PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 6 (5984) TRST, petek 8. januarja 1965 VČERAJ NA ZBOROVANJU ki se je na svojih dosedanjih ‘‘Sokih položajih iskreno zavzemal za razvoj dobrih sosednih in j DANES Sklep Indonezije o izstopu iz , BN torej je dokončen, čeprav U l“nt Je vedno pričakuje odgovor b® poziv, ki ga je poslal Sukarnu. *ntlonezijski predsednik je namreč v®eraj v Džakarti na javnem zbo-favanju odločno izjavil, da je po **Volitvl Malezije v Varnostni SVet, sklep o izstopu Indonezije bbpreklicen in da ne bodo več Proučevali možnosti njegovega bfeklica. Prva posledica te vesti •P* Pospešeno pošiljanje britanskih yoiakov na malezijsko področje l* izjava predsednika britanske v 9(ie Harolda VVilsona. da znaša javilo teh vojakov 50.000, ker je Malezija življenjsko važnega po-mena za Veliko Britanijo, ki na-bierava izpolniti vse sprejete ,0brambne obveznosti*. Hkrati pa ** Ponavljajo vesti o koncentra-I J' indonezijskih čet na Borneu J" Sumatri. Tako se ustvarja na ebi področju vedno bolj nevarno " napeto stanje, ki utegne po-J?r°čiti tudi zelo hude posledice, ^ato je tudi predsednik jugoslo-“diske vlade včeraj izrazil zaobljenost in poudaril, da je in-. "bezijski sklep daljnosežen, ker j® Ozn edini forum za mirno re- 0 van j e vseh mednarodnih sporov. lO glavnem mestu Vietnama, jtr po vojaškem udaru še vedno *a*te velika zmeda, je nastala fceraj precejšnja panika. Iz kro-r*v ameriškega poveljstva so ai*lreč prišle vesti, da namerava-® Čete Vietkonga obkoliti glavno 1 e®to Južnega Vietkonga in ga blirati s prekinitvijo vseh cest-'b in rečnih poti. Tudi spora-®bi med ZDA in vojaškim odbo- *b mladih generalov — kljub aPovedi — še ni bil dosežen, stočasno pa je severnovietnam-i a vlada ustrezni mednarodni «W*ii poslala noto, v kateri j ?testira proti ameriškemu in 'žnovietnamskemu bombardira-v,lb dveh krajev na ozemlju Se-j ^sga Vietnama ter zahtevala, jj se take provokacije, ki so ved-bolj pogoste, preprečijo. Predsednik Johnson je po svoji ®slanici predložil parlamentu s,erai poslanico o javnem zdrav-stVu. v kateri se predlagajo u-,(*'**bl ukrepi zlasti za pobijanje j ®bih bolezni, raka in infarkta ver ukrepi za bolezensko zavaro-(.^bje vseh oseb, ki so starejše od let. V prihodnjem tednu bo-® sledile še poslanice o izboljša-lirt **°tetva. o pomoči inozemstvu ki spadajo v okvir Kennedy-, Vega programa za dosego «vell-® družbe*. j P Italiji se še vedno nadaljuje-Polemike med strujami v kr-j abski demokraciji, ki bodo ver-Ul*° zaključene šele v prihod-zasedanju glavnega odbora prijateljskih odnosov z Jugoslavijo in za utrditev miru na svetu. Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada v duhu sprejetih načel na kairski konferenci voditeljev držav in vlad sklenila umakniti svoje diplomatsko osebje iz Leopoldvilla. Jugoslovanska vlada je pri tem upoštevala tudi dejstvo, da kongoška vlada uporablja tuje najemnike za borbo proti lastnemu ljudstvu in da se odkrito angažira proti interesom narodov Afrike in preprečuje dosego take rešitve, ki bi odgovarjala interesom Konga, enotnosti Afrike in miru na svetu. Dodal je, da se od kongoške vlade ni zahtevalo, da umakne svoje osebje iz Beograda. Vest o sklepu vlade Indonezije, da izstopi iz OZN, je po besedah Blagojeviča, jugoslovanska javnost sprejela s presenečenjem in zaskrbljenostjo kajti Jugoslavija je vedno dajala največji pomen organizaciji OZN, ki je kljub raznim pomanjkljivostim in slabostim nenadomestljivo sredstvo za ohranitev svetovnega miru in odstranitev vseh oblik odvisnosti in neenakopravnosti v mednarodnih odnosih. «Sklep Indonezije«, je poudaril Blagojevič, «je daljnosežnega pomena.« V zvezi z intervjujem avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega ljubljanskemu radiu Je zastopnik državnega tajništva izjavil, da ima Jugoslavija z Avstrijo razvite dvostranske odnose in da bo obisk avstrijskega kanclerja Klausa v Jugoslaviji dal pobudo za nadaljnji napredek teh odnosov. O datumu obiska se treriutno vodijo razgovori. Datum nadaljevanja jugoslo-vansko-avstrijskih trgovinskih pogajanj, ki so bila prekinjena zaradi nepopustljivega stališča avstrijske delegacije ter jugoslovanskih zahtev po nadaljnji liberalizaciji u-voza, še ni določen. V zvezi s sklepom zahodnonem- ške vlade o zastaritvi nacističnih zločinov je Blagojevič opozonT novinarje, da je ta sklep naletel na negativno reakcijo celo v državah, ki jih nacizem ni neposredno prizadel. Negodovanje mednarodne javnosti je toliko bolj upravičeno, ker bi izvajanje tega sklepa omogočilo zločincem neovirano delovanje v javnem življenju Zahodne Nemčije in bi povečali svoj vpliv kar bi bilo ne le proti njenim interesom, temveč tudi proti interesom celotne mednarodne skupnosti. Negodovanje in protesti jugoslovanske javnosti so popolnoma razumljivi spričo žrtev, ki jih je Jugoslavija pretrpela zaradi na-cizma. B B. ki se bo začela ob 22.30. Poveljnikom ladij pa so svetovali, naj podvojijo budnost in naj takoj sporočijo oblastem sleherni sumljiv incident. Danes je prispel v Kualalumpur britanski pomočnik obrambnega ministra Pred Mulley. Izrazil je upanje, da «bo Sukamo pazljivo proučil ves spor prej kot bo napadel Malezijo«. Mulley je mislil na vesti o koncentraciji indonezijskih čet na Sumatri In vzdolž meje na otoku Borneu. Razpravljal bo s predsednikom malezijske vlade Abdulom Rahmanom o indonezij-sko-malezijskem sporu. Poudaril je, da britanska vlada pozorno zasleduje razvoj položaja ter dejal, da bc njegova vlada poslala nova oja-čenja na to področje, «če bo to zahteval položaj«. Povedal je tudi, da so več skupin britanskih padalcev že poslali v Singapur. Britanski predsednik vlade Ha-rold Wilson je poudaril danes, da je Velika Britanija sklenila, da bo ((Maleziji pomagala ohraniti neodvisnost« in da bo ((prevzela vso odgovornost v obrambi jugovzhodne Azije«, kljub trenutnim gospodarskim težavam. Wilson je izjavil, da je bila v strateškem pogledu britanska pomoč Maleziji ((nagla in varna«. Povedal je, da je ta pomoč v pošiljanju 50.000 mož v Malezijo, od katerih je 10.000 na Borneu. Rekel je, da je položaj Anglije na tem področju še prav posebno važen. V Kučing, kjer je britansko oporišče, je prispelo včeraj petsto «Scots guard«. Iz britanskega letalskega oporišča Lineham bo jutri odpotovalo še sedemdeset padalcev, sedemdeset padalcev pa je odpotovalo že danes zjutraj. Iz New Yorka poročajo, da je stalni delegat Malezije pri OZN Radakrišna Ramani izročil predsedniku Varnostnega sveta pismo malezijske vlade, v katerem se zahteva pomoč OZN «v primeru, če bi Indonezija napadla Malezijo«. Malezijska vlada ne zahteva takojšnje pomoči, temveč poudarja, da bi v primeru nuje Malezija rada sprejela «silo miru Združenih narodov«. V pismu se poudarja, da se vzdolž meje z Malezijo koncentrirajo indonezijske čete. V Londonu Je bila danes popoldne nenadoma sklicana seja britanske vlade. Zaradi tega je moral zunanji minister Walker prekiniti svojo predvolilno kampanjo za prihodnje nadomestne volitve v Ley-tonu, in se takoj vrniti v London. O dnevnem redu vladne seje se ni moglo ničesar zvedeti. Opazovalci poudarjajo le, da je bil navzoč tudi minister za kolonije Grenwood, ki skrbi predvsem za sektor Ade-na in za južnoarabsko federacijo. Pripominja se, da je bila seja brez dvoma važna in da so na njej verjetno razpravljali o Srednjem in Daljnem vzhodu ter s tem v zvezi tudi o «Sukamovi grožnji, da bo napadel Malezijo, ter o britanskih obveznostih s tem v zvezi. Visoki britanski komisar za Malezijo lord Heath je danes odpotoval v Kualalumpur. Pred odhodom je dejal, da «ni vznemirjen zaradi položaja na Daljnem vzhodu, ki pa kljub temu zahteva izvajanje nujnih preliminarnih ukrepov«. Indija-Kitajska, NOVI DELHI, 7. — V uradnih krogih v Novem Delhiju izjavljajo danes, da so obtožbe Pekinga, na podlagi katerih so indijske čete baje vdrle na kitajsko ozemlje na meji Sikima, «brez podlage« in ((navadna izmišljotina«. Te obtožbe vsebuje nota, ki so jo izročili 3. t.m. indijskemu veleposlaniku v Pekingu, ki je pa indijska vlada u-radno še ni prejela. V teh krogih se pripominja, da je «vojna komunikejev« in protestnih not dosegla isto intenzivnost, kot leta 1962. ko je Kitajska vdrla na Indijsko ozemlje. Zagonetna nota SZ LONDON, 7. — Sovjetska vlada je izročila angleški vladi sporočilo, glede katerega ni moč izvedeti nič točnejšega. V zgodnjih večernih u- rah je Wilson sprejel sovjetskega veleposlanika Soldatova, ki mu je izročil to sporočilo. Vladni glasnik je le zanikal, da bi se sporočilo nanašalo bodisi na predviden obisk predsednika sovjetske vlade Kosi-gina v Londonu, bodisi na obisk Wilsona v Moskvi; dodal je le, da to sporočilo spada «v okvir normalne izmenjave mnenj, ki je v teku med obema vladama«. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da sta Wilson in Soldatov govorila o vprašanju, kako preprečiti širjenje jedrskega orožja. PREPLAH V GLAVNEM MESTU JUŽNEGA VIETNAMA Čete Vietkonga nameravajo obkoliti Sajgon in ga izolirati v Nova ofenziva Vietkonga na področju Binh Gia - Velike izgube vladnih čet v lanskem letu - Sporazum med ZDA in vojaškim svetom še ni dosežen VARAŽDIN, 7. — V Varaždinskih toplicah pri Varaždinu se je pripetila včeraj huda nesreča. Eksplozija-jeklenke z butan plinom je poškodovala trinajst delavcev zdravilišča. Sedem so jih s hudimi opeklinami pripeljali v varaždinsko bolnico. Od bolnikov v zdravilišču nd bil nihče poškodovan. Vzrok nesreče še ni ugotovljen. SAJGON, 7. — Sodeč po vesteh iz ameriških vojaških virov, vlada v Sajgonu precejšnja panika. A-meriško poveljstvo ugotavlja namreč vzhodno od mesta vedno .večjo aktivnost narodnoosvobodilnih čet Vietkonga, ki nameravajo baje obkoliti mesto. Trdi se, da gre za povsem realno možnost, zlasti spričo zadnjih napadov čet Vietkonga v zadnjih tednih, 'predvsem v bitki za Binh Gia, kamor so poslali precejšnje enote vladnih čet. V ameriškem poveljstvu ne izključujejo, da bo poveljstvo čet Vietkonga najprej skušalo izvabiti daleč od Sajgona precejšnje rezerve vlad-' nih čet zato, da bi potem lahko čete Vietkonga obkolile mesto ter prekinile cestni in rečni promet. Medtem pa se je zvedelo, da so danes čete Vietkonga začele z povo ofenzivo na področju Binh Gia. Gre baje za štiri bataljone ki so se udeležili bitke pri Binh Gia in so neznano kam izginili. Danes pa so se pojavili v kraju Ngaj Giao, ki leži samo 7. lem severnovzhodno od Binh Gia. Po prvih poročilih ameriških letalcev gre za okrog dva tisoč vojakov, ki se premikajo v dveh kolonah v severni smeri. Lov- ski bombniki iiSky-Raiders» so takoj stopili v akcijo in nenadno bombardirajo zadevno področje. A-gencija ((Vietnam Press« piše, da iz zaplenjenih dokumentov sledi, da namerava Vietkong uresničiti naslednji načrt: pohiteti s sabotiranjem, sodelovati pri protivladnih demonstracijah, okrepiti propagandno akcijo med prebivalstvom, ki naj zahteva mir in začne s proti-aroeriškim gibanjem. Tajne organizacije v Južnem Vietnamu naj bi poskušale povzročiti nerede in ustvariti napetost. Hkrati se v navodilih poudarja, da se bodo istočasno z izvajanjem tega akcijskega programa začele velike vojaške o-peracije, ki bodo politično in propagandno akcijo podprle. V glavnem mestu Severnega Vietnama je bilo objavljeno sporočilo Vietkonga, ki vsebuje podatke o vojni v lanskem letu. Enote ljudske vojske Vietkonga so lani onemogočile in vrgle iz stroja 230 tisoč sovražnih vojakov, od katerih 2.lil Američanov, poškodovale ali sestrelile 1024 letal, uničile 922 avtomobilskih vojaških vozil, potopile ali poškodovale 292 stražarskih čolnov ter zaplenilo 17.596 kosov ...............IIIIIIIIIIHIIII...................................... PREDSEDNIK REPUBLIKE SARAGAT SE JE PRESELIL NA KVIRINAL Levica KD zahteva odkrito diskusijo o vprašanjih politike, vlade in stranke Na sestanku pristašev «Forze nuove» so pozdravili izvolitev Saragata in izrazili solidarnost z Donat Cattinom in De Mito - Vecchietti brani zadržanje PS1UP pri predsedniških volitvah RIM, 7. — Predsednik republike Saragat se je preselil danes ob 10,15 iz svojega stanovanja na Lungotevere Flaminio na Kvirinal, nato pa je sprejel na razgovor finančnega ministra Tre- mellonija. ......... Danes so se sestali pristaši levih struj sindikalistov m ((baze« KD, ki so se povezali v enotno strujo «Forze nuove«. Po tem, kar pišejo prvaki teh dveh struj, se da sklepati, da si- bodo prizadevali doseči enoten nastop vseh levih struj na bližnjem zasedanju glavnega sveta KD, ki bo sredi tega meseca, da bi se mogli tako uspešno zoperstaviti pritisku dorotejske skupine, ki je do sedaj vedrila in oblačila po svoji volji. S tem v zvezi je zanimivo, kar piše odv. Galloni, eden od prvakov «baze» KD v borbenem tedniku te struje, ki izhaja v Firencah, namreč v ((Politični. «Da bi premostili te notranje razmere v KD, ni moč privoliti v poskus, da bi vso odgovornost za to, kar se je zgodilo, zvrnili na manjšinske struje ali na proporcionalni sistem, niti je moč predlagati razpust ali ublažitev stališč, ki jih zagovarjajo razne struje, kakor predlagajo nekateri... Bistveni činitelji, da bi KD mogla izvršiti svojo nalogo v zvezi z levim centrom, je enotnost demokrščanske levice. Razcep de-mokrščanske levice blokira stranko in nudi zmernim skupinam široko možnost manevriranja in Izgovora s tem, da si skušajo izbrati tisto levico, ki jim bolj konveni-ra, kar jim omogoča, da Izrabljajo eno levico proti drugi. Levica KD, ki bi bila zmožna premagati stara nasprotja in ponovno nastopiti združena z več kot 43 odst. strankine moči, bi mogla igrati odločujočo vlogo v KD«. Vse to je res; toda kako doseči združen nastop med «Forze nuove« In pristaši Fanfanija, ko pa vemo, da so že davno minili časi kongresa v Neaplju, na katerem so se te sile povezale s pristaši Mora- in potegnile za seboj dorotejce. Zmagovalec na tem kongresu sicer ni bil Fanfani, ki Je prvi zagovar- ...m im,imiiiiiuniHn,,,HinuimiiiiiiimimiiniinnHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiimiminium»HiHimiiiiniiiniiiiii"n»niH»iiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii POSLANICA O JAVNEM ZDRAVSTVU Johnsonovi predlogi za pobijanje srčnih bolezni, raka in infarkta Prihodnji teden bodo sledile poslanice o šolstvu, pomoči inozemstvu in vesoljskih raziskavah - Opozicija društva ameriških zdravnikov WASHINGTON, 7. — Predsednik leznl, 12 milijonov jih ima vnetje Edgar Faurc in pomoč Francije ZAR PARIZ, 7. — Bivši predsednik francoske vlade Edgar Faure se je vrnil danes iz ZAR, kjer je imel zasebne razgovore z egipt-skimi državniki in tudi z Naserjem. Na letališču je ob prihodu izjavil, da ga je začudila okoliščina, da je de Gaulie izredno popularen na srednjem Vzhodu. Dejal je, da je zadovoljen s svojim obiskom v Egiptu, hkrati pa je zanikal, da bi mu francoska vlada zaupala neko neuradno diplomatsko nalogo. Vsekakor pa je izključil, da bi se to njegovo sedanje potovanje moglo primerjati z onim, ki ga je opravil na Kitajskem, ko Francija še ni imela diplomatskih odnosov s to državo. Ko je odhajal iz Kaira pa je Faure izjavil, da ni nobenih ovir, ki bi preprečevale razvoj sodelovanja med Kairom in Parizom; pripomnil je, da Francija daje pomoč, ne da bi bila ta pomoč podvržena pogojem političnega ali vojaškega značaja. Johnson je danes pozval kongres, naj začne čim prej obravnavati obširen program za zboljšanje javnega zdravstva in za pobijanje treh glavnih vzrokov umiranja v ZDA, ki so: srčne bolezni, rak in infarkt. Gre za prvo Johnsonovo poslanico, ki bo predložena obema zbornicama parlamenta. V poslanici se priporoča predvsem: 1. organizacija mreže pokrajinskih centrov za pobijanje srčnih bolezni, raka in infarkta in 2. izvajanje programa za bolezensko zavarovanje starcev, ki bi ga financiral poseben sistem socialnega skrbstva. Johnson ne navaja višine stroškov, toda nekateri funkcionarji pravijo, da bi znašal državni izdatek v prvih petih letih 1.200 milijonov dolarjev. Poleg tega je Johnson predlagal izvajanje sedanjih programov ali pa sestavo novih za socialno oskrbovanje mater in otrok, za rehabilitacijo invalidov, za razvoj službe, ki bi skrbela za slaboumne, za modernizacijo zdravstvene opreme v vsej državi in za šolanje večjega števila zdravnikov in zobozdravnikov. Dalje je Johnson zahteval od kongresa, naj odobri zakone, ki bi omogočili zveznim oblastem učinkovitejše nadzorstvo nad proizvodnjo in razdeljevanjem zdravil, ki vsebujejo droge. Predsednik je pouda ril, da so bili storjeni že precejšnji koraki za zboljšanje zdravstvene službe. Toda pri lem je navedel: da Je še vedno 48 milijonov oseb, ki bodo zbolele za rakom, da Ima skoraj 15 milijonov oseb srene bo- sklepov in revmatizem, 10 milijonov je živčno bolanih in 126.000 oseb postane vsako leto umsko omejenih. Johnsonov program obnavlja v glavnih obrisih že znani Kennedy-jev načrt hkrati pa vključuje številne povsem nove ukrepe. Predvsem predvideva širši sistem socialnega skrbstva na podlagi obveznih prispevkov, tako da b! bile vse osebe, ki so starejše od 67 let, deležne medicinske in kirurške brezplačne pomoči, ne glede na njihovo zaposlenost. Z drugimi besedami; Johnson predlaga tako , meno val «Welfare State« britanskega tipa, na podlagi katerega Je preskrbljenih 19 milijonov oseb. Toda ameriška organizacija zdrav, nikov «AMA» se Je doslej vedno z vsemi silami takim načrtom in programom upirala, vendar pa bo demokratična večina, ki Jo Je Johnson dosegel na zadnjih volitvah, omogočila, da bo parlament program odobril. Današnji Johnsonovi poslanici bodo v kratkem sledile še štiri druge poslanice, in sicer o zvezni podpori za šolstvo, o reformi doseljevanja, o pomoči inozemstvu in o vesoljskih raziskavah. Sledilo bo nadaljnjih petnajst poslanic v prihodnjih tednih. Johnson je danes sprejel v Beli hiši skupino ameriških gospodarstvenikov, ki so pred kratkim obiskali ZSSR in se razgovarjali s Ko-slginom, Mikojanom, Brežnjevom, Gromikom in drugimi sovjetskimi voditelji. Danes so predsedniku izjavili, da želi Sovjetska zveza razpravljati o rešitvi vseh vprašanj, ki ovirajo trgovinsko izmenjavo z ZDA. Gre predvsem za ‘sovjetski dolg iz znanega programa ameriških posojil med drugo svetovno vojno. Gospodarstveniki so izrazili prepričanje, da Sovjetska zveza v resnici iskreno želi povečanje trgovinske Izmenjave ter poudarili, da so sedanje ovire škodljive končno tudi za ZDA. ker Sovjetska zveza dobavlja v drugih zahodnih državah vse tisto, kar potrebuje. Johnson pa je s svoje strani Izjavil, da «nl boljšega sredstva za medsebojno spoznavanje kot mirna In plodna trgovina« Obljubil je, da bo predloge gospodarstvenikov pazljivo proučil ter pripomnil, da je možnost razvoja s socialističnimi državami omenil že v svqjem nedavnem govoru pred parlamentom. Sneg v Sahari RABAT, 7 — Maroko je zajel v teh dneh Izredno hud mraz. V neki oazi, ki je na skrajnem jugu države, v mestecu Gulrr.ini, je ponoči zapadel sneg, česar ne pomnijo že mnoga desetletja. Občutno znižanje temperature je posledica mrzlega vala, ki prihaja z Groen-landije. MOSKVA, 7. — Francoski minister za informacije Peyrefitte je prispel daines v Moskvo na tridnevni obisk. Na letališču ga je dočakal v imenu sovjetske vlade Mesjacev, predsednik državnega odbora za radio in teievizijo. Amintore Fanfani jai potrebo sodelovanja s socialisti, ampak Moro. Moro pa je kasneje podlegel pritisku dorotejcev in Fanfani je Izgubil predsedstvo vlade. Od tod slaba kri med obema poli tikoma in nejasna stališča Fanfanija, ki se rad proglaša za moža levice, hkrati pa je pripravljen iz osebnih razlogov, paktirati z doro-tejci. Prav nihanje Fanfanija ima v mislih Granelll, ki je v svojem včerajšnjem govoru v Milanu dejal med drugim, da predstavlja oviro na tej poti tudi ((dvoumno zadržanje skupin, ki prav zaradi nedvoumnih zaslug ki so si jih pridobile v nekaterih bitkah v preteklosti, ne morejo še nadalje izpostavljati stranke cepitvam, ki so posledica taktitizma onega, ki prehaja z lahkoto z ene pozicije na drugo, pri čemer opira svoje zadržanje na pretirano osebnostna gledanja«. Na sestanku članov glavnega sveta KD in članov vlade, ki pripadajo struji «Forze nuove« (predsedoval je Toros, poročal je Donat Cattin, diskusijo paje zaključil Pa store), In na katerem so izrazili svoje veliko, zadovoljstvo nad izvolitvijo Saragata za predsednika republike, so sklenili, da bodo zahtevali na zasedanju glavnega sveta »odkrito diskusijo o političnih, vladnih in strankinih vprašanjih, da b' javno primerjali obstoječe teze in stališča za jasno relansiranje linije levega centra in da b! določili pogoje za demokratično sožitje, stvarno enotnost in s tem politično pobudo stranke. Smatrajo, da je nemogoč vsakršen sporazum pred diskusijo glavnega sveta. Predstavniki 'Forze nuove’ so potrdili svojo popolno solidarnost z Donat Cattinom in De Mito in so se sporazumeli glede oblik, kako Jima jo bodo izkazali«. (Donat Cattin in De Mita sta bila namreč suspendirana, ker nista hotela glasovati za Leoneja, ko je prejel tudi glasove fašistov; prvi je bil suspendiran za eno leto, drugi pa za šest mesecev.) Tajnik PSIUP Vecchietti je napisal uvodnik za «Mondo nuovo«, v katerem se spominja prve obletnice ustanovitve stranke in zatrjuje; da se je stranka izkazala «za veljavno in nujno orodje, da bi delavskemu razredu ponovno dali socialistično komponento, ki jo je zgodovinsko že poosebljal P$I». Ko se zadržuje na potrebi, da se ((obnovi tradicionalna enotna razredna politika«, Vecchietti opozarja, da je to mogoče predvsem pod dvema pogojema: «prvič, da se tradicionalna enotna politika ne razširi le propagandno na vse delavce, vštevši katoliške delavce; dru- gič, da je enotna akcija usmerjena k preobrazbi meščanske družbe, ne k utrditvi temeljev kapitalizma, ampak da bi ga presegli s programi vmesnih reform, ki naj povzročijo izbruh sedanje krize meščanskega reformizma«. Ko se zadržuje končno na predsedniških volitvah, Vecchietti zatrjuje, da so bile te volitve zanje prilika za uničenje «vsaj treh bajk glede PSIUP: da je namreč stranka abstraktivnih maksimalistov, brez konkretnih alternativ proti levemu centru; da so neozdravljivi razkolniki, katerih edini smoter je obrekovati PSI; da so kriptokomu-nisti, ki morejo sicer godrnjati, vendar pa se vedno podredijo KPI. To smo storili z doslednostjo linije, ki smo ji sledili do zadnjega glasovanja v podporo Fanfani-jevi kandidaturi, da bi tako opogumili levičarske in katoliške sile, ki jih je ponižalo in prekoračilo zmerno zavezništvo Rumor - Moro-Saragat - Nenni; z glasom za Nen-nija, proti Saragatu, ki je postal kandidat dorotejcev; z odklonitvijo, da bi sledili tovarišem komunistom pri sporazumu Tanassi-Lon-go za izvolitev Saragata, ki je objektivno prekoračil nas in demokrščanske levice, in samo levico PSI«. orožja. Poleg tega je bilo lani uničenih 1391 položajev. Vrhovno poveljstvo severnoviet-namskih oboroženih sil pa je poslalo mednarodni komisiji za premirje noto, da se je več ameriških in južnovietnamskih vojnih ladij in ladij prejšnjo noč približalo otoku Conco in ga petnajst minut bombardiralo. fiato omenja tudi, da so ameriške in južnovietnamske ladje bombardirale kraj Mujdoc v Severnem Vietnamu in opozarja komisijo, da se «take provokacije vedno bolj pogosto ponavljajo«. Severnoviet-namsko poveljstvo zahteva, naj komisija poskrbi za nujne in učinkovite ukrepe, da bi se ponavljanje takih nevarnih akcij preprečilo. V Sajgonu je tudi politični no-ložaj še vedno precej zmeden. Danes poročajo, da se je po vojaškem udaru 20. decembra lani. t. j. po dvajsetih dnevih, vendarle zgodilo nekaj novega. Ustanovljen je bil poseben «odbor za zvezo«, ki ima nalogo poiskati rešitev krize. Ta odbor sestavljata dva predstavnika vlade, ki sta oba njena podpredsednika, dva predstavnika oborožeifih sil (povelinik letalstva in poveljnik mornarice) in predstavnik veleposlaništva ZDA. V Washingtonu pa v državnem denartmanu danes zjutraj niso hoteli komentirati obtožbe o bombardiranju severnovietnamskega o-zemlja. Pač pa opazovalci poudarjajo, da bo zelo verjetno prišlo do razprave o Južnem Vietnamu v senatu, ker je to že več senatorjev predlagalo. Državni tajnik Rusk je komisiji za zunanje zadeve poslanske zbornice govoril o ((notranjih težavah«. V zvezi s tem se navaja sedaj izjava predstavnika državnega departmaja Roberta Mac Loskeyja, iz katere sledi, da je v zadnjem trenutku neka »težava« blokirala dosego sporazuma med južnovietnamsidm vojaškim odborom in ZDA, ker so ZDA zavrnile formulo, ki jo je vojaški odbor predlagal. Ciper ANKARA, 7. — Dnevnik «Mili-jet» zatrjuje, da je neki član sovjetske parlamentarne delegacije, ki se sedaj mudi v Turčiji, dal temu časopisu sledečo izjavo: • ZSSR je naslonjena uveljavljenju federativnega sistema na Cipru. Nemogoče je izsiliti Turke ali Grke. Živeti morajo skupaj, ko dve republiki živita v ZSSR druga ob drugi. To je naše stališče, ki smo ga obrazložili turški vladi. Naža teza je zelo. blizu turški tezi, je skoraj enaka Ne bi mogli odobriti zadržanja Ma-kariosa, ki prakticira rasizem in hoče «enosis» (združitev z Grčijo). Fiat za zagrebške poplavljence ZAGREB, 7. — Zastopnik turin-ske tovarne avtomobilov Fiat inž. Enzo Fabretti je izročil danes v Zagrebu ob navzočnosti generalnega konzula Italije Antonia Restiva mestni skupščini 500 darilnih paketov z volnenimi odejami, volno in igračkami za otroke poplavljenega področja. Predsednik mestne skupščine Zagreba Pirker se je za darila iskreno zahvalil. iiiliiiiiiiHiiiiiiMiiTiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiivmifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuuiiiiiiiiiiii VEČSTRANSKA JEDRSKA SILA NATO Nov angleški načrt Pomenki o razorožitvi Pogosti neobvezni razgovori Carapkin-Foster v Washingtonu LONDON, 7. — Britanski minister obrambe Denis Healey je danes izjavil, da je ponudba Velike Britanije, da postavi svoj »jedrski kontingent pod kolektivno nadzorstvo atlantskega pakta, popolnoma zrevolucioniral položaj znotraj NATO* *. Dejal je, da je na ta način prvič dobila razorožitev prvorazredno vlogo v obrambni politiki britanske vlade. Poleg tega je britanska ponudba »spremenila vzdu.je v atlantskem paktu«. Pred nekaj meseci se je zdelo, da se atlantski zavezniki u-kvarjajo samo z nenehnimi spori Okrog načrta večstranske atlantske jedrske sile in da obstaja celo »možnost ločenega sporazuma med ZDA in Zahodno Nemčijo«. Sedaj pa se »novi načrt za večstransko jedrsko silo obravnava v bolj iskrenem ozračju, tako da ni več groženj z ultimati ali z lažnimi roki«. V Washingtonu pa so danes ameriški funkcionarji sporočili, da ie bilo v Washingtonu prejšnji teden med ZDA in ZSSR vrsta razgovorov o razorožitvi. Ravnatelj ameriške »Ustanove za razorožitev in za nadzorstvo nad oborožitvijo« William Foster, je poslal načelniku sovjetske delegacije na ženevskih razorožitvenih razgovorih Semjonu Carapkinu vabilo, naj pride v Washington iz New Yorka, kjer je sodeloval pri delu OZN. V torek ga je povabil na kosilo ter se z njim ponovno sestal sinoči na večerji. Ameriški funkcionarji opozarjajo, da je šlo za »vračanje Carapkinovega gostoljubja v Moskvi med razgovori o prekinitvi jedrskih poskusov«. Toda poudarja se, da je prišlo tudi rlo obširnih diskusij o razorožitvi. Vendar pa doslej še ni zna-' shington. kov, da bi se z ameriške ali sovjetske strani razorožitvena poli-tika spremenila. Iz Washingtona poročajo tudi, da je predstavnik državnega departmaja danes izjavil, da so v ZDA razočarani spričo sovjetska reakcije na Johnsonovo poslanico. Predstavnik je dejal, da »doslej ni nobenega znaka glede morebitnega sovjetskega odgovora na Johnsonovo posredno vabilo sovjetskim voditeljem naj obiščejo ZDA«. Po danažnjem Ruskovem razgovoru z zahodnonemškim veleposlanikom Knappsteinom, je slednji izjavil novinarjem, da bi morali o nemškem zedinjenju voditi razgovore najprej med Bonnom in VVashingtonom in šele nato med vsemi zahodnimi silami. Glade jedrske obrambe NATO pa je dejal, da bi bili prav tako zaželeni najprej dvostranski razgovori pred konferenco petih sil. Harriman v Londonu LONDON, 7. — Predsednik angleške vlade Wilson Je imel danes daljši razgovor z ameriškim državnim podtajnikom za zunanje zadeve Averelloni Harrimanom, ki ja zadeval pretežno koordiniran program gospodarske pomoči Afriki, ker je Harriman zadolžen za la sektor v ameriškem zunanjem ministrstvu Kasneje se je Harriman sestal t angleškem zunanjem ministrstvu s ministrom Thompsonom, ki je zastopal ministra Walkerja. Končno se je Harriman razgovarja! še z ministrom za Commomvcalth Bot-tomleyem, jutri pa se vrne v Wa- Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,7, najn-ižja 2,4, ob 19. uri 6,4 stopinje, zračni tlak 1022,3 redno stanoviten, vlaga 64 odst., veter vzhodnik 4 km, nebo oblačno, megla, morje mirno, temperatura mor-ja 9,5 stopinje. Tržaški dneva Danes, PETEK, 8. januarja Maks Sonce vzide ob 7,45 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 8.53. Luna vzide ob 11.00 im zatone ob 22,11. Jutri, SOBOTA, 9. januarja Julijan V SREDO SEJA DEŽELNEGA SVETA Na dnevnem redu razprava o načrtovanju ter vprašanja in interpelacije svetovalcev Danes seja paritetne komisije za norme o uveljavljenju deželnega statuta in seja deželnega odbora Kot smo že na kratko poročali včeraj, je predsednik dr. de Rinal-dini sklical za sredo, 13. t. m. ob 10. uri prvo letošnjo sejo deželnega sveta. Pričakuje se, da se bo zasedanje sveta nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. Na dnevnem redu so tri vprašanja svetovalcev, devet interpelacij, razprava o dveh peticijah, ki jih je poslal svetu neki tižaški meščan, in končno razprava o zakonskem osnutku o instrumentih in postopkih za deželno na. črtovanje. Peticiji zahtevata, da se pokojnine ali dohodki od dela starih 'ljudi oprostijo davka, ter nove predpise za pogodbe o doživljenjskem zavarovanju. Ti dve peticiji je že proučila tretja stalna komisija deželnega sveta in njen predsednik prof. Renato Bertoli bo priporočil, naj se arhivirata, ker nima dežela zakonodajnih pristojnosti na tem torišču. Zakonski načrt o deželnem načrtovanju je že odobrila prva stalna komisija deželnega sveta v prvi po. lovici decembra, pri čemer ji je služilo za podlago besedilo, ki ga je pripravljal deželni odbor. Na seji bodo podali o tem dve poročili, in sicer večinsko in manjšinsko. Druga komisija je končala proučevanje odborovega zakonskega načrta o ustanovitvi deželnih organov, ki se bodo ukvarjali z vprašanji gorskih področij. Danes ob 10. uri pa se sestane na sedežu deželnega odbora paritetna komisija za uresničenje norm deželnega statuta. Ta komisija je sestavljena iz treh članov, ki jih je izvolil deželni svet, in treh članov, katere je imenovala vlada. Tokrat se bo komisija prvič sestala v Trstu, ker je imela doslej vse seje v Rimu. Danes popoldne se bo sestal tudi deželni odbor, medtem ko se bo v torek sestala četrta stalna komisija deželnega sveta, ki bo začela proučevati zakonski predlog misovskega svetovalca dr. Morelli-ja, po katerem naj bi v naši de-v želi dovolili izdajanje delnic na prinositelja. Danes sporazum o sestavi odborov? Danes se bodo na sedežu KD v palači Diana pričeli, razgovori med predstavniki KD, PSbl, PSI in Slovensko skupnostjo o sestavi pokrajinskega odbora in odbora de-vinsko-nabrežinske občine. Včeraj so se sestali predstavniki KD in Slovenske skupnosti na ločenem sestanku, na katerem so razprav- morali na hitrico poskrbeti še ljali o konkretnih pogojih za so delovanje Slovenske skupnosti v Nabrežini in pokrajini. O tem razgovoru ni bilo izdano nobeno sporočilo, vendar se čujejo vesti, da KD pričakuje, da so odstranjene ovire za sodelovanje, tako da pričakujejo, da bodo že danes sestavili sporazum, ki ga bodo nato predložili v odobritev vodstvom. Izlet v Prago Zanimanje za naš izlet v Prago ki bo od 29. junija do 4. julija letos, je med našimi čitatelji izred. no veliko. Število prijav je že preseglo določeno kvoto, tako da smo dodatne postelje, ki pa bodo tudi v najkrajšem času oddane. Zato prosimo vse, ki so se za izlet prijavili po telefonu, preko znancev ali kakorkoli drugače, da do 11. januarja vplačajo 6.000 lir kot prvi obrok na račun celotne vsote. Kdor tega zneska ne bo vplačal, bo žal avtomatično črtan iz seznama prijavljencev, na njihovo mesto pa bomo vpisali tiste, ki se bodo prijavili potem, ko bo oddana zadnja postelja. To pa se bo zgodilo verjetno že danes dopoldne. Zato še enkrat prosimo vse, ki niso poravnali vpisnine, da to storijo čimprej, najkasneje pa tekom dopoldneva, 11. januarja. Hvala! V TEH DNEH PRI TRŽAŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI Registrirana nova družba SI0A ki bo gradila naftovod Trst-Dunaj Naftovod Trst-Dunaj naj bi nekaj časa tekel vzporedno z naftovodom Trst-Bavar-ska, odcepil pa naj bi se v videmski pokrajini ali pa šele na avstrijskem ozemlju Tudi vprašanje novega naftovo-1 Glede točke, kjer naj bi se cevo-da, ki bi povezal Sredozemsko od-1 voda ločila, obstajata dve varianti; nosno Jadransko morje s petrolejskimi čistilnicami v dunajskem predmestju Schvvechat, se Je končno premaknilo z mrtve točke. Na tržaški trgovinski zbornici so namreč te dni vpisali novo družbo «S>> cietš, Italiana Oleodotto Adriaticu — SIOA», ki bo zgradila omenjeni naftovod. Novoustanovljena družba n; istovetna z družbo «SIOT», katera ima v načrtu gradnjo naftovod Trst-Bavarska. Po najnovejših vesteh naj bi šlo pravzaprav tudi za dva ločena naftovoda, ki pa bi tekla nekaj časa v skupnem jarku, nato pa se ločila ter nadaljevala vsak zase, močnejši vod v Ingol-stadt na Bavarsko, šibkejši pa na vzhod proti Dunaju. UREDNIŠTVO .........................*................-m,,,,,,,,............. TISKOVNA KONFERENCA KOMISARJA USTANOVE ONMI Pomembnost zdravstvene knjižice za otroke do šestega leta starosti Ustanova ONMI je imela lani 180 milijonov lir dohodkov Jutri dopoldne bodo odprli nov zavod za matere in otroke Sinoči je Izredni komisar ustano-, hodkov, in sicer 100 milijonov lir ve ONMI — ustanove za pomoč | ji je nakazal vladni komisariat, 80 materam in otrokom — Raffaello Corberi obrazložil časnikarjem lanskoletno delovanje te ustanove in pomen otroške zdravstvene knjižice, ki jo bodo dali vsakemu otroku, ki se je rodil ali se bo rodil v • letošnjem letu. Ta zdravstvena knjižica bo služila otroku kot neke vrste osebna zdravstvena izkaznica do njegovega šestega leta starosti, ko bo začel hoditi v šolo in bo prešel v zdravstveno nadzorstvo šolskih oblasti. Izredni komisar ONMI Corberi je poudaril, da se tržaška federacija ONMI nahaja v mnogo boljšem položaju kot morda vse ostale pokrajinske federacije v Italiji, ker dobiva še vedno izredno podporo 100 milijonov lir letno od vlačtaega komisariata. Zato tudi tržaška federacija ONMI lahko sprejme številne pobude, ki šo omogočile, da je oskrba mater in otrok v tržaški pokrajini precej izpopolnjena. Lansko leto je federacija ONMI v Trstu imela 180 milijonov lir do- •iiiiiiiiiMiiiuliHtiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiniiiiiiiiii Izjava skupine komunističnih pokrajinskih svetovalcev Svetovalci KPI zahtevajo razpravo o programu pokrajinske uprave Med drugim zahtevajo priznanje popolne enakopravnosti Slovencev z Italijani - Lepak KPI v zvezi z devinsko-nabrežinsko občino Skupina komunističnih svetovalcev izvoljenih v pokrajinski svet je izdala poročilo, v katerem ponovno ugotavlja, da je nujno takoj sklicati pokrajinski svet, saj je demokratično upravno življenje paralizirano že štirideset dni po volitvah. Za tako stanje je kriva KD, ki skuša vsiliti že propadle rešitve, ki temeljijo na diskriminaciji in zaprtju proti levici. Take rešitve ne rešujejo ničesar, saj ne upoštevajo niti volilnih izidov In zmanjšane moči KD. Komunistični svetovalci so zato mnenja, da se mora v pokrajinskem svetu čim prej pričeti razprava o programu pokrajine. Ta razprava mora, po mnenju komunističnih svetovalcev, temeljiti na naslednjih bistvenih vprašanjih: Nujna je konkretna akcija za dejansko avtonomijo, večje pristojno-, sti in več sredstev pokrajine. Pokrajinska uprava mora aktivno sodelovati pri sestavljanju deželnega načrta razvoja in doseči ustrezno izredno državno pomoč za okrepitev ladjedelnice Sv. Marka in drugih podjetij IRI in naglo ustanovitev Ustanove tržaškega pristanišča. Napraviti je treba podroben načrt za zaščito zdravja v okviru načel socialnega varstva. Sklicati Je treba zasedanje o šoli. V sodelovanju s kmetovalci je treba sestaviti načrt za razvoj lokalnega kmetijstva v okviru dežele. Pričeti je treba s konkretno preučitvijo prevzema prometnih zvez med Trstom in podeželjem v roke pokrajine in tudi to v okviru pristojnosti dežele. Sestavni del programa mora biti tudi obveza pokrajinske uprave, da bo delovala, da postane naše mesto kraj mirnih mednarodnih stikov in v tem okviru, da bo Trst dostojno proslavil dvajseto obletnico odporniškega gibanja. Za vsak demokratični program predstavlja osnovni predpogoj konkretno priznanje polne enakopravnosti med Italijani in Slovenci ter odbijanje kakršne koli diskriminacije ali poskusov asimilacije Slovenčev. S strani pokrajine je treba pričeti z izvajanjem pravice do uporabe svojega jezika v odnosu do pokrajinske uprave, uradov in ustanov, ki pripadajo pokrajini. Pokrajina mora podpreti slovenske kulturne, podporne in druge ustanove ter konkretno priznati pravico slovenskega prebivalstva v okviru izvajanj nalog in uslug pokrajinske uprave. Komunistična skupina je mnenja, da je treba razpravljati o teh in drugih vprašanjih, da se lahko najde v pokrajinskem svetu, po resni razpravi, široka združitev sil, ki se bodo obvezale izpolniti ta program in končati s politiko delitve ln zavračanj. Tržaška federacija KPI pa je včeraj izdala lepak, v katerem kriti-adra KD, ker še vedno ni bil skli- milijonov pa osrednje vodstvo iz Rima. Komisar Corberi je dejal, da so od sto milijonov, ki jih je nakazal vladni komisariat, porabili 32 milijonov za poravnavo izdatkov v letu 1963, 68 milijonov pa za normalno lanskoletno delovanje. Tako so v lanskem letu porabili 90 milijonov lir za vzdrževanje zavodov za matere in otroke, 6 milijonov lir za pomoč otrokom do 3. leta starosti, 27 milijonov lir za pomoč otrokom od 3. do 18. leta starosti, 2 milijona lir za preventivno službo proti tuberkulozi. Seveda je imela ustanova v lanskem letu še druge stroške. Glede pomoči otrokom pa so stroški za kritje vseh izdatkov za vd^ževanje in dajanje raznih podpor otrokom, kriti takole: eno tretjino plača ustanova ONMI,''eno tretjino plača •pokrajinska uprava, eno tretjino pa plačajo občinske uprave v pokrajini. V tržaški pokrajini imajo sedaj štiri zavode za pomoč materam in otrokom, in sicer tri v mestu Trstu in enega v Miljah. Poleg tega pa upravlja ustanova ONMI še 19 zdravstvenih posvetovalnic, 1 posvetovalnico za matere, 1 dermo-profilaktično posvetovalnico in zdravstveno-pedagoško posvetovalnico. V lanskem letu je ustanova ukinila lastno menzo, za matere, ker je preveč bremenila izdatke ustanove. Ugotovili so, da je bolje in manj drago, če nudijo potrebnim materam posebne bone za dietetično hrano v občinskih menzah ali pa celo v zasebnih restavracijah. V lanskem letu je dobilo posebne bone za izredno hrano 28 mater, 57 jih je dobilo posebne pakete z živili na dom. Ustanova ONMI je lani imela v svojih zavodih 113 otrok, medtem ko jih je 32 dala v oskrbo raznim družinam. Ustanova skrbi za vse tiste otroke, ki iz gmotnega, moralnega ali kakega drugega razloga ne morejo živeti v družini skupno s starši. Poleg tega pa je njena naloga, da skrbi tudi za tiste mladoletnike, za katere je do 15. leta starosti po zakonu skrbela pokrajinska uprava, zlasti za mlada dekleta, ki jih ni mogoče v tako mladih letih prepustiti same na cesti Potem ko je časnikarje obvestil o številu uslužbencev, zdravnikov in pomožnega osebja, ki skrbijo za vzgojo in zdravje mater in otrok v oskrbi ONMI, je izredni komisar ustanove Corberi opozoril časnikar, je na pomen zdrastvene knjižice za otroke, ki je bila v vsej Italiji pravkar uvedena za novoro- iHiiiiiiiHiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiliiiiiiiiMiiMtiiiHiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiHiiHHiiHiiiiuiiiiintMmiii NA KRIŽIŠČU ULIC R0SSETTI IN CRISPI Hudo trčenje dveh avtomobilov ker eden ni upošteval znaka «stop» Precejšnja škoda na avtomobilih m le dva lažje ranjena can pokrajinski svet. V plakatu je rečeno nato, da je KD izgubila večino v pokrajini in da ji ni uspelo razbiti demokratično slovenskega obroča, in da sedaj išče uspeh v devinsko-nabrežinski občini s pomočjo Slovenske skupnosti. Lepak nadaljuje, da je PSI bila do včeraj za sestavo odbora s KPI in Slovensko skupnostjo, da pa je sedaj izpremenila svoje stališče, ker je SS sklenila, da se pogaja s KD. Proglas zaključuje, da vsi prebivalci našega področja potrebujejo skupne in enotne občinske uprave, ki bodo lahko ščitile njih interese. Občinska uprava v devinsko-nabrežinski občini, ki bi ji ukazovala KD, pa pomeni pričetek dokončne raznaroditve našega področja, kar bi bilo nasprotno Interesom slovenskih prebivalcev in v nasprotju z ustavnimi načeli. Neprevidnost šoferja, ki ni upošteval znaka «stop», je včeraj ponoči bila kriva nesreče, ki se je pripetila na vogalu Ul. Rossetti in Ul. Crispi. Bilo je okrog 1.30, ko sta se v «bianchini» TS 64369 peljala navzdol po Ul. Rossetti 39-letni Palmiro Pribaz iz Ul. Forti 1 ter 40-letna gospodinjska pomočnica Mira Coslovich iz Ul. Coroneo 31. Ko je Pribaz privozil na omenjeni ovinek, Je navzgor po Ul. Crispi s fiatom 1100 TS 43710 s precejšnjo naglico privozil 23-letni Giuseppe Bossi iz Milj, Zindis 103. Bossi se ni ustavil na znaku «stop», ker je bil verjetno prepričan, da v pozni nočni uri ni več prometa na ulicah. Njegova neprevidnost pa ga je drago stala. Komaj je zagledal Pribazov avto, je zavrl, toda vse je bilo zaman in Je s silo treščil v «bianchino». Pri nesreči sta se pobila in ranila Pribaz in Coslovicheva. Oba ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so žensko pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh. Pobila in ranil ase je po levem sencu in zatilju ter po čelu. Pri-bazu, ki se je pobil po levi strani prsi, so nudili prvo pomoč in ga nato odslovili. Zdraviti se bo moral en teden. Na kraj nesreče so prihiteli agenti cestne policije, ki so uvedli pre iskavo o nesreči. Zastrupitev kože z barvanim šamponom Včeraj popoldne je v bolnišnici zaprosila za zdravniško pomoč 64-letna gospodinja Ludmilla Urbani por Chicca z Lonjerske ceste 6. Sprejeli so jo na dermatološki oddelek, kjer se bo morala zdraviti 10 dni zaradi hudega alergičnega vnetja kože po obrazu in glavi. Urbanijeva je povedala, da se ji je vnetje pojavilo prejšnji ponedeljek, potem ko se je dan prej umila glavo z barvanim šamponom, ki ga je kupila v neki drogeriji v predmestju. Vnetje se je vsak dan bolj širilo po obrazu in glavi in včeraj popoldne se je Urbanijeva odločila in se s svojim avtom dala prepeljati v bolnišnico. Na križišču «dei Paparotti« v videmski pokrajini sta se pri čelnem trčenju dveh avtov poškodovala tržaška zakonca 66-letna Elisabetta in 53-letni Antonio Di Pinto iz Ul. Fabbri 10. Ranjena sta bila tudi videmska zakonca 41-letna Lidia Zambelli in 40-letni Giuseppe Go-gliardi. Tržaška zakonca so z zasebnimi avti prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala Elisabetta Di Pinto zdraviti en mesec zaradi zloma desne podlakti. Njen mož se I je laže poškodoval. I jenčke v letošnjem letu. To zdrav: stveno knjižico, ki je bila sestavljena na pobudo osrednjega vodstva ONMI, sta jo z zadovoljstvom sprejeli in odobrili ministrstvi za zdravstvo in za notranje zadeve. Notranje ministrstvo je že razposlalo vsem občinskim upravam okrožnico, v kateri jih poziva, naj takoj sporočijo imena in naslove vseh novorojenčkov v občini u-stanovi ONMI, da jim bo lahko izdala zdravstveno knjižico. Knjižica bo otroka spremljala do 6. leta starosti. V njej bodo vpisane njegove telesne značilnosti, morebitne bolezni in druge značilnosti ki se opazijo v otroškem razvoju. Knjižica je strogo zasebna in mora biti na razpolago samo zdravnikom in zdrastvenim oblastem, ki jo bodo nadzorOvale in izpopolnjevale. Starši naj to pobudo ustanove ONMI z vsemi svoj)mi močmi podprejo in naj za svoje otroke rojene v letošnjem letu, izpolnijo vsa tista priporočila, ki jih bodo dobili od zdravstvenih ustanov odnosno zdravstvenih asistentk. Knjižico bodo dobili tudi otroci tujih državljanov. Nadalje je komisar ustanove ONMI Corberi sporočil časnikarjem, da bodo v soboto ob 11.30, ob otvoritvi novega zavoda za matere in otroke, na Stari cesti za Reko, simbolično izročili staršem knjižice šestih otrok, ki so se rodili 1. januarja letos. Zahvala Saragata dr. de Rinaldiniju Včeraj je predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini prejel od glavnega tajnika predsedstva republike dr. St.rana brzojavko, poslano v imenu predsednika republike Saragata. V njej se predsednik zahvaljuje za voščila ter izraža najtoplejše želje de Rinaldiniju, deželnemu svetu ter vsemu prebivalstvu v deželi. Na Trgu Ponterosso je nevarno padla S pridržano prognozo so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 63-letno Giovanni Stergar! iz Ul. Ruggero Manna 19. Ponesrečenka, ki si je pri nerodnem padcu zlomila levo stegnenico, je povedala, da je malo prej z možem hodila po Trgu Ponterosso, kjer je spodrsnila in nerodno padla. Pri nesreči si je Sterga-rijeva poškodovala isto stegnenico, ki si jo je pri nerodnem padcu zlomila pred nekaj leti. Stergarijevo so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom RK. Požar na pomolu Fratelli Bandiera V stavb; splošnih hladilnic na pomolu Fratelli Bandiera, je včeraj popoldne izbruhnil požar. Ogenj se je razširil iz prižgane peči, kjer so segrevali katran za popravilo tlaka. Ker je bila snov zelo vnetljiva, se je ppžar hitro razširil in kmalu zajel ves tlak, ki je bil že pokrit s katranom. Na pomoč so prihiteli gasilci z dvema brizgalnama pod vodstvom inženirja Ri-vere ter pričeli z delom. Gasilci so se lotili gašenja ter so si pri tem pomagali tudi z napravami na peno. Po eni uri trudapolnega dela so omejili in nato pogasili požar. Na kraj nesreče so prihiteli tudi agenti s pristaniškega komisariata, ki so uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzrok in škodo požara. Kot je bilo mogoče izvedeti, je po ocenitvah gasilcev požar povzročil pol milijona lir škode. po prvi bi tekla oba naftovoda drug poleg drugega z mostlščnega pomola v tržaškem pristanišču do Stazione Carnia v videmski pokrajini. Tu bi šibkejši vod krenil proti Trbižu In nadaljeval pot čez mejo na avstrijsko ozemlje do Schwe-chata. Po drugi varianti pa bi naftovoda tekla v skupnem jarku na celotnem odseku v Italiji, ter se ločila šele v kraju Mauthen, to se pravi ob izstopu iz predora pod Alpami na avstrijskem ozemlju. Vsekakor pa bi tako prva kakor tudi druga varianta izključili postavitev izhodiščne postaje v Pan-zanu na Goriškem, kakor tudi gradnjo avstrijskega naftovoda iz Kopra. O tem zadnjem načrtu, so se začeli širiti glasovi zlasti pred časom, ko so pogajanja med italijansko petrolejsko družbo ENI in avstrijsko Osterreichische Mineraloel Vervvaltung zašla v slepo ulico. Čeprav se omenjeni družbi nista odkrito izrekli o razlogih, ki so dovedli dc mrtvila v pogajanjih, se zdi, da je šlo za naslednje vprašanje: avstrijska petrolejska uprava bi bila rada ohranila v svojih rokah nadzorstvo nad naftovodom Trst-Dunaj, in sicer tako, da bi si zagotovila večjo udeležbo pri glavnici delniške družbe, ki bi najprej zgradila in nato še upravljala naftovod. Italijanska družba pa ni marala sprejeti teh pogojev, zato so se pogajanja razbila. Na nekem sestanku v bližini Milana naj bi bilo prišlo do pravega razdora med predstavniki prizadetih družb. Po podpisu sporazuma o gradnji naftovoda Trst-Bavarska pa so se Avstrijci menda premislili, da bi ne zamudili ugodne priložnosti, da se vključijo v podvig, ter pristali na omejeno nadzorstvo nad naftovodom Trst-Dunaj. Da se Avstrijci pripravljajo na gradnjo naftovoda, po katerem naj bi dobavljali svojim čistilnicam surovo nafto s Srednjega vzhoda, je bilo znano že dolgo preden je hil Trst izbran za njegovo izhodiščno točko. Sprva pa ni bilo znano, ali gledajo Avstrijci pri tem na Jadransko ali morda na Tirensko morje, zaradi tega so se za »terminal« naftovoda potegnili hkrati Genova, Benetke in Trst, pozneje pa, kakor smo že omenili, se Je njim pridružil tudi Koper. Tržaški gospodarski krogi so večkrat nastopili pri vodstvu italijanske petrolejske družbe ENI ter skušali doseči pri njenem predsedniku, ki je bil takrat pokojni inž. Mattel (prve stike so tržaški krogi v tem pogledu vzpostavili že leta 1959), da bi nova zamisel Imela svojo izhodiščno točko v Trstu, zato se danes upravičeno veselijo, da je bila kandidatura našega mesta končno sprejeta, kakor to dokazuje ustanovitev nove družbe SIOA. Tržaški župan dr. M. Franzll je v tej zvezi izjavil, da je Trst z zadovoljstvom dočakal srečno rešitev tega vprašanja, ki pomeni važen činitelj za bodoči razvoj tržaškega gospodarstva, ker bo uresničitev novega načrta pomenila nove možnosti za delo ln razvoj. Tako bodo imele od tega koristi zlasti dejav-hosti, ki so povezane s preskrbova-njem in popravljanjem ladij, itd. župan je dodal, da je tržaška občina že izdala družbi SIOT dovoljenje, da lahko gradi bavarski naftovod po občinskem svetu, ter je izrazil upanje, da bodo tudi druge občine, po katerih ozemlju bo tekel naftovod v doglednem času izdale ustrezni dokument, v prvi vrsti pa dolinska občina, ki bo — kakor znano — najbolj prizadeta, ker bodo na njenem ozemlju zgradili tudi rezervoarje za petrolej. Tudi predsednik Centra za gospodarski razvoj Padoa je izrekel svoje zadovoljstvo v zvezi z novim podvigom, ter je izrazil upanje, da se bo v skupino družb, ki so zainteresirane pri gradnji novega naftovoda Trst-Dunaj, stopila tudi družba Total, to je bivša Aquila. Po prvotnem načrtu naj bi gradnja naftovoda Trst-Dunaj stala v prvi fazi okoli 25 milijard lir. Ob koncu te prve faze pa bi njegova zmogljivost dosegla 2 milijona ton nafte na leto, medtem ko bi jo pozneje z novimi investicijami povečali najprej na 6, nato pa na 10 milijonov ton. Kakor smo že večkrat omenili, pa bo znašala zmogljivost naftovoda Trst-Bavarska 40 milijonov ton na leto, njegova gradnja pa bo stala 120-150 milijard lir. Glede dolžine naftovodov je znano, da bo vod Trst-Ingolstadt dolg približno 480 km, za dunajskega pa lahko sklepamo, da bi morda še nekoliko daljši, zlasti v primeru, ko bi sprejeli varianto Trst-Mauthen-Dunaj. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE PRIMOŽ KOZAK DIALOGI ŠTUDENTSKA SOBA BERNARDEK IGOR TORKAR SAŠA VUGA Režija in odrska priredba: JOŽE BABIC PREMIERA v torek, 12. januarja 1965 ob 20.30 (premierski abonma) v sredo, 13. januarja 1965 ob 20.30 (abonma I. ponovitev) v četrtek, 14. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red A in B) v petek, 15. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red C in D) v soboto, 16. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 17. januarja 1965 ob 16. uri (abonma I. popoldanski), v sredo, 20. januarja 1965 ob 20.30 v četrtek, 21. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 31. januarja 1965 ob 16. uri (abonma II. popoldanski) Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. ******************** oooooooooo******* Nova številka Uradnega vestnika Včeraj je izšla prva letošnja številka Uradnega vestnika dežele Furlanije . Julijske krajine, ki objavlja v prvem delu odlok predsednika dr. Berzantlja, ki se nanaša na odobritev statuta konzorcija za industrijski razvoj na področju Aussa-Corno; v drugem delu pa nekaj ministrskih odlokov o ustanovitvi raznih uradov v pordenon-skem okrožju. so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu. ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI VODSTVA Stavka uslužbencev v delavnici Acegata Predsednik upravne komisije sprejel delegacijo delavcev Uslužbenci osrednje delavnice A- > piščal ter zadobila kostne poškod-cegata v Broletu stavkajo po pol be stopala. Z rešilnim avtom RK ure na dan že od 2. t.m. S tem protestirajo proti nepopustljivosti vodstva podjetja, ki hoče po uvedbi 40-urnega delovnega tedna uvesti neprekinjeno delo ter ukiniti opoldansko prekinitev dela za kosilo, kakor je v navadi že nad 20 let. Sklep o stavki sta sprejela 31. decembra lani oba sindikata v podjetju po razbitju pogajanj, ker sta ravnateljstvo in upravna komisija podjetja zavrnila zahteve delavcev, vštevši poskusni kratki teden, ki bi gotovo izboljšal delovne izmene in s tem delovanje podjetja. Ker se je podjetje Izognilo izpolnjevanju sporazuma od 10 julija 1963 in ni upoštevalo teženj in delovnih razmer uslužbencev, zaposlenih pri prevoznih sredstvih, je delegacija prizadetih delavcev, ki sta jo spremljala tajnika sindikatov, imela včeraj razgovor s predsednikom upravne komisije ter ga seznanila s položajem. Ker se predsednik ni hotel obvezati, da bo orisal zahteve delavcev v upravni komisiji, češ da nima za to pooblastil, je sindikat sklenil, da bo nadaljeval svojo akcijo. S Na kvesturi je bila včeraj o-poldne poslovilna svečanost, katere so se udeležili vsi funkcionarji javne varnosti. Poslavljali so se od vicekvestorja dr. Carla Marsullija, ki je bil z ministrskim odlokom premeščen v Sieno po dolgem službovanju v Trstu. Pri prečkanju ceste vespist v žensko Žrtev prometne nesreče je postala včeraj okrog 12.30 65-letna Ernesta Dorigo por. Rasoro iz Ul. Battera 18. Ko je na vogalu Ul. Montecchi hotela prečkati Istrsko ulico, Jo je z vespo TS 32910 podrl 34-letni Edoardo Potok iz Ul. Cassa di Risparmio 1, ki je vozil proti Trgu Sv. Jakoba. Zaradi sunka je ženska padla ter se pri tem ranila po desni nogi. Zlomila si je tudi d TA TEU! NAROČITE SE. NA TELEFONIRAJTE NA ŠTEV. 37-338 PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1965. TAKO BOSTE PREJEMALI LIST CENEJE IN POLEG TEGA PREJMETE KOT NAGRADO ŠE LEPO SLOVENSKO KNJIGO. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Skuterist podrl dečka Včeraj zjutraj okrog 8. ure je 11-letni Sergio Capriati iz Ul. della Fabbrica 4/1, pri kinematografu «Capitol» prečkal Drevored D’An-nunzio. Ko je bil deček sredi cestišča, ga je podrl skuterist, ki je vozil proti Trgu Garibaldi. Mimoidoči so dečku takoj priskočili na pomoč ter ga nekaj trenutkov potem položili v taksi, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Pri tem so pešci, ki so dečku nudili pomoč, popolnoma pozabili na povzročitelja nesreče, zato je ostal neznan. Dečka so v bolnišnici pridržali na opazovalnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti teden dni zaradi lažjih ran po glavi in po levi nogi. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. im 7. januarja se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 27 oseb. UMRLI SO: 55-letni Angelo Zupanc, 61-letni Massimillano Cecchlnl, 82-let-nl Giovanni Fikfak, 83-letna Elena Žele vd. Krivic, 42-letni Lino D’Ago-sttnl, 76-letni Edoardo Boder,, 84-let-na Angela Salvati por, Turclo. 1 mesec stari Edoardo Divo, 60-letna Glorgina Lui, 74-letna Caterlna Bech vd. Bensi, 53-letni Giuseppe Carli, 82-1-etni Giovanni Škerjanc, 7Hetna Margh-erita Ferro por. Soiarrone, 43-letnl Mario Fermeglia, 65-letni Fran-cesco Lucas, 74-letna Anna Pavlina vd Doglia, 69-letni Francesco Fran-cešchlnli 62-let.ni Nazario Riosa, 71-letna Maria EUehder por, Salo-nic-chio, 77-letna Maria Bosecian por. Savron, 67-letni Rodolfo Grandus, 56-letni Ruggero Sirotich, 76-letni Vittorio Korich, 55-letni Dante Chie-sa, 67-letni Giovanni MarangOn, 72-letnl Vittorio Viti, 80-letna Angela Riva vd. Pratolongo, Izjava Sveta Slovenske skupnosti «Tajništvo tržaške Krščanske demokracije je ob koncu novembra povabilo Svet Slovenske skupnosti na informativen razgovor o položaju, ki je nastal na Tržaškem po zadnjih pokrajinskih in občinskih volitvah. Po tem razgovoru je Svet Slovenske skupnosti poslal 4. decembra tajništvu Krščanske demokracije pismo, v katerem je navedel pogoje, pod katerimi' je pripravljen začeti uradna pogajanja za bodoče sodelovanje Slovenske skupnosti s sredinsko-levičarskimi strankami v pokrajinskih in občinskih upravah. Sledilo je nekaj informativnih sestankov, na katerih so predstavniki Slovenske skupnosti in Krščanske demokracije o-bravnavali navedene pogoje, ki se tičejo ureditve položaja slovenske manjšine. Na socialistično pobudo je imel predstavnik Slovenske skupnosti tudi krajša informativna sestanka s predstavnikoma italijanske socialistične stranke, nakar je Svet Slovenske skupnosti'7' pismeno sporočil svoje načelne .zahteve. Na komunistično pobudo pa je isti predstavnik imel krajša informativna razgovora z zastopnikoma italijanske komunistične stranke. Pred zaključkom informativnih razgovorov je tajništvo Krščanske demokracije povabilo Slovensko skupnost na razgovore z ostalima sre-dinsko-levičarskima strankama — z italijansko socialistično stranko in z italijansko socialno-demokratsko stranko. Razgovori bodo v petek, 8. januarja zvečer. Svet Slovenske skupnosti ponovno izjavlja, da se ne bo udeležil pogajanj za morebitno sestavo novih odborov, dokler ne bodo zaključeni razgovori o ureditvi položaja slovenske manjšine. Zaključke razgovorov bo Svet predložil v obravnavo najširšim krajevnim in osrednjim organom Slovenske skupnosti, ki jih bodo sprejeli ali zavrnili. Svet Slovenske skupnosti smatra za potrebno poudariti, da so vse novice, ki prikazujejo potek in vsebino dosedanjih neuradnih razgovorov, v drugačni luči in so jih objavili nekateri dnevniki, neresnične, tendenciozne in provokator-ske ter jih zato ostro obsoja.« Svet Slovenske skupnosti Pripominjamo, da je svet Slovenske skupnosti na osnovi preliminarnih razgovorov s KD poslal 4.12.1964 KD pismo, v katerem pravi med drugim naslednje: «da je sprejela (Slovenska skupnost) predlog, da se prično pogajanja za uresničitev sodelovanja s Krščansko demokracijo in drugimi strankami levega centra» in da bo «ta diskusija naravno vsebovala tudi sestavo odborov levega centra in sodelovanje Slovenske skupnosti». Kot smo v našem listu že podrobno poročali, so na osnovi te uradne pismene izjave o pripravljenosti za pogajanja v ponedeljek predstavniki KD. PSDI in PSI na pogajanja Slovensko skupnost tudi povabili. Iz uradnega pisma sveta Slovenske skupnosti torej Uidi sledi, da je Primorski dnevnik točno poročal, ko je navedel, da je svet Slovenske skupnosti že 4. decembra pristal na pogajanja in ne samo na preliminarne razgovore s KD in drugimi strankami za sestavo občinskega odbora v devinsko nabre-4tn*ki občini. Razstave DNEVNA SLUŽBA LEKARN (4. 1. — 10. 1.) AlTAlabarda, Ulica dellTstrla 7; Centauro, Ul. Buonarroti 11; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Mlzzan, Trg Venezla 2; Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ulica Commerclale 26; Vielmettl, Trg della Borsa 12; Miani, Drevored Mira-mare 117. Služba lekarn od 13 do 16. ure Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26: Vielmettl, Trg della Borsa 12; Miani, Drevored Miramare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN (4. 1. — 10, 1.) AlTAlabarda, Ulica dellTstrla 7; Centauro, Ul. Buonarroti 11; de Lei-| tenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2, V občinski umetnostni galeriji bo jutri, 9. t.m. ob 18.30, otvoritev slikarske razstave slikarke Miele Rei-na. Slikarka, ki je študirala na u-metnostru akademiji v Benetkah ln ki poučuje na državnem Inštitutu za umetnost v Trstu, bo razstavljala sVoja zanimiva dela do 20 t.m. Gledališča VERDI Pni blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za prvega od treh simfoničnih ljudskih koncertov v tem mesecu, ki bo v nedeljo ob 17.30, Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Bino Malone, sodeloval pa bo pianist Giuseppe La Li-cata. Na programu so skladbe: Che-rubini-Maione: Uvertura iz opere «Lodciska»; Rahmaninov: Rapsodija na Pagani-nijevo temo za klavir in orkester,' Schubert: IV. simfonija (Tragična) * * * Veliko zanimanje in pričakovanje je sprožil najavljeni nastop slavnega ansambla ((Black Nativitv« in predvideva se, da bo gledališče Verdi za to priložnost razprodano. Predstava tega ansambla je po Broadvvaju v letu 1961 doživela velike uspehe po vsem svetu. Gre za dve umetniški skupini črncev, ki imata na sporedu božične pesmi, ki poveličujejo Kristusovo rojstvo. Spored je sestavljen iz dveh delov. Predstava bo v ponedeljek ob 21 uri. i..." TEATRO STABILE V nedeljo ob 21. uri v sodelovanju s CUC «Julij Cezar« J. Mank-ie-vvieza v ciklusu »Shakespeare od gledališča do filma«. Vstop prost. Nazionale 15.30 «La caduta dellTm pero Romano« Technicoior. Alec Guinness, James Mason. Arcobaleno 15,00 »La spada nellt roccia«. Disneyev film. Technicoior Exceisior 16,00 »Matrlmorvio allTtalia. na« Prepovedano mladini pod 14 letom. Fenice 15,00 »Vogl-io essere amata ir un letto d’ottone» Metrocolor. Deb bye Reynolds, Harve Presneli. Grattacielo 16,00 »La calda pellei Eisa Martinelli, Jean Sorel prepovedano mladini pod 18. letom Alabarda 16,00 «La rrtia signora« Silvana Mangano, Alberto Sordl. Filodrammalico 16,00 «Le sirene urla-no i mitra sparano«, Eddie Con-s-tantine. Aurora 16.30 «In ginocchio da te« Cristallo. 16.00 «1 pirati della Male-sia«. Technicoior. Steve Reeves. Capitol 16.00 »Cleopatra«. Technicoior. Richard Burton, Elizabeth Tay. lor. Garibaldi 16.30 «Fanny». Technicoior, Lesl-ie Caron. Maurice Chevallier! Impero 16.C0 «Dottore nel guai« Vittorio Venelo 16.00 «Viva las Ve-gas«, Techicolor. Elvis Presley. Moderno 16.00 »Cavalcaro-no ins-ie-me» Technicoior. James Stevvart in Richard VVidmark Zadnji dan. Astra 16,30 »La leggenda delTArcie-re di Fuoco«. Astorta 16.30 »Maciste alTinferno« Technicoior. Abbazia 16,00 ((Gangster contro gangster«. J-eff Chandler. Prepovedano mladini izpod 18. leta Ideale 16.00 «Far West». Technicoior Troy Donahue, Suzanne Pleshette! Ljudska prosveta PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I LJ Sola Glasbene Matice. Vaja otn škega pevskega zbora bo zopet d; nes 8. januarja ob 18 uri v šo ski dvorani. K udeležbi vabimo ti di otroke, ki doslej še niso pe v otroškem zboru. Ravnateljstvo 6. t. m. je preminil Franc Frančeškin Pogreb dragega pokojnika bo di nes, $. t. m. ob 15. uri v Nabrežin žalostno vest sporočajo: ženi sinova Miroslav in Danilo, hčerk Stella in ostali sorodniki. Trst, Nabrežina, Sydney, 8.I.I96! TTF, Ul. Zonta 3 Po dolgem trpljenju nas je zapustil za vedno dne 6. t. m. naš dragi NAZARIJ - LAZAR RIOSA Pogreb bo danes, dne 8. t.m., ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalostno vest sporočajo žena Santina z otroki, bratje, nečaki, svaki in ostali sorodniki. Trst - Kroglje, dne 8. januarja 1965. S KONGRESA KP INDIJE Obsojeni razbijaški nameni v delavskem gibanju Pomanjkanje programa, osnovna pomanjkljivost v zadnjih letih - Široka diskusija, razveseljiv demokratičen pojav - Sprejetje skupne platforme in obsodba frakcionašev - Vloga Kongresne stranke Enajst dni so se pod prostranim šotorom na bombajskem stadionu drug za drugim vrstili številni referenti in diskutanti sedmega kongresa Komunistične partije Indije. S sprejetjem resolucije in novega programa je bilo tako zaključeno zborovanje o-krog 600 delegatov, ki ga dobri poznavalci razmer naprednega indijskega političnega življenja smatrajo za enega najpomembnejših dogodkov v indijskem delavskem gibanju. 2e samo dejstvo, da je na tem kongresu bil sprejet novi program partije, je zborovanju dalo posebno obeležje. Ce k temu še dodamo, da se je kongres moral spoprijeti z vrsto perečih problemov, ki jih je skušal rešiti dokaj enotno, potem se zdi, da njegova pozitivna ocena ni pretirana. To se predvsem nanaša na stališče v zvezi z dogajanjem v mednarodnem delavskem gibanju, pa tudi na vprašanja notranje politike Indije po Nehrujevi smrti ter v senci kitajskih groženj. Komunistična partija Indije je zadnja leta delovala pravzaprav brez programa. Oni, ki je bil sprejet pred trinajstimi leti, je bii namreč obremenjen z mnogimi stalinističnimi koncepcijami in je v bistvu odražal poglede, ki so v mednarodnem delavskem gibanju že davno bili zastareli in obsojeni. Sama Komunistična partija Indije pa je v teku zadnjih let tako napredovala in se razvila, da se je ta program čedalje bolj spreminjal v mrtvo črko. Ogrodje novega programa, kot je to v njem samem formulirano, predstavlja naslednja naloga: ustvaritev nacionalno-demokratske fronte, ki bi v njej, poleg delavskega razreda ter indijskih kmetov, našla mesto tudi inteligenca in liberalni del buržoazije. V predkongresnih diskusijah je bilo čuti tudi številne glasove, ki so se zalagali za uresničitev ljudske demokracije, utemeljujoč, da predstavlja zvezo patriotskih plasti pod vodstvom delavskega razreda, kot je bilo to definirano tudi v dosedanjem programu partije. Na kongresu se je od tisoč predloženih amandmajev okrog 500 nanbšalo na sam program, predvsem kar zadeva točno definicijo pojma in vsebine nacionalne demokracije. Potrebno si je zagotoviti nove zaveznike na področju socialnega napredka — se je glasila obrazložitev predsednika partije, S.A. Dangeja, v diskusiji, kjer je nacionalna demokracija bila označena kot «majh-na postaja na poti v socializem«. S tem j,e bilo jasno povedano, da ne gre za nekakšen maksimalen program, marveč za cilje, ki so pogojeni od časa in prostora, v katerih Komunistična partija Indije deluje. Petsto amandmajev samo v zvezi s tekstom programa, predstavlja v resnici svojevrstno redkost. Mnogo jih je bilo zelo resnih, a tudi drobnjakarskih in dlakocepskih. Površen opazovalec bi v tem našel dokaz razcepljenosti in neenotnosti v vrstah delegatov. Temeljitejši opazovalci dosedanjih odnosov V vrstah KP Indije, pa to navajajo kot razveseljivo dejstvo, v kolikor dokazuje prisotnost neke nove široke demokratičnosti, ki doslej ni bila značilna zanjo. Po vsestranski in široki diskusiji je bila konec koncev soglasno sprejeta skupna platforma, vtem ko so samo trije ali štirje delegati uporno vztrajali na svojim manjšinskih pozicijah, kar pa bržkone prej dokazuje določeno demokratičnost kot pa razcepljenost partije. Obenem pa ti pojavi na kongresu kažejo še na nekaj, in sicer, da šta lanskoletni razkol, oziroma izstop nezadovoljnežev iz stranke ter ustanovitev nove komunistične partije, dejansko samo pozitivno prispevala k prečiščenju partijskih vrst ter njihovi utrditvi. Nosilci sektaških, dogmatičnih in frakcionaških tendenc v vodstvu, ki so prej povzročale stalna trenja, so s svojim odpadnistvom ustvarili pogoje, da se je v številčno sicer resda dokaj razredčenih vrstah -ustvarilo neko bolj zdravo in konstruktivno vzdušje. Na kongresu so razbijačem, ki so bili ustanovili nekakšno ((konkurenčno« komunistično partijo brez slehernega atributa, ki bi jo razlikoval od KP Indije, natanč- no določili njihovo mesto. In to ne samo z resolucijo, marveč tudi na osnovi prisotnosti 24 delegacij in pozdravnih voščil 33 komunističnih in delavskih partij, ki jih je kongres bil prejel. Kongres je ostro tudi obsodil razbijaško politiko KP Kitajske. In čeprav je prišlo ob priliki sprejetja resolucije glede teh raz-bijaških tendenc ter v zvezi z njeno formulacijo do raznih predlogov, se vendar niti za trenutek ni bilo postavilo vprašanje v zvezi s stališčem do kitajskih postopkov, ki so bili označeni kot razbijaški v odnosu do mednarodnega delavskega gibanja in nacionalistični ter hegemonistični v odnosu do Indije. Indijska partija je ostala na liniji, ki si jo je bila začrtala leta 1962, po kitajskem vdoru na in- dijsko ozemlje, čeprav se je intenzivnost kitajskega pritiska in propagande, predvsem v odnosu na azijske delavske partije, ves ta čas krepila in večala. Prav tako sta izredno važen predmet kongresne diskusije predstavljala tudi definicija značaja današnje indijske države in pa stališče do ostalih političnih sil sodobne indijske družbe. Tudi v tem pogledu je v diskusiji prišlo do nasprotnih si stališč, bila Pa je v program partije sprejeta definicija o razredni vladavini buržoazije v današnji Indiji. Poudarjeno je bilo, da je nosilec njene politike Kongresna stranka. Toda, čeprav gre za politično skupino, ki v bistvu stoji na buržoaznih pozicijah, pa ta ni ne (Nadaljevanje na 4. strani) Včeraj na produ v Barkovljah Magajna) ......I.............................iiiimiimii...miiiiii...uiiiiiiiimiiimiiiii.iiliiniiiin.""...1,11,11...IIIIIU VES DAN SMO BILI BIVŠEMU KANCLERJU ADENAUERJU ZA PETAMI Zakaj gre trdoživi «starec» iz Bonna nekaterim že na živce Kljub visoki starosti je počival le tri mesece - Njegova tajnica je baje morala že dvakrat v bolnišnico zaradi izčrpanosti - Njegov delovni dan traja 12 ur Hotel Erika v bližini Kranjske gore je zelo primeren za zimski počitek, lahko pa je tudi izhodišče za krajše in tudi daljše ter zahtevnejše izlete. ................................mini.......iiuuiliiiliiiiiiinuuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiuiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ ROSAI v in BESSI // V To rbandena Rossoni // Florentinec Ottone Rosai je slikar, o katerem se je že mnogo pisalo. Zato si s temvečjim zanimanjem ogledujemo razstavo njegovih del v galeriji Torban-dena, kjer jih lahko vidimo prvič zbrana v preglednih skupinah, ki nazorneje prikazujejo njegov slikarski razvoj od 1913. pa do 1956. leta. Rosai je pred nedavnim umrl v polni moči svoje ustvarjalnosti, vendar pa je njegov uporno nemirni iskateljski duh, zaradi česar je bil odpuščen iz akademije, kamor pa se je slavljen vrnil poučevat 1939. leta, že zgodaj našel nove poti lastnega izraza. Dovolj je ogledati si malo olje «Tri ženice na zelenem travniku« z letnico 1920, v katerem se kaže pronicljivost svojevrstnega opazovanja, ki se je postopoma raz vilo do vrhunskega izoblikovanja v začetku preteklega desetletja, a je tu v tej končni opredelitvi že najavljeno v olju «Jokey» iz leta 1927. Veliki «Zimski gozd«, izrazita lastna podoba in ona prijatelja ter deklice «Dede» m še slika «Stara opatija» so dovršena, vsa v oni hoteni pridrianosti potez in barv, ki je Rosaijcva značilnost in je mnogo podobna slikanju našega Pilona. V delih iz zadnje dobe kot so v prisotnih rumenozelenih cvetlicah in olju »Poulična svirača«, živahnejši, činstvu in zaradi povečane plodo-vitosti tudi malce površnejši, kot si pač to lahko dovoli le s slavo ožarjeni mojster, ki mu ne manjka kupcev. Vendar pa se je to dogajalo le v kratkem obdobju pred njegovo nedavno smrtjo. Za Rosaijev razvoj so posebno poučne tu pokazane male risbe, ki se pa cenijo tudi po 300.000 lir in so mnoge bile predloge za njegova olja. Futuristični »Muzikant« iz leta 1913, »Družina«, «Kvartopirci», «Cesta» in še nekatere so že splošno znane iz raznih knjig in revij. * * m Veliko skromnejša je razstava olj, ki jo ima Mario Bessi v Rossonijevi galeriji. Bessi je sicer nadarjen samouk, ki pa je slikarsko premalo dosleden. Zato so tu pokazana dela kaj različna. Dobra so zlasti v manjših pokrajinah goste impresionistično občutene barvitosti, pa tudi v malih gladko izdelanih slikah starega mesta in jadrnice v vetru. Ne zadovoljuje pa večja slika, ki zahteva bolj doštudirane zasnove in skladnejše uravnoteženje barvnih ploskev. Zato v velikih slikah postaja nujnostno «naif», za kar pa je Bessi po svoji občut-nosti preveč prefinjen. Vendar pa smo prepričani, da bi Bessi v dobri šoli gotovo tudi te težave uspešno premostil. MILKO BAMBIČ pa je Rosai postal dejali bi dopadljivejši širšemu ob .............................m.................................................................................. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ognite ...............». se v svojem delu prevelike drznosti. Zadoščenje za one, ki ljubijo UIBIK°S(od 21.4. do 20.5.) Nenado-boste razvili izredno živahno u ■ prehodno ču- HOROSKOP ma finančno dejavnost. stveno razočaranje. , D„. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) ua nes ne tvegajte preveč^ posebnoi ne v zvezi z denarjem. Doživeli boste iZr^K (£dJ22n6° dT^T)' Ne obu- Si^oj-lllfp^^tare Sto# ImS znancev. Skupni načrti bodo dili tudi družinske vezi. DEVICA (od 23.8. ,do 22.9.) Ugodne okoliščine vam bodo omogočile lep poklicni uspeh. Počutili se boste umirjenega in srečnega. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne ogrožajte svojega trdnega poslovnega položaja z neumestnimi nakupi. Ogibajte se novih prijateljstev. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vaši načrti so preveč zapleteni, da bi se mogli naglo uresničiti. Ljubljena oseba stalno misli na vas. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vaši načrti se bodo lepo razvijali. Prišlo bo do iskrenega razgovora z drago osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan ne bo zelo uspešen, posebno ne v poklicih, ki zahtevajo diplo-matičnost. Vaša čustva do neke osebe se bodo močno ohladila. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Popravite kar najhitreje napako, ki ste jo bili pravkar storili. Edinole vaša površnost bo vzrok nekega za-pletljaja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z nekim dolgoročnim načrtom boste imeli več sreče kot se vam zdi. Dobra beseda prijatelja vas bo povsem pomirila. BONN, prve dni januarja. — Zelo verjetno bo ta dopis prišel nekoliko prepozno, kajti prvotni moj namen Je bil, da bi se o «starcu» pomenil z bralcem prav na njegov rojstni dan — 5. januarja. Ce pa bo prišel nekoliko pozneje, nič zato, saj je «starec» vedno zanimiv pojav. Ce iz Bonna govbfinho'0’«št&fcii», je menda vsakomur znano, da gre za bivšega zahodnonemškega kanclerja 89-letnega Konrada Adenauerja. Preden sem se z drugimi poklicnimi tovariši lotil «lova» na tega državnika, ki je s svojo dejavnostjo dal pečat povojnemu političnemu razvoju in življenju Zahodne Nemčije, mi je neki kolega rekel, da je «starec» po eni strani zares star, po drugi pa neverjetno trdoživ in delaven. Ce so ga pred leti primerjali s starim Indijancem, ker je njegov obraz tako naguban kot obraz starega Indijanca, ga sedaj primerjajo z mumijo. Polt njegovega obraza ni več le še huje nagubana, pač pa postaja že nekako pepelnata. Poklicni tovariš, ki mi je to pravil, ni govoril o starem državniku nespoštljivo, vendar je priznal, da bi Si kaj takega ne upal zapisati. V zaupnem razgovoru pa se je izdal, da mu «starec» gre že nekoliko na živce in to iz več razlogov. Predvsem zato, ker spada tudi on v tisto skupino dopisnikov, ki še vedno ((taborijo* * v Rendorfu pri Bonnu, kjer Ima Adenauer svojo vilo; z druge strani pa zaradi tega, ker se «starec» še nikakor noče sprijazniti r dejstvom, da je odslužil in da je njegovo vmešavanje v javno življenje v napoto vsem in to ne glede na oceno, ki jo nekdo daje njegovi dejavnosti in politični smeri, ki jo je skoraj dvajset let dajal Zahodni Nemčiji, ko je bil kancler. V Rendorfu, kjer ima Adenauer svoj dom, je danes še več reporterjev in fotoreporterjev, kot jih je bilo tedaj, ko je bil «starec» še kancler. To je starega državnika napeljalo tudi na izjavo, na bahanje, da je rekel: «Cudno je, toda danes sem še bolj popularen kot prej.« Poleg skupine novinarjev in fotoreporterjev, ki se stalno motajo okoli Adenauerje-vega doma, prihaja sem tudi veliko turistov, tako kot bi predstavljal «starec» tudi nekakšno turistično zanimivost. To bi ne bilo niti kdove kako napak, v kolikor bi od časa do časa v določenih krogih ne prišlo do izraza tudi nekakšno oboževanje «trde roke« starega in odsluženega kanclerja. Nekateri pravijo tudi, da se nad tem jezi sam sedanji kancler ,Ludwig Erhard, ki da je ljubosumen na svojega prednika. Adenauerja moremo od blizu videti vsaj enkrat na teden, in sicer v nedeljo, ko gre ob desetih k maši v kapelo tukajšnje bolnišnice Toda med mašo je nemogoče ga videti, ker ima v bližini oltarja svoj prostor, ki je pregrajen. Zato pa ga čakamo pred vrati kapele in tedaj se foto reporterji vneto trudijo, da bi ga čimbolj neopazno, hkrati čimbolj od blizu fotografirali. Nekateri celo prosijo «starca» za avtogram. Mi pa ga gledamo, kako se v čudni pokončni drži počasi odmika proti svoji vili in vsakomur je jasno, da je pjegova prisiljena pokončna drža prav tako znak starosti. Se bolj pride to do izraza, ko se napoti po blagem stopnišču proti vhodu svoje vile. Sicer je res, da je to stopnišče blago, vendar smo našteli 54 stopnic, ki jih «starec» ne zmore vseh hkrati, pač pa se med potjo ustavi, da zajame sapo. Toda to starega bivšega kanclerja še ni navedlo do tega, da bi popolnoma ((izpregel«. Nasprotno, od oktobra 1963, ko se je umaknil s svojega položaja ((prvega moža« Zahodne Nemčije, je dejansko počival le tri mesece, da bi se nato spet lotil dela. Kot pretežna večina državnikov, se je tudi on lotil pisanja svojih spominov. Pravijo pa, da ni doslej napisal še niti vrstice. Mnogi državniki namreč vodijo svoj dnevnik in si sproti beležijo glavne dogodke, tako da jim to pozneje služi vsaj kot ogrodje za pisanje spominov. Adenauer pa ni vodil svojega dnevnika in zato sedaj šele zbira snov r.a svoje bodoče spomine. Davek za to pa plačuje dejansko njegova osebna tajnica, za katero pa pravijo, da je zaradi živčne izčrpanosti morala že dvakrat v bolnišnico, kajti tolikšne so njegove zahteve. Sicer se čudno zdi, vendar je Adenauerjeva vnema, kljub njegovim 89 letom, večja od delovne sposobnosti njegove tajnice. To ugotavljajo tudi mnog! za-hodnonemški politiki, predvsem člani vodstva Adenauerjeve kr-ščansko-demokratske unije, ki jo «starec» še vedno smatra kot nekaj svojega ali vsaj kot področje, v katero se mora neprestano vtikati. Pravijo, da vodstvo kr-ščansko-demokratske unije še ni imelo pred njim niti trenutka miru. Adenauer sicer ne prihaja več na sedež stranke, prav tako ne prisostvuje sejam parlamenta. Zato pa je zelo oster v svojih intervjujih, ki jih je samo po umiku iz javnega življenja dal že okoli 150. In ti njegovi intervjuji gredo včasih tudi preko meja, ki bi si jih smel privoščiti bivši kancler, ki še vedno meni, da je «trda roka« edina politična smer ali taktika, ki pelje v bodočnost Nemčije. Ce Adenauer ne zahaja več na sedež krščansko-demokratske unije niti v parlament na seje, je vsak dan v svoji pisarni v zgradbi parlamenta. Njegov delovni dan se kljub 89 letom začne najpozneje ob sedmi uri zjutraj. 2e zjutraj prelista kakih deset dnevnikov in štiri tednike, pa tudi agencijska poročila. Nato pozajtrkuje in ob pol devetih je po prusko točno pripravljen za v pisarno. Pred vrati ga čaka šofer, ki ga odpelje pred parlament in trenutek zatem Je stari državnik v sobi 119 za svojo delovno’ mizo. Na mizi pa ga ne čaka kopica aktov, ki naj bi jih rešil. Pač pa so na njegovi mizi tri ure in trije barometri, poleg njih pa poseben aparat za urejanje vlage zraka v pisarni. V predsobi ima Adenauer kar tri mlade tajnice, ki pregledujejo njegovo pošto. Adenauer še danes dobi do sto pisem na dan in na večino teh sam odgovarja. Medtem pa sprejema svoje goste, po navadi vidne člane «svoje» krščansko-demo-ktatske unije. Nekateri člani vodstva stranke ga obiščejo v sobi 119 dobesedno vsak delovni dan. Nekateri pa zelo neradi prihajajo k njemu in to prav zaradi njegove zajedljivosti in avtoritarnosti. Štirikrat na dan Adenauerjeva kuharica, gospa Platta, pripravi «starcu» hrano, in sicer južino, kosilo, popoldansko južino in o-koli sedme ure zvečer lahko ve- čerjo. Za Adenauerja so nekoč trdili, da se od časa do časa podvrže «kuri živih celic«, to se pravi neki poživljajoči kuri, ki si jo je zamislil neki znani švicarski zdravnik. Ce je to res, ne bomo prisegli, gotovo pa je, da Adenauer uživa veliko zelenjave. Po kosilu po navadi leže za uro kar na kavču v pisarni/' "Po večerji pa pride ponj njegov 4,in Georg, da ga odpelje na dom in s tem se konča Adenauerjev delovni dan, ki po navadi traja polnih 12 ur. Zato pa po večerji v vili ni več govora o politiki, kajti Adenauer mora «štediti» s svojimi silami. Kako pazi na svoje zdravje, vidimo iz tega, da pazi celo na vlago zraka v pisarni, nadalje da pije alkoholne pijače le ob svečanih priložnostih, celo vodo, v kateri kuhajo zanj ali ki jo pije, jo na izrecno njegovo zahtevo prinašajo iz Bonna, ker da je boljša kot ona v Rendorfu. Adenauer ne gre nikamor v goste niti ne sprejme gostov, razen onih v pisarni — sobi 119. Celo televizorja ne mara in je njegov na voljo služinčadi. Zato pa ima rad glasbo. Tako nekako mine dvanajst ur na dan, ki jih Konrad Adenauer prebije v delu in uradnih razgovorih z gosti in voditelji stranke. To je za 89-letnega starca nekako preveč zahteven ritem, vendar pa «starec» meni, da se mu ne more odpovedati, pač pa da mu je nujen, kot da mu je nujna borba, politična borba seveda, kajti v prihodnjem letu bo ponovno kandidiral za poslanca za mesto Bonn in okolico. Nikakega dvoma ni, da bo tudi izvoljen. H. P. ISO MILIJONOV UR ZARES NI MAJHNA STVAR Srečni dobitnik bo poskrbel za ženo in bodočnost otrok TRAPANI, 7. — Kakor smo že včeraj poročali, je letos v nagradnem tekmovanju novoletne loterije pod imenom ((Neapelj proti vsem« imela Sicilija izredno srečo. Od šestih velikih nagrad so odpadle na Sicilijo kar tri in sicer prva, tretja in četrta. Tem pa je treba dodati še šest tolažilnih nagrad po en milijon lir vsaka, Samo po sebi se razume, da je najbolj zanimivo to, kdo je dobil prvo nagrado ali bolje prvi dobitek 150 milijonov lir, ki jo je srečnemu dobitniku prinesla pesem «0 scle mio«, priključena loterijskemu listku BH 32515, ki je bil prodan v Palermu. Listek je prinesel srečo 42-let-nemu Ernestu Ruccioneju, ki je po poklicu »popravljalec avtomobilskih gum« in ima svojo delavnico na Korzu Gramsci v Mar šali. Srečni dobitnik Ernesto Ruc-cione je oče dveh otrok, in sicer 15-letnega Martina in 7-letne Rite. Veselo vest je zvedel pri televizijskem sprejemniku, vendar pa je to bila bolj potrditev vesti, ki jo je zvedel že na sprehodu v bližini Maršale, kamor je bil odšel z družino. Na sprehodu je poslušal oddajo preko malega transi-storja. Brž ko je zvedel, da je med dobitniki, se je takoj vrnil v Marsalo in stopil k nekemu prijatelju, ker doma nima televizijskega sprejemnika. Na sprehodu je namreč zvedel, da je njegov stavni listek med izbranimi, po televiziji pa je hotel slediti fazi priključevanja stavnega listka s pesmijo, odnosno kako se bo klasificirala pesem, na katero je bil priključen njegov stavni listek. V trenutku, ko je pred televizijskim sprejemnikom slišal uradno vest, da je zmagal stavni listek, ki je bil povezan s pesmijo «0 sole mio«, odnosno, da je zmagala v tem tekmovanju pesem «0 sole mio«, na katero je bil povezan njegov stavni listek, Ernesta Ruccione ni mogel več zadržati svojega navdušenja in je svojo veliko zmago, v finančnem smislu seveda, takoj proslavil v družbi prijateljev. Kmalu se je vest o sreči Ernesta Ruccioneja razširila po okolici. Ko se je z družino vrnil na svoj dom, so se kmalu zgrnili k njemu mnogi prijatelji in sorodniki, da bi mu čestitali. Vso noč je bilo na njegovem domu živo, ,vse do prvih jutranjih ur, ko si je lahko privoščil malo spanja. Prihiteli so seveda tudi novinarji in dopisniku agencije ANSA je Ruccione izjavil: «Upam, da moji klienti ne bodo imeli več potrebe mojih uslug, kajti moj namen je, zapreti de lavnico za popravljanje gum. Delo je preveč naporno in vršim ga vse od mladih let. še ves sem zmeden zaradi velike sreče, ki me je doletela, še nimam jasne slike o tem, kaj pomeni 150 milijonov in moram glede tega še razmisliti Kar se tiče mojih bodočih načrtov, lahko rečem samo to, da bom najprej skušal pozdraviti ženo, ki ima astmo. Kupil si bom, seveda, lepo hišo, poleg tega pa bom poskrbel za bodočnost svojih otrok, da bi ne imeli težkega življenja, ki sem ga moral prestati sam.« V Jutranjih urah Je Ernesto Ruccione položil svoj zmagoviti stavni listek v uradih Banco di Sicilia, ki bo skrbela za izterjavo velikega dobitka. Sprejel ga je sam direktor filialke dr. Chimera, niso pa pri tej kratki svečanosti mogli izostati novinarji in fotoreporterji. Svoj stavni listek je izročil direktorju in ta trenutek so fotoreporterji ovekovečili. Pri tem se je videlo, da je bil Ruc- cione ganjen. Potem se je Ruccione vrnil na dom, med potjo pa so mu mnogi znanci čestitali. NEKI NEWYORŠKI LIST PIŠE... «Star ol lmlia» bo vrnjen muzeju Roparja je odkrila Eva Gabor NEW YORK, 7. — Kakor piše «New York Daily News», bo danes vrnjen newyorškemu muzeju prirodnih ved zefir »Star of In-dia« (Indijska zvezda), ki je bil iz tega muzeja ukraden oktobra lani. Ob tedanjem ropu se je govorilo, da znaša vrednost plena kakih 410.000 dolarjev, toda pri tem ocenjevanju so strokovnjaki posebej poudarili, da zefir «Star of India«, ki je edinstven na svetu, praktično nima cene, odnosno, da se njegova vrednost ne da oceniti. Po pisanju newyorškega lista je bil eden izmed osumljenih roparjev, AUen Kuhn, ki je star 26 let, aretiran pretekli ponedeljek. Obdolžili so ga, da je ukradel tudi dragulje filmske umetnice Eve Gabor. Med zasliševanjem pa je pristal, da bi ((sodeloval z oblastmi«. Zmenili so se, da bo odkril policiji kraj, kjer so ti dragulji skriti. Kuhna so zato v torek v spremstvu štirih agentov odpeljali v Miami, da bi stopil v stik s človekom, ki hrani dragocene kamne. Kuhna so obdolžili kraje dragocenih kamnov skupno z Jacquom Murphyjem in Rogerom Clarkom. Tri osumljence so naknadno po prvi aretaciji izpustili na začasno svobodo, toda Murphy in Kuhn sta bila ponovno aretirana in obtožena kraje draguljev v vrednosti 50.000 dolarjev. Gre v tem primeru za krajo draguljev, ki so bili last filmske umetnice Eve Gabor. Eva Gabor, ki so ji pred letom dni ukradli dragulje, je ob tej priložnosti dobila tudi močan udarec s samokresom v obraz. Tedaj si je verjetno zapomnila napadalca, ki ga Je pozneje spoznala na neki sliki. Bil je to Murphy. Toda Murphyju očitajo še en drug rop ter neko krajo v newyorškem hotelu «Algoquin». Pa še en rop v Miamiju. Po pisanju newyorškega časopisa so Kuhnu zagotovili, da policija ne bo aretirala človeka, ki hrani zefir «Star of India« ter druge dragulje. Policija je prepričana, da je Kuhn «glava» tolpe, medtem ko da sta Murphy in Clark le izvrševalca njegovih načrtov. Z druge strani pa prihaja iz Miamija vest, da so v sredo videli v Miamiju Kuhna, ko Je vstopil v svoje razkošno stanovanje, kamor pa ni hotel sprejeti nikogar. Po istih vesteh so Kuhnu izstavili posebno sodno dovoljenje, da sme iz New Yorka v Miami, državni tožilec v New Yorku pa ni hotel glede tega dati nobenega komentarja, zakaj to. Oče pri 124 letih Sovjetski državljan širali Muslinov iz Azerbejdžana, ki je danes star 159 let, še vedno aktivno sodeluje v življenju svojega rojstnega mesta Bazavua. Pravcato senzacijo Je zbudila njegova pred kratkim dana izjava, da je v svojem 124. letu postal oče svoje najmlajše hčerke. SJ7\ Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas- ba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Instrumentalni solisti: 17.00 ((Musiči del Priuli«; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Bilo je nekoč...; 18.15 Umetnost; 18.30 Oboist Renzo Damiani; 18.45 Mali ansambli; 19.15 Beličič: ((Prešernova glosa«; 19.30 Zabavna glasba; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Pesmi brez besed; 21.00 Koncert operne glasbe; v odmoru Znanost in tehnika; 22.20 Jazz Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Pesmi za najmlajše; 13.30 Zborovsko petje; 13.50 «500 let furlanskega slikarstva«; 14.00 Duo iz Stuttgarta; 14.40 Knjižne novosti. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Mali koncert; 14.20 Gotovac: Simfonično kolo; 15.00 Melodije; 15.45 Domači ansambli; 16.00 Festival jazza na Bledu; 16.35 Orkestri; 17.00 Današnje teme; 17.10 Operetne melodije; 17.40 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pianist Peter Ne-ro; 22.45 Hačaturjan: Masquara-de». Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi PETEK, 8. JANUARJA 1965 čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni kamet; 15.45 Gospodarski rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Walton, Barber in Satie; 17.25 Zasebne knjižnice; 18.00 Vatikanski koncil; 18.15 Gui-do Nobili: «Un idillio«: 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Ugo Fo-scolo v Benetkah; 21.00 Simf. koncert. II. program 7.30 Jutranja glasba; 10.40 Nte-ve ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Družinski slovarček; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Zgodovina ital. strank; 18.30 Vaši izbranci; 20.00 Pisan glasbeni program; 21.00 Mikrofon v Imperii; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz. III. program 18.30 Ruska kultura; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Wag-nerjeve skladbe; 21.00 Moličre: «Don Juan«. Slovenija 8.05 Iz baleta «Cajna punčka«; 8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalna godba; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Komorni zbor; 10.35 Novo na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmečka univerza; 12.15 Domači pčle mele; 12.30 Iz Wagnerjeve opere «Lohengvin»; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Stiriročno na klavir; 15.25 Napotki za turiste; 1530 Pod španskim soncem; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Pevci zabavne glasbe; 18.45 V skupščinskih odborih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Zunanjepolitični pregled; 20.40 Zbor v evropski glasbi; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Za ljubitelje jazza: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz poljske glasbene literature. Ital. televizija 8.30 Sola; 14.30 Mednarodne smučarske tekme v Grindenwal-du; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Simf. koncert: 19.35 Oddaja za delavce; 20.00 športne vesti; 20.15 Italijanska kronika; 20.30 Dnevnik: 21.00 Sastre - A. L. Aguirre: «L’incomata»; 23.10 Večerne vesti. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Reportaža ((Italijan v Nemčiji«; 22.00 Mednarodni festival v Monteuxu; 23.00 Športne vesti. Jug. televizija 17.10 Angleščina; 17.40 TV šola; 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje; 18.25 Včeraj, danes, jutri; 19.15 Narodna glasba; 19.45 Mednarodna tema; 20.00 Dnevnik, 20.30 Reportaža o ((Komunistu«; 21.00 Film ((Državljan Kane«; 22.00 Včeraj, danes, jutri. Goriško-beneški dnevnik RESOLUCIJA ODBORA AVTOMOBILSKEGA KLUBA V GORICI Zvišati je treba kontingent bencina in nafte proste cone Nafto naj prejemajo avto prevozniki iz vse pokrajine, ker predstavlja osnovo za njihovo delo Ob začetku novega leta. Je postalo še bolj kot prej aktualno vprašanje obnove goriške proste cone In zvišanje kontingentov za posamezno blago. Zlasti je tako zvišanje potrebno pri kontingentu za bencin in nafto. Pred dve ma mesecema smo bili priča demonstrativnemu nastopu goriških avtoprevoznikov, ki jim je že nekaj mesecev pred zaključkom leta zmanjkalo nafte proste cone, kar Je spravilo v nevarnost zaposlitev nekaj tisoč ljudi. Pristojno ministrstvo v Rimu je takrat rešilo problem tako, da je dovolilo določen predujem na kontingent proste cone za tekoče leto. Toda to ni nobena rešitev, ker bo spričo povečanega števila tovornikov in drugih vozil tudi letos zmanjkalo potrebnega goriva, če se temeljito ne spremenijo in povečajo dobave. O tem vprašanju Je na svoji zadnji seji razpravljal tudi upravni odbor Avtomobilskega kluba v Gorici. Po daljši debati so spre jeli resolucijo, v kateri se poudarja kriza v prevozništvu zaradi prenizkega kontingenta tekočega goriva, ki je ostal dolga leta nespremenjen, dočim se Je število vozil in voženj v Istem času večkratno pomnožilo. Kot posledica tega pomanjkanja je, da se go-riškl avtomobilisti zatekajo po bencin v jugoslovanski obmejni pas in po ocenitvi AK so lani kupili tam samo avtomobilisti z goriškega področja okrog 5 milijonov litrov bencina ter plačali zanj okrog 350 milijonov lir. Resolucija priporoča takojšnjo proučitev tega perečega problema na pristojnem mestu v okviru zakona za goriško prosto cono od 1. decembra 1948. Kontingente, ki Jih predvideva ta zakon pa je treba povišati in jih uskladiti z dejanskimi potrebami; raztegniti bi jih bilo treba na vse pokrajine, ki mejijo z Jugoslavijo, še posebno bi morali prejemati nafto proste cone vsi avtoprevozniki na Goriškem, ki so v zadnjih 15 letih razvili veliko dejavnost, katere nadaljnji obstoj ali razvoj pa je odvisen od tega, v koliko bodo imeli na razpolago., potrebno pogonsko sredstvo po znižani ceni, ki Jim bo omogočila uspešno borbo proti konkurenci. resno omajalo ter se ni več popravilo vse do njene smrti. Naše uredništvo in uprava izrekata globoko sožalje vsem sorodnikom pokojnice. V soboto in v nedeljo kongres goriške KD V soboto zvečer in v nedeljo bo v pasaži Edling v Gorici kongres mestne sekcije krščanske demokracije, kateremu bo predsedoval senator Vallauri. V soboto bo na dnevnem redu poročilo in diskusija, v nedeljo pa izvolitev novega vodstva. Opazovalci se sprašujejo, če bodo pripadniki struje «Rinnovamento» tudi v Gorici napredovali kot v Tržiču, kjer so dosegli na nedavnem kongresu 40 odst., jer na takšen način zmanjšali vpliv dorotejcev, ki imajo v sekciji kakor tudi v federaciji odločilno besedo. V OBČINI ŠENTLENART Priziva proti izvolitvi dveh obč. svetovalcev Na županstvu v šentlenartu pri Čedadu sta bila vložena priziva proti potrditvi Imenovanja dveh socialdemokratskih občinskih svetovalcev. Prvi priziv se nanaša na Ruggera Adamija, za katerega se trdi, da ne more biti izvoljen, ker opravlja službo davčnega izterjevalca davčnega konzorcija za občine šentlenart, Srednje, Grmek in Dreko, drugi priziv pa se nanaša na Vincenza Crltesiga, ki je bil v času volitev član sveta ECA. stal pokrajinski tajnik FIOM, je skupščina imenovala Bruna Spes-sota za začasnega tajnika. Na skupščini so ugotovili, da na številnih kmetijskih posestvih nočejo spoštovati novih določil o kmečkih pogodbah. Sklenili so započeti gibanje s pošiljanjem delegacij izvoljenim predstavnikom oblasti. Proučili so tudi zakonski osnutek, ki so ga že odobrili v senatu, na podlagi katerega naj spolovinarji s pomočjo 40-letnih posojil z 1-od-stotno obrestno mero odkupijo zemljo, ki jo sedaj obdelujejo; proučili so tudi zahtevo spolovinar-ske organizacije o reformi upokojevanja. Sestanku je prisostvoval vsedržavni voditelj kategorije Malanruc-co, prisotna pa sta bila tudi tajnik CGIL Bergomas in tajnik Kmečke zveze Marizza. Zahvala mestnih stražnikov Danes zadnja pot Marije Kebe, vd. Ferjančič Danes bodo na glavnem pokopališču ob mirenski cesti pokopali 76-letno Marijo Kebe, vdovo Ferjančič, ki je umrla v noči od srede na četrtek na svojem domu v Ul. Vittorio Veneto št. 88 Pogreb bo krenil Izpred hiše žalosti oo 14 uri. Pokojnica se je rodila v kraju Jezero, ki je blizu Cerkniškega jezera na Notranjskem. Priženila se Je k znani Ferjančičevi družini iz Goč na Vipavskem. Po vojni je stanovala pri svoji hčerki, ženi Bernarda Bratoša. Imela je tri sinove, ki pa ao vsi tragično umrli med drugo svetovno vojno ali takoj po njej. Sin Jožko, s partizanskim imenom žef, Je bil daleč naokoli znan partizanski zdravnik, ki je deloval na Primorskem, predvsem pa v Beneški Sloveniji. Starejši sin Je bil tudi pri parštizanlh ter je kmalu po vojni umrl zaradi posledic, ki mu Jih je zapustilo življenje v hribih. Najmlajši sin je izgubil življenje v tragičnih okolnostih takoj po vojni. Smrt treh sinov je na pokojni Mariji Ferjančič takoj zapustila svojo sled; njeno zdravje se Je Goriški mestni stražniki se najlepše zahvaljujejo predstavnikom oblasti, raznih ustanov, podjetij in vsem zasebnikom, ki so jim bo priliki «Befane» poslali darila. Se posebej se zahvaljujejo avtomobilskemu klubu in Zvezi motociklistov, za njihovo sodelovanje pri tej uspeli akciji. Omenimo naj še, da so poleg štirih zbirališč za darove na goriških cestnih križiščih sami domačini u-redili posebno zbirališče v Ločni-ku, kjer so mestni stražniki tudi nabrali precej lepih darov. Tudi cestna policija iz Tržiča se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prinesli svoje darove na njeno zbirno mesto. Francoski konzul včeraj v Gorici Včeraj dopoldne se je mudil v Gorici francoski konzul za Tri Benečije s sedežem v Benetkah Charles Lesca Obiskal je nadškofa, pokrajinskega predsednika in goriškega župana. V njegovi odsotnosti ga je sprejel odbornik dr Scarano. V pogovoru sta občinski odbornik in konzul izmenjala možnosti kulturnega sodelovanja ter izmenjav na tem specifičnem področju. Drevi v Gorici ne bo občinske seje Seja občinskega sveta v Gorici, ki bi morala biti drevi v sejni dvorani v Ul. Crispi, je zaradi tehničnih razlogov odpovedana; županstvo bo občinskim svetovalcem pravočasno sporočilo, kdaj bo, Sestal pa se je občinski odbor pod vodstvom župana dr. Galla-rottija. Na predlog odbornika Lu-pierija so odobrili nekaj javnih del. Odborniki so odobrili letne razpredelnice dežurne službe taksistov pred železniško postajo in bolnišnicami v Ul. Vittorio Veneto. Občinskemu svetu so sklenili predložiti v odobritev pravilnik o izterjevanju trošarine na juke-boxes, ki jih izposojajo v naši občini. Odbornik Martellani je poročal o tehničnih lastnostih dveh vozov za pobiranje smeti. Oo koncu je župan poročal o pobratenju na osnovi evropske enotnosti, o turistični propagandi, ki naj vzbudi zanimanje za Gorico. Občinska uprava je podelila trofejo, ki jo bodo podelili v okviru smučarskega tekmovanja «Fratelli Colinelli«. JUNIORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Utrujenost vzrok poraza Primorja V nedeljo v Nabrežini Primorjc-Liberlas V sredf’ je juniorska enajstori ca proseškega Primorja igrala proti tržaškim tekmecem CRDA. 2e po prvih minutah igre je bilo razvidno, da bo tekma precej borbena in živahna. Kljub lahki premoči predstavnikov ladjedelnic, so Prosečani vseeno šli v napad ter skušali v 11 s Trampužem spraviti v zadrego vratarja gostiteljev. Ta pa je pokazal vso svojo sposob--- Slikarska razstava Fulvia Monaija Od 5. do 16. januarja razstavlja v kavarni Teatro v Gorici svoja najnovejša dela slikar Fulvio Monal. Slikar, ki se je rodil v Puli in biva sedaj v Gorici, je diplomiral iz leposlovja. Razstavlja od 1946. leta dalje. Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah v Helsinkih, Celovcu, Innsbrucku, Gradcu in v Jugoslaviji. Prejel je več nagrad in priznanje na deželnih in vsedržavnih razstavah. Njegova dela so v zasebnih in Javnih slikarskih zbirkah v Milanu, Trstu, Benetkah, Vidmu, Rimu ter v O-slu, Bostonu, na Dunaju ln v Wet-tingenu. VERDI. 16.00: «1 quattro di Chicago«, F. Sinatra, D. Martin in S. Davis j.; ameriški barvni film: zadnja predstava ob 22. CORSO. Danes predstave ob 17. m 20.45: «Kleopatra», Liz Taylor in Richard Burton. Ameriški kine-maskop v barvah. MODERNISSIMO. 16.00: «11 disco-volante«, Alberto Sordi, S Man-gano in M. Vitti. Cmobeli italijanski film. Zadnja ob 22.30 VITTOKIA. 17.15: «11 giardino di gesso«, Deborah Kerr in John Mills, ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «11 generale Quantrill», J. Wayne in V Pid-geon, ameriški Cmobeli film. Zadnja ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna PONTONI BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49 Izplačilo sredstev tekstilnim delavcem Federtesslli-CISL sporoča vsem suspendiranim tekstilnim delavcem, ki so zaposleni v obratu Co-toniflclo triestlno v Podgorl, da bodo Jutri, v soboto med 10. ln 12. uro izplačevali mezdno Integracijo. Izplačevanje se bo vršilo pri obeh vhodih v tkalnico ln predilnico. Skupščina spolovinarjev v Ronkah Delavska zbornica nam je poslala tiskovno sporočilo o pokrajinske skupščini spolovinarjev v Ronkah, ki jo je organiziralo tajništvo Delavske zbornice v soglasju z vsedržavnim tajništvom, kategorije. Namesto Renata Papaisa, ki je po- Na delu v SAF0G si je poškodoval oko Včeraj nekaj pred poldnem so poklicali avto Zelenega križa v goriško tovarno SAFOG, kjer se je na delu ponesrečil 44-letni Ita-10 Bertossi doma Iz Gorice, Ul. Rabatta 19. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ugotovili da se mu je zadrl košček materiala pod levo oko. Pridržali so ga na zdravljenju. Bertossi je povedal, da je nekaj po li. uri delal s pnevmatičnim dletom in da mu je drobec materiala priletel v obraz ter ga ranil. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-nižjo temperaturo 4,8 stopinje pod ničlo ob 8. uri, najvišjo 6,2 stopinje nad ničlo ob 13.15; povprečne dnevne vlage 70 odstotkov. S kongresa KP Indije (Nadaljevanje s 3. strani) «Giulietta» podrla kolesarja v Moši V goriški civilni bolnišnici se zdravi 64-letni Eugenio Pizzul — Moše, ki ga je v sredo nekaj pred polnočjo povozil šofer Gluliette Gianandrea Forti,. 19, iz Ul. Brigata Avellino 13. Nesreča se je pripetila šoferju Gluliette na poti iz Ločnika v Mošo, ko je Pizzul peljal kolo v roki. Kolesarju so ugotcfvili zlom lobanje, zlom desne noge in pretres možganov, zdravniki so si o njem pridržali pro-I gnozo. idejno in tudi ne programsko enotna — je bilo na kongresu poudarjeno. Močne napredne sile na levem krilu Kongresne stranke so dejansko lahko zavezniki Komunistične partije pri uresničevanju njenega programa. To praktično pomeni, da Kp Indije ne zavrača sodelovanja z naprednim delom Kongresne stranke, kakor tudi ne odreka svoje podpore pozitivnim ukrepom, ki bj jih vlada pri izvajanju svoje politike sprejela. To se v prvi vrsti nanaša na politiko nevezanosti in borbo za mir na zunanjepolitičnem področju. Bodo pa predmet kritike in odpora Komunistične partije je poudarjeno v kongresnih dokumentih — vse negativne tendence vladne politike. Tako npr. krepitev monopolov v gospodarstvu, dosedanja politika na vasi, kjer izvajanje agrarne reforme ne odgovarja niti programskim koncepcijam Kongresne stranke same, nadalje politika cen, ki se je zadnje mesece še posebno zaostrila itd. To so samo nekateri od pojavov, ki jih Komunistična partija v nobenem primeru ne bo podprla. A razvoj po Nehrujev! smrti je pokazal, da je prej pričakovati še nadaljnjo krepitev takšnih in podobnih pojavov kot pa njihovo likvidacijo. nost in je nevarno žogo krasno u-branil. Nekaj minut kasneje je Per. kovič skušal priti do cilja, vendar zaman. Nasprotniki niso mirovali in so večkrat s hitrimi prodori zmedli obrambo Primorja, ki je v 38’ klonila pod strelom desnega krila CRDA. Ta gol je bil kot hlad. na prha za Prosečane: takoj je bilo razvidno, da bo kvarno vplival na njihovo moralo V drugem delu igre je vladalo v proseški enajstorici precej nervoznosti in požrtvovalni Cuk je zaman skušal priti z osebnimi akcijami do gola. Jasno je, da je obramba CRDA brez težav odbijala te neorganizirane napade, s čimer se ji je posrečilo, da je ohranila rezultat do konca in z njim tudi zmago. Lahko se reče, da je izid tekme pravičen, saj je CRDA prikazala lepšo igro in je imela tudi več priložnosti za dosego golov. Tokrat je mlada ekipa Primorja igrala slabše kot je vajena. Brez dvoma je že nedeljska tekma s San Sergio zaradi utrujenosti neugodno vplivala na proseške nogometaše, katere čaka prihodnjo nedeljo naporna tekma z leaderjem lestvice enajsto-rice Libertas. Upajmo, da bo nekaj dni počitka pomagalo Prosečanom, da bodo lahko z navodili trenerja Bu-kavca v nedeljo zjutraj ob 10.45 ponovno pokazali svoje sposobnosti. Tekma bo v Nabrežini in upajmo, da bodo tokrat imeli juniorji Primorja ob igrišču dovolj navijačev, ki jih bodo moralno podprli. Juniorsko moštvo proseškega nogometnega kluba je proti CRDA nastopilo- v naslednji postavi: Bogateč, Pertot, Babič, Vatta, Husu, čuk, Doglia, Milič, Perkovič, Trampuž. Buccavelli. B. RUPEL Francoski sestri Goitschel (na sliki) se bosta danes skušali uveljaviti v smuku Grindelwa!da iiiiiiirMmiiHiiMiiHimitiiiiniiiiiiui„Hi#lniiliiii||1|l,|l,ml,ll|11||lll,llmi(|llllllllllllml||I|1|||I|1||1I|11|||I1II1I||1|11I1|||1|1M11|11(1|||||mi(11||||1||i(i|i||||u^ IZ KOPRSKEGA OKRAJA Rečana Grego in Nikolič prva na lestvici Brodarske zveze Jugoslavije K številnim razglasitvam najboljših športnikov Jugoslavije se je pridružina tudi Brodarska zveza Jugoslavije. Razglasila je deset najboljših športnikov brodarskega športa, pri čemer je upoštevala jadralce, moto-navttčarje, kajakaše na mirnih in divjih vodah in smučarje na vodi. Izredno priznanje so doživeli vse- kakor jadralci razreda Snipe. Bro-daska zveza Jugoslavije je postavila na prvo mesto Grega in Nikoliča z Reke, ki sta osvojila drugo mesto na evropskem prvenstvu jadrnic Snipe. Na tretje mesto je uvrstilo Koprčana Korošca in Rečana Kojundžiča za osvojeno drugo mesto na evropskem mladinskem prvenstvu jadrnic Snipe, medtem ko sta Koprčana Cok in Jurca na tej lestvici osma. Njun največji uspeh je bil osvojitev drugega me sta na državnem prvenstvu za jadr. niče Snipe in več lepih rezultatov na mednarodnih regatah. Končno je med prvimi desetimi tudi državni prvak v kajaku Albin Spacal iz Nove Gorice. Brodarska zveza Jugoslavije ga je uvrstila na sedmo mesto. """"....................................... ŽENSKA KOŠARKARSKA A LIGA Presenečenje kola: Ginnastica premagala vodeči Portorico Ginnastica Triestina - Portorico 53:47, Bristot Treviso . Fiat 57:50: dva nepričakovana in presenetljiva izida v enem samem kolu. Nihče nHhPrknbh ^ znatnemu izboljšanju igre tržaških deklet v zad. Hda s bodo Privoščile celo vodečo petorko Portorica, ki kLieletns a fakfga lgrlšCa z ZTnaK° v žepu. Portorico naska- kuje letos Fiatov državni naslov In ssaž sr urms?j,p “■ i st ■ssrvs?t , *?• TS^jTni »n.,. K uspehom ne gre čestitati samo jadralcem razreda Snipe, ki so tokrat v domačem in v mednarodnem merilu odnesli največ 'lovorik, ampak tudi nacionalnemu sekretarju SCIRA za Jugoslavijo Aleksandru Lukežu iz Kopra. Prav po njegovi zaslugi se je jadranje razvilo v smeri množičnosti in kvalitete, hkrati pa je Jugoslavija danes v razredu Snipe prav v evropskem vrhu. * * * Koprska mladina je dala več pobud, da bi se tudi na koprski obali razživel sabljaški šport. V ta namen nameravajo ustanoviti posebno sabljaško sekcijo pri mladinskem klubu v Kopru. Mladinski klub dobi namreč nove prostore v Ulici Osvobodilne fronte, v katerih bo tudi prostor za gojitev raznih športov. Okrajna zveza za telesno vzgojo je pokazala razumevanje za te pobude in akcijo mladine tudi finančno podprla. Zanimanje je zelo veliko, res pa je, da bodo v začetku težave zaradi drage opreme in rekvizitov. V zvezi s tem pa je obljubila pomoč Sabljaška zveza Slovenije in posamezni slovenski klubi. Zaenkrat bodo vodili floret in meč, pozneje pa tudi sabljo. V najkrajšem času. bodo tudi pristopili k organizaciji turnirjev. Za popularizacijo tega športa bo vsekakor velikega pomena zvezno tek movanje, ki ga bodo že letos organizirali na koprski obali. Mladi “abljači bodo v začetku dobili nekaj instrukcij od bivšega olimpijskega reprezentanta Jugoslavije dr. Koršiča in od bivšega državnega prvaka Grahorja. Vse kaže, da se obeta letos do-kajšen razvoj go-kart športu na koprski obali. Na nedavnem tek- . — :*• “»«..01.11 *»“»- suruinnejso oenesko movanjU v Umagu so se predstav izredne prilike, da bi se znova po- j petorko z visokim izidom, ki pri- nlki avto-moto društev slovenske ati7.HnKIegan 1T“,es.ta na lestvici, j ča o njihovi moči in daje poroštvo 'h hrvatske Istre dogovarjali o naU ielotstre6 n™lnice° v^Trevh ga pr"°a nadalJevanje -košnje-j možnostih organizacije raznih šport-su. Tamkajšnje talke so jih pre- j Mobili Bologna in Omsa iz Faen- ! atraktivnih pnredi- senetile s svojim elanom in zbega- ze sta odigrali svojo pošteno tek- .zvez . srrtem so tudi PriP°- ie njihove vrste. Fiat je skušala I mo, ki se je zakl jučila s pričako- ročlh ovarni Tomos, naj bi izde-zaustaviti razigrane domačinke, ven- vano, sicer tesno, a zasluženo zma-I lovaIa modernejše tipe vozil 50 ccm, dar. iCO .16 ODazilR dR sp manira 1 crn rlnma^inlr s lrnt.pHmi HI laHlrrv — u gometašem. V republiški ligi tek-mujeta Delamaris in Nova Gorica z dokaj dobrimi rezultati. Selektorji so to upoštevali tudi pri sestavi 25-članske mladinske ekipe, k! se bo v kratkem začela pripravljati za razna tekmovanja. V tem širšem izboru so tudi štirje primorski nogometaši: Furlan, Šuligoj in Okorn iz Nove Gorice in Pogačar iz Idrije. HITROSTNO DRSANJE Svetovni rekord Kitajca Wanjja Chin-Yua na 4 razdaljah HONG KONG, 7. - Tiskovna agencija Ljudske republike Kitajske javlja, da je mladi kitajski atlet Wang Chin - Yu izbol jšal svetovni rekord na štirih progah. Ki-tajski drsalec je za čase, ki jih je dosegel na 500, 1500, 5000 in 10.000 metrov dolgih progah, dobil 182,316 točke. Prejšnji rekord je s 182,708 točke pripadal Norvežanu Knu-tu Jphanessonu. Wang je zabeležil naslednje čase: 500 m 42”4 1500 m 2’10”7 5000 m 7’51”5 10000 m 16’33”5 ZA POKAL PRVAK-"/ V Budimpešti poraz Ignisa BUDIMPEŠTA, 7. - V prveir srečanju drugega Izločilnega kole košarkarskega turnirja za pokal ev ropskih prvakov je domači Honved nocoj premagal vareški Ignis 84:7-1 (32:37). Povratna tekma bo 14. t. m. v Vareseju. MEDNARODNI NOGOMET n " Mu.iiuuuinu, V ul 1 dar, ko je opazila, da se razlika veča. se je njenih igralk lotil strah in to je onemogočilo vsako organizirano igro. Pod moralnim pritiskom, da morajo za vsako ceno zmagati, so Turinčanke neorganizirano navalile na nasprotnikov koš. To zmedo gostujočega moštva so spretno izkoristile domačinke, ki so stalno vodile z nekaj točkami prednosti. Padca dveh vodečih ekip sta iz- go domačink. Na dnu lestvice je stanje še vedno nespremenjeno Pejo iz Brescie in Pallacanestro iz Neaplja sta še brez zmage. Nedeljsko kolo bi bilo moralo odločiti kateri Dripada zadnje mesto na lestvici, vendar je bila tekma odložena in tako imamo še vedno obe petorki z enakim številom točk in dve edini ničli na stolpcu zmag. I. P.ZIO s katerimi bi lahko dosegali tekmovalci večje hitrosti. S tem bi povečali tudi interes domačih tek movalcev, ki prav zaradi zastarelih tipov vozil ne sodelujejo enakovredno na go-kart tekmovanjih Koledar go-kart prireditev bodo v kratkem objavili. * * * Na Primorskem posvečajo zmeraj več pozornosti tudi mladim no- ZUERICH, 7. - Kvalifikacijsk turnir afriško . aztjske cone z? uvrstitev v finale svetovnega pr venstva 1966, ne bo na Japonsken' pač pa v Avstraliji. To pa le, č< bodo avstralske oblasti izdal« vstopne vizume reprezentancami Sererne in Južne Koreje. Po odstopu vseh afriških drža« iz protesta, ker se bo samo ena reprezentanca skupine uvrstila v finale, so v afriško - azijski cori ostale le Avstralija, Severna ia Južna Koreja. DVOSEDEŽNI BOB GORTINA D’AMPEZZO, 7 - Avstrijec Thaler in Nemec Lauten bacher sta dosegla med priprava m: za evropsko prvenstvo v dvo sedežnem bobu najboljša časa. Tek movalca sta zabeležila čas 1’24”94 FRANCE BEVK MLINI , ŽIVLJENJA •i; Zmotili so jo koraki na klancu. Prihajali sta dve ženski S koši na hrbtu. Potuhnila se je, da bi je ne opazili, ker Je posedala brez dela. Ni hotela poslušati njunega razgovora, a je nenadoma ujela besede, ki so se tikale nje... Da je, ptičica, znala nastaviti past, a se je vanjo sama ujela, je menila prva. Končno pa se ji je le posrečilo, da se je prištulila v hišo, je dostavila druga. To se pravi grehu dajati potuho... Saj, saj. To je Lambertu podobno... In še in še. Tako dolgo, da sta se ženski oddaljili in ni bilo več razločiti njunih besed. Franca je dovolj slišala, vsa kri ji je pomrznila po telesu. Položila si je roko na usta, da ni zakričala... Vse dni ji ni kdo rekel zle besede, niti Lipe. Ce jo je srečal, si je potegnil klobuk na oči in hitel mimo. Toda čutila je, kaj si ljudje mislijo o nji. Zdaj ni samo slutila, bilo ji je kot na dlani. Bog ve, je šepetala pri sebi, da nikoli niti s senco misli ni računala na to, da pride k Plečarju za mlado. Oklepala se je le Ferjana, če bi tudi imel le raztrgano kolibo, ali pa še te ne. Bog ji je priča, ljudje ji ne morejo videti v dušo. Morda je tudi Ferjan tako mislil. In Flečarjevi. Morda.. Stisnilo jo Je v prsih, da ni mogla dihati, čutila je, kakor da ji srce visi na tanki krvaveči nitki Ko sta ženski slednjič izginili na klancu, je skočila na noge m na vso sapo tekla proti hiši. Neka misel, ki se je je kdaj le bežno dotaknila, jo je prevzela do zadnje žilice. Bila je kot povodenj, ki je planila čez bregove. Zaprla se je v kamro zraven izbe, v kateri sta spali z Lenko Z drhtečimi rokami, vsa vroča, kakor da ji gori telo, se je naglo preoblačila. »Ni mi mogoče več živeti,« je trepetaje ponavljala z bledimi ustnicami. «Bog mi je priča, tako ne morem živeti Ne morem..o Ko si je pred zrcalom uravnavala lase, je vstopila Lenka. Pogledala jo je s tako čudnim pogledom, da je dekle ostrmelo. «Kam se napravljaš?« Franca ji ni odgovorila. «Ni mi več živeti,« je ponavljala na pol tiho kot v groznici. «Meni ni več živeti.« Zdelo se Je, kakor d3 se mora neprestano prepričevati, da se še zadnji hip ne skesa. Lenka je razumela šele, ko Je Franca že tekla po stezi na klanec. «Franca!» jo je klicala in tekla za njo. ((Franca! Franca!« Ni je mogla dohiteti, Franca je že skočila čez klanec na rob prepada. Lenka je obstala, zajokala od groze in obupa. Stekla je nazaj, mimo hiše za grič, kjer sta kosila Plečar in Pavle. «Oče!» je vpila. «Pavle!» Franca bo skočila čez rob. Franca...« Oče in Pavle je nista takoj razumela. «Kaj je?« «čez rob se bo vrgla,« je vpila Lenka. «čez rob... Franca...« Plečar je koso in oselnik vrgel v travo. «0, nesrečna ženska! Bog nam pomagaj! Pavle, hitro!« Tekla sta na klanec, da je odmevalo od njunih korakov. «Ti, Pavle, teci zgoraj!« je Plečar naročal med potjo. «Jaz pogledam pod rob. Bog nebeški, da bi le ne bilo prepozno' Lenka, pokliči mater!« Pod klancem je visela strma skalnata stena, prerasla z redkim, nizkim grmovjem. Franca je čepela ob nizkem, češmi-novem grmu tik nad prepadom, se zibala z gornjim delom telesa in žalostno tožila. Ko je zaslišala Pavleta, se je ozrla, se naglo dvignila in razprostrla roke, kakor da hoče zleteti. ((Franca! Kaj počenjaš?« Fant je naglo priskočil in jo zgrabil čez pas.' Omahnila je in se onesvestila. Pavle jo je položil na trato. «Oče!» je poklical čez steno. «Hoj!» «Tu je. Našel sem jo.» Vzel jo je na roke, ki je bila vsa bleda, kot mrtva. Odnesel jo je proti hiši. Na mestu, kjer je voda curela čez pot, jo je zopet položil v travo. S prgiščem je zajel iz tolmunčka studenčnice, Ji zmočil čelo, senci in vrat. Nekaj kaplic ji je kanil v usta. «Franca!» jo je obujal. ((Franca, daj!« Prišel je oče, upehan, brez sape; pot mu je v curkih lil z obraza. «0, hvala bogu!« je zastokal. «Da le ni hujšega! Da le ni hujšega!« Franca Je odprla oči in začudena pogledala okoli sebe. Obraz ji je zadrhtel v joku. «Kaj si hotela storiti?« ji je Plečar očital. «Kaj si hotela?« ((Nisem mogla,« je Franca zašepetala. ((Hotela... a nisem mogla...« «Zakaj?» «Meni — ni mogoče več živeti...« «Kaj govoriš! Kaj smo ti naredili?« «Vi nič... Saj vi ne veste... Vi ne veste..« «Lampert!» je Plečarka klicala od hiše. «Kaj se je zgodilo?« »Nič. Je že vse dobro. Vse Je dobro.« Pavle je dekletu pomagal na noge »Ali boš mogla hoditi?« «Bom že.» A komaj je naredila nekaj korakov, so se ji zapletle noge Pavle jo je vzel v naročje, roke mu je ovila okoli vratu njen; glava mu je počivala na ramenu. Položili so jo na posteljo. Stali so okoli nje in jo gledal s sočutnimi pogledi. Njene oči so bile, kakor da prosijo od puščanja. J «Ne bodite hudi,« je šepetala. «Toliko skrbi vam delam Ne bodite hudi!« «Kdo bo hud!« je rekla Plečarka. «Vsi te imamo radi.« Franca je hotela še nekaj reči, a se je nenadoma zvilf in zavpila. «Po babico,« je mati ukazala Pavletu. Pavle je vzel klobuk in naglo stekel po klancu, da je kai odmevalo za njim. 15. Franca se je mučila ves dan in še vso noč. Rodila je drobno hčerko, ki je vekala s slabotnim glasom. Krstili sc jo za Cecilijo. A komaj so jo prinesli od krsta domov, ji jc že zapel mrtvaški zvonček. Pri Plečarju so imeli mrlička. Porodnica je bila tako slaba, da so se bali za njeno živ ljenje. Bila je hudo bleda, k^kor da ji je odtekla vsa kri. Ce je za hip začumela, se je nenadoma stresnila, kakor da jo je predramil in vznemiril kak ropot. In vendar je bilo tako tihe v hiši, da bi bilo slišati še brenčanje muhe. Sosedje, ki so prihajali kropit, so le šepetaje govorili. Zdelo se je, da je Franca brezčutna za vse, kar se je godilo okoli nje... Rodila je deklico, za Cilko so jo krstili, umrla je... To je bilo vse, kar se Je dotaknilo njene zavesti. (Nnrialievanjo sledi) UREDNIŠTVO: TRSI — UL. MONTECCHI 6 - II TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA št 20 — Telefon -n rt« ---------------— letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. - Poštni tekoči račun: Zalotaištvo trž^škrca tiska Trst nem imT h, ~ tVnapreJ: fetrt’ telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno upravni 250 osmrtnice 150 lir — Mali ozliisi 40 lir hpserin o j T, L,ubl,ana- Star ,rg 3^- __________________________________________naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletk Pubblldtk Itallana«, - Odgovorni" urednik: STANISlUvUMGO- SajSint£ka^Žaložnišlvo tržaškega Uska, Trst ~ trŽaSke g°ri§ke P°kraJine 86