uhftj« vsek dan >ed.U i» -----
_ (Uil/ ezeept 8« 'dftfs ud HolkUjs.
-YEAR XXL
Cmu lisu
GLASIL^tjllUMrimaKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ursdaišld te upravnllki
prostori: 6667 I Uwn<UU An
Offtco of PubUoattea; »667 South LswndsU Aro. Tolophoao, RtxrkwtU 4P04
jmu*ry St. Illt. M Um »«*4tftm ONIMI •( Mu«h >. Mtt.
Chicago, lik, Četrtek, 20. decembra (Dec. 20), 1928.
Suhocrtpttai 6*ee
Toorh
9TEV.—NUMBBR 298
jatini ponujajo skledo [Ječe delavcem za božič
U način »^potolažijo svojo Probleitl 80«llHl pfOpO-
York, N. Y.—Debeluhar-in procvitajoča zgornja de-lina New Yorka—mešetarjev, Brjev, butlegarjev in biznis-dov se pripravlja, da vrže rev izgaranim, izkoriščanim, im in nesrečnim delavcem in družinam skledo leče za bo-Najbrž jih je pričela peči et, odkar se šibe njih hrbti pod _ milijonov dolarjev proflta, prihsjs od dela onih, ki žive v revščini, pa vržejo mili-i dolarjev, da se reveži enkrat [letu najedo do sitega, ker so i njih želodci krulili skozi vse jih opominjali, da
in
80
[ Da se ta darežljivost dosti raz-si in pohvali skoraj vai dnev-ki oglašajo to "neskončno mlet," ki jo boda siromaki deležni božiču. V tem pogledu vodi vyorški dnevnik "New York ms." . * Lansko leto je sklad tega lista siromake o božiču dosegel ,000. Letos upajo, da dose-$300,000. Koliko darov je to-od ubožnih delavcev, ki si pri-jo sebi od ust, da se nasitijo i drugi reveži enkrat v letu? a ne pdve noben list. Ampsk dnevnikih čitamo imena modnih kapitalistov, ki so na-irotniki organizirane delavni-. Vsak list nabira za svoj lad in splošna bira bo znesla ofroce okoli enega milijona do-rjev. In kaj je to v primer-
»JgttMMi
o najnižji oceni ena milijarda ■ofita v Wall Streetu. • . Mati prinašajo opise tek slro-iskov, ki so potrebni pomoči, jih opisi se čitajo kot da ure-jo te kolone romanopisci Zois, ickens ali Eugene Sue. Vsak želi tem siromakom, ki I našteti v velikomestnih dnev-ikih, podporo in od pomoč. To-| misleč človek vpraša sebe, do bo pa pomkgal vsem dru-im siromakom na svetu? Teh e na milijone!
Nenadno pomanjkanje kruha v Moekvi.
Moskva, 19. dec. — Zadnje ni je nepričakovano naatalo veko pomanjkanje kruha v Moštvi. Dolge vrste ljudi stoje pred lekarijami in čakajo.na kruh v lilnem mrazu, ko je temperatu-padla pod ničlo. Med delavci f Moskvi vlada veliko ogorče-ij«. Sovjetska uprava je uved-» preiskavo in policija je dobi-» nalogo, da prime odgovorne Mi za vsake ceno. Listi dolže mete iz okolice, ki prihsjsjo v »«to po kruh, s katerim potem 'm i jo svojo živino.
vedivlaži federacijo
Gre se zs jurisdikcijo sodišča.
Wsshington, D. C.—Tedenska novinarska služba Ameriške delavske federacije pravi v svoji izredni izdaji, da se boj glede sodnijskih prepovedi v kongresu suče okoli definicije termina "jurisdikcija sodišča."
Nato nadaljuje, da delavci vztrajajo pri tem, da zakonodaj, ci določijo jurisdikcijo sodišča, ravnotako, kot zakonodajci določijo sodiščno jurisdikcijo v drugih zadevah.
Zagovorniki sodnijskih prepovedi proti delavcem pa vztrajajo pri tem, da je pravica sodišč glede definicije jurisdikcije podedovana in je izven kontrole za-konodajcev.
Konvencija Ameriške delavske federacije v New Orleansu je pokazala, da stvar razume s tem, ko je odklonila potrditi nadomestno predlogo za Shipsteado-vo predlogo proti sodnijskim prepovedim ki je zdaj v senatu.
Senatni substitut bi rad zapisal v zakonik pravo delavcev do organizacije kolektivnega pogajanja m še druge pravice, toda moč sodišč za izdajanje sodnijskih prepovedi bi pa ostala nedotaknjena. Po razlagi substl-tuta je stvar vesti sodišča, ako izda ali ne sodnijsko prepoved. Ako bi sodišče ne izdalo sodnij- tnicago.---V torek ske prepovedi, tedaj bi to storilo prijavljenih 92 novih
gs, ker nima moči.
Afghanska ravolta
Amanullahova armada se tudi punta, ker ni redno plačana.
Kalkuta, Indija, 19. dec. — Iz Kabula, glavnega mesta Af-ghanistana, poročajo, da je del afghanske armade prestopil k verskim vstsšem, ki ao rebelirsli proti ostrižen ju svojih brad in proti eyropskl obleki, katero je odredil emir Amanullah za svoje podanike. Vojaki so nezadovoljni, ker ne dobivajo redne plače, pa so zdaj izrabili priložnost.
Poročilo se nsdaljuje, da jc položaj v Kabulu zelo kritičen, ^manullah je razglasil obsedno atanje v Kabulu in velel aretirati kolovodje verskih hujska-čev. Vojaške čete v Nimli so obkoljene od sovrsžnih rebelev. Letalci, ki mečejo bombe na vstaške postojsnke, so še zadnja opora vladt.	_
Starka kaznovana
ktSllve k
150 Italijanov aretiranih.
Chicago. — V torek je polici->< aretirala 160 IUlijanov, ki so
*	sumu, da se med njimi skrilo lopovi, ki so v pondeljck u-trdili Ola 8calzettija. glavno rtavno pričo v procesu proti »afijcem, ki so ukradli 10-letne-
*	Milly iUinerija in zahtevali N>.000 odkupnine od dečkovega kta. Vaa italijanska kolonija, ikozvana "Mala Italija," js bi-1 v paniki, ko je policija nava-
v plvake beznice in mnoge rivatnc hiše. Trije Italijani se iirovarjajo pred sodiščem radi rrabljenja dečka.
Korupcije v Toki ju.
Tokio, 1«. dec. — V tokijakem ^ inakem svetu eo odkrili veti-o gnilobo. Do danes je bilo 38 "fttnilt svetovalcev aretiranih korupcije.
Hazard, Ky.. It. dec. — V oglu. ki je včeraj nastal v hotelu °mb, so zgoreli trije gostje, * drugih pa je dobilo težke "kline. Hotel je pogorel do tal
radi prohibiri jr.
Rhinelander, Wia. — Roee Crezelski, Šestinosemdesetletns starka, je bila kaznovana na tu kajšnjem sodišču na plačitev sto dolarjev denarne globe, ko je priznala, da je prodajala žganje In tako kršila prohibicijski zakon
Buditi oropali mlekarno. J
Chicago. — Trije zakrinkani in oboroženi baoditi so v torek vstopili v urad Bowman Dairjr Co., 416 N. Aibeny Ave., kjer ao s orožjem v roki ustrahovali uslužbence in pobrali nad tisoč dolarjev iz blagajne.
AaeetiAki konzulat v Nanklngu
for ■alHag at spodal rato of poaU«o pr»mUS for Is aafOsa 1166, Aet of Oct. 6. 1I1T. aathortssd mi Jaso 14, 1916.
Bolivija spajala arbi- I trfio Paaamariška arija
Paraguav pa kljub temu mobilizira sa vsak slučaj. Liga narodov se je umaknila.
U Pas, Bolivija, 19. dec. — Bolivijaki zunanji urad je včeraj obveatil avet Lige narodov, da je Bolivija aprejela arbitražno ponudbo panameriške konference v VVaahingtonu za rešitev spora s Paraguayem. Bolivijska vlada obljubuje, da ae bo točno držala določb Lige narodov in mednarodnega prava.
Pariz, 19. dec. — Zunanji minister Briand, ki ga je svet Lige narodov pooblastil, da vodi mirovno akcijo v zadevi Bolivije in Paraguaya, je danes naznanil, da se Liga narodov umakne, ko je Panameriška unija prevzela posredovanje za mirno poravnavo spora v Južni Ameriki.
Aaunckm, Paraguay, 19. dec. —- Nabiranje in oboroževanje prostovoljcev v Paraguayu se nadaljuje vzlic temu, da sta obe sporni deželi sprejeli razsodišče panameriške .konference. Vodilni krogi v Paraguayu ne zaupajo Boliviji in hočejo biti pripravljeni za vsak slučaj. Včeraj je bilo mobiliziranih nadaljnih 5000 Paragvajcev. h Argentine se je vrnilo domov 4000 delavcev, ki so se ponudili v vojaško službo.
Naval bolezni na vzhod In Kanado.
je bilo slučajev
fc dobre volji-p» ne ^	1
(13 oseb je zbolele in 18 umrlo zS
pljučnico. Zadnji teden je umrlo oseb za influenco. V državi Illinois je zbolelo 2196 oseb ss influenco v zadnjih desetih dneh.
Waehington, D; C. — Poročilo zdravstvenega urada se glasi, da epidemija influenee ponehu-je na zapadu in naražča ns srednjem zspsdu ter vzhodu. Zadnji teden je umrlo 879 oseb v petdesetih mestih, dočim Je prvi teden v decembru umrlo v istih mesecih 284 oeeb. Največ smrtnih slučajev je Imelo Kansas Ci-ty, Mo., in za tem Grand Rapids, Mich.
Hud naval bolszni je v vzhodni Kanadi. Samo v Montrealu je 8000 slučajev influenee. Vse šole so zsprte.
Temperatura na planetih zdaj
New York City. — Astronomi v Csmegiejevem institutu so a pomočjo novega aparata dognali natančno temperaturo na plane tih. Povprečna Ampera tu rs na ekvatorju Merkurja, ki je najbližje solncu, je nič manj ko 1300 stopinj Fahrenheita. Zs zemljane bi bilo to prevroče, kaj ne, ali če bi šli na Jupiter, naj-i večji planet v našem oeolnčju,' bi se spet urezali. Tam pa je 216 pod »ničlo.
Odprto so povedali svojo
GREEN NEPRIPRAVLJEN ZA RAZGOVARJANJA
Razgovor se je vrHI pred senatnim odsekom sa poduk ln delo.
Washingte*. D. C—William Green, predsednik Ameriške de-lavake federacije, je bil pozvan pred senstni odsek sa poduk in delo, da se zasliši o pripomočkih za odpravo brezposelnosti. Green je pred odsekom pokazal, da nI pri volji rasgovsrjati se o oskrbi za stare in onemogle delavce, ko je senator Waleh zasukal pogovor na te predmet.
Senator Walsh Je rekel, da med podjetniki od lete do leta narašča tendenca, da odslove delavce, ki so stari prek petdeset let
Green je odgovoril, da je ta problem že star. S tem problemom Je v zvezi tudt zdravniška preiskava, posebno v industrijah industrij, ki se pečajo z masno produkcijo. Veliko podjetnikov odslovi delavoe, ko 6o dosegli starost 46 al) 60 let. ali jih pa ne sprejmejo v delo v tej stsrosti. Kjsr imamo mezdno pogodbo s podjetniki, lahko IčitSmo delavce tam, da niso odslovjjgni zaradi atarost*, toda poditi skoraj ne moremo podjotnlka, da apcejme v delo. delavca, ki ga smatra preltarlm. Temu je dodal, da je trebe vzbuditi zanimanje za stvar v javnosti, ali kako ae tiaj stvar uravna z zakonodajo, tega on ne ve. ' Walsh je sugestirsl, ds se mogoče sprejmejo zakoni v pomoč delsvcem, H jim je zaradi eta-
Haavar gra domov; "dobra valja'9 manjka
Montevideu sovražnih
Sprejem d en
straclj.
Montevideo, Uruguav, 19. dee. — Novi ameriški predsednik Hoover Je sdaj na potu v Rlo do Janeiro, glavno mesto Brazilije, največje, latinske republike v Južni Ameriki. To je zadnja postaja Hooverjevega "poalanstvs dobre volje" južno od ekvatorja. Od tam gre naravnost v Florido. Enkrat kaaneje, morda v februarju, Hoover obišče Mehiko.
Sprejem Hooverjeve partije v M on te vide ju je bil prej hladen kot kaj drugega. Običajnih ofl-cijelnih ceremonij sicer ni manjkalo, toda videlo se je, da so pri* siljene. Poleg tega so demonstracija komunistov pred vladno palačo naredile mučen vtis na Američane. Hooverja so aioer potolažili, da so rasgrajači akoro izključno bili inoeemci, ki ne predstavljajo mnenja in mišljenja Urugvajcev. Vsi deportirani komunisti U Paname, Nikera-gve, Koatarike in bližnjih otokov se .zatekajo v Uruguay, kjer je menda Ae največ politične svobode v Južni Ameriki. A-meriške investicije tukaj znašajo 76 milijonov dolarjev.
Nehlikl klerikalci
■avl oionzivi
Napadli ee tri vleke) mnogo ra* njenih, fttirtfeeot agitatorjev obsojenih v eapor.
BESEDA Cl KAFKIH DELAVCEV 0BR00KN00M
Obtožnica proti rudarjem savr-glede eksekutlve Ameslžke delavske federacije le o organizaciji sami tudi.
besedo mu je segel Green in rekel, to zopet sproži vprašanje zavarovanja sopsr starost. Oni pa sprožijo vprašanje o ivesnih in državnih pravicah.
Walsh je vztrajal pri tem, da kongres lahko sugestlra držsr vam ,da sprejmejo postave za zS-varovanje proti staroeti. Menil je, da ee v pitneipu lahko porabi odškodninski delavski zakon v pomoč delavcem, ki so popolnoms izrabljeni, ravnotako kot za one, ki niso začasno sposobni zs delo.
Green je odgovsrjal, da pravi problem t»i zavarovalne za starost in ds se varujejo delavci, ki ao stari ln M šli radi delati, ampak problem je. da delavci sami zsslužljo in delajo. < Prav na nič se niso sporezu meli v tem pogledu.
Nsnking. Kitajska. 19. | Ameriški konzulat v Nanjcingu. ki je bil zaprt od časa izgredov v marcu 1927. je bil včeraj spet odprt.
Begat tevencer utonil.
Palm Beeeh. Fle. ^ Herry Plerce, predsednik Nstlonsl Sewing Machine Co., Belvidere. ni., je v torek utonil ko ge je pri kopanju v morju prijsl krč.
Pittsburgh, Pe. — Obtožnica proti Johnu BrophyJu in Pet Tooheyju. ki sta bils obtožene "hujskanja z izgredom", je bila 16. t. m. zavržena, ko se je o-tvorila obravnava. Clarence Darrow, ki js imel zagovarjati obtoženca, je nato Izjavil, da je zdaj treba obtožiti vse one. ki so povzročili aretacijo Brophyja In Tooheyja.
Han Bernardino, Cal. 19. der. — Fred J. Hmith. lastnik več slaščičarn, se je včeraj ustrelil v svojem poletnem stanovanju blizu Arowhead jezera.
Nova MekMm muzej evolucije Mvalstve.
Berkeley, Cal. — Dva profe-sorjs kalifernske univerze sU zadnje tedne odkrila novo leži šče živalskih fosilov v Novi Mehiki. Giobifte ravine, kt je na obeh straneh zazidana s kamnitimi skladov! vseh geoloških dob, predstavlja evolucijo žlval-stvs v nepretrgani vrsti do permsks peri J ode, v kateri so ae pojevlls kuičartee. Tako bogate panorame fosilov vseh vrst še ne pozns znanost. Profesorje sU naložila ene tono olmmenic, pe sta komsj načela leSiAče. ^
r^ vem
Sharon. Pa.. 18. dec. — Ogenj, ki je včeraj nastal v glavnem delu mesta, je uničil več poslopij In napravil škode ze 1800,000.
Jetniki eAli iz
Houeton. Te*., 19. dee^-Pet-najet jetnikov, ki ao bili zaprti v državni jetniSliici v Blue Ridgu je včeraj pobegnilo Is zapore Jetniki so izSegali luknje v lese r^h stenah barak, ne da bi stražniki opasili. Oblasti seeleduje jo pobegle Jetaike s krvnimi pel.
Mevec ebftt.
Chicago. IgnaU Pnewk>-ckl je bil v torek ubit v tovarn Goodman Menufscturing Co, 4884 Bo. Haisted st., ko je pede nanj tsžak kos železa.
L
Chleege. — Chartes Geser, star SC let, se je v torek zastru pil v svojem steoovanju. 1 K. Laraerie ave. Vzrok
)e
Ohfk 19. dec. — Mehiški klerikalni vstašl ao t, aerho "božičnega miru in dobre volje" tačsll i novimi guerilsklmi izbruhi ln nspedl na vlake. Trije napadi na vlake so bili izvršeni v državah Mlchoacan, Jalisco in Colima in V vseh treh slučajih so zvezne streže odbile napadalce. med katerimi je bilo mnogo ranjenih. Pri napadu v Mlcho-acanu so krogle ranile nekaj pa-sažirjev. • V Tampicu je bil v pondeljek 40 katoliških agitatorjev obsojenih v zapor, ker so utlhotap-jall orožje in strelivo v vstaške cempe.
Vladni tatov! ukradli celo želez nlco v Kumunljl. Bukarešta, 19. dec. a. Premi jer Juliu Manlu Je pravkar od kril, kakor poroča list "Adeve-rul," da je bila za časa Brati*-novega režima cela železnica s tračnicami, vagoni in aigVielnlm sistemom vred ukredens. Želez-nlco so zgrsdili evstro--ogrski vojaški inženirji sa časa okupacije med vojno od Cluja na Sedmo-greškem do Jscobena v Rumu niji in je baje stala štiri milijo, ne levov. Za tatvino ao odgovorni bivši SeleznlSld Inšpektorji Proga Je bila dismontirsne kos za kosom in skrivaj prodana.
Črnec obsojen aa eiektričei stol.
Chicago. — Dpvid Hhenks, k je v svgustu umoril Jsnnis Oonstance, dijakinjo v North-westem univerzi, je bil v torek obsojen na elekričnl stol. Bod-bo js izrekel Midnlk D. J. Nor-moyle. Hhanks je sprejel obsodbo mimo In rsvnodušno. Njego-va eksskucljs je določene na 16 februarja.
Ofcregoeeva družina dobile pen sije.
Meslco aty, 19. dec. — Mehi-zbornica je danes soglasno aklenlls, ds vdova in otroci o morjenega predsednik s Aivsro Obregons prejemajo mesečno $I4(¥» pokojnine Is državne bta-•ajne.
Beekefelter skrbi sa
BudepeSta, 19. dec. — Ročke-fellerjev zavod je pokkmll ogr-akl vladi laS/MJS za zgrsdnjo šo-Ir sa bolničarke v Budap*ti.
Chicago, lil.—Cikaško dolav-stvo j s spregovorila kako meni in sodi o Matthew Wollovl potezi proti Broodwoodovem delav-akemu učillšču.
IV nedeljo Je zborovala Cika-ška delavska federacija in bombardirala je s težkim topnižtvom pozicijo Ameriške delevsks federacije, ki jo savtema glede Brookwoodovega delavskegs uči-liščs. Streljali so njeni najbolj-šl strelci ln sa tarčo so bili Wll-liam Green, predsednik Ameriške delavsko federacije, Matt-hew Woll, podpredsednik Ameriške delavakš federacije ln ekse-kutivnl avet Ameriške delavske federacije. Vaak strel, ki Je sedel v črno, je privabil obilo ploskanja od strani saatopnikov lokalnih orga^lssclj.
John Pitapatrlck, stsrl borec in vodja Clksške delsvske fede-racije in ravnatelj Brookwoodo-fc učillšča, odkar je bilo usta-novtjsno, je očlvidno vodil pri tem strsljanju: "Protestlrsm proti metodam in jih obsojsm. po katerih se Js postopalo proti učillšču, ki je del biroje se poduk Ameriške delavske federacije," je nsglsšsl Fltspatrlck. To ni dostojno ravnanje, ako se ek-aekutivnl ivet vrže ven bres zaslišanja in obsodi, kajti vsi rev-natelji učillšča so dslsvci ln delavke, ki so posvetili svoj najbolj«! del svojegs Šivljsnja de lavakemu gibanju. To nI bilo pravično napram Brookwoodu ln ni bilo pravično napram nam. Kako naj. Ameriška delavska federacija še nadalje Izjavlja, da Je odprt forum, če zapro vrete pred ljudmi, ki jih obtožuje. Cu tU sem svojo dolžnost, da odložim svoje ravnsteljako mesto v Brookwoodevem učillšču vzpri čo akcije konvencije Ameriške delavske federacije. Toda pisal asm predsedniku Greenu In mu povsdal, da me Js hudo bolslo, ko moram misliti, da on in ekse-kutlvni avet nista ravnala pre-vično. Ne glede ne Brookwoo-dovo učlllšče aamo, toda njegovi delavski ravnatelji so fcilt opre-vičenl do bolj poštenega In pravičnega postopsnjjt."
Razpravo o Brookwoodovsm učillšču js pričel Arthur Olsen, delegst CikSŠke deUvake fsde-rselje za keSvencijo Ameriške delavske f^ltrscije, ko je podal avoje poročilo o konvenciji. V tem poročilu je podal etiko, kako je bilo učlllšče llnčano od atranl konvencije Iti glasoval je proti, ker se je zavedal, da Clkaška delavska federacija ne bo nikdar odobrila tega linčanje. Olssnu sta sledlls delefeta Hill od pri-bijakev letnikov In Msdaen od plesksraklh delsvcev. Hill js direktno obsodil Greens In Ameriško delavsko federsdjo. Dejal, da so se briUkl brstakf delegat-je zgražali nad nazadnjaštvom nad konvenčnimi sejsml v New Orleansu. Hill js zsgovsrjs Brookwood.
Madsen je menil, da bi mora' Hill govoriti V N«w Orleansu kjer so bile njegove t>esede bol potrebne kot v Chlcagu. Nato js opisal, kako js Woll orgsnlzl-rsl nspsd zedsj zs pozoriščem In gs msnevrirsl ns konvencijo "In znsno vam je," je nadaljeva* Madsen, "ako Wotl strese svojo črno grivo, ksko to rszburjs konvencije. Prsvs smešna poteza je, ako se Brookcroodovo uči I išče očrni kot komunistično. Ja» se počutim tako kot predsednik Kltzpetrk*. K tistimi, ki ao v delavakem gibanju, zaslužimo boljše le poStenejše in pravlč nejše ravnanje od strani pred sodnik* Green« ln ekeekutivnegs sveta Ameriške delavake federacije, kot smo «a prejeli.'^
Smar bavldarakaga jaza od viaaa ed Hooverja
x ~ i
Tako je rasvkietl is kompromisa. sprejetega v eenatu glede
Johnaonove predloge.
lweehlngton, D. C.—Odločitev vprašanja, ali bo vlada zgradila pri jezu v Boulder Canyonu hi-dro-elektrlčno napravo sa razvoj milijon konjakih sil in bo oddajala električno silo konzumen-om, aH bo elektrarnara^emu :ru6tu dovoljeno lnatalirat turbine ob vladnem jesu, odloči šele Hoover, bodoči predsednik.
Tako zdaj izgleda etver, ko je ili sprejet kompromis glede Mngslohnsonove predloga. Te tompromls se je eprejol, ker se je vedno grosllo, de bo Coolldge vetlrsl vsako predlog?, ki bo do-očala, da bo vlada obratovala elektrarno ln oddajala električno silo. Senatorja Boreha, ki Je vztrajal pri avojem amendmen-tu, ki Je naročal departmentu ss notranje zadeve, da syredi in ob-ratuje jes In električno oentra-o, de je umaknil 6vej amend-ment. Norria, ki Je ves čas zagovarjal Johnsonovo predlogo, le zaetonj apeliral, naj kongres lesove Belo hišo. Njegove besede so naletele ns gluha ušssa.
Senat je sprejel nadomestno irodlogo 6 64 proti 16 glasovom.
Norrls js v avojem laključnem tovoru dej a), da se gre pri tem vprsienju ze nekaj več kot aamo za vodno ello,
"Nlkekor ne verjamem," Je dejal Norrls, "da bi jo kateri prodeednik vetiral ln bi dovolil, la dolina Imptrlal postane del iceana. Ne verjamem, da bi ae upošteval klica or. tisoč ljudi, ki irosljo sa ohranitev žvojth do-Kov«** Noben predsednik as bo okel, naj ee domdtl unlMJo, ako se ne dovoli privstal korporsciji lobltl nekaj dobička od toge
J
Toda Johnsonu Je bile stvar boljs znana. Bbjsval se je le proti smsndmentu senetorje Reeda Is Penn6ylvanijs. Pred-sodniku je bila dsnk oblast, da po svojem tajniku aa notranje zadeve odloči, de Js ponudba privatne družbe bolje, kot M vlada zgradi svojo lastno električno centrslo.
Ako se zbornični konferenčni odbor strinja s kompromisno predlogo, tedaj bo Coolldge podpisal predlogo.' Ko Hoover po-atane predsednik In imenuje tajnike sa notranje zedeve, tedaj pride čas, da se odloči U60de električno centrale.
Zborovanje sukačev.
Chicago. — V sredo je bila otvorjena v hotelu Sherman konvencija Protlsahinske' lige za državo Illinois. Na konvenciji bodo nastopili prominsntnl uradniki Uge, ki bodo v govorih proslavljal! zmago suhačev, pri zadnjih predsedniških volitvah. V četrtek večer bodo imeli banket, na katerem bo go-vorll James D. Doran, zvssni prohibicijski komisar.
Meeeollnl Ime večine v kabinetu.
Rim. 19. dec. — Mussollni js vzel Ae minlsterstvo kolonij v •voje roke. Zdaj ima sedem port-feljev, torej je sim večine. Mus-»olini je mlnlsterski predsednik, minister zunanjih zadev, mini-iter armada, mornarica in avi-|arije, minister notranjih sedev n korporseij ter kolonij.
Zeee umorit
Memphla, Tenn. — Charles 0. Taylor, ki je pred per dnevi u-moril svojo ženo na svoji farmi »lisu Buntyje ln je po dejanju jobegnil, je Ui v torek tukaj srs-Irsn ln prlpeUsn v zspors.
Predlog, ds se zadeva Brook-woodovega učillšča znova odpre, is bil položen na mizo, češ, da le konvencija agirala la je bile tkoda storjena. FiUpetrick je isjevll. da pričakuje, de pojde v podrobnosti te zadeve, ko predsednik Green obišče prihodnjič Chicago.
PROBVET*
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JKDNOTE
VESTI IZ NASELIM
mlad. šole
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
nw«ma
M-M vračajo.
Narotolaa: Z+dlnj*n* drUf (Itrt, Cbicaga) 9*40 n« loto, $tM pol ka; Chicago in Ckoro $7M aa lato, $8.78 ta pol lota, ia ae
Naalov ta va«, kar i«« Sik s
"PROSVETA-
KIT U So. Laaraialo A
"THE ENLIGHTENMENT
Orgaa of tfco tkmm »illil lisrfH Soc4*y. OvooSI* tho SUvom NaUoaaJ Bw»fU SfMf.
Advartiaing rataa on agraamont
Sabocrfption: OŠIteš Ststoe (oacopt Chicago) and Canada #0.60 foor; Ohlcogo I7.M. and foroiga cooatrie« St^>0 pof nar._
MEMBER OP THE FEDERATED PRESS
am
1SS
v oklopoj« a; pr. (Nov. 30-192«) polog oaAogaVmana na naalova poaoai, da va asjs s Um d navora potoki* naročnina. Ponovita jo prsvolasao, da «a vam no ustavi lUt.
VPRAŠANJE IN ODGOVOR.
Brat Frank Kosaan, član društva štev. 386, ja posla židovski delavski dnevnik "Dally Forward" z dne 10. novembra 1.1. z začrtano vsebino na prvi strani, ki je zad nja v židovskem listu in ki prinaia facsimiie na papirju lista "Coal Digger," organa "Save The Union Commit-teeja," pod facsimilom pa z židovskimi črkami prevod facsimila v modemi židovščini. To številko 4fForwarda" je spremljalo Kossanovo pismo, ki se glasi: im
Librsrr, Ps., 12. 4Se! 1928.
Cenjeni urednik!
Priloženo pošljem MJewiah Dally Forwardt od dne 10. nov. 1928, ds preetavite v Proeveto člen UksjoČ ae "Heve the Union Commltteejs." Naa je več članov od U. M. W. of A. is ssm radovedni kaj "Ponrerd" pifte In keko je prišel do tt|i pleme.
Sob ra taki pesdrav.
Frank Kossnn, Bdi 375. Librsry, Ps.
- • ; >' . "i.	4 ' A-- ' -j.;.
Prevod v židovšdini pod facBimilom pripoveduje to, kar facsimiie v angleščini.. Mi facsimila ne moremo priobčiti v originalu, ker je to zvezano s stroški, zato smo dali postaviti facsimiie s črkami, kakeršne ima tiskarna. Ta facsimiie se glasi v angleščini v originalu:
INUnburgk, P«nn»ylvanl»
i
THR
Uvls Mm* Ga! N« W«g« Čuta Na ArkUratloa Ne BSrkarard Stop Organi sa tka Vaatfc •-Hear Dar • S Dajr W«ok
OS - MS FodoraJ Htr«t l, %
Sava Um l nlon Mana Ptckotiag A National Strlka
Hm«ah Hijoactloaa	[
A Natloaal Agroomoat COAl, DIGGER A Natloaal Ukor Partf	|
Organito tka Uaorgaaitcd ORGAN OF THE
Mlaar«	i
"SAVE THE UNION COMMITTEE"
of tka I'ni trd Nloo Workora of Amorlco
M*. Bkororoad	, Aagust 2—1928
Room m 144S Braadvajr
Noar York Oiy
Daav Sir:
IS m f laat raport to jroa from Rcott Havoa. Pa.. ovarrtklag toraad ap aa roa aaggootod. I kad a kard tirno Ia lialag thom up tkor« Ia going u ko a Ur g« aamk«r at loeak to follow tka laad and at tka prapor tirno kroak •(way from Lowlo and Fagan.
I had a talk ailk Volaojr aad ko uadorataaša tka gam« gad play but joa hottor aoad S mar« aian aa t ha thiag I« comiag ta a rloOa lot thom covor Whaallng aad Bollalro. O.	°
M	»I
A« yoa Inatractad ma 1 wmt to th« rool compaajr aad roeolvsš your m« I and tkoy will amd yoa tka monry tkla ««ok. Aha. tkofr naw »I.*« inll tak« loagrr to «.maak tka loraia Ia tkla Slatrlot-tker iraat Lowl« out "•dlg. » i;.
Aa to jroar aoaotion 4. I »hali aajr jrta. it raa ko dona aa tko m«a aro Haod up aad *IU plajr .wr gamr at tk« gaaoral m«otiag nost montk.
P. S. Sond m« Uat aooka aigaetm.
Prevod tega facsimila se glasi
Mr. M. Sherwood. Koom MS. 1440 Hroadway. New York CHy.
t en jeni goapod!
Taera trulg #11.
slovenščini: Dne 5. avgusta 192H
Havene, Pa« ae je truda, da
V mojem sadnjem poročil« ls Seett (ako obrnilo, kot ate VI avetavsll. Imel jih uvratll. Tam bo veliko števila lekelev, Id bede aMftH vodsT^i in v pravom čaau sapuatili l*wlae Is Fagaaa. Govoril aem g Vol-
HiT Hi Z	'f1*	Vl	bolje,
KrSi J11 k*JU	»>*** saključke.
jejo WheeHnt «■ Hellalre. O.
Oni naj kri-
Kak^ ale me InatruIraH. šel aem k premogovni družbi In
I2M	Vam Mo «K",taM	* teden. Tudi
M raihljanje lokalov e trn
dtatriklu. TI hočejo l*wlaa aunej sa ree. Glede Vsševs vpraša-
-	kajti možj« ae uv^enl In
»•odo igrali Igre na aplnšncm ahedu prihodnjega m
P. S.
Va odkrltoarčen
ššcsk-ML ■
Pošljite mi otroške sadajega tedna.
Kako je "Fonvard- prišel do toga piama, ne ve uredništvo "Proevet*." "Forward" ne komentira tega pUma, ampak je priobčil le facsimiie, ki govori samo zase in od fdoitj je le prevod tega pisma v moderni židovščinl. Ako Forwsrd' n« kateri drugi strani komentira ta facsimiie urednUtvo ne ve, ker v uredništvu ne rasume nihče i|. dov^lne m še za ta prevod facsimila v žfdovtfinl je bilo trefca naprosil človeka, ki rasume židovščino. d« pove, kaj je tiakano pod facsimilom.
otrok Slov, v ( Vvelendu.
—• Zopet so pričeli naši pridni šoUrčki hoditi od hi ie do hiše a prošnjo "Ali hočet« kupiti vstopnico za našd prire ditev na božični večer?" Ce nalete na -prijatelje otrok, teda se jim skoraj ne morejo odreči ln otrok se vrne h hiše e petdesetimi centi bolj vesel kot bi bi dener potem njegova laat. nasprotnem slučaju si pa lahko mislimo kakšen »ras dobe njihovi obrasL Zato bodimo dobre volje, kadar potrka kateri izme< malčkov na naša vrata z vstopnicami in razveselimo ga ter poselimo po njih!
Da bi jih le videli s kako vnemo in veseljem se poprimejo u-čenja vlog za igre! Mnogo odraslih bi preje izgubilo veselje do stvari, ko nalete na razne tež-koče v izgovorjavi, naglašanju, mimiki, itd. Koregirati je treba vssko besedo, ponavljati stavek za stsvkom neštetokrat in vse to se prenese, samo da imajo priliko nastopiti na odru in pokazati, da so se zopet nekaj novega naučili.
Doeedaj so bile prireditve Slov. šole dobro obiskane fn vsak se izrazi o njih pohvslno. V resnici bi morali biti Slovenci ponosni, ds imamo iok>, kjer ee otroci izobražujejo v materinem jeziku in jih Aola nič ne stane, ampak se vzdržuje le z dohodki prireditev in piknikov. Zato je ahka naloga vseh staršev, pošiljati otroke v brezplačno šolo, kjer pridobijo veliko dobrega, rriesto da ae ob prostem času potikajo okrog.
Direktorij S. N. doma, pod čigar pokroviteljstvom je ta šola, nam daje šolske proetore brezplačno in ne računa nam niti centa od dvorane, katero bi lahko oddal drugam in prejel vsoto devetdesetih dolarjev. Ravno-ako da dramsko drušvto "Ivan Cankar" šoli na razpolago vso pripravo za igre s kuliaami vred bresplečno. Razna društva, kot Napredne Slovenke" in "Slovenski sokol", pošljejo včasih gotovo vsoto v blagajno. Zna-dobrotnik Slovenelre šole je dr. F. J. Kem, ki je obenem tudi predsednik iste. Njemu je ta iole zelo pri srcu, ker večkrat »seže v avoj žep in tudi globoko. Vsem tem dobrotnikom se odbor Slov. mlad. Šole zahvalju-in želi dobiti posnemovalcev; seveda kolikor je kateremu mogoče.
Da ima šola uspehe, se vidi na tevilu otrok. Prvi dve leti je štela okrog 100 otrok, ln zataji dve leti je naraalo število na 150 otrok, ki so razdeljeni letošnje ^to v pet razredov in vsak razred dobi uro in pol pouka. U-čenči oblakujejo učne ure redno, ■isjeflm bolezni aH tehtnega vsroka.
Pojdimo do letošnjega programa, katerega nam bodo podali slovenski šolarčkl.
1.)	Prva točka bo naetop sokol s kega naraščaja pod vodstvom načelnika John Marin-ška. Ds so mladi sokoliči pri-ju bi jeni in de jih vedno radi giedsmo, je gotove etver.
2.)	Nastopijo učenci I. in li. razreda' v peemih "Veeell o. trok" ln "Solnce čez hribček
а.)	Pojejo učenke lil. in IV. razreda: "Kje so moje roške", "Kaj ne bife bi vesela", "Roža na vrtu in "V dollnci prijetni".
4.) Bnodejanka "Dobrota je sirota". Igrica Je kratka in ima mnogo življenja v sebi. Izmed štirih živali — kot osla. psa, volka In llaice — je zadnja najbolj zvita. Vse imenovane živeli nieo mogle odvrniti volkn od namere, de bo požrl kmeta, kateri mu je rešil življenje, ko ga je skril pred lovcem v vrečo, kot samo zvitorepka. Kako? Boste slišali in videli. Pa še nekaj. Mlatičev, ki bi mlatili na roke s cepci, tudi menda še niste imeli priliko videti. So tudi dobri pevci.
б.)	Na orgljice zaigra Vence-slav Frank.
« ) Igra enodejanka Dr. Ivan Laha "Miklavž prihaja". V Igri je več pevskih točk. Ta igra nam raskrije skrivnostno domovanje Miklavževo Jn njegovih služabnikov: vratarčke. goape-derfka. pisarčka in poštančka. Prikaže ne truma anteljev. ki donešejo na rotile otrok Miklavžu. Val ao rapnaljeni če« glavo
pe| vrniti na zemljo. Dogodi se vratarčku neprilika. da pridrvi kar 17 nepoklicanih parkljev pred Miklavževo sobo v njegovi odsotnosti. Neustrašni vratar-čuk se jim postavi po robu in prepodi vae razen najmanjšega parkeljčka,. ki mu zapoje poleg drugega tudi tole: '
"Jaz sem paiiceljček ubog, res majhen toda strog, jaz pobiram vse v svoj kož naj je žena ali mož." Vseeno se posreči vra tarčku dopovedati mu, naj če kajo pred vratmi, dokler jih ne pokliče ram Miklavž, ko bo pri
ker brez itevilnega članstva so seje mrtve.
Želim, da nam prihodnje leto prinese več življenja v splošnem. Vsem znanim vesele božične praznike ter uspešno prihodnje leto 1929!
Amta Mali m i h. tajnica SNC, 624 Helmholz ave.
ČETRTEK, 20. DKfKMks.
Ivaa Molok:
opazovanja
pravljen za odhod po svetu, res, Miklavž pride in pokliče an gelje in perkelje in jim da svoja naročila. Angelji vzamejo da rove in jih prineao na zemljo da jih tam Miklavž razdeli med otroke. Parkeljem pa da v oekr bo poredneže. Konec, kako pri de Miklavž na zemljo in kdo je priden in kdo poreden, se bo Že izkazal, ker Miklavžev pisarček
ima vse zapisana
Program je lep iii zanimiv Kdor ni še videl otrok Slov. šole S. N. doma nastopiti v igrah naj to etori sedaj in jih pride gotovo pogledat. Kdorkoli hoče, da bodo njihovi prijatelji in svojci prejeli darila potom Miklavža, Ishko darila odda v pi sami L. Medveška v S. Nt domu v soboto, nedeljo in ponde jek zvečer do 7. ure. Ta nava da je lepa in vsak prejemnik posebno otroci, vpoštevajo dari-o bolj, če ga prejmejo iz Mi-davževih rok. Slovenski starši pripeljite otroke v S. N. dom ta večer, ds bodo videli Miklavža n bili obdarovani. Vsak bo dobil svoj delež. Torej pridite vsi na božičnico otrok Slov. mlad tole! Vstopnins sa odrasle je 50c, otroci so prosti v spremstvu staršev. Za Slov. Mlad. Mo S. N. doma,
A. S.
T!
te dneve ko se ima Miklavž m-
Božlčni .večer v. Waukeganu.
VVaukegan, QL — Ze zopet se bliža čas, ko .ai bomo eden dru gemu želeli srečno Novo leto Vprašanje nastane, koliko jih je, da se jim uresničijo te želje? Mish se zbujajo, ali bo eden ali drugi ob/zaključku prihodnjega žeta še med svojci in prijatelji. Kakšne spremembe nejdemo v dvanajstih mesecih? Eno je gotovo: erte leto smo starejši.
Pred durmi so božični prazniki. Navadno vsake leto priredi S. N. čitalnica božični večer za odrasle in mladino. Tudi letos priredi S. N. C. božični večer 24. <jec. v SND. Nastopil bo "Miklavž" v svoji uniformi. Program bo izvrsten, Nastopi mo-Aki zbor Čitalnice, potem Mladinski oddelek z več odlomki iz raznih operet. Ker je članstvo SNC uvidelo, da je ljudstvo dol gočasi pri razdajanju daril tudi odraslim, kar traja po tri ure in s tem se skrajša ostali program, je članstvo Čitalnice sklenilo, dar se ta navada opusti. Darila bo Miklavž razdelil le med mladipo. Starži lahko preneso za svoje o* t roke darila, da jim jib razdeli Miklavž. Upam, da se ne čuti nihče užaljen radi tega sklepa. Naj to veeelje velja le za otroke, za odrasle pe dober program.
Prlčetek ob B. zvečer v veliki dvorani SND. Da ne bo potrebnega "ofra", je vstopnina za odrasle 60c, otroci do 16. leta so prosti. Uljudno vabimo rojake in rojakinje: pridite in pripeljite svojo mladino dne 24. dec. na božično priredbo 3NC. ~
Naznanjam tudi ljubiteljem čitanja, da knjige pri SN čitalnici lahko dobi tudi nečlan proti mali odAkodnini. lOc od knjige, katero si lahko obdrži 14 dni. SNC jo odprta za posojanje knjig vsak torek od 8. do 9:30 zvečer. Dolgi zimski večeri so tu in kaj je lepšega kakor sedeti v toplih prostorih in ae poglobiti v dober čeeopis «li dobro knjigo? Sežite po knjigah, katerih ima S. N. čitalnica veliko v zalogi, ki so na razpolago vsem, kakor že omenjeno.
Odbor SNC za leto 1929 je sledeči:
Predsednik, A. l.ukenčič; podpredsednik. Frank Velkovrh; U j niča. Anna Mahnich, 021 Helmholz Ave.; zaplenikarica. Helen Jereb; blagajnik. Paul Peklaj. Nazorni odbor: L. Lah. M. Miller in Joe Vrbovee. Knjii nttar: Andro Mošok.
Seje ee vrtijo vsako drugo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer. Opozarjam članatvo, da ae v polnem številu udeležuje sej.
Miklavžev večer v Sheboyganu.
Shebovgan, Wie. — Stopili smo zopet v zimsko sezono, kateri ae prirejajo plesne veee-lice, dramske predstave, in razne druge priredbe za pouk in zaba vo občinstvu. Društvo "Zdru ženi Slovenci" št. 844 SNPJ, eno največjih in najmočnejših dru Štev v naši naselbini, je tudi tem ozim vedno med prvimi ter od časa do čaaa poskrbi tudi' za duševno in telesno razvedrilo svojemu članstvu. Nikdar pa ne pozabi na svoje male člane, da je potrebno tudi njih razveeelit enkrat v letu in jim tako vzpodbuditi zavest, da so tudi oni člani dobre in koristne organizaci je.
V ta namen je društvo skleni lo vprizoriti Miklavžev večer nedeljo, dne 28. decembra ob 7 zvečer v Fludernikovi dvorani Člani in članice in vsi tisti, ki ljubite Miklavža, pridite in pripeljite svoje malčke, ne glede na to, če so član našega društva ali ne, da bodo videli svojega dobrotnika Miklavža, ko bo pri nesel polno vrečo vsakovrstnih daril, s katerimi jih bo obdaril Pridite, da se boste veselili skupno s svojimi otroci.
Članstvu naznanjam, da sem prevzel tajniški posel tudi za bodoče leto 1029. Obenem opozarjam člane, kateri plačujejo asesment na mojem domu, da ^pridejo plačat ob delavnikih a popoldanskih in večernih urah ne pa dopoldne; stanovanje ob tem času je zaprto.
Kdor ne želi biti suspendiran, naj skrbi, .da bt> njegov asesment plačan pravočasno ln naj ne prepuščd to skrb meni. Toliko v vednost. —
L. MHoetnik, tajnik. — *
Oče umorjene deklice iztožil
odškodnino. Maynard, Of — Prieivno sodišče je te dni potrdilo obsodbo nižjega sodišča v zadevi odškod nine $3200, ki je bila priznana Markotu Pogačiču, članu dr. 276 9NPJ.f zaradi umora njegove 16-letne hčere Mary. Pred tremi leti je Thomas Butler ustrelil deklico, ker mu je odrekla ljubezen. Butler je izvršil samomor. Nato je Marko Pogačič tožil njegove sorodnike za odškodnino, ki mu je bila priznana. Sorodniki so apelirali proti obsodbi in spet pogoreli. —
Poročevalec.
voljo na tej strani gveu. Azija ima tudi svojo M** i jo, ki »se imenuje
ni jo, stan
t *
,. v Ta? ,m*j° ^dnega b lja. Navadno je vsak krali zadnjak, ki je vesel, da n * veruje .v hudiča in p^
napovesta vojno za kralj je ukazal svojil*^
da 86 morajo obleči po,
Mir, dobra volja in applesauce! V Južni Ameriki grme t**
Krščanski bratje v Boliviji in božično pesem in teta L Paraguayu si puščfjo kri. Ka- rada znala, te sme ona 2 kor se hvalisajo, so med" seboj *tric Sem držal noto i J! postrelili kakih 150 mož. Ti zgodi, da ae zgrabita t" možje najbrž niso bili vrednf etric za lase glede vpraia življenja in potrebnovje bilo, da kdo bo skrbel za mir int! so jih zaklali za božič.	vnlin
Kaj pravzaprav hočejo tam doU, je težko vedeti. Latinske "republike" so itak kolonije našega Wall Streeta. Smešno je torej, če se kavsajo za nekaj, česar nimajo. Morda doživimo po narod novem letu, da si Nikaragva in Ne tako Amanullah Kdftarika
aneksi j o lune. Vsekakor je kr vavi krščanski šport v zabavo gleško in francosko, adrmf? našim finančnim papežem. morajo brade in si privoS&l Kolombija je druga kolonija nio eno ženo; ženskam j« >J našega strica Sama. Kakor je kkzal, da pokažejo javno bm Paraguay južnoameriška Črna blede obraze, da se lahko gj gora, tako je Kolombija južno- žejo po ameriško, pudrajo m ameriška Poljska. Tam strelja- privihajo krilo do kolen in d jo indijanske peone, ki obirajo šejo jazz. In kaj se je zgodi banane za naše magnate. Teh Proti kralju je izbruhnila mi peonov je v Kolombiji toliko, da lucija in če ne bo Amanullah i jih suverena United Fruit Com- volj zvit, bo moral zbežati v p| pany lahko dobi kolikor hoče po riz. 60c dnevno. Peonl pa Imajo že- V Jugoslaviji ni nič bo]j| k>dce kakor Italijani, Ukrajinci Tudi tam ni miru in dobre« in visoko civilizirani Nordiki. Ije. Hrvatski seijaki so doU Nekaj so čuli o ruski revoluciji diktatorja samo zato, da boi
in začeli so kričati na plantažah, '—-1	......
da se je slišalo v Krščanska Uitited pany je brž odredila svoji agen-turi v Bogoti, naj poetrelja polovico peonov, da bodo tiho. Saj jih je itak preveč!
Liga narodov, ki skrbi za mir in dobro voljo na — pokopališčih tako knjigo. Kdo jo kupi za pt vsega sveta, ima še druge skrbi, indvajset centov? ... ■
mirni pa nočejo biti. Boj 1 New York. ni rodil na Hrvatskem, niti i Fruit Com- tam delal Čudežev!
Kam še naj pogledamo? i Albanijo, JaHsco, Arkanm It's no use!
Mir in dobra volja je sans starih knjigah. Jaz imam neh
O DOBRODELNOSTI ZADRUG
ti Pilo Anton Kriotan. (Ljubljana.)
Seja Slov. nar. doma. U Salle, IU. — Dne 23. decembra bodo delničarji Sk>ven skega narodnega doma imeli glavno letno sejo. Ta seja je ze-o važna za naselbino in Dom. Vprašanje je, kaj bomo koristnega storili na tej seji?
Kar opažam zadnjih pet let, je bil največ le boj dveh skupin, tatera bo prišla na vodstvo S. tf. D. in izpodrinila neprljatolje. Ne bil bi človek žalosten tega koraka, če bi bili dve politični stranki, ali recimo na primer, da imamo dve stranki, eA* je konservativna, druga pa progresivna, in ti stranki bi se borili za prvenstvo. Ce bi zmagala stranka progresivcev, bi gledali, da bi nekaj koristnega in naprednega storili za narod, da bi si narod pridobil več ugleda. Ce pa bi zmagala konservativna stranka, bi pa seveda ostalo taco kot stoji danes. Pozdravil bi take stranke vseeno, ker bi se stranki borili za načela. Na ia-ost moram reči, da pri nas veja osebnost, mržnja, zavist in sovraštvo, in te skupine se bore, da se gotove neprijatelje ne dobi v odbore, ne oziraje se na sposobnost in poštenost človeka.
I^etos imamo voliti štfri direktorje. trem bo potekel termin. enega pa na Tom Golobo-vo mesto, kateri se je preselil v Chicago. Torej delničarji, če telite, de bo naš Dom nam v ponos in delal vpliv nešemu naro-du, potem volite ljudi, ki ao odkriti in pošteni v mislih in dejanjih.
Zelo važno je tudi za naš Dom. de bi imeli v njem kekšno izob-raševelno inetitucijo, recimo talnico, kjer bi bil proator za <netit na S. >traai)
Iz Clevelanda, Ohio, sem dobil pismo, ki ni tako podpisano, da bi mogel vedeti: kdo je pisal. Pismo pa je obširno in ni takšno, da bi se ga pisec smel sramovati. Ne morem mu odgovoriti v zasebnem pismu, ker ni dal naslova, zato naj bere "Proeveto".
Neznani pisec ni nasprotnik zadrug, le trdi, da so boljša razna dobrodelna društva, kl- "mnogo dobrega store."
Ne bom oporekal, da so "dobrodelna" društva večkrat na mestu, ali za delavstvo je vsaka taka reč malo čudna. Miloščine se dajejo siromakom, delavci pa si ustvarjajo raje institucije (u-stanove), v katerih imajo pravico do določenih dajatev.
N. pr. konzumna društva ne prodajajo samo živil, ne posredujejo le potrebščin za svoje člane, ampak gredo tam, kjer so svojo posredovaleko in produkcijsko nalogo precej lepo uredili, precej dalje. ''
V Nemčiji so n. pr. konzumno društvo Produkcija v Hamburgu, konzumno društvo za Veliki Berlin in konzumno društvo Sendling" V Muenchenu že pred več leti za svoje člane uredili uzorne otroške vrtce, v katerih so otroci delavskih staršev čez dan v skrbnem varstvu.
Konzumno zadružna' organizacija v Amiensu (Francija), ki se imenuje Union d'Amiens, ima svojo ferialno kolonijo v'Criel-sur-Mer. To konzumno društvo , e bilo ustanovljeno 1. 1892 in šteje okrog 52.000 članov. Fe-rialna kolonija je v-posebnem gradu, ki se imenuje Chante Raine, in leži 1200 metrov od morskega obrežja med izlivom
reke Some in mestom Drepf V gradu je prostora za 4001 trok. Park je 50.000* velik.
Lahko bi navel še več doki* iz Angleške, Norveške in Fi ske. Naj zadostuje samo i eden iz Ljubljane. "Zveza i lavskih žen in deklet" je pred) ti * snovala podobno otroško b vetišče na prostem pri Ljubil ni. Kgizumno društvo za SI veni jo je šlo tej zvezi na rol in je kupilo na obronku Ročni veliko gozdno parcelo za 25.0 din. in jo je dalo na- razpoki tej zvezi za oddih delavske ml dme in delavskih staršev v zdr vem zraku gozdnega Rožnik Kadar pride kdo od rojakov sp v Ljubljano, naj poseti ta W< rishofen", kakor imenujemo lepi del Rožnika, in videl bo,i je res, ksr pripovedujem.
Torej: tudi konzumne zadr ge se udejstvujejo na dobmd nem polju, le da tisti, ki so "dobrodelnosti" deležni, ne i čutijo tega kot milost, tesf kot svojo pravico.
Sicer prirejajo zadruge rai "dobrodelne" akcije. Tako n. sedaj naše delavske zadi snujejo tkzv. "Počitniški dol v Kranjski gori, v katerem bi uslužbenci zadrug preživi svoje dopuste. "Počitniški <i<* bo zadruga z omejeno zaven deleži po 1000 dinarjev. S dekrii po 1000 dinarjev ie bo dobrodelno podjetje ustanovi in bo v veliko korist članov.
Upam, da bo moj nepoa" prijatelj z mojim javni« ™ vorom zadovoljen. L*1*11® , tudi svoje ime, pa mu bom več materijala za razmisli® dal na razpolago.
Naj bo pozdravljen!
Novi prevodni urad'v državnem departmento
Državni Ujnik Frank B. Kel-ogg je osnoval novi oddelek v državnem departmentu, ki se bo nazival Translating Bureau (u-rad za prevode). Prevajanje v
nih jezikov in povrh tegs jo biti sposobni iivajsU »' delo hitro, natančno in < brem stilu, tabo da njihev' vodi morejo biti vložen
državnem departmentu je po- žavni dokumenti.
vsem nekaj drugega kot slično Sledeče naloge so delo drugje. Dokumenti o med- novemu prevodnemu urado^ nerodnih pogovorih in sklepih vajanje objav v tujih istih v obliki mednarodnih pogodb in dogovorov, ki so neprestano predloženi departmentu. potrebujejo natančne prevode in
v poslanih od Bele hiše: nje diplomatičnih not is dokumentov a strani raznin slanstev v WaahingU»n^Fj prevajateljl istih morejo ša sn*» jsnje sekonov, pojT®^,1" ti nekaj več kot enostavno do- nikov o mednarodnih besedno prevajanje iz enega je- cah. kakor tudi druge** zika v drugega. Kdor prevaja jala, ki je važen ia <W» take dokumente, mora poanati partment; prevajaaj« P»-■ tudi dopise, ki se tičejo istih, in dokumentov	^
biti sposoben prevesti pravilni zemetva, tičočih ae urjs smisel vsebine teb dokumentov, in potnih listov; krit*"
Redi tega morajo prevajateljl dan je načrtov imeti znanje d političnih, gospo- godb. tako da prev*V
*|darakih in finančnih zadevah, sporazum med angt*^ .-^
jejezičnim tek-tom."^
finančnih zedeval^ kakor tudi biti dobro vešči raz-
Vesti iz Jugoslavije
Ivta takar
TRAGIČNA SMRT POUSAv KOVE I* ACIJENTIN J E.
Reklama vojnega kurata Januša —	Goleča.
Komaj se Je malo poleglo razburjenje radi zdravljenja raka učitelja Poljšaka iz Celja, ki se je nedavno etabliral v mariborski bolnici, že je prišla v svet n<Wa strašna Vest o smrti Marije Kastelec iz Sp. Hudinje pri Celju, pacijentinje gospoda Poljaka, ki je te dni po strašnih mukah in z grozno rano na prsih na raku umrla. Naši čitate-Iji »e bodo še spominjali, kakšno cirkuško reklamo qo delali kleri-kalni časopisi, zlasti pa organ vojnega kurata Januša Goleča, dr. Korošcev "Slovenski gospodar", za Poljšaka. Vse zdravnike, ki po pravočasno svarili pred Poljšakom in njegovim maza-štvom, so klerikalni listi naravnost nesramno napadali in jim očitali celo kruhoborstvo, ko so,*)r8n«» koša.
vesela! Rekla je. da ji je Poljšak obljubil, da bo v 2 mesecih zdrava, ona sama pa je rekla, da bo že v enem mesecu zdrava. Rano je raztolmačiia na ta način, da se lušči iz rane "stržen" in ko bo ta "zunaj", se bo rana zaprla. Zamenjala je očividno -"raka" s "turom", pri katerih se iztrebi stržen in se rana potem zaoeli. Rak pa je hodil zopet svojo neusmiljeno pot dalje! Dne 20. junija je bila boblica še tako močna, da je bilo videti, da lahko najtežja dela opravlja z lahkoto, odslej pa je začela propadati. Septembra je od te or^ jaške žene ostala le še senca, Neverjetno je btfo, kako je meso zdrknilo raz telo in nihče je ne bi spoznal več, tako se je spremenila. fiele sedaj je začela bol-niča dvomiti o pravilnosti Poljšakovega zdravljenja! Sla Je v bolnišnico — a bilo pa Je že zamujeno. Rak se je lotil že kosti Spominjamo se,
Mrirtilti B.
P Te dni mineva 'deset let, od-ksr je grobokop zasul krsto naj-imenitejšega prozaika Ivana Cankarja. Ravno, ko smo praznovali svobodo, odkupljeno s
rsosvsTi
na podlagi svojega znanja svarili odgovorne činitelje in zlasti Polj ša ko ve pacijente pred groznimi posledicami. Najbolj se je eksponiral za Poljšaka duhovnik Januš Goleč, ki je takratne Poljšakove pacijente celo v bolnici obiskoval in potem na dolgo in Široko razkladal v "Slovencu" — čudovite uspehe Poljšakovega zdravljenja, čeprav je zdravniška komisija z najboljšimi strokovnjaki ugotavljala ravno nasprotno. Končno se je spametoval tudi "Slovenec" in prinesel članke primarija dr. Cer-niča, dr. Robiča in nazadnje dr. Steinfelserja iz Celja, ki so vsi označili Poljšakovo zdravljenje kot absolutno nedopustno in kaznivo, da ne rabimo hujših izrazov. Kuratu Januš u Golecu pa še niti to Zadostovalo. Pač pa je Čutil Poljšab, da so mu postala tla pod nogami vroča. Državno pravdništvo v Celju je namreč uvedlo zoper njega kazensko postopanje in gospod Poljšak je zaprosil za potni list v inozemstvo. Kurat Goleč je v svojih novinah že 'razglasil, da se bo gospod Poljšak umaknil nehvaležni domovini in odšel v Ameriko, kjer so mu baje ponudili 50.000 dolarjev, kar bi pomenilo v naši valuti okrog 800.000 Din. Gospod bi naj šel z njim, da bi tudi po Ameriki čitali njegove članke o čudodelnem zdravljenju gospoda Poljšaka. Kdo je ponudil tistih 60.000 dolarjev, tega pa gospod Poljšak in Goleč nista povedala in tudi nihče ni verjel v to Miklavževo darilo A-merike, naj man je pa naše oblasti, ki gospodu Poljšaku potnega lista niso več izstavile. Toda, ko so že vsi izpregledali Poljšakovo zdravljenje, še vedno ni odnehal urednik "Slovenskega gospodarja", Januš Goleč, ampak ie še prejšnji teden objavil zahvale Poljšakovih ,pacijentov za zdravljenje.
Končno pa je počila bomba. Minuli petek je objavil katoli ški "Slovenec'' med celjakimi novicami pod naalovom "Posledice 1'oljAakovega zdravljenja" sledečo resnično zgodbo o mučeni-škem trpljenju Marije Kastelec, ki je svojo lahkovernost tudi'poplačala z življenjem. "Slovenec'' piše:
"Posledice Poljšakovega zdravljenja. V bolnišnici v Celju je umrla Marija Kastelec Iz Sp. Hudinje 11 na raku na prsih. De cembra preteklegl leta je bila še sposobna za operacijo in bi se bila operacijska rana izcelila v 8 'Ineh. Bila bi potem še več let zdrava in za delo sposobna. Poljšakov mazaški nastop pa Je zmamll bolnico, da se je njemu zaupala. Takrat še ni imela rane, temveč neko trdo bulo pod kožo, ki še ni nič bolela. Poljak je bolnico zdravil s svojim "vinjenim mazilom, rak pa je ""moteno stalno napredoval. In ko je predrl kožo in je nastala r»na, je bolnica vsa vesela pripisala ta pojav v dobro Poljšaku. oziroma smatrala je to kot zdravilni uspeh, meneč, da m si s Masm "ven vleče". 20. junija f I. Je bila rakova rana še 10 cm roka, 8 cm globoka, kakor da je kak lev iztrgal iz prsi velik kos mesa. Dno rane Je bilo >no in duh iz rane tako hud. 'b Je ostal še dolgo v sobi, v ksferi ee je botnicat nahaja-— Gotovo nekaj groznega: * Vinica je bila
kako ogorčeno, taka rekoč v sveti jezi, je takrat g. primarij kirurgičnega oddelka celjske bolj&nice v našem časopisu obsodil prekletstvo Poljšakovega masaštva — in he brez razloga! Nadaljni potek bolezni je obsodbo opravičil — pretekli petek je bolnica umrla..." "D. P."
Preiskava radi šeieenlške n Če pri Beograda.
Beograd, 3. dec. 1928, . Radi nesreče pri Beogradu, kl smo o nji že poročali, se vodi preiskava, ki je doslej pokazala — vsaj tako sporočajo — da so nesrečo zakrivili uradniki na po-staji, kakor tudi sprevodniki vlaka. Nekdo mora biti kriv, jn ta krivda je zdaj padla na osob-je. Pravijo, da so bili sprevodniki pijani, češ, da so popili dva litra vina in več steklenic žganja, kar je po želesniških pravilih prepovedano. Prav tako smatrajo za krivca tudi strojevodjo in kurjača, da sta prekmalu odšla s topčiderske postaje. Skratka; komisija smatra ga knvce u-radnike topčiderske postaje, kl so bili takrat v službi, ter vla-kovodjo in strojevodjo. Vse te je komisija pustila aretirati. Ml< nistrstvo zdaj triumfira in je izdalo cel proglas, kjer z veseljem sporoča, da so našli krivce, ki da bodo po nekem zakonu, točka ta in ta kaznovani do 10 let ro-bije.
Na nekoga mora pasti. Delavci in uradniki so pa itak ustvsr-jeni za trpljenje. Vzrok je seveda poVsod eden t delavcem boljše plače in boljše ravnanja.
Nova veroizpoved v atsrsm kraju.
Verujem v vsemogočnega Korošca, stvsrnika slovenska republike, spočetega v Rimu in roje* nega v Prlekiji, ki Je trpel v le-
menatu ter odšel nato v Beograd, kjer sedi na desnici boginje korupcije in od ondot bo prišel sodit socisliste in vse opozicij onake.
. Verujem v njegovi sv. pea-drek, v povišanje davkov, v preganjanje po rimskih hlapcih, v
propad Slovenije ter prodajo Slovencev za romunsko koruzo in večno trpljenje, —< Amen.
Pad voz je prišel. V vaal Ma-
lene blizu Strekljevcev se je težko ponesrečil posestnik Janez Ucman is Vel. Slatenka. Vozil je dva soda vina iz semiških goric trgovcu in gostilničarju g Antonu Malenšku na Težki vodi. ' Ko je pripeljal do vasi Melona, js hotel ns klancu zavrsti voz, pri čemer pa je po nesrečnem naključju prišel pod kolesa, ki so mu šla čez Jevo stran prsf. Ucman u je takoj udarila kri fz sat ter je obležal na cesti v ne-zs vesti. Slučsjno se je vosil s ponesrečencem lastnik tovora fs Malenšek, ki je odnesel Ucmana v bližnjo hišo ter ga prepustil tamošnjim ljudem v oskrbo. Ns slednjega dne so Ucmanovi domači poslali po ranjenca nekega evtomsbUlsta, ki ja prepeljal ponesrečence v bolnico ustallj* nih brstov v Ksndijo. Ucman je družinski ode, star št let. V Vel. Slstenku ims malo posestvo, ki ps js preeej zadolženo, zsrsdi čessr je zsdel družino tem večjih udsrsc. Ucmaaove poškodbe so težkegs znsčsjs. ker mu tegs uspeha' J* P™nl koš.
poslovil od nas on, največji naš bojevnik za svobodo in pravico.
Rojen je bil 10. maja 187S na Vrhniki kot sin ubogega krojača. Šolal se je v Ljubljani na realki, trpeč vedno pomanjkanje. Odšel je na Dunaj, kjer se je popolnoma posvetil pisateljevanju. Sklonil se je preko svoje duše in začel prebirati njene najtišje misli in sanje. Spomnil se je nase, svoje odbe gle mladosti in nam pripovedoval svoje življenje, kakor še nihče pred njim.
Prvi njegov naslov v javnosti je izval ogorčenje, ki se je Še nadkriljevalo ob vsakem poznej< šem nastopu. Trdosrčno nerazumevanje je obsodilo njegovo "Erotiko", to zbirko najnežnej-&e muzike, liričnih verzov, spletenih iz zasanjanega luninega soja, ki mu je izcvetel in privrel Iz mladega srca.
2lvel je na Dunaju, vstvarjal in stradal. Hrepenenje po domovini ga je pojilo, netilo in mu dajalo pogon, ko je vstyarjal "Križ na gori", "Na klancu" In •Tujce". On sam je bil tujec z raztrganim in razkljuvanim srcem ln z ranjeno ljubeznijo. Življenje pa je bilo besno po njem, kovalo mu srce, kovalo mu zavest. Njegova duša je postala trudna lastnega bogastva, bo-lestne ljubezni sanj, hrepenenj ln mladosti in že je vsa zakopr-hela, da bi se razlila iz prsi po teh bednih...
V zagonetno nadzemsko lepih prizorih Je razgalil najtižje in najčistejše hrepenenje svoje mladosti v "Lepi Vidi". Prišel je s svojo dušo, polno najfinejših čustev, raznešen do bolestnih naslad, silnih ljubezenskih iluzij* čustvenega in bogatega srca. žejnega najvišjih lepot in svoboden neuklonjen duh. In komaj ss Je razgledni na okrog, že je iz silnega rassčaranja bruhnil gnev in žolč iz njega. Vse to sa je v njem gnetlo in upiralo in iskslo izraza. Vrgel Je tedaj v svdt "Hlapca Jerneja", ki Je višek - njegovega umetniškega stvacjal. S tem delom si je iz-kjeegl Cankar trajen spomin v srcu tistih, katerih delež na življenju je označil Jernej z besedami ... ko si dodelal in ko se je nagnil večer, poveži culo in pojdi, kamor ti je pot...
Cankar je opisoval najraje ti ate ljudi, ki morajo v življenju največ trpeti; čutil je nelzrek-Ijivo sočutje s tistim delom človeštva, ki mora brez prestanka trpeti na avetu. V najtežjih u-rah nam Je podaril Cankar svoje najlepšo delo "Podobe iz sanj", kl nam je ojačllo voljo in nam raztrgalo temno obzorje bodoč nosti. Sedaj pa je mrtvo to gor-ko srce, ki Je oklepalo v svojo ljubesen vse uboge, ki osamljeni plakais na njegovom grobu.
Cankar je nedoeežen v svojih dsUbin je med slovenskimi pro-zaist| prvi izmed prvih.
Mrtvo je njegovo telo, kar ps je ustvsril, je tako veličastno, tsko silno, ds bo živelo preko naiffi dni, tjs v dsljno bodočnost in ds bodo Črpali iz tega dela še celi rodovi. "D. P."
Portofiko je otok v Zapadni Indiji (VVest Indies). Pod tem imenom razumevamo niz otokov. ki se razprostirajo med Severno in Južno Ameriko, zapad-no od Mehiškega zaliva, in kl
, , . . .. .	' . ... "U UU	tHIlVM. 111
krvjo ln trpljenjem, se je tiho w ^^ y ^^ Bahama.
velike Antiie ki male Antile. Ime Za&»adna Indija izvira is napačnega mnenja Kolumba, ki jo mislil, da je na svoji vožnji v zaipadno smer zadel na zapadni del Indije, kajti o kaki Ameriki vmes se mu niti sanjalo ni; zato tudi izvira krivi naziv "Indijan-
(kmetje), ki ao potomci prvih španjskih kolonistov in Indijancev, s širokimi, ploščatimi nogs-mi. so večinoma oni, ki delajo v nasadih sladkornega trsa ob obali. Domorodec s kratkimi, debelimi nogami prihaja navadno ia tobačnega predela, kjer rtfbi svoje noge pri sajenju tobačnega zelišča, dočim mož s preveč
v8tn iznš3elbin
(Nadaljevanj* e s. straal.)
tanje in pa shajališče, Kjer bi I-, meli priMko se pogovoriti in s po-, znavati drug drugega. Koliko več prljateljatva bi bilo med nami, če bi poznali tudi dobrote človeka, ne pa samo slabosti,
razvitim velikim palcem na no-i Vwk *,ovtk lm» »vojs napake)
tfi prihaja bržkone iz gorovja, kjer se nahajajo plantaže kave.
Kultura Portorlca. Portorico ima preoejšnjo literaturo. Pri-rodne lepote tega tropičnega o-toka in deapotizem, pod katerim Je ta otok ječa! skozi stoletja,
ci" za izvirno prebivalstvo Ame- ^»vsbudili so pesniške izrazov«, rike. Portorico je eden izmedfnj*. Nekateri pesniki, kot Joag otokov velikih Antil in ga je Ko- G. Benitez/in Jose G. Patilla. so lumbus odkrili 1493. Oddaljen'zasloveli. V borbi proti tiran-kakih 1400 milj od New Yorkai*tvu se je raavil boibenl žurnt-
Bančni rop.
Sturgis, Mich. — Eden naj bolj predrznih ropov v tem o-knošju je bil izvršsn v ponde-tukajšnjl Prvi narodni
v bančne prostore In prisililo u-službence. ds so jim izročili nad $76,000 v denarju in vrednostnih papirjih. Po dejanju so bsnditi hitro odpeljali v avtomobilu v smeri proti Detroitu.
Pri delu ponesrečil.
Chlcago. — Everet Bsnnett. železniški zsvirač, Js v pondeljek umrl v Highland Park bolnici radi poškodb, katej-e Je dobil prejšnji dan, ko Je padel s vlaka At. Paul želsznlce blizu Hsmlln in Wsbsnsis s ve.
Jen v
ljek v ^m I	_!_,.	_„ _
banki. Pet bandltov Je vstopilo	« aadjern In otok po-
in okolo 1000 milj od Colona ob Panamskem kanalu. Površina otoka js kakih 3600 milj (malo večji kot otok Oorsica in precej manjši kot polovica države New Jersey). Razprostira se okoli 100 milj v dolžini in povprečna širina je 30 milj,
Glasoviti pustolovec, Ponce de Leon, osvojil je Portorico zs Spanjeko začetkom 16; stoletja za časa, ko je iskal "vrelca večne mladosti", kar je končno doved lo do odkritja Floride. Domo-rodci Portorica ao bili ponižani v stanje sužnjev, par let Kasneje pa so se uprli in pobili polovico špsnjske naselbine. Kon čno ao bili domorodci popolnoma iztrebljeni in, ker so potrebovali delavnih sil, so sačell uvažati iz Afrike Črne sužnje, najprej zato, da delajo pri izkopavanju zlata, ki ga je Ponce de Leon odkril.
V	nadaljnth stoletjih so se Francozi, Angleži, Ninozemci in Spanjci borili med seboj za posest otoka, večinoma pa je bil otok v rokah Spanjdke. Po španj ako-amerižkl vojni Je Portorico pripadel Združenim državam in tako je Portorico od 1. 1808 po-
t (dependsncy) Združenih držav z omejeno terKorijalno obliko samouprave. IzvriMIna oblast je v rokah guvernerja, kl ga imenuje predsednik Združenih držav. Na čelu šestorioe vladnih depantmentov (minis terstev) so uradniki, od katerih predaednik Združenih držav imenuje dva in govemer štiri s privoljenjem portoriškega sena ta. Zakonodajna moč je v roki Legislature, obstoječe iz senata, 19 Članov 4n reprezenta cijske zbornice, 99 članov. Volitve v iegislaturo se vršijo vsa ka štiri leta potom občnega gla sovanje. Otok odpošilja v kon gres svojega zastopnika (presl-dent commissioner), kl sms govoriti, ns ps glasovstl v poslanski zbornici (house).
Prebivalstvo, poljedelstvo, la-dustrija. Prebivalstvo otoka znaša 1,400,000 duš. Glavno mesto, San Juan, je največje mesto na otoku, s prebivalstvom kakih 90,000 ljudi. Izmed ostalih večjih mest naj navajamo Ponce in Mayaguez. Pristanišče San Juana Ja jako važna luka sa nakladanje premoga v pamike, kl plujejo med prekomorsklml pokrjlnami Hi panamskim kanalom. Črnci tvorijo približno Četrtino prebivalstva otoka.
Poljedelski pridelki so rsano vrste. Glavni pridelek Je kava, sladkor, tobak, bombaž In tro-pično sadja, kot pomaranče In anane (plneapples).
V	zadnjem desetletju se opaža velikanski nsprodek v gospodarskih in socijalnlh razmerah Uvoz sladkorja ss Je povečal sedemkrat; količina kave se Je podvojila in tudi Izvoz tobaka se Je Jako povečal. • Razvila se Je
Itsem. Mnogo slavnih ^rodovi narjev, govornikov, slikarjev In skladateljev ima svoj rojstni dom v rortortoa.
CualaMal AAnls sslis otviuvni pvpia pui|f*
Vse predpriprave za iivedbo svetovnega poljedelskega popi sa '(world agrlcultural censui) v letu 1920 so že dovršene. DrŽave, kolonije In mandatirani teritoriji, ki so obljubili svoje ak, tivno sodelovanje, predstavljajo okoli 98 odsto svetovnega poljedelstva. Leon M. Estabrook Je ravnatelj tega popisa za mednarodni poljedelski zsvod v Rimu. On je bil poprej načelnik ursds, kl obvešča opise Zdruftenih držav.
Izidi tega popisa bodo objavljeni brikona 1. 1931 ali 1982. Statistike zapopadejo tudi obseg farm Jn njihovo Štsvito, pridelovanje važnih letin ln Število živine po starosti in spohi. V severni polutl se |topU Izvede po žetvi 1. 1929, morda začetkom ). 1980. V južni polutl, kjar Imajo letne čase ravno obratno, popis zabeleil letine za le-to, kl taČenja 1. julija 1929 in se popis izvede v tamožnji zimi 1. 1930.
Vsaka država bo pri tem sodelovala s svojo organizacijo In na svoj način, držeč ss pa določenih oblik, pripravljenih od msdnarodaega poljedelskega zavoda* ln potem objavi izid popisa sa svojo državo. Mednarodni zavod bo potem objavil skupni svetovni popis.
Svrha svetovnega poljedelskega in Živinorejskega popisa je ta, da ae dobijo popolni in Msljivi podatki o poljedelstvu po celem svetu, To Js nskaj, kar do danss ša ni bilo.
Od 200 držav, vpisanih,v mednarodnem zavodu, Is kakih 60 izvaja takih popisov od I. 1900. U tri aU štiri izmed teh držsv js slučajno izvadki take popise v tekočem letu. Zsčetno delo v s vrh o svetovnss popisa js pričs-lo 1, 1996. Zbornica mednarodnega zavoda Je pripravila enostavno popisno polo ki prepisi t-ste so bili odposlsnl na vse države.
Sem ravnatelj svetovnegs po IJsdslaksga zavoda, mr. Estabrook, Ja obiskal veliko število držav v obeh polu U h, da si za* mm um »odatovaiije vlad, ln Je proučil stfcUatiša« organizacija in način popisovanja v teh dr-žavah.—PLIM.
najboljši človek Jih ima. Se bolj potrebno je tako shajališče za tukaj rojeno mladino, kjer bi Imela priliko čltaU dobro, na. predno časopisje in knjige, da hi ss vzgojila v napredno misleč* ljudi, čitalnica je zelo važno vprašanje za prihodnjo sejo. »-ko želits kaj napredka v bodočem letu. Torej ne izpustimo jo is dnevnegs reda!
Zadnjič sem bil ns seji Slov. samostojnega podpornega dru štva "Edinost;" slišal sem poro-čilo tajnika, da dne 26. decem bra ob pol osmih s večer v prizori društvo "Edinost" v Slovenskem narodnem domu dve Igri ob M osmih svsčer. Prva bo "Caro-dsjna brlvnioa," burka v enem dajanju, druga pa "Junaki,11 Šaljiv prhmr. Ker sta obs igri sa smeh, nam bosta dobrodošli, ker smo sedaj v dobi bolezni in šalo-stl. Msd odmorom bodo pa naši dobroaaaiU Jos Janko, Antoa Janko ln Frank Ravnikar zapeli nekaj* narodnih pesmi. Po Igri bo prosta zabava ln ples. Članice goiipodlnjskega kluba, bodo tudi IKistregJe navzočim s rasnimi dobrotami.
Kakor jf vsem tukajšnjim rojakom znano, je društvo "Edinost" največ pripomoglo, da so naši tukkjšnjl rojaki dobili državljanske papirje, kar Jih drugače n^^bl mogli dobiti; saj je bilo to društvo v ta namen ustanovljeno. Zatorej ja tako društvo vredno, da ga podpiramo. Vsled teg^ se vse rojake od tukaj ln sosednjih nssslbln uljud-no vsbl, da se udeležijo U, Igro
ln vesellče.
N AZNANILO IN ZAHV ALA.
S tužnim srcem naznanjamo šalostno vest, da je preminul moj ljubljeni soprog, osir. oče in brst
FRANK SVETE
Po krstki bolezni je umrl 10. deo. v najlepši moški dobi, star 36 let. Tuge, v kateri živimo IK> izgubi nJega, ni mogoče popisati. Tolaži nas sočulje Pokojnikovih in naših sorodnikov, znancev in prijateljev, kar ao dokazali s udeležbo pri pogrebu ln s darovanjem žtevllnih vencev in cvetljle. Tako odkrito sočutje vpliva blagodsjno na potrta srca pokojnikove tone, o-trok. njegovega očeta ter oata-lih sorodnikov. V dolžnost si Štejem, da se na tem meatu zahvalim vsem za tolažbo ln < obiske v težkih zadnjih urah pokojnikovega Življenja. V prvi vrati sa požrtvovalni trud mojemu svaku John deležniku. Zahvala vsem sa obilo udeležbo pri pogrebu, kakor sa v zadnji po-sdrsv darovane venca ln cvetje; očetu Fr. Svete, rodbinam mr. in mre. John Rep. mr. In mrs. Andrej Opeka. mj. in mrs. Mar- a tln Svete, mr. In mrs. Ant. Svate, mr. in mrs. Jos Brence, mr. In mrs. Val. Jereb, mr. in mrs. Gašper Drašler,, mr. In mrs. Frsnk Merlsk, mr. In mrs. Anton Svete Jr., mr. In mrs. Frank Jerina, in mrs. A. Kirn, mr. in mrs. John 2eleznlk, mr. in mrs. Frank Masac, mr. In mrs. Mih. Kauftič. mr. In mrs. Anton Nagode. mr* in mrs. John Mošl-na, mr. In mrs. John Zalar. mr. In mrs. Frank Gantar, mr. In mrs. Frank Opeka, mr. in mrs. Jak. Bssek, • mr, in mrs. ^ack Kirn, mr in mrs. And. Ogrin,, nr. in mrs. Ignac Jereb, mr. n mrs. H. Lats, mr. In mrs, Ign. Geržel, mr. in mrs. Louls Zalar, mr. In mrs. Math. Klm, mr. In
Rojakom tudi nasnanjam, da1 mrs. Jak, G r a h a k. mr
šllja vsako leto v zunsnji svet mnogo milijonov vrednosti ns najboljših "pltieapplasw. "grape-fruits" In sličnib pridelkih, •
Strašni vihsrji (hurricanes), ki dostikrst razsajajo ob obali, so dostikrat i»riza<Jfli mnogo škode in ovirali gospodarski na-
HMrik
Šolanje Je od I. 1899 obvezno
in brezplsčno, radi česar s« Js nepismenost zmsnjšsls od 83 na 40 odsto. Ns otoku Js danes kakih 2000 šol.
Portorico pa še vsdso ostaja tipična tropična dsžtl* s prebivalstvom, ki nosi na sebi žig dol-
Prebival
Pittaburg. Kana. - P. J. Mc- gndcfeoegs zatiranja. Ginlsy, bivši predsednik Kansas atvo Js šf vsdao v glsvn*m po-
Bankers asociacije, je bil te dni	*	T , LT
obsojen od treh do petnajst l«t|*ane. kl nosijo čevljs, la osUle
zspors rsdl poneverbe v zveziIT^Ilb^ i polomom banke v Frootsascu.	no«' Jitmrn
veri! 140,008 denarja I
Louisvillc, Kjr. — Albert Nis-bet, znsni tuksjšnjl sodnik, kl s velikim nsvdušsnjem deli najvišje zaporne kazni kršiteljem prohibiclje, je Ml zadnje dni obtožen, da je poneveril »4<>,'*k> pri tukajšnji baptistlčni rerkvl.
Samomor bogate vdove.
ClUcsgo. —. EUzsbeth Kose-lsnd, vdova po umrlem borzosm špekulantu. Je v torek »kočila s šestega nadsUupjs hotela Kensrood in obležal* mrtva na uliri. Kaj Je bil vzrok samomora, ni z osno.
Is« as vslkavs /
Tsrnow. Neb. — Hksplns fsr-msrjsv, katerim ao pomagali trije letalci, ss Je ts dni P*4al« ns lov ns volkove, kl so ae priklatili v to okolico in delali ve-Mko škodo ns fsrmah. Uv Je Ml uspešen, kajti P^biH so k t nt'm dnevu dvanajst volkov.
sem ptujel 60 Amsrlških dru finskih koledarjev. Kdor ga želi dobiti, ga lahko dobi pri mani v delavnici, National 8hoe Kepa i r-ing, 126 Goodlng St., ali pa na domu, 23 Fourth St.
Frank Martin Jak.
%» » sHNNNI •
( leveland. — Letos bodo u čenči In učenke Slovenske mladinske šole v Clevelandu nrire diši šs četrto Božičnlco. Že četrtič bodo pokazali ob Božiču, časa ao se naučili tekom jeseni in zgodnje zime; že četrtič bodo pokaaall, da govorijo slovenski Jezik gladko in da jim slovanska passm prsvtako ugaja in prlja kakor njihovim staršem.
Otroci so se letos zopet ruiučl* II dveh -kratkih iger In vsč pesmi, katers hočejo proizvajati ne samo p*sd svojimi starši, ampak pred širšo slovansko Javnostjo. Otroci pričakujejo, da Jih boste prišli pogledat ns samo radi tsga, ker ss vi zanimate za njih napredek v slovenščini, ampak ker boste prsbili s njimi prav prijeten božični vsčsr.
Na programu, st« dva kratki igri, ln sicer "Miklavž prihaja" in enodejanka "Dobrota Ja stro-ta", v kateri nastopajo aamo živali, Om igri je Izučila gt. An-toniJet* Himčič. ki Je zlasti z igro "Mogočni prstan" pokazala, da je mojstrska režiserka v Igri In v petju.
(Nastopil bo tudi Hokolskl naraščaj, j,
Letos obiskuje Slovensko mla djnako šolo atolnštlrideset o-trok. MM ti otroci vas pričakujmo.
(Mi starti, kl žsls, ds Bsžlčni šisš obdari njihovo otroke v Hlovi-nskem narodnem domu, asj prinsso darila v urad tajnika S. N. doma v soboto, nedeljo in pondeljek l»red božičnim dnevom. Naredimo Istoe veliko božičnlco. — Odbor.
UftTNIi A mRONlATVA.
Pa. — član društva št. 81. — Kadar pišete o rasme-fsh v nssslbini, nv»rate pod pri* obšsnim dopisom dovsIHi Vsš podpU. Glej pravila.
"VUip
Ottova, Iti. — Roy PJgrr Je bU v uirek uMt. ko Je «1(^11 na premikajoči se vlak R^itk lalsnd tslaznlce In Je firl tem padel pod kolesa;
Math. Suhadolnlk, mr. In mrs. Aug. Cepon, mr. In mrs, And. Cepon; nadalje sahvala društvom sv. Jušefa št. 68 KSKJ, društvu sv. Ane KfiKJ ter Slov, sam. podp. društvu tar dr. Marije Pomagaj KSKJ.
Kar je bil pokojni več lat člsn mestnega odbora, aldorman in član LoyaJ Ardar of Mooas, Je bilo darovanih mnogo venesv tudi od njegovih prijaUlJev mastnega odbora in drugih uradov. Najlepša zahvala za vensc županu Na Chlcaga mr. Wm. Atkin-sonu ln mastnim sldsrmanom mr. Math Slana, mr. F. Kuasev-ski, mr. B. Rause, mr. R. Shoup, mr. J. Luka. mr. G, Luna mr, Hsiir? Strobbe nadaljs No. Chlcago Polica Dep't., Norih Chlcago Fire Dspt.. Uyal Or-dr, of Mooae. Norih chlcago Ci-ty Bowllng League. St. Jossph Bsss Bsll Club, lOUi Ht. Base bsll Club ln Micksy Club Iz Ws-tertowna, Wls.
Ker Js ims! pokojni Frank štsvllae prijatelje tudi med A-merlkancl kateri vence In cvstja v zadaj I pozdrav, ss zshvsllm zs Ists tudi mr. in mrs. Fr. Vogt, mr. Ohas. V. Kiefer, mr. in mrs. James llag«rty, mr. Wm. Mutss, mr. 4n mrs. Wayne Lyon, mr. Jn mrs. W, C, Townsend. mr. M. Townssad, mssasrs. Hhislds aiul Hagerty, mr, In mrs. Jos Poto-cky mr. Fr. A c h w s r s, mr. Mas Goodman, ter učlteljstvu mr. F. E. Dsycs, mr. Fradsrick-•on, misa 0'Donall, miaa Dovršen. Zahvaljujemo ae tudi vsem znancem In prijateljem, ki so dali svoje svtomobile na raspo-lago, katerih Imena vseh mi niso znana, enako društvom sa u* dslsžbo deinjtaeij s društvenimi zastavami, ter mastni občini sa policijo, ksters Je sa sprevod u zorno delovala na promstnih križiščih. Hvala vsem ln vsa-kemu possbsj sa udslsšbo, vence, cvetja In tolsšho v tej bridki uri. — Žalujoči <istali i
Kozi Svete, aoprogas Rose, Klorenre In Frank, otroci; Frank Se ete, očš pokojnega; mra. Mary Opeka in mrs, Margaret Rep, aestre.—North'< 'hlcsgo, Iksc. 17, 11
MIMMM M svojemu ifUato-Ija ali ssrsdalks v kmmk* T Ts Js aUsI dar trajaš
mm
ta
Tiskarna S
ri
VUJna MehlMbcrg:
Zakoa ii tiskarsko SrsHo
Ali vam je znano, kdo je aedaj najragrizenejši nasprotnici zakona? Rotacijski atroj. Tiskarsko črnilo. Literatura. Ne verjamete? Prosim, potem po-uluAajte zgodbo mojega zakona.
Sedem let nem tivel »rečno a svojo ženo. Kolikor ae pač more iiveti »rečno v zakonu. Znane male radoati, neizogibne male boleati — toda vse to je bilo za naju nekaj samopoaebi um-Ijivega. Kdo bi si belil glavo zaradi vremena, ki je danea tako in jutri zopet drugačno. Kam bi prišel človek, ako bi hotel vse svoje življenje modrosloviti o vremenu, ki gs ne more spremeniti. Neki dan pe je prišla moja žena z zelo resnim obrszom in je rekis:
—	Citala sem knjigo...
Knjigo? Dobro, Ženske čita-
jo rsde knjige. To je Ae sreča. Ker ps sem morsl na to — po mojem mnenju — popolnoma brezpomembno priznanje vendarle odgovoriti, sem jo vprašal:
—	Tsko? Kakšno knjigo?
—	Svobodni zakon, je rekla in me motrila.
—	Svobodni ... Kaj ps je zopet to?
—	Kaj je to? Ključ do sreče, drsgi moj!
—	Tako... ključ do srečs?
Naj b rt c si tudi tegs založila — kakor vse svoje ključe.
Ni hotela razumeti šale. Tiskarsko črnilo jo je okužilo.
—	To je bsš ono. V tako mučno filiatraki skupnosti, kakor je najina, ne more biti prave sreče. Ali veš, na čem bolujemo?
—	Midva?
—	Da. Nsša bolezen je v tem, da imamo preveč dokumentov in premalo sreče.
Ts stavek js čitala v nesrečni knjigi o "Svobodnem zakonu/' Vprašal sem. ,
—	In kaj misliš, da je treba storiti?
—	Je že prepozno. Treba pač prenažati, je odgovorila z globoko skrbjo.
Nato mi je rszložila, kakšen mora biti resnično srečen zakon:
—	Po medsebojnem spoznanju zsčasno skupno življenje. Treba je iti v urad, tam podati izjavo: sklenila sva stopiti v zakon in jo podpisati. Ako se pozneje pokaže, da zakon vendarle ni bil zakon, se je treba sporszumetl glede ločitve, iti v ursd in tsm izjaviti: sklenila svs ločiti zakon in podpieati izjavo.
—	Kaj, ali naj se ločiva? sem jo vprežal začuden.
—	•Ne, to ne! Samo ta strašna misel, da mora biti Človek vse Življenje priklenjen na drugega!
Temo o svobodnem zakonu sem zaključil precej nevljudno. Toda zaman. Moja iena se je
naveličala zakona. Na njej je ležalo težko tiakarske črnilo.
Po nekaj tednih se je zdelo steqj* spremenjeno. Videl sem jo zopet veselejšo.
Neki dan pa je bila ponovno strašno nervozna.
—	Kaj ti je? sem jo vprašal sočutno.
Sprva vobče ni odgovorila, potem pa je rekla zelo tragično:
—	Citala sem knjigo...
—	Knjigo? Kakšno knjigo?
—	Poskusni zakon.
—	Poskusni zskon? Kaj pa
je zopet to?
—	Izvrstna knjigs, kl odkriva vso neerečo...
—	Nesreče? Ali si nesrečna?
—	Vsi smo nesrečni. Vsi, ki nosimo breme tega groznega zakona.
—	Ali je tvoj zakon tudi grozen?
—	Vsi zakoni vobče so grozni. Zakon v sedanji obliki je kulturna sramota.
—	(Prosim te, rszjssni mi...
—	Rade vol je! Ako vzame* nekoga v alužbo, si izgovoriš gotovo poskusno dobo, ali ne? Najprej hočeš vedeti, kako se izpolnjujeta in razumeta. Samo zakoni se sklepajo na slepo srečo. Brez poskusne dobe. Potem pa se pokaže, da je bil zakon za oba samo nesreče.
Vprašal sem jo ssmo:
—	Ali je tvoj zakon nesrečen?
—	Tega nisem rekla, toda
J ar k l/<>ndoat
MORSKI VRAG
, ; ffs »nflsttin« prsvsl I. M.)
• Nek momsr js od časa do časa in prav metodično, kot da bi že imel vajo, vrgel vodno posodo iz jadrovine, privezano na koncu vrvi, v morje, jo potegnil roko pod roko kvižku In zlil njeno vsebino po možaku, ležečem na krovu.
Vzdolž line je stopsl sempatja možak, če-gar slučajni pogled me je režll Iz morja, in razjarjen' grizel konec smotke. V visokost je nemara meril pet čevljev deset palcev, mogoče tudi deset in pol; vendar prvega vtlska name ni naredila njegova velikost, ampak nje* gova moč. Pa daal Je bil čvrstega života in je imel žlroka pleča in globoke prsi, ne bi moge). reči, da je njegove Čvrstost masivna. Ta moč Js bila, kakor bl dejal, mlžičasta, surova, moč one vrste, kakor jo pripisujemo suhim, krep-klm in žilavim ljudem, ki pa je bila spričo nje-govegs čvrstega života nekako podobna moči gorile. 8 tem ne rečem, da je bil v svoji zu-nsnjostl količkaj podoben gorili. Izraziti namreč skužam, kakšna js bila njegova moč, sama po sebi, ločena od njegove fizične zunanjosti. To je bilo moč, ki smo jo vajsni združevati s prvobitnimi stvsrmi, divjimi živalmi, s bitji, kakržni so bili ns drevju živeči protopiti — moč divja, beana, živa sama v sebi, bistvo življenje v tem pogledu, da Je sila gibanja, prvotna snov, is katers so se izobličils mnogovrstne oblike življenja, skratka ono, kar se zvija v telesu
ko Ji je glave odrezana in je kača kot kača mrtva, ali kar tiči v ničemur podobnem kosu želvinega mesa in se zdrzuje in vtrips ob zba-dsnju s prstom.
Tskžen Js bil vtisek moči, ki sem gs dobil pri Um možaku, ki je stopal po palubi sempatja, noge so bile močne, koraki trdni in gotovi, vsak gib mižic, od vzdiganja pleč do stisksnjs usten okoli smotke. je bil odločen in je po vsej priliki Isvirsl iz moči. ki je bils silna, nenavadna. A dasi je ta moč prevevala vsako nje-govo kretnjo in dejanje, je bila, kakor je vse kazalo, zgolj nekako znamenje stlnejše moči, ki je tičala in pretala v njem, ki je spala in se je od časa do časa samo zganila, ki pa se js vsak hip lahko pojavila v vsej silnosti kakor v srdu leva ali divjanju viharja?
Kuhar je pomolil glavo izza kuhinjskih vrst. se bodrilno zarežal proti meni in hkratu pomigoval s palcem proti možaku, ki je stopal po palubi. S tem mi je dal razumeti, da je to bil kapitan ,ali "stari" v kuharjevem narečju, človek, s ksterim moram govoriti in ga nadlegovati. da me kje izkrca. Stopil sem nekoliko korakov naprej, da bi čim prej imel sa aeboi ono, o čemer sem bil prepričan, da bo kakih P»«t burnih minut ; kar se je možak, ki je ležal vrnak na palubi, začel še bolj ailno in krčevito dušiti. Strašno ae je svijal In »gibal. Spodnja čeljust z mokro črno brado se je dvignila višje v zrak. ko so s* mu mišice na hrbtu strjevale, in prsa so m> mu vzdigala v nezavednem, instinktivnem na|M>ru. da bi dobil več traka. Pod zalizri in drugod mu je koša postajala rdečka-HtomodrlkaNta.
Kapitan ali Wolf Ursen. kakor so ga mornarji nazivali. je obstal in zrl na umirajočega. Ta končni smrtni boj Je postal tako si. len, da ga je mornar nehal polivati t vodo in je radovedno strmel vanj; posoda z vodo Je bila deloma nagnjena, da je voda curljala po palubi. Umirajoči je udaril nekolikokrat s pe-Umi po pokrovu line. iztegnil noge. se nspel v enem velikem naporu in Obračal glavo i ene strani na druge - Nato pa so mišice odjenjale. glava se je nehala obračati ln it ust se mu je Jtvjl vadihljaj, kakor da bl mu bilo močno od-leglo. Spodnja čeljust se mu je povesila, tgor.
da
nja ustnica vzdignila in prikazali sU se dve vrsti zob, rssbarvanih od tobaka. Videti je bilo, kakor da bi bil izraz njegovega obraza odrevenel v diaboličnem režanju svetu, katere-ga je bil zapustil in ukenll.
Tedajci se je zgodilo nekaj silno presenet-ljivega. Kapitan je vzrojil nad mrtvecem, iz-nenada kot strela z jasnega neba. Iž ust so mu vrsle kletvice v neprestanem toku. In to nijo bile tlsU navadne, prasne kletvice ali nedostojni izrazi. Vsaka beseda je bila bogo-k let je; in takih besedi je bilo obilo. Vršele in pokljale so kot električne iskre. Nikdar v svojem življenju nisem sllžal kaj podobnega, niti mislil nisem, da bi bilo sploh mogoče. Ker sem sam bil precej zmožen in nadarjen za književno izražanje in sem imel neko nagnjenje sa bolj silna rekla in podobe, sem cenil, lahko rečem, kot noben drug poslužalec posebno žlvoet, silo in popolno bogokletnost njegovih besedi. Vzrok vsega Uga prekllnjeva-nja, kolikor sem mogel razbrati, da je mrtvi, kf je bil prvi mornar na ladtji, pred odhodom is San Francisca žel krokat In je bil drugi dan Uko neroden, da je umrl na počet&u vožnjo in puatll Wolfa Larsena brez prvega mornarja.
- Nepotrebno je omenjati, vsaj mojim pri« jsteljem, da me je ves prizor silno pretresel. Kletvice in grde besede vsake vrsts so ml bile Že od nekdaj zoprne. Obšla me je neka potrtost, sroe mi je upadlo in lahko rečem, da se ml je kar v glavi vrtelo. Zame je bila smrt vedno nekaj svečanega, dostojanstvsnega. Bila je mlrobna v svojem nastopu, sveU v obredih. Ampak smrt v grdih, strašnih okolnostlh je bils nekaj, kar mi je bilo dotlej nekaj docela neznanega. Kakor pravim, dasi sem cenil silo gromih kletvic, ki so vrele is Larsenovih ust, me je ves dogodek vseeno neizrekljivo prstre-sel. Tisti žgoči hudournik je malone lahko osušil obličje mrtvega trupla. Nemalo ne bi bil presenečen, ako bi tisU mokra črna brada vzplamtela v plamenu in dimu. Toda mrtvi se nI zmenil za nič. Ležal je dalje s sardonskim nasmehom, ciničnim roganjem in kljubovanjem. Bil Je goepodžr položaja.
Tretje poglavje.
Wolf Larsen je iznenada nehal prokllnjatl, kakor )»• bil pričel. Prižgal si Je zopet smotfio in se ozrl okrog sebe. Zagledsl je kuhsrja.
4Wo, kuhsre?" je pričel z neko vljudnostjo, ki je bila mrzla in kakor jeklena.
"Da, gospod." se je kuhsr žurno oglasil s pomirljivim, oprsji JI vlm, pokornim. glasom.
"Ali ne misliš, da ai ekoro že dosti {stegoval tisti tvoj vrat? Nezdravo je to, aaj vsž.
Prvega mornarja ni več, in Uko ne morem I vfrpsti, ds bi izgubil še Ube. Dobro, dobro
moraš paziti na svoje zdravje, kuhare. Razumeš?"
Zadnja beseda je bila izgovorjena v značilnem nasprotju z mirobnostjo prejšnjih besedi in je poknila kot vrvlcs biča. Kuhar je vztrspeUl pod njo.
"I)s, gospod." se Je glasil krotki odgovor ln glave je itginila v kuhinjo.
Spričo ukora, kakršnega je bil dobil kuhar, se osUli mornarji niso več zsnimali minuli dogodljaj in so ss lotili dela. Vendar se Je več moš, kl so posUjsli po palubi med kuhinjo in lino in ki po vsej priliki niso bili momsrji, še nadalje tiho razgovarjalo med seboj. Rili ao lovci, kakor aem pozneje dosnal, ljudje, ki so ttreljali morske pse, ljudje, ki ao se šteli za vse več od navadnih mornsrjev.
"JohanaenI" j* 1«klical Wolf Larsen. Na U klic Js pokorno pristopil nek mornsr. "Vsemi dlen ps štvanko in sašij tistega berača. V shrsmbi ts jadra dobiš nekoliko stare jadrovine. Dobro naredi T
"Kaj ps naj mu obeaim ns noge, gospod? je vprašal mornsr po običsjnih besedah: "Ds, ds, gospod!**
1 . .. (BeUt
treba je čitati Uko knjigo, spozna človek nevsmost.
Cele tedne sem se trudil z dokazovanjem, ds se najin sedemletni definitivni zakon ne da več spremeniti v provizorij. Obljubil aem, da sem pripravljen skleniti samo poskusni zakon, ako bi se še kdaj poročil, imenovala me je barbara in nazadnjaškega človeka, ki ni vreden, da bi se zaradi njega mučile najznamenitejše glave sedanjosti.
Ze sem mislil, da je vse zopet dobro, ko je nekega večera planila v mojo sobo s plamtečimi lici in s povzdignjenim glasom rekla:
—	Citala sem knjigo...
—	Za božjo voljo — že zopet knjigo!
—	Da. In veš, kako se ime nuje U knjiga?
_Kako naj bi se imenovala?
Najbrže nekaj o zakonu.
—	Da! Nekaj o zakonu In še kako! Knjigi je naslov "To-variški zakon."
—	Tova.. ^ To bo pač podobno poskusnemu zakonu?
—	Ne! Poskusni zakon je norost, toda tovariški zakon je edf no pravi.
—	Torej, razloži mi, kdo je edino prav poročen.
—	AH ne moreU mož in žena živeti kot dobra tovariša? Interesna skupnost s strogo trgovskim značajem. Ločena posest, skupna radost. Imeti vedno občutek svobode. Ali je treba v zakonu izgubiti zavest svobodnega človeka? Ali je potrebno to sramotno suženjstvo?
—	Ali se čutiš za mojo sužnjo? sem vprašal preatrašen.
—	Ne, to ne. Toda treba je čiUti Uko knjigo, da Občuti človek poniževalnost današnjega zakona-
Bil sem resno jezen. Tri tedne nisva spregovorila niti besedice. Na tihem in glasno sem proklinjal starega Gutenberga, prvega tiskana, ki je-povzročil toliko zla za*6ncem.
Neki dan — bil je strašen dan! — sem našel svojo ženo vso objokano;
Kaj je a teboj ? sem jo skušal tolažiti. Ni odgovorila.
—	Kaj ti Je, dragica moja? Govori vendar! Kaj se je zgodilo.
Bolestno je stresla glavo f
—	Nič se ni zgodilo, toda čl-tala sem knjigo..:
—	2e zopet knjigo? Vedno
ige! Kako se ime-
"? ' <
Popolni zakon, je odgovo rila in me pogledala uničujoče.
Kaj je to — popolni zakon? sem jo vprašal zelo skeptično.
(Molčala je in jokala. Nobene besede ni hotela *več spregovoriti. Najbrže bi bilo najinego zakona konec, ako bi se ne bila v tem trenutku rodila v moji glavi pametna misel. Sedel sem k njej, jo prijel sa roko in vprašal:
—	Draga, ali hočeš, da ti povem eUro anekdoto? ■Oiprav ni hotela, vendar sem jo pripovedoval.
—	Pazi! Nekoč je živel mož z velikansko do kolen segajočo skrbno gojeno brado. Vež? Mož je bil srečen in ponosen na svojo brado dokler ga ni vprašal nekdo: Povejte kje pa imate prav sa prav svojo brado kadar spite? Nsd odejo ali pod odejo? Mož ni mogel odgovoriti, kajti vsa lete svojega dolgega bradatega življenja nikdar ni mislil na to. Od Uga dne naprej ni mogel več apati. PosUl je silno rsdoveden kje je njegova brada med spanjem. Nad odejo sli pod odejo? In ker je bila brsds zdaj zgoraj sdaj spodaj, sploh ni mogel več spati. V svojem o-bupu si je dal odrezati brada Toda tudi potem ni mogel več spati, ker je žaloval nad Izgubo svoje lepe. do kolen segajoče, skrbno gojene brade... Tako... Hotel sem ti povedati to staro snekdoto.
In. anekdota je pomagsls. Mo-js žena nI hotela več ČlUtl nobene knjige, ki ima v naslovu besedo zakon. Postala je imuna proti tiakaraksmu črnilu. In U-ko je prsv, kajti zakon Je treba nositi kakor brado. 8krbno gojeno in brez misli nanjo. Kakor hitro prične kdo filoeofirati. ne more več spati. In končno: kaj pomaga, če si damo odrezati brsdo ?
NA PRODAJ JE GROCERLISKA IN MESARSKA TRGOVINA
. V bližini (Jreensburgs, Pa., se proda veliko poslopje v katerem se nahaja grocerijaka in mesarska trgovina, ter vse priprave in orodje mize in štalsže. Groceri-ja, ki je šele dobro upeljana in je edina privatna trgovina v tem kraju. Tukaj blizu so novi pre-mogorovi in v njih še danes zaslužijo neksteri preko sto dolarjev na dva tedna. V hiši so 4 spalne sobe, hodnik, soba pripravna za kopalnico ln kuhinja. Prostor za trgovino meri 32-18 ft., voda, elektrika, itd. Garaža za karo in truck, svinjak in približno % akra zemlje, vse to se nahaja ob križišču treh cest. Resnemu kupcu se tu nudi u-godna prilika. Cena vsemu temu je le $8000. Trgovino voditi se kmalu naučite. Torej katerega veseli naj ne zamudi te prilike. Proda se radi slabega zdrav ja lastnika. Za vsa nadaljna pojasnila pišite na naslov: "SREČA", 2667 So. Lawndale Ave Chicago, 111.	(Adv.)
hitro širjenje influence se pozna v raznih državah
-Veliko širjenje influence v raznih drŽavah koncem tedna s dnem 1. decembra je povzročile precej pozornosti pri United States Public Health Service oddelku precej ekrbi." Vrhovni zdravnik, Dr. Hugh 8. Cumming je podal ustmeno izjsvo s dne 6. de-nbra. Nad 15.000 slučajev je bilo naznanjenih za vse Zedinjene države za ta teden, med tem ko jih v normal nem času le okrog 300 slučajev.
Najbolj se js raflirila v Kaliforniji, kjer »o imeli 8.213 slučajev. V Mon tani 3*72, Oregonu 296, Utah 268, ter Arizoni 800, Južni Karolini 2.718, Georgiji 344, Alabami 198 in v Indiani 261.
parite se pred prehladov
Pred najmanjiim prehladom v gla vi ali grlu.
Ne dovolite, da zlezejo doli v prsa in pljuča.
Pazite svoj život pred vlažnostjo sli mokroto.
Ds prežene prehlad hitro vzemite skodelico gorkega Bolgarskega zeliščnega čaja. To ie prava čisU seliičns zmes, ki pomaga naravi pregnati strupe iz vašega sistema. Kupite ga ss-vef Še danes pri vašem lekarnarju.
Kako obvarovati se pred prekladi ia Zri P«
Bogati sok izkuhan is finega zelišča, katerega vsebuje Bolgarski Zeliščni čaj, vzet enkrat ali dvakrat
ifiČEM
priletno pošteno žensko, ki u pripravljena vzeti gospodi* stvo. Dobra plača, sUlni dom Vse ponudbe je poslati na n» slov: Gospodinja, 2657 S. Lawn dale Ave., Chicago, IU.--(Adv
SLOVENSKA NARODNA POD PORNA JEDNOTA
tedpu, js najboljše poznan način sa vsdržanje vašega sistema v zdrai in dobrem stanju, da se obvarujete prehlada, influepčnih žermov predno pričgejo svojim smrtnim delom.
Kar nabavite si zavoj Bolgarskega Zeliščnega čaja od vašega lekarnarja ie danes. Stane samo 86c, 75c ali $1416 velik dovolj zs družini tsvoj. Ako vaš lekarnar nima tega v zalogi, tedaj vam ga mi pošljemo. Ne pošiljajte denarja, ampak plačajte pismo-noši $1.26. Naslov je: Marvel Products Co., Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa.
svoje publikacije jn * liat Proeveta za korist potrebno agitacijo svoji društev in članstva in za propj gande svojih idej. Nikakor p ne sa propagando drugih po« pornih organizacij. Vsaka 01 ganizadja Ima običajno svoj glasilo.
Torej agitatorični dopisi in ni lanila drugih podpornih org nizacij in njih društev naj se 1 pošiljajo listu Prosveta.
NAZNANILO.
Društvenim
tajnikom ln tajnici aasassja, ds mori naznaniti vse spremembe naslov članov, ter imaau ia naslove odati lih, črtanih ia izobčcsih članov 1 sna ni ti apravaištvu Prosvete, da lahke točao v redi lateaik za pošiljat Mata Proeveta. Imena ia aaslove, I tere pošljete glavnemu tajniku, «s sejo tem v arhivu la Jih spravni* se šobi. Torej )e zelo važno, 4a vi lej pošljete aa nalašč zato pripn 1 jenih UsUask vse naslove upravi Štvu Prosvete p osebij. Pri vsaki spi membi naslove apravaištvu Proavi posebej. Pri vsaki spremembi naak saj se vselej omeni stari ln novi 1 slov. UprainHfevo uljudao speli da društveni tajniki la tajnic to «1 števajo.—Philip Godina. upravitelj
ITALIJANSKE HARMONIKE
Ml ts*. I u Jamo ia inportlvame varil »r« a • J t i Mili rodno S>
SUATTA SSBBNSLLI S CO. Utaad Am Da*, i«.
IZVRSTNA PRILIK*
Člani in članke S. N. P. J.
Sedaj lahko dobite liat Prosveta vsak dan za eno leto ia knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $6.00—ako nam pošljete brez odbitka svoto $6.S0.
Ali pa tri knjige: v SLOV.-ANGLE&KA SLOVNICA, vredna 92.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna $1.50, in PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skopal vrednost $5.00 in dnevnik Prosveta za eno letiš za svoto $6.30.	i
To velja sa člane S.N.PJ. sa vsi stare in nove naročnike. Ne člani pla čajo $7.60.
—	ue zopet te strašne knjig nuje ta knjiga'
—	Popolni z
Zakaj ljudje zgube meč in energijo.
* živina In muakulariM oalabalo* vodi v bo-'•"•n i« k boladlna«. kot naprabavnott. .ia* apatit, obiatn. ali n»*tiurna n.r*daoatl, aa-prtnica. glavobol. omotični aunkl, utrui.no.t, »guba spanca. oalab.ll organi, slaba kri. va*. na utrajanoat. onamoglost In aa aploino slabo adratJa.	. .
Me. Orvlla Nad.au, Whltnaavlla. Masa. do-i>ov«iuJ«, kako Ja Nuga-Ton. njaftiu povrnil adravja po patlatnam bofehanju. On pravit "Nuga-Ton. ni j« naradll valiko dobrega. Sedaj lahko spim .ao no« In Imam dobar ape-tit. Pat lat aa« poakulal raaaa adravila In vat brra oapaha. ampak sam neM pravo adra-vilo v Nuga-Ton.. Lapa hvala vaa aa dob-li.no dobroto." A*o vi trpita aa katsrokoil »m.njano bolaaaa, tadaj ja vala	da
prMaete jama ti Nuga-Ton«. VI lahko to kupita v vaaki prodajalni adravtl, ali pa ako trgov* taga nima v aalogi. lahko a ti a vaa narodi od trgovaav t sdravill na
(Adv.)
Lahko dobite pol leta dnevnik Proevsta ln skupne | vrednosti sa $2J0 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE ln HRBTENICO in INFORMATOR ako nam pošljete sveto $8.90. Nečlani pošljejo $4.50. Ali pa ia'$2.90 pol leta list Prosveta in knjigo JIMMY HIGGINS. Nefiani $«.50.	_
UJ	——
To vse velja sa stare in nove naročnike. Vaak mora poslati celo svoto brez odbitka. Denar in naročila pošljite na upravništvo na naalov:
PROSVETA, 2657 So. Lanmdale Ave„ Chicago, IIL
Pošiljam $ Ime
.......M..............
......................a.................................••••••••»«»•«»••••••••••• ••••••
.....M.............. *••••••«»«»•»••»•••» ...........M.......... .........•••••••••
Naslov
Država. •eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeSeeeeeeeeeeeeeeeeeee
CL društva
>eeeeeeeeeeeeeteeeeee
!l,!"ir'.rinr'rrvrvv.• * tvjnjrrrrrrrr*rrr^ririr • ^rrrifjrf:
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slova&kem, češkem, nemškem« angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA HfA, ČLANSTVO S.N>Jn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ^
Cene zmerne, unij sko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne
I NAROČITE SI KNJIGO 'AMERIŠKI SLOVENCI/
PttKe pe Isfonaadjs na
S- N. Ps J. PRINTERY
2667-59 So. Lanmdale Avenue
. CHICAGO, ILL.
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA