Kopitarjevi uL6/Ill	"	—- ^^^	^^^	^Ч	U рга »а: Корнаг-
jeva 6. telefon 2993
Telefoni nredniStra: dnevna ainiba 2050 - nočna 2996, 2994 le 1050	--1жћаја reak dan zjntraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku
Se enkrat naše stališče !
Gospod Burthou se prizadeva t— tako se lasi najnovejša diplomatična vest iz Pariza — a bi Jugoslavijo spravil i Italijo in tako omogočil trosporazum med Francijo, Italijo in našo državo. O tem sporazumu se je že opetovano govorilo, da bi bil takrat kdo resno verjel v uresničljivost take zamisli. Danes bi tak sporazum tvoril člen v verigi onih zvez med evropskimi državami prijateljicami Francije, ki naj zasigurajo sedanje politično-teiritorijalno stanje na našem kontiueutu pred vsakim napadom. Dočim bi na vzhodu Rusija branila Nemčiji, da bi ta ne mogla ogrožati Francije, bi ta oheneni bila sigurna, da bi ji Italija ne mo^la skočiti v hrbet. Za Italijo bi pa bilo zelo velike vrednosti, da bi Jugoslavija ne bila njena neprijateljica, akc bi Nemčija zamiVjah. postaviti svoje mejnike tam, kjei so danes na tirolski in koroški zemlji napram Italiji zabiti avstrijski količi.
Zamišljeni trosporazum med Francijo in Italijo ima torej brez dvoma svojo politično vrednost. Vprašanje je le, komu je najbolj nujno potreben. Javna tajnost je, da se zanj ne trudi toliko Francija kolikor gospod Mussolini. Francija je tudi po polomu razorožitvene konference, ki ni privedla do generalaega evropskega sporazuma, pred nemško revanšo bolj kot kedaj zavarovana po svoji veliki vojaški moči, dobrem gospodarskem zaslonu in po svojih alijansah, katerim se je pridružila Rusija. Ree da Anglija, ki te alijanee ne vidi rada, tvori neko protiutež proti temu mogočnemu bloku, napram kateremu je tudi Poljska hladna, toda nihče se ne sme udajati prevari, da bi velikobritanski imperij zapustil svoje etališča nekakega blagohotnega kontrolorja francoskega prijateljstva in da bi se spustil resno v kako kombinacijo, ki bi mogla Veliko Britanijo zaplesti v resen konflikt s Francijo. Zato Italija, ki povrh tega ne more zaupati Nemčiji, ne more računati na to, da bi ji prineslo kakšno znatno korist, ako bi ee pridružila angleškemu stališču v sedanjem mednarodnem političnem položaju, zakaj Velika Britanija se tudi z Italijo ne bo vezala, kakor se z nobenim ne bo. Če torej izostane kombina-dija, po kateri bi se tudi Italija več ali manj vključila v blok: Francija, MZ, balkanske države in Rusija, bi to bilo večje škode za Italijo, nego za Francijo in njene zaveznike. Da tudi Mussolini tako račuaa, temu je dokaz to, da je baš on tisti, ki se danes najbolj zavzema za zbližanje e Francijo, ki je mogoče te, če se prej ustvarijo boljši odnošaji z vzhodno sosedo Jugoslavijo.
Italija je pa danes tudi gospodarsko v ne-zavidnem položaju. Zadnji ekspoze Mussolinija ob priliki debate o državnem proračunu kljub vsemu olepševanju ni mogel prikriti dejstva, da bo italijanski državni proračun za 1954-35, kojega deficit je finančni minister izračunal na 2.900,000.000 lir, dosegel v resnici naj men j — 4.000,000.00 lir. Če k temu prištejemo 27 milijard državnega dolga, ki ga je napravil fašistični režim v teku zadnjih sedmih let, in pa 37 milijard obveznosti, ki jih je ta režim naložil na rame italijanskim davkoplačevalcem za bodočnost, potem pridemo do zaključka, da danes v Evropi nobena velesila finančno ni tako obremenjena kakor mala Italija, in to ne toliko zaradi svetovne gospodarske krize, kilpkor zaradi blazne imperialistične in prestižne politike g. Mussolinija. Razumljivo je, da se je zaradi tega v zadnjem času silno poslabšal notranjepolitični položaj Italije in položaj fašističnega režima, ki more italijanskemu narodu pokazati danes namesto novih kolonij in mandatov v Afriki in Aziji, gospodarskega trga na Balkanu in politične ter gospodarske hegemonije nad srednjo Evropo samo prazne blagajne, padec uradniških in delavskih plač ter naglo naraščajoče osiromaševanje širokih slojev, ki si dajo že duška v raznih revoltah. Če je duce predlanskem napovedal v znanem govoru v Milanu »stoletje fašizma«, stoje danes Italijani sredi poloma fašistične politike v Italiji sami, kar je vsekakor nekaj, kar bo tudi pohlevno in бкготпо italijansko prebivalstvo težko preneslo, če njegov duce ne bo našel iz tega položaja izhoda. V tem oziru pa nima Italija od nikogar drugega pričakovati realne politične in gospodarske pomoči kakor od Fraacije, pa od vseh onih, ki jih je Mussolini dozdaj smatral za »quantite negligeable«, in zato ni ničesar bolj razumljivega kakor njegov najnovejši preobrat v smeri proti Parizu.
Vodstvo naše zunanje politike je v rokah, katerim smemo popolnoma zaupati, da bodo znale čuvati naše državne interese in v polni meri uveljaviti naše stališče v diplomatskih razgovorih in pogajanjih, v katerih moremo položiti na tehtnico važen in ugleden ter prvenstvenega vpoštevanja vreden položaj Jugoslavije tako na Balkanu kakor v Evropi sploh. To je dejstvo, ki nas, neglede na velike osebne kvalitete odgovrnega voditelja naše zunanje politike, oprošča dolžnosti, da bi opozarjali na tiste velike zunanjepolitične državne interese, ki v razgovorih s takim partnerjem, kakor je Italija, prihajajo v poštev. Pač pa ne bo odveč, če ob tej priložnosti zopet poudarjamo drug moment, to pa nikakor ne zaradi tega, kakor da hi bilo treba nanj opozarjati šefa našega zunanjepolitičnega urada, ampak le iz vzroka, ker šef fašistične Italije v tem oziru posebno slabo sliši in ker tudi naši zavezniki mogoče ■e polagajo na ta moment tolike važnosti, kolikor jo " resnici zasluži.
To jc vprašanje Jugoslovanske narodne manjšine v Italiji, ki je zlasti v zadnjem času postalo nadvse pereče. Nemogoče je sklepati iskren in trajen sporazum z državo, ki jugoslovanski narodni element tako zelo prezira, da z našo manjšino v svojih državnih mejah postopa tako, kakor si tega nc dovoljuje napram sebi podvrženim narodnim manjšinam nobena druga civilizirana država na svetli. Kdor se hoče z nami sploh razgovnrjnti o Izboljšanju medsebojnih odnošajev, mora prej priznati, da naš narod v njegovih mejah obstoja, da je tn narod narod z vsemi narodu svojskimi naravnimi kulturnimi DravicamL ia da mora država. ka-
Mednarodni pomen obiska našega zunanjega ministra v Parizu
Italija zeti miru z Jugoslavijo?
Francoski časopis o posredovanja Francije med Iiaiijo in Jugoslavijo ter ustanovitvi nove politične trozteze: Francija — Jugoslavija - Italija
Pari«, 12. jun. AA. Po včerajšnjem popoldanskem razgovoru z Barthoujem je jugoslovanski zunanji minister Jevtič imel sestanek z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva Lcgcrjem. Nato je obiskal ministra za narodno zdravje Louisa Marina, s katerim ga veže staro prijateljstvo. Zvečer je bil jugoslovanski zunanji minister na večerji, ki jo je priredil jugoslovanski poslanik dr. Spalajkovič. Včerajšnji razgovori se bodo nadaljevali danes na Orsejskem nabrežju. Nato izide uradno poročilo. Tekom današnjega dne obišče mimister Jevtič tudi predsednika skupščinskega odbora za zunanje zadeve Paula Bastida in minbtra Herriota in Tar-dieuja.
Danes dopoldne je imel jugoslovanski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič sestanek s predsednikom skupščinskega odbora za zunanje zadeve g. Paulom Bastidom.
Razgovori in sprejeivsi
Pariz, 12. jun. AA. Danes ob 13 je predsednik francoske republike g. Albert Lebrun priredil v Elizejski palači svečan banket v čast jugoslovan-
skega ministra za zunanje zadeve in ge. Jevtičeve. Banketu so prisostvovali predsednik ministrskega sveta Gaston Doumergue r. vsemi člani francoske vlade; dalje predsednika senata in narodne skupščine in druge visoke francoske osebnosti. Banketa so se dalje udeležili poslanik turške republike Suad-bej, poslanik kraljevine Jugoslavije dr. Miroslav Spalajkovič, poslanik kraljevine Romunije Dinu Cesiano im poslanik češkoslovaške republike dr. Osuski.
Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič je priredil nocoj ob 17 v kr. poslaništvu čajanko v čast jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve in ge. Jevtičeve. Na čajanko so bili povabljeni med drugimi zastopniki jugoslovanske kolonije v I*drizu in zastopniki časopisja.
Odlikovanja
Pariz, 12. jun. AA. Predsednik francoske republike g. Albert Lebrun je blagovolil odlikovati jugoslovanskega zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča z redom častne legije 1. stopnje.
Pariz, 12. jun. AA. Svetnik kr. jugoslovanskega poslaništva v Parizu g. Lazarevič in šef kabineta
zunanjega ministra g. Markovič sta odlikovana z redom častne legije 4. stopnje.
O čem razpravljajo
Pariz, 12. jun. A A. »Ocuvre« smatra, da bo francoski zunanji minister Barthou po vsej priliki izrazil Jevtiču svojo željo, naj bi se približal Italiji. Prišel jc fas za vse, da podpirajo to zbližanje. Kakšni so zadevni načrti Francije, ni znano nikomur, pravi list daljo. Neki mislijo, da se bo Francija vrnilu k svojim starim načrtom trojnega sporazuma, pa najsi bi bil ta samo v obliki pogodbe prijateljstva incd Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Poleti 1923 jo Italija odiiila svojo sodelovanje pri takem sporazumu, dokler bosta Francija in Jugoslavija združeni s posebnimi pogodbami. Tudi Briand je v svojih zadnjih lotih opetovano poizkušal uresničiti ta načrt, vendar zaman. Sedaj pa kaže, da bi s« utegnila Italija pridružiti taki pogodbi v nekoliko izpremenjeni obliki in s primernimi političnimi ugodnostmi. S tem bi se Italija vrnila k evropski politiki, kar jc želja nas vseh. Barthou jc iskreno prepričan, da je zdaj prišel čas za ta korak.
Rusija in Mala zveza
Kako so pomirili Romunijo?
Zgodovinska pisma, hi onemogočujejc cevizionizem z oboroženo silo
V včerajšnjem uvodniku se je »Slovenec« vpraševal, kakšna posebna jamstva ie morala dobiti Romunija, da ie vzpostavila z Rusijo diplomatske odnošaje kljub nejasnosti, ki vlada glede Besarabije. Danes smo srečni, da lahko objavimo besedilo pisem, ki sta jih izmenjala Litvinov in Titulescu in ki dajejo odgovor na naše vprašanje.
Ženeva, 12. junija. Z. Danes je objavljeno sedilo pisem, ki sta jih izmenjala romunski zunanji minister Titulescu in sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov ob priliki »normaliziranja odnošajev« med obema državama. Pismi, ki sta po besedilu čisto enaki, se glasita:
»V pismih, ki sva jih izmenjala dne 9. junija 1934, sva govorila, da so vzpostavljeni redni odnošaji med najinima državama.«
»Da bi se pa ti odnošaji mogli razvijati v smislu vedno večjega zbližanja in vedno bolj iskrenega in trajnega prijateljstva, imam čast, potrditi Vam v tem pismu sporazum, ki sva ga sklenila in ki je sledeče vsebine:«
»Najini državi Gi medsebojno jan:c.\a polno in brezmejno spoštovanje neodvisnosti vsake najinih držav in se obvezujeva, da se ne bosta vmešavali, niti posredno, niti neposredno v notranja vprašanja druga druge, ali v notranji razvoj druga druge. Posebno pa se bosta vzdržali vsake agitacije in propagande ter sploh kakršnekoli intervencije ali odprte ali tajne pomoči v prilog takšne propagande, naperjene proti drugi državi.«
»Obe državi se še posebno obvežeta, da ne bodeta dovolili, da bi se ustanavljala ali obstojala na ozemlju druge države kakšna organizacija, ki si je postavila nalogo, da bi sc z orožjem borila proti drugi državi, oziroma, ki bi hotela rovariti proti političnemu in socialn?mu režimu v drugi državi s pomočjo nasilstev, ali ki bi dajala pobudo za teroristična dejanja, ali sama organizirala teroristična dejanja proti uradnim zastopstvom druge države. Istotako se obvežeta obe državi, da ne bodeta trpeli na svojem ozemlju organizacij, ki bi si nadevale same vlogo vlad druge države ali posameznih delov druge države.«
»Slednjič s? na isti način obe državi obvezujeta, da ne bodeta dovolili, da bi se na njunem ozemlju zbirale oborožene sile, da bi čez njuno ozemlje korakale oborožene sile, se prevažalo orožje in municija in sploh vsake vrste vojaški material, namenjen zgoraj omenjenim organizacijam in naperjen proti drugi državi.«
V teh pismih torej obideta Romunija in Rusija vprašanje Besarabije s tem, da se obe slovesno odrečeta vsakemu revizionizmu z oboroženo silo.
teri je po mednarodnih pogodbah podvržen, tc pravice spoštovati in čuvati. Italija pa si s svojim ravnanjem z našim življem v svojih mejah sama jemlje pravico, da od nas išče kakršnih koli političnih nranžninnov in kompromisov, ker hi od nas kot države nc bilo dostojno, dn priznamo kaj onemu, ki onkraj naših državnih mejnikov ljudem naše krvi, jezika in kulture odreka najbistvenejše naravne pravice naroda.
To ni več golo vprašanje italijanske notranje politike, ampak vprašanje, ali se v Evropi sploh šc priznavajo človečanske pravice in načela, ali je kakšni državi dovoljeno postavljati se nnd te pravice in nad načela evropske krščnnske kulture in ali sc smejo celi narodi nasilno izbrisevati z zemljevida kakor so se svojčas od belih osvajalcev enostavno iztrebljala cela plemena. Mi imamo kot država dolžnost, da o<l Italije zahtevamo zn več kot pol-milijona Jugoslovanov pod savojsko krono najmanj tiste pravice ki jih ima peščica Italijanov pri nas. če pa kdn tega noče priznati, potem nima moralne pravire, dn ml nas česa išče: tn-ko je in mora hiti stališče vsake države in vsakega naroda, ki samega Sebe spoštuje.
Titulescova izjava
Bukarešta, 12. junija. Zunanji minister Titulescu je dal zastopnikom listov to-le izjavo.
Vsaka resna zunanja politika mora sloneti pred vsem na dobrih odnošajih s sosedih. Romunija je v
!>rijateljskih in zavezniških odnošajih s Poljsko m z ugoslavijo. Njeni odnošaji z Bolgarsko so zadovo-jivi in se bodo še izboljšali. Romunija si želi dobrih odnošajev tudi z Madjarsko. Kar se tiče naših odnošajev s Sovjetsko Rusijo, je naša zunanja jxilitika morala prehoditi razne stopnje. Taka stopnja, je bila lani v Londonu, ko je Romunija sklenila di-i plomatsko konvencijo s.Sovjetsko Rusijo in z ajo ] dosegla, da je obvarovala romunsko ozemlje pred ! vsakim napadom. Miroljubna stremljenja Sovjet-
ske Rusije'po tem paktu so omogočila, da se naši odnošaji normalizirajo in da smo vzjx>stavili diplomatske stike s Sovjetsko Rusijo. S tem smo otvorili novo politično dobo.
Češki poslanik v Moskvi
Praga, 12. junija. Z. V tukajšnjih političnih krogih izražajo prepričanje, da bo češkoslovaška vlada odpoklicala svojega dasedanjega trgovinskega zastopnika v Moskvi Smetano in imenovala za svojega prves dana Pavi vaškega odbora v Rusiji leta 19П ter je j>oIeg predsednika Masaryka in pokojnega generala Stefanika glavni organizator češkoslovaških prostovoljnih legij v Rusiji. Leta 1918 je postal Bogdan Pavlu sam voditelj češkoslovaških legij in se je kot takšen boril tudi proti boljševiškim četam, ki so hotele preprečiti umik Čehoslovakov skozi Sibirijo. Ravnotako zatrjujejo tukaj, da države Male zveze, razun češkoslovaške, zaenkrat ne bodo imenovale diplomatskih zastopnikov in da bo češkoslovaški poslanik, oziroma konzuli, ki jih namerava nastaviti po vse; Rusiji, zastopal tudi interes obeh drugih zaveznii Male zveze.
ega poslanika v Sovjetski Rusiji Bog-11 u, ki je bil tudi predsednik češkoslo-
Hitler - Mussolini
Nemčija se hoče osvobodili iz železnega francoskega obroča
Praga, 12. junija. Z »Prager Presse« objavlja poseben uvodnik o predstoječem sestanku med
V zvezo s sestankom med Mussolinijem in Hitlerjem je treba na vsak način spraviti potovanje
po	.	.	...
Hitlerjem in Mussolinijem, ki se bo vršil koncem ( Goringa v Atene ter obisk dr. Gobbelsa v Varšavi, tega tedna nekje v gornji Italiji. Češko uradno j ker se je Nemčija hotela najpreje prepričati, če
1 glasilo pravi, da so posebno vesti, ki so prišle iz I Dunaja, vrgle posebno luč na ta sestanek in da ! postaja jasno, da se bosta Hitler in Mussolini po-| sebno razgovarjala o avstrijskem proble-i m u«. Druga točka njihovih razgovorov bo stali-1 šče. ki ga bo treba zavzeti proti obkrože-v a 1 n i m poskusom Francije, kije do-! mala popolnoma obkrožila Nemčijo. Nemčija hoče j sedaj pokazati, da obroč še ni popoln in da osta-i nejo vrata odprta proti Italiji.« Nemčijo v a -bijo T vzhodni mirovni pakt, piše list. Temu vabilu se bo Nemčija le težko mogla od-j reči, čeravno je jasno, da se tega pakta nikakor j ne more udeležiti. Hitler se hoče posvetovati z ' Mussolinijem, na kakšen način bi bilo mogoče izogniti se zanjki, v katero se je Nemčija zapletla in iz katere se brez škode ne bo mogla izviti.« Oba državnika se boeta razgovarjala tudi o nemškem vstopu v Zvezo narodov. Mussolini je dozdevno mnenja, da se mora Nemčija vrniti nazaj v Ženevo, če noče postati popolnoma osamljena. List trdi nadalje, da zamisel o sestanku ni izšla od Italije, ampak na željo nemške vlade.
more in sme pri zbliževanju z Italijo računati tudi na Grčijo, oziroma na Poljsko. Vsekakor smo v sredi velike diplomatske bitke, ki jo jje sprožila Francija in jo dozdaj zmagoslavno vodi. Protioienziva pa se polagoma že oblikuje in bo zanimivo vedeti, kako sc bo razvila.
Pariz, 12. junija. Havas poroča iz Rima, da bo italijanska delegacija za razgovore med predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem sestavljena iz tehle oseb: iz državnega podtajnika za zunanje zadeve Fulvija Suvicha, iz šefa Mussolinijeve pisarne Alojzija Pompeja in iz italijanskega poslanika v Berlinu Ceruttija.
Po drugi strani ee potrjuje vest, da bo sestanek med italijanskimi in nemškimi državniki v kraljevskem dvorcu Stra na poti med Padovo in Benetkami. Dvorec je nekoč pripadal Napoleonu I.
Pariz, 12. jun. p. Agencija Havas poroča, da se bo napovedani sestanek Hitlerja in Mussolinija gotovo vršil že jutri v nekem severnoitalijanskeni mestecu.
Rusho-japonska vojna nevarnost
Rusija čaka s 300.000 mož in 4000 letali
London, 12. junija, b. Dopisnik »Daily Telegra- t pha« poroča iz tnandžurske obmejne postaje na i vzhodni sibirski žcleznici, med Sibirijo in Mandžurijo. da sovjetska Rusija razvija v vzhodni Sibiriji veliko vojaško aktivnost. Že od Irkutska naprej vzdolž proge je v vse hmestih in vaseh nastanjeno vojaštvo. Neprestano pa prihajajo nove čete in ogromne količine vojnega materiala. Sovjetske oblasti ne skrivajo teli priprav, povdarjajo pa, da gre izključno za obrambne ukrepe. Kakih 70 km od Čitc, ki je glavni stan poveljnika vzhodne rdeče armade generala Bliicherja, je dopisnik naštel na odprtem polju 50 težkih bombnih letal, v neposredni bližini Čite pa je zgrajenih 9 velikih hangcrjcv.v katerih se nahaja ali 19 velikih bombnih letal ali pa 40 majhnih aparatov. Topništvo in p>hota sta v glavnem koncentrirana okoli Čitc, med tem ko sc konjenici nahaja v neposredni bližini inandžiitske meje. Vrhovno poveljstvo konjenice pa jc v Daurijii, na zapadni postaji od Mandžurije. Dopisnik računa, da ie ob mandžurski meii koncentriranih okoli 300
tisoč vojakov ter 4000 težkih in lahkih letal. Dopisnik povdarja, da jc doslej vedno s skepso poslušal vesti o vojni sili sovjetske Rusije, sedaj pa se jc o tej sili prepričal ua lastne oči in uvidel, da niso samo bajke, kar se govori po svetu o Rusiji.
Razburjenje na Japonskem
Tokio, 12. junija, p. Umor japonskega konzula v Nankingu Kuramoto je povzročil v vseh japonskih jx>litičnih krogih ogromno razburjenje. Vlada ie takoj odredila, da odplovejo tri japonske vojm ladje pred Nanking. Obenem je naročila svojemu generalnemu konzulu, naj zahteva od kitajskih oblasti |X)|X)liio zadoščenje. Generalni konzul jc bt sporočil svoje zahteve na kitajske oblasti in zahteva med drugim, da se naj da Japoncem pravica uvest' popolnoma svojo preiskavo s svojimi organi, da najde krivce. Ker bo na to kitajski vlada težko pristala. jc pričakovati novih konfliktov in jvmovnega noslabšanja odjosaiev med obema državama.
Teroristično divjanje v Avstriji
Dinamii daje Nemčija
Dunaj. 12. jun. Z. Avstrijska vlada je izdala novo uradno poročilo o terorističnih atentatih, ki eo jih po vsej Avstriji vprizorili narodni socialisti, »li boljše rečeno narodni boljševiki, v katerem pravi, da ima vse dokaze v rokah, da prihajajo razetrelivne snovi iz Nemčije, od kod«r pošiljajo tndi vsa povelja za organiziranje terorističnih dejanj. Pred kratkim je dobila policija v roke pismo nekega narodnega socialista Brauna, ki poroča narodnosocialistični centrali v Monakovem, da so vsi atentati bili izvršeni po določenih predpisih in da so uspeli«. Na ta našteva Braun, točno ob kateri uri so bili posamezni atentati izvršeni in s kakšnim uspehom. Policija je nadalje prestregla pošiljko iz Nemčije, v kateri je bilo polno ekra-zitnih snovi. Pošilfka je prihajala iz Bavarske in je nosila napis »sol«. Tudi na solnograško-bavarski meji so prestregli pošiljko, v kateri se fe nahajalo kar 68 dinamitnih patron s 4 zavitki razstreljevalne vrvi, Tudi Frauenield, iz Avstrije pobegli voditelj narodnega socializma, je v svojem radiogovoru v Monakovem pozival vse »nacionalno čuteče državljane Avstrije po Dolliussovi milosti«, naj nadaljujejo svoje delo, ker »na ta način kmalu ne bo več človeka, ki bi se upal vsesti se v avstrijski vlak, iz strahu, da ga ne zadene med vožnjo maščevalna roka narodnih socialistov«. Gornjeavstrij-ski deželni glavar Rehrl je izjavil javno, »da je vojna z bombami delo hitlerjevske stranke v Nemčiji« hi da je prišel čas, ko je mera popuščanj« polna ter bo treba biti trd in neizprosen, da se refi Avstrija pred boljševizmom, ki (o sedaj napada iz Berlina«.
Mirna noč
Dnnaj, 12. jun. b. Najbrže zaradi varnostnih nkrepov avstrijskih oblasti je bila pretekla noč v Avetriji skoraj popolnoma mirna. Sporočeno je bilo samo, da so v Gramat-Neusiedlu blizu Dunaja na vzhodni železnici poskusili neznanci izvršiti atentat na železniški progi, ki pa se jim ni posrečil. Dunajska policija sporoča, da se ji je posrečilo najti osrednjo narodno socialistično teroristično organizacijo ter da je zaplenila ogromni materijal. Zaradi lega upa, da se ji ho posrečilo preprečiti nadaljnje
atentate na železniške proge Včeraj so se že formirali kmelski oddelki, ki so pod poveljstvom orož-ništva ali vojaštva. Ti oddelki imajo strog nalog, da ne smejo nikomur dovoliti, da se približa progi ali mostu. Prehod čez železniški tir se sine izvršiti le v točno določenih krajih. V nasprotnem slučaju smejo organi vsakogar, ki bi se skušal približati progi, takoj ustreliti.
Včeraj je bilo vloženih pri izrednem sodišču za zaščito države deset novih ovadb, od katerih pa je sodišče osem slučajev odklonilo in jih izročilo rednemu sodišču. Pred izrednim sodiščem se bo postopalo samo proti atentatorjem na dvorec Leopold-krone in proti atentatorju na nadškofovsko poslopje v Salzburgu.
Dr. Dollfuss v Budimpešti
Zvezni kancler dr. Dollfuss odpotuje jutri zjutraj v Budimpešto, kjer bo imel na agrarnem kongresu strokovno predavanje. Pred njegovim odhodom je bila danes popoldne seje vlade.
Atentat na Feya
Dunaj, 12. junija, b. Davi ob 8.25 je odpotoval major Fey v Budimpešto.
Dunaj, 12. junija. AA. »Osterreichische Abend-zertung« poroča, da je bil blizu Hdtzendorfa izvršen atentat aa železniško progo. Po tej progi se je vozil zvezni podkancler Fey na potu v Budimpešto. List pravi da je atentat veljal majorju Feyu.
Listi poročajo, da odpotuje dosedanji vodja za propagando dr. Steidtle prihodnji ponedeljek v Trst, kjer prevzame tamošnji avstrijski konzulat. Vodstvo celokupne propagande bo izročeno avstrijski patrijotični fronti.
Na stanovanju dijaka Weidmanna je policija našla skladišče razstreliva. Količina najdenega razstreliva tehta 25 kg. Policija je našla tudi budil-nike in električne baterije, ki ^o potrebne za tem-piranje peklenskih stroje\ Sodijo, da je policija odkrila skladišče razstreliva, iz katerega zalagali teroristične napade na železniške proge v zadnjem čaeu.
Politika Mahatme Gandhija
Povrateh h parlamentarni taktiki
Kulturni boj v Nemčiji
Monakovo, 12. jun. Z. Z današnjim dnem so posvetovanja katoliških škofov Nemčije v Fuldi končana, škofovska konferenca ni izdala nobenega uradnega obvestila. Iz zasebnih virov pa je znano, da je konferenca imenovala freiburškega nadškofa dr. Groberja, oenabruškega škofa dr. Ber-n i n g a in berlinskega škofa dr. B a r r e s a za pooblaščene predstavnike katoliškega episkopata, ki naj se z nemško vlado pogajajo o vseh spornih vprašanjih. Imenovani škofje so dobili od konference nalog, da naj dosežejo, da se katoliška mladina ne bo smela udeleževati v skupinah samo pri verskem bogoslužju, marveč tudi drugače v javnem življenju, kot ie to zagotovljeno v konkordatu. Imenovani trije delegati potujejo v Berlin, kjer bodo začeli posvetovanja z zastopnikom nemške vlade dr. B u 11 m a n n o m. K škofovski konferenci v Fuldi piše katoliška »Kolnische Volkszeitung«, da se »katoliška cerkev nahaja v odprtem boju proti zamisli ene eame državne cerkve, oziroma proti raznim paganskim pokretom, ki se v Nemčiji po-iavljajo.«
Avstrija-J ugoslavija
Dunaj, 12. jrn. c. Ker razgovori za uvoz madjarske pšenice v Avstrijo niso uspešno končali se je avstrijska vlada obrnila na jugoslovansko vlado za uvoz pšenice v Avstrijo do У). jun. I934. Ker pa se je sedaj v Jugoslaviji prav. kar začela žetev in je tudi Donava prenizka z.a prevoz večjih količin pšenice, je jugoslovanska vlada zaprosila podaljšanje tega roka. V tukajšnjih političnin krogih se trdi, da bo avstrijska vlada ugodila tej želji.
Nova belgijska vlada
Bruselj, 12. jun. AA. Nova belgijska vlada je sestavljena. Predsednik vlade je De Broque-v i 11 e , minister za narodno brambo je Devize, zunanji minister J a s p a r in finančni minister Sap. Notranje ministrstvo je v novi vladi prevzel Pierlot, prosveto Maistriau, ministrstvo za kolonije T shaf fen. V kabinetu je šest liberalcev izven parlamenta.
Imenovanje liberalca Maistriaua zu prosvetnega ministra je izzvalo v flamskih krogih veliko vznemirjenje, ker se bojijo, da ne bo spoštoval njihovih pravic v poirlrdu enakopravnosti jezika v javnem življenju, zlasti še, ker mislijo, da bo ta vluda le prehodnega značaja in da bo njeno življenje kratko. V poučenih krogih pa so celo govori, da n.i izključeno, da Iki kralj poslal parlament za 6 mesecev nn počitnice, dn tako omogoči izvedbo najvažnejših odredb finančnega programa.
4000 ljudi je poginilo v kata-strolalni nevihti na Salvadorju
San Salvndor, 12. junija, c. Po najnovejših vesteh iz poplavljenega ozemlja se lahko računa. da je izgubilo življenje 4000 ljudi. Strahovita nevihta je povzročila, dn чо nekatera jezera narastla za 10 metrov. Nevihta trnja neprestano že neknj dni. Mod prebivalstvom se je začel širiti glnd in kljub strogim odredbam vlade so se začeli množiti zločini. Tndi bolezni so se začele širiti. Ker so razrušene vso ceste in vsi mostovi, je dovoz hrane nemogoč. Zato se prebivalstva, ki si je rešilo življenje, po-lašča sedaj obup.
Iz Bolgarije
Sofija, 12. jun. k. Poveljnik kraljeve garde, polkovnik Malkev je danes odstopil. Tudi general Vazov je odstopil.
Kar se tiče vesti o velikih aretacijah make-donstvujuščih, se naknadno izjavlja, da so hile te vesti pretirane. Potrjuje se le, da je bilo aretiranih 20 vplivnejših makedonstvujuščih, ker niso hoteli izročiti orožja. V nekem mestecu, kjer žive make-donsivujunči, je bil ubit župan, ker se je z orožjem v roki zoperstavil hišni preiskavi. Pač pa je resnična vest, ki je vzbudila ogromno senzacijo, da je vlada prepovedala prebivalstvu še nadalje izpla-uevati podporo makedonstvujuSdim organizacijam.
Sklepi konference nemških škofov
Pogajanja za svobodo mladinskih organizacij se bodo nadaljevala
Na praznik sv. Trojice so brali po vseh katoliških cerkvah Nemčije poseben proglas katoliških škofov, v katerem beremo: »V šoli in drugod ee zadnje čase izvaja silen pritisk na našo mladino, da pristopi v hitlerjevsko mladinsko organizacijo. Ponekod trdijo celo, da je naša mladina obvezna vstopiti v hitlerjevske mladinske odrede. Proti temu ugotavljamo, da konkordat in volja državnega kanclerja zadostno jamčita za pravice naše mladine. Какот dozdaj, tako pozivamo tudi v naprej našo mladino, da vstopa v vrite katoliške mladine.«
Nova nasilstva
Berlin, 12. junija, p. Državna vlada v Olden-burgu je danes izdala ukaz, s katerim se utajajo uradna tolmačenja o tem, kaj je krščansko in kaj je nekrščansko. Duhovniki ne smejo na noben način tudi v najprikritejši obliki kritizirati narodnega socializma, posebno pa ne smejo navajati ali pa namigovati, da so ukrepi vlade naperjeni proti obstoječim cerkvam in krščanstvu eploh.
Z revolverji na šefa jeklenih čelad
Berlin, 12. jun. b. Včeraj sta bili v Sehonbcrgu in Magdebnrgu dve zborovanji Stahlhelnia, na katerih je govoril voditelj Stahlhelina. državni minister dr. Soldtc. Že ko se, je peljal na zborovanje, so ga na poti napadli s kamenjem, na nekaterih krajih pa so nanj celo streljali iz revolverjev. Ob času njegovega govora so narodni socialisti metali na govornika kamenje in ga najgrše ozmerjali. Ko se je Seldte odpeljal, je nastal pretep med napadalnimi oddelki in člani Stahlhelnia, pri čemer jc bilo več oseh ranjenih.
ĆSR ne bo plačala dolgov Ameriki
Praga. 12. junija, p. Češkosovaška vlada sc ie na včerajšnji seji pečala s problemom dolgov Ameriki. O tem je izdal CTK uradno obvestilo, iz katerega jc posneti, da Češkoslovaška ne bo plačala dne 15. junija zapadlega obroka dolga severnoameriškim Združenim državam. Lani je namreč Češkoslovaška plačala samo del zapadlega obroka, kar jc bilo smatrati za simbolično priznanje obstoječe obveznosti, obenem pa je sporočila, da ie pripravljena začeti s pogajanji za drugačno ureditev vprašanja dolgov. Ker pa je kljub temu simboličnemu plačilu Amerika tudi Češkoslovaško uvrstila med države, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, letos Češkoslovaška po zgledu Anglije ne bo nič plačala.
Švica - zvesta demokraciji
Bern, 12. junija, p. Na današnji seji švicarskega narodnega sveta je imel zvezni predsednik Mot-ta velik političen govor, v katerem je poudaril, da ostane Švica zvesta demokraciji vkliub veliki propagandi za fašizem, ki prihaja iz inozemstva. To propagando proti švicar ki demokraciji Motta od ločno odklanja. Glede represalij proli nemškemu tisku za prepovedi uvoza velikega dela švicarskih listov v Nemčijo pravi predsednik, da Švica ne rabi nobenih represalij v svoji borbi. Motta jc odgovarjal tudi na neko komunistično interpelacijo, ki je zahtevala priznanje Rusije po Švici. Švica zaenkrat Rusije nc bo priznala in tega ne bo storila tudi tedaj ne, ko vstopi Rusiia v Zvezo narodov. Smatra, da Švica tudi v tem slučaju ni obvezana priznati sovjetske Rueije.
V Franciji 235 bivših ministrov
Pariz, 12. jun. TG. Statistika, ki jo jc objavil francoski tisk. iiokazuje, da danes živi v Franciji 245 bivših članov francoskega kabineta. Od teh jih je 66 senatorjev, 104 narodnih poslancev, 64 pa je neparln mentarcev.
Francoščina v Rusiji
Pariš. 12. jun. m. ^L'Oeuvre« poroča, da je sovjetska vlada sklenila, da bo na vseh šolah namesto nemSkega jezika uvedla zopel francoščino, ki je bila po sklenitvi rapallske pogodbe odslranjena z ruskih šol in inesto nje uvedena nemščina.
Politika voditelja indskega osvobodilnega gibanja je v zadnjem času stopila v novo fazo. Oandhi zadnje mesece ne dela več v interesu kaste »nedotakljivih«, ampak je vse svoje moči (»svetil prebivalstvu, ki je po zadnjem velikem potresu bilo težko prizadeto. Za omiljenje velike bede ponesrečencev so tako Angleži mnogo prispevali, kakor tudi indska nacionalna društva. Ob tej priliki je torej Oandhi izrazil pripravljenost delovati skupno z angleško pomožno akcijo. V ta namen je že 20. marca sklical v Patni konferenco, na katero so bili poleg indskih nacionalistov povabljeni tudi liberalci i in celo nekaj višjih angleških uradnikov. Oandhi se j je na tem sestanku prizadeval, da bi bila sprejeta resolucija, ki izraža pripravljenost sodelovati z Angleži. »Vseindskemu nacionalnemu kongresu« je svetoval, naj opusti proti Angležem borbo z nejx>sluš-nostjo in se pridruži njegovi novi politiki.
S to izjavo in s temi nasveti voditelja Gandhija je indski osvobodilni boj stopil v novo dobo. Prva etapa osvobodilnega boja, v kateri je imel Gandhi izključno vodstvo, ni rodila večjega uspeha. S samim pasivnim odporom (»Satvagraha«) prebivalstva in drugimi tovrstnimi metodami ni bilo mogoče zlomiti angleške sile Od leta 1918 dalje je Gandhi doživel več jx>razov. Tudi njegov jjohod k morju se je končal leta 1930 s precej klavernim paktom z ind-skim podkraljem Irvvinom, ki ni prinesel za Indijce nobenega bistvenega uspeha. Polagoma se je izkazalo, da metod, kakor se jih je posluževal Gandhi. ni mogoče dolgo časa v političnem boju vporabljati, zlasti, ker mnogi iz trenutnih materialnih ozirov niso sledili njegovim navodilom. Radi tega so razni voditelji indskega osvobodilnega boja že delj časa Gandhija opozarjali, da bo treba taktiko proli angleškim oblastem spremeniti. V tem ozira pred-njači zlasti voditelj tnohamedancev Asif Ali, ki je strasten borec za indsko samostojnost. Gandhi je dosedaj odgovarjal svojim prijateljem, da pasivni odpor ni politično bojno sredstvo, ampak je pred vsem verski moment Nikakor pa se ne more reči, da dosedanja taktika ni uspela radi tega, ker bi Indija ne bila nacionalno edina in ne imela enotnega jezika ali kakor, oa je indski narod nepomirljivo razklan med Mohamedance in Hindu. Dejstva dokazujejo, da so Indijci enoten narod, da imajo tudi enoten hindustanski jezik, ki ga govore povsod v Indiji, na severu in jugu, na vzhodu in zapadu. Celo najmočnejša mohamedanska organizacija v Indiji »Jamiat-I-Ulema-l-Hind« pod vodstvom Musti Kifayat Ulah in Moloj Ahmed Saeed se je iz verskih razlogov najodločneje zavzela za indsko nacionalno samostojnost. S tem odpade očitek, da se Mohamedanci sploh ne brigajo za indske nacionalne cilje in za enolno bodočnost Indije. V nacionalnem oziru se torej nikakor ne more reči, da bi Mohamedanci, ki med 352 milj. Indijcev štejejo 70 milijonov prebivalcev, stali na kakem drugem stališču,
kaloor ves mdaki narod. Res pa je, da je po desetletnem težkem boju za narodno samostojnost danes ljudstvo nekoliko utrujeno. Zato ne kaže nadaljevati z boji v dosedanji obliki. Zato je verjetno, aa bo »Vseindski kongres« v kratkem dal znak za novo bojno takiiko proti Angležem
Načrt doseči osvobojen je od indske nadoblasti na ilegalen način ni prav uspel Zato bodo Indci sedaj poskusili nacionalno samostojnost, ali pa vsaj državno avtonomijo v okviru britanskega imperija legalnim potom. Angleška vlada v Delhi je izjavila, da bo v slučaju ukinitve zajjovedi k neposlušnosti izpustila iz zaporov jx>litične ujetnike in priznala legalnost »Vseindskega kongresa«. Zadnji čas so mnogi člani kongresa pod vodstvom dr. Ansarya, ki je tudi Mohamedanec, sklenili da obnove staro stranko Swaray, ki jo je ustanovil pokojni voditelj Nehru, in sicer s tem namenom, da bi kongresistom v zakonodajni skupščini zagotovili mandate in tako mogli delovati na parlamentarnem področju. Zanimivo je, da se je pred petimi leti na vsenarodnem kongresu v Lahore Gandhi temu namenu uprl. Sedaj pa je brez nadaljnjega sprejel Ansaryjev predlog. Splošno vlada prepričanje, da je s tem korakom Gandhi mnogo izgubil na svoji popularnosti pri narodu in mnogi so mnenja, da bi bilo bolje za indski nacionalni jx>litični pokret. ako se Gandhi umakne iz politike in poslej živi kod duhovnik ia apostol.
V začetku maia je nova Swaray stranka imela kongres v Ranhi, ki se ga je udeležilo nad 100 odličnih zastopnikov iz vse Indije. Gandhi se zborovanja ni udeležil, pač pa je dal svoj pristanek in izrazil željo, naj bi Swaray stranka postala parlamentarna eksekutiva »Vseindskega kongresa«, ki naj bi v zakonodajni skupščini nadaljeval delo, ki ga je svoie dni »Vseindski kongres« hotel dovršiti v smislu narodnega osvobojenja. »Vseindski kongres« bo pazno motril delo Swaray stranke in gledal, ali se bo res kaj pozitivnega napravilo. S lem pa je Gandhi indirektno pristal na sodelovanje Swaray stranke in »Vseindskega nacionalnega kongresa« pri bodočih parlamentarnih volitvah v novembru letošnjega leta. Stranka bo najbrž res tudi nastopila pri bodočih volitvah in sicer pod vodstvom dr. Ansaryja.
Vprašanje je samo, če ne bodo Angleži delovne dobe dosedanjega parlamenta podaljšali še za eno leto. Angleška vlada se namreč boji, da bo Swaray straka. kot izraz ljudske volje, f>obrala veliko večino vseh mandatov in imela tako v zakonodajni skupščini odločilno večino. Zato je verjetno, da bodo Angleži odlašali z indskimi volitvami kolikor dolgo se bo ječ dalo. Angleži so pobijali parlamentarno abstinenco kot akt. ki je naperjen proti Britaniji. Prav tako in še bolj pa se boje parlamentarnega sodelovanja Indcev ki bi doma in v tujini še bolj določno pokazali, da Indija zahteva svojo popolno samostojnost. Zato najbrž ne bo še takoj volitev.
Belgrajske vesti
Belgrad, 12. jun. m. Danes dopoldne je notranji minister sprejel zastopnike Zveze, mest, ki so mu ob tej priliki izročili obširno spomenico v zvezi z novim načrtom zakona o mestnih občinah.
Belgrad, 12. jun. m. Danes popoldne ob 4 je odbor za proučevanje zakonskega osnutka o mestnih občinah nadaljeval načelno razpravo o tem zakonskem osnutku. Razprave se je udeležil tudi notranji minister Žiika Lazič, ki je podal poslancem jvitrebna pojasnila na njihova izvajanja. Načelni pretres zakonskega osnutka o mestnih občinah v i odboru bo zaradi velikega števila govornikov trajal verjetno še nekaj dni, nato pa se bo pričela v odboru razprava o podrobnostih.
Belgrad, 12. jun. m. Seja skupščinskega odbora za proučevanje mednarodnih pogodb je bila sklicana za 14. t. m. pof>oldne. Na dnevnem redu so konvencije, ki jih je predložil zunanji minister i. nekaterimi drugimi ministri.
Belgrad. 12. jun. TG. V bližini Belgrada jc danes eksplodirala granata, ki so jo otroci neke družine izkopali na polju in ki izvira še iz svetovne Tojne. Eksplozija je na mostu ubila očeta in mater ter dva otroka.
Belgrad. 12. jun. A A. Predsednik senata dr. Ljuboinir Toinašič je sklical sejo senata na ponedeljek, dne 18. junija ob 17.
Belgrad, 12. jun. m. Naša im grška delegacija, ki vodita pogajanja za sklenitev dopolnilnega sporazuma k trgovinski pogodbi med obema državama, sta danes pričeli z delom. Sestanek je trajal do 1 popoldne. Na današnji seji se je v glavnem govorilo o načinu odplačevanja blaga v medsebojnem trgovskem prometu.
Banja Luka. 12. jun. c. Za kongres profesorjev kraljevine Jugoslavije vlada v vsej državi veliko zanimanje. To pot bo v Banjnluko prišlo nad 700 profesorjev iz vse države. Zanimivo je. da se bo med drugim obilnim dnevnim redom govorilo tndi o odpravi verouka v višjih razredih srednjih šol. Predlog za odpravo je I stavila sarajevska sekcija.
Dunajska vremenska napoved: Temeperatura se ne bo izpremenila, močna oblačnost, mestoma padavine. v ostalem nezanesljivo vreme.
Zagrebška vremenska napoved: Po večini oblačno in nestalno, temperatura zmerna.
Drobne vesti
Šanghai, 12. junija. Japonska križarka »Čnšl-ma« in admiralska ladja »Iisuma« sta pripluli pred Nanking. Poveljnik japonskih čet ob reki Jankce-kjangu ima polnomocje, da ukrene vse, kar smatra za potrebno za zaščito Japoncev in njihovih interesov v tej coni, ne da bi vprašal tokijsko vlado.
Moskva, 12. junija, c. Rusko brodovje f Črnem morju prireja te dni velike manevre.'
Moskva, 12. junija, c. Sovjetska vlada je poslal v Ameriko ves carski nakit, ki je vreden 35 milijonov funtov šterlingov. Vlada upa, da bo v Ameriki našla kupca za ta najdragocenejši nakit sveta. Prevoz nakita v Ameriko se vrši pod silnimi varnostnimi odredbami in je vlada nakit zalo visoko zavarovala.
Pariz, 12. junija. TG. Francoska vlada je končno dovolila potujočemu Židu Leonu Trockemu, da se za stalno naseli v mali vasici v južni Franciji, kjer bo ostal pod stalnim jx>iicijskim nadzorstvom.
Buenos A i res, 12. jun. AA. Zaradi gobte megle je jiadlo letalo, ki je prihajalo iz Santi-aga v Cilu, v jezero Mare,liiqoita pri Juninn v pokrajini Buenos Airesa. Pet potnikov je ubitih, pet ranjenih.
Chntres, 22. junija. A A. Snoči ob 22.30 je letalo za bombardiranje, ko se je vrnilo z nočnega poleta, zadelo v hišico v bližini letališča. Letalo se je takoj vnelo. Dva vojaka sta zgorela .druga dva stn hudo ranjena.
Pariz, 12. junija m. Na letališču Chartres ie snoči ob 10 strmoglavilo veliko bombno letalo, ki je imelo nočne vaje. Na letalu je bik) šest oseb. Pri padcu sla našla smrt en poročnik in en podporočnik, dočim so štirje ostali letalci bili težko ranjeni.
Monakovo, 12. junija. TG. Uslužbence, ki so prišli ob službo z ukinitvijo katoliškega dnevnika »Baverischer Anzeiger«, bodo vzdrževale strokovne organizacije s tedenskimi prispevki, ki bodo znašali okrog '2000 inark tedensko. Te delavske samojjomoči se udeležujejo tudi člani hitlerjevskih strokovnih organizacij.
Berlin. 12. junija. TG. Danes se je vršilo tukaj prvo javno zborovanje novega verskega pokreta »nemške vere«, ki ga vodi grof Revventlovv, ki je v svojem govoru izvajal, da izvira pokret iz čisto nemškega genija in da obstoja stroga črta med novo vero in krščanstvom.
.Utrinki.
HERRIOT POTUJE...
I' Carigradu je pred kratkim Herriot obiskal šolo krščanskih šolskih bratov. Ravnatelj šole je imel pri trj priliki priložnost slišali vsakršne ljubeznivosti in pohvale, kako vzorno je urejena ta šola. Nazadnje pa mu je g. Herriot pripel na prsi red. ki ga je podarila francoska republika. — Istega retera nato je g. minister Herriot na javnem banketu izrekel te-le besede: *Cim vet verskih šol bomo zaprli, tem ved zaslug si bomo pridobili za civilizacijo.« M usta f a, Izmet paša, Ruidi bej in vse druge vodilne osebe vladne stranke so kajpada framasoni. Iz uradnih driarnih šol so Alaha le davno pregnali, krščanski šolski bratje pa imajo, kakor najnovejša poročila dokazujejo, vedno vetje telave. Odposlanec evropskih framasonov očividno ni zaman potoval v Orient.
ŠPANIJA NA NOVIH POTIH V začetku junija so v Madridu blagoslovili nor velik dom španske ljudske akcije, katero vodi Gil , Robles. Psi prostori velikega poslopja so bili pre-| napolnjeni in ludi na dvoriilu se je kar trlo poslušalcev, ki so i pomočjo zvočnikov poslušali veliki govor svojega voditelja. Oil Robles je dejal: »Včasih je bila naša edina naloga pridobiti ljudske množice. Danes se pa moramo zavedati težav in j spozna/i prava sredstva, kako bi iv leiace premagali. Mi ne iivimn vri od golega upanja, ampak Urimo j ir e resničnosti ogromne zmage iv v res *li motne politične stranke. Brvz pretiravanja tuliku
rečem, da smo mi edina trdna stranka in najmočnejša stranka izmed vseh strank desnice in levice Nato je Gil Robles poudaril, da ima novo mlado gibanje v svoji sredi dva sovražnika, ki ju je treba najprvo premagati. Glavni sovražnik, ki ga ima laka organizacija, kakršna je odločna in bojevita, ljudska akcija po lako sijajni zmagi, je preveliko zaupanje v že storjeno delo. Preveliko zaupanje bi nas lahko zavedlo v napačno mnenje, da je vsa bitka že dobljena. To pa je v praktični politiki zmota, ker do končnega cilja ne pridemo tako gladko. Na lovorikah ne smemo počivati. Niti tn en hip si ne smemo dali odmora. Ne moremo živeti od preteklosti. Nato je dejal: *Mi smo vedno za boj pripravljena vojska in se prav nič ne bojimo grožnje, da bo vlada parlament, razpustila. Naše vrste so slejkoprej strnjene, naša propaganda vedno pripravljena, navdušenje nezlomljeno. Tudi gmotnih sredstev ne manjka. Če naj pride do boja, ga imamo rajši jutri ko pojulršnjem. Prevelikemu ta-upanju v samega sebe moramo postaviti nasproti svojo stalno propagando. Naša skrivnost je v ljudstvu. Zaupamo v dobro svojega programa, v resnico našega nauka in v naš stalni slik z ljudstvom. Ne smemo poznati nobenega miru, ampak moramo korakati, brez preslanka korakali!*
Drugi notranji sovražnik mlade ljudske akcije pa je po mnenju Gil Rohlpsn prevelika naglica, katero si nekateri žele. Ljudski nkriji se nikamor n« mudi. Kdor sili k naglici, n os sili k predrzni prenagljenosti.
Pod najbolj barbarskim režimom
Evrope
Gospod Anton Rutar, podvodja goriškega semenišča, se nahaja v konfinaciji v vasi Monteleone di Spoleto v Umbriji.
»Naš narod ljubi Marijo« — ta ugotovitev je v Italiji nevarna za državo. Policija v Gorici je namreč zaplenila knjigo »Sejavec«, to je zbirko premišljevanj o vsakonedeljskem evangeliju, ki jo izdaja po vojni veako leto dr. Andrej Pavlica. Motivacija zaplenitve je ta, ker se v tem zvezku omenjata svetnika sv. Ciril in Metod in ker je na enem mestu zapisano, da »naš narod ljubi Marijo«... Menda goriška fašistična policija, ki sama nabožnih knjig gotovo ne čita, dobiva tozadevne instruk-
cije od knezoškofijskega ordinariata v Gorici, ki ga začasno upravlja mons. Sirotti, kakor znano.
Na odgovor je bil klican v Pulo kurat g. Miklavčič iz Dolenje vasi pod Učko, ker je molil v cerkvi za tržaškega škofa, ki Učka pod njega spada, in vernikom priporočal, naj molijo zanj.
Potujčevalnico naših otrok bodo ustanovili s prihodnjim letom v Lonjeru tik Trsta. Tržaška občina je v ta namen kupila poslopje bivše društvene gostilne za 42.000 lir. Ubogi italijanski režim, ki ima še v 16. letu »odrešenja« take skrbi, kako bi poitalijančil Lonjer, ki spada k eamemu »najbolj italijanskemu in najzvestejšeinu in naj-rimskejšemu mestu« Trstu!
Plameni uničujejo domove
Strela užgala
Križe, 11. junija 1934.
Preteklo soboto, t. j. 9. t. m. je okrog 16 popoldne udarila strela v gospodarsko poslopje g. Zaplotnika Franca, p. d. Princa v vasi Gozd, občina Križe na Gorenjskem. Poleg tega poslopja je pogorelo tudi še drugo gospodarsko poslopje istega nesrečnega posestnika. Rešiti so mogli malenkost. Poleg stoječa hiša se je tudi že vnemala, toda so jo s pomočjo domačih, križkih gasilcev rešili. Škoda je velika in je le deloma krita z zavarovalnino.
Sosedje so morali tudi na svoje imetje paziti in so nosili že iz hiš iz strrahu, da se ne bi tudi njihove hiše vžgale. Vode je bilo drugače dosti, kar se je pa zahvaliti dolgotrajnemu dežju. V neposredni nevarnosti je bila tudi sosednja Podvo-garjeva hiša, da je ne bi užgala strela. K sreči je strela švignila v blizu stoječo lipo, katero je osmodila.
Toda kaj bi bilo, ako bi nastal požar v poletni vročini? Za Gozd ne bi bilo rešitve zaradi pomanjkanja vode. Par vodnjakov in korito za živino je sploh premalo. Vasi Gozd manjka vodovoda, kakršnega je napeljal g. Zaplotnik Franc, gostilničar in trgovec v Retnjah. Kadar so v Gozdu nalivi, so vaška pota spremenjena v hudournik. Menda je nameravalo zdravilišče Golnik v Gozdu zgraditi stavbo, pa je propadla namera ravno radi tega, ker ni vodovoda. Potrebna bi bila tudi elektrika, ki drugače sveti v tej občini, in bi se lahko speljala tudi v Gozd, in to skozii nižje ležeči vasi Zg. in Sp. Veterno. Ravno tako bi se lahko podaljšal vodovod — a ni denarja! Zakaj se ne bi s tujskim prometom gospodarsko pomagalo domačemu ljudstvu? Inicijativo in pomoč bi mogoče prevzela banska uprava in Higijenski zavod v Ljubljani, saj bi se na ta način povečala tudi davčna moč banovine. Dal Bog.
Ogenj uničil domek reduciranega rudarja
Žalec, 11. junija 1934.
Vas Vrbje pri Žalcu je izpostavljena neprestanim katastrofam. Zdaj udere iz davno razdrte, še •oepopravljene struge Saviny, poplavi vas, uničuje polja in travnike. Danes paa>ie odjeknil otožen glas gasilskega roga in naznanjal, da je v vasi ogenj. Vsak se je s strahom oziral, kje gori. Vso v plamenu so našli majhno hišico Šestirja, reduciranega rudarja Gasilci so bili takoj na mestu, se trudili, da bi hišico oteli ognja, toda hišica, postavljena še iz lesa, krita s slamo, je zgorela vsa. V nevarnosti so bile tudi okoli stočeje hiše, ki so tudi deloma pokrite s slamo. Vsak trud je bil zaman, zgorelo je vse, obleka, ki je bila shranjena na podstrešju in še razno pohištvo je vzelo svoj konec v ognju.	. . ,. . .
Orozovit udarec je zadel družinico, ki si je prigospodarila skromno stanovanje, ki je bilo še včeraj njihovo zavetišče, danes pa se objokane oči ozirajo na uničeni dom. Ravno zato, ker so imeli majhno hišico, je bil pred leti reduciran gospodar v rudniku Zabukovca.
Hišica je bila zavarovana le za malo vsoto, ki nikakor ne bo krila škode. Ob pogorišču pa jokajo mlad mož, žena in otroci, v žalosti premišljujejo bedo ubogega človeka, ki si bo moral iti prosit stanovanja k svojim sosedom.
Pri revmatizmu, išiasu. ženskih boleznih, odebelelosti in prezgodnji OStarelOSti že starodavno
dokazani sijajni in trajni uspehi v Dolenjskih Toplicah
ojasnila in prospekti: Uprava Dolenjske Toplice *ri Novem mestu. / Zmerne cene. / Celoletni obrat.
NIVEA
na zrak in solnce!
Ali prosim oprezno! Vaša kožo se je vsled gorke obleke odvadila solncu, zato se natrite najprej z Nivea-cremo ali Nivea-oljem — oboje varuje in neguje kožo ter pospešuje, da postane naravno rujava.
Požar pri Poljčanah
Poljčane, 12. junija.
Zopet je v svetlem siju zažarelo nebo v naši okolici. Gori! S tem vzklikom so se ljudje v Globokem pri Studenicah zbudili sredi noči in hiteli proti goreči hiši posestnika Danila Cara v Globokem pri Studenicah. Okoli deve- ] tih so bili legli posestnik Car, njegova žena in j 12-letna hčerka k počitku. Okoli polnoči se je > žena zbudila ter opazila, da je v sobi veliko i dima. Skočila je iz postelje in hitela proti vratom, ki vodijo v vežo. V trenotku, ko je odprla vrata in hotela pogledati v vežo, so bušnili plameni v sobo. Zbudila je moža in hčerko in se je vsem trem v zadnjem trenotku posrečilo, da so se rešili iz smrtnonevarnega ognjenega objema. Ker v bližini ni vode. ni bilo mogoče misliti na gašenje, tuko da je hiša do tal pogorela. Prizadeti so s težko žalostjo morali gledati, kako jim je ognjeni element uničil vse imetje. Ogenj je najbrže nastal radi pokvarjenega dimnika.
Cesta Radohova vas-Žužemberk
Št. Vid pri Stični, 11. junija.
Banovinska cesta Radohova vas—Žužemberk se letos nadaljuje. Delajo sedaj v župniji Sela pri Šumberku. Po tej cesti bodo imeli Zužemberčani za 8 km krajšo pot kakor je sedaj do postaje Stična. Delo se plačuje iz bednostnega fonda. Delavci dobivajo po 15 Din na dan in to ob svojem. Od tega odtegnejo 1 Din za bolniško blagajno. In za to plačo se delavci kar ponujajo. Kmalu bi se stepli za čast, kdo bo sprejet na delo. Iz tega je pač razvidno, kolika stiska je med ljudmi.
Truplo umorjene ženske najdeno v gozdu
Boštanj, 11. junija. Včeraj v nedeljo, 10. junija, so našli otroci pri nabiranju gob v gozdu nad cesto, ki pelje iz Sevnice v Mokronog, truplo neznane ženske, ki je najmanj 10 dni ležalo in je že razpadalo.
Sodna komisija je danes ugotovila, da je bila umorjena s topo sekiro. Odbita ji je bila cela spodnja čeljust in nos. Stara je bila kakih 35 let. V naših krajih ni znana in nikjer nobene ne pogrešajo.
Oblečena je bila v črn jopič in karirasto krilo. Najbrže se je izvršil ta umor po sejmu, ki je bil 1. junija v Boštanju. Orožništvo bo poizvedovalo, kdo bi bila ta ženska. Denarja ni bilo pri nji nič najdenega, ampak samo trije robci. — Za to grozno dejanje ve pa tudi Bog Vsevedni.
Zopet se vozimo z brodom v cerkev in šolo
Št. Vid pri Stični, 11. junija.
Nevihta v noči na 8. junij je prinesla toliko vode, da se je razlila čez travnike in njive. V Do-bu pri cerkvi sv. Petra ni mogoče iti po občinski cesti. Za prevoz so pripravljeni brodovi, katere morajo uporabljati prebivalci vasi: Podboršt, Sela, Dobravica, Sad. Skoda je velika. Po travnikih .'e poblatena trava, da ne bo za krmo. Po njivah je uničen oves, ječmen, koruza itd. Treba bo sejati vnovič. A semena bo primanjkovalo.
Ali bo sedaj davčna oblast odpisala davke? Pomladi niso hoteli odpisati davkov od travnikov, ki so bili celih šest mesecev pod vodo, češ, da je bila prošnja prekasno vložena. Poprej ko se škoda vidi, se vendar ne more delati prošnja.
f Župnik Karel Hraba
Ormož, 12. junija. Davi je umrl upokojeni župnik krške škofije in tajnik tukajšnje posojilnice g. Karel Hraba.
Karel Hraba je bil rodom Ceh. Rodil se je 16. oktobra 1872 v Piseku na Češkoslovaškem. Po dokončanih gimnazijskih študijah je sledil zgledu številnih svojih rojakov, ki so se odzvali pozivu takratnega krškega škofa dr. Kahna, ki je nujno potreboval duhovnikov, ker sam ni imel še v svoji škofiji potrebnega naraščaja. Bogoslovne študije je dovršil v celovškem bogoslovju. V mašnika je bil posvečen 19. junija 18%. Z njim so šli v dušno pastirstvo tako med Slovence каког tudi med Nemce na Koroškem znani češkoslovaški rodoljubi, kakor sedaj že rajni Fr. Stingl, Valeš Vaclav, Fr Cihelka in še živeči J. Вауег. Kot navdušeni Slovani so se z veliko vnemo vrgli v narodnostni boj za pravice koroških Slovencev, ustanavljali prosvetna društva po vzorcu takrat že sijajno organiziranih Cehov ter. s pisanjem po češkem časopisju mnogo doprinesli, da je položaj koroških Slovencev postal bolj znan po vsej Avstriji.
Karel Hraba je bil kaplan v več slovenskih župnijah in je povsod zapustil dobro organizirane slovenske trdnjave v izobraževalnih in pevskih društvih. Nazadnje je postal župnik v Šmarjeti v Rožu, kjer je bil eden najbolj marljivih organizatorjev slovenstva v Rožni dolini. Vsled svojega narodnega delovanja se je še pred plebiscitom moral umakniti iz Koroške, kamor se tudi po plebiscitu ni več maral vrniti. Naselil se je v Ormožu, kjer je zaslužnega duhovnika, dobrega dušnega pastirja, ki je svoje srce pustil med koroškimi Slovenci, dohitela tudi smrt. Naj v miru počiva!
Pogreb pokojnega gospoda župnika bo v četrtek, dne 14. junija ob pol 3 popoldne.
Jugoslovanska nacional-na stranka in borci
Nedeljsko »Jutro« je priobčilo tole debelo tiskano
resolucijo s konference JNS
»Na konferenci sreskih organizacij Jugoslo-venske nacionalne stranke iz dravske banovine v Ljubljani dne 4. junija 1934, ki ji je poleg 234 delegatov iz vseh 27 sreskih organizacij priscetvo-\alo tudi 6 senatorjev, 24 narodnih poslancev, 30 banovinskih svetnikov in 9 članov glav i.oga odbora JNS, je bilo ua osnovi poročil iz vseh »•ijzo" in po temeljiti razprav, soglasno ugotovljeno:
da je v dravski banovini tako zvana bojevniška akcija pogubna zu konsolidacijo političnih razmer na osnovi narodnega in državnega euinstva ter ideje šestojanuarskcga manifesta.
Izražajoč svojo neomajno voljo, da ostane Ju-goslovenska nacionalna stranka enotna, krepko povezana vojska jugoslovenske politike v državi in banovini, zahteva konferenca od vodstva in od vseh organizacij stranke, da iz gornje konstatacije takoj in energično izvajajo vse potrebne konse-kvence.«
Z ozirom na to konferenco in njene sklepe pa I je predsednik »Boja« g. Kuster Avgust na aboro-1 vanju na Bledu 11. junija prečital daljšo
izjavo borcev
v kateri v uvodu poudarjajo, da so Slovenci že od nekdaj bili za skupno sožitje s Srbi in Hrvati ter da je mnogo Slovencev padlo za svobodo in ze-dinjenje.
»Po končani vojni je slovensko ljudstvo hitelo v bratski objem svojih jugoslovanskih bratov Srbov in Hrvatov pod slavnim žezlom dinastije Ka-radjordjevičev... Toda na žalost smo kaj kmalu opazili, da ta notranja ureditev ni usmerjena po pravih potih ... Naš preljubljeni, vzvišeni Vladar je pokazal s Svojim šestojanuarskim manifestom za to notranjo ureditev edino pravo pot.« Nato navaja izjava, da so se med kralja in ljudstvo vrinili razui poklicani in nepoklicani politiki, ki so sebe in svoje pristaše slikali za kralju udane in državotvorne, druge pa odbijali in črnili.
Prehajajoč na gibanje bivše Zveze slovenskih bojevnikov in na njene shode pravi izjava borcev: »Saj se je tudi vsak patrijot v resnici mogel samo veseliti, da se je naše ljudstvo v tako ogromnih množicah zbiralo, izrazujoč neomejno udanost in zvestobo Kralju in Jugoslaviji! Pa so se našli ob-
lastniki-strankarji, ki jim to ni bilo všeč... Sedaj smo se morali zganiti tudi mi dobrovoljci, četniki, invalidi, rezervni in upokojeni častniki... Osnovali smo »Boj« in šli med ljudstvo, da izvedemo zbiranje prav vsega naroda okrog Kralja za dejansko uresničenje Njegovega velikega manifesta... Naše ljudstvo hoče za vodnika samo svojega Kralja, ne pa političnih strankarskih voditeljev. Zato trdijo ti, da je naše gibanje pogubonosno za konsolidacijo političnih prilik na osnovi državnega in narodnega edinstva ter ideje šestojanuarskega manifesta. TI strankarski, od našega ljudstva osovraženi politiki se tudi sami istovetijo z Jugoslovansko nacionalno stranko. Toda naše ljudstvo prav dobro razlikuje med ljuliko in pšenico. Ta ljubka je znana klika, ki ji je uspelo vsejati se v vrste Jugoslovanske nacionalne stranke med mnoge čiste, poštene, Kralju in državi prav tako nesebično udane borce, kakor smo mi,«
lz te izjave torej sledi, da borci niso proti stranki JNS kot taki, ampak samo proti nekaterim osebam v tej stranki.
80 let
borbe za vsakdanji kruh
Tržič, IZ junija. Ce obhajamo razne obletnice znanih osebnosti in visokih dostojanstvenikov, bo prav, če od časa do časa počastimo ob njihovem jubileju tudi take ljudi, ki so vse življenje živeli skrito, a vendar storili svojo dolžnost in se na stara leta ozirajo nazaj na prestane borbe za vsakdanji kruh. Ena teh je gotovo tudi naša Ti-čova Angela, ki je 31. maja obhajala svoj 80. rojstni dan in god. Saj ne bo zamerila, da sem napisal kar po domače, kot jo vsi kličemo, zakaj ona se danes po svojem drugem možu, s katerim živi v srečnem zakonu že 33 let, piše Porenta, ki je poročil našo Angelo kot vdovo Demšar. Po svojih starših se je pa pisala Ahačič. Izšla je iz številne Tičove družine, ki je štela 16 otrok; danes so jsoleg Angele še trije živi. Najhujše ji je bilo pač tedaj, ko ji je umrl prvi mož in ji zapustil dva otročička, Antona in Štefana. A naša slavijen-ka je krepko popriiela in spravila Tončka celo v šole — sedaj župnikuje v Zasipu. S jxmosom nam pripoveduje kljub 80. letom krepka in močna, da še nikdar ni bila bolna in nikdar pri zdravniku, a prijela je za vsako delo. Znak zdravega rodu. 80 letnico so praznovali kar najslovesneje. Kar pred hišo so napravili tam za vodo poleg Bučarjeve fužine, pa so prihajali sorodniki in znanci, da se z njo povesele in ji žele še 90 letnico, kar tudi mi želimo, da bi dočakala tako zdrava in krepka kakor je danes.
Vzajemna pomoč
Med oškodovanci po konkurzu Vzajemne pomoči vlada še vedno zanimanje, kakšno je stanje Vzaiemne pomoči. Pri zadnji, dva dni trajajoči dražbi vsega pisarniškega pohištva, pisalnih strojev in pisarniških potrebščin je konkurzna masa izkupila za vse prodane premičnine 82.852 Din. Dne 15. marca se je vršil likvidacijski narok vseh, do takrat sodišču prijavljenih terjatev upnikov. Terjatve so bile deloma priznane v celoti, deloma le v delnem znesku. O likvidaciji so bili vsi upniki že obveščeni. Po tem likvidacijskem naroku pa je okrožnemu kot konkurznemu sodišču v Ljubljani prijavilo že 26 upnikov svoie zahtevke. Naknadni likvidacijski narok je le mogoč, če upniki v smislu čl. 120 konkurznega zakona sami založe stroške za ta naknadni likvidacijski narok. Stroški pa bi znašali do 12.000 Din, zlasti bi bili znatni za tiskovine. Upniki sc dalje zanimajo, koliko tožb teče sedaj proti konkurzni masi Vzajemne pomoči. Dva Dal-matinca tožita na priznanje posmrtnin. Ekonom Vzajemne pomoči R. Ogrizek toži na plačilo 511 tisoč dinarjev, predsednik nadzorstva propadle Vzajemne pomči Gruber toži za sejnine v znesku 2400 Din, naposled neki ljublianski dobavitelj za dobavo raznih pisarniških potrebščin.
Strokovnjaka v knjigovodstvu sta pregledala vse knjige Vzajemne pomoči. Sestavljata sedaj ob-, širno poročilo, ki bo tudi za podlago kazenskemu i postopanju proti odgovornim članom uprave Vzajemne pomoči.
Kulturni obzornik
Ponovni koncerl Akademskega zbora
Pred dnevi so akademiki — pevci, ki so s svojim nedavnim koncertnim nastopom predstavili
te požrtvovalne geste ni moglo doumeti in je tudi ne znalo skladno izrabiti.
Ob tej priliki bi hotel le z ozirom na ponovni silni vtis, ki ga je izvedba zapustila, opozoriti zopet na izredno vrednost in pomebnost tega koncerta. Kajti kritično spuščati se v podrobnosti je na tem mestu vsled prerazsežnih vrednot, ki se vtapljajo v tem delu, nemogoče in spada tako pisanje na drugo mesto. Tukaj pa povem le to, da se važnosti te koncertne prireditve morda mi danes niti prav ne zavedamo in bo pokazal šele čas, da je bil s tem delom postavljen važen mejnik v razvoju naše glasbene kulture. Kajti dela, ki nam jih je akademski zbor pod vodstvom Franceta Marolta prezentiral, so z ozirom na naš narodni glasbeni zaklad izredne vrednosti, tako po zajemu pristne narodne motivike, kot po njeni obdelavi. Slednja pa ima še svojo posebno vrednost v dejstvu, da ne sloni le na subjektivno občuteni skla-dateljski invenoijoznosti, temveč je povsem podrejena kolikor mogoče čisti objektivni kritični presoji na osnovi znanstvenega raziskovanja. Tako krije ta koncert v sebi ne le čisto umetniške glasbene vrednote, temveč obenem tudi znanstvene etnografske, ki so zlasti za naš še nebogljen položaj v tej smeri silne važnosti.
Ce se končno dotaknem še estetskih vrednot tega pevskega podajanja, moram tudi s te strani ponovno ugotoviti izredno umetniško vrednoto. Bodisi da vzamem v misel zvočnost zbora, ki kljub nekoliko šibkim basom zveni iz zdravih grl povsem zlito in jasno barvito, bodisi da se oslonim na pevsko reproduktivno zakonitost, ki je bila izrinjena podrobno. V slednji smeri zlasti zamamlja dosledno izvedena opredeljenost glasbenih misli, jasna plastičnost v njih izvedbi, pa tudi stroga iz-klesanost skupnosti in precizna vokalizacija; za vsem pa izredna občutenost in smiselnost v podajanju bogate vsebine, ki je položena v vsa ta dela.
Tako ta akademski koncert nujno izvablja iz nas ne le popolno priznanje, temveč tudi iskreno hvaležnost z ozirom na podano korist vsemu slovenskemu narodu.	V. U.
Dolenc-Maklecov, Sistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broširani knjigi 175 Din, vezani 195 Din.
Od leta 1929 je postavljeno naše kazensko pravo na novo podlago. Izšlo je od tega časa že več knjig, ki razlagajo kazenski zakonik v večjem ali manjšem obsegu. Kakor ne moremo zanikati jx)inena in jiotrebnosti tolmačev k px>sa-meznim zakonom, zlasti so dobrodošli za prnk-tično jKirabo, ker omogočajo hitro oriientucijo, se je opnžula vedno večja potreba, izdati sistematično delo o kazenskem pravu. Gre za pojnil-noma novo jiravo, čigar temelji se iz dna razlikujejo od prej veljavnega prava, vse je zgrajeno na novih načelih. Ni moči pravilno razumevati posameznih določb zakonika, ako si o teh načelih nismo na jasnem, ako ne vemo, kako se razpletajo v posamezne norme. O tem
more poučiti samo sistematično delo, ki pokaže novo kazensko pravo kot enotno zgradbo.
Tej potrebi bo odpomogla nova knjiga dr. M. Dolenca in A. Makleeova, profesorjev za kazensko pravo na ljubljanski univerzi. Knjiga ie zamišljena v prvi vrsti kot učbenik za tiste, ki se hočejo kazenskega prava učiti. Tem je neobhodno potrebna, saj se vsebina kazenskega pravu ne da priučiti fe po zakonikih in tolmačih. Vendar pa ima knjiga pomen tudi za praktične juriste, ker uvnja v duh novega prava, ker kaže to novo pravo v celoti. Kot celota gledano se pokaže to v povsem drugi luči, knkor le pod vidikom posamezne kazenske norme. Duh novega prava bo razložen bralcu jx>sebno iz obširno zasnovanega občnega dela. v katerem prihajajo do izraza načela novegu kazenskega prava.
V primeri s knjigami o kazenskem pravu, ki so doslej izšle, moramo poudariti še eno posebnost nove knjige. Sistem celokupnega kazenskega prava se nc omejuje samo na pravo, uzakonjeno v kazenskem zakoniku. Profesorja dr. Dolenc in Maklecov sta pritegnila v sistem in obdelala kazensko pravo v celoti, uvrstila v obsežni posebni del knjige vse postranske zakone in jih prikazala jk> vsebini. Materijalnega kazenskega prava v celoti ne prinaša do danes še nobena druga knjigu iz naše književnosti. Posebne važnosti je to zn fešltev vprašanj, kateri postranski zakoni do danes še veljajo in kako se nam kažejo še veljajoči v luči novega kazenskega pravu. Novu knjigu je ustregla torej vseobči potrebi in želji po enakem pravnem pripomočku.
»Hrvatski list«, ki spremlja v svojih nedeljskih kulturnih pregledih prav marljivo slovenske kulturne pojave, ie v zadnji številki posnel vsebino našega članka v »Slovencu«: »slo-
venska knjiga ne pozna krize« ter tako informiral hrvatske bravce o visokem stanju slovenske knjige.
»Priloži proučavanja narodne poezije«. V
Belgradu je začela izhajuti novu revija z gornjim naslovom, ki bo posvečena izključno proučevanju narodne pesmi z vseh mogočih vidikov. Izhajala bo dvakrut na leto. Urejata jo Rad. Medenica in dr. Alojzij Šmaus. Prva številka, ki je pred kratkim izšla, prinaša članke znanih raziskovalcev narodne pesmi. Tako so zastopani: Stanoje Stanojevič, S. Matič, A. Šmaus, Br. Krstic, Medenica, P. Ž. Petrovič, Miloš Savkovič, M. Vlahovič, Drag. Kostić in šc nekateri. Uvodu sta napisala znani slavist dr. Murko in dr. Gesemann. Prva številka je izšla na 144 straneh straneh in stane 25 Din (letno 40 Din.) Naročila se pošiljajo na čekovni račun 56.820. — T. P.
Umetnostni slovaški list »Pera« je prinesel v tretji številki med drugim razgovor s slikarjem M a I e š e m (ЈЛп Irmler: Miha Maleš slovenskym maliarom). Maleš, ki vzbuja spomine na tovariše in študij v Pragi, govori tudi o tesnejšem kulturnem stiku med Slovaki in Slovenci. Literurni stiki so že (Cankar — Urban), treba jo tudi umetnostnih Zato naj pridejo slovaški umetniki razstavljat svoja dela v Ljubljano (»povodzle im, že ich s otvo-гепут nSručlin privitame«), slovenski pa bodo prišli v Bratislavo.
Corradn Ricci nmrl. V Romu je umrl v staro sti 76 let znameniti italijanski kulturni zgodovinar in arheolog, senator Corrado Ricci. Najbolj znana njegova dela so med drugim: »Michelangelo«, »Barok«, »Zgodovina severnoitalijansko umetnosti« »Baročna arhitektura v Italiji« itd.
Ljubljanske vesti:
Zaradi preprog v mestni zastavljalnici
Ljubljana, 11. junija.
Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem se je danes končala zanimiva civilna pravda med go. Berlo Lampretovo, soprogo drž. veterinarja v Karlovcu, in mestno občino ljubljansko. Zgodovina te pravde sega v leto 1029 nazaj in razkriva marsikatere zanimive podrobnosti iz poslovanja ljubljanske mestne zastavljalnice v luči dveh nasprotujočih si strani. Gospa Lampretova očita ljubljanski zastavljalnici razne poslovne nekorektnosti proti njej kot stranki, zaradi česar je utrpela veliko škodo.
Tožiteljica zahteva 15.000 Din odškodnine
z obrestmi
Leta 1920 je gospa Lampretova zastavila v ljubljanski zastavljalnici štiri dragocene preproge, od katerih je bil samo prvi vzorec Tebris vreden najmanj 16.000 Din. skupna vrednost preprog znaša jx> njeni ocenitvi najmanj 30.000 Din. Zaradi teh preprog je lani po svojem pravnem zastopniku dr. Lokarju vložila tožbo proti mestni občini ljubljanski kot lastnici zastavljalnice.
V	svoji tožbi ga. Lampretova navaja, da preprog ob zapadlosti ni mogla rešiti in je nato dosegla podaljšanje zastave proti plačilu 3000 Din. Ob drugi zapadlosti je skušala rok še enkrat jx>-daljšati, kar pa ji ie bilo odklonjeno. Dne 12. novembra 1930 so bile preproge prodane na dražbi. Kupil jih je občinski svetnik in načelnik upravnega odbora mestne zastavljalnice g. Miroslav Urbas za vzkliaio ceno 15.000 Din. Člen 3. dražbenega reda med drugim določa, da se morajo zlasti predmeti večje vrednosti prodati po kolikor mogoče visoki ceni. V smislu te naredbe se morajo zato vsi predmeti, ki pridejo popoldne na dražbo, staviti zainteresiranemu občinstvu dopoldne na ogled. Ti predpisi se, tako trdi tožiteljica, pri dražbi njenih preprog niso upoštevali, ker niso bili dopoldne na dan dražbe stavljeni na ogled. Ogledal si jih je samo načelnik upravnega odbora zastavljalnice g. Urbas popoldne en dan pred dražbo in nato še v četrtek dopoldne.
Dalje navaja tožiteljica, da je vodja zastavljalnice g. Mejak izjavil strankam, ki so se za te preproge zanimale, da jih popoldne ne bodo prodajali, ker je zastava ixxlaljšana. Dr. Lampret, mož tožiteljice, je jx>slal na dražbo nekega svojega znanca, da bi zanjo kupil preproge, čfe bi jih morali prodati p>od ceno, ali pa da bi jih vsaj dražil. Ta možev znanec je povedal, da preprog ni bilo dopoldne med razstavljenimi predmeti na ogled. Tudi gdč. Kozamurnik, priv. uradnica v Ljubljani, je hotela kupiti te preproge, pn si jih ni mogla ogledati pred dražbo. Preproge so bile nato popoldne prodane za vzklicno ceno 15.000 Din edinemu kupcu, načelniku upravnega odbora zastavljalnice g. Urbasu.
S tem poslopanjem je bila ga. Lampretova oškodovana za najmanj 15.000 Din. Preproge so bile, kakor rečeno, vredne najmanj 30.000 Din in bi ta znesek gotovo tudi dosegli na dražbi, če bi si jih interesenti dojx>ldne lahko ogledali. Kupila bi jih bila navedena gdč. Kozamurnikova, ali znanec njenega inoža ali kdo drugi. Presežek zastavne vsote bi bil v smislu §§ 15. in 16. dražbenega reda pripadal njej. Za ta znesek, s 5% obresti od 12. no-vembra 1930 dalje, se torej čuti tožiteljica oškodovano in ga zahteva od mestne občine, ki je od->in govorna za delo svojih uradnikov.
Mestna občina se brani
Mestna občina ljubljanska je po svojem pravnem zastopniku dr. Modicu vložila obširen tož-beni odgovor, v katerem zahteva, da sodišče odškodninske zahtevke tožiteljice ge. Lampretove v celoti zavrne in jo obsodi v plačilo pravdnih stroškov.
V	tem odgovoru mestna občina odreka tožite-Ijici vsako aktivno legitimacijo za tožbo. Tožiteljica sama baje ni bila nikdar v zastavljalnici in zato tudi ni mogla plačati zneska 3000 Din za podaljšanje dražbenega roka. Niti poslovnik niti draž-beni red nikjer ne določata, da bi morala zastavljalnica predmete, ki pridejo na dražbo, komu pred začetkom pokazati. Dražbeni red določa edinole to, da vodstvo zastavljalnice pokaže interesentom blago na njihovo željo, da se jim postreže s potrebnimi pojasnili in sploh ukrene vse, da se predmeti prodajo po kolikor mogoče visoki ceni. Na dan dražbe 12. novembra ni bil prekršen noben zakonit predpis, ker so bili že dopoldne preneseni vsi predmeti iz skladišča v prodajni prostor, med njimi tudi preproge. Po 11 so jih na željo g. Urbasa odnesli nazaj v skladišče, da si jih tam pobliže ogleda in so mu jih v ta namen tudi razgrnili. To so potrdile zaslišane priče: g. Mejak, vodja zastavljalnice, cenilec, g. Vavpotič, skladiščnik Oblak in sluga Kert. Priča Mejak odločno zanika, da bi bil izjavil strankam, ki so si želele preproge ogledati, da popoldne ne bodo dane na dražbo, ker
Dentist Palovec
Kongresni trg, do konca tega meseca ne ordinira.
je zastava podaljšana. Pri njem se sploh ni oglasila nobena stranka s to željo. Razen g. Urbasa se nihče ni interesiral za preproge in jih je zato omenjeni kupil povsem pravilno na javni dražbi za vzklicno ceno.
»Ta stari je rekel...«
Vse navedbe mestne občine ljubljanske je tožiteljica zavrnila kot neresnične in vztrajala pri svoji tožbi, ki jo je podprla z novimi dokazi in pričami. Zaslišane priče Kramar Franc, bivši uradnik mestne zastavljalnice, Potoka r Ivan, uradnik zastavljalnice. Bajt Amalija, mestna uradnica in Est Rudolf, bivši vodja zastavljalnice so izjavili, da so v zastavljalnici vedno strogo gledali na to, da so bili vsi predmeti dojx>ldne pred dražbo občinstvu na ogled. Zato tudi urad mestne zastavljalnice dopoldne za stranke ne posluje, temveč je določen samo čas od 10 do U za ogled razstavljenih predmetov, da jih interesenti lahko ocenijo, zvedo za vzklicno ceno in pripravijo primerno vsoto denarja.
Vodja zastavljalnice g. Medik je v disciplinskem spisu zoper F. Kramarja sam potrdil, da preprog v resnici niso piokazali strankam pred dražbo. V zagovor je navajal razlog, češ, da je neka banka, ki pa ni bila lastnica preprog, izjavila, da bo zapadlost podaljšala. Na vprašanje priče, uradnika zastavljalnice Potokarja, zakaj ne prinese preprog iz skladišča, je skladiščnik odgovoril: »Ta stari (to je vodja zastavljalnice g. Medik) je rekel, naj preprog ne pokažemo, ker jih bo kupil načelnik g. Urbas.« Nekaj mesecev po dražbi je nastal med g. Medikom in Potokarjem prepir, med kalerim je 7'otokar očital Mediku nepravilnost pri prodaji preprog. Naslednjega dne pa je prišel v zastavljalnico načelnik g. Urbas, ki je Polokarju grozil s premestitvijo in ga opozarjal na eksistenco, če bo o stvari še kaj govoril.
Pri drugi sjx>rni razpravi 28. maja t. 1. so bile zaslišane priče: Kozamernikova, Medik, Potokar, kleparski mojster Žitnik, Vavpotič, Est, Kramar, Bajt, Kert in Oblak, ki so vse vztrajale pri svojih prvotnih navedbah. Zaradi odsotnosti priče Urbasa je bila razprava preložena.
Pri današnji tretji sporni razpravi je bila zaslišana zadnja priča te zamotane pravde, občinski svetnik Urbas, ki je izpovedal tako, kakor je že v tožbe nem zagovoru mestne občine navedeno. Točno se sjx>minja, da so ležale preproge v prodajnem prostoru med 10. in U. uro na tleh. Kupiti jih je hotel le za vzklicno ccno in bi bil dal kvečjemu
Mariborske vesti:
50 Din več. Zglasil ee je omenjenega dne v zastavljalnici ko* funkcionar, da pregleda predmete, ki pridejo popoldne na dražbo.
Zastopnik tožeče stranke dr. Lokar je predložil sodniku Lederhazu še dve pismi in neko izjavo kot dokazno gradivo, nakar je bila razprava zaključena. Izrečena bo pismena sodba, o kateri bomo še poročali.
0 Slovo od Alberta Levičnika. Včeraj ob 2 so se pred hišo žalosti na Napoleonovem trgu poslovili prijatelji in spoštovalci od pokojnega predsednika deželnega sodišča g. Alberta Levičnika. Krsto s truplom je blagoslovil stolni župnik kanonik dr. Klinar, nakar se je v imenu »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb« poslovil s primernim in občuteni mgovorom od njega odvetnik dr. Krejčk Pri tej žalni slovesnosti so bili prisotni mnogi prijatelji pokojnika, zastopniki sodišča, pravne fakultete in drugih pravnih institucij. Truplo so nato prepeljali na kolodvor, odkoder so ga prepeljali v domači kraj, v Železnike. Po obilni udeležbi, pri zadnjem slovesu pokojnega Levičnika je mogel sleherni sklepati, kako spoštovan je bil pokojnik.
0 Sv. maša za pokojno Marijo Šink se bo darovala pri frančiškanih v četrtek, dne 14. t. m. ob 9 pri velikem oltarju.
0 Bila je nesreč«. Včeraj smo poročali o tragični smrti mladeniča na železniški progi v Mostah. Policija je šele pozno proti večeru mogla dognati identiteto, da gre za lidvarda Trebežnika, 23 letnega brivskega pomočnika iz Florijanske ulice. Kakor vse kaže, ne gre pri tem dogodku za samo-umor, temveč za nesrečo. Fant je v nedeljo zvečer v Polju nekoliko pil, nato pa obiskal svoje dekle v isti vasi. Proti domu se je vračal po železniškem tiru, kjer ga je ob pol 1 dohitel brzovlak iz Ljubljane proti Mariboru. Izkazalo se je, da nikakor ne gre niti za zločin, niti za samouinor, temveč le za nesrečo.
0 Samouinor mladega dekleta. Prejšnjo sredo je brez dovoljenja svojih staršev odšla z doma 22-jelna zasebna uradnica Zlata Komidarjeva, hčerka ljubljanskega trgovca, stanujoča na Starem trgu 1. S svojim od vojaščine izostalim fantom Alfredom Pirhom je napravila izlet v Kamniške planine. Oba mlada človeka sta sklenila izvršiti skupen samo-umor. Starši so bili o tej nameri zaupno obveščeni ter so pohiteli v Kamnik. Bilo pa je prepozno, zakaj ko so orožniki vdrli v kočo na planini Gojški pod Veliko planino, so mogli prijeti je Pirha, medtem ko se je v istem trenutku Zlata Komidarjeva ustrelila z revolverjem v sence. Nezavestno Zlatko so ljudje prenesli v dolino, odkoder so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj umrla. Pogreb bo v četrtek ob pol 3 popoldne. Alfred Pirh je bil oddan vojaškim oblastem. Staršem in sorodnikom pokojne Zlatke naše iskreno sožaljel
Obisk francoskega konzula
Včeraj popoldne se je poslovil iz Maribora dragi gost — novi francoski konzul G. Remerand v Ljubljani, ki se je mudil v obdravski prestolnici na dvodnevnem oficijelnem obisku. Ob priliki njegovega prvega poseta so prišle do izraza izredne simpatije, ki jih goji slovenski Maribor do velikega francoskega naroda. Sprejem na kolodvoru ni bil le izraz običajne vljudnosti, temveč dokaz velikega spoštovanja in prisrčne ljubezni. Dobrodošlico je izreklo mesto Maribor po svojem oficijelnem predstavniku podžupanu Golouhu, francoske goste pa so obkrožali ves čas njihovega bivanja v mestu predstavniki tukajšnjega javnega življenja in člani francoskega krožka ter jim bili povsod ljubeznivi mentorji. Posebno prisrčno je izpadel pozdravni večer v nedeljo v Vesni, o katerem emo poročali že včeraj. Poleg g. Remeranda sta se ga udeležila tudi zagrebški francoski konzul H. Gar-reaux in lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi Lacroix. Istotako lepa )e bila druga
□	Telovska procesija v Studencih se je vršila, kakor vsako leto, šele drugo nedeljo po Telovem. Letošnja procesija, ki so io vodili gg. kapucini, je bila posebno slovesna. Udeležila se je sprevoda šolska mladina v spremstvu učiteljev, požarniki, ki so tvorili špalir okrog baldahina, železničarska godba, za Najsvetejšim so korakali župan z odborniki, poveljnik orožni'ške postaje in odlični stu-denški meščani, za njimi pa nepregledne vrste vernikov. Ceste, po katerih se je premikal sprevod, so bile slovesno okrašene z zelenjem, okna hiš pa s cvetjem in razsvetljena s svečami.
□	Rekordno delo. Z nenavadno vnemo so se spravili delavci mestnega vodovoda pod vodstvom vodovodnega mojstra Černyja-na izmenjavo in popravilo glavne vodovodne cevi čez most. V eni sami noči so popravili prvo polovico ogromne cevi od Glavnega trga do sredine moetu. Naslednjo noč eledi popravilo drugega dela cevi proti Kralju Petra trgu, nato pa bo v istem času in z isto rekordno naglico popravljena druga cev, ki vodi čez moet ob zapadni .strani. Zanimivo je namreč,
Prijatelju Pibru
v prezgodnji grob
Zadnjikrat sva se videla v Rogaški Slatini. Dr u jj za drugim sva prišla v zdravilišče, da si utrdiva zdravje. Na stezi proti zdraviliški kapeli Sv. Ane sva se našla; oba sva mislila isto misel: »Prvi pozdrav Gospodu«. Potem sva stopila doli preo spomenik tvojega zaščitnika Janeza Neponiuka, ki stoji v parku nad tempeljskim vrelcem. Dolgo si gledal v ta kiparski nmotvor. Drag ti je bil, ne toliko zavoljo umetniške vrednosti kakor zaradi njegove pomembne simbolike: Molk na ustnih in križ v rokah.
To je tudi simbol tvojega življenja, zlasti v tvojih zadnjih letih. Plemenit si bil: molčal si, kjer so drugi govorili, dobrohoten si bil: govoril si, kjer so drugi molčali. Obakrat v blagor sobratom. Tvoj spomin je bil živ in je ee-„'al daleč nazaj. Delj je šel nazaj, iskrenejši je bil. Ali se je Kdaj kdo lepše sj>ominjnl svojega semeniškeea predstojnika, ko ti pokojnega pro-šta in preleta dr. Kulavioa? Ob njem si se naučil, kako naj bo človek zvest in vdan svojim prijateljem. Dobrote svojih prijateljev si vre-zal v kamen, da jih nisi pozabil; žaljenja nasprotnikov si zarisal v pesek, da so se prej izgubila iz tvojega spomina. Molk sv. Janeza Ne-IKHiiukn je bil tvoj simbol.
Kakor otroku se je zasvetilo tvoje oko in razvedrilo tvoje lice, kadar si govoril o svoji materi. Akuprav si bil že več let in skušen duhovnik, ti je bila vendar njena beseda še vedno sveta in dragocena ko beseda tvoje namestnice pred Bogom. Njej, svoji ljubeznivi sivi materi, кј zaupal bol in bridkost; ko sva sc ziokala
oba. mi je postalo laže pri srcu,« si rekel sam. Križ sv. Janeza Ncpomuka je bil tvoj simbol.
»Poslej se boni popolnoma odpovedal jx>li-tiki in živel boin le za čast božjo in zveličanje meni izročenih duš.« Tako si sklenil, tako si tudi storil. Zadnjo jesen si ves prenovljen in osrečen prišel od duhovnih vaj pri o. jezuitih v Ljubljani. S pogumnim in požrtvovalnim srcem si šel na novo delo za svojo ljubljeno šen-čursko župnijo. Kako pomenljivo! Na šenčur-skem ravnem polju dozoreva pšenica. Preden bodo jioželi njo, je smrt požela tebe; saj tvoje delo je bilo že dozorelo klasje.
Ali sc kdaj župnik za svojo župnijo bolj skaže v delih in žrtvah, kakor ob pripravi no sv. birmo ali ob sv. inisijonu? Tvoje zadnje pastirsko delo je bilo posvečeno sv. birmi. Ob tem svečanem šenčurskem prazniku si poda! sijajen dokaz, kako si bil vdan svoji Cerkvi in svojemu škofu, kako si bil dober in gostoljuben do svojih duhovnih sobratov; kako si bil
riožrtvovalen in nesebičen do svojega vernega judstval še eno željo si nosil v svojem srcu, eno dobroto v oporo in tolažbo najbednejšim izmed ljudstva: »Novo bolnišnico za Gorenjsko!« Ali v Kranju, ali v Kamniku? To si snoval v zadnjih meseci*. In kdove kolikokrat ti je šinila ta misel v usmiljeno dušo tudi v teh zadnjih tednih, ko si sam ležal in trpel v Leo-nišču v Ljubljani? Morebiti bo kdaj stala ta bolnišnica! tedaj pa bo to že delo tvoje pri-prošnje pri Bogu za tvoje slovensko ljudstvo, ki slovi daleč po svetu po svojem Bledu, ki je stesal tvojo zibel in utrdil tvoj značaj. Tisti plemeniti, velikodušni značaj, ki je storil lepa in velika dela. kalerih največ je videl le Bojj. najzvestejši plačnik.	-a.
prireditev, ki se ,ie vršila v Vesni v ponedeljek popoldne. Bil je to zaključek francoskih otroških kurzov, ki jih prireja v Mariboru francoski krožek. Poleg Remeranda in njegove soproge so prisostvovali ljubkemu dogodku francoski konzularni zastopnik dr. Rapotec, predstavniki francoskega krožka in številni starši, ki so z največjim zanimanjem spremljali dovršeno izvajanje, s katerim so malčki pokazali izreden napredek, dosežen v teku enega leta, za kar je dal toplo priznanje konzul Remerand v lepem nagovoru. Ostalo bivanie g. konzula v Mariboru je bilo izpolnjeno z oficijel-nimi obiski in izleti v mariborsko okolico, ki so se ji francoski gostje z upravičenostjo divili. Kratkotrajno bivanje v Mariboru je navdalo goste z največjim zadovoljstvom; zadoščenje velikemu delu, ki ga vrši tukajšnji francoski krožek za zbližanje med slovenskim in francoskim narodom in posredovanjem spoznavanja francoske kulture, so izrazili z vso pohvalo.
j da se glavna vodovodna cev pred mestom razcepi na dve veji, ki sta izpeljani čez most ločeno, na Glavnem trgu pa se zopet združita. Na ta način je mogoče, da se vrši popravilo cevi brez motenj v omrežju ter je tudi za slučaj morebitne nesreče preskrbljeno, da dobiva mesto vodo.
□	Emigranti prihajajo. Zadnie dni se množi v Mariboru število beguncev, ki prihajajo čez meje iz Avstrije ter se izognejo z begom koncentracijskemu taborišču. Med begunci je največ Gradča-nov, med njimi tudi vseučiliški profesor graške medicinske fakultete.
□	Tujski promet raste. Statistika obmejnega prometa v mesecu maju izkazuje zanimiv porast prihoda tujcev čez severno mejo. — V tem času je pripotovalo skozi Maribor skupno 9440 oseb, med temi 1949 Jugoslovanov, 4692 Avstrijcev, 2192 Čehoslovakov, 293 Nemcev in 214 podanikov drugih držav. V istem mesecu pa je odpotovalo iz naše države preko Maribora 8690 oseb, med njimi 2648 naših ljudi, 4058 Avstrijcev in 1343 Čehov. Znatno število Avstrijcev in Čehov je torej ostalo pri nas v letoviščih. Tranzitni promet je bil v maju precej neznaten ter je potovalo preko Maribora v obeh smereh 3598 tranzitnih potnikov.
□	Smrt znane mariborske trgovke. Včeraj zjutraj je umrla v starosti 71 let v svojem stano-
! vanju v Gosposki ulici 3 gospa Šarlota Platzer. i Pokojnica jc bila znana mariborska trgovka, ki je i dolga leta vodila sama svojo papirno trgovino v Gosposki ulici. Truplo bodo prepeljali v Gradec, kjer bo pogreb. Naj počiva v mirul
□	Šahovski turnir za prvenstvo posameznikov, ki traja že od srede maja, je dosegel sedaj svojo drugo fazo. Izločili so se že najboljši ter stopajo v ospredje imena kandidatov za prvaka. Trenutno vodijo Kramer, Ostanek in Lešnik in med temi tremi se bo vršila tudi zaključna borba za ponosni naslov mariborskega šahovskega prvaka. Turnir se vrši vsako sredo zvečer in v nedeljo dopoldne v Centralu, med tednom se pa istotam odigravaio viseče partije.
□	Na trgu brezposelnosti. V maju se je prijavilo borzi dela 174 žensk in 226 moških brezposelnih delavcev vseh strok. V istem času je izdala borza 12.196 D5n brezposelnih podpor. Brez-у poselnost je napram prejšnjim mesecem znatno nazadovala.
□	Dravska ilotila v zastavah. Dravski spla-varji so zadnje čase upeljali lep običaj, da jadrajo |>o Dravi pod narodno zastavo, ki je pritrjena na drogu in vihra nad splavom. Po navadi so taki
Bmbori z zastavo nizki. Včeraj pa je priplul po ravi splav, ki je imel veliko trobojnico, postavljeno na pravcatem orjaku. Pred dravsko brvjo so morali splavarji jambor sneti, ker bi se bil zadel ob brv, nato pa eo ga zopet postavili ter ponosno pluli skozi mesto.
G Saje zanetile požar. V Spodnji Gorici pri Račah so pekli pri poeestniku Štefanu Robarju kruh. Iz zakurjene peči pa so se vnele saje v dimniku ter je iskra preskočila na slamnato streho
Gibanje diplomiranih tehnikov
Nedavno je bila v Ljubljani ustanovljena vse-državna organizacija stanu tehnikov domačih šoL Gibanje diplomiranih tehnikov obeta energično fazo, ki jo pričenjajo domači strokovnjaki. S svojega kongresa so poklali udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, takoj naslednji dan pa so naslovili na kr. vlado apel za zaposlitev domačih sposobnih ljudi. Tri milijarde dinarjev našega denarja plačuje tujco na naših tleh istočasno, ko prihajajo naši izseljenci bosi čez mejo v svojo domovino. V svojem programu zahtevajo diplomirani tehniki prednost doma absolviranih pred tujci in pred onimi, ki so diplomo lovili po osvobojenju v tujini. Dalje zahtevajo v zaščito in popolnost svojih tehn. srednjih šol, da se odstranijo s teh zavodov vse učne moči, ki nimajo prakse in strokovnih izpitov, ker ta šola vzgaja predvsem ljudi za stroko in prakso. Tehnična srednja šola naj se prilagodi razmeram. Če ni potreb v industriji, naj se mali maturanti ne sprejemajo polnoštevilno v šolo, ker kader brezposelnih diskredifira tudi najvažnejšo institucijo. Za diplomirane strojne in elektrotehnike, ki nimajo zaposlitve, naj se organizira tekstilni tečaj, ker je ta panoga industrije v razvoju. Mesta v industriji in obrti naj se odstopajo kvalificiranim tehnikom, brez ozira, če so sorodniki ali pro-težirani. Za vse. gospodarske zadeve naj se organizira gospodarski svet. Posebno pa naj čuvajo starši, ki pošiljajo v šole nov naraščaj, da ne bodo njihovi ljubljenci pomnožili kader najbolj prizadetih.
Drž. dvorazredna trg. šola v Ljubljani
Poziv absolventom in absolventinjam vseh Šolskih let od 1910 dalje. Ministrstvo trgovine in industrije je na podlagi § 10 zakona o obrtih izdalo dne 21. aprila 1934, II. št. 13.850-N, pravilnik o učnih zavodih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitve v trgovskih obrtih. Na podlagi člena 2 tega pravilnika velja izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazredni trgovski šoli kot dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskega obrta. Kar velja za izpričevala o završenem izpitu na dvorazr. trgovski šoli, velja tudi za vsa odhodna izpričevala, ki so jih absolventi te šole poprej prejemali. Zato vabim vse dosedanje absolvente in absolven-tinje, naj se zglase z odhodnimi izpričevali, oa. z izpričevali o končnem izpitu v ravnateljski pisarni, da dobijo na izpričevalo novo odhodno klavzulo. Kdor pošlje izpričevalo po pošti, naj navede svoj natančen položaj in naslov ter priloži znamko za Din 4.50 in Din 1. — Direktor Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani.
Vpisovanje za šolsko leto 1934/35 se bo vršilo prvič v novi zgradbi na Gregorčičevi ulici 1., 2. in 3. septembra 1934. V prvi razred se sprejemajo tisti(e), ki so dovršili(e) nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z zavr.V nim izpitom. V primeru prevelikega števila priglašenih bodo odločala izpričevala in okolnost, če ostane priglašenec(ka) po dovršeni šoli v domačem podjetju, ali če Ima že zagotovljeno službo. — V drugi razred se sprejemajo tisti(e), ki so dovršili prvi razred. Podrobnosti so objavljene na razglae-ni deeki in bodo v avgustu objavljene v časopisju.
Absolventi dvoraz-edne trgovske šole imajo pravico na dijaški roka ir
Trgovska, bančna ' n industrijska podjetja, ki nameravajo sprejeti nove pisarniške nastavijence ali nastavjjenke. naj se blagovolijo obračati na ravnateljstvo Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado posredovalo in priporočilo sposobne abeolvente(inje).
Celje
& Namesto venca na grob pokojne gospe Jožefe Špan iz Planine pri Sevnici ie daroval e. L. Leskovšek iz Celja 100 Din v dobrodelne namene. Bog plačaj!
0 Poselska zveza, ki je imela nedavno ustanovni občni zbor, zelo dobro napreduje. Dekleta imajo redne mesečne sestanke, na katerih je vedno zelo živahno. Imajo tudi tečaj za nemščino, katerega se z uspehom udeležuje več deklet. Zadnjo nedeljo so pa priredile ob prilike rednega mesečnega sestanka malo zabavo, ki je v vsakem oziru zelo lepo uspela. V ožjem krogu so priredile majhen igrokaz »Čašica kave«, ki so ga pod vodstvom g. Debeljaka zelo dobro naštudirale. Dekletom čestitamo k uspehu in želimo, da bi jih posnemale še druge. Da ta organizacija, ki je bila pred kratkim ustanovljena, tako lej>o napreduje, je največ zasluga g. prof. Kovačiča in g. Drobneta, ki ji posvečata mnogo časa in truda. Še ta mesec bodo napravile članice skupen izlet v Rajhenburg.
& Strela, toča, dež... Že v včerajšnji številki smo poročali, da je bila v ponedeljek popoldan nad Celjem in okolico huda nevihta. Med bliskom in gromom je večkrat udarila strela, ki pa ni napravila škode, le neka gospodična v Razlagovi ulici se je onesvestila, ko je močno treščilo. Pač pa je napravila toča posebno v celjski okolici mnogo škode na poljskih pridelkih, posebno še na hmelju.
& Srebrna ura znamke Jugo je bila ukradena v nedeljo v nekem poslopju v mestu iz žepa trgovskemu pomočniku g. Jeclu Francu z Lave 1. Ura je vredna okrog 400 Din.
& Otrok se jje ponesrečil pri igranju. Triletni sinček delavca iz Zagrada Karel Zupane se je igral v ponedeljek doma na vrtu. Padel jc z mize in si zlomil levo roko.
Ptuj
Nezgode. Ponesrečil se je Alojz Butolin, posestnik v Mestnem vrhu. Padel je čez prag domače hiše tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad kolenom. — Pri telovadbi je padla 22 letna Mara Črnila, šivilja iz Ptuja, in si zlomila desno nogo v gležnju.
Smrtna kosa. V Dornavi je umrla Katarina Horvat, vdova po čevljarskem mojstru, v 75. letu starosti. Naj v miru počiva!
Osebna vest. V študijske svrhe je odpotoval na Grško in v Malo Azijo gimnazijski ravnatelj v pokoju dr. Komljanec iz Ptuja.
sosednjega gospodarskega poslopja, ki je pogorelo do tal. Ogenj je uničil tudi vse gospodarsko orodje, sode, živinsko krmo ter je napravil skupno 25 tisoč dinarjev škode.
□ Nesreče brez konca. V bližini ptujskega gozda in na Kralja Petra trgu sta se zgodili včeraj dve povsem slični nesreči, pri katerih sta obe prizadeti osebi dobili nevarne notranje poškodbe. Pri Ptujskem gozdu se je ponesrečil lastnik mehanične delavnice v Ptuju 27 letni Herbert Anternjak, ki je padel iz drvečega avtomobila. — Na Kralja Petra trgu sc je slična nesreča pripetila 35 letnemu zobotehniku Maksu Wol(u. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnižnico.
Zadnja pol župnika Pibra
Kakor da bi se nebo zasolzilo ob zadnji poti pokojnega šenčurskega župnika Pibra, tako je lilo danes ves čas od 10 dalje. V žalno obleko oblečeni župljani so se zbra'.i v velikem številu k pogrebu svojega župnika. Zaradi obilne množice je trajalo precej dolgo, preden se je razvil sprevod. Sprevoda se je udeležila vsa šolska mladina z učitelji. Otroci so s cvetjem potresali pot, koder se je razvil žalni sprevod. V sprevodu je šla dalje Marijina družba, dekliška, ženska, fantovska in moška društva, ki so vsi v solzah molili žalostni del rožnega venca.
Pred župniščem so pevci lepo zapeli ža-lostinko, nakar je žalni sprevod odšel do pokopališča. Na čelu sprevoda je šla gasilska godba, za njo gasilci iz vseh vasi šenčureke fare, nato pa v velikem številu duhovščina. V sprevodu je bilo okoli 50 duhovnikov, med temi 7 kanonikov.
Pogrebne obrede je opravil stolni dekan dr. Fran Kimovec ob asistenci tržiškega župnika Vovka in blejskega župnika Zabreta.
Za krsto, ki so jo nesli gasilci, so šli za sorodniki mnogi odličniki, med temi minister n. r. ing. Sernec, kranjski okrajai glavar, senator dr. Rožič in mnogi drugi, zlasti številna gospoda iz Ljubljane in Kranja. Ko je žalni sprevod prišel v cerkev, ki je bila nabita vernikov, je stopil na prižnico stolni dekan dr; Kimovec v žalnem plašču in z mitro na glavi ter je resnobno predočil smrt odličnega moža, ki so mu stekle ure za vse nas tako nepričakovano. Ganljivo je, kako ta župnik, ki so mu usta onemela, še s svojo smrtjo govori svojim župljanom: »Vse drugo na svetu ni nič in je prazno, ko stopiš človek na sodni stol pred Stvarnika!« Vsi smo prepričani, da bo dobri Gospod dal pokojniku plačilo za to, kar je v svojem življenju delal. Delal pa je neprestano dobro za svoje župljane in za vero.
Po slovesni službi božji so odnesli krsto na pokopališče, kjer so položili pokojnikovo truplo v grob tik pod križem sredi _ pokopališča. Vse žalostno vreme in neprestani nalivi niso ovirali niti enega, da se ne bi poslovil od groba svojega župnika. Ko so odmolili obredne molitve, se je pri odprtem grobu poslovil od pokojnika minister n. r. ing. Sernec:
janež Piber, dragi prijatelj, poslavljam sc od Tebe ob Tvojem grobu čisto priprosto kot dolgoletni Tvoj osebni prijatelj.
Kaj pravile?
Veliko veljavo imajo razne pevske in druge organizacijske	a župnije, to je verske kato-
liške zajednice se mnogi moderni in šc bolj hiper-modemi rojaki kar sramujejo, kar izogibljejo. Pri župnih uradih imajo tehnično sestavljene sezname vsega prebivalstva in je bilo v časih solidnosti in discipliniranosti katoliškega ljudstva kakor pribito, da se je vsak priseljenec tamkaj lakoj priglasil in vsak odseljenec se tudi točno odjavil. Tako je bila mogoča iiborna evidenca! A danes? Ponekod se nikdo ne zmeni za zglftsitev pri župnem uradu. Mnogi celo zmotno menijo, da pri župnem uradu eglasi županstvo, kjer se vsakdo mora zglasili. A županstvom tega posla nikdo ni naložil. Ne samo katoliki, ki so bolj «liberalnega» ali socialističnega dulia, ampak tudi ljudje, ki hočejo veljati za dobre katolike, priletavajo in odletavajo iz kraja v kraj — mimo župnega urada.
Je-li to idealno? Kaj pravile?
Kaj pa pravite k lemu-le?
V nekem kraju Slovenije, kamor prihajajo ljudje umirat tudi od drugod, so si kompetentni gospodje nabavili nove obrazce za »ogledne liste«. Med, drugimi rubrikami je pravilno rubrika 5 »Rojstna občina, srez, banovinaNikjer pa ni rubrike za župnijo rojstva in bivališča, kar otežuje matično poslovanje. Ce že imajo dotični gospodje lako bojazen in antipatijo pred župnijo kot versko tajednico, da bi se ozirali vsaj na župni urad! In če jim je župni urad neprikladen izraz, naj bi ga poznali, priznali in vpoštevali vsaj kot matični urad. Celotno ignoriranje župnije in župnega urada pa razodeva, da se je ta modernizacija — poročila z laicizmom, ki beži pred vsem, kar le količkaj sega v svet duhovnosti. V leh krogih tudi ne poznajo več »krstnih« imen, ampak razločujejo ljudi le po rodovinskem in »rojstnem« imenu. Imenitna iznajdba, kaj ne, takole — rojstno imel
Neodvisnost od vere in cerkve in duhovnika, popolna emancipacija od vsega, kar spominja na Boga, lo, menijo prosvitljenci modernega toka, bo prineslo namcem in zanamcem sijaj in veličastveno bodočnost, — Pa se motijo —!
Zaradi noža eden v grob, drugi v ječo
Ljubljana, 12. jun.
Bilo je 25. marca letos tam v Tenetišah, občina Preddvor na Gorenjskem. V Gregorčičevi gostilni so sedeli domači fantje. K neki mizi je pri-eedel s svojim dekletom Francko tudi 23 letni zidarski pomočnik Alojzij Robljek iz Tenetiš. Sprva je bil mir. Pozneje pa je prišlo do prepira. Pri Rob-llekovi mizi sta bila brata Peter in Vinko Markovič. Peter je zagrabil za litersko steklenico in ž njo udaril po mizi tako, da se je razbila. Začeli so ee prerekati, kdo naj plača steklenico. Sprijela sta se Peter in Lojze tako, da sta si skočila sprva kar v lase. Loize pa je pograbil za nož ter Petra eunil v trebuh. Pozneje je Lojze skočil še proti mirnemu Vinku Markoviču in ga z nožem eunil naravnost v srce tako silno, da mu je srce prerezal ter je Vinko umrl vsled izkrvavitve. Petra so pozneje prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Državni tožilec je Lojzeta Robljeka obtožil uboja, da je usmrtil Vinka Markoviča in težko poškodoval Petra Markoviča. Obtoženec se ie danes zagovarjal pred malim senatom pod predsedstvom s. o. e. g. Frana Orožna. Priznal je, da je rabil nož in sunil oba brata, toda izgovarjal se ie na eilobran, češ da je bil napaden in da se je moral braniti. Priče so sodnikom opisale v podrobnostih, kako je prišlo do krvavega obračunavanja. Priča Peter Markovič je pravil, kako jc bil zaklan v trebuh. V bolnišnici je že umiral, pa se je vendar Izlizal. Obramba je osredotočila ves zagovor na okolnost, da 'e obtoženec ravnal v eilobranu in da fe k večjemu prekoračil meje silobrana. Sodba se je kratko glasila: Alojzij Robljek je kriv, da je usmrtil Vinka Markoviča in da je pri Petru Markoviču prekoračil silobran, zato se obsoja zaradi uboja in prekoračenja silobrana na 4 leta tn 6 mesecev robije. Obsoienec sodbe ni sprejel, državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joselova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Bolj poklicani, ko jaz, bi bili Tvoji bivši ožji sodelavci iz dobe, ko si stal kot markantnu oseba v javnem življenju našega naroda, da bi Ti poklonili poslovilne besede. Ni jih — saj jih krije skoraj vse tudi že domača, a hladna zemlja. A bila je ta doba lepa, plodna in za-nosna.
Videl 6em Te pri delu, videl Tvojo neumorno delavnost, Tvoj trud in napor, a tudi Tvoje otročje skoraj razposajeno veselje, če je bilo Tvoje delo kronano z uspehom.
A ker je vse aa svetu minljivo, je tudi ta doba v zgodovini našega naroda minila. Čisto naravno, kakor se dan umakne noči, ko solnce zajde jn se sveže, lepše zopet dela, ko solnce s svojimi blagodejnimi žarki na novo oblije zemeljsko oblo.
Ti, dragi, si se, ko je Tvoja doba minila, umaknil iz javnega življenja, zvest svojim prijateljem, zvest stoterim vezem, ki so Te vezale na preteklost. Vedno sem visoko cenil ta Tvoj plemeniti čut neomajne zvestobe in vselej, kjerkoli in kadarkoli sva se srečala, segla sva si prijateljsko in spoštljivo v roke.
Marsikateri zejnljan Tvojih plemenitih nagibov ni razumel in Ti je štel Tvoje poznejše ravnanje v greh. Prepričan pa sem, da Ti Vsemogočni, pred čigar jasnim obličjpin danes stojiš, te Tvoje plemenite zemeljske zvestobe ne šteje v zlo, temveč v dobro — saj si bil tudi Njemu zvest od zibeljke do groba — zvest in pokoren božji služabnik.
A eno bi še rad ob Tvojem odprtem grobu naglasil Karkoli si delal, kjerkoli in kadarkoli, vselej si imel pred očmi le eno zvezdo vodnico, neskončno ljubezen do rodne domače grude, gorečo ljubezen do svojega slovenskega naroda.
Mnogo jih je, ki stojijo v javnem življenju in se vztrajno borijo kot Ti, a malo. bore tnalo jili je, ki se bojujejo v tej borbeni areni tako nesebično, kakor si to storil Ti.
Ivan Piber, bodi Ti domača zemlja, ki si jo tako ljubil, lahka! Z Bogom — Ivan Piber — bil s imož značaj.
Tiho in potrto sc je ljudstvo razšlo. V vseh pa so odmevale besede sv. pisma: »Glejte, ka, ko umira pravičnik«. Pogreb župnika Pibra je bil dokaz, da dobro srce in odprte roke za vsakega brata niso in nikoli ne bodo pozabljene v našem narodu.
$0. Anton Padovanski
Danes je god sv. Antona Padovanskega, patro-na in zaščitnika toliko Slovencev in Slovenk. Skoro je ni slovenske družine, ki ne bi kak njen član imel ev. Antona za svojega zaščitnika. Danes go-dujejo veliki slovenski možje, med njimi nadškof dr. Anton B. Jeglič, dr. Korošec in ž njimi tisoči drugih Slovencev. Vsem za njihov god želimo veselja in božjega blagoslova!
Sv. Anton Padovanes je »svetnik vsega sveta«, kakor ga jo označil že papež Leon XIII. Celo dru-goverci ga časte. Veliko zaupanje v tega svetnika katoliške Cerkve imajo tudi pravoslavni. Sv. Anton — po rodu Portugalec, je danes last vseh katoličanov. Njegovo češčenje so prinesli v naše kraje frančiškani ter je njegovo češčenje skoro zasoii-čilo samega sv. Frančiška.
Veliki zaščitnik trpečih, nosilec božje ljubezni in dobrote, varuj svoje varovance in vse, ki so zvesti Tebi ter Božjemu Detetu, katero si pesto-val, kakor te po lepi legendi upodabljajo na podobah in kipih!
Osebne vesli
= Vrhbosanski nadškof potuje v Rim. Vrh-bosanski nadškof dr. Ivan Sarič je te dni odpotoval v Dubrovnik, kjer ostane do drevi, ko odpotuje v Rim. V Rimu bo ostal do konca drugega tedna, nakar se vrne domov čez Zagreb, kjer bo prisostvoval slovesnosti posvečenja novega nad-škofa-koadjutoria dr. Alojzija Stepinca.
—	Člani komisije za agrarne operacije. V komisijo za agrarne operacije pri banski upravi so imenovani trije sodniki apelacijskega eodišča g. Eberl Erik, g. dr. Fischinger Josip in g. Janša Josip. Za njih namestnike so imenovani sodniki okrožnega sodišča v Ljubljani Verbič Srečko, dr. Petelin Bogdan in dr. Štempihar Jurij.
Ostale vesli
—	Romanje Celjanov k Mariji Bistriški. V soboto bo vozil romarski vlak iz Celja ob pol osmih, iz Zidanega ob osmih, v Zagreb pridemo ob desetih. Župni uradi in prodalalci vstopnic naj pošljejo do petka denar v Celje za vozovnice po 42 Din na poštni predal 106 Celje, ali ga naj oddajo v celjski upravi »Slovenca«. Agitirajte za udeležbo. Z nami gre vojniški cerkveni pevski zbor. Vse je dobro organizirano.
Nasznaikila
Liubliana
I Zdrulenja Jugoslovanskih tnlcnerjev ln arhltek-tov, sekcija Ljubljana, vabi svoje članstvo tn po njih vpeljane gosto k ogledu montaže novega turbo-agre-gata prt velenjski elektrarni, ki bo v primeru zadostnih prijav v četrtek, 14. juuija. Odhod udeležencev ob 5.81 z glavnega kolodvora. Prijave do danes ob 12. Opozarjamo na ugodnost polovične vožnje, če bo vsaj deset udeležencev.
1 DruStvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada v Ljubljani bo imelo občni zbor v torek, 19. junija ob 17.30 na univerzi v balkonski dvorani (I. nadstropje). Dnevni red: i. Citanje zapisnika. 2. Poročilo driištvenih funkcionarjev. S. Sprememba pravil. Volitve. 5. Slučajnosti. Člani se vnhijo k polni udeložbi zaradi tretje točke dnevnega reda.
1 Zdruienje trgovcev v Ljubljani vabi gg. trgovce, posebno učne gospodarje, da obiščejo akademijo tr-
Sovske nadaljevalne Šoto, ki jo prirodi Pomladek Ja-ranske straže te šole. Akademija bo nocoj oh 30.Sn v veliki dvorani Trgovskega doma. — Uprava.
1 1Vočno slulbo Imata lekarni: dr. PieeoH, Dunajska eesta 6, In mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Maribor
m Akademska knngrepaclja ima danes, т irolo, ob 30 svoj redni cerkveni sestanek pri oo. frančiškanih.
m Za mariborski muzeji Muzejsko društvo v Ma riboru začenja te dni po g. M. Mohru s pohirnnjem članarino r.n 19.14. G. Moiir, ki Je pooblaščen za inkasl-ranje, oddaja tudi legitimacije, ki opravičujejo brezplačni celoletni obisk marlborskoga muzeja, ter Izvost-Jo Muzejskega društva v Mariboru, kjer je objnvl.lena daljša študija mariborskega gobarja in profesorja Fr. Bračuna o gobah v mariborski okolici. MDM vljudno apellrn tem pntnm nn vse, da ne odklnnjnjo članstva pri MDM in da s članstvom podpirajo mariborski mnzej.
m Zreza mladih Inteligentne imn nocoj ob 2П važen soeluneJv v društvenih lokalih. Razgovor o podporah.
— Dunaj vabi vse bivše slušatelje medicine
na prijateljski sestanek in vse zdravnike na velik medicinski kongres, ki bo od 9. do 15. julija 1934. Jugoslovansko zdravniško društvo v Belgradu opozarja vse tovariše na vabilo avstrijske vlade, du- i najske občine in avstrijske zdravniške zveze, ki vabijo vse zdravnike, ki so študirali v Avstriji, posebno na Dunaju, na prijateljski sestanek v času od 9. do 15. julija. V istem času bo tudi mednarodni medicinski kongres, na katerega eo vabljeni vsi zdravniki sveta. Četudi bo težišče sestanka v družabnih dogodkih in veselih sestankih, na katerih bodo bivši diiaki obnovili zveze s svojimi profesorji in oživili stare spomine, vendaT ne bo zanemarjen tudi poučni del kongresa. Nameravane so velike slovesnosti: slovesni sprejemi od strani državnih ustanov v bivših cesarskih prostorih grada Schonbrunna, sprejem dunajske občine v znanem »Rathausu«, velika slovesnost, ki jo bo priredila zdravniška organizacija in pa prijateljski sestanki pri čaši vina v Grinzingu (Heuriger). Obiskali bodo tudi Prater in pa zdravilišče Baden. Posebno zanimiva bo vožnja z vspenjačo na Rax (1800 m) in na Hochschneeberg (2075 m). Zdravniška zveza bo poleg tega organizirala celo vrsto cenenih izletov na vse etrani Avstrije. Udeleženci so oproščeni takse za avstrijski vizum in bodo uživali velike ugodnosti na železnicah, ladjah, v hotelih itd. Organizirana bo tudi strokovna razstava. Tovariši, ki sc bodo udeležili kongresa, nai se čimprej prijavijo v pisarni »Putnika«. Izšel bo podroben načrt, ki ga bodo dobili vsi priglašenci. Da se bo vedelo za približno, število udeležencev, naj sc tovariši čimprej javijo tudi pisarni Jugoslovanskega zdravniškega društva, Belgrad, Zeleni Venac 1-3.
—	Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in
jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josef« vodo pred in po operacijah.
—	XVI. mednarodni agrikulturni kongres bo
v Budimpešti od 13. do 20. junija. Program kongresa je sledeči: 1. Reorganizacija evotovnega kmetijstva. 2. Vpliv mehanizacije na kmetijstvo. 3. Organizacija internacionalnega trga za živino. 4. Kmetijski pouk v šolah in izven šole. 5. Kmetijski študij na visokih šalob. 6. Način pouka profesionalnega kmetijstva po kmetijskih organizacijah. 7. Organizacija internacionalne kmetijske statistike. 8. Organizacija razpečevanja mleka in mlečnih izdelkov. 0. Produkcija živalske hrane pod suhim, kontinentalnim in strogim podnebjem. 10. Važnost selekcije rastlin za razvoj kmetijske produkcije. 11. Unifika-cija metod za kvalifikacijo žita. 12. Racionalizacija vinogradništva glede produkcijskih stroškov in kvalitete vina. 13. Organizacija internacionalnega trga za vino. 14. Aktuelna vprašanja o konjereji. 15. Vpliv hrane na kvaliteto mleka. 16. Aktuelna vprašanja o gojenju rib. 17. Organizacija genealogičnih zapiskov v internacionalnem sistemu. 18. Problem izrabe alkohola, ki je produkt kmetijskih zasnov. 19. Pomen konzervne industrije za kmetijstvo. 20. Žena v poljedelstvu. Na vabilo organizacijskega komiteja sodeluje v sekcijah agrikulturne industrije in vegetabilne produkcije profesor ljubljanske univerze g. dr. Samec Maks.
—	Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 58 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imaio pri sprejemu prednost. Sprejme ee tudi nekaj eksternistov, ki stanujejo izven zavoda. Mesečna vzdrževalnina se dojoči po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 Din. Prošnje za sprejem (kolek 5 Din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 20. juliia t. 1. ter priložiti: krstni list; domov-nico; odpustnico, odnosno zadnje šolsko epričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo okrajnega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarjajočo štipendijo pri svojem okrajnem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
—	Krajevna protituberkulozna liga ▼ Kranju prične v četrtek, dne 14. junija, z delovanjem proti-tuberkuloznega dispanzerja pod osebnim vodstvom šefzdravnika g. dr. Roberta Neubauerja z Golnika, in sicer bodo ordinacije v prostoru ekspoziture OUZD v Kranju od 16 dalje. V dispanzerju ee bodo strokovno preiskovale predvsem pljučne
tuberkuloz« г vsemi modernimi sredstvi »o-dobne medicine. V smislu čim uspešnejše borbe proti tuberkulozi vabimo vee, da si poiščejo v dispanzerju potrebne pomoči in primernega nasveta. Delovanje dispanzerja je brezplačno za vsakogar. Ordinacije bodo vsalt ponedeljek in četrtek po 1* dalje.
—	Visoko odlikovanje hrvatskega duhovnika.
Te dni je prejel župnik v Brinju na Hrvatskem gosp. Ivan Malinarič od sv. očeta iz Rima visoko odlikovanje ob priliki svoje zlate maše. Sv. oče mu je poslal svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom.
—	Nesreča pri požaru. V noči na včeraj je gorelo pri posestnici Tome na Lesnem brdu pri Horjulu. Ogenj je zajel hlev in kozolec. Sin posestnice, 25 letni Jožef, jo hotel iz hleva rešiti živino, pri tem pa se je podrl uanj goreči strop. Jože je dobil h»de opekline po hrbtu. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico.
—	Karumhol dveh avtomobilov, lz Krškega: Na vogalu pred Engelsbergerjevo trgovino v Krškem sta v nedeljo ob 2 popoldne trčila dva avtomobila. Lastnik avtomobila iz Zagreba trpi okrog 4000 Din škode, lastnik drugega pa 1400 Din. Na
—	Pri motnjab prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, caigljanju oči, razdraženih živcih, nespaniu, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joselova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok
kraj nesreče so takoj prihiteli orožniki, kateri so položaj takoj popisali ter so bo nesrečni karambol gotovo končal šele pred sodiščem.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Bertrani, Im Geiste und Dion-ste der Katholischcu Action. 317 strani. Vezano 126 Din. — Cremcrs, Die Katholische Aktion. 197 strani. Nevezano 90 Din. — Faustiiiaun, Katholische Aktion. 61 strani. Nevezano 8 Din. — Ficdler, De-feneive oder Offensive? I. Bund. Von den Stinden unserer Viiter. 130 strani. Nevezano 50 Din. — II. Band. Mensch unter Menschen. 140 strani. Nevezano 50 Din. — III. Band. Komine doin Reich. 179 strani. Nevezano 55 Din. — Lhande, Christus in der Bannmeile. 272 strani. Nevezano 69 Din. — Das Kreuz auf den Wiillcn. 184 strani. Nevezano 106 Din. — Golt regt sich. 236 strani. Nevezano 66 Din. — Gleichnisse des Herrn. Predavanja po radiju. 110 strani. Nevezano 30 Din. — Miidcr, Katliolische Aktion. 141 strani. Nevezano 40 Din. — Will, Uandbuch der Katholisclien Aktion. 137 strani. Nevezano 60 Din.
—	Strašno delo strele. V vasi Ročeviči pri Zvorniku je delal na njivi kmet Muharera Smaiio-vič s svojima dvema sinovoma. Naenkrat je udarila strela in namestu ubila oba sinova, očeta pa močno ožgala.
Naval krvi v glavo, nespečnost, ner-voza in slično so največkrat samo posledica slabega delovanja črevesja, to je zaprtja. Treba je zato skrbeti za redno čiščenje črevesja, kar dosežete na edinstven in prav prijeten način, ako spijete dnevno na tešče par čaš Rogaške mineralne vode. V slučaju izrecnega zaprtja vzemite »Donat«, drugače pa zadostuje »Tempel«, ki ga imejte sploh vedno na mizi!
Trbovlje
Delavstvo za svoje pravice. V nedeljo je sklicala JSZ — skupina rudarjev — shod v Društvenem domu. V nabito polili dvorani je otvoril zborovanje tov. Križnik in razložil, kako bi bil zadet del delavstva in privatnih nameščencev z nameravanim poslabšanjem obrtnega zakona. Povdaril je, da sc vse delavstvo zaveda, da ie tak napad na socialno zaščito stvar vsega delovnega ljudstva, zato so se tudi vsi zbrali, da javno ugovarjajo proti vsaki okrnitvi delovnih pravic tako od strani delodajalcev, ali potom zakona. Tov. Lešnik je govoril o pomenu strokovnih organizacij in o složnem nastopu vseh za socialno zaščito. Soglasno sprejete resolucije bodo predložene na pristojna mesta.
Griža se širi dalje. Pojavljajo se vedno novi slučaji te nalezljive bolezni. Zato priredi g. zdravnik dr. Jensterle javno predavanje o griži in obrambi zoper njo v forek, 5. t. m, ob 6 zvečer na vo-denski šoli.
Jetika pobira. Zavratna bolezen je vzela 22 letnega Čamar Oskarja, krojaškega pomočnika. Dokler je bil zdrav, je bil vnet delavec pri naših mladinskih organizacijah in na društvenem odru. Naj počiva v miru, težko prizadetim staršem pa naše iskreno sožalje!
SkoHa Loka
Radio
Programi Radio Liubliana i
Sreda, 13. junija: 12.1S Glasbene slike: A. Kotel-bey v roproiluolrani glasbi 12.45 Poročila 13.00 Ona, ro-produciran koneort narodne glasbe 18.00 Komorna glasba (Radijski kvintet) 18.S10 0 verstvih (Fr. Tersoglav) 19.00 Radijski orkester 19.30 Literarna nra: Iz poljsko knjlžovnosti (France Vodnik) 20.00 Prenos iz opernega gledališča: »Katja Kabauova«. V odmoru čas in poročila.
Drugi programi t
SREDA, 13. junija. Belgrad: 19.10 Violinski in klavirski koncert 2П.00 Prenos Iz Ljubljane — Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljano — Dunaj: 19.15 Godba ua pihala 21.00 .Slika in slikar«, štiri slike iz Avstrije — Budimpešta: 18.30 Kompozicijski večer 20.10 Plošče 21.30 Zbor poje — Milan-Trst: 20.45 Vosoloigra — Rim: 20.45 Bakh v Toseanl, opera, Castelnuovo, Tedeschi — Praga: 19.40 Ljudski koncert (Iz Brna) 21.00 Radijski orkester in šolo — Bratislava: 19.40 Lnhka glnsba — Varfana: 18.15 Orgelski koncert 19.20 Brandenburškl konccrt 20.12 Lahka glasba 21.12 Klavirski koncert.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Sreda, 13. Jnnljn: Onljemanov. Red Sreda. Četrtek, 14. junija: Goljemanov. Red Četrtek. Potek, 15. junija: Zaprlo.
Sobota, Iti. Jnnlln, ob 19.30: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Letno gledaliSčoo v Tivoliju. Znižane cone.
OPERA (Začetek ob 20)
Sreda, 13. jnnljn: Katja Kabanovn. Kod C. Četrtek, 14. junija: Nilnvu. Itod B. . Potek, 15. junija: Zaprto, j Sobota, 10. junija: Trubadur. Red A. 1 Nodolja, 17. junija: Mannn. Gostujo Andrc Burdino, i Lirični tenor pariške Оцсга CouilQue.
Izredno poročno opravilo je izvršil g. mestni župnik Podbevšek preteklo nedeljo v župni cerkvi, ko je poročil obeneni dva brata Martina in Janeza Bukovec, ki sta vzela v zakon vsak po eno od dveh sester Marijo in Terezijo Kožuh iz Sv. Ož-bolta. Tovarišice iz Marijine družbe so nevestama zapele par lepih pesmi v slovo s spremljanjem orgel. Obema zakonskima paroma, ki sta iz ugled nin krščanskih družin, želimo obilo sreče!
Osebna vest. Mesto šolskega nadzornika za škofjeloški okoliš je prevzel bivši učitelj osnovne šole v Skofji Loki g. Vojteh Debeljak.
Novo mesto
Naš živilski trg. Pred nedavnim časom je občinski odbor sklepal in 6klenil, da se živilski trg prenese z Glavnega na Florjanski trg in to predvsem iz higijenskih razlogov. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo tam postavljene do 1 m visoke stojnice. Toda do danes se še niti en sklep ni izvršil in meščani morajo še vedno jesti zaprašeno sadje in druga živila.
Pereče vprašnnje našega mesta je med drugim tudi perišče pri mostu. Dnevno vporablja to perišče največ peric, pa je najslabše urejeno. Zlasti ob povodnji je perišče nedostopno. Misliti bo treba, kako te nedostatke odpraviti.
Novi kanonik g. Sešek Ivan, sedaj župnik v Brusnicah, pride v kapitelj koncem tega meseca. Slovesna umestitev bo 30. junija.
Šoštanj
Birmanska slovesnost. Na prvem vizitacijekem potovanju po Šaleški dolini Je bil knezoškof g. dr. Tomaži c povsod deležen prisrčnih sprejemov in pozdravov. Smihelska fara ee je posebno postavila. V soboto popoldne so zagritieli možnarji, oznanjti-joč knezoškofov prihod. Malo prej ee je vlila močna ploha, a vseeno se je zbralo pred cerkvijo veliko faranov, šolska mladina, zastopniki korporacij itd. Najprej je knezoškofa pozdravil domači g župnik Gril, nnto pa je mladinski zbor pod veščim vodstvom g. Vrežeja ubrano zapel prav za to priliko zloženo in skomponirano pesem »Škofu v pozdrav«. Sledili so pozdravni govori zastopnikov vseh Štirih delovnih skupin Soitanjake KA. Zvečer so jo v dvorani Slomškovega doma vršila akademija, posvečena spominu 1900 letnice Odrešenja Naslednji dan je g. nadpastir podelil v cerkvi in zunaj дје okrog 700 otrokom zakrament ev. birma
Boj za zračne zveze - boj za nadvlado v zraku,
nad morjem in na zemlji Teh™ Francijo in Nemčijo
9 za Južno Ameriko
Motor letala ali tanka postaja v moderni dobi merilo moči posameznih držav. Moč zračne vojske merimo po brzini in nosilnosti letal, kakor sodimo o mornarici na podlagi istih lastnosti ladij. Naj-silnejša bo tista zračna vojska, ki bo z največjo brzino prenesla največje breme v enako daljavo.
Hodinski je v sovjetsko »Rdečo zvezdoc napisal članek, v katerem prikazuje težnjo velesil, da bi ugodile omenjenim zahtevam zračne vojske. Nastala je divja borba za obvladanje daljnih razdalj čez oceane. Razplelo se je tekmovanje za nnjbo'.jšo zračno oborožitev. Izredne važnosti za E/ropo so zračne zveze, ki vodijo v Južno Ameriko. Tu se je začelo tekmovanje že leta 1927. Od leta 1930 do 1932 je to zvezo Nemčija organizirala s pomočjo ladij. Leta 1930 odleti v to smer Balbo s svojo eekadro. V tem času doseže Francija od Portugalske koncesijo za izključno uporabljanje Zelenega rta kot letalskega oporišča. Ti otoki stoje 900 km za-padno od afriške obali.
Leta 1933 pobije Nemčija to francosko pobudo s tem, da postavi sredi oceana ladjo »VVestfalen«, na katero pritrdi katapult za spuščanje letal. To letalsko oporišče je v marsikaterem pogledu boljše kakor francosko na otokih Zelenega rta. Dvakrat na mesec pristanejo na njem nemška letala s 600 konjskimi silami, da se tam preskrbijo z gorivom in drugimi potrebščinami za nadaljevanje leta v Ameriko. Na ta način je bila pot iz Nemčije v Južno Ameriko (Brazilijo) skrajšana za tri dni.
Leta 1934 zasidra Nemčija na oceanu drugo ladjo, da se tako razdalja med oporišči zmanjša na 750 km. Tako se doseže večja nosilnost letala, ki mu ni treba vzeti s seboj toliko goriva kakor sicer. Za Nemčijo je to tudi velikega vojaškega pomena. Ta ladja je dejansko križarka, na kateri lahko pristanejo vojna letala za bombardiranje. Medtem si Francija prizadeva, da bi Nemčijo pobila s hitrostjo. Januarja in februarja je letalo »Južmi križe s štirim motorji po 650 konjskih sil preletelo v obeh smereh progo 3200 km in sicer v 19 urah. Na podlagi tega izkustva trde Francozi, da bodo lahko stalno prevažali pošto v Južno Ameriko, za kar bodo potrebovali tri do štiri dni. Nemci nastopijo z novim presenečenjem: vsak mesec bodo prevažali pošto v Ameriko s Zepelinom LZ 127.
Nad Tihim ocanom: Anglija in Amerika
Podobno tekmovanje vidimo tudi nad Tihim oceanom. Tu je tekmovanje bolj vojaškega značaja. Posebno Anglija je silno delovna. Nedavno je prenesla v Singapore eno eskadro letal, ki počivajo na matični ladji »Eagle« (40 letal); prej je bila tu matična ladja »Hermes« s 25 letali.
Francija je osnovala odbor, ki ima na-lwg. da prouči organiziranje letalskih oporišč na Marksiskih in Gilbertovih otokih. Splošno vidijo vtem obrambo proti Japonski.
Angleško pomorsko letalo, ki je pravkar zapustilo ladjo-matico.
V Združeni I' državah so se odločili, da še bolj okrepijo svoje tihoniorske baze. Januarja 1934 je šest ameriških letal priletelo iz Kalifornije na Havajske otoke. V 24 urah so ameriški letalci preleteli 3800 km. Ameriški tisk stalno piše o močnem ameriškem letalskem oporišču na Filipinih, Aljaski in Aleutskih otokih.
Tudi Holandska je sklenila, da okrepi svoje letalske sile na Borneu in Javi. Holandski piloti so v začetku tega leta preleteli progo Holandska—Java v štirih dneh, medtem ko so prej potrebovali osem do deset dni.
Zanimivo je, da Anglija proučuje možnost, da bi svojo letalsko oporišče v Singapuru okrepila s pomočjo svoje zračne vojske v Indiji. In ta razdalja znaša 4000 do 5000 kilometrov. To pot je nedavno napravila eskadra indijskih letal z zapada, a z vzhoda je to progo preletela eskadra singapurskih težkih bidroavionov.
2000 do 3000 novih letal za vsako državo
Po svetovni vojni niso države še nikdar izdale toliko denarja za izvršitev svojih letalskih načrtov kakor danes. Angleški proračun računa s povečanjem zračne vojske za šest polkov. Zgradili bodo 3000 letal, v Združenih državah pa 2000. Goering gradi v Nemčiji 2500 do 3000 letali Francoski tisk protestira, angleški je zadovoljen.
Ne raste samo število letal, temveč tudi njihova sila. V zadnjem času je nastala prava poplava težkih bombarderskih letal. Francija naznanja težka letala »Potez 41« s štirimi motorji po 80 konjskih sil, »Farman 220« s štirimi motorji po 500 konjskih sil. Na Angleškem eo pričeli graditi letala s tremi motorji po 800 konjskih sil. Povsod je prevladala težnja pri težkih aparatih z veliko nosilnostjo, ki so določeni za prevoz vojakov in tovorov.
V začetku tega leta je Anglija naročila osem težkih poštnih letal »Atlanta« s tremi motorji po 340 konjskih sil. Tudi na Francoskem grade poštna letala s štirimi motorji po 650 konjskih sil. Ti aparati letijo s hitrostjo 220 km na uro in nosijo pet ton tovora. V zraku lahko ostanejo 24 url V daljavo 1000 km lahko prenesejo pet ton bomb ali sličnega vojnega tovora, v daljavo 1500 km pa dve toni. Anglija vpeljuje zdaj lovske aparate z dvema sedežema. Kako veliko praktično vrednost imajo v vojni letala, se je pokazalo v Egiptu, kjer so angleška letala preskrbovala s hrano in vodo 300 konjenikov in konj.
Veliko razburjenje je vzbudil let nemškega letala »Heinkel 70« iz Nemčije v Madrid. V osmih urah je preletelo progo 2700 km. Letelo je torej s povprečno brzino 330 km na uro. Letalo ni niti imelo najmodernejšega motorja »BMV VI« s 450 do 600 konjskih sil. Preneslo je 500 kg tovora.
Več sreče kakor pameti
Nina Feldt v Newyorku, skromna strojepiska, je zadela 15.000 funtov sterlingov pri loteriji irskih državnih dirk. Takoj je pustila službo in odpotovala v Dublin po dobiček. A med potjo je na ladji izgubila srečko; najbrž jo je vrgla med smeti pri pospravljanju kabine 1 Nesrečnica se je izkazala pri upravi irskih državnih bolnišnic, ki prireja joterijo, z vsemi osebnimi potrdili in nazna-niia izgubo srečke. Irci so bili toliko uvidevni, da so naklonili ameriški obiskovalki za šestmesečne izdatke zadosten znesek. Potem se bo ponovno zgla-sila in lahko dvignila dobitek, če ne bo med tem prišel kdo drugi s srečko ter dokazal, da je njegova zakonita last.
Še bolj komično nerodnost je izkazal znan pariški založnik in knjigoljub C., ki je zadel pri državni loteriji pol milijona Irankov še v februarju, a mu jih ne morejo izplačati. Zabeležil si je številko srečke, a srečko samo vtaknil v neko knjigo. Soproga in dva sinova bodo potrebovali leto dni za pregled njegove knjižnice...
Angleški letalski minister lord Londonderry se je na letališču Hestonu ponesrečil. Tik pred pristankom je treščil s svojim letalom na tla. Odpe ljali so ga nevarno ranjenega na glavi v bolnišnico.
Dragi gospod, če hočete, da vas nastavimo pri našem filmskem podjetju, morate biti pripravljeni na nevarne reči; tako bi se vam utegnilo zgoditi, da vas bomo Vrgli pri kakem filmu po stopnicah.«
»To ne bo zame nič novega. Doslej sem bil inkasant tvrdke, ki je prodajala na obroke.«
Francoz Boussus, ki je pri tekmah za Davisovo čašo premagal Nemca Nourneya s 6:1, 6:2, 6:2.
Zaradi klobuka v levje žrelo
Washingtona so spravili v kino
Ko je pred kratkim Amerika slavnostno obhajala dan Washingtonovega rojstva, je izkoristila neka filmska tvrdka v Holywoodu obletnico in razobesila oglase: »Kam bi šel veliki George Was-hington, če bi še živel, da bi čim prijetneje preživel rojstni dan? — Seveda gledat film «Kra-ljica Kristina« z božansko Greto Garbo v naslovni vlogi I« To je bilo preveč celo za Američane, vajene reklamnih neslanosti. Policija je prihodnji dan na povelje iz Washingtona potrgala lepake »radi žalitve javne spodobnosti«.
Film proti Meki
Uradno štetje ugotavlja, da je obiskalo lani Meko, muslimansko sveto mesto, samo 11.061 romarjev. Poprej je bilo to število dvakrat večje. Oblasti v Meki pripisujejo nazadovanje odredbam Kemala-paše in tudi kinematografom. Muslimani gledajo zdaj Mekc v filmu, ki jim ' nadomešča drago potovanje.
To je velikanska kletka v živalskem cirkusu v Whipsnade, nedaleč od Londona. Prebivalci te kletke so raztrgali na kose nekega obiskovalca. Temu je veter odnesel klobuk in ga zanesel na kletko. Nesrečnež je splezal po mreži navzgor, da bi ga pobral. Tedaj so ga naskočili štirje levi in raztrgali. Čuvaj je skušal razgnati zveri z drogom in s streljanjem, toda to mu ni uspelo.
Tudi na klobasah
Nemške oblasti so pred meseci prepovedale zlorabo kljukastega križa, s katerim okrašajo podjetni trgovci klobase, torte, cigarete in slično. Toda prepoved je malo učinkovala. Zdaj je zaplenila policija v 107 berlinskih trgovinah okrašene preproge, ovratnice in blazine, okrašene s kljukastim križem. Namesto navadnega napisa: »Samo četrt ure«, so bile te zaznamovane z geslom: »Deutschland, ervvache!« (Nemčija, prebudi se!) Ker so blazine namenjene za popoldansko spanje, so smatrale oblasti omenjen napis za izzivanje. Zaplenjeno blago bo uničeno.
★
Ma policijski stražnici
Hitro, hitro, aretirajte me, ndaril sem svojo ženo po glavi z dežnikom.
Strašno! Ali ste jo ubili?
Ne, ne, toda ona drvi za mano!
Na gtobn!
Tu počiva Elija Psarr, umrl v 70. letu starosti. Komaj je zagledal luč sveta, že ga je »trlo kolo voza.*
NAROČILO.
Šef (slugi): »Ste bili pri Maliču? Kaj je dejal?«
Sluga: »Nisem mogel z njim govoriti.«
Šef: »Nezaslišano! Naročil sem Vam, da morate z njim govoriti.«
Sluga: »Pa ni bilo mogoče. Prvič jc predvčerajšnjim umrl...«
šef: »No in drugič?«
Indija priznala pravice katoliških šol
Indijski prosvetni minister je poslal misijonskim šolam v Madrasu pojasnilo, v katerem sporoča, da vlada novega zakona o vzgoji ne bo uporabljala za katoličane, dokler se cerkvene oblasti ne bodo sporazumele z vlado. To je visoko priznanje, ki ga je bilo deležno katoliško misijonstvo in njegovi šolski zavodi v Madrasu.
Tudi na Holandsketn zidajo nebotičnike, kakor dokazuje tale slika iz Rotterdama. Tam jih prav za prav ne imenujejo nebotičnike, ker doni to nekam pietirano, saj se naši nebotičniki ne dajo niti primerjati z ameriškimi.
Pošljite naročnino!
Tako je znova pokazal ugodne posledice protest katoličanov po svojih dveh zastopnikih v zakonodajnem zboru Madrasa. Po novem učnem načrtu bi morali katoličani zapreti večino svojih šol. Trenutno študira v upravnem okrožju Madras na 7823 katoliških šolah 122.41« katoliških in 225.083 nekrščanskih učencev.
Zmaga v šolskem vprašanju je prav tako važna, kakor je bila ona, ki so jo katoličani iz Madrasa izvojevali pred kratkim. Takrat je nastopila vlada za omejevanje porodov in hotela o tem poseben zakon. Tedaj so vsi indijski katoličani enodušno nastopiti proti tej nameri. Poleg katoliškega ljudstva in njegovih voditeljev se je treba za obe zmagi zahvaliti predvsem katoliškemu časopisju v južni Indiji. To jc posebno po časopisu »Herald« v Kalkuti pravilno osvetlilo cclo vprašanje iil opozarjalo na nevarnost, ki bi nastalu s sprejetjem zakona; tudi je svoje čitatelje tedensko obveščalo o razvoju in položaju te nevarnosti. Tako so i se katoličani zavedli resnosti trenutka in v ra/
Inih zborovanjih zavzeli svoje stališče.
Ta dva slučaja nudita nazorni primer, kaj lahko stori dobro organizirana Kat. akcija.
N
Gospodarstvo
Pšenica in suša
Poročila o suSi stoje na prvem mestu v časopisnih poročilih. V nekaterih listih se pojavljajo celo naslovi, da je mogoče pričakovati zaradi suše pomanjkanje blaga v bodoči seziji in da se nam približuje katastrofa. Podčrtujejo mrzlično razgibanost na pšeničnih trgih in da so cene zaradi špekulacije znatno narasle. Posebno podčrtujejo dvig cen v USA in Kanadi, ne upoštevajo pa, da so primere z lanskim letom neumestne, ker je medtem dolar padel za 40%. Poročila o suši so v svetovnem obsegu gotovo pretirana in ne bodo imela onega vpliva na cene, kot to pričakuje špekulacija. Po poročilu Mednarodnega kmetijskega urada v Rimu se je s pšenico posejana površina na severni polobli povečala od 1933 na 1934 od 269.5 na 277 milijonov akrov (aker ima približno 0.40 ha). To povečanje površine je pripisovati zlasti povečanju v Rusiji, USA in v Indiji ter Siriji. Dosedanja poročila iz Rusije pravijo, da je suša škodovala pridelkom, ravnotako v podonavskih državah. Ravnotako ne bo tako velik pridelek v uvoznih državah: Češkoslovaški, Nemčiji, Franciji in Italiji.
Uradno poročilo kmetijskega urada v Washing-tonu javlja, da bo znašal letošnji pridelek pšenice 136 milijonov meterskih stolov, kar je najmanjši pridelek od leta 1923 dalja.
Tako vidimo v svetovnem obsegu [»večanja površine, zasejane s pšenico, na drugi strani pa bo zaradi suše donos nekoliko manjši, kar bo deloma kompenzirano s povečanjem površine. Najvažnejši Činitelj na pšeničnem trgu so pa vsekakor zaloge. Tu podaja ugledni londonski »Econoinist« te-le podatke (v milijonih bušljev; bušel ima nekaj nad 27 kg): na londonski konferenci so bile določene izvozne kvote vseh držav, ki pridejo v poštev, na 560 milijonov, od avgusta pa do konca marca so znašali izvozi 374 milijonov bušlov, kar da preostanek, ki Je še na razpolago, v znesku 186 milijonov bušlov. Poleg tega pa je omeniti, da je dne 1. aprila znašal presežek, ki je na razpolago za izvoz, 700 milijonov bušlov, kar bo odločilno vplivalo na trg. To se vidi, da sedanji konzum ne niore zmanjšati velikih zaloga ki nam bodo na razpolago na koncu kampanje, ob novi žetvi. Za ponudbo torej ne bodo prišle samo v poštev količine letošnjega pridelka, ampak tudi |>reostaie zaloge iz prejšnjih let, ki so znatno večje kot znaša sploh ves enoletni presežek izvozniških držav. Pričakovati pa tudi ni, da bi bila letošnja letina tako slaba, da izvozne države sploh ne bi imele presežkov za izvoz.
SniJtt
Po tekmah za svetovno nogomet prvenstvo
Rudarska produkcija
V	prvem četrtletju letos je v primeri z istim razdobjem lani narasla zlasti produkcija železne rude za 180%, nadalje kromove za 18.3%, bavksita za 12.3, svinčene in cinkove rude za 12.3, bakrene za 10.76% in premoga za 5.2%. Zmanjšala pa se je produkcija soli za 31-54% in špirita za 12.82%. Neznatno se je zmanjšala produkcija lignita: za 1.1%.
V	topilniški proizvodnji se je zmanjšala edino produkcija sirovega železa za 3.95%, nasprotno pa se je povečala produkcija svinca za 79.1%, cinka
za 49.16% in bakra za 11.66%.
★
Konec poravnalnih postopanj: Ivan Poljanec, posestnik. Sebenje (dolžnik je poravnalni predlog umaknil), Gjustibek Savo, zakupnik menze oficirskega doma v Ljubljani, Grošelj Celestina, lastnica Odeon bara v Ljubljani, Rahne Ivan, trgovec z mešanim blagom in vinom v Mostah.
Občni zbor. Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani 20. junija ob 18. Mariborska tiskarna 6. junija ob 10 v Mariboru. Tovarna usnja Franc Woschnagg in sinovi 9. junija ob 15 v Šoštanju, Coinmerce, d. d. v Ljubljani 16. junija ob 14, Prometni zavod za jjremog 19. junija ob 11 v Ljubljani, Jugoslov. tekstilne tvornice Mauthner v Ljubljani (Kred. zavod) 25. junija ob 10, Splošna stavbna družba v Mariboru 6. julija ob 11 v prostorih Fale, Tovarna motvoza in vrvarna, d. d. v Ljubljani 26. junija ob 12 v Ljublj. kred. banki. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani 26. junija ob 11.
Zakup prostorov. »Kino Ljubljanski dvor« bo oddan v zakup na javni licitaciji dne 16. julija t. I. pri Direkciji drž. žel. v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOT v Ljubljani.)*
Fuzija. Združili so sta se Kragujevska okrožna banka in Gružanska banka v Gružu. Vse prevzame Kragujevska okrožna banka, ki zviša glavnico od 2 na 3.05 milj. Din (za 10 kom. gružanske banke noni. 70 Din se dobi 7 delnic nove banke nom. 100 Din).
Zvišanje delniške glavnice. Založniško tiskarsko podjetje »Štampa« v Belgradu od 0.6 na 3 milj. Na eno staro akcijo 3 nove, ostanek 0.6 milj. pa morejo vpisati tudi druge osebe.
Avtocesta Belgrad—Zagreb. Iz Belgrada poročajo, da je v gradbenem ministrstvu odobren načrt o licitaciji za zgradbo avtomobilske asfaltne ceste Belgrad—Zagreb, ki naj bi stala okoli 800 milij. Din. Po drugih poročilih so se začela dela na asfaltiranju ceste Belgrad—Novi Sad, ki naj tvori del mednarodnega cestnega sistema za avtomobile.
Predvojna srbska in bosanska posojila so tvorila predmet raziprave med našo državo in nemškimi upniki. Glede predvojnih srbskih posojil niso mogli Nemci doseči ničesar, glede bosanskih posojil pa je priznala njih upravičenost naša vlada in bo ob priliki začela s kuponsko, odn. amortizacijsko službo, v ta namen pa bodo stare obligacije zamenjane za nove. Namesto na krone se bodo nove obligacije glasile na dinarje in bodo krone zamenjane po relaciji 4:1. Tako vidimo, da postaja vprašanje predvojnih posojil vedno bolj aktuelno, žal zaenkrat samo za inozemske upnike, dočim smo tudi pri nas interesirami na ugodni rešitvi tega vprašanja.
Italijanske izgube zlata se nadaljujejo. Dne 26. maja so izšli novi devizni predpisi, ki naj omeje izgubo deviz. Med tem pa priča najnovejši objavljeni izkaz Bance dTtalia o nadaljnjih izgubah. V dobi od 20. do 31. maja se je že zlati zaklad zmanjšal od 6.768.0 na 6.667.1 milj., torej za 118.9 milj. lir. Istočasno je devizni zaklad narastel od 34.2 na 35.2 milj., torej za 1 milj. lir.
Karteli na Madjarskem. Po najnovejših uradnih podatkih je na Madjarskem 307 kartelov. Pri lem pa je vpoštevati, da je odbor za preiskavo cen in kartelni odbor v teku zadnjih mesecev ukinil delovanje okoli 100 kartelov, ki so v glavnem po-draževali one vrste blaga, ki so kmetijstvu nujno potrebne. Lep vzgled!
Borza
Dne 12 junija 1934.
Denar
Neizpremenjeni so stali tečaji Bruslja, Curiha, Londona in Newyorka. Narastla sta Pariz in Praga, dočim je popustil Amesterdam, Trst in Berlin.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling narastel v Ljubljani na 9.35. v Zagrebu pa je ostal netz-premenjen 9.30. Grški boni v Zagrebu 30.15 -30.85 (30.50). Angl. funt je v Ljubljani popustil na 253.70, v Zagrebu je narastel na 256.60, v Belgradu pa je ludi popustil na 257.50.	_ ..
Ljubljana. Amsterdam 2315.13 - 2326.49, Berlin 1308.47- 1310.27, Curih 1108.35—1113.85, London 171.07-173.57, Nevvvork 3376.33 3404.50, Pariz 225 35—226.47, Praga 141.95—142.81, Trst 293.24— 205.64.
Curih. Pariz 20.3225. London 15.55, Newyork 307.25. Bruselj 71.90, Milan 26.50, Madrid 42.10, Amsterdam '208.9225, Berlin 117.50, Dunaj 73.14 (57.55), Stockliolm 80.20, Oslo 78.15, Kopenhagen 60.50. Praga 12.81, Varšava 58.1225, Atene 293, Ca-rigrad 2.51, Bukarešta 3.05.
Promet na zagrebški borzi 30.200 Din.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je nadalje čvrsta, vendar sc tečaji niso dosti izpremenili. Promet jc
bil slabši in je bila zaključena na zagrebški borzi samo vojna škoda 200 kom. Nadalje je bilo zaključenih 250 delnic Priv. agrarne banke po 215.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71, agrarji 37 den., vojna škoda 306 -308, begi. obv. 54 den.. 8% Bler. pos. 60.50 den., 7% Bler. jx>s. 54 55, Narodna banka 7% jx>s. Drž. hip. banke 67 den., Kranj. ind. 250 blago.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70.50 den., vojna škoda 307.50-308 (308). 8. 305 den., 6% begi. obv. 54—54.25, 8% Bler. nos. 60 61.50, 7% Bler. pos. 54—54.50, 7% pos. DIIB 67.50—70. Delnice: Narodna banka 4.075 den., Priv. agr. banka 215— 216 (215), Osj. sladk. tov. 150 bi., Impeks 50 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71—71.50 (71, 71.35), vojna škoda 307—308. 6% begi. obv. 54.15- 54.7S, 8% Bler. pos. 60.50 den., 7% Bler. pos. 55 55.50 (55). Delnice: Priv. agr. banka 215.50 —215.50 (215).
Žitni trg
Položaj je nerazjasnjen, ker traja deževno vreme dalje. Če bo to trajalo še nekaj časa, potem bomo imeli tudi kvalitativno slabo letino pšenice. Cene pšenice so ostale neizpremenjene. Koruza je nadalje čvrsta, ker ni ponudbe. Sjiloh sc za koruzo ne imenuje nobene cene. Letina koruze jm kaže dobro.
Les
Vsled povišanih carin s strani Italije imajo uasi izvozniki silne težkoče tudi pri izvozu blaga, ki je bilo zaključeno še pred uveljavljenjem sedanje ca-rinc. Ker se plača carina po težini in ne po meri, je zelo težko določiti pravo mero in tudi kalkulacija je precej otežkočena.
Za suhe trame je običajna teža 500 kg na l kub meter. Sicer je ta teža uzualna le za popolnoma suhe in dobro tesane trame, vendar pa prekorači omenjeno težo kub. metrov, ako se zahteva nova produkcija; seveda je dilerenca v tem primeru zelo občutna. Ce so pa trami prejšnje produkcije, nastanejo prigovori vsled barve, ker niso popolnoma beli, kot sc zahteva. Islo je pri deskah.
Zdaj se išče in kupuje le najjx>trebnejše blago in tudi v tem tičijo velike težkoče. Italijanski trgovci zahtevajo blago f>ostavljeno namembna poslaja, kar je pa pri danih razmerah sila težavno.
V	bukovini kupčija popolnoma počiva, ker je carina previsoka in sc to blago zaenkrat sploh ne more prodati v Italijo.	;
V	hrastovini se išče le komisijsko blago in pride tu le slavonsko blago v |x>štev.
Konjunktura v oglju je nekoliko popustila.
(Trgovski list.)
Dobitki vojne škode
Dne 1. JuntJa so bili nn 14 žrebanju izžrebane tele
Gigantska borba se je bila v letošnjem svetovnem prvenstvu, ki je bilo prvikrat izvedeno v Evropi in katerega si je s težko mujo in pičlo zmago izvojevala Italija v svojo korist. Nervoznost posa- ' meznih narodov pa je stopnjevala okolnost, ker se je vršilo to tekmovanje na vročih italijanskih tleh, in dejstvo, da so hoteli in mornli postati Italijani svetovni prvaki v nogometu za leto 1934. Pred svojim občinstvom in na svojih igriščih, to je velik plus, ki je govoril samo v prid Italijanom; brez lega bi Italijani ne zmagali. Najboljši dokaz za to je finalna tekma, ki se je odigrala v nedeljo med češkoslovaško in italijansko reprezentanco. In pa surova igra, katere so se posluževali Italijani, je tudi prinesla primeren ohol na oltar njihove zmage. Tega si jasno češki igralci niso smeli dovoliti pred razgretim italijanskim občinstvom. In kljub temu je bil za zmago potreben podaljšek igre. Čehoslovaki bi na nevtralnih tleh v nedeljo zmagali brez podaljška.
Trnjeva je bila pot v letošnjem svetovnem prvenstvu im srečnim se morata prištevati finalista Češkoslovaška in Italija. Res je sicer, da je imela Italija dokaj nevarnejše nasprotnike in da se je imela boriti v predtekmovanjih z najresnejšimi kandidati za naslov svetovnega prvaka, vendar je bila toliko na boljšem, ker je igrala na svojih tleb in pred svojim občinstvom, ki je tako navijal zanjo, da je morala zmagati, četudi bi ue hotela. S tem pa_ seveda še ni rečeno, da bi biila v končni in najtežji tekmi boljša kot njeu nasprotnik Češkoslovaška. Nasprotno. Čehoslovaki so tako zaigrali, da je moral vsak objektiven človek videti v njih svetovnega prvaka. Toda izredna smola, ki je spremljala češko moštvo pri finalni lekmi, dalje surova igra nasprotnika, sta jitn onemogočili zmago, ln vendar so se češki igralci lako hrabro borili iu tako fino igrali, da tega ni nihče pričakoval. Pred tekmo so vsi s precejšnjo gotovostjo računali na zmago Ita-lije; toda po prvi polovici igre je bila situacija popolnoma nejasna in ravno tako po regularni igri, ki je dala neodločen rezultat. Šele jx>daljšek je dal novega svetovnega prvaka.
0 tekmi še to-le- Predvsem bi omenili, da stadion ni bil tako prennjKilnjen, kakor so to javljala prva poročila. Nasprotno. Niti zaseden ni bil. Najmanj 10.000 ljudi bi lahko še spravili vanj in ra-
obvo7,nioc vojne			škode:					
ser.	št. dobitek		ser.	št. dobitek		ser	št. dobitek	
13	395	20.00(1	36	66	3.000	43	417	5I).0(K)
63	558	5.00(1	64	»;ia	3 ooo	91	230	3.000 .
114	648	5.00(1	132	693	3.000	188	931	50.000
232	318	3.000	251	113	3.000	821	367	3.IHII1
335	868	loo.oo«)	379	525	3 0«)	395	294	3.000
475	608	5.000	549	361)	3.1КИ)	552	650	50.000
608	188	20.000	645	15(1	з.ооо	Ш	67	20.1100
(59!)	97	20.(100	701	725	3 ooo	702	552	3.000
784	275	3.000	825	234	ЗЛКИ)	851	414	5.000
883	369	5.000	916	57	5.000	914	222	5.01)11
99!)	806	5.000	1018	889	5 000	1023	447	3.000
1042	158	5.000	1052	302	20:«)ft	1066	68	20.1)00
1091	30	3.000	1131	959	3 000	1137	(>44	5.000
1187	716	5.000	1134	295	з:ооо	1199	260	3.000
1229	428	3.00(1	1257	945	3.001)	1266	467	5.00(1
1272	296	5.000	1273	379	3 000	1275	583	5.00(1
1283	495	3.000	1289	947	3.000	1300	962	3.000
1312	907	3.00(1	1353	876	50.000	1356	68)	3.1100
13«]	683	3.1)00	1370	504	3 000	1371	771	3.000
1423	637	20.IKMI	1448	144	5!000	1472	564	3.(100
1484	385	5.0IK1	1502	173	20.000	1527	205	5.1)00
1574	400	5.000	1579	414	5 000	1584	865	3.1)00
1621	707	3.000	1635	167	з^ооо	1762	211	3.000
1791	400	3.0(10	1799	540	5.000	1803	305	5.000
1818	61	5.000	1826	532	5 000	1867	586	5.0011
1912	318	3.000	1913	348	3.000	1925	285	j.noo
1928	248	3.000	1952	753	20.000	1963	505	3.000
19!)*	181	3.00C	2126	41	5 000	2142	617	3.1100
21R5	1	100.000	2254	1190	3.000	2297	615	3.00(1
2359	106	3.000	2445	819	3.000	2459	692	5.1100
»472	538	5.00(1	2517	744	:t ooo	2522	227	3.0011
2581	188	3.00II	2598	259	з:ооо	2678	747	5.1)011
2Ш	»71	3.00(1	2682	114	3.0(10	2733	359	20.0011
5737	123	5.000	2822	699	5 000	2829	215	3.000
2876	129	3.000	2881	735	3.000	294'	165	200.000
2957	616	50.0011	зозз	468	5.000	3044	432	3.000
. 30(58	569	3.000	ЗП74	193	3 ooo	3074	943	3.000
.1096	106	20.0011	31(5«	172	з:ооо	3258	353	3.000
, 3274	273	3.000	3344	615	3.1ХК1	3375	612	3.1)00
3385	ЗЛ5	3.000	3411	628	3 000	3438	8S7	З.ПОО
3453	782	5.000	3457	954	5.000	3459	7!)6	5.000
3492	329	5.000	3492	434	3.000	3547	148	5.000
i 3614	58	3.000	3629	313	5 000	36(50	JS6	3.000
l 3670	«78	3.000	3088	971	з!ооо	3720	554	5.000
' 3734	629	3.000	3752	557	20.000	3767	360	5.000
. 3795	23	3.000	3921	873	3 0(10	3966	359	3.000
, *W)	816	3.000	1000	716	2П.ООО	4008	1000	3.000
4049	445	20.000	40711	727	5.000	41(18	770	3.000
4141	69	3.000	4149	927	5 00(1	4199	908	5.00(1
4210	460	3.000	4232	339	5,000	4235	161	.1.000
4286	493	9.000	1332	773	З.ООО	4405	111	3.000
4407	819	5.000	4423	73	3.000	4428	605	5.000
1 4475	182	3.000	4486	674	5.000	1557	716	.1.1)00
4560	8	3.000	4564	682	5.000	4601	42	3.000
4626	929	5.000	1634	838	3 000	4677	22	3.1)00
4713	29	3.000	4731	20	з:ооо	4772	661	3.000
4777	766	3.000	(837	797	3.000	4854	414	3.000
! 4879	998	20.000	4928	613	з.ооо			
	Nad nad no,		dne S.	junija, so bili		izžrebani		ie tile
dobitki:								
ser.	št.	dobitek	ier.	št.	dobitek	ser.	št.	dobitek
								
28:i	su	■МП1Ч	MM		.i.ism	I(tl»:»	414	
1155	'195	3.000	1246	301	5.000	'307	>53	3.00(1
1528	sit	.".OOlI	ITSfc	338	3.0011	2201	S09	20.00C
"667	397	:i.o<m	2837	UR	3.00(1	3235	413	3.000
3863	4«	.1.000	428(1	377	3.000			
Otvoritvene moiociklisiične dirke
v nedeljo na dirkališču »Hermesa«
V nedeljo bo imela Ljubljana zopet prvovrstno športno senzacijo. Moto-sekcija ZSK Hermes priredi na svojem novo zgrajenem dirkališču otvoritvene motorne dirke, ki bodo po sporedu in kvaliteti voznčev prekašale vse te vrste prireditve zadnjih let. Kvaliteto naših fantov smo videli že v nedeljo na olimpijskem dnevu, ko je občinstvu pri njihovih produkcijah zastajala sapa. V nedeljo pa bomo videli še kaj več, kajti borba za prva mesta bo ogorčena, zlasti, ker je udeležba najboljših mariborskih vozačev zasigurana.
Dirkališče ŽSK Hermesa, ki je bilo prvotno zgrajeno samo za kolesarje, je popolnoom preurejeno in zadostno razširjeno in odgovarja v vsakem pogledu zahtevam motoristov. Da bi se preprečile event. nezgode, je vsa proga ograjena z močno leseno ograjo, ki onemogoča, da bi kak dirkač za-vozil med občinstvo. Dirke se prično ob 15 popoldne. O posameznih točkah sporeda in o vozačih bomo še poročali.
RAZPIS MOTO DIRK ZA PRVENSTVO DRAVSKE BANOVINE
na dirkališču ZSK Hermesa v LJubljani (Šiška)
Mrtto-sekcijn ZSK Herines priredi v nedeljo, dne 17. t. m. l!13i oh .1 popoldne moto.dirke nn svojem dir kallšču, kjer laliko startajo vsi verificirani člani moto-klubov Dravske banovine, ki se iz.kažejo z veljavno savezno lie.c.uc-o za leto 1934. Vozi se po nacionalnem sportnoin pravilniku, potrjenem pri K. I. C. M. in točno razpisu. — Program dirke: I. Pozdravni krogi, 2. dirka dn 250 cem šport, Juniorji, 10 k ropov — 4500 m, 9. dirka do tono cem »pori, juniorji, 10 krogov — 4500 m. 4. dirkn do 250 ccni šport, vsi. 10 krogov — 4500 m, 5. dirka dn 350 cem šport, vsi, 10 krogov — 4500 m, 6. dirka dn' 1000 ecin turist, vsi, 10 krogov — 1500 m. — Odmor. — 7. glavna dirka do 500 ccm m*>rt, 10 krogov — 4500 m, R. rekordni poekusi imaameznih dirkačev, 2 kroga !)00 m, 9. glavna vožnja vseh dir-kafev do 1000 ce.tn spnrt, 10 krogov — 4500 m. Vsak prvi vozač v kategoriji prejme denarno nagrado, drugi in tretji pa častno diplomo. — Prijave nn Mnln sekcija ZSK Hermes, Ljubljana VIT., poštni predal.
Zanimiva nogometna tekina. V sredo 20. t. m.
ob pol 19 se vrši na igrišču SK Primorje revanžna nogometna tekma med policijskimi uslužbenci in dohodarstveniini nameščenci. Čisti dobiček tekme je namenjen v dobrodelne namene. Pred tekmo je koncert. Pokroviteljstvo tekme sta prevzela upravnik policije g. Kerševan in dohodarstveni ravnatelj g. Zupan.
Šport r Celjn. Sestanek SK Jugoslavije v Celju bo v četrtek, dne 14. L m. ob 8 zvečer v kltibovi sobi v Domu. Na dnevnem redu je referat o obrambi proti plinskim napadom, o ustanovitvi klubove čitalnice in drugo. Pridite vsi!
4SK Primorje. lAihkoatletska tekcija. Danes ob 20.30 1» v tajništvu odborov« nuja. Kadi važnosti uoe-ložba vseb odbornikov obvezno. Itedni treningi не vrše dnevno od 17 naprej. Na lo opozarjamo zlasti ono atle-to, ki pridejo v poštev za na«top v Bukarešti (Komuni ja) 7. iu 5. julija: Stok, Perpar, Zorga A. iu F., C/.ur-da, Skušek, Malnarlč, Oiunbnč, Ušabnik, Srak ar Fr. in I., .Kovačič, Grad, Ogrin, Serše, Kaič, Slanina. Krevs in Slamič, ki morajo absolvirati vsaj iri treninge tedensko. To opozorilo za redno treniranje velja tudi vsem zunanjim atletom, zlasti Skoku, Cerurju D., Su šleršiču, l,c«kovšku, Kovačiču Leonu, MorSeku, Mar tinijn, Maroku E., ftvlgelju, Gabršku, Goršnku, Tručln, Korčetu, Slavbetn, Zgurju in Igliču. Vsi, ki imajo potne liste, naj jih takoj oddajo, oziroma pošljejo taj-nikn S. Sancinn, Tavčarjeva ulica 1.
IjTTP. Sluibeno. Jutri nb 18.30 v posebni sobi re stavracije Emona seja upravnega odbora. Vsi in toč. no! — Tajnik I.
LTTV. Sluibeno. Glasom sklepov zadnjih sej ob javljamo: Verificirajo so s pravom takojšnjega na stopa 7.a SK Slavijo, LJubljana: Pogačnik Vlado, Tur-nor Franc, Demonte PMer, Kurnik Viktor, Skapin Leo; Kavuikar Boža za Ilirijo, Ljubljana: Lazar Milan. 1'utorio Franc, Dobnikar Marjan, Urilnfeld Polde, vsi SK Keka. Ljubljana: z dnem 10. junijem 1934 Taj nik Bojan, Pilih Zoran, Majdlč Joža, vsi SK Korotan, Kranj — s pridržkom, da Je verifikacija veljavna šele po vplačilu laks. — Na znanje se vzame linvl naslov SK Slnvije, Ljubljana, kavarna Evropa. Podeli se suspenz SK Muri, Murska Soliola in ISSK Maribor v Mnrlboru. dokler ne poravnajo svojih obvezno«!!, oziroma |k»AIjejo zahtevanih podatkov. — Opozarjamo vse klube, da sc bo vršilo prvenstvo države 7.a loto 1935 v LJubljani. — Vsem klubom, kateri »e niso poravnali svojih zaoelankov do Zveze, se lnreka zadnji opomin. Poravnati morajo najkasneje do 1. julija Ш34, sicer bomo imstopalt strogo po pravilih.
Kolesarska pnrizeeta Ljubljana. \oooj nh 'Jn sojn podzveze v noselml sobi pri Amerlkaiicii Itn,II nli m pijskega pi.en-i' a v Mariboru in *;".uiU dopisov zveze uduiežliu VMch udbuuiikov ubvuzual
čunajo, da ni bilo nič več kot 40.000 gledalcev, kajti vstopnina je bila previsoka in inarsikuk vnel športnik je inoral ostati doma. Med gledalci je bilo mnogo Čehov: bilo jih je nad 1000, ki so se. nalašč iz Prage pripeljali, da podpirajo svoje ljubljence v težki in važui borbi. Vendar so se v morju italijanskih množic popolnoma izgubili, tako da njihovo navijanje sploh do nobene veljave ni prišlo. Tekmi je prisostvoval sam Mussolini, ki je prispel nekaj minut pred pričetkom finalno borbe.
Moštvi sta nastopili, nervoznost gledalcev pa kljub temu ni dosegla svojega viška, temveč se je stopnjevala od minute do minute, iu to tein boij, ker so igrali Čehi precej dolgo bolje in ker se Italijani nikakor niso mogli znajti. Ko bi imeli Čehoslovaki dobre strelce, bi jim že prva polovica igre prinesla naslov svetovnega prvaka. Poleg lega |>a se jih je krčevito držala še izredna smola in mnogo opravka so imeli s surovo igro Italijanov, kar je samo neugodno vplivalo na moštvo. Ferrari je faulal levo češko krilo Puca tako hudo, da so ga morali nezavestnega nesti z igrišča. Njegova verzel se je močno poznnla, in to baš v času, ko je bilo moštvo v polnem jioletu. Ko se je Puc zopet oj)omogel, se je takoj vrnil na igrišče in zabil prvi gol za barve svoje domovine. Potem so pokazali Čehi višek svojih nogometnih sposobnosti in ustvarili nebroj nevarnih situacij pred italijanskim golom. Oni so bili v regularnem času igre mnogo boljši od Italijanov. Ako bi jim bila sreča vsaj nekoliko naklonjena, bi zmagali kljub temu, da so igrali na vročih italijanskih tleh.
Italijani so se pa posluževali — kakor že omenjeno — precej surove igre. Od pne.j navedenega prijatelja faulov bi bilo omeniti tudi srednjega krilca Mootija, katerega je moral sodnik nekajkrat opominjati zaradi surove igre. Sploh je bil Monti v tem pogledu prvak dneva. Čeh Kostalek, katerega je faulal Orsi, je moral za kratko dobo zapustiti igrišče. Tudi Meazza je bil zaradi nedovoljene igre opominjan od sodnika. V 23. minuti drugega polčasa zabije Puc prvi gol. Toda Italijanom se posreči 10 minut pred koncem igre zenačiti; Orsi strelja iz daljave 18 metrov v kot, Planička odbije žogo. toda v mrežo. V podaljšku igre so v peti minuti dosegli Italijani zmagonosni gol in s tem tudr naslov svetovnega prvaka.
Okroinica Kolesarske гмстг kraljevine Jugoslavije. Kolesarska zveza kralj. Jngoslovijo, Zagrob. Je na seji, 4. junija storila ined drugimi tudi sledeči sklep: 1. V vsakem kraju more obstojati le ena pod zveza. Z ozirom na t« se razpusti Triglavska podzveza v Ljubljani, katere delokrog so dodeli Ljubljanski podzvozi, medtem ko se dodeli Klub slovenskih kole sarjev v Celju Mariborski podzvezi. 5. Mariborska ko lesarska podzveza se je v zadnjih letih pokazala knt ona najagilnojših in najsposobnejših podzvez v vršitvl svojih športnih dolžnosti, za kar se ji izreče najvišje priznanje. .1. Vse podzveze se imajo strogo držati na redbe ministrstva za odgojo naroda ter takoj predložiti upravnim oblastem sezuam vse.h klubov, ki nlsn včla. njoni v zvezi, radi razpusta. Nikakor ne »mejn dopu stlt.1 obstoj kateregakoli kluba na svojem teritoriju, ki ni včlanjen v zvezi. 4. Najdalle do 10. junijn imajo klubi. ozir. podzveze predložiti izpolnjene sli,ti*tike za ministrstvo za vzgojo naroda z navedbo vveh jvf) teritoriju še nevčlanjenih klulmv glavni 7ve7,i v Zagrebu. 5. Nalaga se pndzvozam, da delajo primerne prnpagndn ra olimpijsko prvenstvo v Mariboru. k*ley roga se iuiajn polnoštevilno udeležiti. — Predsednik: Slavko Markovič, I. r. Tajnik: Vinkn Glavir, 1. r.
Smučarski klub Ljubljana. Drevi oh 20 redna seja upravnega ndbora kot običajno. Prosimo vsi In
točno! Smuk!
Turisti in obmejne strair. ("livarji naših mej imajo strog nalng, da dovolijo hojo ob naših meiuh in njeni bližini pn planinah samn onim, ki na znhlevo predložijo izkaznico. Vsi člani SPI), ki no plačali č|s narino In imajn Izkaznico opremljeno 7. letno znaml.o 1034, lahko neovirano poaečajo naše planine. Važno je tedaj, da Jc vsnk planinec tudi član SPI) ter dn je plačal članarino, ker je sicer v nevarnosti, da en obmejne straže v bližini cilja 7,,'irrnejn. 1'omnlte, da graničarji nisn nasprotniki planincev: pač pa vršijo svnjo službo vestno In točnn. zalo naj jim dn.lo pla ninci radevolje vsa pojasnila, ki bi jih /,nabiti ml njih zahtevali.
Popoldanski avtobus na proflf Šmartno oh Pakt —Logarska dolina 1)0 vozil v letni sezoni pn potrebi, 7 zvezo na osebni vlak, ki prihaja iz Celjn v Smartnn ob Paki ob 16.49. Opozarjamo na to društva, ki priie jnjo skupne Izlete, in druge inlerosente. Voz stnvt nn razpolago ravnateljstvo pošle in brzojava v Ljubliani In mnra bili naročen vsaj 34 nr poprej pri Savinjski podružnioi SPD v Celjn.
Oskrbovane planinske postojanke v področju Sn viniske pndružniee SPD so sledeče: Kochekov dom nn Knrošic.i, Frifiaufov dom nn Okrešlju. Piekornlkovn za vetišče v logarski dnlini. Mozirskn koča nn Golleh Celjska kočn nn Tolslem vrhu pri Celju. Plnninsk1, dom v Logarski dolini ne otvori 15. junija iti vabi goste.
Športne drobline
Nov svetovni rekord т obojoročnem metu diska
je dosegel — kakor jw>ročajo iz Revala — atlet Vi-ding. Dosedanji rekord je brnnil 21 let atlet Niklan-ders. Novi svetovni rekorder je zalučal disk z desnico 47.56 m, z levico pa 42.94 m, skupaj torej 90.50 metrov, dočim je znašal prejSnji rekord le 90.13 m.
Avstrijci se tolažijo s srednjeevropskim pokalom, kjer upajo imeti več sreče kakor pri svetovnem nogometnem prvenstvu. V svetovnem prvenstvu so imeli Avstrijci veliko smolo. Kot eden naj-resnejših kandidatov za svetovnega prvaka so se morali zadovoljiti le s čotrtim meslom. Celo Nemcem so podlegli, česar ni nihče pričakoval, najmanj pa seveda oni sami. »Hvala Bogu, da je tega ko nec,« so potrti izjavljali in hotol London v Neaplju, kjer so stanovali, je bil bolj podoben hiši žalosti kakor j>a hotelu. Proti Nemcem niso mogli nič napraviti. Hoteli so sicer zaigrati in seveda tudi zmagati, toda ni šlo pa ni šlo. Morali so kloniti in z.maeo prepustiti svojim tovarišem iz Hitlerjeve dežele.
Sedaj prično borbe za srednjeevropski (Mikal, kjer upajo bolje odrezati. Doslej so bili ravno Avstrijci oni, ki so igrali v tem tekmovanju vedno veliko vlogo in zato so prepričani, da jih tudi letos ne bo spremljala smola s fašističnih tal. Letošnje tekme za srednjeevropski |>okal so za Avstrijce še prav posebno važne, kajti njihov klub Avstrija mora braniti omenjeni pokal. Zato je treba — tako nanv reč pravijo — vse tekmovalce zopet spravili i formo.
Amerikanski plavači so odšli na Jnponsko. Olimpijski trener Amerike Robert Kiphut se poda za dva meseca nn Jnponsko, kjer bo zaposlen kol trener. Seboj bo vzel tudi plavače P. Kicka, Medico, Klanagana ter Degenerja.
Velike mednarodne plavalne tekme se vrše na Dunaju v dneh 16. in 17. junija t. 1. Na leh tekinak bodo sodelovali najboljši plavači sveta, tako da l>o lo neke vrste svetovno tekmovanje. Kakor poroČajt 7. Dunaja, se udeleže teh tekem tudi plavači iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske. Na teh tekmah bo plavala dalje tudi evropska in svetov na prvakinja Nizozemka Willy den (Juden. Za le tekni« ne vlada samo v Avstriii. tnnivoč po vsej Evropi velikansko zanimanje.
UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE!
MILOzaZOBE
JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DALJE KAKOR KATERA DRUGA ZOBNA PASTA
PoisLlcusitel
POIZKUS NA ŠKATLA
3-
DIN
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »вако beseda Din 1'—; ienllovanjekl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglaa Din 10'—. Mell oglaal ae plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega inačaja ae računa enokolonska 5 mm visoko pelllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov
Ireba prlloiltl znamko.
Letovišča
Knjigovodja
bilancist, vešč slovenske, nemške, srbohrvaške in italijanske korespondence - išče službo. Cenj. dopise upravi »Slov.« pod »Samostojna moč« 6695. a
Službodobe

Gospodična
lepe zunanjosti, simpatična, kavcije zmožna - se sprejme kot začetnica v gostilno. Komenskega 26. _(b)
Pisarniško moč
samostojno, perfektno v slovenski in nemški korespondenci, dobro knji-govcdkinio, sprejme pisarna na deželi. Ponudbe * prepisi spričeval upravi »Slov.« v Ljubljani pod št. 6677.	(b)
Perlekt. strojepisko
za slovensko in nemško dopisovanje, ki popolnoma obvlada tudi slovensko in nemško stenogra-fi|o - išče za takoj večja gorenjska industrija. Ponudbe z navedbo študij in event. drugih sposob-r.osti ter pogojev upravi »Slov.« pod št. 6678. (b)
Raznašalca kruha
ki ima svoje stranke, takoj sprejmem. Naslov v ypravi »Slovenca« pod
№. «04.	(b)
KO
mm i
Pekovskega vajenca
takoj sprejmem. Prednost imajo oni, ki so se že učili. Naslov: Josip Vi-demšek, pekov, mojster, Murska Sobota.	(v)
Mesarskega vajenca
poštenih staršev sprejme Ivan Baš, Kodeljevo pri Ljubljani	(v)
II
Stanovanja
ODDAJO: Sostanovalca
•prejmem v lepo, zračno sobo. Mesečno 150 Din. Naslov v upravi »Sloven-
ca« pod št. 6703.
V Begunjah
pri Lescah na Gorenjskem, se odda za poletno sezijo večje opremljeno stanovanje. Informacije: Ljubljana, Tabor št. 3, pritličje, od 10 do 12.	(L)
ГТУВТВГВ
Vpeljana trgovina
na najprometnejši točki Liubljane, sprejme družabnika. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Kapital 200—300« št. 6700. (n)
Lepi
poslovni prostori
v pritličju, 3 sobe s pritiklinami in vsem modernim komfortom ev. s pisarniško opremo, v najlepši mirni legi, predvojni hiši, v neposredni bližini kavarne Evropa, primerni za poklicno delo - se oddajo s 1. avgustom, na željo tudi preje.
Štirisobno udobno stanovanje
z vsemi pritiklinami in komfortom, se odda isto-tam v prvem nadstropju. Prednost ima reflektant na poslovne prostore. — Vprašanja naj se naslovijo na upravo »Slov.« pod št. 6642.
Denar
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov Rudol! Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Vlogo
Ljudske posojilnice ljubljanske ca. 50.000 Din — prodam. Najvišje ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Gotovina takoj« št. 6689.	(d)
Objave
Preklicujem
vse, kar sem govorila o Štefaniji Juvan, ker ni resnica. — Frantar Jo
(s) sipina.
(o)
Pouk
Za sprejemne izpite
pripravlja profesor. Informacije pri gosp. Bom-baču, siužitelju na II. realni gimnaziji na Poljanski cesti.	(u)
(■1П1У1
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400'—
prve svetovne labrikate: Bosendorfer. Steinway. Kbrster. Petrot. Hdlzl. Stingl original, ki so
nesporno najboljši I (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalogu vseh glasbenih Inštrumentov In strun
Posestva
IMIllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.
Droben oglas r *Sitii'rncu* posestvo ti hitro proda; ie ie ne i gotovim denarjem nai kupca U s kniiiim da. iiliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiniii
Več stavbnih parcel
na Selu prodam Prevzamem tudi vložne knjižice naših denarnih zavodov. Josip Oražem. Moste pri Ljubljani	(p)
najboljši Šivalni stroji
ADLER ,N .GRIIZNER
pokromana kolesa
„GRITZNER"
pletilni stroji
„DIAMANT"
po izredno nizkih cenah
trdkipri josip
PETELINC
ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, za voao
Telefon št. 2913.
Večletna garancija!
Pouk v umetnem vezenju brezplačen 1
Nova hiša
z dvema sobama, >kuhi-njo, vrtom, davka prosta, takoj po ugodni ceni naprodaj. Tezno, Krekova št. 4, Maribor.	(p)
Kupimo
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuj« RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubliana, Ilirska alica 16, vhod t Vidovdanske ceste ori gostilni Možina
Dve novi postelji
belo pleskani, žični vložki - ceno prodam. Biiffet Stari trg 11 a.	(1)
Jli
uuiiuiuiuuiuninuuuuilllllllllllllll
Ct avto sp</ ran o rodu/ai aF motorju inebit se rad liri kuoct v ti тпоцо prižene Slovenčev na/manj.? inserat UIIIIIUIIIIIUIIIUIUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIII
Restavracija
v centru Zagreba, z bogatim inventarjem, zaradi družinskih razmer naprodaj. Lokal Ima centralno kurjavo. Prijeten vrt, velik promet. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6669. (p)
Krasen vinograd
z velikim sadovnjakom, nekaj polja in gozda, skupno 13 oralov, lepo ar';ndirano, z več solidno zidanimi poslopji, lasten vodovod, električna razsvetljava, v bližini Novega mesta — naprodaj iz proste roke event. proti vložnim knjižicam domačih bančnih zavodov. — Ponudbe na upravo »S1.« pod št. 6673.	(p)
Zelo poceni
se oblečete pn Preskerju, Sv Petra cesta 14.
PREMOG drva Telefon 3934 SLOVSA
Kolezijska 19
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
v svoji posodi najugodueje
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOL1, Ljubljana, Dunajska c. 6.
Psa volčjaka
čistokrvnega — eno leto starega, dobrega čuvaja, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6687. (1)
Mešalni slroj za moko
skoraj nov (za vsebino 5000 kg naenkrat) ugodno proda tvrdka • FRAN POGAČNIK d. z o. z., Liubljana, Tyr-ševa (Dunajska) cesta 67, nasproti mitnice.
Obrt
Fotomayer
Maribor, Gosposka ul. 2. Dragi časi: ceneno slikanje! Za legitimacije in brzoslikanie - takoj! — 6 autofot 15 Din.
Posteljne mreže
izdeluje in popravlja na lesenih in železnih okvir-iih najceneje Aloiz An-d'ovic, Komenskega 31. 1
Inserirajte v
,Slovencu'!
Mlinski kamni
za mletev ovsa in koruze naprodaj. — Ivan Tomšič, Kočevje št. 312.	(1)
9lise za volane v različnih gubah čpecielni entel oblek, volan, šalov itd. ^utiranje — predtlskanje.
Vedenje monogramov, zaves, perilo. Navaden lin entel vložkov in čipk. — Hitro, lino in poetnil
Matek <$ Mikeš, Ljubljana (joieghotela štrukelj)
Mešalni stroj
za beton
z vsebino 250 ali 500 do 750 lit. in s kapaciteto 8 do 20 m" na uro — kupim. Ponudbe z navedbo tipe in cene ter z ali brez motorja pod šifro: »Mešalec« št 6510 na upravo »Slovenca«.
ZASTOPNIKA
za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani — išče za prodajo svetovno znanih National kontrolnih blagajn. Gospodje z vsaj srednješolsko izobrazbo, v starosti od 30 do 40 let, ki se zanimajo in ki bi bili voljni posvetiti ves svoj čas prodaji in vsakemu obratu potrebnih blagajn, naj javijo svoje ponudbe po možnosti s sliko — na
NATIONAL CASH REGISTER
prometno poduzeče — Ernesl R. Purt — Zagreb, Ilica No. 11.
1,000.000 LEPIH BABIC
Poizkusite novo KREMO TOKALON hranilo za kožo, pa boste tudi Vi na videz m?adi
Mi bi lahko zahtevali Din 1.000.— za tubo tega presenetljivega odkritja in izuma dr. Stejskala, profesorja dunajskega vseučilišča, in milijoni žena bi radi plačali to vsoto. Na-mesto tega pa se predaja po starih cenahi Din 12.— in Din 20__po tubi
Če bi hoteli videti žene, ki so dosegle čudovite rezultate z uporabo nove kreme Tokalon, bi morale hodili te žene окто£ 5.000 ur mimo Vae. Ena, dve... ena, dve... one bi hodile, dočim bi Vi stali, trudni in onemogli, ter jih motrili okrog 5.000 ur, torej 500 dni do 10 ur.
Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo (rožnate barve), zvečer pred spanjem. Ta krema hrani in pomlajuje kožo, ko Vi spite, po zaslugi Biocela, pridobljenega od mladih živali. Krema hitro odstrani vse ne-doetatke polti. Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo bele barve (ne mastno) zjutraj. Ona hrani Vašo kožo ves dan ter učinkuje tako, da se puder pripoji ter ostane neviden. V treh dneh "bo Vam kožo napravila belo. da se boste čudili.
^ KUBANY-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepCa živce in mišice. Fu»i>t-šuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kd.irga redno pije, se mu ni bati ne glhta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po oin IS —, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, LJubljana, Resljeva c. i, ako pošljete v naprej Din 15'—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno 1
DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA.
Čim pa opazite pri otrocih ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoioženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 4788/32)
Rekordna vožnja
33
Ko je Simon dospel v globino, ga je Grayson peljal v glavno skladišče.
»Sami poglejtel Poslušajte jih!«
Hotel jih je opogumiti.
»Korajžo! V dveh urah bo vaše delo končano. Jutri bomo le počasi vozili dalje. Kakor kralji boete.. .<
»Kralji... hu .... hu .. .< so odgovarjali možje, ki jim je Simon razločil le črne obrise in belino oči.
»Nagrado dobile kljub vsemu, in ob času se bom spomnil vašega dela.c
»Nagrado... nagrado ... so godrnjali, skomi-gajoč z golimi rameni.
»Store, kar morejo. Da bi šlo delo čvrateje od rok, bi bilo treba spočitih mož; ti so preutrujeni.«
In Grayson je povlekel Simona iz tega pekla proti strojem, ki eo ustavljeni predli nalik mačku. Tam je bilo vse belo in snažno in Simona je za hip oslepila jarka svetloba, še pomnožena po lakiranih stenah in lomeča se v bleščečem jeklu In svetlem usnju.
Grayson Je ponovil svoje rečonice mazačem, ki so drgnili aparate kakor konja po dolgem diru. Zanje je bilo delo končano in za stroje tudi, ki •e bodo znova pognani le počasi vrteli.
»Kapitan mi sporoča, da bo nagrada kljub vsemu izplačana. Pridite, prodnik ...«
Toda Simon se ni ganil. Grayeon, ki ga je prijel pod roko in že stopil korak naprej, je začutil tak odpor, da se je okrenil in ga pogledal v oči.
»Kaj Je?«
•Simonov pogled je bil zapičen v steno na deeni.
»Kaj Je?« je ponovil Grayson.
Šiloma je Simon raziklenil zobe.
»Voda,« je dejal.
Tekla je tiho, curkoma ob sklepu dveh desk, ob sklepu drugih dveh desk ob tla. Še dalje je tudi curljala, iste barve kot opazna stena, skoro nevidna. Curki so bili za prst debeli.
To je bilo na desnem boku. Opaž na levem boku ladje je bil preveč oddaljen, da bi videli, če tudi tam teče. Šli eo proti njej. Dotaknil se je je e prstom. Trenutno je bila roka mokra. Položil je dlan na desko in začutil za njo ocean, ki je pritiskal z vso silo.
Ne da bi Graysonu zinil besedico, se je vrgel na železno lestev, spleaal kakor nor po njej in se pognal iz strojnice. Mimogrede se je zaletaval v ljudi, ne da bi jih videl. Na dlani je še občutil težo oceana in bilo mu je, kakor da beži pred strahovitim primežem, ki je polagoma stiskal trup .Morske zvezde'.
Hodnik je bil prazen, tekel je in pred očrni mu je lebdela Hervviokova podoba s širokim črnim čopom, padajočim na desno stran obraza nalik oljnatemu curku, z njegovim nasmeškom in običajno kretnjo, ki si je z njo vlekel konec nosu. Henvicka, ki mu je dejal: »Daljša je, kot je dopustno ... Tvega, da se odpre kaikor granatno jabolko.« Hervvick lažnjivec! Torej se le ni lagal! Kakor granata mu je bičala možgane, beseda in predstava. Vee to se je prelivalo v njem tekom nekaj sekund. V glavi ee mu je vse vrtelo.
Naglo, naglo je moral Daviea obvestiti. Kaj se bo dalo storiti? Nič. Nič. Ničeear ne bo mogoče storiti. Preveč izurjen je bil v svojem poklicu, da ne bi vedel, da ni ničesar poskušati spričo te počasne in neizprosne razdrobitve. Kakor granatno jabolko! Kakor orehova lupina! bi vsi ti možje na krovu, vee te žene, ki jih je večina seuaj spala, sedaj, ko se je trup pod pritiskom ie udajal.
Dospel je na krov, kjer je bilo še nekaj malce vznemirjenih potnikov. Šiloma se je moral premagati, da ni več tekel, da je stopal z navadnimi koraki, se obvladal in pritajil skrivnost, ki sta zanjo vedela samo on Ln Grayson ter morebiti par mož v strojnici. Srce v prsih mu je m ično bilo.
Ko jo je dosegel in si je bil svest, da ga več ne vidijo, se je pognal po lestvi na zapovedišče.
Hervvick je bil govoril resnico: ,Morska zvezda' je bila predolga, sunek ob ledeno goro je zadoščal, da se je strla, kakor ogromna igrača se je polagoma klala na dvoje. Trebuh je odnehal.
V strojnici so možje opazili, kako je Simon zdarjal po lestvici. Za hip so mu sledili z očmi, vprašujoč se za vzrok njegovega nenadnega in naglega odhoda, nato so se obrnila po razlago k Graysonu. Stal je tog, docela negiben, nalik ka-menitemu kipu. Ni kaplja krvi ni pobarvala njegovih lic, pogled mu je bil trd, groze pol in oprt na desko opaža v strojnici.
»Mojster! Kaj je?« so zaklicali mazači in častniki, podobni si v svodih modrih, zamazanih odelih.
»Voda,« je rekel tako, kakor je bil rekel Simon.
Sedaj je tekla iz trideset špranj v curkih, debelih kot otroška roka, in ni bilo sile, ka bo jo ustavila.
Vei so jo bili istočasno zagledali. Beseda, polna grožnje je prehajala od enega do drugega, stekla do kraja strojnice, do kraja kurilnic«-, do kraja skladišč in hipno vzburila Ln zbrala vee moštvo ob Graysonu. Nekakšna osuploet jih je prevzela. »Kako? Voda? Zakaj?«
Vedeli so za trčenje ob ledeno goro, znano jim Je bilo, da je voda vdrla v neznaten del pod-ladja. Toda poškodba je bila prav spredaj. Nekateri izmed njih so bil! zaprli vrata nepropustnega opaža, ki je ločil pokaženi del. Sedaj pa je voda
tukaj! Nemogoče! In vendar so jo videli.
Niso iskali več, ne več razmišljali, predobro so poznali potuhnjeno morje, presenečenja brodov. Pred trenotkom še polna ognja in z mislijo, da na ploskvi svoje lopate lahko privzdignejo svet, so se začutili slabotne, prepuščene strahovatim silam: neizmerni Ln brezčutni vodi, mraizu, megli in noči.
Oh, kako prijetno je bilo, da eo imeli Gray-sona s seboj! Številni med njimi so že več let pluli z njim. Nekateri že deset let, drugi štiri. Srečavali so ga na zveznih hodnikih, zadevali vanj v kurilnici in vsakokrat jim je privoščil dobro besedo, nasmeh, včasih stisk roke. Vešč je bil svojega poklica in vselej pravičen in nepristranski. Danes mora pokazati, kaj ima v prsih.
Pokazal je. Stegnil je roke, kot bi jih hotel ubraniti nevarnosti in mahoma se je zdelo, da je zrastel. Dejal je:
»Holaj, otroci I Zaprite duri vseh nepropustnih sten, poženite seealike. Razbremenite varnostne zaklopke, ostanite z menoj. Ne bom pustil, da bi se potopili kakor podgane.«
Besede so bile pravšne. Nahajali so se na dnu luknje, globeli, ki jo je voda polagoma in neslišno polnila.
»Storite naglo!« je dodal Grayson.
Nato se je počasi približal telefonu in čakal, da je dobil zvezo z zapovediščem. V grlu ga je stiskalo. Moral bo s skopimi besedami vse povedati. Sedaj!
»Poveljnik! Voda obilno teče od poveod. Ne bo se dalo ničeear ukreniti, da bi jo ustavili. Se-salke delujejo. Vsa vrata nepropustnih opažev so zaprta. Poveljnik... Z ničimer je ne bomo mogli ustaviti. Trup se je udal... Poveljnik .. .<
Odgovora ni bilo. Še enkrat je ponovil to besedo. Slednjič ga je dosegel glas, ki ga ni prepoznal.
Za »Jueoalovanako tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceft.
Izdajatelj: Ivan Rakovea
Urednik: Loju Golobi«.