mS£XJl/£JSEx^m
in 10.349 za inserate,	^^^	le Inserzioni.
Podružnica«	Izhaja vsak dan ijutra) rasen ponedeljka la dneva po praznUcn.	Filiale!
ki„„„	Novo meata
novo mesto.	a (Jrednlltvo In apravai Kopltarfeva 6, Ljubljana. g	, „.„ M _
Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe italijanskega ln tujega | Redazione, Amminlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. I	Concessionaria escluslva per la pubblicita dl provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano.	1 Teleion 4001-4005. g	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano.
itvo 20 Lir — no-
ta 20 Lire, Edizione
nalila in
Cifa na strani Japonske
Zgodovinski govor Duceja z balkona Beneške palače Velikanske manifestacije množice laponski, Italiji in Nemčiji
Rim, 11. dec. as. Na Beneškem trgu v Rimu se je zbrala ogromna množica Črnih srajc in meščanov. Množica se jc zbirala že od 12. ure in jc neprestano vzlikala Duceju in ti vzkliki so se menjavali z vzkliki »Vincere — zmagati!«. Med množico so vihrali ogromni naslovi z napisi, ki so poveličevali Japonsko in pogodbo trozveze in obsojali Ameriko.
Rim, 11. dec. as. Deset minut pred 15. uro se je na balkonu Beneške palače pojavil Duce, ki ga je množica pozdravila z ogromnim vzklikanjem. Duce je napovedal, da sta Italija in Nemčija v vojni proti Združenim državam na strani Japonske. Duce je imel naslednji govor:
Ducejev govor
Tovariši!
To je zopet drugi dan slovesnih odločitev v zgodovini Italije in spomina vrednih dogodkov, ki bodo mogli začeti nov tečaj v zgodovini celin (pritrjevanje). Sile železnega pakta, Fašistična Italija in na-
rodno - socialistična Nemčija (največjo odobravanje), vedno bolj ozko združeni stopata danes na stran junaške Japonske (najbolj ognjevito pritrjevanje Mussolini-ju, množica kliče: Japonska! Japonska! Proti ameriškim Združenim državam (dolgotrajno žvižganje).
Trojni pakt postaja vojaška zveza, ki združuje okoli svojih zastav 250 milijonov ljudi (pritrjevanje, ki so odločeni na vse, da zmagajo. (Množica navdušeno pozdravlja Mussolinija).
Niti Os, niti Japonska nista hoteli razširiti spopada. En človek, en sam človek, en sam dejanski in demokratski samodržce (zopotno najhujše žvižganje) jc s pomočjo neskončne vrste izzivanj, varajoč z največjo zvijačnostjo prebivalstvo svoje države, hotel to vojno in jo je pripravljal dan za dnem z zločinsko vztrajnostjo (žvižganje).
Strašni udarci, ki so bili na ogromnih razdaljah Tihega morja zadani ameriškim silam, dokazujejo, kake vrste so vojaki Vzhajajočega sonca. (Množica izbruhne v
novo dolgotrajne aplavze in vzklikanje: Japonska, Japonska!)
Pravim vam in vi vedite, da je privilegij bojevati se skupno z njimi!
Danes je trojni pakt v obilici svojih moralnih in materialnih sredstev mogočno orodje za vojno in zanesljiv porok zmage. Jutri bo pa tvorec in organizator pravičnega miru mod narodi.
Italijani, Italijanko! Se enkrat stopite na noge! Bodite vredni te velike ure!
Zmaga bo naša!
Italifa v vojnem stan u z Združenimi državami
Rim, 11. dec. Danes ob 14.30 je minister za zunanje zadeve Eksc. grol Galeazzo Ciano sprejel v palači »Chigi« odpravnika poslov Združenih držav, kateremu je sporočil naslednje:
»Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar izjavlja, da se smatra Italija od danes naprej v vojnem stanju z Združenimi državami.«
Šefa nemškega parlamenta
Veliki uspehi japonske ofenzive
Na vseh odsekih na Tihem morju so sovražnikove izgube velike
rokio, 11. decembra. AS. Vojni odsek cesarskega glavnega stana je objavil, da sta bili od začetka sovražnosti, to je od 8. decembra potopljeni dve japonski prevozni ladji, dve pa poškodovani, vendar pa pri tem ni bila mrtva niti ena oseba. 13 japonskih letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Nobena vojna ladja ni bila izgubljena.
Mornariški odsek cesarskega glavnega stana pa je objavil, da so japonske ladje pri Ilongkongu potopile angleško patrolno ladjo »Saint Romance«, ki je imela 820 ton.
Tokio, 11. decembra. AS. Zastopnik mornariškega odseka japonskega cesarskega glavnega stana je zanikal, da bi bila potopljena japonska letalonosilka, kakor je to izjavil v svojem radijskem govoru Roosevelt. Pač pa je res, da so vse japonske letalonosilke na Pacifiku, kjer z vso odločnostjo opravljajo svojo nalogo.
Tokio, 11. decembra. AS. Vojaški odposlanci pri italijanskem in nemškem veleposlaniku v Tokiu so se podali v vojno ministrstvo, da bi tam vrhovnemu nadzorniku japonskih vojnih sil izrekli najprisrčnejše čestitke zaradi bleščečih uspehov, ki sta jih dosegla japonska vojska in mornarica v teh prvih dneh vojne.
Šanghaj, 11. dec. AS. Iz Manille se je izvedelo, da se japonski ekspedicijski zbor vojskuje naprej in utrjuje zavzete postojanke na Luzonu. Ameriška letala se zastonj trudijo, da bi ovirala zasedbo.
Ameriški krogi poudarjajo, da je zasedba ameriških posesti na Tihem morju prva »invazija ameriških posestev ali ozemlja po letu 1812«.
Stockholm, 11. dec, AS. Iz Londona se je izvedelo, da so Japonci ponovili svoje napade proti angleškim postojankam v Hongkongu, kjer so se Japonci tudi skušali izkrcati. Boji so se razvijali med zelo neugodnimi vremenskimi razmerami in je bila megla izredno gosta. Boji še trajajo.
Newyork, 11. dec. AS. V San Franciscu so do sedaj imeli trikrat letalski alarm. Prvi je bil v ponedeljek zvečer, druga dva pa v torek ponoči. Vsa pacifiška amriška obala od Aljaske do skrajnega konca Kalifornije je popolnoma zatemenjena. Na tej obali so namreč važna i omorska in vojaška oporišča, letališča in tovarne za proizvodnjo vojnega gradiva. VVashingtonska vlada je poslala čete iz notranjosti, ki naj okrepe obrambo tega ozemlja.
Angleži izgubili Kota Bahru
Rim, 11. dec. AS. Angleška uradna agencija je iz Singapurja objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da 60 6e angleške edinice premestile in pre-osnovale južno od Kota Bahruja. V Londonu tako priznavajo, da 60 japonske čete zasedle ta važni kraj. V Kota Bahruju so Angleži zgradili ogromno utrjeno letališče. Glavna posledica izgube Kota Bahruja pa je, da je bila prekinjena zveza med angleškimi 6ilami na Malajskem polotoku in v Birmaniji.
»Največji poraz ameriške mornarice
Buenos Aires, 11. dec. AS. Dopisnik »Nation« poroča iz Washingtona, da 60 ameriški mornariški terogi zelo potrti zaradi katastrofe na Havajih. Pristojni krogi izjavljajo, da je bil ta poraz največji udarec v zgodovini ameriške vojne mornarice. Dopisnik dodaja, da je mornariški odbor v senatu
uvedel preiskavo, ki naj ugotovi, če »med poveljniki na Havajih ni kdo zaspal«, prav tako pa 6e širi nezadovoljstvo proti državnemu tajniku za mornarico Knoxu, ki je v 6vojem govoru poudaril, da je ameriška mornarica pripravljena.
Angleži izpraznjujejo Rangoon
Saigon, 11. decembra. AS. Izpraznitev Rangoo-na je v teku. To 6e je zgodilo zaradi tega, ker so Japonci po svojem izkrcanju dosegli velike uspehe na vzhodni obali Malajskega polotoka.
Japonske »človeške bombe«
Milan, 11. decembra. AS. Dopisnik lista »Popolo d'Italia« poroča iz Tokia, podrobnosti o napadu na angleški bojni ladji »Prince cf Wale6« in »Repulse« ob malajski vzhodni obali. Dopisnik pravi, da 60 se japonska letala takoj z vso silo vrgla na obe bojni ladji in da so se na bojni ladji z vso silo zaletela japonska letala, ki imajo s seboj tako-zvane »človeške zadetke ali bombe«. Ta letala so namreč z vsem eksplozivom treščila na krove obeh ladij, ki sta se nato hitro potopili.
Tokio, 11. dec. AS. Odsek za mornarico pri ja-jonskem cesarskem glavnem stanu objavlja, da so Japonci pri bilki proti angleškima bojnima ladjama »Repulse« in »Prince of Wales« izgubili 6amo tri letala.
Neko drugo uradno poročilo pa pravi, da so 6e japonske čete izkrcale v pristanišču Aphra. Japonske čete so zasedle to mesto po napadu, ki je bil izveden iz štirih 6trani in ki se je začel včeraj zjutraj.
Japonske vojne ladje 60 zajele ameriško pe-trolejsko ladjo in je bil ujet tudi poveljnik parnika z vso posadko.
Položaj na Daljnem vzhodu
Rim, lt. decembra. AS. Položaj se sledeče presoja na Daljnem vzhodu:
Na Malajski ožini sc nadaljujejo ljute borbe med Japonci in Angleži. Iz Singapura so Angležem dospela motorizirana in oklepna oja-čen.ja. Prav tako pa tudi Japonci po morju dobivajo okrepitve. Velika množina japonskih ladij izkrcuje na več krajih vojaštvo na Malajski ožini. Tudi japonsko letalstvo je izredno delavno. Singapur je bil znova napaden iz zraka. Po angleških vesteh se je Japoncem posre-
čilo zasesti silno.važno angleško letališče Kota Bahru. Posledica bo prekinitev zveze med silami na Malajskem polotoku in v Birmaniji.
Ilongkong: Japonci v masah napadajo mesto. Odigravajo se ljute borbe z angleško posadko. Japonci tudi napadajo Filipinsko otočje, posebno Luzon, največji otok v otočju. Na Luzonu so hude borbe med ameriško in japonsko pehoto.
Japonci so presenetljivo zasedli otok Guam, ki je važno pomorsko oporišče. Guam bo silno koristno služil Japoncem v nadaljnje vojne operacije proti holandskemu otočju.
Iz Londona javljajo, da je na oklopnici »Prince of Wales« verjetno izgubil življenje tudi poveljnik angleških pomorskih sil na Daljnem vzhodu Thomas Philipps, ki ga pogrešajo.
Tudi »King George V.« najbrž potopljen ?
Tokio, 11. dec. AS. Uradno poročilo japonskega cesarskega glavnega 6tana pravi, da je bil med napadom japonskih letal ob vzhodni malajski obali potopljen tudi »King George V.«, ki ima tudi 35.000 ton.
»Najbolj črn dan v angleški zgodovini«
Šanghaj, 11. decembra. As. Po radiu v Sin-gapurju je govoril bivši angleški minister Duff Cooper, ki ga je izbruh vojne na Tihem morju zatekel v Singapur,ju. V svojem govoru je komentiral potopitev bojnih ladij »Repulse« in »Prince of VVales« ter je rekel, da je bil to »eden najbolj črnih dni v zgodovini angleškega imperija«.
Japonski cesar čestita poveljniku mornarice
Tokio. 11. decembra. AS. Uradno je bilo objavljeno, da je cesar poslal prisrčne čestitke poveljniku japonskega brodovja admiralu Jamamotu zaradi uspehov, ki jih je japonsko brodovje na Tihem morju doseglo proti angleškim in ameriškim silam.
Churchill o katastrofi pri Malajskem polotoku
Rim, 11. dec. AS. Ko je Churchill včeraj začel govoriti pred spodnjo zbornico, so bile njegove prve besede: »Sporočiti vam moram slabe novice.« Razpoloženje v parlamentu je bilo zelo razburkano in zaskrbljeno.
Churchill je kratko sporočil, da sta bili potopljeni dve veliki bojni ladji in sicer »Prince of Walles« in »Repulse«. Nato je dodal, da še ne more sporočiti podrobnosti o japonskih bombardiranjih, pridržuje pa si pravico, da bo na prihodnji seji podal kratko izjavo o razvoju vojnih dogodkov, kajti vojna je po njegovem mnenju v zadnjih dneh prinesla mnogo sprememb.
Rim, 11. dec. AS. Vojaški sodelavec agencije »Reuier« piše dobesedno, da žalostni konec bojne ladje »Prince ol Walks« in bojne križarke »Repul-
Berlin, 11. decembra. As. Danes ob 3 popoldne se je sešel nemški parlament, da bi poslušul izjavo vlade.
Celo sejo so prenašalo vse nemške radijske postaje.
V svojem govoru je Hitler izjavil, da je Nemčija v vojnem stanju z Ameriko.
Vojno poročilo št. 557
Divizija »Trento« uničila 25 sovražnih tankov
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj se je nadaljeval sovražni pritisk proti našim utrjenim postojankam na bojišču pri S o 1 u m u. Krajevni boji jugozahodno od Tobruka, med katerimi je divizija «T r e n-t o« uničila 25 sovražnih tankov in mnogo drugih motoriziranih sredstev.
Skupine italijanskih in nemških strmo-glavskih bombnikov so napadle naprave v pristanišču Tobruk, zbiranja sovražnih čet in sredstev na področju trdnjave.
Med letalskimi boji je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal, in sicer so jih sestrelila nemška lovska letala. Letalski napad, ki ga je sovražnik dne 10. decembra popoldne izvedel na T r i p o 1 i i je povzročil nekaj požarov. Nobene žrtve ni bilo.
Sovražne pomorske edinice so včeraf bombardirale D e r n o in prizadejale škodo bolnišnici »Principe di Piemonte«. Nekaj ranjenih med oskrbovalnim osebjem.
Sovražna križarka srednje tonaže, ki je sodelovala pri napadu, je bila zadeta od torpeda naših torpednih letal.
Eno sovražno letalo je ponoči vrglo nekaj bomb na pristanišče C a t a n i j o. Nobene škode, ena oseba je bila ranjena.
Oddelki letalstva so v noči na 11. december bombardirali pomorsko oporišče L a V a -letto na Malti.
Izgube padlih v mesecu novembru
Vojno poveljstvo Oboroženih Sil javlja: Ugotovljene izgube v mesecu novembru in druge izgube, ki niso bile že navedene, pa so bile naknadno ugotovljene znašajo do 30. novembra: V suhozemski vojski: V Severni Afriki padlih 345; ranjenih 254; izgubljenih 273. Rusko bojišče (drugi seznam): Padlih 160; ranjenih 370; jx>grešanih 27. Grško-alban-ska in albansko-jugoslovenska fronta: padli in pogrešani ter umrli radi ran 215; ranjenih 175. Mornarica: padlih 85; ranjenih 251; pogrešanih 539. Zračne sile: padlih 57; ranjenih 62; pogrešanih 59.
General Cunningham odstavljen
Rim, 11. dec. AS. Reuter je objavil uradno poročilo, da je bil odstavljen general Cunningham, ki je poveljeval angleškim silam na Bližnjem vzhodu.
'mmmmmmmmmmamMammmmmmmmam^*
se« ob obali Malajske ni 6amo velika izguba za angleško vojno mornarico, ampak je tudi resen udarec angleškemu ]x>moiskeinu in strateškemu položaju na Daljnem vzhodu. Obe bojni ladji sta bili takšne vrste, da bi se lahko merili s katerokoli jajx>nsko bojno ladjo. Upajo pa, da je del jx>sadke vendar le bil resen. Pomožne ladje 60 namreč priplule na kraj katastrofe.
Baugkok, 11. decembra. AS. Japonsko vojaško poveljstvo je opozorilo državljane Indije, Malajskega polotoka, Birmanije in Kitajske ter državljane drugih pokrajin, ki žive v Tajski, da se nimajo ničesar bati pred japonskimi oblastmi, dasi | pripadajo sovražnim državam. Poveljstvo pa je I obenem objavilo, da bo vsakdo smnlmn za so-^ vražuika, kdor bo skušal zbežali iz Tajske.
Vojne priprave na Aljaski
Newyork, it. decembra. AS. V San Franciscu so imeli trikrat letalski alarm. Mesto je ponoči zatemnjeno. Zatemnjena je tudi obala Aljaske. Nn Aljaski so važne vojaške naprave, velika letališča in tovarne za vojno industrijo. Vlada pošilja na Aljasko nove vojaške okrepitve.
Ameriške radijske postaje pod nadzorstvom
Stockholm, 11. dec. AS. Iz Washingtona se je izvedelo, da so bile položene mine pred pristanišče v Newyorku. Roosevelt je tudi podpisal ukaz, ki uvaja vojaško nadzorstvo nad oddajami radijskih postaj za ves čas vojne.
Čangkajškova Kitajska je napovedala vojno Italiji in Nemčiji
Šanghaj, 11. dec. AS. Lažna kitajska vlada maršala čangkajška v Čungkingu je Nemčiji in Italiji uradno napovedala vojno. Vojno napoved je razglasil zunanji minister Čangkaj-skove vlade na posvetu s tujimi časnikarji. ■Sjioročilo o vojni napovedi pripisuje državam trojne zveze napadalne namene ter načrte za osvojitev sveta. Vojno etanje med Čangkajškovo Kitajsko ter med državama Osi se je začelo 9. deccmbra opolnoči
Obrambna in napadalna pogodba med Japonsko
in Tajsko
Tokio, 11. dec. AS. Obrambna in napadalna zveza je bila sklenjena med Japonsko in Tajsko. Pogodba je že bila podpisana.
Kiin, 11. dec. as. Bliskoviti vojaški in politični razvoj na Daljnem vzhodu komentira Štefani z nekaterimi pripombami o obrambnem in o ofenzivnem sporazumu med Tajsko in .Japonsko. Jasno je, da bosta obe državi imeli od tega sporazuma nepregledne strateško in gospodarske koristi. — Vprašati se je treba, zakaj je Tajska vedno veljala za angleško karto na Daljnem vzhodu, sedaj pa se je tako hitro sporazumela z Ja|>onsko in ni dovolila samo prehoda, japonskih čet skozi svojo deželo na Malajski polotok, ampak je tudi izrekla željo za obnovo novega reda na Vzhodu, pri katerem hoče sodelovati. Samo dvoje lahko razloži to hitro in nenadno spremembo stališča tajske vlade: Ali so sc Angleži motili o namenih Tajske in tedaj so tam doživeli hud diplomatski poraz, ali pa so Angleži lagali, ko so trdili, da je Tajska na njihovi strani in da je sovražna Japonski.
Stališče Tajske pa je lahko zgled drucim narodom v vzhodni Aziji. Ti narodi se naj otresejo
angleškega jarma in delajo tako, kakor sami hočejo. Priključijo naj se kontinentalni pogodbi, ki bo njihovim večinoma bednim ljudstvom zagotovila boljšo bodočnost. Pri tem je treba podčrtati, da je med pogajanji med Tajsko in Japonsko Churchill izjavil v «podnji zbornici, da bo Anglija kmalu uredila zadeve v državi, ki ima skupne meje z Uirmanijo.
Ta novi poraz angleške diplomacije vsekakor ne ho mogel ugodno vplivati na moralo angleškega ljudstva, ki je že bila zelo omalana zaradi izgub angleškega brodovja in zaradi izkrcanja Japoncev na Malajskem polotoku.
Izredno zasedanje tajskega parlamenta
Bangkok, 11. decembra. AS. Tajska vlada je sklicala na izredno zasedanje parlament. Parlament bo obravnaval važna vprašanja, ki se nanašajo na razvoj vojnih dogodkov na Tihem morju.
Roosevelt je Italijo in Nemčijo imenoval sovražnici
Amerike
Preganjanje Italijanov in Nemcev v Ameriki
Rim, 11. dec. Ko je predsednik Roosevelt kon-oaval 6voj govor po radiu, je dejal:
»Spominjajte se vedno, da se Nemčija in Italija brez ozira na kako vojno napoved smatrata v vojni z Združenimi državami, kakor se smatrata v vojni z Anglijo in Rusijo. Ne moremo omejevati svoje akcije ter spraviti s sveta samo Japonsko. Če bi to storili, bi naleteli na dejstvo, da oslali svet obvladujeta Hitler in Mussolini.«
Berlin, 11. dec. AS. Z ozirom na govor, ki ga je včeraj zjutraj imel predsednik Združenih držav Roosevelt, so na pristojnem nemškem mestu povedali tujim časnikarjem, da bo Nemčija prav v kratkem zavzela svoje stališče do njega.
VCashington, 11. dec. AS. Po poročilu washing-tonskega radia je Roosevelt postavil Japonce, Nem-
ce in Italijane v vrsto sovražnih tujcev ter jim 6 posebnim razglasom zapovedal, kako 6e morajo vesti.
Newyork, 11. dec. AS. Poročajo, da je policija prijela 400 Italijanov in Nemcev. Sodijo, da je med prijetimi 300 Italijanov.
Berlin, 11. dec. AS. Preden se je začela dopoldanska konterenca tujega tiska v nemškem zunanjem ministrstvu, je opolnomočeni minister dr. Schmidt povabil ameriške časnikarje, naj na mestu zapuste jx>svetova!nico ter gredo v 6Voja uredništva. Ta ukrep je bil sprejet zaradi tega, ker 6o po zapovedi g. Roosevelta nemški časnikarji v Ameriki bili zapodeni s tiskovnega posveta, potem pa aretirani.
Bolgarija in Hrvatska na isti poti
Govor Filova in Lorkoviča v Sofiji
Sofija, 11. decembra. AS: Predsednik bolgarske vlade in minister za ljudsko prosveto je včeraj priredil sprejem na čast hrvatskega zunanjega ministra dr. Lorkoviča in pravosodnega ministra Puka. Oba hrvatska državnika prebivata že nekaj dni v Sofiji.
Sprejema so se udeležili člani kraljeve civilne in vojaške hiše, člani bolgarske vlade, poslaniki držav Osi in držav, ki so pristopile k trojni pogodbi in mnogo drugih osebnosti. Predsednik vlade Filov je imel govor, v katerem je f>odčrtal velik pomen prijateljskih, političnih in kulturnih vezi med Hrvatsko in Bolgarijo. Po srečnem enakem rtaključjli sta Hrvatska in Bolgarija skoraj istočasno uresničili svoje namene in želje in svoje nasvetejše sanje. Hrvatska je bila ustanovljena kot samostojna država, Bolgarija pa je istočasno doživela, da so bili vsi Bolgari zedinjeni. Filov je podčrtal, da sta obe državi vezani s trojno pogodbo in s pogodbo proti kominterni, obe državi pa preveva isti navdušeni zagon. Obe državi sta
svoje napore pridružili delu dveh velikih voditeljev Italije in Nemčije, da bi se zagotovil nov red v Evropi, ta red pa naj prinese Evropi lepšo bodočnost.
Za njim je govoril zunanji minister Lorkovič, ki je rekel:
Duceju in Hitlerju in naporom naših narodov se morati Bolgarija in Hrvatska zahvalili, prva, da je bila združena, druga pa, da se je rodila. Nova Evropa bo slonela na trdnih temeljih pravice in razuma. Bolgarija in Hrvatska sta zavzeli svoje mesto z edino željo, da bi z vsemi načini j>odpirali ustvarjalce novega reda pri njihovem velikem in plemenitem delu.
Preganjanje Bolgarov v Ameriki
Sofija, 11. decembra. As. V Sofijo so prispela
poročila, da so bili mnogi Bolgari v Združenih državah aretirani in da se je slabo postopalo z njimi.
Sovjetske izgube dozdaj okrog 10 milijonov vojakov — Vsega skupaj uničenih 121 velikih enot
Berlin, 11. dec. AS. Natančni računi, izjave ujetnikov in zaplenjene listine so dokazale, da znašajo sovjetske izgube v oktobru razen manjših mešanih enot še 85 celotnih pehotnih divizij, 10 oklopnih divizij, 8 konjeniških divizij, tri planinske divizije, U oklepnih brigad, 1 pehotna brigada, vsega skupaj torej 118 velikih sovjetskih enot.
Po tem takem znašajo boljševiške izgube od začetka vojne na vzhodni fronti: 401 divizija in 20 brigad.
Za boljševiško poveljstvo pomeni uničenje teh 421 velikih enot, če upoštevamo tudi pobeglice, bolnike in ranjence na vseh odsekih fronte ogromna številka 10 milijonov vojakov.
Nemčija zavrača novice o poskusih za mir s Sovjeti
Berlin, 11. dec. AS. Z ozirom na članek sovjetskega glasila »Pravde«, ki govori o nekakih nemških tipanjih, katerih namen je ugotoviti, če bi bilo mogoče priti do miru s Sovjetsko Rusijo, izjavljajo na nemškem pristojnem mestu, da gre pri tem najbrž za živo željo-sovjetskega vlade. Zaradi tega ni odveč ponoviti še enkrat, da se Nemčija z boljševizmom ni nikdar pogajala in se tudi ne bo. Boljševizem se mora uničiti in bo uničen, to je in bo ostal cilj Nemčije ter njenih zaveznikov.
Pomen bojev na Bližnjem vzhodu
Berlin, 11. dec. AS. V vojaških krogih izjavljajo, da so boji na vzhodnem bojišču 6edaj, ko je zima nastopila, le še taktičnega in ne več strateškega pomena. Nemci za enkrat ne mislijo na večje strateške operacije. Korekture prvih črt, ki so bile že izvedene, in bodo v teku zime še izvedene, imajo izključno le taktičen, krajeven pomen. Nemci bodo zasedli postojanke, na katerih bo zimsko vojskovanje lažje. Nekateri prednji oddelki se bodo umaknili na že določene položaje. Po nekod pa bo po potrebi obrambna črta pomaknjena tudi naprej.
Nemci potopili do sedaj 14 in pol milijona ton angleškega brodovja
Berlin, 11. dec. AS. Od začetka vojne je nemško letalstvo jiotopilo 14 in pol milijona ton angleškega trgovskega brodovja in tistega brodovja, ki je v angleški službi. To ie več ko fiolovica tonaže brodovja, s katerim je Anglija raz[>otagala ob izbruhu vojne in približno ena četrtina V6ega trgovskega brodovja na svetu.
Kanadska vojna ladja potopljena
Rim. 11. decembra. AS. Kanadski mornariški minister je objavil, da je bila potopljena kanadska vojna ladja »Wind Lower«. Ladja je trčila v drugo ladjo ko je spremljala konvoj. Pogrešaio 23 članov posadke.
Posvetovanje Zveznega tajnika s pokrajinskimi nadzorniki
Ljubljana, 11. decembra.
Včeraj je imel Zvezni tajnik posvetovanje s pokrajinskimi inšpektorji. Navzoči so bili zvezni podtajnik, zvezni podjioveljnik GILL-a, zaupnica ženskega fašija, načelnik pokrajinskega urada za prehrano, tajnik fašistovske stranke in načelnik zvezne mpravne službe.
Poročal je inšpektorjem najprej o političnem in gospodarskem položaju, nakar so razpravljali o načelih strankinih organizacij. — Zvezni tajnik je dal točna navodila in smernice za bodoče delo, ki ga je treba opraviti, zlasti pa še za delo GILL-a, fašistovske stranke in dela za kmečke gospvodinje in delavke na domovih.
Zvezni tajnik je poleg tega proučil položaj raznih občin s posebnim ozirom na dobavo najpotrebnejših živil in na nadzorstvo nad cenami. Potem je dal navodila za odprtje šolskih kuhinj v'občinah Ljubljanske pokrajine,
Pred tržaškim sodiščem imajo besedo zagovorniki
Trst, 10. dec. s. V današnjem nadaljevanju dikom: psihološkim, zgodovinsko-pravnim in do-
" '	...... .-— kazilnim. Zanikuje, da bi mogli govoriti o družbi,
in zanikuje, da gre za propagando na zasebno ali javno pobudo. Zatrjuje, da večina podatkov in dokazov, na katerih slonijo glavne obtožbe, prihajajo iz izjav drugih obtožencev, kl so iz obtožencev postali tožniki Na izjave takih tožnikov pa se ni mogoče docela zanesti.
Nato govori odvetnik Bologna, ki brani Sosia in Rolsia. Pobija obtožbe, ki se nanašajo na njegova obtoženca.
Na jutrišnjem zasedanju se bodo nadaljevali zagovori branilcev.
procesa proti slovenskim nacionalistom in teroristom pred sodiščem za zaščito države so nastopili zagovorniki z obrambnimi govori.
Odvetnik Buda iz Trsta, ki brani Bobka, j>o-kaže sodnikom dve zdravniški spričevali, iz katerih je vidno, da so nekateri obdolženčevi sorodniki vdani hudemu alkoholizmu.
Rimski odvetnik Cassinelli, zagovornik dela skupine zagovornikov, to je Bohiča, Čermelja, Čoka, Lovrenčiča, Kukanje, Sardoča, Tute in Vuka, razlaga svoj zagovomi predmet pod trojnim vi-
Gospodarstvo
Ustanavljanje trgovskih obrtov
V	Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 26. novembra t. 1., kos 05, je pod št. 162
objavljena tudi naredba Visokega komisarja glede predpisov za trgovsko prodajanje občinstvu.
V	smislu te naredbe, ki je z dnem objave stopila tudi že v veljavo, je vsako ustanavljanje trgovin, bodisi na debelo ali na drobno, bodisi v malem obsegu (hranjarije), vezano v bodoče na posebno dovoljenje Visokega komisariata v smislu §§ 60 in si. zakona o obrtih.
Prošnje za izdajo teh dovoljenj se še nadalje vlagajo pri pristojnem občem upravnem oblastvu I. stopnje kakor doslej, v čigar območju namerava stranka izvrševati svojo obrt.
Prošnja mora biti opremljena s podatki, kakor jih predpisuje § 95.. odst. 2.. v točkah 1—5 zakona o obrtih, t. j. vloga mora navajati: rodbinsko in rojstno ime. rojstno leto. državljanstvo in zasebno stanovanje osebe, ki prijavlja obrt, iste jx>datke za poslovodje pri obrtih, ki se po za-
Razširitev poštne hranilne službe
Dne 12. decembra letos bodo začeli vsi glavni poštni uradi Ljubljanske pokrajine izvajati italijansko ipoštno-iiranilnično službo in naložbo v poštne obrestonosne bone.
Hranilne knjižice na prinosnika (ne na ime) bo začasno lahko izdajala samo glavna fx>šta v Ljubljani 1.
Poštni obrestonosni boni bodo začasno izdani v naslednjih komadih: po 100, 500, 1000 in 5000 lir. Samo glavna pošta Ljubljana 1 bo lahko izdajala bone v komadih po 5000 lir.
Poštni obrestonosni boni nosijo po prvem letu 5% obresti, kar se mora povečati od polletja do jx)lletja.
Poštni uradi, ki bodo opravljali to službo, so bili našteti že v prejšnjih seznamih ob priliki nakazniške službe in službe tekočih računov. Delavnost se je začela že s 1. decembrom na naslednjih poštah: Cerknica, Črnomelj, Dev. Mar. v Polju, Grahovo pri Cerknici, Grosuplje, Kočevje, Kostanjevica, na Krki, Gornji Logatec, Dolenji Logatec, Ljubljana 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, Lož, Metlika, Mokronog, Moste pri Ljubljani, Novo mesto, Planina pri Rakeku, Rakek, Ribnica na Dolenjskem, Sodražica, Stari trg pri Rakeku. Trebnje, Velike Lašče, Vič pri Ljubljani, Vrhnika in žužeraberk.
Pridelek sladkorne pese
Lanski pridelek sladkorne pese je v Italiji omogočil proizvodnjo 545.000 ton sladkorja, tako da je po kritju potreb domačega trga ostalo 125 tisoč ton sladkorja kot rezerva za prihodnje leto. Zaradi tega je bila tudi letos spomladi površina pod sladkorno peso zmanjšana od 150.000 na 130 tisoč hektarov. Preden je pesa dozorela, je kazalo, da pridelek ne bo dober, zato je tudi kmetijsko ministrstvo odredilo, da naj se iz pese izdela 350.000 ton sladkorja in 600.000 etanidrov alkohola. Toda ko'nčni račun kaže, da je bil pridelek znatno boljši kot se je pričakovalo. Do konca oktobra 1941 so tvornice, ki pripadajo vse-držav. konz. tvorničarjev sladkorja, pridelale 36.13 ' milij. met. stotov sladkorja, in sicer so izdelale 29.78 milij. met. stotov sladkorja in 6.35 milij. met. stotov alkohola. Upoštevati pa je treba, da sta bila 2 milij. stotov pese dobavljena tvornicam, ki niso priključene konzorciju in da bo še nekaj pese prišlo v tvornico, tako da bo skupna količina predelane pese znašala okoli 38.6 milij. met. stotov. Poleg tega računajo s tem, da je bilo 2 do
za proslavo »Materinskega in otroškega dneva« in za prireditev fašistične »Befane« (6. januar).
Slednjič je razložil delovanje občinskih podpornih ustanov, ki so jih pred kratkim ustanovili.
Sestanek se je začel in končal s pozdravom Duceju.
Smrtna obsodba v Ljubljani
»Jutro« od 11. t. m. prinaša tole uradno obvestilo:
Razprava z dne 6. decembra 1941-XX. Proces št. 81.
V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela III., po milosti božji in volji naroda, Kralja Italije in Albanije, Cesarja Abesinije:
Vojno vojaško sodišče 2. armije, sestavljeno iz gospodov: 1. polkovnika Benincasa Antonija, predsednika; 2. kapitana Grossija Arnalda, sodnika poročevalca; 3. podpolkovnika Carignanija Ferdinanda, sodnika jjoročevalca; 4. podpolkovnika Magnanija Tita, sodnika poročevalca, in 5. majorja Ciltatija Gaetana, sodnika poročevalca.
Navzoči namestniki za člane, ki so bili za-, konito zadržani; v navzočnosti podpisanega kan-celista;
je na javni razpravi izreklo naslednjo r o d b o
v zadevi proti Mihelčiču Josipu, očeta Josipa in matere Jakše Ane, rojene 20. januarja 1920 v Vavpčji vasi, kmetu, samskemu, nekaznovanemu, pismenemu, odsluženemu vojaku, zaprtemu od 2. novembra 1941.,
obtoženemu:
a) sodelovanja v oboroženi tolpi z obtožilno okolnostjo njenega pobudnika (čl. 16 proglasa z dne 3. X. 1941), ker je na ozemlju Semiča in v drugih krajih pred 2. novembrom 1941 ustanovil in vodil oboroženo tolpo, sestavljeno iz ne manj kot 25 mož z namenom, da hi ogražal varnost in nedotakljivost italijanske država;
b)	prepovedane nošnje razstrelil, streliva in orožja (51. 2. proglasa z dne 24. X. 1941), ker je 2. novembra 1941 na polju pri Semiču nosil avtomatsko pištolo kalibra 9, puško, 10 nabojev in bombo »Sipe«;
c)	ogražanja osebne varnosti pripadnikov oboroženih sil (čl. 8 proglasa z dne 8. X. 1941), ker se je 2. novembra 1941 na polju pri Semiču udeležil oboroženega spopada z italijanskimi četami, pri katerem sta bila ubita dva vojaka.
Iz teh razlogov
upoštevajoč čl. 370 vojaškega kazenskega zakonika v miru ter proglasa vodje fašizma z dne 20. junija in 24. julija 1940-XVIII.,
proglaša obtoženega Mihelčiča Josipa za krivega zgoraj pripisanih mu zločinov in ga obsoja na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami.
Odreja objavo te sodbe v listih »Jutro« v Ljubljani in »Piccolo« v Trstu.
V. P. 110, dne 6. decembra 1941-XX.
Podpisani: Kancelist podporočnik Delavigne, predsednik polkovnik Benincasa Antonio, sodnik poročevalec kapitan A. Grossi.
Prepis potrjuje, Ljubljana, 9. XII. 1941-XX., glavni kancelist kapitan G. Rizzo.
Sodba je bila izvršena 9. decembra 1941-XX. V. P. 110, dne 9. XII. 1941-XX. Videl: vojaški tožilec Kralja in Cesarja, pod-jiolkovnik E. Maris, s. r.
Glavni kancelist, kapitan G. Rizzo, s. r. počat: vojaško vojno sodišče 2. armije, odsek Ljubljana.
konu vodijo tudi g pomočjo poslovodje, pri javnih komanditnih družbah vse one podatke, za člane
družbe, ki so upravičeni družbo zastopati in voditi, pri delniških družbah, družbah z omejeno zavezo in zadrugah sodno protokolirano firmo s spiskom članov upravo in s podatki o poslovodji, ki vodi posle, čc je firma sodno že protokolirana; dalje ime. pod katerim naj se vodi obrt; obrt, ki se namerava izvrševati; podatke o obrtih. ki se morda že izvršujejo ob jx>oblastitvi ali dovolitvi; končno sedež ob rta (kra j, ulico in hišno številko lokala, v katerem se namerava izvrševati obrt).
Prošnji je priložiti v smislu odst. 5. tega paragrafa tudi vse listine, ki dokazujejo, da pro-Bileo izpolnjuje predpisane jTogoje. Zlasti mora biti predloženo tudi potrdilo pristojne trgovske zbornice, da ustrezajo predložene listine zakonitim jKigojein. V ta namen se mora prosilec obrniti preko svojega pristojnega trgovskega združenja na zbornioo, ki mu ima izdati potrdilo.
3 milij. stotov pese porabljenih za krmila. Največ donosa pese je dala pokrajina Ferrara. Računajo, da bo Italija letos imela 410.000 ton sladkorja, kar je 60.000 ton več kot je prvotno računalo kmetijsko ministrstvo. Tudi proizvodnja me-lasnega alkohola bo narasla na 655.000 etanidrov. Zato bo letošnja proizvodnja zadoščala za kritje vseh potreb do nove letine, poleg tega pa bo še ostala nedotaknjena rezerva 125.000 ion.
Bencin in Japonska
Vojne si danes brez bencina ni mogoče misliti in gotovo je zanj Japonska poskrbela v zadostni meri. Z njim se je začela preskrbovati že leta 1937. Tako je ni mogel dosti prizadeti ameriški embargo (prepoved) izvoza bencina in nafte, ki ga je proglasil leta 1940 Roosevelt. Tedaj je namreč bil izvoz petroleja, bencina, letalskega bencina in mazilnih olj na Japonsko iz Amerike vezan na dovoljenje. Poleg tega je bila uveljavljena izvozna prepoved za naprave bencinske industrije. Poleg tega so že dalj časa ameriški petrolejski trusti zavirali izvoz nafte na Japonsko. Poleg tega so ameriškemu vzgledu sledile tudi angleške družbe in tako n. pr. od decembra dalje Japonska ni dobivala nobene nafte iz Perzije in Iraka.
Japonska pa je že leta 1936 poskrbela za zadostne i>.ah>ge nafte. Kajti že tedaj -je izšel zakon, ki je zavezoval vse uvozne družbe, da so morale imeti na zalogi najmanj količino, ki odgovarja šestmesečni potrošnji. Ameriške in angleške družbe se temu niso hotele prilagoditi in so se odtegnile popolnoma z japonskega trga, poleg tega pa tudi iz Mandžukuja in Kitajske. Tako Japonski ni preostala druga nafta kot iz holandske Indije. Tokijska in hatavijska vlada sta sklenili več sporazumov glede dobav nafte, zadnji sporazum je imel za osnovo količino 1.8 milij. ton letno.
Japonska pa je zaradi vedno večjih težkoč začela z lastno proizvodnjo sintetičnega bencina; tozadevni načrt iz leta 1937 je predvideval v letu 1942 doseči tako stopnjo proizvodnje, da bi krila 50% japonskih potreb. Za proizvodnjo nafte so začeli Japonci izkoriščati najrazličnejše surovine: sojo, sladkorni trs itd. Načrt vsebuje naslednje številke: proizvodnja 1938 885.000 ton, 1939 1,260.000 ton, 1942 2,890.000 ton, potrošnja v teh letih pa 4,9a5.000, 5,260.000 in 6,430.000 ton. Načrt je torej upošteval stalno naraščanje potrošnje, računal pa je tudi s stalnim zmanjševanjem dovozov in sicer takole: 1938 4,100.000 ton, 1939 4,000.000 ton in 1942 3,500.000 ton. O uspehih načrta ni dosti znano, ker Japonska ne objavlja več statističnih podatkov.
Upoštevati pa je treba še, da poseduje Japonska na Sahalinu znatna ležišča nafte, katere proizvodnja naj bi načrtno naraščala. Za leto 1942 je bilo določeno, naj znaša 500.000 ton, računajo pa, da je proizvodnja gotovo večja. Tako moremo računati tudi, da je bil načrt iz lela 1937 izvršen veliko hitrejše kot je bilo računati. Od leta 1937 pa do konca leta 1940 pa je Japonska uvozila tudi mnogo nafte in je s tem povečala svoje zaloge. O velikosti zalog jasno ni mogoče dobiti podatkov in danes ima gotovo Japonska vskladiščenih na milijone ton nafte kot Nemčija. Italijanski listi pravijo, da Japonski ne bo primanjkovalo petroleja, vsaj za vojne svrhe gotovo ne.
Cene koles morajo biti izobešene. Ministrstvo za korporacije je odredilo, da morajo biti v vseh tigovinah s kolesi in njih sestavnimi deli od 15. decembra naprej izobešene na vidnem mestu cene. Te cene se morajo sporočiti tudi kor-poracijskemu svetu. Poleg tega morajo trgovci naznaniti uradu tudi cene, po katerih so kolesa kupili, s pribitkom, katerega zaračunavajo kot svoj zaslužek in režijo,
Premije za rojstva in poroke. V mesecih septembru in oktobru je bilo izplačanih v Italiji 2940 poročnih premij v skupnem znesku 1,061.400 lir in 11.757 premij za rojstva v znesku 12,903.010 lir. Skupno je bilo izplačanih od 1. marca 1935, ko so se začele izplačevati take premije 90.575 poročnih premij v skupnem znesku 204 milij. lir in 315.577 premij za rojstva v skupnem znesku 367.7 milij. lir. Poleg tega je bilo septembra izplačanih poročnih posojil v znesku 3 milij. lir, skupno pa od začetka te akcije 303.5 milij. lir.
IMI ln kinematografska industrija. Na osnovi najnoveqšega zakonskega dekreta je IMI (Insti-tuto mobiliare italiano. Italijanski zavod za mobilnost) in avtonomna sekcija tega zavoda (konzorcij za predujme na industrijske papirje) pooblaščena dajati posojila kinematografski industriji na osnovi pogojev, katere bo določil finančni minister.
Pengo— kuna. Pri zadnjih hrvatskomadžarskih pogajanjih je bil določen tudi medsebojni obračunski tečaj med pengo in kuno Obračunski tečaj znaša 100 kun je 8.29 pengo in 100 pengo je 1260 kun.
Ljubljanska medicinska klinika v polnem obratu
Razmoroma majhni zavod deluje v vzorno urejenih In opremljenih prostorih
Ze dolgo vrsto let je trpela splošna bolnišnica v Ljubljani hudo pomanjkanje prostora. Najbolj sta bila obremenjena med oddelki bolnišnice kirurgični in interni oddelek. Zato so že leta 1936 začeli graditi ob starem kirurgičnem paviljonu 90 metrov dolg in 13 metrov širok enonadstropen prizidek. Stavba je bila v naslednjih letih postopoma dograjena in urejena. Opremljena pa je bila letos poleti in je 18. avgusta v njej začela z delom klinika.
V	tem novem prizidku, ki je bil prvotno namenjen samo razširjavi kirurgičnega oddelka, sta se namestili interna in kirurgična klinika in tako omogočili izpopolnitev medicinske fakultete. Hkrati sta razbremenili najbolj obremenjena oddelka bolnišnice. Že nad četrt leta teče delo v klinikah svojo redno pot. Predstojnik kirurgične klinike je profesor in dekan medicinske fakultete dr. Božidar Lavrič, predstojnik interne klinike pa je profesor dr. Karel Lušicky. Po vsej svoji opremi in ureditvi je poslopje klinike nekaj čisto posebnega v primeri s splošno bolnišnico, kateri se pozna, da je bila zgrajena in urejena pred pol stoletjem po tedanjih gradbenih načelih in smernicah zdravilstva. Pomanjkanje prostora v oddelkih spi. bolnišnice še bolj podčrtava to veliko razliko in bolniki, ki prihajajo na kliniko, se ne morejo prehvaliti, kako prijetno so presenečeni. V celoti napravlja klinika na slehernega vtis sodobnega zdravstvenega zavoda, kakršnega je bila pri nas doslej sposobna postaviti le zasebna podjetnost.
V	pritličju stavbe, ki jo po dolgem deli hodnik v južno in severno stran, ima svoje prostore kirurgična klinika. Na južno stran so v glavnem samo bolniške sobe. Teh je deset in imajo vsega skupaj 77 postelj. V pritličju sta tudi dve operacijski dvorani, septična in aseptična. V kratkem bo zgrajen tudi prizidek, v katerem bo predavalnica za medicince, ki bodo hodili h kliničnim predavanjem. Na severni strani so v pritličju stranski prostori, kakor čajne kuhinje, laboratoriji, pri-tikline in dnevni prostor za bolnike. V prvem nadstropju domuje interna klinika, ki je prav tako razdeljena s hodnikom v južno in severno polovico. Južna stran ima v glavnem zopet deset sob za bolnike. V teh je sedaj 55 postelj. Ko bo dokončan prizidek ob sedanji centralni kuhinji splošne bolnišnice, bodo tam dobile sestre nekaj prostora in se bodo lahko umaknile iz klinike, tako da bo tudi interna klinika pridobila še prostora za 12 postelj. Med laboratoriji, ki jih ima klinika, moramo omeniti važni biokemični laboratorij, ki se izpopolnjuje in ki ima še stalnega inženirja kemika. Dalje ima laboratorij za hematologijo in laboratorij za preosnovo. Interna klinika bo v kratkem mogla začeti tudi z gastroskopijo, ker ima potrebno aparaturo prof. dr. Lušicky sam. Stranski prostori so podobno, kakor v pritličju na severni strani.
Za bolnike v obeh klinikah sta najvažnejša dnevna prostora, ki pomenjata izredno novost in ugodnost. Vsi bolniki, ki niso zaradi bolezni brezpogojno priklenjeni na posteljo, prihajajo čez dan v dnevna prostora. Tam posedajo ob mizah, se raz-govarjajo, kadijo, igrajo šah, berejo časopise in tudi obedujejo. Razmeroma majhni dnevni prostor ustvarja tako med bolniki prijetno domačnost, pri kateri se sklepajo poznanstva in prijateljstva,
Postelja v bolniški sobi interne klinike, katero je odkupil g. Joško Majaron iz Borovnice z zneskom 20.000 lir. Tablica na steni opozarja na ta plemeniti sklep in išče posnemalcev.
Pogled v bolniško sobo na medicinski kliniki. V lepih, svetlih in prostranih sobah stoje ob obeh stranskih stenah večinoma le po 3 postelje, tako da je še vedno dovolj prostora in zraka.
ki trajajo tudi še potem, ko bolniki zapuste zavod. V zdravstvenem pogledu je pomen dnevnega prostora tudi v tem, da nudi bolnikom razvedrila, da tako pozabijo na svoje tegobe. Na drugi strani pa zaradi tega bolniške sobe nikdar niso preveč napolnjene in imajo težje bolni, ki edini leže na posteljah, več miru. Pri bolniških sobah moramo še posebej poudariti pomembno novost, da so v primeri z bolniškimi dvoranami splošne bolnišnice majhne in da imajo tudi po malo postelj. Šest do 8 postelj v prostrani bolniški sobi nikakor ni mnogo in zato tvori vsa soba neko celoto, v kateri se vsi bolniki med seboj dobro poznajo in drug drugemu pomagajo. Vtis, ki ga dobi obiskovalec, opravičuje primero, ki — kakor vsaka — prav tako šepa, da lahko bolniške dvorane splošne bolnišnice primerjamo najbolj neprijetnemu in ogromnemu tovarniškemu obratu, medtem ko so bolniške sobe klinike svetle in sončne družinske sobe.
Izrednega pomena je dalje, da kliniki, ki imata tudi razrede, teh ne razlikujeta v prostorih. Razlika razredov se pozna le pri hrani. Sprejemata bolnike od vsepovsod, če njihova bolezen zahteva klinično obravnavanje. Za siromašne imata brezplačno ambulanto, vsak dan od 8 do 10. Vsa notranja oprema, kakor postelje, posteljnina, oprava in drugo so prvovrstne. Kopalnice so izdelane najsodobnejše. Bolniki imajo tudi svojo garderobo, ki je v podstrešju. Tam ima vsak svojo omarico. Garderoba je urejena tako, da se za vsak primer lahko cikionizira in tako prepreči širjenje mrčesa, ki bi ga slučajno kak bolnik z obleko zanesel. Hodnik sam, ki veže bolniške prostore s stranskimi, je pokrit s preprogo in okrašen z zelenjem in cvetjem. Parketi v bolniških sobah se svetijo, nikjer ni nobenega praška. Zahvala za to
gre določilu, da večina bolnikov sprejema obiske v dnevnih prostorih, tako da se bolniške sobe čim manj mažejo.
Seveda potrebujeta še obe kliniki razne malenkosti, da bi bile popolnoma in vzorno opremljene. Tako se sedaj izdeluje še novo potrebno pohištvo, zlasti pa španske stene, s katerimi bodo v bolniških sobah lahko ločeni od drugih tisti bolniki, ki bi želeli še več miru in samote. Vse te naprave in nove pridobitve zahtevajo seveda novih izdatkov.
G. profesor dr. Karel Lušicky je znal vzbuditi zanimanje za kliniko tudi med premožnimi sloji, ki so se radevolje odzvali. Tako danes že zasebna darežljivost podpira stremljenja klinike. G. Majaron Joško iz Borovnice je odkupil bolniško posteljo in v ta namen daroval kliniki 20.000 lir, kar tudi jasno pove napis nad odkupljeno posteljo. Plemenitemu zgledu je sledil g. Pe-trič iz Borovnice, ki je odkupil otroško posteljo za 10.000 lir. Veletrgovec Gregorc iz Ljubljane je v svoji naklonjenosti tudi že obljubil, da bo odkupil posteljo. V zadnjem času je bila zaključena nabiralna akcija knjig za knjižnico klinike. Knjigarne in založbe so se radevolje odzvale in darovale nad 300 lepih knjig, ki bodo služile bolnikom za razvedrilo. Tako pomaga vsa naša javnost s srcem pri ureditvi in izpopolnitvi naših klinik in hvalevredno sodeluje z vodstvom klinike, njenimi predstojniki, požrtvovalnimi zdravniki, asistenti in pa zdravniki volonterji, katerim lebdi pri vsem njihovem delu pred očmi eno samo vodilo: Aegroti salus — summa lex! — Zdravje bolnika, največja zapoved! Dal Bog, da bi vsi. ki to zmorejo, podprli stremljenja požrtvovalnih zdravnikov in pomagali po svojih močeh k razvoju kirurgične in interne klinike.
S Kristusova zgodovina
Giovanni Papini. ♦-—
Končno stopi tretji dan v tempelj, razgleduje po dvoriščih in opazi poslednjič sredi hodnika tropo starcev, ki so se razgovarjali. Bojazljivo se približa — ker se je zdelo, da so oni z dolgimi plašči in dolgimi bradami ugledni možje, ki se ne bodo brigali za ženo iz Galileje — in zapazi v sredi zbora valovite lase, rjava lica, sveže ustnice svojega Jezusa. Ii starci so se razgovarjali z njenim sinom o zakonu in prerokih; vpraševali so ga. Odgovarjal jim je, in ko je odgovoril, jih je pa on povpraševal, in oni so ga poučevali in se čudili, da deček v tej starosti tako dobro pozna Gospodov besede.
Marija je obstala in ga nekaj trenutkov opazovala, kakor da ni verjela svojim očfcm: njeno srce, ki je malo prej tesno bilo, ji Je tolklo vedno jačje od začudenja. Toda ni se mogla več zatajevati in poklicala ga je nenadoma z močnim glasom po imenu. Starci se odmaknejo, in žena pritisne sina na prša in ga objame br~z besede in mu moči obraz z solil za m i, ketere je do zdaj iz sramežljivosti za-
Idrževala.
Prime ga in odpelje stran; overjena, da ga ima pri sebi, da sa je našla, da je prav tik nje, da ga ni izgubila, se srečna mati spominja obupane matere.
»Zakaj si namn to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te 7. žalostjo iskala.«
»Zakaj si me iskala? Ali nisi vedela, da se moram ukvarjati z zad-vami svojega očeta?«
Težke so te besede, posebno, ako jih izgovori dvanajstletni sin materi, ki je tri dni zanj trpela.
>In onadva,« dodaje evangelist — nista ra; zumela, kar jima je rekel.« Ali zamoremo mi po tolikih stoletjih krščanskih skušenj razumeti one besede, ki se zde na prvi pogl-d trde in ohole?
Zakaj me iščeta? Ali ne vesta, da se ne morem izgubiti, da me nihče ne bo nikoli izgubil, niti oni, ki me bodo položili pod zemljo?_ Jaz bom povsod, kjer bodo vame verjeli, četudi me z očmi ne bodo videli, noben človek me ne bo mogel izgubiti, ako me le ima v srcu. Ne bom se izgubil, ko bom sam v oljčnem vrtu, ko bom sam v grobu. Ako se skrijem, se vrnem, ako umrem, vstanem: Kdor me izgubi, me mora najti.
In kdo je oni oče, o katerem mi govorita? Je oče po zakonu, po ljudski sodbi. Toda moj pravi Oče je v nebesih, je Oče. ki je govoril očakom iz obličja v obličje, ki je polagal besede v usta prerokom. Jaz moram vedeti, kar je rekel njim o meni, njegovo večno voljo, postave, katera je dal svojemu narodu, pogodbe, katere je sklenil z vsemi. Da izpolnim ono, kar je naročil, se moram ukvarjati z onim. kar je resnično njegovo. Kaj je zakonita, človeška, časna zaveza proti mistični, duhovni, večni zavezi?
Spori
Iz zgodovine slovenskega smučarstva
Prve smuči, prvi tečaji in prve tekme v Ljubljani
Ce se ne motimo, nas ločijo od srrmške 6ezone še dva, trije tedni. Ta ča6 lahko še porabimo, da brskamo po starih zapiskih in ugotovimo, kako 60 6mučali Slovenci v prvem času velikega smuškega pokreta. Pregledali 6mo ljubljanske dnevnike iz leta 1900., toda o športni rubriki in o smučanju ni ne duha ne sluha. Pač pa smo izsledili v Planinskem vestniku kratek potopis »S 6kiji na Šmarno goro«. V glavnem pa je bila to doba, ko še niso poznali zimske turi stike, ko so bili smučarji redkejši od belih vran in ko še nikdo ni mislil na to, da bi 6e tudi po rimi podal na visoke gore.
Proti koncu 19. stoletja so poznali ©muči le bloški kmetje in verjetno tudi pohorski drvarji in gozdarji. Meščanske gospode zima še ni zanimala, tudi se ni brigala za »šmeče«, ki jih je spravljala najbrže v isti koš 6 krampom, motiko, grabljami in drugimi simboli delavnih ljudi. Pač pa je živel v Starem trgu pri Ložu velik prijatelj dilc, ki te nosijo po snegu. To je bil — kakor čitamo v Kve-drovem 6pisu »Zgodovina našega smučarstva« — Henrik Scholmayer-Lichtenberg, oskrbnik v snežiški graščini. Brez dvoma 6e je veliko bavil s smučanjem, saj je 1. 1894. izdal knjigo o kretanju na smučeh, ki je izšla v Celovcu. O tej knjigi trdijo, da je strokovno prav dobra, vendar kaj več nam o njej ni znanega. Zanimivo bi bilo ugotoviti, če je bilo Lichtenbergovo smučanje izvirno ali ga je prinesel od drugod. Za razvoj slovenskega smučar-
Belgrad v znamenju »slav«
Prijadrali smo v december. Zima je že tu, 6edaj prav zares. Sonce, zrak, veter, drevje, vsa narava, vse izgleda zimsko. Mrzlo je, ivje se nabira na drevju, fin, suh pršič pokriva ulice, parke, strehe hiš, drevje. Termometer že teden dni kaže stalno pod ničlo. Nenavadno zgodaj smo letos dobili zimo.
Zima ... Ta misel ti vzbudi nešteto prijetnosti, radosti in veselih dogodkov, pa tudi drugih občutkov.
Belgrajčanom in Srbom sploh prinese zima dneve praznovanja družinskih in organizacijskih patronov. Slava! — Vsaka ustanova, vsaka družina si pri svoji ustanovitvi izbere svojega patrona, katerega god slavi na njegov dan. V Srbiji je veliko družin, ki imajo za svojega varuha istega svetnika. Najobičajnejši so: nadangel Mihael, sv. Nikola, Djurdje i. dr.
Za slavo pripravijo tri posebnosti: »žito«, t. j. posebne vrste kolač, »slatko«, L j. kompot, pripravljen iz raznih vrst sadja, in znano »crnu kafu«. Vsak znanec mora priti čestitat družini, ki »slavi slavo«, sicer se zameri, Pri obisku mu ponudijo »žito«, »slatko« in črno kavo. Ko dobi na mizo črno kavo, mu je s tem dano znamenje, da lahko odide.
Tega starega običaja se Srbi zelo držijo. Omenjene tri posebnosti in i» kaj boljšega mora
ta dan priti na mizo, pa naj stane, kar hoče. Zato je te dni, ko so »slave« na dnevnem redu, po belgrajskih trgih in ulicah zelo živahno. Pojavile so se velike množine kokoši, puranov, gosi in celo mladih prašičkov, kar je bilo do pred kratkim časom še velika redkost. Tudi kupovalci se z vsemi mogočnimi sredstvi zavarujejo proti oblastem in prenašajo svoje »trofeje« s trga v vrečah, dobro zavezane. Le kruljenje in brcanje v vreči ti izda, da je notri nekaj, čemur se prašič pravi. V6ak skuša svoj »dobitek« čim hitreje spraviti domov, da ga ne bi med potjo izdal, ker zlata vredna živalca pač ne ve, da mora v vreči molčati in mirovati.
Tako vsak Srb, čeprav je še tako siromašen, brez sredstev, praznuje svojo »slavo« kolikor more bogato in prijetno. »Na »slavski dan« počiva tudi vsako delo. Če praznuje »slavo« privatna ali državna ustanova, tedaj tisti dan urad ne dela. Prav tako smejo učenci ostati na svojo »slavo« doma.
Dobro, poceni in solidno Vam postrežejo
ttflii inmmtil
6tva pa je bil Lichtenberg več ali manj brez pomena, ker si ni vzgojil učencev, razen nekaj gozdarjev, ki so ga posnemali.
Prve sodobne smuči je prinesel v Ljubljano najbrže Joža Kunaver. Glede zimske turistike so orali ledino »Drenovoi«. To je bila družba mladih planincev, ki so že v prvem desetletju našega stoletja tudi pozimi radi zahajili na gore. Uporabljali so največ krplje, nekateri pa tudi smuči. Med prvimi znanimi smučarji so bili Badjura, Tavčar in Kunaver. To so imena, ki so tesno združena 6 po-kretom, ki je zajel pred svetovno vojsko le nekaj navdušenih fantov, v novejšem času pa desettisoče prijateljev bele opojnosti.
Najprej so hodili na Rožnik, Oolovec, Katarino in Kurešček, kmailu pa so se podali na Krvavec, kjer sia Badjura in Kunaver prvič tekmovala, ko 6ta smučala z vrha na Križko planino. Kakor znano, so uporabljali v prvih časih smučanja le eno palico, na katero so se opirali in žnjo zavijali, ali pa tudi zavirali, kadar je šlo prehitro.
Prvi, ki se je udeležil smuškega tečaja, je bil Badjura. Leta 1910. je bil poklican na orožne vaje in 6e je kot vojak seznanil s šolo smučanja. Tri leta pozneje so bile v Bohinju prve vojaške 6muške tekme, na katerih je dosegel Badjura tretje me6to. Tik pred svetovno vojsko in sicer od 2. do 10. januarja, 60 priredili v Bohinjski Bistrici prvi civilni smuški tečaj za športnike, lovce in gorske vodnike. Po kratkem poročilu v »Slovencu« 5. januarja 1914. posnemamo, da je pripeljal v nedeljo poseben vlak iz Trsta v Bohinj nad 200 sankačev in 6rmtčarjev. To 60 bili seveda izletniki, v 6mu-škem tečaju pa je bilo le 12 učencev. V drugi polovici januarja pa so imeli tudi v Ljubljani prvi 6muški tečaj, v katerega se je vpisalo 40 športnikov, med njimi 10 žensk. Kakor vidimo, je bil januar leta 1914. važen mejnik v razvoju slovenskega smučarstva. Takrat so priredili tudi smuško tekmo za prvenstvo Kranjske in Primorske. Istega leta 60 priredili tudi pomembnejši 6muški izlet, ko so hrvatski in slovenski smučarji krenili za Veliko noč na Kamniško sedlo. Led je bil prebit in družba prvih smučarjev je z veseljem čakala na prihodnjo sezono. Ves razvoj pa je zaustavila velika vojska, ki je preložila razmah slovenskega smučaT6tva na poznejša leta.
•
O smuški h tekmah l. 1914. v Bohinju je prinesel »Slovenec« 12. I. 1914. kratko poročilo, v katerem omenja, da je prišlo iz Treta in Gorice blizu 500 sankačev in »6niukačev«. — »Videli smo prave zimsko-športne trese, dame v raznobarvnih swea-therjih in športnih hlačah in precejšnje število smu-kačev v najmodernejših krojih. 10 dni trajajoči smuški tečaj gorskih vodnikov je priredil ob zaključku malo smuško tekmo na Ravneh. Tekmovalo je 9 udeležencev in si je priboril prvo darilo lovec Oitrl, drugo darilo hotelir Rabič, tretje darilo pa jurist Ernst Rabič iz Kranjske gore. Dr. Treo 6e je zahvalil v lepih besedah prirediteljici tečaja Deželni zvezi za tujski promet in izbornemu učitelju Rudolfu Badjuri«* ____'
Druga preizkušnja moštva SK Ljubljane
Vodstvo Ljubljane si prizadeva, da bi nudilo sedaj, ko je še nekaj časa za okrepitev moštva za gostovanje v starih jjokrajinah. čim ostrejši trening svojim igralcem. Za nedeljo se pogajajo z Jadranaši, katere so povabili na svoje zeleno polje nasproti Stadionu. Če bodo Jadranaši ponudbo sprejeli, bosta oba kluba okrepila svoji enajsto-rici z gosti in v nedeljo bomo imeli spet tekmo, ki bo — tako vsaj upamo — prinesla več jasnosti glede trenutne moči našega nogometnega prvaka.
Zaupnik CONI-ja objavlja
Športna igrišča, kopališča in druge športne ureditve v pokrajini morajo služiti samo šjx>rt-nim namenom in se ne smejo v nobenem primeru uporabiti v kakršne koli druge namene. CONI si pridržuje pravico ustaviti šj>ortno delovanje društev, ki bi svoja športna polja izpremenili ali jih uporabljali v druge svrhe, kot je bil njihov prvotni namen.
Šport v kratkem
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek vseh klu-bovih tekmovalcev v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10.30 v gostilni na strelišču pod Rožnikom. Važno zaradi treninga. Udeležba obvezna.
Na Rakeku so zgradili smuško skakalnico, ki bo omogočala skoke do 27 m. Z novo skakalnico je storil SK Javornik važen korak za napredek smuškega šjx>rta na Notranjskem.
Najhitrejši Evropejci. V listi letošnjih najboljših atletskih rezultatov čitamo, da so bili v teku na 100 m najhitrejši sledeči tekalci: 1. Osendarp, Nizozemska 10.4, 2. Valmy, Francija 10.4, 3. Monti, Italija 10.5, 4. Maiani, Italija 10.5, 5. Tito. Italija 10.5, 6. Scheuring, Nemčija 10.5, 7. Seul, Nizozemska 10.5, 8. Gryseel, Nizozemska 10.5.
Reška Fiumana, ki igra v B diviziji italijanskega nogometnega prvenstva, je igrala preteklo nedeljo s Pro Patria in dosegla izenačenje z 2:2 (2:1). Na prvenstveni razpredelnici je Fiumana na predzadnjem mestu.
Goriški nogometni klub Gorizia, ki igra v C diviziji državnega nogometnega prvenstva, je zmagal v nedeljo nad Ampelejo s 3:1. V okvirju A je Gorizia na čelu razpredelnice z 12 točkami.
Mariborski Rapid na petem mestu. V nedeljo so zaključili na Štajerskem z jesenskim nogometnim prvenstvom, katero si je priborilo moštvo Kapfenberga. Mariborčani so na petem mestu, Celjani pa na sedmem.
Joe Louis se bo spet boril za svetovno prvenstvo v boksu. Izzval ga je Buddy Baer, račune pa bosta poravnala 9. januarja v Newyorku. O Baeru ne vemo nič drugega kot da je brat slavnega M. Baera, ki se je boril proti Maksu Schmelingu. Joe Louis se bo tokrat boril za naslov svetovnega prvaka že 20-ič.
V znamenju časa. Znamenito finsko visoko šolo za telesno vzgojo ob jezeru Vierumaki so spremenili v vojaško bolnišnico za ranjence. Istemu namenu služi sedaj tudi olimpijska vas pri Berlinu.
Švedski igralci hokeja na ledu, ki so gostovali te dni v Nemčiji, so podlegli v Monakovem prvega dne z 1:3, za tem pa so igrali s SC Rieser-see 2:2.
Železni Borchmeyer, ki se je deset let boril v finalnih tekmah za nemško državno prvenstvo, je zapustil tekmovalsko kariero in se posvetil poklicu športnega učitelja. Nastavili so ga v neki berlinski vojaški bolnišnici, kjer trenira rekonva-lescente.
Švedski boksarji se bodo borili 12. decembra proti nemškii reprezentanci. S srečanjem v Stockholmu bo zaključena letošnja boksarska sezona*
novice,
Koledar
Petek 12. decembra: Aleksander, mučenec; Dio-nizija, mučenica; Maksencij, mučenec.
Sobota, 13. decembra: Lucija, devica in mučenica; Otilija, devica; Orest, mučenec; Ev6tracij, mučenec.
Novi grobovi
+ G. Anton Turk, šolski upravitelj v pokoju ter posestnik v Ljubljani, je izdihnil svojo dušo, star 63 let. Pogreb bo v soboto 13. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti 164 k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše sožalje!
-j- Kune Dragorad, višji pisarniški oficial pri okiainem sodišču v Črnomlju, je umrl dne 9. decembra. Rojen leta 1891 v Novem mestu kot sin znanega novomeškega klobučarja, je po končanih šolah leta 1908 stopil v službo pri okrajnem sodišču v Črnomlju kot volonter. Tu ie služboval do svoje smrti. Že dvakrat je prekinil svojo službo, prvič leta 1914, ko je moral v vojno, iz katere se je vrnil leta 1919, drugič pa leta 1921, ko je bi! nekaj mesecev dodeljen k okrajnemu sodišču v Konjice. Potem pa je od leta 1922 do svoje smrti nepretrgano služil v Črnomlju, kjer je med predstojniki in prebivalci užival sloves vestnega in poštenega moža. Zapušča vdovo Ivanko roj. Puliek, s katero se ie poročil leta 1921. Izrekamo ji svoje sožalje. Pokopali so ga v četrtek ob dveh popoldne v Črnomlju. Naj počiva v miru!
n
Mišmi -brevirji-lilur-gičue knjige s\ etov. mhza ožb fuatet Ma-r™rietti, Libreria Va'i""l cana, Desclče Gregori-ana. in dr. v preprosti in luksuzni opremi.
Ve.ikt i/bira del sistematične teoiouiie in knjig za bogoslovni študij. Dela iz praktične teolog je (pfs'ora ke, pridige itd.) v slovenskem, Istinskem italuanskem in nemškem jeziku. Mladinsko in stanovsko slovstvo Vagoleslove (prakt čno in siste-m itično) Cerkvena gianbo.Cerkvene tiskovine - kanon table Nori innšni obrasel in oh-ciji Slovensko versko in nabniuos.ov-stvo.
A
Zahtevajte kataloge
LJUDSKA KNJIGARNA. LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 5
Važno posvetovanje v Črnomlju
Ljubljana, 11. decembra.
9. decembra je bilo v Črnomlju posvetovanje, ki so se ga udeležili vsi voditelji podpornih središč in šol iz črnomeljskega okraja.
Na posvetovanju, ki mu je predsedoval inž. Emilio Cassanego, pokrajinski inšpektor ter predstojnik urada za pomoč pr; zveznem poveljstvu GILL-a, so dali točna navodila glede pravilnega funkcioniranja zimske pomoči italijanske liktor-ske mladinske organizacije iz Ljubljanske pokrajine. Razložili so tudi velik pomen dela, ki ga je ta organizacija v zadnjem času izvedla,
Pouk italijanske književnosti na ljubljanskem vseučilišču
Ljubljana, 11. dec.
Vsak četrtek ob 16 bo v veliki dvorani vse-učiliške knjižnice prof. Bartolomeo Calvi s turin-skega vseučilišča, ki predava italijansko književnost na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, imel na svojem tečaju predavanje v slovenščini in bo govoril o temi: »Sestavni elementi Dantejevega pesniškega sveta«.
Znani profesor bo nadaljeval s svojimi prej davanji po naslednjem urniku: ponedeljek od 15 do 16 in ob sredah od 16 do 17 v poslopju vseučilišča v balkonski dvorani; ob torkih od 14 do 15. ob četrtkih od 16 do 17 v veliki dvorani vse-učiliške knjižnice; ob petkih od 16 do 18 v roma-nističnem seminarju. Pri prvih dveh predavanjih se bo bavil z italijansko književnostjo, v naslednjih dveh dneh bo bral in razlagal posamezne odstavke iz Divine Commedie s posebnim ozirom na življenje pesnika Danteja, zadnji dan pa bodo vaje v predavanju v italijanščino in iz italijanščine.
Istočasno bodo začeli s tečaji italijanskega jezika lektorji prof. dr. Attilo Budrovich, prof. dr. Valeria Grohar Rorato, prof. dr. Nerea Degrassi in prof. dr. Aldo Franchi in sicer na juridični. filozofski, medicinski in bogoslovni fakulteti.
Sloviti profesor Eugenio Theseider Dupre z rimskega vseučilišča, ki je bil imenovan za profesorja za italijansko zgodovino na filozofski fakulteti, pa bo začel s predavanji po božičnih in novoletnih počitnicah.
-k
—	Vremensko poročilo. Mraz pritiska. Noči so jasne, podnevi jiostaja topleje in sončno. V sredo je toplomer zaznamoval zjutraj —3 stopinje Celzija, dnevna najvišja temperatura je bila v sredo ob 14 dosežena še nad ničlo namreč +3.8 stopinj Celzija. V sredo je tlakomer kazal 767.2 mm. V četrtek je bila najnižja jutranja temf>eratura —4.5 stopinj, tlakomer pa se ie dvignil na 768.8 mm.
—	Zaradi vloma v škofijsko pisarno obsojen. Ponoči 1. novembra je bilo vlomljeno v škofijsko pisarno. Dva mlada svedrovca Dušan K. in France Tekavc. prvi r>o poklicu trgovski zastopnik, drugi šofer in mehanik, 6ta s svinjsko nogo v pisarni na-vrtala blagajno. Iz srednjega predala sta j>obraIa 7.891 Mr. Pripravljala sta 6e, da bi navrtala še sjKHlnji predal. Ropot v pisarni je prvi začul 6luga Boltežar Prilaznik. Z veliko previdnostjo se mu je ]x>srečilo priklicati karabinerje in vojake, ki so prišli v palačo in oba vlomilca prijeli. Mali kazenski 6enat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, ju je sodil. Oba sta vlom priznala. Bila sta obsojena Dušan K. na tri leta in France T. na 18 mcsecev robije. Sodbo 6ta sprejela.
—	Kupčije z zemljišči in hišami. V prvih desetih dneh decembra je zemljiškoknjižni urad zaznamoval 23 kupnih fiogodb za celotno kupno vrednost 773.000 lir. V novembru je bilo zaznamovanih 42 kupnih pogodb za vrednost 1,478.633 lir.
—	Dražba nepremičnin. Zemljiškoknjižni urad je v novembru zaznamoval 13 realnih cksekucij, s katerimi so se upniki na raznih posestvih v mestu in okolici vknjižili za 6voje terjatve v znesku 54.243 lir in za starejše terjatve v znesku 27.938 din. Podanih je bilo pri okrajnem sodišču 15 predlogov na uvedenje draJbenega postopanja za terjatve v znesku 58.754 lir in 67.315 din. Sedaj so redki primeri, da pride dejansko do prodaje nepremičnin na dražbah, ker skušajo dolžniki še pravočasno doseči sporazum z upniki in dosežejo na kak način kritje terjatev. V 24 primerih je bilo dražbeno postopanje ustavljeno za terjatve 49.147 lir in 166.844 din.
Ljubljana
1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino
je daroval g. Alojzij Sušnik, trgovec v Ljubljani, v počastitev spomina blagopokojnega Andreja Šarabona znesek 250 lir. Plemenitemu dobrotniku iskrena hvala!
1 Za knjižnico bolnikom na kirurgični kliniki v Ljubljani je več knjig leposlovne vsebine daroval tudi poštni uradnik g. Karel Land-staedter, za kar se mu predetojništvo klinike najlepše zahvaljuje.
1 Sv. maša za pokojnega Erkerja Ferdinanda bo v soboto, 13. t. m. ob pol 8 v frančiškanski cerkvi pri oltarju Srca Jezusovega. Tovariše in prijatelje vljudno vabimo.
1 V počastitev spomina namesto cvetja na grob abs. inž. Erkerja Ferdinanda so darovali njegovi tovariši znesek 230 lir socialni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala.
1 V nedeljo ob 5 vsi v Rokodelski dom. Videli boste lepo Meškovo božično igro »Henrik, gobavi vitez«, V današnjih težkih časih, ko v svetu tako manjka ljubezni, bo to delo prineslo nove tolažbe in upanja. Občinstvu obisk toplo priporočamo. Vstopnice so v predprodaji v nedeljo od 10—12 in eno uro pred predstavo v pisarni Rokodelskega doma. Petrarkova 12-1.
1 Obiskovalce koncerta APZ ojiozarjamo, da zasedejo prostore nekaj minut pred pol sedmo, ker se bo koncert začel točno ob napovedani uri.
1 E. Gregorin: Kralj z neba. Ob času, ko se ]io svetu preliva kri, si vsak V6aj ob božičnih praznikih zaželi miru in božičnega veselja. Pohitite zato v frančiškansko dvorano, kjer vam bo Prosveta M. O. ob praznikih uprizorila prekrasno Gregorinovo božično dramo »Kralj z neba«. Drama je zgrajena na podlagi Evangelija ter vsebuje šest znamenj ob času Kristusa kralja. Drama bo dobro naštudirana, spremljana z melodiozno glasbo in nikomur ne bo žal, kdor jo bo videl. Prva uprizoritev bo na Sveti dan 25. decembra ob pol 5 jx>poldne, druga na praznik sv. Štefana ob 3 popoldne in na nedeljo 28, decembra ob 3 popoldne. Za deželske obiskovalce je mogoč povratek z večernimi vlaki, zlasti na praznik sv. Štefana in na nedeljo 28. decembra. Vabimo verno slovensko občinstvo, ter vsa ljubljanska in okoliška prosvetna društva, da si to lejx> delo ogledajo. Vabimo starše, ki naj pripeljejo s 6eboj otroke, da bodo nazorno videli to, kar se učijo v šoli. Vstopnice si pravočasno preskrbite v predprodaji v znani trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ul. 1.
VAIESKA VETER ro:ena LILIEG
stanujoča	SfiAU E
Medveiova cesta 5I6Va 9 D opozarja vsled neprestanih zamenjav da ni identična
z gospodično Kordulo ali Vando VETTER
stanujočo Medvedova cesta SI. 5
1 Kongregacija akademičark ima drevi ob J-a7 redni sestanek v frančiškanski kapeli. Pridite!
1 V fiočastitev sj>omina veletrgovca g. Andreja šarabona so darovali Podpiornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani g. Luka Rihtaršič, prodajalec sadja 100 lir, g. Pirnat Franjo, trgovec z vinom 50 lir; v joočastiev 6jx>mina veletržca g. Viktorja Medena pa ga. Vera dr. Papeževa 100 lir. Da-rovateljem nasa iskrena zahvala.
1 Oblačilne nakaznice dobe vsi tisti, ki stalno prebivajo v Ljubljani in jih še niso dobili, samo še do sobote 13. decembra med uradnimi urami od 9—15 v odseku za oblačilne nakaznice v 1. nadstropju hiše na Ambroževem trgu 7. Zadnjič opozarjamo vse upravičence, naj do sobote govtovo pridejo po svoio oblačilno nakaznico, ker je je pozneje ne bo nihče več dobil.
Gledališče
Drama: Petek, 12. dec.: ob 15. uri: »Hamlet'. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. — Sobota, 13. dec.: ob 17.30: >>Bog z vami, mlada letal« Red B. — Nedelja, 14. dec.: ob 14. uri: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. — Ob 17.30: »Boter Andraž«. Izven. Znižane cene.
Opera: Petek, 12. dec.: Zaprto. — Sobota, 13. dec.: ob 17.30: »Madame Butterfly. Izven. — Nedelja, 14. dec.: ob 10.30: »Desetnica«. Mladinska igra. Izven. Zelo znižane cene. — Ob 15. »Netopir«. Izven. Zelo znižane cene.
Sprememba gledališkega repertoarja. Uprava Opere sporoča: G. Betteto v soboto ne bo
Predstava ob 16 in 18.15. ob nodellah In pra-intk'h na ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30
Krvava roža
Najnovejši velefilm slovite Viviane Romane« George- Flamant. Paul Amiot C. ApoPoni Vb erna nrpdntava radi k« ncertn odpade KINO UNION TF.L. .27.21
Film naoetlh ln pustolovskih dejanj ter ljubezenska spletk
Znamenje Robln Hooda
R. PerrdH, Luntia CMlardo Martinem Casado KINO SLOOA - TEL. »?-"*«>
N»|bntJ prllJubllMn« iiriaioa At.IDA VALLI In tOiOO (JiA' 'HKT11 v enem nanenftiti filmov sez.
Tajna ljubezen
(po rom. A. Helterjn). — On'iili iralct Vlvi Oioi Osvalrio Volentl, Helin Strnrnce, C. Ptlotto Itd. KINO MATICA - TEL. 22-41
Diffida Svarilo
1'Is ti tu to „EMON A" S. A. - latituto Agncolo lmmobiliare di Lubiana, che ha comperato tutte le propriet& agri-cole e torestali degli allogem tedesehi emigranti da queata Provincia, compreso il bestiame, le maccbine e i prodotti del iondo, (legna da ardere, (leno, gra-noturco, pa tate, ecc.| diffida cbiunque dali'acquistare detto bestiame e prodotti presso gli altogeni optanti, cd banno astunto impegno di non venderli diret-tamente.
Per eventuall acqulstl, rivolgersl in-▼ece airiatltuto ,.EMONA" in Kočevje.
Družba „£MONA» S, A - latituto Agncolo lmmobiliare v Ljubljani, ki je kupila od nemških izsel,encev ljubljanske pokrajine vso polisko in gozdno lastnino, vkliučno živino, poljedelske stroje in pridelke, {drva za kurjavo, seno, koruzo, krompir itd.) svan vsakogar pred nakupom omenjene živine in pridelkov od optantov, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami proda,ali.
Za morebitne nakupe se je obrniti na družbo „E M O N A" S. A. v Kočevju.
mogel peti »Prodane neveste«, ker si je zvil nogo. Namesto tega bo v soboto v Operi ob 17.30 »Madame Butterfly«. Predstava bo izven abon. j
V	nedeljo ob 10.30 »Desetnica« (mladinska : igra), izven abonmaja, zelo znižane cene. — i Ob 15 pa bo na sporedu »Netopir«, izven, po znižanih cenah.
V	petek ostane Opera zaprta.
Radio Ljubljana
Petek, 12. decembra; 7,30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Operetna glasba, vmes ob 8,00 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Koncert pianista Marjana Lipovška — 12.40 Mali orkester pod vvodstvom Vaccarija — 13.00 Napoved časa — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert pod vodstvom Manrica de Tura — 14 Radi|ska poročila — 14 15 Komorna glasba — 14 25 Orkester Cetra pod vodstvom Barzizza — 14.45 Komorna glasba — 14.25 Orkester Cetra pod vodstvom Barzizza — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17 15 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M Šijanca s sodelovanjem sopranistke Heybalove — 19 00 »Par-liamo 1'italiano«, prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20.00 Napoved časa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.45 Lirična sezona EIAR-ja: Simfonični koncert pod vodstvom Karla Schurichta — V odmoru pogovor v slovenščini — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 m mr. Bohinc, ded., Cesta 29. okt. 31.
Poizvedovanja
Zgubila sem aktovko z važnim predavanjem. Najditelj naj odda v upravo »Slovenca«.
Oseba, ki je v 6redo zjutraj na šmareki cesti od trgovine Zaje do mitnice vzela z voza aktovko z vsebino, ki je zanjo brez vsake vrednosti, naj jo vrne v upravi lista, drugače 6e bo proti njej uradno postopalo, ker je dobro znana.
Krušno karto sem zgubil na ime Žonta Ivan, Domžalska cesta 4. Pošten najditelj naj jo vrne na gornji naslov ali upravi »Slovenca«.
Kdor je našel denarnico, ki sem jo zgubil, naj jo vrne; sem revež in prosim, da jo proti odškodnini izroči: Tomaž Seliškar, št. 1, nasproti tovarne za klej.
S Spodnjega štajerskega
Obsojen ovaduh. Graško deželno sodišče je, kakor poroča Marburgerica, te dni obsodilo na poldrugo leto težke ječe 27 let starega Mariborčana Oskarja Lacha, ki je po krivem ovadil prejšnjega mariborskega špediterja Franca Mi-lavea, češ da je on dne 10. aprila 1941 umoril v Rogatcu mariborskega Nemca Izidorja Copetti-ja. Lach je pri svojem prvem zaslišanju povedal, da je omenjenega dne Milavec bil v Rogatcu, kjer se je izda jal za četnika ter da je kot tak dal pomoriti omenjenega Copettija in še 14 drugih Nemcev. Lach je pridobil dva srbska vojna ujetnika, ki naj bi bila njegovo ovadbo potrdila. Ko pa je oblast tisti umor natančno preiskala, je do.jnala, da je umora sumljiv neki Emerik Gobec, ki so mu pozneje umor tudi dokazali. Obravnavo je pred graškim deželnim sodiščem vodil ravnatelj dr. Toplak, ki je v razsodbi naglasil, kako grdo je bilo to Lacho-vo dejanje. Ko bi Milavec ne bil mogel dobiti razbremenilnih prič, bi ga bila zadela smrtna kazen. Obravnava je dognala, da je Lacha k takemu podlemu dejanju nagnila konkurenčna zavist. Lach naj se le posebno olajševalnim okoliščinam zahvali, da je bil v sodbi deležen razmeroma tako nizke kazni.
V Konjicah je umrla 78 let stara sedlarjeva žena Ana Hasenbiichel. Nemški listi naglašajo, da je rajna bila najstarejša nemška ženska v Konjicah, ki je ves čas zvesto držala z Nemci.
Z Gorenjskega
Nesreče pri delu v guštnnjski jeklami. Ko
je brusil jekleni žig, ie mladi Makso Pušnik dobil v oko drobec jekla, dasi je nosil zaščitne naočnike. — Delavec Janez Jež je v posodo tekočega jekla dal mangan, nakar je jeklo začelo brizgati. Pri tem je žareče jeklo moža ožgalo na desni roki. — Delavec Peter Adamič je z veliko lopato grabil žlindro iz Martinove peči. Žlindra je bila kajpada še sila vroč«. Adamič bi bil na roki moral imeti rokavice, pa jih ni imel. Ko je hotel lopato spraviti in jo je prijel z golo roko, sc je hudo opekel.
Pouk na učiteljišču v Kranju se je začel za drugi letnik v ponedeljek 8. decembra, medtem ko se bo pouk za prvi letnik začel kasneje.
Svinjski hlev je zgorel kmetu Jakobu Ma-leju v Olševku, občina Šenčur pri Kranju. Gasilci so ogenj toliko omejili, da hiša in gospodarsko poslopje nista zgorela. Tudi svinje so rešili.
Iz Ribnice
+ Brodnik Elizabeta. V sredo dopoldne so spremili Ribničanl na zadnji poti 90 letno mamico Brodnik Elizabeto. Pokojna je bila dobra družinska mati in verna obiskovalka obhajilne mize. Ohranimo jo v spominu, njej pa naj sveti večna Ulil
Iz Srbije
Ginljiv slovenski sveti Miklavž v Vrnjački banji. Tudi Slovenci, ki žive v znanem letovišču Vrnjački banji v Srbiji, so priredili lepo mladinsko zabavo v hotelu Sveti Djordje, Prišli so vsi Slovenci s svojimi otroki ter tudi mmgo domačinov, na čelu s policijskim komisarjem g. Pecičem ter zastopniki Rdečega križa. Slovenci so napravili lepa vabila, ki jih je lastnoročno naslikal Miha Remec, ki je tudi vnet in edini ilustrator slovenskega lista »Zabavni list«, ki je že štirikrat izšel v Vrnjački banji. Spored svetega Miklavža je bil prav pester. Glavno igrico je napisal slovenski pisatelj dr. Alojzij Remec, režiral pa je g. Trpin iz Prevalj, v igri pa sta se odlikovala najbolj omenjeni g. Miha Remec, sin bivšega ptujskega župana, ter Boža Kaffon iz Prevalj. Na sporedu je bila tudi telovadba ter več za to priliko zloženih pesmi. Pri godbi sta sodelovala g. Kraut iz Maribora ter sedmošolec Rudolt iz Ptuja. Domače gospe in Rdeči križ so pa prispevali z darili. Kakor vidimo, je slovenski Miklavž tudi v Srbiji obiskal naše ljudi ter jih razvedril in prinesel veselja našim malim. In take prireditve so bile tudi drugod.
Zapiranje gostiln po Srbiji. Srbska vlada je izdala odredbo, s katero je zaprla večino podeželskih gostiln. V bodoče bodo smele obratovati v Srbiji samo še takšne gostilne, ki so res nujno potrebne zaradi potujočega občinstva. Istočasno je srbska vlada proglasila za vasi celo vrsto dosedanjih srbskih mest.
Uredba o preskrbovanju oboroženih oddelkov. Srbska vlada je izdala uredbo o preskrbovanju z denarjem, živili in ostalimi življenjskimi potrebščinami četniških in ostalih prostovoljskih oboroženih oddelkov.
Belgrad se ženi. V zadnjih šestih mesecih se je v Belgradu poročilo 2516 parov.
XIII.
»Bila se bova brez — orožja!«
Mišek je pri priči zalučal svoje orožje V6tran. Netopirjev samokres pa ie bil sploh prazen. Boj naj bi se bil tedaj nadaljeval brez orožja. Toda razbojnik ni držal besede; pograbil je svoj samokres za cevko, s kopitom pa je nameril na Miško-vo glavo. »Na, ri6 neumni!« je zarigaL
Mišek je spretno zmaknil glavo, stisnil pest in skočil v nasprotnika.
»Tu imaš, zverina, svoje plačilo!« Z vso silo je usekal razbojnika po čeljustih.
Netopirju se je z vrtelo v glavi; opotckel se je, 6amokre= mu je padel iz roke, Mišek se je pognal za orožjem, brcnil je samokres, da je od>lctel v prepad, kjer je ležalo tudi Miškovo orožje.
KULTURNI OBZORNIKI
Dve premieri v ljubljanski Operi
Singapur
Rossinijevo komično opero »Seviljskj brivec« je imela ljubljanska opera že lansko sezono na sporedu. Letošnjo uprizoritev moramo smatrati bolj za ponovitev kot za krstno predstavo, v kolikor ni bila seveda opera za poslušalce nova zaradi nekaterih sprememb v nastopajočih osebah in še posebej v dirigentu.
Tudi ta opera nosi vse za Rossini,ja in za njegovo ustvarjanje značilne poteze: Rossini piše svoje melodije in riše značaje z lahko roko; za domisleke se mu ni treba boriti, zdi se, da je z njimi včasih kar razsipen; od tod je razumljivo izredno visoko število njegovih opernih del. Seveda ni mogel biti pri obilici svojega ustvarjanja preveč kritičen, zato se mu včasih zgodi, da brez pomisleka porabi motive tujih ali svojih lastnih prejšnjih del. — Orkester mu zveni sveže, lahkotno. Pevski glas mojstrsko izrabi, naj bo to v resnejših spevih ali v bujnih koloraturnih arijah, ki jih ravno v Seviljskem brivcu ne manjka. Poseben dar ima za karakteriziranje komičnih oseb in scen. V vsem njegovem ustvarjanju pa vlada neka naravna neprisiljenost in sproščenost, ki zajame tudi poslušalca.
Ljubljanska izvedba je skušala vse navedene značilnosti kar se da verno podati. Grofa Almavivo je igral Manoševski. Igralsko se je dobro vživel v različne preobrazbe svoje vloge in nam ravno tako prepričljivo zaigral grofa kot učitelja plasbc ali celo ne preveč pijači sovražnega vojaka. Njegov glas smo že večkrat pohvalno omenili; v tej. vlogi smo opazili, da je v škodo tekoči pevski liniji nekajkrat pretrgal tok glasbene misli na mestih, kjer je to težje opravičljivo. Seveda pa tudi stavi Rossi-nijeva melodija na pevce izredne zahteve. — Rozino, glavno žensko vlogo, nam ie prepričljivo predstavila S. Ivančičeva. Glavno težo svojega dela v času šolanja je bržčas položila v koloraturni študij; te vrste spevi ji najbolj ustrezajo; zadevanje je točno in čisto, izvaja-, nje hitrih in tehnično napornih pasaž ji ne dela težav, tudi najvišje lege obvlada; manj zadovoljivo je izvajanje mirnih spevov v nižjih legah, kjer je čutiti neke prirojene ali privzgojene napake v glasilkah, ki bi se dale odpraviti. — Don Bartola, Rozininega varuha, nam je zaigral Zupan; svojo vlogo, lahko za pogled, težjo za pravilno izvedbo, je dobro podal. Izvrstno je zadel lik starega zaljubljenca, ki ne loči videza od resnice; svoje igranje je ipodčrtal še z lahno primesjo komike in star-čevske dobrodušnosti. — Posrečen Figaro, brivec, je bil Janko. — V vlogi učitelja glasbe je nastopil Betteto, ki je bii kot vedno v dobri formi in je dajal ton celi predstavi. — Alma-vivinega slugo je pel Dolničar, Bartolovo soba-
rico Španova; njegov sluga je bil Perko, poveljnik straže pa Anžlovar. V okvir celotne
Eredstave so 6e vsi lepo podali. Režiral je De-evec, ki je postavil to opero tudi že lani na oder. Zbore je naštudirai Simoniti. Glasbeno stran opere je izdelal letos Neffat; orkester mu je lepo zvenel; pogrešali smo pa na nekaterih mestih večje skladnosti med pevci in orkestrom. To se pravi: Rossinijeva glasba ima ritmično gladko tekoče gibanje, ki ne prenese nikakršnega zaustavljanja, vsaj v večjem delu ne. Orkester je to dobro zadel, prišel je pa včasih v navzkrižje s pevci, ki bi radi Rossinijevo glasbo v romantičnem duhu podajali. lako so nastajale manjše slogovne neskladnosti, ki poslušalca motijo Pri ponovitvah bi želeli zboljšanja teh mest.
Fr. Lipah: Desetnica. Pobudo za to mladinsko igro je dala Lipahu ljudska pesem z istim naslovom. Avtor je povzel po pesmi samo glavni motiv, dočim je v ta splošni okvir spravil celo vrsto lastnih domislekov; tako smo dobili posrečeno mladinsko igro, ki jo bodo z uspehom izvajali tudi boljši podeželski odri. Zanjo je posebno značilno pristno naše domače vzdušje, ki ga je znal Lipah zadeti tudi tam, kjer se je odmaknil od osnovnega motiva. Glol>okih problemov igra seveda ne rešuje in to tudi ni njen namen. Ne moremo ie pa šteti tudi v tisto vrsto mladinskih iger, ki skušajo z zgolj zunanjimi rekviziti vplivati na otroško domišljijo. Dejanje Lipahove Desetnice se giblje nekako v zlati sredi.
O pomenu te igre, o njeni vsebini kakor tudi o zasedbi posameznih vlog je »Slovenec« že prinesel daljši članek. Po izvedbi lahko samo ugotovimo, da so se vsi sodelujoči z ljubeznijo zavzeli za to domače delo in nam ga dostojno podali. To kljub slabo zasedeni dvorani. Mislim, da ne bi bilo prav, če bi delo zaradi slabega odziva pri prvih dveh predstavah odstavili s sporeda. V ugodnejših okoliščinah bi igra privabila mladino v opero kot so jo privabile druge mladinske igre, ki niso bile po duhu toliko naše, vsebinsko pa tudi ne boljše.
Glasbeni dSl igre je zložil J. Gregorc, ki je pri izvedbi tudi sam dirigiral. Glasba dejanje dobro ilustrira. Gregorc je iznajdljiv melodik in rutiniran instrumentalist. Ker je pa že pisal glasbo za igro, po slovenskem motivu dramatizirano, bi si želel vsaj nekaj slovenske motivike tudi v glasbi. Za koračnice, za plese, ki jih ie sicer Gregorc prav dobro na lastne domisleke zložil, bi se dalo gotovo dobiti v naši folklori primernega materiala: morda tudi kaj za pevske partije. Tako bi bilo delo še bolj enotno in še bolj naše.	M. T.
Josip Lavtižar kot pisatelj
i
»Prijatelj mora priti sami« me je pozdravil, ko sem pred 15. leti prvikrat prestopil prag gostoljubnega žvupnišča v Rdtečah. Dobil sem vtis, da sem stopil v srečno gorsko .krajino, ne glede na to, da je bil tedaj najlepši poletni čas, ko se že staja zadnji sneg na bližnjih snežnikih, mislim namreč na Mojstrovko in Ponco.
Prvi dan mojega prihoda me je bolj zanimal kraj nego mož sam. Uverjen sem, da kraj ni zadnji med činitelji, ki oblikujejo človeka v telesnem in duhovnem pogledu; seveda v drugem pogledu le tedaj, če ostane človek zvest samemu sebi odnosno duhu in značaju svojega kraja.
Ali nam ne bi mogel tega nekoliko dokazati Josip Lavtižar, ki je 6in te sončne gorske krajine?
Naš čas tako hitro živi in človeka tako hitro pozabi. Tako bi bili že skoraj pozabili tudi na pisatelja in skladatelja Lavtižarja. Vendarle je on velika redkost med nami. Ne samo zato, ker je že v svojem življenju dočakal šest papežev, šest ljubljanskih škofov in v svoji soseščini že po dvakrat in trikrat nove župnike, on — devetdesetletni starček — pa še vedno župnikuje, ne samo na eni, temveč na treh župnijah.
Na vsak način izredna dušnopastirska redkost. Pa o tem so že in bodo morda še isali drugi. Meni se danes vidi, da bi storili ^avtižarjevi svojevrstni osebnosti grenko krivico, če se ne bi ob njegovi devetdesetletnici spomnili posebej tudi njegovega pisateljevanja. Ne mislim tako, da bi po vrsti naštevali vse spise in knjige, vse spevoigre in pesmi, ki jih je izdal večidel v samozaložbi. Ne tako in ne tega! Še poseben namen in pomen njegovega pisateljskega in skladateljskega dela hočemo poudariti, da bomo vedeli prav ceniti, kaj nam je Josip Lavtižar.
Slovenci smo menda s svojimi 6osedi vred, večni iskatelji. Sedaj iščemo Boga, sedaj narodne zgodovinske dokaze, včeraj smo iskali novo, danes iščemo zopet domače občutje. V pisatelju Lavtižarju pa že izza početka njegovega slovstvenega dela živi zdrav duh zdravega slovenskega človeka. »Kdor tujine videl ni, očine ceniti ne zna.« I.evtižar je videl in prehodil toliko tujine, kakor je bilo to dano le še malo komu med nami, pa zato je toliko bolj ljubil in vzljubil domovino. Milostivo nebo je dalo, da danes še hodi po njej ter jo ljubi s svojim pristnim srcem — Josip Lavtižar. Človek se nehote spomni na pomembno pesem »Oljki«...
Kdor nosi v sebi prepričanje, da mora naša nova cvetoča književnost svoje življenjske sokove sprejeti iz realizma predmoderne dobe, temu mora biti pri srcu tudi spomin na tiste rodove. Viden zastopnik teh rodov pa je Lavtižar. Kadar nam gre predvsem za važnost, nujnost in vrednost narodnih svetinj, ne bomo v prvi vrsti vprašali: kako je kdo, temveč kaj ie kdo pisal, ko bi se bil Lavtižar posvetil izključno pisateljskemu poklicu, bi pisal zgodovinske povesti, najbrž tudi zgodovinske igro-kaze. Vse, kar je do danes napisal, nas potrjuje v tej misli. In bolj in prej ko povest, bi mu uspela drama. Toda življenjska pot Lavti-žarjeva se ni vila v okviru pisateljskega poslanstva. Lavtižarjev pisateljski zanos je bil le zvon, ki drami ter vabi druge na podobno delo. Najbližja bi mu bila primera s Slomškom. Pisal je iz ljubezni do stvari, ko je čutil in vedel, kaj je ljudstvu treba. Prvi niše Življenje svetnikov^ drugi nam opisuje Marijina božja pota v šmarničnih berilih: prvi se rad pomudi pri življenjepisih zaslužnih mož, drugi pri znamenitih dogodkih slovenske preteklosti; prvi si
beleži kratke potopisne črtice po sosednih deželah, drugi piše daljše potopise o daljnih krajih in delih sveta; prvi zbira pesmi v pesmaricah, drugi sklada in izdaja lastne napove in spevoigre. Njegov zgodovinski čut mu je jasno dokazoval, koliko bogatih in lepih nagibov morejo dati sloven. pisatelju gradovi, graščine, samostani in c.erkve po naši zemlji. Pisatelji drugih narodov so segali in še segajo po tem mnogovrstnem bogastvu naše davne preteklosti, kakor nam je zadnji čas zopet dokazala nemška pisateljica Dolores Vieser v zgodovinskem romanu »Podkrnoški gospod« (Der Gurnitzer).
Primeroma pozno je prejel Lavtižar za pisateljsko pero, vsaj kar zadeva njegove večje spise. Pa kolikor pozneje, toliko zrelejše so po življenjskih izkušnjah izšle njegove knjige. Koliko modrosti in uvidevnosti, zajete iz lastnih izkustev, nam izpričujejo njegovi v obširni knjigi popisani »Spomini«... Ako se pri drugih pisateljih učiš morda jezika in 6loga, se pri Lavtižarju lahko poučiš, kaj vse zanima zdravega slovenskega človeka. Tudi to je vrednota, ki je ne smemo prezreti, če hočemo dobiti resnično slovensko ljudsko književnost.
»Hotel bi postati cel človek,« se mi je nekoč izrazil, ko sva govorila o njegovih spominih in »Spominih«. Menda je treba za to človeku več izkušenj nego branja. Tako vsaj kaže začetek in smer Lavtižarjevega pisateljskega delovanja. Lavtižar ni nikoli stal pred alternativo v navadnem pomenu besede: Biti optimist ali pesimist, temveč vedno pred nalogo: kako in kje bi še koristil svojemu ljudstvu. Korenine te njegove zavedne koristnosti in delavnosti so v njegovi nesebičnosti in požrtvovalnosti. »Postavil sem si hišo v Kranjski gori; pa ne za to, da bi morda kdaj v njej sam prebival, temveč da bo kdaj komu drugemu prav prišla«... Tako mi je pravil svoj čas, ko sem ga spomnil, da se mu utegnejo kmalu približati leta njegovega počitka po dolgem delu. Lavtižar je res vedno mislil na druge in delal za druge. Kakor včasih, tako tudi še danes. Zato počivajo na pisalni mizi rokopisi, ki bi sicer že zagledali in prav bi bilo, da bi že zagledali beli dan. Pa Lavtižar je svojemu ljudstvu živel in služil vedno tako, kakor so zahtevale
počivajc že zagle
beli
razmere in potrebe.
Ljudstvu se je Lavtižar prikupil zlasti s svojimi spevoigrami. »Mlada Breda« se utegne ohraniti še v ipozne rodove. Njegove spevoigre niso, da bi jih človek bral, temveč da jih gleda in posluša. V teh dramatskih nastopih in na-pevih je seveda več notranjega ko vnanjega dejanja. Pa saj nas vsa novodobna dramatika poučuje, da gre pri bistvu drame prav za ta notranji položaj in razvoj.
Lavtižar devetdesetletnik je tudi kot pisatelj vreden naše pozornosti.
»Prijatelj mora priti sam.« Nihče me ni na-
ftrosil in najel, da napišem o Lavtižarju kratko iterarno črtico. Dolgo je že, odkar ga nisem videl in govoril z njim, pa sedaj zopet prihajam k njemu, ker vem, da se pravo prijateljstvo ne odpove nikoli... Mnogo nas je teh, ki mu moramo biti hvaležni za marsikatero uro, ki nam jo je napravil z obiskom po svoji knjigi ali z gostoljubnim sprejemom pod lastno streho. Naj mu da dobri Bog doživeti še mnogo let, ali vsaj še toliko časa, da pošlje v svet svoje pripravljene rokopise dobri stvari v korist.	Alojzij Merhar.
Zahtevajte povsod nas list!
Pravo Ime za Singapur je Sinhapur, kar pomeni po naše »levji otok«. Singapur je ime za majhen otok in mesto na njem na skrajnem južnem koncu Malajskega arhipela in je ključ na prehodu iz Indijskega v Tihi ocean. Singapur je danes še v angleški posesti in je bil od začetka vojne na Tihem oceanu že večkrat močno bombardiran. Angleško zastavo je slučajno zasadil na otoku Singapuru sir Stanford Ralfles 1. 1819. Na lastno pest se je pogajal z malajskimi domačimi knezi in ga odkupil za Britsko Vzhodnoindijsko družbo. Prvotno je bil Singapur namenjen za tržišče in je tudi igral to vlogo ukoraj 100 let. Upravo nad otokom in mestom so imeli najprej Benkuli, nato Bengalci, 1. 1826 je postal del samostojne kolonije Strait Settlement, 1. 1867 pa je bil podrejen neposredno kolonialnemu uradu v Londonu.
Velik strateški pomen Singapura so Angleži spoznali šele po prvi svetovni vojni. Lord Jellice, nasprotnik nemške mornarice pri Skagerraku, je spoznal velikanski strateški pomen te točke in je takoj naročil, da jo je treba utrditi. In namesto prejšnjega močvirja je dobil otok beton ter topove.
Otok Singapur, o katerem smo že rekli, da leži na skrajni točki Malajskega arhipela, meri 746 kvadratnih kilometrov in je imel v mirnem času nad pol milijona prebivalcev. Pokrajina je bregovita in valovita ter rodovitna. Podnebje je vroče, toda zdravo. Rastlinstvo in živalstvo na otoku je tropsko. Pridelujejo kokosove orehe, ta-
pijo, gambikr, poper. Otok Singapur je zvezan s celino severnega Malajskega arhipela s 1200 m dolgo navadno in cestno železnico.
Na otoku Singapuru je največje mesto Singapur na južni obali otoka. Leži na obeh straneh reke Singapur. Oba mestna dela veže 7 mostov. Mesto in trdnjava Singapur je zaradi svojega trgovsko in vojaško izrednega položaja na sredi trgovske poti proti Daljnemu Vzhodu najpomembnejše prometno, trgovsko in vojaško središče cele južne Azije. Tu je velika železniška postaja, več civilnih in vojaških letališč, radijska oddajna postaja, tu so vojaško najvažnejša angleška oporišča, tako vojno pristanišče prvega reda, polno oklepnih in betonskih obrambnih naprav itd, Poseben značaj dajejo mestu številni indijski templji, cerkve in mošeje. Prebivalcev ima Singapur v mirnem času 445.720. Med njimi je 76% Kitajcev, Evropcev pa je 6500. Mesto leži 10 kilometrov ob obali in ima posebne četrti za Evropejce, Kitajce, Malajce itd. Na vzhodnem bregu reke Singapur je evropska četrt, kjer se nahaja vladna palača, mestna hiša, sodišče, katedrala, nekaj samostanov, trdnjava Cannlng (po tej trdnjavi se imenuje tudi evropska četrt Canning). guvernerjeva palača, več šot, medicinska šola, botanični vrt, Rafflesov muzej in knjižnica, gledališče Victoria, sedež vojaških oblasti, sedež katoliškega in anglikanskega škofa, več konzulatov itd. V Singapuru je največja tovarna na svetu za topi»ev kositro-ve rude, tu so nadalje tvornice za konserve ananasa, tovarne za kavčuk, riž, volnene izdelke, razne dišave, smolo, opij, ribe.
Iz Goriške nokraiine
Trg sv. Andreja v Gorici. Največji vsakoletni goriški sejem, trg sv. Andreja, ki traja
osem dni, se je pričel letos že v ponedeljek 1. decembra, takoj po svetnikovem prazniku. Glavni tržni dan je bil kot običajno prvi dan.
Domači in tuji kramarji so napolnili z na.j-raznovrstnim blagom Piazza della Vittoria in sosedne ulice. Obsežni prostor ob pokritem sadnem trgu in nekdanji Piazza Cesare Battisti so zasedle »komedije«. Na starodavnem trgu sv. Antona v bližini stolnice je razpel svoje šotore razgiban cirkus. Živinski sejm je zaradi obstoječih razmer ostal malone v pozabi. Prvi dan se je nateklo v mesto iz vseh predelov dežele na tisoče sejmarjev. Večina pa ni prišla zaradi kupčij, temveč iz navade in iz radovednosti. Zato je vladala po mestnih uli-
cah večja živahnost v popoldanskih kot v dopoldanskih urah. Na obeh prostorih, kjer so hrumele in zabavale »komedije«, je bila proti
večeru pravcata gneča Okrog domernih vrtiljakov, višinskih železnic, avtomobilskih teka-lišč, bark, strelišč, najraznovrstnejših srečo-lovov in drugih cenenih čudovitosti, se je trla neugnana mladina in do oglušenja povečavala trušč in hrup, s katerim so polnili ozračje in bičali kljub mrazu razgreto množico hreščeči zvočniki, ki so vabili v razkošja in peli poskočne melodije. Kupčija je bila bolj mrtva, poznalo se je, da ne živimo v zlatih mirnih časih. Bilo je mnogo trgovcev in prodajalcev, stojnice so stale zdržema preko vsega Travnika in dalje ipo soseščini, skupički so bili pa bolj skromni. Marsikaj manjka, marsikaj ima točno predpisano kupčijsko pot, marsičemu je pa zabranjena j>ot na javno tržišče. Kot navadno so se tudi letos dobro odrezale gostilne in drugi javni lokali. Opoldne je bilo vse zasedeno. živžav prvega dne je v teku tedna splahnel. Vsaka noč je vzela nekaj stojnic, vrvenje ob ostalih je zamiralo z dneva v dan, dokler po 8 dneh Piazza della Vittoria z okolico zopet ni nudil vsakdanje slike. Najdlje so vztrajali prodajalci slaščic in mandolata. Komedije so se tudi dobro zakoreninile in so za nedeljo in praznik še skoraj V6e zmrzovale v svojem sijaju, hrumele, vabile in ponujale. Tudi cirkus je ves teden veselo prirejal predstave in očitno imel uspehe. Tako smo obhajali trg sv. Andreja v Gorici v vojnem letu 1941.
Opera v Gorici. V dnevih od 2. do 5. decembra smo imeli v goriškem Verdijevem gledališču 4 operne predstave. Dva večera smo poslušali Donizzetijevo »Lucio di Lammer-moor«, dva večera pa Verdijevo »Traviatoc. pri vseh predstavah je bilo naše gledališče, ki nudi prostora okrog 900 ljudem, razprodano. Občinstvo je bilo navdušeno in je živahno ploskalo. Zlasti dobro razpoloženje je ustvaril naš goriški rojak Venceslav Gorjan, ki je pri drugi predstavi »Lucije« pel baritonsko vlogo in dosegel prav lep uspeh.
»Dan matere in otroka«. Kakor vsako leto, bomo tudi letos 24. decembra obhajali »Dan matere in otroka«, ki je posvečen poveličan.ju družine s številnimi otroki. Tudi letos se bodo ta dan iz vsake pokrajine dva para staršev s številnim naraščajem zbrala v večnem mestu, pri načelniku vlade, ki jih bo nagovoril in nagradil. Letos je bilo določeno, da se ta dva para izbereta izmed obrtnega stanu. Na Goriškem sta bila izbrana in bosta šla v Rim: Josip Novak in njegova žena Ivana iz Idrije ter Ivan Škodnik in njegova žena Katarina iz Kanala. Novak je po poklicu krojač in ima 9 otrok, ki so vsi živi; izmed teh jih je bilo 6 rojenih po 28. oktobru 1951. škodnik je mlinar^ in ima 8 otrok; tudi ti so vsi živi in jih je bilo 6 rojenih po 28. oktobru 1951.
Sprememba v poveljstvu našega gozdarstva. Vrhovni poveljnik gozdne milice general Aug. Agostini, ki je bil po svetovni vojni več let vodja gorikega gozdnega ravnateljstva na Solkanski cesti, je določen za drugo visoko službo in je zato zapustil vrhovno poveljstvo našega gozdarstva. Načelnik vlade je ob tej priliki poslal generalu Agostiniju-IIoffmannu laskavo lastnoročno pismo. Za vrhovnega poveljnika gozdne milice je imenovan R. Chie-rici, prefekt v Pulju.
Krvav zločin v bližini Go? na Vipavskem. Po italijanskih listih posnemamo: V četrtek 4. decembra popoldne se je odigralo na cesti, ki pelje iz Goč proti Grzelju, krvavo dejanje. 40 letni Leopold Keber se je vračal domov. Nenadoma sta ga zadela od zadaj dva revolver-ska strela; oseba, ki je streljala, je nato zginila brez sledu. Nesrečnež, ki je bil smrtno zadet, je padel po tleh in kmalu potem izdihnil. Mrtveca so našli nekateri domačini, ki so takoj obvestili orožnike, kateri so začeli z vso vnemo zasledovati ubijalca.
Čepovan je dobil novega župana. Za župana (podesta) v Čepovanu je bil 6 kraljevim odlokom imenovan fašist Giovino Zabai.
Starček se je ponesrečil. Na Oočah v Vipavski dolini se je 1. decembra smrtno ponesrečil Franc Fabčič, po domače »Tončkov oče«. Dočakal Je visoko starost, saj je Imel 84 let. Bil je najstarejši CcSan. Naj v Bogu počiva!
Iz Tržaške pokrajine
Zanimivo predavanje je imel v Trstu dekan berlinske univerze dr. Kiese\vetter v dvorani trgovske zbornice o »financiranju preporoditve«. Dr. Kiesevvetter je v zanimivih izvajanjih orisal potek sanacije nemškega gospodarstva v letih 1932-33, ki jo je svet tedaj imenoval kot »čudežno«.
Gozdni požar je nastal pretekli četrtek na Opčinah. Vnelo se je grmovje na pobočju hriba ter je ogenj zajel kakih 20 000 kv. metrov površine. Tržaški-ognjegasci so imeli precej dela, da so ga omejili in pogasili.
Bogat program znanstvenega dela so si zastavili tržaški zdravniki za prihodnje leto. Dvakrat na mesec ob petkih bodo imeli znanstvena predavanja, na katerih bodo nastopali najbolj priznani tržaški in zunanji zdravniški strokovnjaki in učenjaki ter obravnavali na njih pereče zdravstvene in znanstvene probleme.
Ustanovitelj nahrežinske kamenarske industrije umrl. V nedeljo, dne 30, novembra je umrl v Nabrežini v starosti 75 let g. Anton Radovič, posestnik in industrialec. Že nekaj let je krotil svojo bolezen, na god sv. Andreja pa je nenadoma izdihnil. Pokojnik je bil vseskozi človek podjetnega duha in vzoren gospodar, ki si je v teku let pripravil lepo imetje. Že v zgodnjih letih se je začel baviti s kamenarsko industrijo, ki se je pod njegovim veščim gosjiodarjenjem široko razmahnila v veliko kamnoseško jMidjetje, znano po svojih kamnoseških izdelkih po vseh važnih krajih Italije, ostale Evrope, Egipta in drugih oddaljenih držav. V življenju je bil možak, ki ga je dičita zavednost in znača,jnost. Pokoj njegovi duši, preostalim pa naše sožalje!
150 letnica Mozartove smrti. Tudi Trst se spominja 150letnice smrti Mozarta ter prireja celo vrsto spominskih koncertov, na katerih se bodo izvajala Mozartova dela. Prvi koncert je bil že pretečeni torek, ostali si bodo sledili v krajših presledkih.
Izstrelek iz prejšnjo vojne povzročil smrtno nesrečo. V Tržiču so našli trije šolarji Renco Sta-bile, Alfred Valentinuzzi in Marij Virco izstrelek iz prejšnje svetovno vojne. Ko so šli iz šole domov, so se z najdbo igrali ter so jo skušali odpreti. Naenkrat pa je izstrelek eksplodiral ter je vse tri tako {»škodoval, da so jih morali spraviti v bolnišnico. Najmlajši med njimi, Renco Stabile, je na posledicah poškodb v bolnišnici umrl.
Dva otroka umrla zaradi opeklin. V tržaško
bolnišnico sta bila prepeljana pred nedavnim dva mala ponesrečenca, ki sta se po neprevidnosti varuhov nevarno opekla. 4 letna Livija Čergol iz Costalunge je polila jx> sebi vrelo vodo, 3 letna Čigliola Kirchmayer iz Via Sonnino 18. pa je postala žrtev svojega 4 letnega bralca, ki je polil po nesreči sestrico z vročo mineštro. Obe mali deklici sta v bolnišnici zaradi opeklin umrli po hudih, več dni trajajočih mukah.
Dva požara v Trstu. V tobačni trafiki v via Montorsino v Rojanu je nastal hud požar, ki 60 ga ognjegasci s precejšnjim najx>rom zadušili. Ogenj je povzročil občutno škodo ter je ogrožal celo hišo. — Drug manjši požar je nastal v drvarnici v via Solitario 12. Ta požar so gasilci hitro obvladali, preden je napravil kaj več škode.
Sir ga je spravil v triletno ječo. Pred tržaškim sodiščem se je vršila razprava proti trgovskemu poslovodji Josipu Camuffu. Ko so stranke v njegovi trgovini zahtevale sir parmezan, je dejal, da ga nima več. Nato pa je policija izvršila preiskavo ter našla še 50 kg parmezana. Camuffo je bil obsojen na 3 leta ječe in 500 lir denarne globe.
Ženin
»Toda Lojzka, to vendar ni tisli mladi mol, ki si mi ga zadnjič predstavila kot ženina.«
»Oh očka. je pa resnejši in zanesljivejši.«
Francesco Perrls
Neznani uienec
Zgodovinski roman iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
Doini-tius Afer je gotovo poročal kai cesarju o njem in bo zato ta dan zanj usoden. Kdo ve, ali se vrne iz Ostije.
»Manoa, kje je Manoa?« je začel Valerius kričati ves iz 6ebe.
Namesto Manoa je vstopil zdravnik Kiparte.
»Božanska Heba naj ti prinese svojo ambro-zijo, gospod, kakor ti prinašam jaz to zdravilno pijačo!«
Več ko leto dni ni delal drugega kot mešal pijače iz najrazličnejših zelišč, da bi pregnal gospodovo slabost.
»Dan za dnem me zastrupljaš s svojimi prekletimi mešanicami,« je zarjui Valerius. »Zverina, pošljem te v Etrurijo, da boš tam kopal moje njive. Kaj je to?«
Kiparis je bil vajen gospodarjevega zmerjanja in se ni zbegal.
»Gospod,« je odgovoril s 6vojim prijetnim glasom starega modrijana, »zdravniška umetnost od-visi od bogov. Niti Eskulap ne bi mogel i i praviti več, če bi mu ne bila naklonjena Venera in Priap. Svetujem ti, gospod, da žrtvuješ Priapu tri leta starega osla in piješ medtem to pijačo. Sestavil sem jo po receptu, ki so mi ga daili ribiči v aleksandrij-6kem pristanišču, kjer imajo alge tako ljubavno moč, da bi pomladila Titona.«
Valerius je iztegnil roko in vzel skodelico. Bila je polna zelenkaste tekočine, ki je prijetno dišala. Dvignil jo je k ustom, a ker je prav tedaj vstopil
10 Manoa, ni pil. Odloži'1 jo je na mizo z zrcalu in se obrnil k egipčanskem sužnju.
Manoa je bil temni duh hiše. Ni bil samo astrolog, temveč je' moral vohuniti tudi za 6užnji in zlasti za mlado gospo. Vsi 6o ga sovražili in 6e ga bali. Celo Valerius Messala sam je čutil, ko 6e mu je približal, nekako tako vznemirjenost kakor pred strupeno živaljo. Verjel je v njegovo neodo-ljivo magično moč, s katero bi lahko spravil luno z neba v 6redo impluvija in zastrupil kri komur koli že s 6amim pogledom. Njegova zunanjost je bila čudna in odbijajoča. V veliko lasato glavo je bil kakor furija, v goli obraz kakor zlobna ženska. Njegove prezgodnje gube bi dale sklepati, da je polutan. Kakor je bil neznaten in mršav, je pri hoji in v jx>gledu kazal nekakšno mrkost, ob kateri je moral človek misliti na jastreba ali na hijeno.
6.
»Manoa, ali pošiljajo jutranje 6anje bogovi?« je vprašal z nagubanim čelom razburjeni Valerius.
»Gospod,« je odgovoril suženj, izogibajoč se njegovega fiogleda — nikdar ni nikomur pogledal v obraz — »nekatere pošiljajo bogovi, druge pa so izparina zemlje in varajo ljudi. Resnične pridejo 6kozi rožena vrata, lažnive pa skozi 6lonokostena.«
»Ah,« je zavdihnil Valerius, »to jutro 6em sanjal grozne, grozotne sanje!« In je obsedel z rokami na kolenih in 6 jx)vešeno ustnico ter prestrašeno gledal svojega astrologa. Zdelo se je, kakor bi se bal, odkriti mu svoj nočni privid.
»Gospod,« je rekel Manoa, »razodeni mri, kaj se ti je sanjalo, in jaz ti povem, če so sanje resnične.«
Valerius je začel pripovedovati in omenil astrologu svojo bojazen. Nič ni dvomil, da ne bi bile sanje opomin bogov, ki 6o mu sporočili, da bo Tiberijev povratek zanj usodnega pomena.
Manoa je poslušal Valerijevo pripovedovanje in njegovo sklepanje, se nato nekoliko zamislil, pogledal proti nebu in potem rekel:
»Nič takega, gosjx>d. Sanje ti je poslal Horus in so resnične, a pomenijo nekaj drugega, kakor si fi razlagaš. Zapri oči, gospod!«
Valerius ga je ves razburjen ubogal. Egipčan 6e mu je približal, se nagnil nadenj in mu trikrat pljunil v obraz.
Pontifeks je vzdrgetal in obraz se mu je od studa s pa čil, a ni se ganil.
»Eulamon, Ephydrias, Horus, Anubis, Taut,« je mrmral Manoa s suhim glasom in držal stegnjene roke nad go6f>odarjevo glavo, »nymphaeus, meli-ouchas, Agathodemon ...«
Kiparis je prisostvoval temu prizoru z lahkim nasmeškom na 6vojem shujšanem obrazu: Oče Jupiter, je prosil 6am pri sebi, ti 6e maščuj za nas nad našimi gospodarji in nam jih daj v roke zaradi njihove krutosti!	\
Ko je Manoa zmrmral še nekaj tajinstvenih besed in napravil v zraku nekaj magičnih znamenj, je rekel:
»Odpri oči, gospod, in odpošlji tega blebetavega zdravnika, da ti odkrijem skrivnost tvojih sanj.«
Kiparis je odšel, ne da bi čakal gospodarjevega ukaza, a se ni oddaljil. Ostal je za težko zaveso, da bi prisluškoval, čeprav bi tvegal, da ga najde osvobojenec, ki je moral paziti na take zadeve, in bi ga desetkrat z bičem po hrbtu. Slišati je hotel, kaj pove podli astrolog gosjx>du. Gotovo zasnuje z razloga sanj kako peklensko spletko v škodo koga v hiši. Vedno je bilo tako.
»Poslušaj me, gospod,« je začel Manoa. »Tvoje sanje ne morejo biti bolj jasne. Kači, ki 6e ljubita v tvoji hiši, sta tvoja žena gospa Varilija in tvoj varovanec — mladi Adonij.«
»Sin Judinje?« je vprašal Valeriu6 in skočil po-koncu. »Pa saj je še deček, ki ni še elekel pretekste!«
»Nič ne de, go6f>od,« je odvrnil Manoa, »vendar se ljubita. Nekaj časa ju že nadzorujem in glej, ko 6em ju hotel opazovati, me je neka nora sikam-brska sužnja, zaupnica gospe Valerije, učesnila s stolčkom po glavi. Poglej, gospodi... »In jiokazal je nekak obliž iz gline, ki mu je pokrival svežo rano na čelu.
Valerius se zanjo ni zmenil.
»Ha, pri Meduzini glavi! To noč si rekel? Torej jo hodi ponoči obiskovat ta bastard v spalnico? Govori nesrečnež!«
»Ne, gospod,« je odgovoril Manoa, nekoliko obotavljajoč se, »tako daleč še nista. Gospa šele pripravlja tvojega varovanca k ljubezni. Ali ne veš, gosjiod, da je za žensko uvajanje mladega človeka v Venerine skrivnosti mnogo slajše kakor za moškega, ako uvaja vanje nedolžno dekle?«
»In tista sužnja jima drži roko! In celč ponoči, a kako? Nekaj mi prikrivaš, ničvreduež!...«
Manoa je bil res v zadregi. Po glavi jo je s stolčkom dobil franoči, a udarila ga je neka mlada germanska sužnja, ki ga je, služeč gospč, zalotila, ko je pohoten taval okoli njene spalnice.
»Gospod,« je odgovoril Manoa in položil roko na prsi, »pri rogovih krave Nut, ničesar ti ne prikrivam. Ker sem opazi! to ljubimkanje, V6tanem večkrat tudi ponoči, da ju nadzorujem. Barbarka me je zalotila pred gospejno spalnico in me ranila.«
»Katera njenih suženj je to napravila?« je vprašal Valeriii6. »Ko 6e vrnem iz Ostije, jo dam vreči ribam ali pa io prodam lastniku kakega blo-dišča.«
Iz Novega mesta
Strojevodja Kastelic je umrl. Poročali smo že o nesreči, ki je zadela želez, strojevodjo Jožeta Kastelica, ki so ca takoj po nesreči prepeljali v črnomeljsko vojaško bolnišnico. Kastelic je tam podlegel dobljenim poškodbam. Pokopali so ca na praznik, v ponedeljek, na novomeškem pokopališču. Naj v miru počival
Delo novomeškega državnega namestitvenega urada. V teku meseca novembra je bilo pri okr. namestitvenem uradu prijavljenih 809 brezposelnih moških in 43 brezposelnih žensk. Največ je bilo stavbinskih delavcev in zidarjev in sicer 345.
Rudarjev je bilo 46, trgovskih pomočnikov 20. Na-1 mestitveni urad je zaposlitev oskrbel 295 moškim in 4 ženskam. Največ zaposlitev je bilo doseženih pri rudniku v Karmelu, pri gradnji vodovoda v Ambrusu, pri regulacijskih delih v Črmošnjicah in pri železniški sekciji v Novem mestu.
Trije sejmi na en dan. V torek so na Loki bili kar trije sejmi. Redni tedenski sejmi za prašiče, sejmi za obvezno oddajo goveje živine in sejmi za obvezno oddajo prešičev. Živinorejci so pripeljali 60 glav goveje živine v skupni teži 32.000 kg. Redni tedenski prašičji sejem je bil bolj slab. Prignanih je bilo razmeroma majhno število prašičev, ki so na ceni zopet občutno pridobili.
Strt? v neizmerni boli javljamo, da je dotrpel naš nepozabni soprog, predragi oče, brat, stric in svak, gospod
ANTON TURK
šolski upravitelj v pokoju in posestnik
previden s tolažili svete vere, v 63. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 13. decembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Tyrševa cesta 164, k Sv. Križu.
Ljubljana, Vrhnika, Postojna, Orehek, dne 11. decembra 1941.
Globoko žalujoči: Frančiška, soproga; Tone, sin; Olga, Milena, hčerki in ostalo sorodstvo.
| DMnro |
Dotična znana oseba,
kt je vzela v mlekarni Janežlč, Poljanska cesta, črno skunks boo, naj jo vrne istotam, sicer se bo javilo policiji.	o
Kurivo
PREMOG in DRVA
I. POGAČNIK,
Ljubljana, Bohoričeva 5. Tel št. 20-95.
Poslovni dnevnik 1942
- v velikosti 21 X 29 cm -za odvetnike in notarske pisarne, bančne zavode ln druge urade, vezan v obliki knjige, je v tisku.
I, Cena 30 lir. Naklada je omejena. Naročila sprejema Cemažar Josip, Ljubljana, Igriška ul. 6. Fodeželskim naročnikom se pošlje po povzetju, pri-števši 6 lir za poštnino ln ovojnlno.	s
Ali
ste ie
naročeni
na
Vsak
naročnik zavarovan
PACCHI POSTALI URGENTI
NUJNI POSTNI PAKETI
giungono a destinazlone contemporaneamente. alle corrispondenze per espresso impostate nello stesso giorno ed alla stessa ora. Sono accetteti da e per tutte le localitft del Regno e delle Colonie ital;ane. Hanno corso coi treni diretti e direttissimi. Sono recapitati a domicllio per espresso subito dopo rarrivo a destinazione.
dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na namenjeno postajo.
ZAHVALA. Vsem, ki so našega srčno dobrega, prerano umrlega
FERDINANDA, abs. inž.
v življenju ljubili, mu njegovo trpljenje lajšali, ga spremili na poslednji poti, mu darovali cvetje, z nami pa sočustvovali, naša globoka zahvala. — Posebno bodo zahvaljeni njegovi gospodje tovariši gradbeniki in zastopniki A. S. K., ki so ga tako častno zastopani spremili do prezgodnjega počivališča. — Sv. maša zadušnica za našim pokojnim bo v ponedeljek, dne 15. decembra ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Ljubljana, Sodražica, Gallenfels, dne 12. decembra 1941. Žalujoče rodbine ERKER - Dr. TICAR.
Kap jih je zadela...
Ko je vstopil Reg Chappell v vežo, ga je ipozdravil nadzornik Iliggins.
»Gospod kolega, ne morem skoraj verjeti: vi ste videli strašilo?«
Smeje se mu Chappell stisne roko.
»Ne da bi vedel, Iliggins! Kaj pa razumete pod besedo .strašilo'?«
Angleški kriminalni uradnik ga v zadregi pogleda.
»Kaj da je strašilo? To pa je težko vprašanje. Privid morda, nevidna prikazen, kak duh ...«
»In kaj je duh?« vprašuje naprej neizprosno Chappell.
Higgins zavzdihne.
»O Bog, vi pa hočete vedeti vse temeljito! Kar vem o duhovih, je seveda vse zmešano. — So ljudje, ki verjamejo v duhove. Ti ljudje si predstavljajo duhove kot nekaj nadnaravnega; njih postave se pode po svetu. Nekateri duhovi so samo kot senca. Če jih gledamo proti svetlobi, ali če je za njimi bela stena, izgledajo kot senčast privid. Najvišja stopnja duhov pa ima astralno telo. Tako telo lahko izžareva svetlobne žarke...«
»Lahko ostane v takem telesu krogla?«
»Tako telo je baje tako propuščajoče, da lahko duhovi te vrste hodijo skozi zidove.«
Potem bi pa rad vedel, kam se je podala moja devetmilimeterska krogla iz revolverja ,Colt\ ki sem mu jo pognal v vamp.«
Kaj, vi ste streljali v strašilo? Ste ga zadeli?«
»Čisto gotovo! Na razdaljo osemdesetih centimetrov vendar ne morete zadeti zraven!«
Chiggins ponuja Chappellu roko.
»Oprostite, kolega! Doslej se mi ni zdel tako resen, kot ste mi ga vi prikazovali! Toda sedaj sem uvidel, da sem vam delal krivico. Za tem primerom se gotovo skriva kaka ne-leipa dogodivščina. Ne bodite mi zato gorki!«
»In vi se ne jezite name, če sem bil kdaj bolj nestrpen.«
Oba kriminalista sta si stisnila roke.
»Lahko greva na kraj storjenega dejanja?« vpraša Iliggins.
»Meni je prav. Morda boste našli kroglo.«
Dvajset minut pozneje si je Iliggins že odpiral ovratnik.
Ko je preteklo pol ure, je omahnil z vzdih-ljajem na bližnji stol.
»Stavim, da ni revolverska krogla nikoli zadela stene nasproti postelji,« pravi Chappellu.
Ta se mu nasmehne:
»žalibog ne morem stave sprejeti, ker sem istega mnenja.«
Iliggins se zasmeje.
»Veste, najprej sem bil od sile jezen na vas! Mislil sem ves čas, da me hočete potegniti za nos. Saj veste, kolikokrat se kaj zgodi slučajno! Zakaj torej ne bi bilo tudi to mogoče, da je slučajno umrlo pet ljudi v eni in isti postelji za srčno kapjo, ni reš?«
»Vaša opomba je brez dvoma na mestu! Toda, če preudarite vse tole. mi boste dali prav, da so vsi tile dogodki le v kaki vzročni zvezi!«
Iliggins pritrdi.
»Če bi mi hoteli ustreči, bi vas prosil, da bi mi povedali ves dogodek še enkrat.«
Chappell se je vsedel zraven kamina nasproti Higginsu.
Za njegovim hrbtom so bila 6obna vrata.
Tako je sedaj slišal nadzornik Higgins še enkrat vso zgodbo od prvega brzojava gospe Chappellove, ki je dohitel Chappella še med potjo v Evropi na ladji .Bremen', slišal je o domnevah gospe Chappellove in o raznih odkritjih Amerikancev.
»Pa mislite zares, da je to antena?« vpraša Iliggins začudeno, ko mu je pravil Chappell o anteni.
»Saj si lahko tisto reč sami ogledate.«
»Ne, ne, če vi rečete, potem bo že res! Ne, ne, bodite kar lepo tiho. Jaz si bom preskrbel četo stražnikov in bom sistematično preiskal ves grad. Ne bomo pozabili nobenega kotička! — Toda kaj pa spet imate?«
Chaj»pell je položil prst na usta, potem se je prožno dvignil in skočil brez hrupa s stola, tako, da tega ne bi Higgins nikoli verjel, če ne bi sam videl; neslišno se je približal vratom.
Ko jih je sunkoma odprl, je stal za njimi z resnim licem — Lyngby.
»Dobro jutro! Prišel sem poizvedet, kako je bilo s strahom...«
Taka predrznost prisluškovanja je tako rekoč zaprla Chappellu sapo
Higgins je postal rdeč od jeze.
»Gospod!« je zavpil, »vi ste gotovo...«
,... prisluškovali' ni mogel več izreči, ker je Lyngbv medtem zašustel s starim papirnatim zvitkom,
»... in medtem izvedel, da sp je prikazal gospodu Chappellu duh starega Calgarja^« je končal Lyngby stavek namesto lliggin6a,
Chappell je potegnil trgovca z umetninami v sobo.
»Kaja pa hočete prav za prav?«
»Slišal sem, da sta gospoda govorila O heatherstonskem strašilu. Ker se že trudim nekaj let sem, da bi spravil ta častitljivi, stari grad končno enkrat nekomn v roke, ki bi zaslužil, da bi nosil črno-rdeče-sivkasti kilt Heatherstoncev.«
»Kako?« ga prekine ironično Chappell. »Ali pokrivajo na škotskem s kiltom roke?«
Iliggins se zasmeje.
Lyngby odkima z glavo.
»Prosim, ne sknkajte mi vendar v besedo!« Potem nadal juje tam, kjer ga je Chaippell prekinil. »... da bi nosile kilt Heatherstoncev. Tega seveda nihče na tem častitljivem gradu ne ve Iz pogovora spoštovanih detektivov pa sem povzel...«
»Kaj ste prisluškovali?«
»Morda.«
»Tega gentleman ne dela!«
»Fanatik ni gentleman!«
»Tako postajate sumljivi!«
»Mislite, da je verjetno, da sem sedel na-nes ponoči na vaši postelji?«
»Komaj verjetno, sicer bi ne bili več med živimi!«
»No, torej!«
Cliapnella je jezilo ravnodušno izražanje tega Angleža, ki ga živa stvar ni mogla spraviti iz njegovega stoičnega miru.
Na tihem je prisegel: ,Gorje tebi, ko ie bom enkrat zasačil!'
A na glas je vprašal:
»In kaj ste našli, da je tako od sile važno?«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
urednik: Viktor Cenčič