261. številka. Ljubljana, v torek 14. novembra. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan «ve*er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatr o-ogersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. HO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. U |> r u v u i h t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Sam, tako sam! Iz našega ultraklerikalnega tabora, po katerem so odmsvali dnsedaj le mogočni glasovi bojne trombe, done" asm nasproti elegični akordi svetopisemske barpe Davidove! Oeta za četo nezavisno zspučča tabor, očitao se puutajo in glasno mrmrajo trume prisil) h Mih vojakov, osamljene se čutijo na svoji višavi vojskovodje novodobnega verskega fanatizma, DJihov glasnik pa s tresočim glasom in s harpo v roki meBto bojne trombe brani nasproti puntarjem postanja stvari, za katero se goni|o v boj, in poštenje vojskovodij. — Taka slika silila nam je nehote* pred oči, pre-čitavšim v sobotnem »Slovencu* otožno BaraobvaUtvo v štirih spevih. Tako uzoren poštenjak je ta »Slovenec* in vender ga Že nima skoro prijatelja, ki bi se ne Hramova I vsaj očitne njegove tovaršije, slovenski listi, kar jih je količkaj nezavisnih, nastopajo proti njemu kakor toži skot modri svetovalci in resni karalci" in celo tisti, ki priznavajo „kako potreben je ta list", „sem ter tja kaj zabavljajo". Grozno, vse ga zapušča, lan je, tako sam! Velepomeiubno in presimptomatično je to priznanje glavnega glasnika neslovenskega internacionalizma v Slovencih, ki je, kakor smo že često ne-ovržno dokazali, že zdavna zgrešil pot političnega in narodnega poštenja in pravi pravcati hsri-kiri na lastnem truplu je, ako bolestno kličejo „Slovenčevci" : nSumijo nas, da smo mi v narodnem oziru nevarni, ali vsaj mlačni, da nasprotujemo vsakemu odločno narodnemu pojavu, da smo vladni, da rabimo katoliŠ/co ime samo za strankarska načela, da smo v politiki popolnoma popustljivi, v slovstvu nestrpni, v vsem samo egojistično osebni.* S strastnim prizadevanjem se trudi sobotni .Slovenec", da bi odvalil od sebe iu svojcev ta sum, a slabo mu je uspel njegov trud. Slabo orožje ima za brambo svojega poštenja, v katero je že v lastnem taboru jelo ginevati zaupanje, kakor se to prav razločno čita mej vrstami omenjenega članka. Silna se mora množiti število onih „resnih karalcev" v lastnem taboru, da je čutil »Slovenec* potrebo, braniti in zagovarjati se proti njim javno in tako gostobesedno. A slabo orožje ima za brambo svojega poštenja, kajti le s tem, da črni in maže svoje nasprotnike, hoče oprati samega sebe. „Slovenski Narod" in njegovi „verni trabanti", tisti izven-kranjski »lističi", kakor „Slovenec" laskavo nazivlja nezavisna glasila qhA.Ii primorskih in štajerskih rojakov, »advokutsko-notarska stranka" in „loža" — le vsi ti so krivi, da se mora „Slovenec" boriti z orožjem, kakeršnega pošten bojevnik ne jemlje v roke. „Slovenec" trdi, da naš list le „po zakonih navadne spekulativne konkurencije" maha po njem, a tisti hip, koje pogrel to staro frazo klerikalni člaokar, je čisto pozabil, da se ne agituje zoper „Slovenca" raz kranjske lece, pri birmah in cerkvenih vizitacijab, da se ne prepoveduje uašim pristašem, čitati liste političnih nasprotnikov in da Brno le mi vedno na-glašali potrebo slišati „oba zvonu." Kje je torej na vadna spekulativna konkurencija in kje lojalno na sprotbtvo? In potem tisto zavijanje vsega, kar se da zaviti, ua katero Be izgovarja „Slovenec". Risum teneatis amici, vi gospoda „katoliška" pa se spo* minjajte izmej nebrojnih sličmh Blučajev izza zadnjih dnij na pr. le sfere Pintar dr. Tavčar, v kateri ste taku sijajno dokazali, kdo zavija, kar se zavijati da Sicer se pa v tem pogledu lahko v/.kli-čujemo na svedoštvo „Slovenca" Batnega, ki v istem odstavku milo loži, da se izvenkranjski slovenski listi, katere „Slovenec" pri tej priliki blagovoli nazivljati v svoji brezkončni lojalnosti „najete dni« narje Narodove", nikdar ne drznejo minili o naši značajnosti iu poštenji. In ta Bvedočba nam zadostuje, ponoBni smo nanjo. Ako pa ni opravičena, na dan a konkretnimi dokazi, s kakoršnimi mi ožigj-samu Časnikarsko falotstvo, ki se je zasejalo žalibog tudi v Blovensko žurnalistike. Trditve, da smo ob svojem času grdo napadali nepozabnega Zlatousta, da smo mu mi mazali hišo in s pouličnimi škandali proti njemu kazali bvojo oliko — pa zavračamo, dokler se nam ne dokažejo, na iBto mesto, kakor zadnje dui podli napad na zasebno čast našega odličnega pristaša. — V tem tonu obrekuje sobotni „Slovenec" svoje politične nasprotnike milo tožeč: .Taki sleparji so in veoder jim vse veruje, nam pa skoro nikdo več. Oj ti korumpirani Blovenski svet!" — V tem hipu pa je tudi sveta jeza premagala „Slovenčevega" člankarja, odložil je harpo milodo-nečo, zavihal Bi je rokave in prav po fantovski je zakričal: .Ali meni res nekaj vase zaljubljenih advokatov, notarjev in profesorjev, da bo opravičeni slovensko duhovščino tirati k zagovoru? Kdo pa ste?" — — Br! — Naj oprosti gospoda „Slovenčeva", a duhovščino slovenske ni nikdo tiral k zagovoru, temveč le tistih par nadutih kaplanov, ki po milosti knezoškcfji delajo danes, kaleč slovensko vodo, klerikalno politiko m ki bo že zdavna zgubili pravico govoriti v imenu slovenske duhovščine. Qui bene distinguit, bene docet! Ne skrivajte se po krivici za t>sto slovensko duhovščino, ki se vam na Kranjskem po vsej pravici že punta, izven Kranjske pa je stala, stoji in bo stala po ogromni večini zvesto za tistimi „liBtiČi", katere račite imenovati vi, boteč se blamirati za vsako ceno, „najete dninarje Narodove". Kdo ste pa potem, vi poštenjaki „Slovenčevi" in Mahničevi? Slovenske duhovščine vsaj po večini nimate več za seboj, kakor to nehote sami priznavate, posvetne inteligencije tadi ne, niti .advokstsko-notarsko-profesorske", niti uradniške, našo .malo, ne preveč požrtvovalno buržoazijo", kakor blagovolite v sobotnem članku imenovati naše narodno meščanstvo, smo vam, kakor trdite, tudi že ostrupili, da zavedni kmet; si za vami, pokazala je notranjska volitev — kdo pa ste? Par tujih mogotcev na samotni višavi, zlorabečih svoju oblast, par posvetnih čestihlepnežev in v vznožji par besnih kaplanov, držečih aa verigi nerazsodno fanatisovano maso, — to je po vašem lastnem priznanji verna slika vaše stranke. V Sloveniji ate sami, tako sami — in zato vas je strab ! »Vedno bolj se utrjuje utemeljeno prepričanje, da je naš list neizmerno potreben" — tako ia s problematičnim zagotovilom, da se mu navzlic vsem nesrečam število naročnikov „množi", tolaži se koncem svojega melsnholičnegs sobotnega članka „Slo-veuec". Tudi mi prvi trditvi popolnoma pritrjujemo. Potreben je tak list, kalceršen je zlasti v zadnjem času »Slovenec", potreben zategadelj, da se hitreje razbistrijo pojmovi, da v niem vidimo klerikalno gospodo v srajci, čitajte „Slovenca", čitajte ga LISTEK. Roža v trnji. Izvirna novela iz domačega življenja. SpiBal A. M. V. XVI. D a n i o a. Tam po nebi sinjem zvezda plava, Svetla zvezda, blažena danica, Kadar Božja vzbuja se narava In si mije a hladno tobo lica. Levstik. Danica bilo jej je ime, a njemu Ivan, pisal bo je pa za Ljubica. Ona je bila hči imovitega grajščaka na Dolenjskem, on pa njenega brata instruktor ter ga je na prijazno vabilo starišev Bprem-Ijeval na počitnice. Ivan je že pred dvemi leti dokončal gimnazijske studije in postal mudroslovec. Vseučilišče Dunajsko poznal je največ le od zunaj, saj je zbok neprijaznih gmotnih razmer moral pri Bvoji mamici v beli Ljubljani premišljati Ovida in Horaca ter se po pisanih, zamazanih skriptih pripravljati na ispite. Sicer pa mu pomanjkanje drobiža ni delalo premnogih preglavic; up na lepšo bodočnost za-se in za mamico, revno udovo zasebnega uradnika, up na brezskrbno starost tešil ga je vedno, kadar je gledal na svoje premožnejše, življenje uživajoče sošolce. Pomanjkanja v pravem pomenu besede pa tudi ni trpel, ker je bil čislan in dostojno plačan kot domač učitelj, tako, da je imel že lepo svotico prihranjeno. Vabilo grajščakovo, naj pridi) na Dolenjsko ?.& čas počitnic, vzprejel je bil z velikim veseljem. Bele hiše, sivi gradovi, lične vasi in sela, zeleni holmiči s cerkvami in kapelicami, zelene loke, brda in ravnine, dišeči vrtovi, temni gozdje, bogata polja in vinorodne gorice s svojimi idiličnimi zidanicami in hrami ter prijazno ljudstvo, vse to mu je v duši obujalo veBele čute. Ko sta bo pa vozila po senčni cesti od Trebnjega proti Mirni in se mu je odprl razgled v prelepo Št. Ruperbku dolino, tedaj ni mogel zadržati glasnega vzklika, s katerim je izrazil Bvoja čustva. Lepših krajev je malo v naši domovini! Obilica gradov in gradičev, cerkva in cerkvic diči bolme in griče, a krog njih leže* čedni kmečki domi v zelenji, mej njimi se pa razprostirajo travniki, polja in vrtovi. Zeleni gozdi po višavah, po bregovih žlahtni trs, nad vsem pa višnjevo nebo, po katerem se pode' bele meglice. Iz zvonikov se oglašajo zvonovi ter pozdravljajo drug druzega, kaj čuda, da je bil Ivan presenečen krasote Božjega stvarstva izven sebe. Zvonovi so potihnili, samo jeden s tenkim, srebrno Čistim glasom pošiljal je de svoje mile glase proti nebu, ko je Kgon, grajščakov sin opomiil, da je to zvon z domačega grajskega stolpu. Ivanu se je zdelo, da zvon-jedinec njega pozdravlja, da njegov prihod znani. V Št. Rupertu opazi Egon pred pošto eleganten voziček z dvema belima ponijema. Urno skoči raz voz iu naznani svojemu učitelju, da je to grajski voz in da so Be jima najbrž grajski nasproti pripeljali. Na pošti zveBta, da sti grajščakinja in go-spica šli ravnokar v cerkev k blagoslovu, ker gredo necega bolnika obhajat. Tudi ona dva stopita v cerkev, Bosebno ker je Ivana mikalo videti notranjost njeno, ker je že njena zunanjost svedocila umetno stavbo. V polutemi ni bilo dosti videti, le skozi visoko okno so zadnji solnčni žarki pogledavali na množico, klečečo pred altarjem in blagoslova pričakujočo. V molitvi klečalo je mnogo ljudi j, Mej njimi pobožnih cvetočih deklet; Al' jedna mi, prve mladosti ie cvet. Ko soloce rumeno v poglčd zablestf. Morda so prav ti Levstikovi verzi Ivanu prišli na um, ko je zagledal mej klečečim kmečkim Ijud- govo h opno ženo, v katerem pravi samomorilec, da se je naveličal živeti. Oreblo prinesel je posodo Sive Žerjavice v sobo in je bil de toliko pogumen, da je zaplul na listek papirja poslednje svoje ob> čutke. Citati je bilo mej drugim: Ob 11. uri: Umrjem prostovoljno. Ob polu 12. uri: Sapa mi pričenja zastajati. Ob 12. uri: Vržem se na posteljo in pričakujem smrt. Greblo si je že prej jedenkrut hotel končati Življenje, pa so ga redili. — (Zabavni večer Grafikih Slo van o v.) Dne 16 t. m. ob 8. uri zvečer bode zabavni večer v prvem nadstropju v tako zvanem „Scblaratfensaal* (Stadttheater-Hestauration) v Gradcu, h ko|emu se slovanski rodoliubi uljudno pozivljejo. — (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) napravi v petek dne 17 t. m. svoj drugi občni zbor z nastopnim redom: 1.) Čitanje zapisnika, 2 ) Poročilo odbora, 3.) Poročilo slavnostnega odseka, 4.) Poročilo odbora za revizijo poslovnika, 5.) Slučajnosti. Lokal: Kastnerjeva restavracja ,pri magistratu". Začetek ob pol osmih zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. T Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! _k___ Razne vesti. * (O nesreči v Sentanderju)so še le zdaj, ko so te pomiiilinekohko duhovi, mogoče popolnoma zanesljivi podatki. Dognano je, da se je vsled eksplozije potopilo v pristanišči 58 ladij in čolnov. Nekatera poročila so pretiravala število mrtvih, ki pa je 300, kakor smo je tudi mi naznanili. Razrušenih je 25 hiš popolnoma, 50 pa deloma. Pogreša ■e kakih 40 otrok. * (Koliko stane štrajk.) Francoski list ,Figaro" je preračunil, koliko je stal zadnji veliki štra|k rudarje/ v departementu Pas de Calais. De lavci izgubili so 5 800.000 frankov, lastniki premo-govih jam pa 4,950.000, skupaj torej je stal štrajk 10,750.000 frankov. * (Velikanska zapuščina.) Vdova po rektorju Montpellierske univerze gospa Bouisson za pustila je posestvo vredno jeden milijon in 540 000 irsnkov gotovega denarja medicinski fakulteti, 100.000 frankov bogosloveki fakulteti in 100.000 frankov njeni rojstni vasi Mangulo za dobrodelne namene. Telegrami Slo venskemu Narodu": Dunaj 12. novembra. Včeraj opoludne prisegli novi ministri ter bili potem drug za drugim vzprejeti v avdijenci. Ob 3. uri popo-ludne bil ministerski svtt, ki je trajal do 6. ure zvečer. Govori se, da se je sklenilo sklicati drž. zbor na dan 20. novembra. Danes so se uradniki posamičnih ministerstev predstavili novim predstojnikom. Dunaj 13. novembra. Cesar vzprejel včeraj popoludne odstopajoče ministre Taatiea, Gautscha, Zaleskega in Steinbacha v privatni avdijenci. ,,Montagsrevue" javlja, da je cesar vsem članom Taaffeove vlade doposlal svojo fotogratijo z lastnoročno pisano posveto. Dunaj 13. novembra. Cesarica obiskala je opoludne zavod za častniške hčere v Her-iuilsu, kjer jo je pozdravil vojni minister Kriegs-hammer. Dunaj 13. novembra. V Unteivvalters-dorfu pii Dunajskem Novem Mestu umrl bivši minister Bachi Monakov 13. novembra. Ob 10. do-poludne dospel cesar Franc Jožef. Na kolodvoru so ga pričakovali princ-regent, vsi princi in državni dostojanstveniki« Cesar in princ-regenta sta se srčno pozdravila, številna mno- žica je cesarja vihamo aklamirala. Zjutraj dospel nadvojvoda Jožef z rodovino. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI IW •tojl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 3 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. wwww\ Tujci: 12. novembra. Pri Malleli Kiilnn.it. n, Wolken«tein, Dauzinger, Popoer, Bober, Zelenka z Dunaja. — Oawald iz Kočevja. — Glttck, Uemtkz iz HiidiuipeJte. — Putik, Jerschalka ii Beljaka. — Femig, Store, Jarisch iz Gradca. — vVasser-mMD, dr. Purger iz Trsta. — Dr. Seiijak iz Ljubljane. Pri Nlonnt Dr. Schtlta iz Gradca. — Premen iz St. Vid*. — Pauaer iz Kudoltovega. — Drexler, llosenreicb, H .Um, Soffer, Brusk z Dunaja. — Koch Is Trsta. — FiOhlich iz Reke. Pri fcavmrnkiin «1 voru : Ped v iz. Kočevja. — Corne z Bleda. Pri |ainem kolodvoru: Ehrenfest z Dunaja. — Kossnian iz Rudolfovega. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra t mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mokrim* v mm. 11. nov. 7. zjntraj 2. popol. 9.zvečer 733 9 mm 736*7 mm. 739 3 mm. 1-6* C 3 4'C 22* C brez v. al. jvz. al. vzh. obl. obl. obl. 0 80 um. deija. > o 2 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 741 -5aa. 743'2 mm. 745*4 um, 04' C 1-6'C 0-8° C si. vzh. al. vzh. si. vzh. obl. obl. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura 24' in 0-9», sa 20° in 3-5u pod normalom. XD-u.23.ao sls si boiza dne 13 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notah.....97 gld. — kr. Skupni državni dolg v srebra .... 96 , 90 , Avstrijska zlata renta.......118 „ 75 „ Avstrijska kronska renta 4°/{.....96 „ 95 , Ogerska zlata renta 4°/«......115 , hO „ Ogerska krouska renta 4°/0.....93 n 55 „ Avstro-ogerake bančne delnice .... 994 „ — „ Kreditne delnice.........335 , 50 „ London vista. . . ,.......127 „ SO „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 62 , 57J/i . 20 mark............12 , 51 , 20 frankov . . . ,.......10 , 13 „ Italijanski bankovci........43 „ 95 „ C. kr. cekini........... 6 , 02 „ 1>i.o 11. novembra t. I. 4*/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. 50 kr. Državne srećke iz I. 1864 po 100 gld.. . 196 , — , Dunava reg. srećke 5°/0 P" 1O0 gld. . . 128 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/o /•!;»• i zast. listi .124 n — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 195 , 75 „ Ljubljanske srečke........ 24 , 25 „ Rndoltbve srečke po 10 gld......23 g — „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 14!* , 25 „ Tramway-3rust. velj. 170 gld. a. v. . . 266 n — „ Papirnati rabelj......... t „ 341/« „ C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. želemic. M iz voznega reda veljavnega od 1. oktobra 1893. Kaatopno omenjeni prihajalnl in orlhajalni Aaai osnaženi io * areHnJrrvropakem ra*u. Srednjeevropski tan je krajnemu času v Izubijani in«>lni>lmtnr n „ „ o. ,, HO ,, »tvrrr „ ,, (12—246> Športni cirkus F, Corradini. lamo io malo dnij! Samo ie malo dnlj! Cirkus j« dobro kurjen Duuch -v ponedeljek 13. novembra ob \\B. url sveder: Velika novitetna soireeja. Velikansk, nov vzpored! Senzadne novosti, novi nastopi in Prvikrat! mnogo druzega. Prvikrat! Balonski konj „Blondin". SensaČnol Kaj jednacega se ni bilo! Brez konkurence! Velikarsk uspeh v Parizu, Londoru, Berolinu itd. BBIon-tiin" kaže duvrAunost koinuke dreBiire in seje mej drugim od ravnatelja F. Cornidinija prednafial tudi pred Nj kralj. Visočaustvi princem \Vuleskim in italijanskim preatolo-naslednikoui. Dalje: Druge laredue toeke konjske dresure g. ravnatelja CorradiniH Hdr)| rt^l|9A Vrft '0[HOp oaqop o^b[ ,>i|>riii( p,l U0.0jq Zl 90IJH)S ,hih(Io^'/| ■ »■auijeiSiii Samo gld. 4.60 zimska suknja iz lodna Iz moeneffUj debelemu lodna, L i Kn »ltoro nI um« i rastrgali, m toplim, . suknjo so čudovito ceneno, ao prodajajo „eu niasde" in naj ne zamudi noben čitatelj tog« oglasa si jo naročiti. Kot mera uhj ho naznani objeui praij in dolžina rokavov. — Tudi se pioda nekoliko tisoč parov zimskih hlač za gospode debelih, čvrstih, toplih, dobro delanih, po jako Dlaki coni, Hauio gld- li.lO par. Pblilfa se proti pi»vv.ttju. — Naslov slove: Apfel's Kleidermag azin, VVien, Ii. Fleischmarkt 12. 1500 odej (plaht) za konje neznano debelih, močnih, toplih, čvrstih, ki jih skoro ni moči raztrgati, 190 cm dolgih, ISO cm Širokih, prevzetih od noke konkurzno mas«, s« proda po čudovito nistkih cenah, iu aicer dajem od duuos naprej, dokler jo So kuj v zalogi: (1132—1) 1 par = 2 komada 1 lEOm.a.ĆL konjskih odej (plaht) angleške odeje za izvoščike temnoslvin, z raznobarveno, zelo krasno z riiuieninii kosumtiiiaini in raznobarvono borduro, /a Široko borduro, za samo gld« G.—■ samo gld. 3«—- Te odejo, ki se tudi lahko rabijo kot posteljno odejo, stale so preje več ko dvakrat t* liko. Kor jih jo razmeroma le malo v zalogi in kor naručila kar kupnina prihajaj«), naj se vsak poturi z naročilom, ki teli kupiti dobro odejo po nizki ceni. Naročila izvrSnjojo ae lo proti povzetju ali pa čo so prejo vpoiljo denar in naj se adrosirajo: Ifjloric Apiel, »iiiičiJ, I., Fleiscluiirtrkt 13. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o Bi p Nolli. Lautnma in tisk »Narodne Tiskarne". pazljivo, tako poživljamo tudi mi vrne one, ki Se ne ved<5, pri tem da ao, kajti potem jim bo skoro jasno, zakaj peša veljav« njegove straake. Zato, ker, kakor aleberna alaba stvar, sima prostovoljnih bojevnikov, borečib se za pošteno idejo, temveč le vojskovodje, boreče se za tuje interese in za svojo korist ter tlačane, trepetajoče v tesnih verigah verakega fanatizma in stanovskega terorizma. Narodne vojske, prostovoljne in navdušene narodne voiske nima naša klerikalna stranka in je ne more imeti in zato se pojavlja pnnt in ae glasi nezadovoljno mrmranje v njenih vrstah. Nič jej ne pomaga, da si skuša talisman naš, narodno napredsjaštvo, osvojiti v obliki »katoliško - n ar od n e in katoliško-napredne ideje", da previdno skuša prikrivati avojo narodno nagoto - tu in tam a pošteao-narodaimi do-piai iz Istre in Koroškega — tudi na te limanice, gospodje pri »Slovencu* ne ujamete nobenega vrabca več, dokler ae boste borili s takim oroijem, kakor dosihdob, zoper narodnjaštvo slovensko. Prej ali slej sedeli boste sami na razvalinah svoje žalostne Blave, vi voditelji »Slovenčevi*, Andrej Kslan e tutti quanti in tedaj boste lahko zapeli liki »Revček Aadrejček" v znani narodni igri: Zdaj sem — zdaj tja drii moja pot, Moj koš — jedin me spremlja povsod. Jaz pač sem — m avetu te peto kolo, Zato — sato me revčka Andrejćka zov6. Preludirati jih že ališimo v sobotnem »Slovencu" ! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14 novembra. Novo ministerstvo. Novo miniBterstvo je vzelo v roke državno krmilo in začne v kratkem osrečevati avstrijske narode. Ker je gotovo zanimljivo poznati posamične krmilarje nekoliko bolj nego samo po imeni, hočemo v nastopnih vrstah podati čitateljem kratke črtice o novih možeh. Vladi na čelu stoji knez Alfred \Vio-diachgraetz, usuk maršala istega imena. Rodil se je dne 31. oktobra 1851. 1. v Pragi, študiral prava in zadobil doktorat; vrh tega je domobranski nadporočnik, od leta 1883. pa član državnega sodišča. L. 1877. oženil se je b princeziojo Gabrijelo Auerspergovo, iz katere zveze ima petero otrok-Politični njegov značaj in njegovo delavnost smo že pred nekaterimi dnovi osvetlili. Minister notranjih del je Olivier marki Bacquehem, dosedanji trgovinski minister. Rodil se je dne 25 avgusta 1847. leta v Opavi kot sin francoske plemiške rodovioe. Zvršivši pravne studije posvetil se je sodni karijeri, a že I. 1870. poklical ga je Stremavr v naučno miniBterstvo ter ga nastavil kot avojega prezidijal-nega tajnika. Leta 1873. vstopil je markf Btcque-hem v politično upravo in postal amalu okrajnim glavarjem v Tešinu, od koder je prišel k deželni vladi v Bosno, kjer je ostal tri leta. Vrnivši se iz Bosne, služboval je nekaj časa pri nameatništvu v Lincu, potem pa bil dne 15 septembra 1882. leta imenovan dež. predsednikom šleškim, kjer je ostal do 26 junija 1886., kateri dan je bil imenovan trgovinskim ministrom. Bacquebem je jako koncili-janten mož in dasi so mu nemški liberalci mej VBemi parlamentarnimi strankami naibližj', vender ni misliti, da bi svojo moč zlorabil. Poljedelski minister grof Julij K a I k h n h a y n se je rodil dne 20. februvarja 1829. 1. na Dunaju, služboval kot častnik pri konjištvu do 1. 1849. in se potem atvom gosposko devo. — SolnČni osoji so padali na nje jicj elne lase ter plesali po nežnem, deviškem licu. Roki je imela pobožno na mladih prsih skle neni, a oči obrnene v tal in zakrivane po dolgih temnih trepalnicah. Duhovnik odšel je s sv. popotnico iz cerkve, ljudstvo je za njim vrvelo, a za temi šla je ona, prelepa deva v cvetji mladih let. Egonova sestra, Danica je bila, ki je zdaj svoje velike modre oči uprla v učitelja svojega brata. Rudečica je oblila zorno lice, Ivauu pa je vtripalo arce in kaj neokretno je napravil svoje poklone materi gojenca svojega in njega divni sestri. Solnce je zatonilo za gore\ ko so se pripeljali v grad, a v srcu mladega modroslovca puntalo je svetlo, kakor bi sto in sto solne sijalo. Zdai je raz umel Petrarko, zdaj cenit šele prav genij Prešernov, saj se je tudi njemu odprlo krsljeBtvo ljubezni, prve ljubezni. Z novimi cveti, novimi upi polnilo se mu je mišljenje; a njej odprl se je šele zdaj cvet, zdaj jelo je nje mlado deviško src** spoznavati življenje in se ga veseliti. Nerazdružna vez, menila sta, sklepa ju, naj ju je usoda sama privela »kupaj za življenje polno sreče in radosti. (Dalje prib.) posvetil upravi svojih posestev. Za časa Belcredijeve vlade postal je dež. poslanec gorenjeavatrijski, aa časa grofa Hohenvfarta pa dež. glavar. Ko je grof Taaffe sestavil leta 1879. novo miniateratvo, poklical je aa mesto poljedelskega ministra grofa Falkenhavna, ki je ostal poleg njega ves čas. Fal-kenhivn je goreč klerikalec in pravičen tudi aenem-škim narodom, ali ugleda ima malo, upliva pa skoro bič. Finančni minister dr. Ernest pl. Plener rodil se je dne 18. oktobra 1841. 1. v Hebu in se po zvršenih pravnih študijah posvetil diplomatični karijeri. Leta 1873 stopil je v disponibilitato in bil še isto leto, dne 25. oktobra, voljen v državni zbor, kjer je kmalu stopil na čelo nemške levice. Plener je srdit nasprotnik Slovanov in je to v deželnem zboru češkem, kakor v državnem zboru neštevilne-krste dokazal. Ž niim so levičarji zadobili močno zaslombo v ministerstvu in da bo Plener svoj upliv v korist Nemcem in nemškemu liberalizmu kar najbolj uporabil, o tem ni dvoma. Podpiral ga bo grof (tundakar W u r m br a n d novi trgovinski minister. Wurmbrand se je rodil dne 9. maja 1838. 1. v fari Sv. Barbara pri Ptuji, kjer stoji njegov grad. Služboval je pri konjištvu in stopil kot ritmajster v disponibilitet >. L-ta 1879. prišel je v državni zbor ia dne 10. maja 1880 stavil predlog, naj bo nemščina uvede kot državni jezik. Nekaj let potem je postal Wurmbraud deželni glavar na Štajerskem. Wurmbrasd je v narodnem oziru strasten Nemec, v verskem oziru liberalec, v političnem pa konservativen avtonomist Prav zato ni pravim liberalnim centralistom nič kaj priljubljen. Wurmbrand ni razen kadetne šole u česar študiral, a domišljav in avto kratičen je čez vse mere. Zato ga imenujejo tudi .vojvoda štajerski*. Posebno slovenske kulturne in politične težnje mrze plemenitemu grofu nad vse in opetovano nam ie kot poslanec pokazal svojo nenaklonjenost. Z Wurtnbrandom dobili smo Slovenci jako nevarnega moža v ministerstvo. Wurm-brand je postal trgovinski minister zato, ker je oče ozkotirnih štajerskih lokalnih železnic, sicer pa je tako v komunikacijskih, kakor v vseh drugih javnih zadevah samo diletant. Pravosodno ministerstvo je prevzel dr. Friderik grof Schoaborn, rojen dne 11. septembra 1841. 1. v Dlaškovicab na Češkem. Po zvršenih pravnih študijah posvetil se je politiki in se odlikoval zlasti kot spreten političen pisatelj ter zagovornik fevdalnih veleposestnikov. Dne 6 novembra 1881. I. postel je namestnikom na Moravi, dne 11. oatobra 1888 pa pravosodnim ministrom Kot mimBter prelevil se je grof Scbbnboro iz prijatelja Slovanom v neprijatelja in zlasti slovenski narod ima premnogo uzrokov, biti nezadovoljen Ž njim. Poljaki imajo v ministeratvu dva zastopnika Naučni minister dr. Stanislav vitez Madevski, rodil se je I 1841. v Sieniavi v Gališki. Po zvršenih pravnih študijah stopil je v državno službo in prišel 1. 1870 v pravosodno ministerstvo, a kmalu prestopil k notariiatu ter postal profesor na Lvovskem vseučilišči. Leta 1879. prišel je v poslansko zbornico in se oklenil liberalne frakcije poljskega kluba. Ko je Dunajevski hotel avetu dokazati, da je v nas moći vladati tudi zoper Nemce, podniral ga je tudi Mad.-vaki navdušeno, a čim se je Taaffe pobotal z liberalci, premeni I je tudi MUd-yaki svoje prepričanje in se začel poganjati za poljsko-levičarsko zvezo. Ko je Wurm-braud predlagal, naj se nemščina proglasi za državni jezik, bil je M«-yiki poročevalec veČine in je predlagal, naj se VVurm branilo v predlog odkloni. Dotični svoj govor razširil je Madevski v celo razpravo, ter jo obelodanil pod naslovom: »Die deutsche Staat-sprache oder Oesterreicb ein deutscber Staat". Tu dokazuje, da tisti, ki se poganjajo za prevlado nemščine in nemškega naroda nad drugimi nenemškimi jeziki in nenernškimi narodi so izdajalci svobode narodov. V rečenem ip su na str. 113 pa pravi doslovno: »Ako bi se s pomočjo nemškega državnega jezika dalo Avstriji nemško lice , bili bi že a tem ipso facto vsi avstrijski državljani proglašeni v političnem o/tu za jeden narod in Btcer za Nemce, leziki drugih narodov pa bi bili razglašeni za navadne dijalekte, narodna ravnopravnost bi b la unčena. „Moje mnenje", končal je Mad?yski ta avoj spis, »je to, da v Avstriji ni mesta za noben drž. jezik". Tak je bil MadeymobranBki minister je Zeno grof WelBersheimb, ro|en I. 1835. Mož ie vojak in samo vojak. Minister je od I. 1880 — Kakor vidno, je novo ministerstvo ekskluzivno arintokratično, vsi ministri so plemiči, trije, namreč Windischgraetz, Schonborn in \Vurra-brand so celo člani rodbin, katere se zmatrajo po plemstvu za jednake evropskim dinastijam, ter se zovejo »rsichsunmittelbarer Adel". Tudi krstna imena se sila isbraaa: Gusdakar. Zeno, Olivier in — Apolinarij. To so že »pickfein* imena. Novi ministri so skoro vai precej mladi is razen B«cquebema vsi oženjem. Dal Bog, da bi mogli kmalu vse avoje sposobnosti is vso skrb posvetiti zopet svojim rodovi nam. Čehi in nova vlada. Čim ae je izvedelo, kako je novo ministerstvo sestavljeno, stšli ao se staročeški poslanci a Morave v Brnu, da se posvetujejo o političnem položaju in ae dogovore glede) taktike. Podrobnosti iz ts konferencije še niso znane, In toliko je gotovo, da je klub definitivno sklenil, da je takoj začeti opozicijo tako zoper koalicijo, kakor zoper koalicijsko mini* sterstvo in se potezati za splošno volilno pravico. Nadalje se je sklenilo, da ima poslanec Ilelcelet v debati o budgetnem provizoriju naznaniti in motivirati prestop moravskih StaroČehov v opozicijo. — V nedeljo zbral ae je eksekutivni komite mlsdočeške stranke v Pragu in se dogovoril glede taktike, s katero je postopati zoper nove ministerstvo. — Kako sodijo češki veleposestniki novo koalicijsko ministerstvo, kaže govor grofa Karla Schoaborna (brata pravosodnega ministra) na shodu kat.-pol. društva za Češko v Budčjovicah. Govornik je najprej po-jasnieval stališče veleposestnikov napram drž. pravu in potem dokazoval, da je za aedaj z veseljem pozdraviti koalicijo ker je upati, da se s časom posreči oživiti staro desnico in s pomočjo zastopnikov češkega naroda obnoviti železni obroč. Aleksander Jfach. Tisti dan, ko je novo, nemško centralistično-reakcijonarno ministerstvo nsstopilo vlado, umrl je blizu Dunaja mož, ki je bil nekdaj nositelj ideje, da bodi saša država nemška centralistična in reakcionarna, umrl je Aleksander baron Bach, bivši vaegamogočni minister žslostnega spomina. Bach se je rodil dne 4. januvarja 1813. I. v Loosdorfu. Po zvršemb pravnih študijah stopil je najprej v državno službo, 1. 1843. pa prevzel odvetniško pisarno svojega očeta. Ko se je I. 1848. začelo svetovno gibanje za svobodo in ravnopravnost, bil je Bach Se na glasu kot izboren pravnik. Postavil se je na čelo tistih, ki so zahtevali ustavo, poganjal se v njih imeni z dvornimi krogi in bil jeden najodličneiših članov svobodomiselne stranke v drž. zboru. Po odstopu Pillersdorfovoga ministerstva sta AVessenberg in Doblhofi poklicala Bacha v svoje miaisterstvo, v katerem je prevzel pravosodje. Kot minister poganjal se je ua vso moč za centralizem, za veto-pravico kron« in druge reakcijonarne zahteve ter izgubil mej prebivalstvom vse simpatije, pač pa se prikupil aristokraciji, duhovščini in dvornim krogom. Ko je nastala oktoberska revolucija, bežal je Bach z Dunaja v Solnograd. Ko je knez Feliks Schvvar-zenberg sestavil novo ministerstvo, pozval je grofa Stadiona, naj prevzame portfelj notranjih del. Stadion je stavil pogoj, da se imenuje Bacb pravosodnim ministrom, kar se je tudi zgodilo. Ko je Stsdion radi bolehnosti odstopil, postal je Bach minister notranjih del in tedaj se je začela doba brutalne reakcije. Razveljavil se je zakon o miniaterski odgovornosti, razveljavil se je zakon o občinski avtonomij, o sodni uredbi in o porotnih sodiščih, dne 31. decembra 1851. pa tudi ustava. Po smrti Schvvarzenbergovi dobil je Bach vso oblast v roke in s pomočjo bureaukracije začel centralizacijo in uveljavil popoln absolutizem. V gospodarskem oziru ni ničesar storil, samo pritiskal je na narode iu s svojimi husarji, kakor so ljudje imenovali uradnike, dušil narodnostno in politično gibanje. Dne 18. avgusta 1855. je sklenil konkordat, katerega se vsak svobodoljuben človek s strahom in gnevom sj)omina. Poraz Avstrije v vojni I. 1859. uničil je Bachov sistem. Dne 21. avgusta tistega leta odstopil je Bach in šel kmalu na to kot poslanik v Rim. kjer je ostal do I. 1867. Tedaj je stopil v pokoj in Živel na svojem posestvu pozabljen in zaničevan dokler ga ni dosegla smrt. V nanje države. Kriza v Srbiji. Razni znaki kažejo, da se pripravlja minister-aka kriza. Avstrijski poslanik Thommel je zaradi obrtnega davka srbsko vlado jako trdo prijel in spravil ministra vnanjili del Nikoliča in finančnega ministra Vuiča v veliko zadrego. Govori se, da kanita oba odstopiti in svojima naslednikoma prepustiti, naj v tej stvari odnehata in UBtrežeta zahtevam Dunajskega kabineta. Z druge stranf se zopet pravi, da se srbska vlada ne misli udati pritisku avstrijsko-ogerskega poslanika, ampak da hoče sestaviti spomenico, jo razposlati vsem velesilam in nasvetovati, naj se preporna stvar predloži posebnemu razsodišču, čegar sodba bi bila obvezna za obe državi. — Včeraj se je se.nla skupščina na novo zasedanje. Francozi v Tonkinu. Londonska .Times" javlja iz Bangkoka, da so skušali Francozi prisiliti domačine, da bi brez odškodnine gradili veliko cesto na levem bregu reke Mekong. Domačini bo se zoperBtavljali in ker bo delo nadzorujoči francoski vojaki nekatere uporne domačine ustrelili, nastal je ustanek. Prebivalstvo v goratem delu Tonkina se je oborožilo in uprizorilo revol uci o, katere Francozi ne morejo ududiti, ker imajo premajhno vojsko na razpolaganje. Vojaki domačini ao se upornikom pridružili. — To vest angleškega lista beležimo z reservo, ker ni posebno verodostojna. Domače stvari. — (Vohune nam vzgajajo.) K včerajšnji notici pod tem naslovom vzprejeli smo danes nastopni uradni popravek: Št. 3732/Pr. Slavnemu uredništvu „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani. Sklicevaje se na § 19. tiskovnega reda prost se slavno uredništvo, naj z ozirom na dotično notico v včerajšnji številki »Slovenskega Narodau v prihodnjo številko sprejme popravek, da ni res, da se je v stanovanji nekega dijaka vršila hišna pre iskava. C. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani dne 14. novembra 1893. Za c. kr. deželnega predsednika : Sc b e m er I. — Glede dijaku ukradene pesmi moramo temeljem novih informacij včerajšnjo notico popraviti v toliko, da je dotični dijaški vohun kradoma prepisal iz sošolčeve beležnice dve leti staro pesem ter jo izročil voditelju cele organizacije g. Erženu, ne pa g. Andreju Kalanu, kakor se je po mestu govorilo. In g. Eržen — tako se je vsaj do-tičnež sam bahal — plačal mu je za pesem 1 gld. — G. Andrej Kalan bil je na celi stvari, kakor se nam poroča, udeležen Ie v toliko, da je z dijaki-vohuni delal izlete v Ljubljansko okolico. — Zanimivo je nadalje ' posebno še to, da so »ligaši* imeli svoj posebni zborovalni lokal nekje v Kra-kovem. — (Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča.) Dne 15. t. m. (sredo) pela se bode zadnjikrat v tej sezoni dična opera ,V vodnjaku", katera se je po lepih uspehih vzprejtla stalno v repertoir ne samo vseh čeških oziroma slovanskih, marveč tudi mnogih inozemskih odrov, n. pr. v JL i p■ i j i, D raždani h itd Glavne uloge izvajajo gospica & i h o v a, gospa Gerbićeva, ter goBp. Beneš in Vašiček. — Dne 18 t. m. (soboto) uprizori se prvikrat lepa francoska veseloigra »Madame Mougondin." — P. n. najemnike lož naprosimo tem potom še jeden krat, naj blagovolijo naznaniti svoje lože pri gospodu Cesar k u (trafika v Šelenburgovi ul ci), za večere, na katerih jih ne rabijo sami. Odposlati se mora namreč obilokrat obiskovalce radi pomankanja prostorov, ko bi se jim lahko postreglo s kako slučajno neporabljeno ložo. — (Češki kvartet.) Nadalje vaje včerajšnje poročilo prijavljamo danes oceuo dveh Oreških listov o koncertih češkega kvarteta: .G razor Ta g-bi alt" piše: »Češki kvartet, katerega nastopi so že ob priliki mejnarodne gledališke razstave na Dunaji vzbudili vso pozornost, je tudi pri nas z velikim uspehom koncertoval. V izvajanji se mora umetnikov dozorelost razuma, njih razbornost in njih mera v uporabi izrazovanja resnično občudovati. Od davno že nismo čuli tako natančnega skupnega sviranja, takega soglasja ne samo v oblikah, ampak tudi v impulzi proizvajanja. Ton vre sveža in čisto iz instrumenta. Značaja umetnoBti nikdar ne žali močneji, presežni glas tega ali onega glasbila . . . Gotovo poueso koncertauti v svojo domovino zavest, da se v nemških krajih vsako pravo in resno hrepenenje visoko ceni, in da se ne more razpor narodnih teženj vzvišenega stališča umetniškega delovanja nikdar dotakniti." (Dr. Fr. pl. Hausegger.) — „Grazer Tagespost" piše: »Stoječ pod znamenjem mladosti in vzora umetnosti, je češki kvartet mnogo k temu pripomogel, da je že zelo oslabela vera v umetno ustvarjanje zopet nekako oživela . . . Skoro demokratična poteza se opazi v celotnem delu mladih umetnikov, in pri vsi samosvojosti in pro stosti duha podrejenost, katera stoji pod skupno voljo in zatorej najpopolnejše ustvarja. Ob njih se pozabi na inatrument in na zunanji namen: človek ima redko priliko, da nanj notranjost muzike neomejeno upliva. Daleč od vsake prekanjeuosti in prisiljenoBti samd umetnosti kot samosvojemu zmotni služeč izgine tehnični moment, zato pa očito prodi e vsa duša, in poslušalec se uda čistemu umetniškemu okusu . . . Navdušeno priznanje in mnogoteri klici so bili posledica njih izvajanju. Končno izrečemo upanje, da bodejo mladi umetniki — glede na uaj-gorkeje in popolno priznanje njih umetnosti, našemu umetnostnemu občinstvu skoraj dali priliko, da bode zopet lahko občudovalo vzorno njih sviranje!" (D.) — Toliko zadostuj! — Da včeraj in danes na ved-ni listi ne pretiravajo, temu so nam porok njih imena. Take ocene se berd redkokdaj, sosebno o mladih umetnikih ne, katerim se vedno oporeka in očita ta ali oni nedostatek. Ali tu je vse popolno: umetnost v glasbi in glasba v umetnosti! — (Hrvatsko-slovenska vzajemnost.) Z veseljem opažamo, da hrvatski listi, posebno »Obzor" in »Hrvatska" prav pogosto prinašajo drobne vesti iz Slovenije, kakor se tudi .Agramer Tagbla 11" posebno v dopisih bavi rad s slovenskimi zadevami. Tako je prav, kajti tako se bodemo vedno bolje spoznavali, ako se živo zanimamo drug za dru-zega in gojimo duh vzajemnosti sistematično in vztrajno v vsakdanjem življenji ia ae samo pri veselicah. V prvi vrsti poklicano je hrvatsko in slovensko časnikarstvo, da vedno živo vzdržuje idejo bratske vzajemnosti, katere nam bode morda ravno v nastopivših časih bolj potreba nego kdaj poprej. — (Izpiti za učiteljsko usposobijo nje) na tukajšnjem c. kr. učiteljišči bo se danes dovršili a tem-le uspehom: Delalo je izpit 48 učiteljev ia učiteljic. Za meščanske šole (prvo skupino) ata usposobljena dva učitelja in jedna učiteljica Dopolnilni izpit iz nemščine so dovršili trij*) učitelji. Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom eta z odliko usposobljena gg. Peterlin Fran in Vrščaj Ivan. Usposobljenih za ljudske šole je še 10 učiteljev in 25 učiteljic, a 5 kandidatinj je bilo reprobiranih. — (Sleparija s bank ovci)V poslednjem času došlo je avstro ogerski banki veliko število bankovcev po 10 g'd., ki so pristriženi za 2 do 3 milimetre širok v bankovcu manksjoč košček. Ker se pri banki za take pristrižene bankovce odtegne jeden gold nar, opozarja bo občinstvo na to sleparijo, da je previdno pri vzprej'munji desetakov in jih dobro pogleda proti luči, niso li salepljeni in prerezani, da se tako obvaruje eventuvelne škode — (V gledališči pozabljene stvari.) Naprošeni smo naznaniti, d t se dobivajo v deželnem gledališči pozabljene Btvari pri gledališkem mojstru g Bitnerju (v mali hiš ci poleg gledališča, na muzejski strani) G. Bitner hrani več gledaliških kukal, zapestnic, prstanov (jeden z vrezano letno številko), rokavic, robcev itd, ki bo bili pozabljeni ali izgubljeni v gledališči in jih je možno dobiti pri njem, ako se oglase njib lastniki. — (Šolske ploščice iz celuloida) Na-mestu kamnitih ploščic, katere so ba;e zaradi prahu, ki se nareja pri pisanju, zdravju škodljive iu jih v nekaterih Šo'ah ne marajo, izumil je nekdo nove ploščice iz celuloida. Te ploščice so belkaste, mehke kakor papir in se piše na nje z navaduim svinčnikom. Ker bo jako praktične in zdravju prav nič škodljiva, uvedle so se že v razne šole. — (Cirkus Corradini) Včerajšnja predstava balonskega konja »Blondin* privabila je mnogo gledalcev, ki so to novo in zanimivo točko izbornega programa Gorradinijeve družbe vzprejeli z velikim odobravanjem. Danes j 4 beoefičoa predstava muzikalnih klowaov, ki igrala 30 raznovrstnih instrumentov. — (Martinova beseda,) katero je priredila Šišenska čitalnica tninolo nedeljo v Koslerievi zimski pivarni, završila ne je prav lepo, Pomuoženi pevski zbor, brojt-č do 30 močij, nastopil je s sigurnostjo in zapel ob občut jmhvali pet zborov. Čuli so se glasovi mej občinstvom, da se v Šiški še ni kmalu tako dobro pelo. Posebno še je omilil obsežni bariton g. L Burje. Gospodu učitelju Al. Sacbsu gre vsa čast na lejio završenom jievBkein vzporedu. V vsem se kaže, da bo čitalniAki zbor pod novim |ie*skiin učiteljem dobro uspeval. Gosp. Kralj je vzbudil s svojim komičnim oerilom obilo smeha ter slikal prav dobro živlieoje v Šiški. Pes, ki je zaključil besedo, je bil prav živaheu. Obisk bi bil lahko boljši. Liubljana |e bila le srednje zastopana, jm tudi nekaj S škariev smo pogrešali. — (Zravstveno stanje ) V Rduthalu v Kočevskem okraji zbolelo je 8 otrok za davico in je umrl jeden, v Preski ps je zbolelo za grižo G oseb, izmej katerih sta dve umrli. — V Novomeškem okraji zbolelo je v Troboiem iu v Veliki L-iki 10 oseb za legariem, v Goleku 4 za grižo, na Vrhu 4 otroci za škrlatico. Za davico so bolni še 3 otroci. — (Slovenska čitalnica v Gliujah) na Koroškem ima dne 26 t. m. svoj letni občni zbor v goBtilni g Lovra Zablačana na Trati ob Vi4. uri popoludne. Po končanem dnevnem redu bude prosta zabava — (Podružnica sv Cirila in Metoda v Medgorjah) na Koroškem ima svoj letui občni zbor dne 19. t. m. v Habru pri Martincu ob 5. uri popoludne z običajnim dnevnim redom. — (Iz Opatije) se poroča, ds pride tedni tjs slavna igrslka Eleonora Duae, ki je v Budimpešti obolela za hripo, ter da namerava dlje časa tam ostati. — (Prostovoljno ognjegasno društvo se je ustanovilo v Kastvu, kakor povzamemo iz do-poslaoih društvenih pravil. — (Hrvatske novice.) Včeraj pričelo je pevsko društvo »Kolo* v Zagrebu dobo popolu-danskih zimskib „jour-fixe". Te zabave so jako priljubljene in združujejo vedno lep broj prijateljev glasbe. — Konvent usmiljenih bratov v Zagrebu, črgar last je v sredi mesta stoječa in vsak razvoj v tem kraji braneča javna bolnica, baje neče privoliti, da se odkupi sedanja bolnica in zgradi nova. S to hranitvijo postalo je to za mesto važno vprašanje prav pereče. — V Vrpolji na Hrvatskem ustrelil je neki lovec zajca, ki je imel dva repa. — Kakor smo žs naznanili, prepovedalo je vodstvo semenišča v Budimpešti hrvatskim bogoslovcem čitanje „Hrvatske". Jednaka prepoved je zadela tudi »Obzor", katera dva lista je vodstvo s prav ničevimi razlogi zabranilo. Zato pa hoče baje osrečiti hrvatske bogoslove« z madjaronskim uradnim listom .Narodne novine"! — Karlovški diletantje v lepem »Zorinem domu" prav marljivo prirejajo gledališke predstave, katerih se večkrat udeleže kot gostje odlični igralci hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu. — (Razpisane službe.) Pri novo ustanovljenem okrajnem sodišči v Cerknici razpisano je mesto okrajnega sodnika, eventuvelno pri kakem drugem sodišči ali pa mesto sodnega pristava. — Pri istem sodišči ju dalje razpisano mesto kan celi sta z dohodki XI. čin. razreda iu mesto sodnega slugo a plaćo 250 gld. eventuvelno 300 gld. in prosto uradno obleko. Prošnje za mesto sodnika oddati jo do dne 20. t. m., za mesti kancolista in sodnega sluge j>a do dne 2G. t. m. pri predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. — Na jeduorazrednici v Dolenjem Semenu izpraznjeno je mesto učitelja in vodje z dohodki 111. plačilnega razreda in j>ro-stim stanovanjem. Prošnje do 20. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Postoj i ni. i Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! L. 4 Razne vesti. * (Jubilej Črnogorske dinastije.) Leta 1896 bode dve sto let, odkar vlada dinaoastija Njegu še v ua Cetioji. Da se dostojno proslavi 200let-ii ca, razpisala je črnogorska vlada naBtopna darila : Za najbolie pisano zgodovino vladajočo dinasti)e darilo 5000 frankov, dalje dve darili za najbolja nacrta spomeniku, ki uaj se postavi prvomu Petroviču Niegušu, gospodarju in metrojiolitu Danilu. Prvo darilo je 750 frankov, drugo 250 frankov. Načrta morata biti gotova do 23 aprila, zgodovina pa do 31. decembra 1895. leta. * (Angleška sodba o francoski mornarici.) Veliki angleški list „Times" poslal je k Tonlonskim »Javnostim svojega posebnega dopisnika, strokovnjaka v pomorskih zadevah, da prouči francosko hrodovje. To j« tudi storil odposlanec in ne more oreh valiti francoske mornarice. Mej drugim pravi, da če Angleška ne bode jednako razvila svoje pomorske sile, bode skoro francoska zavladala v sredozemskem morji. Pisatelj meni, da Angleška igra zdaj v sredozemskem morji „jako nevarno komedijo." * (Jelen umoril človeka.) Na grozen način jirišel je te dni ob življenje ugrikulturni in-iener Maatrozzi v Runu. Imel je doma jelena, ki je bil popolnoma krotak in udan svojemu gospodu. Mastrozzi ujel je jelena pred leti v Campagni in ga dal kravi v dojenje in malo živalico tako spravil po konci. Jelen pritekel je na poziv gospodarja k njemu, mu jedel iz roko in ga lizal. Na dan ne -sreče pa je jelen tudi pritekel, a podrl je inženerja na tla in ga suval z rogovi tako dolgo, da ga je umoril. Potem pa je vse razmesarjeno truplo še vlekel do železnico, kjer je čuvaj besnega jelena ustrelil. * (London stoji na nevarnih tleh.) tako trdi glavni inžener Londonske plinove družbe. Po njegovem poročilu, katero je prijavil te dni, se bode v.Tina Ltndonskib ulic pri prvi ugodni priliki razpršila v zrak. Naredil bo je namreč — kakor pravi omenjeni inžener — mej lesenim cestuim tlakom in Npndnio zemljo prazen prostor, ki se |e polagoma napolnil s plinom in zrakom, kar je jako nevarna zmes za eksplozijo. Angleško stolno mesto torej stoji nad vulkanom.