje (sodna okraja Celje ln Vransko, občina Sv. Rupert od laškega sodnega okraja Troja na od brodskega in Motnik ter Spitalič od kamniškega). 8.) Smarje-Rogatec (sodni okra* Šmarje, Rogatec m Kozje brez občin Veliki kamen in Mrčna sela, ter od ptujskega sodnega okraja občina Stoperoe). 9.) Ptuj (sodna okraja Ptuj, izviemei občino Stoperce in Ormož). 10.) Ljutomer (sodni okraj Ljutomer, na desnem bregu Mure ležeči del bivšega radgonskega okraja in Apaška kotlina). 11.) Murska Sobote (sodni okraj Murska Sobota). 12.) Dolnja Lendava (sodni okraj Dolnja Lendava). Sedeži navedenih srezov, zlasti na novo ustanovljenih Se nlao definitivno določeni Šefa narodne skupščine DVANAJSTINE V NAČELU SPREJETE. — NESPORAZUM Z RADI-KALCI RADI FINANČNIH STRAŽ. Beograd, 28. aprila. (Izv.) Dopoldansko sejo skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 11. uri. Pred prehodom na dnevni red je posl. Franič (zemljorad-nik) vprašal predsednika, zakaj ministri ne odgovarjajo na interpelacije. Dr. Ribar je odgovoril, da jih je že ponovno opozoril na to, a nimajo za odgovore potrebnih podatkov. Nato je Franič zahteval, naj se v poslovnik stavi odredba, ki kaznuje ministre, ki ne bi hoteli odgovarjati na stavljene jim interpelacije. Zatem je zahteval besedo dr. Momčilo Ivanič, ki je obžaloval, da je predsednik dovolil govoriti Franiču več kakor pet minut, kolikor je določeno po poslovniku. Dr. Ribar je odgovoril, da mu je to znano, a je pustil Franiča govoriti samo zato, ker se je dosedaj šele prvič oglasil v skupščini k besedi. (Buren smeh). Sledilo je nadaljevanje razprave o budžetnih dvanajstinah in je kot prvi govoril skoro pred prazno dvorano dr. Ivanič. Seja je bila zaključena ob ,12.30 in sklicana prihodnja za 16. uro. Beograd, 28. aprila. (Izv.) Popoldne ob 16. uri se je nadaljevala 6eja Narodne skupščine. Govoril je nar. posl. Vlada Savič, ki se je pritoževal, da v dvanajstinah ni nič poskrbljeno za srbskega seljaka, ki je največ trpel vsled vojne. Zaradi tega bo glasoval proti dvanajsti-nam. Nato je dr. Karamehmedovič podal v imenu Maglajičeve muslimanske skupine izjavo. Treba je dati državnemu aparatu možnost, da redno furkcionira in bo zato glasoval za dvanajstine, zlasti pa še iz razloga, ker se je vlada v proračunskih dvanajstinah pokazala lojalna napram muslimanski organizaciji s tem, da je sprejela vanje kredit 90 milijonov dinarjev za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini Nato je izjavil posL Milan Roje, da bo glasoval za predlog o dvanajstinah. To pa naj ae ne tolmači tako, da odobrava vladi no politiko. Vendar sedanji trenutek ni vmeeten, da bi se izvajale konsekveace, ker je treba državi zakonite podlage za vzdržavanje državnega aparata. Zbornica je nato pre Sla na načelno glasovanje o dvanajstinah. Glasovalo je 185 poslancev, 129 za, 56 proti. Predsednik izjavlja, da so dvanajstine v načelu sprejete. Pričela se je specialna debate. Pri ČL 61 zaradi 90 milijonov dinarjev za likvidacijo kmetskih odnošajev v Bosni in Hercegovini, je stavil zemljoradnik dr. Vasi] Popovič protipredlog, da se odobri ministrstvu za agrarno reformo vsota 20 miliiinov dinarjev kot kredit zemljoradnikom za odkup zemlje. Popo-vičev predlog je bil izročen finančnemu ministru v uvaževanje. Pri členu 64., ki govori o tem, da se finančne straže podredijo finančnemu ministrstvu in ne več vojnemu, so se uprli radikalci Seja je bila zato ob pol 20. uri prekinjena. Radikalci so odšli v svoj klub, da se posvetujejo. Posvetovanje ni imelo uspeha. Predsednik je zato ob 21. uri ponovno otvoril sejo ter predlagal, da se takoj zaključi. Radikalci niso bili prisotni. Nastal je vik proti predsednikovemu predlogu. Dr. Ribar je nato konstatiral, da skupščina nima kvoru-ma ter je napovedal prihodnjo sejo za jutri ob 10. uri. UKAZ O UPRAVNI RAZDELITVI OB JA VL TEN. Beograd, 28. aprila. (Izv.) Današnje »Službene Novine* objavljajo kraljevski ukaz o upravni razdelitvi države na oblasti. lastne mladiče. Le poglejte, s kakim sadističnim užitkom naznanja klerikalno časopisje vsak najmanjši padec valute, česar noben pošten Jugoslovan, ki mu je na srcu država, ne bi mogel storiti. Ko bereš dan na dan izbruhe katoliškega komunizma, bi se velikokrat razjokal nad narodnim in državnim izdajstvom slovenske klerikalne politike. A zopet in zopet zreš v naravo in v proces vretja, ki ti potrjuje, da nujno sledi vretju izčiščenje in da padejo pri tem vee motne substance. Narod je sam na sebi kristalno čist, kle-rikalizem in vee kar je v službi njegovega subverzivnega prizadevanja, pa bo izginilo na dnu kot nesnaga pri moštu. Uverjeni smo, da je z razdelitvijo države v oblasti in z zakoni o oblastnih in srezkih samoupravah odprt vretju političnega življenja ventil, ki bo naglo pospešil njega izčiščenje m umirjen je. Evropska garanci*ska »ooodba Genova, 28. aprila. (Izv.) Danes ob desetih dopoldne se je vršil daljS razgovor med Schanzerjem in dr. Benešom, na katerem se je poskušal doseči sporazum med stališčem Italije in Male antante glede mirovnega garancijskega dogovora. Kakor se govori, so razgovori ostali brezuspešni Pariz, 28. aprila. (Izv.) Pertinaz piše v »Echo de Paris», da je v posvetovanjih glede evropskega pikta Llovd Geor-gea in proti predlogu dr. Beneša nastal popoln zastoj. Dokler se ne reši najnovejši politični konflikt med Francijo in Anglijo, ne bi imelo zmisla razpravljati o sklenitvi mirovne konvencije. PAUL DESCHANEL UMRL. Pariz, 28. aprila. (Izv.) Danes popoldne je umrl Paul Deschanel, bivši predsednik francoske republike. Pred štirinajstimi dnevi je zbolel na hodi tafluen-d, kateri Je sedal podlegel. VOLITVE V MADŽARSKI PARLAMENT. Budimpešta, 28. aprila (Izv.) Volitve za narodno skupščino so določene za 28. m»ia m 3. iaaSa. Poostritev spora z Italijo NESPREJEMLJIVE ITALIJANSKE ZAHTEVE. - NINČIČ ODPOTOVAL V BEOGRAD. Genova, 28. aprila. (Izv.) Na sestanku Schanzerja in Ninčlča pred Ntačiče-vim odhodom iz Beograda le predložil Schanzer naslednje glavne točke italijanskega programa: 1.) Italija hoče tako] pristopiti izvršitvi rapallske pogodbe v obliki, kakor je objavljena r parlamenta in od nJega spreieta i.) Jugoslovani naj istočasno izvrše svoje obveznosti, prevzete v istem dogovoru. 3.) Zader se naj sporazumno osvobodi nevzdržne situacije, v kateri se nahaja danes radi popoldne izolacije od ostalega dalmatinskega teritorija. 4.) Sporazumno naj se uredi vladni sistem na Reki, kateri se prepusti ceU teritorij nekdanjega madžarskega *eorpus separatum» z, ozemljem, ki Je temu pripadal (torej tndi Baroš? Ured.). Rim, 27. aprila (Izv.) Listi pišejo — očividno insplrirano — o italijansko-ju-goskivenskih pogajanjih v St Marghe-riti: »Vest, da so bila prekinjena pogajanja med Italijo in Jugoslavijo glede izvedbe rapallske pogodbe In ureditev reškega vprašanja, nI točna. Pravilnejše je reči, da se prava pogajanja pravzaprav še niti začela niso. Razgovori med To-stim in Contarinijem na eni ta dr. Nln-čičem na drugi strani so imeli doslej le poluraden in preliminaren značaj. Ti razgovori se še vedno nadaljujejo. Če se tudi komu zde taki razgovor! malenkostni, pa so vendar važni, ker bodo pokazali pravo stvarno stanie. Res pa se pri dosedanjem izmenjavanju misli še ni našla formula, na podlagi katere bi se začela oficielna pogajanja, in to z obeh strani kolikor mogoče stvarno in objektivno, kajti g. Pašič, ki mora računati s težko situacijo v beograjskem parlamentu, še nI pristal na predloge. katere je formulirala Itaiija kot podloga za pogajanja. V kolikor smo informirani je predla^ gala Italija, naj se najprej uvedejo vsi odnošail ki so predvideni v rapallski pogodbi, potem šele naj se otvori razpravljanje o reškem problemu in končno začeti pogajanja glede Reke. v kolikor se tičejo samo Italije In Jugoslavije. Toda kakor se vidi vstraja država SHS. na stališča naj se razpravlja o izpraznitvi tretjega pasu Dalmacije ta o reškem problemu še prej, nego se začne razprava o številnih določbah rapallske pogodbe. Kar se tiče reškega problema, zahteva beograjska vlada, naj se vršijo pogajanja « trois, med Jugoslavijo, Italijo in Reko, namesto a deuz, da se tak« uredi tako pereče vprašanje zakonite vlade neodvisne države Reke. Moremo trditi, da vlada SHS. ne glede na težavni potek pogajanj v St Mar-gheriti ni zopet ponovila svoje zahteve, Zveza narodovo registrira rapallsko pogodbo. Trst, 27. aprila. (Izv.) Današnji »Piccolo* poroča iz Genove: Jugoslovenski zunanji minister Ninčid Je odpotoval nocoj v Beograd, odkoder se vrne prihodnjo sredo. Namen njegovega potovanja je obvestiti Pašida, ki leži bolan od zadnje avtomobilske nesreče, o splošnem poteku genovske konference in o podrobnostih glede pogajanj v Rapallu o izvedbi rapallske pogodbe. Italijanski zunanji minister Schanzer se Je danes pred Ninčičevim odhodom ž nJim eno uro razgovarjal v hotelu Bri-stol. Vesti zadnjih dni, po katerih naj bi se bila pogajanja ob nepremostljivih zaprekah razbila, niso točne. Pogajanja so se stalno nadaljevala ta upati Je, da se bodo po povratku Ntačiča iz Beograda približala sporazumnemu zaključke. Mala antanta ne gre s Francifo ZNAČILNA IZJAVA DR. BENEŠA. 28. aprila (Izv.) Dopisnik delegacije se govori, da se je pri pogajanjih med Barthoujem in dr. Benešom razpravljalo tudi o vprašanju, ali Je Mala antanta pripravljena zapustiti konferenco, ako bi to storila francoska delegacija. Dr. Beneš je baje odkrito odgovoril, da Mala antanta ne bi mogla slediti takemu koraku Francije, ker bi tc pomenilo izzivanje Anglije. Parlr, »Tempsa* je skušal dobiti od zastopnikov Male antante izjave glede vprašanja, kako stališče bi te države zavzele, ako bi se razrušila »entente cordia!e» med Francijo ta Anglijo. Dr. Beneš je izjavil: Prosimo francosko vlado, da nas ne prisili, da bi morali voliti med Anglijo ta Francijo. V krogih češkoslovaške Borba za noto Rusiji ANGLEŠKO IN FRANCOSKO STALIŠČE. - LLOYD GEORGE PROTI FRANCIJI. Genova, 28. aprila. (Izv.) Današnjo sejo politične podkomisije, ki je bila zelo burna ta je trajala pozno v noč, je otvoril Schanzer, ki je preciziral italijansko stališče glede zavezniške spomenice o Rusiji Izjavil je, da se morajo staviti Rusom praktični predlogi Nato je Barthou objasnil govorice glede svojega odpotovanja, nakar je govoril Lloyd George, ki je izjavil, da je prejel francosko besedilo spomenice šele pred pol ure. Po njegovem mnenju vsebuje francosko besedilo nekatere klavzule, ki jih Rusi ne morejo sprejeti Ima vtis, da se hoče francoski dokument povrniti na sklepe, ki so se že storili Llojd George meni, da uvod francoskega načrta spomenice poudarja preveč grozni gospodarski in socialni položaj, v katerem se nahaja današnja Rusija. Misli, da je ta načrt bolj propagandni spis proti boljševizmu kot praktična obrazložitev za pomoč Rusije. Predlogi francoskega načrte so preveč splošni, da bi mogli dovesti do konkretnejših dogovorov. Temu nasproti vsebuje angleški načrt bolj precizne predloge Italije, Anglije, Belgije in nekaterih nevtralcev. Barthou je v daljšem govoru zavrnil te obdolžitve. Poudarjal je, da francoski dokument ni antiboljševističnega značaja. __ Švicarski delegat Mott* je obrazloži! naziranje nevtralcev, da se mora v Genovi priti do sporazuma z Rusijo. Tudi on meni, da se je treba izogniti nepotrebnim ostrinam proti Rusiji. Schanzer je tukaj prekinil precej burno debato ter predlagal, naj se preide k smotrenem delu in naj se prečitats oba načrta. Ko se je to zgodilo, je stavil predlog, ki so ga vsi sprejeti, naj se osnuje podkomisija, ki naj prouči angleški in francoski načrt. V to podkomisijo so bili izvoljeni generalni tajnik konference baron Avezzano za Italijo, Della Croiz za Belgijo, Grieen za Anglijo in Barrere za Francijo. Politična podkomisija se zopet sestane jutri dopoldne, da sprejme končno poročilo te posebne komisije. BARTHOU POKLICAN V PARIZ. Genova, 28. aprila ob 12.40 pop. (Izv.) Kriza se je poostrila. Barthou je dobil danes ponoči od min. predsednika nalog, naj pride v Pariz, da poroča pred ministrskim svetom zlasti o vprašanju sankcij. Barthou odpotuje jutri zjutraj. Izjavil je, da upa, da se bo mogel v sredo zjutraj vrniti v Genovo. Za danes po-poldpe sklicana seja podkomisije za ruske zadeve pa ae bo vršila vseeno. Seja vrhovnega sveta Pariz, 28. aprila. (Izv.) Davi se Je v zunanjem ministrstvu sestavil vrhovni svet da razpravlja o nekaterih manj važnih vprašanjih. Zastopnikom časopisja se ni izdalo nobeno poročilo. Predlogu francoske vlade, naj se poveri posla-niškl svet s poučevanjem rusko-nemške pogodbe, se ni ugodilo, ker Je Lloyd George kot odgovor na irancoski predlog, ki mu Je bil izročen predlagal sestanek vrhovnega svete v Genovi ČASOPISNA MIZERUA NA DUNAJU. Dunaj, 28. aprila. (Izv.) »Arbeiter Zeitung* naznanja, da bo vsled prevelikega primanjklaja ustavila izhajanje svo-je večerne izdaje s 1. majem. Veliki dnevniki naznanjajo, da bodo morali povišati mesečno naročnino od 1800 na 2100 kron. • VELIKA RUDNIŠKA EKSPLOZIJA. Bukarešta, 28. aprila. (Izv.) V držav-nih rudnikih v Lupeniju (Erdeljska) se Je včeraj dogodila velika eksplozija Več kot sto oseb ie »ostalo It lev; Buren dan v paria mentu Beograd, 27. aprila. Dopoldanska in popoldanska seja parlamenta sta bili danes zelo nemirni. Prišlo je opetcfvan« do burnih incidentov. Junaki dneva so bili naši klerikalci: dopoldne gospod Skobrne, popoldne pa posl. Brodar in Zebot, ki je kot urednik »Straže* že sam na izzivalna pojava. Posl. Skobrne se je na dopoldanski -oji javil k besedi, da bi govoril o proračunskih dvanajstinah za maj iu juni, ves njegov govor pa je bil le reklama za povišanje duhovniških plaž in za duhovščino, katere zasluge na vseh rtoljih je povzdigoval v nebesa. Culi ;-mo naravnost gorostasne trditve. Zlo-labljajoč nekatere slučaje nacijor.alne nestrpnosti proti slovenskim duhovnikom na Štajerskem v prvih dn-3h vojne, je posl. Skobrne pripovedoval parlamentu, da so biii naši župniki in kaplani »srbofili* in da so trpeli po ječah. Zbornica je to trditev kvitirala prisrčnim smehom. Slovenci se moramo duhovnikom zahvaliti, da imamo tako malo analfabetov. Ko je omenjal zasluge duhovščine na literarnem in kulturnem polju, je navajal mod 'Lrugimi tudi Gregorčiča. Posl. Mermo-l.ja mu je zaklical: »Kaj pa ste delali v. Gregorčičem! Celo življenje ste ga preganjali, še maševati ni smel, sedaj ga pa reklamirate zase!* Posl. Skobrne je potem poizkušal prepričati skupščino o potrebi, da se duhovnikom povišajo plače, ter je trdil, da vlada zahteva v dvanajstinah povišanje davkov, trošarine itd. Posl. Urek zakliče: -Kje so povišani davki! Če lažete doma, ne lazite vsaj tukaj.* Ko je govoril o tem, kako strašno se godi našim lantom pri vojakih, je omenil posl. /lajcen, da je bil baš v času Korošče- • ega ministrovanja 1. 1920. razširjen srbski vojaški zakon na vso državo, :;a podlagi katerega morajo sedaj naši fantje služiti tudi v Macedoniji. (Korošec molči). Medtem se prerekata po-.-lanca Majcen in Šimrak, koga je morala predvsem ščititi srbska vojska v Sloveniji. Posl. Majcen je zaklical: »L. 1920. ste streljali na Zaloški cesti delavce in je potem v zavarovanje Katoliške tiskarne in svoje osebe gasp. Brejc klical srbsko vojsko na pomoč! Takrat je bil gospod Korošec minister.* (Korošec molči.) Posl. Skobrne nadaljuje: Vlada je izpremenila zaže-Ijeno domovino, katero smo mi pričakovali s tako vročimi željami, (ironični klici pri kmečkih poslancih) v hišo nezadovoljstva, (Medklici iz kmetijske stranke: »Vzemite »Slovenca* iz vojne Wobe v roko, berite šusteršičevo brošuro! Nezadovoljni ste. ker Vam ne damo izkoriščati narod!) Posl. Skobr-n« je potem še povedal, da je katoliška duhovščina nabrala največ podpisov za majniško deklaracijo (medklici: • Za okvir!*) in je vzkliknil: »Dajte nam nove volitve!* Protiklici: »Šuster-iič Vas bo snedel!* Smeh. Popoldne je bila na vrsti Brodarje-va interpelacija radi vojaka Gorjanca, ki je bil nekaj časa v preiskovalnem zaporu. V dvorani je kmalu postalo neobičajno živahno. Poslanca Brodar in Zebot sta v svojih govorih pripovedovala o raznih nasilstvih, ki da se -ode v vojski, nista pa podkrepila svojih trditev z nobenim dokazom. Pritoževala sta se zlasti, da je v vojski prepovedano čitanje »Domoljuba*. Med govorom obeh poslancev je prišlo med klerikalci in naprednimi strankami do ostrih spopadov. Predsednik dr. Ribar je moral veela-at miriti in pozivati na red. Vojni minister je v tvojem govoru naglašal, da ne dopusti, da se na tak način žali našo vojsko in ji jemlje ugled. Posl. Brodar je bil pri svoji interpelaciji slabo informiran. Postopanje vojaške oblasti je Kilo pravilno in so se v preiskavi razkril? mabinacije vojaka Gorjanca. Pri njem so se našli dokumenti in dokazi, da je nabiral med vojaki podpise na izjavo, da se volaki mučijo in da se jim godi slabo. Dalje so se našli pri njem koncepti pisem, ki jih je pisal drugim vojakom v Sloveniji in v katerih se je pritoževal, kako strašno je življenje v vojski. Klerikalci so_ poizkušali vojnega ministra prevpiti. Posl. dr. Kukovec je nato izjavil, da se v interpeliranem slučaju ni zgodilo nobeno nasilstvo. Jasno je razvidno, da je ta vojak vršil nedopustno propagando, kar je dokazala preiskava; pri nj-im so se našli pozivi, na katere je pri vojakih nabiral podpise. To vse ie po vojaški disciplini prepovedano. Posl. Brodar ni niti najmanje dokazal, da se je vojaku zgodilo kako nasil-fctvo, temveč je le trdil, da je bila preiskava proti vojaku Gorjancu. _ Ta je bil poprej v preiskavi, pa je bil i_z-Vuščen in je še danes seveda živ in :'.r] r a v. Ako pa morda prepoved črtanja lista »Domoljuba* pomenja žalitev verskega čuta, opozarja na vsebino račlnje številke tega lista, po kateri lahko vsakdo presodi, ali je to primerno čtivo za vojake. V omenjenem izvodu lista se napadajo poslanci SKS kot nekaki izdajalci — ker niso glasovali za izročitev vojnega ministra Zečevida. Dalje hujska »Domoljub vojake. Č3ž. da se je minister dr. ter-"av vozil težko bolan v zakurjenem vozu. medtem ko so se morali voziti vojaki \ nezakurjenih vozovih m ns-kirati življenje za državo, za kat^o minister Žerjav še ni ničesar stonLV docasu k Neeotina pnnovediue jmoljub* na hujskajoč način, ČeS, kako kruto Srbi ravnajo z vojaki na transportih po železnicah itd. Vsak dučaj nekorektnega postopanja z vojaki se mora preiskati in najostrejše kaznovan ti. Toda z interpelacijami, kakršna je Brodarjeva, ne koristimo nikomur. Zato naj skupščina preide preko te interpelacije na dnevni red. Govor poslanca dr. Kukovca je skupščina sprejela z živahnim aplavzom, dočim so ga klerikalci ponovno poizkušali onemogočiti. Predsednik Ribar je moral opetovano energično posredovati. Predlog posl. Kukovca je bal sprejet z veliko večina Os38@sno odklanjamo Včerajšnji tržaški večerni »Piccolo* objavlja poročilo svojega glavnega urednika G. Štefanija iz Genove, v katerem se pripoveduje, da se je tržaški poslanec Giunta zopet vrnil v Genovo in imel tamkaj več razgovorov z odličnimi člani italijanske delegacije na konferenci. Razgovori so se tikali seveda predvsem tržaških vprašanj, kakor železniških zvez z zaledjem preko Podurda in Postojne ln podobnih takih stvari, v katerih prihaja v prvi vrsti v poštev neposredno zaledje Trsta, Jugoslavija, potem pa tudi oddaljenejše, Češkoslovaška in Poljska. »Piccolo* zatrjuje, da se je s strani laških vladnih zastopnikov zagotovilo poslancu Giunti, da ga dovedejo v osebne stike s češkoslovaškimi in poljskimi delegati, a končno celo tudi z — jugoslovanskimi! Ker nimamo povoda, da bi ne verjeli tej »Piccolovi* vesti, smatramo za popolnoma verjetno, da bo kak italijanski delegat v resnici skušal spraviti tržaškega poslanca Giunto v osebni stik z enim ali drugim članom naše delegacije, in zato kličemo i vso od ločnostjo: Ne! Nikdar ne! Kdo je ta — poslanec Giunta? Tržaški poslanec Giunta je tisti zločinski vodja primorskih fašistov, ki se je tekom volilnega gibanja za držav-nozborske volitve na. javnem shodu pobahal, da je bilo prvo njegovo politično delo na Primorskem — požig Narodnega doma v Tretu! Ali je mogoče potem, da bi kak član jugoslovanske delegacije izprego-voril tudi le besedico z zločinskim požigalcem naših Narodnih domov, s človekom, ki je po svojih fašistovskih divjakih dal z gorja čami pobijati in z bombami mesariti naše krvne brate, jih preganjati kakor divje zveri in mučiti, kakor ne mučijo svojih vjetih sovražnikov niti najbolj divji divjaki v najtemnejšem delu Afrike? Danes, ko še vedno štrle v nebo od dima in plamena očrneli spomeniki Giuntove-ga fašistovskega besa, ko še ni trava prerastla grobov žrtev fašistovskega divjanja nad našim nesrečnim narodom, ko še v ogromnem številu ječe po smrdljivih, duha in telo ubiiajočih ječah naši ljudje samo zato, ker se niso po fašistovskih divjakih dali pobiti in ubiti kakor stekli psi na cesti, temveč so se jim postavili v bran, da rešijo sebe in svojce; danes, ko še vedno naš človek ne sme v Trstu in po vsej Istri naglas izreči besede v svojem jugoslovanskem jeziku, ne da bi bil zato izpostavljen najhujšemu na-silstvu s strani fašistovskih divjakov: — danes naj službeni zastopniki jugoslovanskega ' naroda, jugoslovanske države prijateljsko razpravljajo s pocet-nikom in povzročiteljem vseh teh grozodejstev, kako naj naš jugoslovanski narod, naša jugoslovanska država pomaga, da si bo opomogel, tistemu Trstu, ki si je izbral tega zločinca vseh zločincev za svojega zastopnika.'! Ne! Nikdar ne! Kateri član jugoslovanske delegacije na konferenci v Genovi bi t hotel omazati svojo roko. da bi jo podal takemu človeku?! Kdo bi hotel postati sokrivec njegovih v nebo vpijočih zločinov,! Kdo bi si hotel nakopati pro-kletstvo vsega jugoslovanskega naroda?! Meja naše države naj bi ne prestopil več, ker za takega izdajalca naših'neodrešenih bratov - mueemkov ne bi bilo mesta med nami! S krvnikom naših bratov nobenega stika nobene besede! Sam dotik njegove' sence je zločin, je izdajstvo! ° Giuntov Trst, Trst požiralcev jugoslovanskih domov in morilcev naših bratov si je sam določil svojo usodo: — naj pogine!__ Nov roman »Jutra". 3. maja prične »Jutro* priobčevati nov roman. To pot smo se odločili za zgodovinsko snov in bomo iz obilice zanimivih in napetih priobči roman «hcl p a p e 2 a» Lukrecila Borgia. Roman ie napisan po beležkah papeževega tajnika škofa Burkharda, ki so jih našli zgodovinarji med ogromnim ma-terijalom, spravljenim v vatikanskih arhivih- Roman opisuje življenje, doživljaje in delovanje proslulega papeža Aleksandra II. iz rodu Borgia, njegove hčere Lukredje in sina Cezarja, kardinala, vojskovodje In zločinca Roman se godi v 15. stoletju, ko je bila posvetna moč rimske cerkve na višku in je začela kmalu nato propadati ob živahnem sodelovanju ravno papeške rodbine Borgij-cev. Ako si hočete zagotoviti to nad vse zanimivo čtivo, si nemudoma naročite * Jutro*. Da boste lahko čitali roman ie od vsega početka. Vam priporočamo, da pošljete naročnino čimprej. Zlasti velja to za nove naročnike, katerim bi se lahko zgodilo, da bi ne mogli več prvih številk romana dobiti, ako bi se prijavili prepozno. Naročnina za «Jutro* znaša na mesec samo 7 M Din ali 30 K. — Farncozi ln SlrtJcL Protifranco-sld pokret v Damasku in v onih delih Sirije, ki se nahajajo pod francosko upravo je dobil že značaj ustaje. Sirijci zahtevajo ukinjenje francoskega mandata nad svojo domovino in celo tamošnji kristjani zahtevajo plebiscit Francozom Športne prireditve o priliki kraljeve poroke. Športna zveza objavlja: Povodom kraljeve poroke se bodo vršile v Beogradu razne velike športne priredit- kristjani zahtevajo p emse^ rrancozom - Be jjjo ^sebn„ ^ kh se očita v Siriji 1tal evanje 1^ £ « tekme. Program gOSPOCiarSKeni smuau ui „n„7!,ra Snortna zveza vse 8V019 Upravništvo «Jutra», Ljubljana, Prešernova ulica 54. ska cenzura. — Potresna katastrofa na Japonskem. Vsled izbruha ognjenika Osama Jama je bil v Tokiu 26. t. m. strašen potres, ki je revnejša predmestja te japonske prestolice skoro popolnoma uničil. V Tokiu in Jokohami je škoda vsled potresa velikanska. Pod razvalinami je pokopanih še neznano, a vsekakor ogromno število ljudi. Tudi poslopje amerlkanskega poslaništva v Tokiu je porušeno, mestni vodovod tako poškodovan, da bo trajalo več mesecev, predno ga bodo zopet za silo popravili. Prosveta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Sobota, 29. aprila: »Otok in Struga*. E. Nedelja, 30. aorila: »Pohujšanje v dolini šentflorjanskl*. Delavska predstava. Polovične cene. Izv. Ponedeljek, l.maja: »Otok in Struga*. B Torek 2. maja: Zaprto. Opera. Sobota, 29. aprila: »Bajaja*. D. Nedelja, 30 aprila: »Faust*. Izv. Ponedeljek, 1 maja: »Plesni večer gdč. Lidije Wisjakove». izv. Torek, 2. maja: »Bajaja*. C. Politične beležke -f Izvrševalni odbor JDS za mariborsko okrožje ima svojo sejo v node Ijo, dne 30. aprila ob 9. dopoldne v mali dvorani hotela »Union* v Celju Na dn-svnem redu je politično poročilo posl. drja. Kukovca, izvolitev ožjega načelstva ter sklejianje o važnih organizacijskih vprašanjih. -f Intrige proti ministra Ninčiču. Iz Beograda nam poročajo: Zadnje dni se neprestano širijo vesti, da je Ninči-dev položaj omajan in da je računati z njegovo demisijo. Značilno je, da so se te vesti najprvo pojavile v listih, ki so v službi gotovih radikakkih krogov. Od tam so prešle v razne pokrajinske novine. V vladi nikdo nič ne ve o tem, da bi bila Ninčičeva pozicija oslabljena. Zatrjuje se, da gre za maščevanje bivšega šefa presbiroja Taietova, katerega je Ninčid odstranil, da omogoči reorganizacijo tega urada, Z druge strani poročajo, da je oče intrige neki radikalski politik, ki bi rad prišel na Ninčičevo mesto. Zanimiva je ta kampanja proti ministru, ki je pokazal precej razumevanja za modernejšo zunanjo politiko. Dr. Ninčid jc v ostalem kakor znano radikal. -f- Protest slovaških strank proti intrigam slovaške ljudske stranke. Slovaške stranke so poslale te dni ministrskemu predsedniku dr. Benešu v Genovo nastopni protost: Kakor poročajo listi, je odposlalo načelstvo slovaške ljudske stranke v Genovo delegacijo z naročilom, da posreduje pri inozemskih delegacijah z oziram na notranja politična državna vprašanja Češkoslovaške Združene stranke Slovaške odločno protestirajo proti temu ukrepu slovaške ljudske stranke in proti vsakemu vmešavanju vnanjih držav v notranje zadeve češkoslovaške republike. Saj tudi slovaška ljudska stranka ne predstavlja več kot 3% (!) volilcev republike in 20% slovaških volilcev. Iz tega razloga slovaška ljudska stranka nima pravice govoriti v imenu Slovaške, še manj v imenu države. Edino češkoslovaška vlada in njena delegacija sta pooblaščeni, da zastopata v Genovi CbK. Protest so podpisale: slovaška narodna stranka, stranka malih posestnikov, socijalno - demokratska stranka in socialistična stranka za Slovaško. Za gladno Rusijo. Odbor za pomoč gladujočim v Rusiji bo izdal v začetku maja v obliki brošure slovito Nansenovo predavanje »O gladu v Rusiji*. Odbor bo izdal tudi nabiralne bloke za pobiranje prispevkov a 25 par, 50 par, 1, 5 in 10 Din. Odbor prosi vsa naša društva m vse občinstvo, da naroča brošure in prevzame v razprodajo bloke. Položnice odbora za čekovni urad bodo imeli v zalogi vsi naši poštni uradi. Prispevki pa se lahko pošiljajo tudi direktno na naslov odbora, Ljubljana, vseučilišče. Na milijone ljudi umira v Rusiji gia du. Na sto in stotisoče je med njimi male, nedolžne dece. Vi očetje in matere, ki ste tako srečni, da morete vsak dan nasititi svoje malčke, spominjajte se ob vsaki priliki njih nesrečnih malih bratcev in sestric! Darujte za gladujoče v Rusiji! Po svetu — Prva železobetonska ladja v Ev ropi, katero Je zgradila neka češka ze-lezobetonska tvornica, odplove te dni pod češko zastavo po Donavi v Rumu-nijo. Ladja je dolga 60 m, široka 82 m in Ima 700 ton. — Telefonska zveza Trst-Dunaj ie vzpostavljena od 12. t m. preko Beljaka. — Ncvi zakoni v Rusiji. »Neue Freie Presse* piše, da se bo začetkom maja sestal plenum vseruskega osrednjega iz-vrševalnega odbora, da odobri celo vrsto zakonov, ki jih je svet ljudskih komisarjev že sprejel. Med drugimi pridejo na dnevni red: nov kazenski zakonik in nov kazensko-pravni red, uredba o stanu odvetnikov in zakon o državnem pravdništvu, odlok o novih podlagah za lastninsko pravo, razni davčni zakoni, ter ureditev rabe zemlje. V slučam ugodnega Izida genovske konierence se pred-loli tudi načrt komisarijata vojne za znižanje staleža ruske vojske. — Cičerin in italijanski komunisti. Vodja italijanskih komunistov je napovedal Čičerinu ln Krasinu v Genovi svoj obisk, kar sta pa ta dva odklonila, čes da bi bil tak sestanek nelojalnost napram Italiji, čije kralj smatra člane ruske dc-jjevo b-so. legartie za svoie goste. Mariborsko gledališče. V ponedeljek »Prodana nevesta* A, torek »Prababica* C. sreda »Dedni logar* A, četrtek »Prodana nevesta* C. Operni pevec Kovač v Zagrebu. V nedeljo 23. t m. Je gostoval v zagrebškem gledališču v vlogi Rudolfa v »Bo-hemi* naš operni pevec L. Kovač. »Ob-zor* piše k njegovemu gostovanju: »Naš ljubljanski gost spominja po glasu na Rijavca, le da njegov glas še oddaleč ni tako izšolan in gibek. Igra dobro*. Operni pevec Marko Vuškovič je otvoril v Zagrebu svojo pevsko šolo, ki bo urejena po najmodernejšem pedagoškem sistemu. Vuškovič je znan pevec. Njegov učenec je Dalmatinec Tino Pat-tiera, ki je postal slaven v Chicagu in uživa v Ameriki velik sloves. Vojnovlč v Odčonu. Pod tem naslovom piše »Obzor*, da se upravnik pariškega Odčona pogaja za uprizoritev Vojnovičeve drame »Gospodja sa sun-cokretom*, kl bo izšla v prevodu v knjižnici revije »Mercure de France*. •Smetana* v Osijeku. Dne 25. t m. je koncertiralo praško pevsko društvo »Smetana* v osješkem gledališču. Uspeh je bil sijajen. Drugi dan so »Smetanaši* odpotovali iz Osijeka. V petek 28 t. m. koncertira »Smetana* v dvorani »Kasi-no» v Beogradu. Simfoničen koncert priredi v Mariboru 3. maja koncertni mojster Cibulev-ski s sporedom: Rhrskij-Korzakov: »Velikonočna svečanost*, Čajkovskij: »Leto 1812.*, »Slavjanska koračnica*, Gla-zunov: »Zdenka Razin*. Vozillj Kandinskif, prvoboritelj za takozvano »absolutno* slikarstvo, se je po dolgih letih bivanja v Rusiji pred kratkim vrnil v Nemčijo, kjer je živel tudi pred vojno in kjer je izdal knjigo «Du-ševnost v umetnosti*, ki je svoje čase povzročila celo umetniško revolucijo. Od leta 1917. dalje je bil Kandinskij podpredsednik akademije umetnostnih znanosti. Sedal priredi v kratkem v Berlinu skupno s Chagellom razstavo, za katero se zanima ves umetniški svet Trije labodje», št. 2. so pravkar Izšli. Vsebina: O. Zupančič: Veš, kako raste hrast? — J Pogačnik: Pastirji, Afrodite iz Kmda, Poteptani biseri. — Z. Skalic-ky: Večni brodar. — A. Gradnik: Po poročni noči. — Srečko Kosovel: Večerne misli, Noč, Ura poklica. — F. Bevk: Judež. — Bartol Stante: Zidanje Babilona. — C. Vidmar: Pričakovanje. — V. Premru: Ranjeni krmar. Tetoviran obraz Belo mesto. — F. Onič: Novo življenje, Pokop, Obraz hrepenenja. — S. Skerl: Slovo od ladje. — S. Melihar: Nazaj k naravt J. Vidmar: Tri vrednote. — Listek. — Naslovno stran dekorlral B. Ja-kac. Slikarska priloga vsebuje 6 slik Frana Tratnika. Druga številka je krenila, kakor je razvidno že Iz vsebine, na drugo solidnejšo in simpatičnejšo pot, kakor se je zaletela prva. O priliki spregovorimo c njej še obširnejše. na to opozarja Športna zveza vse svoje klube, naj marljivo in vetrajno trenirajo. Do prireditev nas loči le še mesec dni. Brez resnega treninga naši atleti ne bodo mogli z uspehom konkurirati z izvrstnimi močmi bratskih hrvatskih in srbskih klubov. Prvenstvene tekme v Ljubljani V nedeljo dne 30. aprila se vrše sledeče prvenstvene tekme: na igrišču Sparta-Primorje ob 14. uri L. A. S. K.-Slovan. Sodnik g. Kepec. Ob 15.30 Hermes-Svo-boda Ljubljana. Sodnik g. Jerala. Na igrišču Svoboda Moste: ob 14. uri Her-mes rez.-Svoboda Moste rez. Sodnik g. Klemenčič. Ob 15.30 Svoboda llosie-Jadran. Sodnik g. Hus. Majniški izlet S. K. Ilirija priredi ob ugodnem vremenu dne L majnika sku pen izlet na Smarjetno goro. Odhod iz Ljubljane z drž. kolodvora (Sp. SiŠkal opoldne ob 12. uri, poset propagandi^, tekme komb. moštva Ilirije proti S. K. Triglav v Kranju, nato odhod na Smarjetno goro; vrnitev v Ljubljano ob 20.40 i gorenjskim vlakom. Odbor vabi vse redne kakor tudi podporne člane in članice k številni udeležbi. — S. K. Ilirija. ŽelezničarsUl S. K. Sisak : Ilirija. V nedeljo dne 30. aprila se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med Železničar-skim S. K. iz Siska in Ilirijo. Z. S. K. je prvak sisačke župe zagrebškega pod-saveza. Dosegel je več dobrih rezultatov proti zagrebškim klubom ter ga jc šteti med boljše klube hrvatske province. — Začetek tekme ob 17. uri, igra se ob vsakem vremenu. Važne nogometne tekme zadnjih dni: Švica: Francija 3:0 (0:0), Holandiia r Danska 2: 0 (1 : 0). Zagreb: Ljubljana. L N. S. je svoji seji dne 25. aprila sklenil, da se vrši nogometna tekma med reprezentanco ljubljanskega in reprezentanco zagrebškega pod saveza v nedeljo, dne 30. aprila v Zagrebu. Slovensko moštvo h« nastopilo v sledeči postavi: Glaser (Maribor) — Pretnar, Beltram — Deržaj, Zupančič II, Hus — Zupančič I, Oman. Učak, Zupančič HI, Vidmajer (vsi Ilirija) _ Rezerva: Birsa (Primorje). Moštvo odhaja danes (soboto) ob 17.30 v Zagreb. Tekma se vrši v Maksimira. Lep uspeh slovenskega dirkača v Julijski Krajini. Na Belo nedeljo je priredilo tržaško kolesarsko društvo »Olin-pia* cestno dirko na progi Trst-Rizacj Kozina-Di va«a-Komen,Nabrežina-Trst (10." kilometrov). Vpisanih jo bilo 69, tekmovalo pa 55 dirkačev iz vseh krajev Julijske Krajine. Prvi je dospel na cilj O.p-paro iz Vidma, drugi Renner iz Trsta a tretji član slovenskega kolesarskega društva »Balkan* Gorazd Hvala iz Trsta. Čeprav je imel med dirko defekt, je vendarle dospel le 6 minut po prvem na cilj. Objave Sokolski vestnih Amerikanci na ljubljanskem sokol-skem zleta. Jugoslovansko časopisje v Ameriki objavlja navdušene članke in pozive ameriškemu sokolstvu, da se udeleži v čim večjem številu ljubljanskega sokolskega zleta meseca avgusta. »Je-dinstvo*, kateri list je pravzaprav glasilo sokolstva v Ameriki objavlja poziv našega starešinstva za zlet s podpisi prvih sokolskih zastopnikov v Ameriki. Sokolsko društvo v Metliki priredi dne 7 maja obširen pešizlet z godbo na Trdinov vrh (sv. Jera, Gorjanci). Vsa bližnja društva, posebno planinska, se tem potom vabijo na obilen poset, kjer bo pripravljen pečen janjee in najboljša belokranjska kapljica. Odhod iz Metlike ob 3. uri zjutraj. Zbirališč« pred Makar- • Na čast g. dr. Karlu Triller ja ob njegovi GOletnici priredi načelstvo demokratske stranke in klub demokratskih občinskih svetnikov večerjo v torek dr.o 2. maja zvečer ob S. uri v restavraciji glavnega kolodvora. Člani načelstva in kluba demokratskih občinskih svetnikov., ki se bodo udeležili večera, naj to Javijo g- Josipu Turku ali pa tajništvi; stranke najpozneje do pondelika opoldne. Tajništvo JDS Narodni dom. • Jubilej predsednika pevskega društva *Slavec». Pevsko društvo »Slavec* priredi svojemu predsedniku Ivanu Dražilu povodom 30 letnega predsedovanja ir imenovanja častnim članom v soboto dne 29. aprila ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma časten večer. Vabimo društva, da se po svojih članih, prijateljih, osoblto pa starih pevcih častnega večera udeleže v obilnem številu. • Ustanovni občni zbor Jugoslovan-kega akad. društva iTriglav>, podružnica v Ljubljani, se vrši v nedeljo, dne 7. maja ob pol 10. uri v zbornici univerze v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1.) otvoritev, 2.) poročilo pripravljalnega odbora, 3.) referat o zgodovini in delovanju »Triglava*, 4.) čitanje ln odobritev pravil, 5.) volitev odbora, 6.) slučajnosti. Gospodje starejšine uljudno vabljeni. — Pripravljalni odbor. • Predavanje o Zrinsko-Frankoptmski tragediji priredi v nedeljo 30. t m. točno ob 10. dop. v ljubljar?'.! vseučihški dvorani »Udruženje dalmatinskih akademikov* v Liubliani. Predaval bo trni v. profesor dr. Nikola Radojčič. Na predavanje, h kateremu je vstop prost opozarjamo ljubljansko občinstvo. • Osrednja Zveza javnih nameščenca in vpokojcncev ima nujno sejo širšega odbora v torek dne 2. maja t L ob 20. uri v običajnem lokalu. Dnevni red: določitev občnega zbora in poročilo delegatov koalicije. • O higijeni ušesa bo predaval danes dne 29. t m. točno ob 8. uri v salonu hotela «Lloyd» v LJubljani gospod dr. Ernst Dereani. Ker bo predavanje zelo poučno hi zanimivo, vabi društvo »Sa-ča» svoje člane ln prijatelje društva k polnoštevilni udeležbi. Po predavanju poje pevski zbor Z. J. 2. Vstop prost. • Gospod, ki ie v četrtek zvečer v dramskem gledališču kupil gledališki iist in ni dobil preostanka nazaj, naj se e priliki tglasi pri dotičnem biljeteriu. * Kralj Aleksander v Ljubljani. Na bvojein potu v Pariz je prispel naš kralj v spremstvu dvornega ministra «esp. Jankoviča s simplonskim ekspro-sem včeraj par minut pred 16. v Ljubljana Na glavnem kolodvoru so se publiki Peru zbrali znaten znesek tfveh milijonov krom ter ga dali na razpolago zagrebškemu institutu za eksperimentalno patologijo za spopoliutev notranje uredbe instituta. Naži južnoameriški rojaki so s tem lepo pesvedo- * Odprto pismo Atanasija Ristida. Kakor nam sporoča predsedstvo pokrajinske uprave, je le - to na željo vladnega svetnika dr. Vodopivca, kateremu Atanasije Ristič, bivši državni upravitelj Windischgratzovega ve-' leposestva v Planini, očita v svojem odprtem pismu, da je njegovo poročilo v zadevi Windischgr&tz - Ristič mestoma direktno namenoma lažno, naprosilo državno pravdništvo, da uvede kazensko postopanje proti Atanasiju Rističu. . . * Draginjske doklade aktivnim državnim nameščencem bodo vse Izplačane dne 1. maja. Penzijonisti dobe diference sa fcbruar-marc najpozneje do 7. junija * Za redna profesorja na ljubljanski univerzi sta imenovana dr. Lambert Ehr-lich za komparativno veroznanstvo na teološki fakulteti in izredni prof. dr. K. Ozvald za pedagogiko na filozofski fakulteti * Izpemembe v državni službi. Kakor objavljajo »Službene Novine», so trajno upokojeni- ravnatelja pri finančni dežel- ^Tužbeco" javili pokrajinski namestnik čili, kako jim je pri srcu razvoj nase Hribar, v odsotnosti divizijskega ko- mlade znanosti, mandanta pomočnik pukovnik Bogiee-vič ter policijski ravnatelj Guštin. Kralj", ki izvrstno izgleda, je ostal nekaj časa v svojem vagonu, potem pa ie'izstopil ter Ijubeznjivo odzdravljal na spoštljive pozdrave občinstva Po skoraj polurnem postanku je vlak krenil proti meji. Med občinstvom se je že bilo razvedelo, da potuje naš kralj skozi Ljubljano, in mahoma se ga je nabralo lepo število ob prelazih iu Wilsonovi in Aleksandrovi cesti, v Tivoliju, v Nunski in Erjavčevi ulici. Tudi okna zgradb ob ]»rogi so bila naenkrat zasedena. Čakanje ni bilo šaman. Ob oknu drugega vagona se je kralj pokazal ter smehljaje z roko odzdravljal na navdušene pozdrave, se večkrat poklonil, i al utiral in se ob Erjavčevi ulici Se enkrat sklonil skozi okno in zamahnil nekolikokrat z roko r pozdrav. * Kralj pride zopet v Kamniške planine. Kakor izvemo, se kralj pri povratku iz Pariza — najbrže okrog JO. maja — ustavi v Ljubljani, odkoder odide na lov v Kamniške planine. Lova se udeleži najbrž tudi princ Pavle, ki pride iz Zagreba. Dvorni maršalat je že dobil naročilo, da pripravi vse, kar je za lov potrebno. * Kralj v Zagrebu. Na potu v Pariz je včeraj dopoldne krali Aleksander v spremstvu princa Pavla in dvornega ministra Jankoviča prispel v Zagreb, kjer sta ga pozdravila pokrajinski namestnik Demetrovič in general Tuca-kovič. Princ Pavle se je z avtomobilom odoeljal skozi mesto. Kralj pa je povabil med tem k sebi pokrajinskega namestnika in generala Tucakoviča in se ž njima nad eno uro razgovarjal. Ob 13. uri je vlak nadaljeval pot proti Parizu. * Kraljeva poroka. Po poročilih iz Beograda je odbor za slavnosti povodom kraljeve poroke definitivno določil ves program slavja. Po tem programu prieno slavnosti v Beogradu dne 30. maja. Ob pol 6. popoldne se vrši slavnosten sprejem bodoče kraljice na savskem pristanišču, zvečer pa je v kazini velik simfoničen koncert. V sredo, dne 31. maja. bo na dvoru »lavnostea sprejem de pu taci j, v Topči-deru, na Kalimegdanu in pri Kara-ffjorgjevem spomeniku velike ljudske veselice, v Košutnjaku pa nogometne in .lahkoatletične tekme; zvečer slavnostna predstava v novem Narodnem gledališču, uprizori se Branka Nušiea ■rN3hod». drama iz srbske zgodovine. V GRADCU. • - - - , „ „ _ .. . , Posojilnice sistema Reiffeisen, ki so ga delavca g. Oskarja MoUa. Spoštovani člaflice Jke Zveze imajo Se svcje __..I. iel-onn sozalio! — V MO- ... _ . t. s_ j____ rodbini naše iskieno sožalje! — V Mo- na,ožbe v Gradcu. Te naložbe je imeno-stah pri Ljubljani je umrla ga Antonija ^ Zveza ^^^ M. septembra 1919. Snoj, na Vrhniki, v starosti h let pa ; svo..m bjv5inl elanicam v Vplačilo z do- g. Jakob Buh. — V Beogradu je umrl v STedo učitelj v pok. Vasa Markovič, oče dr. Bože Markoviča, vseuč. profesorja in predsednika Jugoslovanske Matice, eden starih srbskih veteranov za nacionalno idejo in zmago demokracije. ♦ Smrtna kosa. V Cerknici je dne 26. stavkom, da do 20. septembra 1919. naznanijo banko, na katero naj denar — nežigosane bankovce — pošlje. Teh pa ni bilo mogoče sprejeti, ker je finančno ministrstvo v Beogradu dne 28. decem-1 bra 1918. prepovedalo vsak uvoz bankovcev avstrijsko-ogrskega izvora, dopisu italijanskega poslaništva se hne nuje kot baza pri pogajanjih odkupna vrednost prioritet v znesku 110 franeo skih frankov. = Premikajoča se železniška tarifa v Avstriji. Z Dunaja poročajo: Avstrijska vlada je izdelala načrt popolnoma nov* blagovne in deloma reformirane osebn* železniške tarife. Načrt je tako sestav Ijen, da se morejo postavke spremeni' in prilagoditi indeksu cen. _ Deficit dunajske borze. Po veste h z Dunaja znaša deficit dunajske borze v tekočem letu 110 milijonov avstr. kro:i. velikem aprila umrl tamkajšnji sodni kanclist g. j ~Znano sedaj" nj> a-K0 je takrat avstrjska = Na praškem pomladnem Franc Winter. Bil je blaga duša in pri | v,,ada izvoz papirnatega denarja dovo- sejmu je razstavilo skupaj 2239 razstav ljudstvu splošno priljubljen. Ii!a ^ je hote| graški Verband svoje biv- ljalcev, ki so zavzemali prostor 19.156 * Eksplozija v čistilnici petroleja. V Sg £]anice samo za nos voditi in se sa- I kvadrat, metrov. Med temi je bilo 20K četrtek dopoldne je prišlo v čistilnici pe- mo za Vplačilo pripravljenega kazati.; producentov, 39 manipulantov in lfo troleja pri Sv. Soboti poleg Trsta in si- Ako je takšna prepoved od strani av- j p-osistov. Iz Češke jih je bilo 193'- i cer na veliki jadrnici »Graziosa* do hu- strjje obstojala, tedaj bi moral Verband Moravske in Sleziie 158, iz Slovaške 31. de eksplozije. Jadrnica je priplula iz , dostaviti, da hoče za prenos bankovcev ; ;z evropskih držav 112 in 1 iz Ameriki-. Pirana po petrolej in bencin ter pristala j jzposiovati tudi dovoljenje pri svoji vla- = obtok bankovcev v Češkoslovaški ob pomolu. Ko so delavci naložili na in bi moral priporočati svojim nekda-j je po izkazu bančnega urada dne :*". ladjo že približno 600 vtčev bencina in njim Danicam, naj enake korake pod- apr;ia v predhodnem te načelnik Jan se sicer izgovarja, da je tu ; m3ščevati nad svojim zaročencem, ki jo cer __ ------ „ . svatbeno potovanje. Povodom kralj' ve poroke se zgradi večje število okrašenih tribun z ložami in sedeži. Za sedeže na teh tribunah se je že doslej prijavilo nad 100.000 oseb. * Kralj Aleksander krstni boter. Na Veliko soboto je bila v Sarajevu krščena novorojena hčerka tam oŠ njega trgovca Jave Jagodica. Jagodic je naprosil kralja Aleksandra, naj bi bil boter njegovj hčerki. Kralj je prošnji ugodil ter naročil generalu Milosavlje-viču, naj sra zastopa pri krstu. Mali Nadeždi je" kralj kot krstno darilo poklonil 12.000 kron. * Oficirski dar kralju. Oficirski zbor naše vojske in mornarice je v zadnj?m času pričel akcijo, da zbere vsoto sedem milijonov kron, s katero bi nabavil primeren poročni dar svojemu kralju. Ko je kraJi Aleksander doznal za akcijo svojih oficirjev, sporočil jim je, da ga izredno veseli njihova ljubav, a da smatra to ljubav za najlepši dar, ki mu ga morejo pokloniti. V teh težkih časih pa jih prosi, da opuste svojo namero. * Strossmayer iu knez Aleksander Karagjorgjevič. Kakor poročajo beograjski listi, bo djakovski škof A k š a-movič v prihodnjih dneh v dvorani Narodne skupščine predavaj o delovanju škofa Strossmaverja s knezom Aleksandrom Karaejorgjevičem. dedom našega kralja, za ujedinjenje vseh Jugoslovanov. To predavanje bo zelo zanimivo, ker bo škof Akšamovič z originalnimi dokumenti dokazal, kako so "že naši dedi iz Hrvatske in Srbi je pripravljali ujedinjonje Hrvatov in Srbov. Čisti dohodek predavanja je na-tuenjen za spomenik »Neznanemu vojaku*. * Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Pašiča se je včeraj neko-iiko poslabšal« 111 zato bolnik ni spre-iel nobenih obiskov. * Brezpravnost Slovencev v Trstu. V sredo popoldne je prišlo nekoliko mladeničev - fašistov v prodajalno šolskih potrebščin v Skednju pri Trstu, kjer se prodaja tudi »Edinost*. Raztrgali so vse izvode »Edinosti* ter jih zažgali. Upravičeno vprašuje »Edinosti: Kje smo? Ali smo v deželi anarhije, kjer ni nobene oblasti, nobene avtoritete, ki bi znala in hotela Ščititi osebo in lastnino državljanov? 4 Jugoslovanski izseljenci v Peruja zb kulturne svrhe domovini. Kakor poroča zagrebška »Riječ*, so jugoslo- zopet centralizem kriv, češ saj kasira ves ta denar Beograd, a mi temu ne verjamemo, ker pošilja račune za prispevke in iste tudi kasira g. Jan. Govori se, da se ta denar porablja za razna gorska pota komunikacija do blejskega zdravilišča pa se zanemarja. Potrebno je pa tudi, da občina z lepim zgledom spravi svoje ceste in drevorede še pravočasno v red. Gradbeno vodstvo prosimo, da poskrbi vsaj za cesto med postajama Lesce in Bled. 4 Zakon o orožuištvu. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 43 »Zakon o orožnikih* ter »Zakon o orožniškem pokojninskem fondu*. * Na Izrednem občnem zboru Nabav-ljalne zadruge javnih nameščencev v Ljubljani ki se je vršil v Mestnem domu dne 27. aprila so bili izvoljeni v | upravni odbor: Kari Urbančič, Josip Mi-lavec. Andrej Sturm, Josip Nanut, Franc Rehberger in Miro Luznar, v nadzorstveni pa Adolf Ribnikar, dr. Šmajdek, An- bilo, da se delegatje teh posojilnic nemu- obrtna baflka doma zberejo. Najpripravnejši kraj za, Brodska banka 93. sestanek bi bilo Celje, in sicer 7-.maja , Mrvat_ eskoTnPtna banka 192 -dopoldne v kolodvorski restavraciji. Ka- Jadranska banka 300 - 315. tera posojilnica se udeleži sestanka, naj j oslovenska banka 119.25 -to blagovoli naznaniti Simonu Potočniku, kreditna banka 240. Slavenska banka 124. Praštediona 1240 — 1250. 197. 120. pos. v Cermožišah, p. Zetale pri Rogatca. je zapustil ter se v Beogradu z drugo zaročiL Gospodično Popovič so odvedli v zapor. * Obsodba madžarskega vohuna. Včeraj je bil pred zagrebškim sodiščem trgovec Aleksander Filrst, Žid iz Palaake, obsojen na dva meseca strogega zapora, ker je leta 1921 v službi Madžarov poizvedoval, kake čete so došle v Zagreb. * Nepoboljšljiv vlomilec. V Turadovo veletrgovino v Mariboru so bili že ponovno poizkušeni vlomi. Tako n. pr. dne 13. aprila in teden dni pozneje. Lastnik je dal zaradi tega svoje podjetje zastra-žitl Tako se je ujel na limanice neki Vinko Gajšek. ki je prišel pravkar iz zapora in hotel vlomiti v Turadovo trgovino. Pri njem so našli celo vrsto vlomilskega orodja. * Vlomi v ptujsld okolici se v zadnjem -času zelo množe. Tatovi imajo skomine sko ministrstvo je otvorilo v Mo toru TRŽNA POROČILA. Zagreb, 27. aprila (Žito.) Promet omejen. Notira: pšenica (77 — 78 kg do 2 odst. primesi) 1650 — 1700 K, rž (71 do 72 kg do 8 odst) 1240 — 1260 K, koruza, zdrava, čista, rumena 1200 — 1250 K, ječmen (61 — 62 kg) rešetan 1200 — 1260 K, oves, zdrav, rešetan, slavonski 1200 — 1230 K, moka št. 0 z vrečami 2350 — 2450 K, otrobi z vrečami 800 — 900 K. Vse cene za 100 kg postavno vagon vtovorna postaja. = Trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Avstrijo. Graška trgovinska, obrtna in industrijska zbornica je v svrho zboljšanja trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Avstrijo započela akcijo, da potom brezplačnega posredovanja privede avstrijske in jugoslovanske tvrdke v kupčijske stike. = Sadjarska šola v Mostaru. Kmetij- zlasti po vinskih hramih. Tako je bil te dni izvršen vlom v klet župana Ro-dovšeka in posestnikov Zunkoviča in gel Savnik, Ivan Benkovič, Leopold Pri- Finžgarja. Tatovi so pokradli velike možic in Joško Beguš. Občni zbor, ki je 'množine vina in žganja- Nekaj jih je po potekel prav mirno, je pokazal, da se j jasi^i orožnikov že pod ključem, javni nameščenci prav malo zanimajo za svoje gospodarsko podjetje. sadjarsko šolo, ki je prva te vTSte v Hercegovini. Tvornlce kož v naši državi Tvor- Rečka pučka banka 108. Slovenska eskomptna banka 170. Srpska banka 384 — 185. Eksploatacija drva 145. Dubrovniška paroK družba 1425. Goranin 165. Narodna šumska industrija 140 — 142. Našieka industrija drva 125. Gutman 320. Slavonija 120 — 123. Union 740. Ljub. strojne tovarne 205. Trbov. premog, družba 260 — 261. Beograd, devize: Berlin 25.20, Budimpešta 9.85, Bukarešt 54, Rim 370, Lor don 305, Newyork 68.50, Psriz 640, Pr:-ga 139 — 140, Dunaj fl.95. Dunaj, devize: Zagreb 26.97 — 27.0--Beograd 107.88 — 108.12, Beriin 28.-' ' — 2«.40, Budimpešta 10.52 — 10.58, London 352.25 — 352.75, Milan 421.70 -422.30, Newyork 7981.50 — 7993.50, Pariz 732.50 — 733.50, Praga 153.90 -154.10, Sofija 57.20 — 57,30, Varšava 1.94 — 1.98, Curih 1548.75 — 155L25: valu te: dolarii 7939-50 — 7943.50, levi 56.3- — 56.45, marke 28.55 — 28.65, funn nic kož je v Jugoslaviji 22 s skupno j 351.25 — 351.75, franc. franki 731.50 • Mesar Filipič pred sodiščem. Včeraj , - - . - , je moral pred mariborskim sodiščem |Bruml, prenesejo v doglednem^u celo , 1549.7= wii«i* Vi F.voio tvormšso opremo iz rrage v 01- rn^ui. p | delniško glavnico 600 milijonov kron. = Nova tvornica čevljev v Sisku. i TvorničarJ čevljev v Pragi bratje ! 732.50, lire 419.70 — 420.30, dinarji 107.0 1 — 107.92, poljske marke 1.91 — 1.95, le-i j, 56.44 _ 56.56, švic. franki 154725 -i r češke krone 153.65 — 153.8.-. • Slovenska rodbina iz Amerike. Ka-j zagovarjati znani velemesar Filipič, ki j svojo tvorniško opremo krone 10.57 — 10.63. kor poroča »Pravda*, se mudi v Beo- I je dajal pri prodaji mesa gradu neka žena z dvema otrokoma. Je j kosti Občinsko sodišče za pobijanje dra-to Slovenka Marija Gaber, ki se z otro- j sinje ga ie svoječasno^ obsodilo na ta- ' - S fevlje. | ' Praga, Berlin 18.1% zlasti preveč | ^dustr,ja y Srbjj, Be lepo razvija. | !8.57V2> Curih 1005.50 - 1009.50, Milan ci vrača v domovino, mož pa je ostal por in denarno globo 50.000 dinarjev, v Ameriki, kjer dela v rudokopu. Prines- razorava je bila v svTho zaslišanja iz- K- - - -.. ... vedence^ preložena. V Mariboru vlada jša glavnica 1 milijon dinarjev, ki pa se bo še zvišala Novi menični blanketl Nova emi- la je iz Amerike približno 5000 dinarjev kot prihranek dolgoletnega truda. Na meji pa so ji odvzeli denar in bila je kaznovana, ker je imela pri sebi več de- j za ta proces veliko zanimanje, narja, kakor je to dopustno po predpi- ] * Nemoralno življenje je vodila v Ma-sih. Sedaj hodi v Beogradu okoli na- j riboru S81etna Genovefa B. iz Libuš na rodne skupščine in prosi pomoči. »Prav- j Koroškem. Pri zasliševanju je napoveda-da> apelira na narodno skupščino, da j Ia napačno ime in tudi napačno domo-ubogo ženo z otroci reši nesreče. [vinsko občino, vsled česar je bila obso- * Škoda v Bitolju. Po najnovejših po- ; jena na osem dni zapora, nakar jo od- V Užicah se je osnovalo »Užiško indu- « n^nisrssv i »»HH i Si Sr" -. 46 BRANISLAV NUŠlC: Devetstopetnajsto Tragedija naroda. »Kaj živina?* si rekel, «prav nič boUši nismo, če hočeš resnico vedeti Vidiš z nami hodi, biie se, vleče, topi m molči. Vidi, kako mora biti Nič ne pomaga, molči in trpi Imel sem v^lička, rožnega volička, ni bU žival, brat mi ie biL Doma firaniteU, tukaj moj prijatelj. «Pa kje je zdaj?» A _ «Zadela ga je krogla v. bok. Pade, pa mu Je težko zame, vzdihuje, še vedno me gleda in se solzi.* . Prideva do vrat, kjer sem malo poprej potrkal, btopiva Ha veliko dvorišče, kjer so že umivali vozove. Za vrati precej prostrana zgradba, zidovi ometani z blatom, toda nad njnm ic dobra streha, obečajoča sutaoto pod seboj. Gospodar je živino izgnal iz hleva, boječ se, da ne bi drugo jutro tudi ona prostovoljno ali neprostovoljno krenila z nami na pot. . „. . - - ui Skozi dvokrilna vrata je prihajal sveži vonj gnoja m blagodejna toplota živinskega hleva. „ Vsi smo z veseljem ogledovali svoje novo pribežališče. Prezrli smo tistih par lukenj v zidu in velik kup gnoja, preko katerega smo morali v skokih, da smo našli suh prostorček. Toda kjer si nrislil, da najdeš slamo, se je vdrla noga v gnojnico. E dobro, samo da je streha. Treba ie čimprej poiskati mesta, ker že prihajajo novi gostje. Naše tovore spustimo na tla in se razidemo po dvori- popočilo Ljubljana 306 m nad morjem §£tt, da poiščemo kaj primarnega za očiščevanje hleva. Košček razbite petrolejske svetilke, ostanke strešinega žleba, vse smo pridno pobirali in začeli čistiti, koliko je bilo pač mogoče. Samo da očistimo gornjo plast, spodaj ie gotovo suho. Podgane so iz svojih lukenj gotovo z nezadovoljstvom motrile naše početje in svoje nove goste, preko katerih bodo morale nocoj skakati, da pridejo do živinskega blata. Komaj smo iznosili nekaj plasti gnoja, smo pričeli iskati prostora, kamor smo znesli vse svoje stvari in zapalili ogenj. Vsakdo je z veseljem pozdravljal svoj prostorček. V trenutka so bile pripravljene postelje, plahta na tleh, pod glavo sveženj. Žene in starci so ostali za varuhe, mi pa smo se razšli po vasi, da dobimo žganja in kaj za pod zob. Zvečerilo se je, v hlevu so veselo plapolali naši ognji Zadovoljni smo sedeli poleg njih, se sezuvali in greli prezeble noge. Kuhala se je večerja, cvrla slanina nataknjena na nož, živahen razgovor se je razpredel med nami. Vedno novi gosti prihajajo, če jim ne ugaja, se napotijo dalje, toda večinoma se vračajo in kesajo, da so zamudili priliko, ker je že drug zavzel njih prostor. Skozi luknje zaveje hladen veter, po eni strani se greješ, po drugi te zebe. Hitro skočimo kvišku, zabašemo v luknje gnoj, cunje ali seno, karkoli je pač kdo mogel. Treba je samo premisliti, kako smo preživeli noč v Liplanu in kakšne nas pričakujejo na Crnov-ljevskem klancu. Vojak, prihajajoč baš s fronte s sedlom in bisagami na rokah, se približa ognjem ter prične pripovedovati. «E dobro je, naši zapuščajo kačaniško postajo in se umikajo proti Ferizoviču. Bolgari se spuščajo z višin v dolino in I Kraj ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine 1 mm { | Ljabljana . f. Ljabljana . F Ljabljana . [! Zagreb . . Beograd , Dunaj . j; Praga . . ! tnomosrt. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7, 7. 756-1 756-6 7590 752-8 7576 756-9 756-9 136 16-6 10-0 150 16-0 6-0 1-0 jsg. zap. i* bresvetra » . ser. vzh, zapsd brezvetrn več jasno več obL dež več obL več jasno M j» oblačne 10-0 i —T 215 j 18-0 1 j Solnee vzhaja ob 4'49, zahaja ob 1907. z akademsko naobrazbo išče seznanja z gospodično ali damo, tndi z dežele, ki je popolnoma samostojna gospodarica kakega večjega posestva ali drugega podjetja. Korespondenco je nasloviti pod šifro „ Uradnik" na upravništvo »Jatra«. Absolutna tajnost zajamčena pod častjo. 1217 Proda 13 bl žganja tropinovca »8 • 380 I » dFOŽBDhB 58° ter 300 do 100 hI soFtiraniga vina. Kje, pove Martin Herga, Sv. Lenart, pošta Vel. Nedelja. 1215 Po dolgi in mučni bolezni je danes v Gospodu zaspala gospa Ida Moli učiteljica v Trbovljah Pogreb nje in njene, z radostjo pričakovane hčerke, bo v nedeljo ob 3. uri popoldne. Trajen spomin nepozabni dobri ženi, mamici in sorodnici. Trbovlje, dne 28. aprila 1922. Oskar Moli, učitelj-soprog in sorodniki. JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših do generalnih popravil. Postrežba točna, dela zajamčena. 330 Maribor, Tržaška cesta 16. tam bomo bIB odločilno bitko.* Nikogar ni ta vest posebno ganila. Iz globine hleva pa se oglasi človek, ves čas ie že naporno kašljai: »Da, vse je res kar pravi.* •Kako da ne?» se razjezi narednik m položi svoje stvari poleg ognja. Vi meščani mislite...» Njegovemu nasprotnika zopet poide sapa in ko ga mine. nadaljuje: . «a.fin?» s buri lU- IrgM * — »čokih.) N. vprels*)« •• odS0 kemador iz bukovega lesa, strojeni kot orehov les, pripadajočimi pritiklinami, se proda za Din 23.000. Naslov v upravi »Jutra*. Hišo 1816 z enim ali dvema stanovanji, z majhnim vrtom v Ljubljani | »li bližnji okolici (Moste, Vič, Šiška) s takoj prostim stanovanjem, se kopi. Ponudbe pod ,Takoj do 150.000" na Anončno družbo Aloma Companj, Ljubljana, Kongresni trg 3. se proda. Le obvezno ponudbo z navedbo najugodnejšega kurza je poslati pod šifro »Laško* upravi teg*. lista. 1140 ■ 't - i * <- Zahfevaite v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih ..JUTRO" Miiainski: Drobiž. Humoreske. Broš. D 10—, vej. D'13—, 10 1.7- D FaJgelj: Tik za fronto. Broš. D 10--, vez. D 13-, poštnina D -75. Veleja. Broš. D 7-, vez. D 10- poštnina D - 75. Anatalo Franoe-Dobaljak: Pingvioski otok. Roman. Cena broš. D 11 -, OostO^kl^t^K^V^elih. Broš. D 13-, ve»no n ig po pošti D 2— več. Oonoourt-Pastnšktn: Dekle Eliza. Roman. Broi. D 5—, vez. D 7—, Cerv^tlSoSuT« n^ele. Broš. D 4-, vez. D 6-, po piti D -60 vet JlSbSsT^ Vojni roman. Broširan D 18—, vezan D 22—, po pošt, Shakaspeare-^npanolfi: Sen kresne noči. Broš. D 8—, rez. D 11—, po pošti D — 50 več. ^ _ Haobeth. Broš. D 8—, vez. D 11—, poštnina D —-75 več. Ante Debeljak: Solnce in sence. Broširano D 4—, vezano D 7—, po poŠta D —'50 več. Cankarjev Zbornik. Uredil dr. Glonar. Broš. D 18—, vezano D 21—, po pošti D 1"— več. Simon Jenko: Zbrani spisi, D. 11—, po pošti D 150 vee. Knjige se naročajo pri založništvu: Tlslcorna J Ljubljani Prešernova oltoa, nasproti glavne pošte. Zaboji večjih obsegov, dobro izdelani, so stalno in eeno naprodaj pri The Rex, Ljubljana, Gradišče 10. 1134 Kompletna 1164 naprava za žaganje in sekanje drv, obstoječa iz krožne žage, elektromotorja 6'/, HP., stroja za sekanje drv z vsemi Vsa krojaška dela se sprejme po najnižji ceni, obleke po najnovejšem kroju izdeluje po 600 K. Sprejme se tndi vsa konfekcijska dela po najnižjih konkurenčnih cenah pri Antonu Jarca, Ljabljana, Poljanska e. 21. Državno zdravilišče Rogaška Slatina Sezija: maj — september. ZdaM popusti t pred- k poseiiji! >«. Pojasnila daje ramteUstro Mh. mmtm Kreditni zavod za trgovin® in industrii©} Uublianaf Prešernova ulica 50, v Sasfnem posiopiu. Ml * Telefon št, 4Q ln 457 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana rr«a6|,IVVii --»------------ - ... „^riuimi Obrestovanje v.og, naKup l„ prodala vsakovrstnih vredn^ih papirjev dev^ In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inc»e-n» .........