NOVEMBER 1994, ST. 10, LETO XXI. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA NOVA PODOBA VASI ŠIROKA SET Ko se danes pripelješ v vas, imaš čisto drugačen občutek kot pred letom dni, saj ima kraj povsem drugačno podobo. Vzpenjaš se po gozdu po asfaltirani cesti, dokler se ti ne odpre prelep pogled na Zasavsko Sveto goro. Se na desno, mimo lepo obdelanih njiv, kjer dobro uspeva pšenica, in že si na višini 547 m, kjer leži vas Široka Set. Komaj 24 prebivalcev premore, prijaznih kmečkih, a vendar srečnih ljudi. Radi imamo, da vas kdo obišče, saj nam je vsakdo dobrodošel. Na hribčku pa stoji cerkev sv. Marjete v novi podobi, nam vsem v ponos. Zgradba se prvič omenja leta 1517. Že leta 1526 je morala dati za vojsko zoper Turke en na pol srebrn kelih, pol forinta in 60 krajcarjev. Leta 1516 je bila obzidana in urejeno novo pokopališče. Že mengeški urbar iz leta 1648 in 40 let pozneje Valvasor omenjata, da je imela cerkev 3 oltarje. Sedanji glavni oltar sv. Marjete je star 300 let in odlično ohranjen. Cerkev je bila grajena v gotskem slogu in obokana. Glavni vhod je imela na južni strani. Pred njo je bila lopa, zunaj nje pa vzidan kamen, na katerem je pisalo, da je bilo pokopališče urejeno pred 207-imi leti. Bržkone je ta ka- men ometan, saj ga ni nikjer videti. Na jugozahodni strani je stala mežnarija, stara, krita s slamo. Ali je bila cerkev prezidana ali samo podaljšana, ne vemo. Leta 1669 so kupili en zvon. Ker je okoli cerkve pokopališče, so v prvi svetovni vojni en zvon pustili. Bil je vlit leta 1744 in ima napis: "Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!". Dva zvonova pa so vzeli in namesto teh so soseščani leta 1922 kupili dva nova železna zvonova. Ker spada pod sosesko Široka Set tudi vas Podbukovje, bo zanimiv podatek, da je to naselje prvič omenjeno leta 1238, koje grofica Sofija Višnjegorska podarila 8 ondotnih kmetij stiške-mu samostanu. Letos smo cerkev lepo obnovili: nova streha, popleskane stene, položena je lesena obloga, tla pokrivajo pološčice, nov križev pot, električna napeljava in še marsikaj. Vas je dobila novo električno omrežje in javno razsvetljavo, ki smo je še posebno veseli. Vse to je sad pridnih rok ljudi, ki živimo tu. V imenu soseske Široka Set bi se rad zahvalil vsem, ki so karkoli prispevali k večjemu napredku vasi. D.Jane SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA 0 DRUŽINSKIH PREJEMKIH Državni zbor Republike Slovenije je na svoji seji dne 4.11.1994 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družinskih prejemkih. S sprejemom sprememb in dopolnitev se v pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta vključujejo tudi tiste matere, ki jim je v času med nosečnostjo ali trajanjem porodniškega dopusta brez njihove volje ali krivde prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas. Pogoj za pridobitev te pravice je, da je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno za več kot 10 mesecev. Šteje se, da je pogoj gostote 10-mesečne zaposlitve izpolnjen tudi v primeru, kadar mati zaporedoma in brez prekinitve sklene več delovnih razmerij za določen čas v skupnem trajanju več kot 10 mesecev. Za te primere je sprejeta možnost uveljavitve pravice do denarnega nadomestila tudi za nazaj, to je od dneva uveljavitve zakona od 18.12.1993. Cerkev Sv. Marjete v Široka seti. Druga sprememba zakona se nanaša na usklajevanje nadomestil začas porodniškega dopusta. Do 31.12.1994 se nadomestila usklajujejo kot pokojnine, s 1.1.1995 pa se bodo usklajevala samo z rastjo povprečnih plač. Da bi zagotovili pravico do pomoči za opremo novorojenca vsem otrokom, katerih vsaj eden od staršev ima stalno prebivališče v R Sloveniji, je s spremembo zakona kot upravičenec do te pomoči opredeljen otrok (ne več mati), katerega mati ali oče imata v Republiki Sloveniji stalno prebivališče. Pristojnost za uveljavljanje te pravice se v primeru, ko mati v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, določa po stalnem prebivališču očeta. Naslednja sprememba Zakona o družinskih prejemkih se nanaša na pravico do otroškega dodatka za otroke tistih delavcev, ki delajo izven svoje domovine, medtem ko otroci živijo v svoji matični državi. To področje ureja Republika Slovenija z mednarodnimi pogodbami, to je sporazumi o socialni varnosti. Z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ, te pogodbe še niso sklenjene, zato novela zakona določa, da imajo otroci delavcev iz teh držav pravico do otroških dodatkov, znižanih za 60% vse do sklenitve ustreznih mednarodnih pogodb in ne samo do 17.12.1994, kot je bilo določeno pred spremembo Zakona o družinskih prejemkih. Otrokom tujcev, ki živijo v Republiki Sloveniji na podlagi urejenih dokumentov za začasno prebivanje najmanj 6 mesecev v tekočem letu, se otroški dodatek ne bo več zniževal in se bo zagotavljal v enakem znesku kot za slovenske otroke. Vse informacije v zvezi z nastalimi spremembami Zakona o družinskih prejemkih lahko upravičenci dobijo v Centru za socialno delo Litija, Ponovi-ška c. 12, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah pa do 17. ure ali po tel. 883-217. Za Center za socialno delo Saša Pegan 850 I LE LIT] 1145 - t JE 1995 Dne 15.10.1994 sta na gradu Bogenšperk obnovila sklenitev zakonske zveze - BISERNO POROKO - 60 let skupnega življenja: REPOVŠ JOŽEF in MARIJA iz STRANSKEGA VRHA št. 8 Slavljencema čestitamo APEL LASTNIKOM ŽIVALI! Društvo za varstvo in proti mučenju živali ponovno opozarjamo na neprimerno ravnanje z domačimi živalmi, saj na terenu vse pogosteje opažamo, da nekateri lastniki slabo ravnajo z njimi. Ali se res premalo zavedamo, da je človek le del narave in če si je prilastil pravico, da si je žival podredil, potem nima pravice brezbrižno, zanemarjeno, malomarno in kruto ravnati z njo. Tudi živali čutijo strah, bolečino, trpijo, če so trpinčene, čutijo kot človek lakoto, žejo, vročino in mraz. Enako potrebujejo ljubezen in razumevanje od človeka. Zima bo kaj kmalu pred vrati in ker so v tem času najbolj prizadeti psi čuvaji, priklenjeni, posebno na podeželju, prosimo vse lastnike, da čimbolj poskrbijo za svoje najbolj zveste prijatelje - pse. Njegovo bivališče naj bo lesena uta, opažena in dobro izolirana, dovolj topla in suha, nepremočlji-va, vama pred vremenskimi neprilikami. V Lit i naj bo vedno otep suhe čiste slame, ali primemo ležišče. Pred vhodom naj bodo položene deske, ne pustite psa ležati na cementnih tleh, ker bo kmalu postal bolnik (revma, mehur, ledvice). Tudi utrjen pes čuvaj sodi ob hudem mrazu ne več v pasjo uto, temveč v hlev ali hišo. Pes naj ima okrog vrata usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati, veriga naj bo lahka, dolga najmanj 3-4 metre, za sprostitev pa ga je treba večkrat spuščati z verige. Pes čuvaj mora imeti dnevno poleg čiste pitne vode tudi najmanj enkrat ali dvakrat na dan izdaten gosti obrok tople zdrave hrane. Ne dajte psu votlih kosti od perutnine, zaužila kost se često psu zarije v črevesje, kar ima za posledico bolečine, hiranje in pogin živali. Mlade psičke do enega leta je hraniti večkrat na dan. Psu. ki vam zvesto čuva imetje, v primeru bolezni nudite pravočasno veterinarsko pomoč. Do ostarelega ali neozdravljivega psa, bodite humani in mu podarite nebolečo usmrtitev, ki jo opravi živ inozd ravnik. Ker je pes družabno bitje, ki ljubi svojega gospodarja, mora čutiti, da je član družine, zato naj ne bo njegovo bivališče osamljeno (v oddaljenih barakah, skednjih, kozolcih ali celo ob med tednom praznih "vikendicah"). Prav tako prosimo dobrosrčne ljudi, tla v tem mrazu, ki prihaja, skupaj poskrbimo za izgubljene, zavržene, lačne, premražene brezdomne živali (muce, psi) poskrbimo za ptice. To je dolžnost vsakega kulturnega človeka. Cilj vseh Društev proti mučenju živali je preprečitev vseh oblik mučenja pod motom "TUDI ŽIVAL IMA PRAVICO ŽIVETI!" Članica DPMŽ in ljubiteljica živali Štefka K. *U///+P ^58775 / Prepričani smo, da lahko le z združenimi močmi dosežemo zastavljene razvojne cilje in upravičimo pričakovanja naših občanov. Tudi zato smo se združili in iz Socialistične stranke Slovenije, Zelenih - Ekološko socialne stranke, Demokratov - Demokratske stranke in Liberalno demokratske stranke smo skupno oblikovali Liberalno demokracijo Slovenije - LDS. S ponosom trdimo, da smo iztekajoči se mandat opravili uspešno. Razvojnih uspehov občine, doseženih v zadnjih letih, je bilo veliko. Doseženi so bili v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, z našimi občani ne glede na njihovo politično opredelitev. Kar smo se dogovorili, to je bilo tudi opravljeno. Za nami je že dolga pot: preko 100 kilometrov posodobljenih lokalnih in krajevnih cest v občini Litija, po novih vodovodnih ceveh je stekla voda na Savi, Dra-govškem, fazno se rešuje Pol-šnik, Kresniški vrh, Rađanja vas, Slivna in drugod, odprta je bila Športna dvorana v Litiji, novo poštno poslopje že služi svojemu namenu, da ne omenjamo novih poslovno-stanovanjskih objektov v Smartnem in Litiji. Omeni- mo lahko nove pošte v Gabrovki, Polšniku, Vačah, Litiji, obnovljeni na Savi in Smartnem. V letu 1993 so se pričele tudi investicije na področju razširitve in modernizacije telefonskega omrežja na območju občine Litija (digitalna avtomatska centrala v Litiji in Smartnem). Vse je pripravljeno za novo pošto tako na Dolah kot tudi v Smartnem. Med uspehe v iztekajočem obdobju je treba omeniti reorganizacijo in racionalizacijo občinske uprave (zmanjšanje zaposlenih za več kot 30%) in ustanovitev enote Temeljnega sodišča v Litiji. V letih 1990 in 1991 sta bili v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi zaklujučeni dve največji investiciji - osnovna šola na Dolah in Športna dvorana v Litiji. Nato je bil v letu 1992 zgrajen PRAVO IME ZA NADALJEVANJE RAZVOJNIH USPEHOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN OBČINE LITIJA vrtec v Kresnicah, v letih 1993 in 1994 pa osnovna šola in otroški vrtec na Savi. V letošnjem letu pa se je pričela dolgo pričakovana in željena adaptacijaknjižnice v Litiji. Zavedamo se, da vsa pričakovanja in želje občanov še niso izpolnjene. Vendarle smo prepričani, da bomo tako kot doslej s skupnimi močmi zmogli odgovoriti na še tako zapleteno vprašanje. Zato se podajamo na volitve, prepričani v vašo pravilno presojo našega dosedanjega dela in naš skupni uspeh. Za župana občine Litija predlagamo Mirka Kaplja, dosedanjega predsednika Skupščine občine Litija, vodjo predstavništva Zavarovalnice Triglav v Litiji in pravega ljudskega tribuna. Nosilci kandidatnih list LDS so: -vi. volilni enoti Marko Povše, ekonomist, 1965, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija, stanujoč v Litiji, - v 2. volilni enoti Slavko Ro- kavec, geodet, 1956, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija, stanujoč v Jevnici, - v 3. volilni enoti Bruno Uten- kar, avtoklepar, 1949, podjetnik, stanujoč v Gabrovki, - v 4. volilni enoti Tomaž Gra- dišek, ekonomist, 1961, direktor podjetja Litijska mesarija d.d., stanujoč v Smartnem. ' ■ '■'::;t:ii!ll MODROST IZKUŠENIH, VEDRINA NEOBREMENJENIH Mirko Kaplja pred Valvasorjevim gradom Bogenšperk, imenovanim tudi slovenski Parnas OKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA IN NJENA STOLETNA TRADICIJA KJE IMAMO KORENINE? Socialdemokratska ideja in politično združevanje na tej osnovi imata na Slovenskem dolgo tradicijo. Socialdemokrati, ki so delovali v prvi polovici tega stoletja, so se zavzemali za družbeno emancipacijo in politično demokratizacijo. Tu naj omenim dva zelo pomembna moža - Iva- na Cankarja in Albina Prepelu-ha, ki sta najbolj temeljito, za takratni čas, analizirala slovensko narodno vprašanje. V času po drugi svetovni vojni je na Slovenskem zavladalo obdobje realsocializma, v katerem je bila vsaka socialdemokratska ideja vse do konca osemdesetih let preganjena kot sovražna. Od ustanovitve iniciativnega odbora SDSS pred dobrimi petimi leti pa do danes je bila stranka ena od pobudnikov ustanovitve nove slovenske države (plebiscit in razglasitev nove države Slovenije v juniju 1991). V naši občini je bila ustanovljena SDSS 1990 leta in prvi predsednik občinskega odbora stranke je gospod Zvone Ulanec. Delovala je izven občinske skup- ščine in je s svojim programom aktivno posegala v politično življenje občine. V novem mandatnem obdobju želimo s svojim programom sodelovati kot pobudniki in sooblikovalci napredka v razvoju naše občine. Pri našem političnem delu nas mora voditi kritična Cankarjeva misel - Stranka ni videla naroda, narod ni videl nje! Socialdemokrati sodimo med tiste, ki malo obljubljamo, a hočemo in moramo v političnem boju zmagovati s pomočjo argumentov, ki izhajajo iz strokovno pripravljenih ocen in analiz. Prepričani smo, da smo sposobni izoblikovati novo kvaliteto našega življenja in hitreje stopati po poti napredka. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SKD PROGRAM SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV ZA OBČINO LITIJA Vsakemu občanu želimo zagotoviti pogoje za normalno evropsko življenje, naj si bo na podeželju ali v mestu. Po letu '90, ko smo kot stranka slovenske pomladi, z vašim zaupanjem, aktivno vstopili v dogajanje naše občine, je opazen velik napredek na mnogih področjih. Tvorno smo sodelovali pri vseh pomembnih odločitvah občinske skupščine in njenih izvršilnih organov. Tako je opazen velik napredek na področju drobnega gospodarstva, zmanjšala se je občinska uprava, asfaltiranih je večina pomembnejših cest, izgrajena je nova večnamenska dvorana, nova pošta in nova centrala v Litiji. Kljub temu, da si nekatere stranke in posamezniki lastijo izključne zasluge za te dosežke, pa je potrebno poudariti, da je bilo vse to doseženo z denarjem vseh davkoplačevalcev in z aktivnim sodelovanjem naše stranke v občinski skupščini. Velika zavora pri odločanju o pomembnih vprašanjih pa je bil zastarel sistem triz-borne skupščine, ki gaje nova ustava odpravila. Preostalo nam je še nekaj neuresničenih nalog, predvsem na demografsko ogroženih, manj razvitih delih občine, ker nismo našli soglasja z vsemi strankami. Zato želimo, z novim županom in novim občinskim svetom, uresničiti še več pomembnih nalog iz vsakdanjega življenja: GOSPODARSTVO - zagotoviti pogoje za ustanavljanje novih podjetij in vključitev v državne in mednarodne programe za izboljšanje pogojev gospodarstva in obrti ŠOLSTVO - ureditev perečih prostorskih problemov osnovnih šol in zagotoviti pogoje za odprtje oddelka srednje šole splošne smeri CESTE, VODOVODI, TELEEONIJA... - povečati gospodarnost obstoječih potencialov in uresničiti pogoje za enakomeren razvoj infrastrukture na področju celotne občine KULTURA - enakovredna podpora vsem kulturnim zvrstem, posebej še kulturnemu delu na vasi ŠPORT - pravično podporo amaterskemu in vrhunskemu športu ZDRAVSTVO - zagotoviti ustrezno zdravstveno in socialno varnost na območju celotne občine ter ponovno aktivirati vse področne centre TURIZEM - zvišati turistično ponudbo in uvesti vzpodbude za nego privatnega okolja KMETIJSTVO - podpora kmetom z možnostjo prodaje kmečkih pridelkov v domači občini in podpora organizaciji sejmov VAROVANJE OKOLJA - ureditev kanalizacije, čistilnih naprav,... ter planska ureditev okolja celotne občine OBČINSKI DAVKI - uporaba javnih sredstev v splošno korist - pravična in odgovorna delitev javnih sredstev. Ker smo stranka, ki izhaja iz ljudstva, je naša osnovna naloga delati za dobro otrok, mladih, delavcev, kmetov, upokojencev..., skratka vseh naših občanov. Na osnovi potreb, kijih poznamo, imamo ustrezen program, ki ga bomo po izvolitvi tudi izvajali. Naš program ZA OBČINO PO MERI OBČANOV bodo v prvem občinskem svetu uresničevali z vašim zaupanjem izvoljeni člani občinskega sveta in župan SKD - SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV. KANDIDAT ZA ZUPANA OBČINE LITIJA FRANC JAKLIČ roj. 1951 poročen, zaposlen: Energetika - Ljubljana, vodja skupine meritev stanuje: Šmartno, Cerkovnik 12 SLS Slovenska ljudska stranka STRANKA S POSLUHOM ZA LJUDI Spoštovane volilke in volilci! SLS podružnica Litija se vam predstavlja kot stranka, ki deluje od svoje ustanovitve pa do danes vsak dan in je prisotna pri reševanju konkretnih vprašanj, ki občane vsakodnevno bremenijo. SLS ni stranka, ki bi delovala samo pred volitvami, je stranka z enakomernim in vestnim delovanjem med ljudmi. Zato je SLS stranka slovenstva, ljudskosti, ki ji oblast ni cilj, ampak sredstvo za izvajanje temeljnjih vprašanj občanov. Zato se bo SLS zavzemala za enakomeren razvoj občine, ekološko čisto občino, za obsežen gospodarski zagon s sprostitvijo vseh ustvarjalnih sil, za polno spoštovanje človekovih pravic občanov, razvojno perspektivo mladine, socialno pomoč dela nezmožnim, dela zmožnim pa pravično plačilo za njihovo delo, upokojencem sigurno jesen življenja. Beseda poštenost, solidarnost morata postati temelj našega življenja in dela, ki znatno presega pomen zgolj proizvajalca hrane. SLS ima kandidata za župana g. MILANA PALATl-NUS-a in kandidate za občinski svet z nosilcem liste g. FRANCl-JEM ROKAVCEM, skupaj z znanimi in sposobnimi strokovnjaki, uglednimi občani in občankami, ki jim ljudje zaupajo in tvorimo močno ekipo, ki je sposobna uresničiti naš skupni program S POSLUHOM ZA U UDI. SLS postavlja voljo ljudi na prvo mesto, če tudi vi mislite tako, potem glasujte za župana in kandidate SLS - SLOVENSKE LIUD-SKE STRANKE. Sami brez vas ne obljubljamo ničesar, toda s skupnimi močmi pa lahko dosežemo ta cilj. Vaša SLOVENSKA UUDSKA STRANKA podružnica Litija MILAN PALATINUS pravi kandidat za novega litijskega župana uspešen gospodarstvenik s posluhom za ljudi G. MILAN PALATINUS, rojen 12.7.1927, sedaj že dolga leta živi v Ponovičah. Tam je bivše grajske hleve preuredil v krznarsko delavnico, del pa v stanovanje. Tako je ostal zvest usnjarsko krznarski industriji s katero je njegovo življenje povezano. Vse svoje življenje je preživel v gospodarstvu. V Industriji usnja na Vrhniki je bil 20 let finančni direktor. Na šmarsko dvorišče tovarne je prvič stopil že leta 1967 kot član takratne prisilne uprave inje odločilno vplival pri rešitvi tovarne pred propadom, hkrati pa sodeloval in dal iniciativo za popolno obnovo in modernizacijo proizvodnih obratov. Od leta 1978 do leta 1984 je bil direktor te tovarne. V tem času je precej spremenil podobo celotnega dvorišča. Poskrbel je za izgradnjo novega krznarskega skladišča in še več drugih objektov, ki predstavljajo osnovo za delo. S tega stališča mu lahko zavidamo njegovo ustvarjalnost. Sam pravi, daje Litija preveč odprta za druge, ki iščejo svoje interese in spreminjajo Litijo v spalno naselje. Premalo je dano možnosti domačinom, da bi na svojem terenu našli šanse za svoj razvoj. Prav v tej smeri bi rad napravil nekaj premikov in obljublja, da bo svoje znanje in dolgoletne izkušnje vložil za večanje gospodarske baze Litije. Pravi, da bodo načela demokracije osnova v njegovem snovanju politike in misli, da bi morali volilci veliko bolj aktivno sodelovati že pri oblikovanju programov, še bolj pa pri kontroli porabe sredstev, ki so naša skupna last. Kot vem z majhnimi ljudmi ni nikoli prihajal v konflikte in je vedno našel čas, da je poslušal težave in prošnje. Kolikor je mogel, je vedno pomagal. Sedaj nam to svojo sposobnost zopet ponuja in bilo bi nespametno, če ponujene pomoči ne bi sprejeli. Kot kandidat Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije v svojem volilnem programu nagovarja tudi vse ostale občane, saj se globoko zaveda, daje funkcija župana skrb za slehernega občana. Prav njegova razvojna perspektiva, izjemne izkušnje v gospodarstvu, ki temeljijo na človeškem pristopu s POSLUHOM ZA LJUDI, kažejo, daje g. MILAN PALATINUS prava oseba za novega litijskega župana. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA JEREBOVA 14 Konvencija SLS, ki je bila dne 5.11.1994, je med drugim določila tudi občinsko listo kandidatov za člane občinskega sveta (na podlagi smiselne uporabe določb zakona o voliltvah v lokalne skupnosti, kjer je določeno, da se uporabljajo določbe o volitvah v državni zbor). Lista je bila potrjena s 33 glasovi za in 4 vzdržanimi glasovi v naslednji sestavi Volilna enota št. 1 Volilna enota št. 3 1. Bojan ŽELEZNIK 1. Roman CIGLAR: Gabrovka 2. Stane dr. PTIČAR 2. Mirko MOČILAR: Dole 3. Marija ZAJC 3. Mirko KOTAR: Polšnik 4. Janez KOBAL 4 Roman ZAMAN: Jablan. 5. Tanjadr.PTICAR d()lina 6. Adolf BERLOŽNIK 5 Janez ggj^. Konjščica 7. Marta PERSIN ... „ J . 8. Avgust PESTOTNIK Volilna enota st. 4 9. Marko KRES ' • Stane ČRNE: Šmartno 10. Franci FIRM 2. Franc ČERNE: Št.Poljane Volilna enota Št. 2 3. Jože ROZINA: Vintarje- 1. Franci ROKAVEC: Jevni- vec ca, Ribče 4. Zvone KONČINA: 2. Marko JUVANČIČ: Vače Vel.Štanga 3. Milan PALATINUS: Sava 5. Dragica MIKLAVČIČ: 4. Jože JANČAR: Kresnice Primskovo 5. Marko DRNOVŠEK: Ho- 6. Peter SAVŠEK: Kostrev-tič niča Pa še nekaj volilnih nasvetov: Spoštovane občanke in občani! SLS podružnica Litija vas poziva, da greste 4. decembra na volišče: res je, da imate morda politike če/, glavo, toda v demokraciji se stvari lahko spremenijo le z volitvami. In če se bomo vsi udeležili volitev, potem bo to praznik demokracije. Kdor se ne bo mogel udeležiti volitev zaradi zdravstvenih razlogov, lahko da zahtevek do 1.12.1994 na občinsko volilno komisijo. Jerebova 14, da mu volilni odbor omogoči glasovanje na domu. Občan oz. občanka, ki zaradi objektivnih vzrokov se ne bi mogel udeležiti volitev, pa si to želi, naj se obrne na dežurni telefon SLS 883 - 514, kjer bomo poskrbeli za možnost prevoza na volišče. SLS ima svoje kandidate v vseh krajevnih skupnostih razen KS Ribče, to je torej stranka, ki že preko svojih kandidatov napoveduje, da bo prisluhnila ljudem. Vsak kandidat SLS ima predstavljen konkreten program za razvoj svoje krajevne skupnosti. SLS podružnica Litija ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Marjan Mali dipl. oec. predsednik OO ZLSD Litija Spoštovane občanke, spoštovani občani! V imenu Združene liste socialnih demokratov Litija vam želim posredovati nekaj osnovnih sporočil o naši stranki, in sicer: V Sloveniji imamo le eno sodobno evropsko levo stranko. V Sloveniji imamo le eno stranko, kije vedno na strani delavcev, upokojencev, žensk, mladih in vseh, ki živijo od lastnega dela in znanja. Le eno stranko imamo, ki so ji razvojna vprašanja vedno prva in ki med ljudmi namesto prepira in zdrah seje optimizem in dobro voljo. Ta stranka je Združena lista socialnih demokratov. Smo stranka z najboljšim programom in najboljšimi ljudmi s pokončno držo, kijih politični vetrovi ne selijo v druga gnezda. Smo stranka za sodobno Slovenijo, ki jo je možno graditi le na protifašistični tradiciji, zato bomo vedno rekli ne vsem tistim, ki potvarjajo zgodovino. Smo stranka, ki zavrača rek, da je samo denar sveta vladar. Smo stranka demokracije, strpnosti in dialoga. Smo stranku, ki je bila z drugimi na čelu demokratičnih sprememb v Sloveniji. V minulih dveh letih smo dokazali, da je na Slovenskem vsaj ena stranka, ki se z dobro voljo loteva ključnih problemov naših državljank in državljanov to je Združena lista. Prav zaradi teh in še drugih stvari je bilo vredno organizirati delo te stranke v naši občini in pripraviti vse potrebno, da se z drugimi strankami pomerimo v volilni tekmi, v kateri naj večji delež dobi tista stranka, kiji več ljudi zaupa. Menim, da naša stranka opravičuje to zaupanje že zaradi programa kot tudi ljudi, ki smo jih na volilni konvenciji izbrali za kandidate za občinske svetnike. Kandidati Združene liste socialnih demokratov so povsem neobremenjene osebnosti, ki so pripravljene s svojim znanjem in dobro voljo prispevati za boljši jutrišnji dan naše občine. Naše kandidatke in kandidati po posameznih volilnih enotah so: Za volilno enoto št. 1, ki zajema KS Litija levi in desni brez smo določili naslednje kandidate: ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Joža Ocepck, vodja knjižnice v Litiji Marjan Mali, načelnik odd. za urej. prosto. Andrej Praprotnik, komercialist Ivan Boh, upokojenec (Jordana Mrinovič, študentka Darko Andlovec, prodajalec Vid Praunseis, tehnični vodja Šefki Handanagić, gaterist Za volilno enoto št. 2., ki zajema KS Jevnica, Kresnice, Ribče, Hotič, Vače in Savo smo izbrali naslednje kandidate: ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Franci Kos, poslovodja Urška Veniger, upokojenka Maks Kobalej, samostojni podjetnik Slavka Borko, upokojenka Za volilno enoto št. 3., ki zajema KS Gabrovka, Polšnik, Jablaniška dolina in Dole smo izbrali naslednje kandidate: ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Milica Vertot, računovodja Lado Ribič, direktor Komo d.o.o. Vika Pevc, upokojenka Za volilno enoto št. 4., ki zajema KS Šmartno, Velika Kostrevnica, Vintarjevec, Primskovo, Stangarske Poljane in Veliko Štango smo izbrali naslednje kandidate: ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Radovan Petje, inšpektor Anton Tomažič. strokovni delavec Rado Dugorepec, voznik Vlasta Pajič, tehnolog Nada Pintar, računovodja Združena lista socialnih demokratov Litija je kandidata za župana izbrala skupaj z LDS Litija, in sicer smo menili, daje dosedanji župan naše občine pravi človek za vodenje naše občine tudi vnaprej. Zato smo za kandidata skupaj predlagali Mira Kapljo, saj je dosedaj dokazal, da mu lahko vsi skupaj zaupamo. Pri sestavi list kandidatov in kandidatk smo dali posebno pozornost: ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov - ženskam, kar potrjuje tudi napisani vrstni red, saj kar v dveh volilnih enotah na prvih mestih kandidirata ženski, - različnim starostnim strukturam, - različnim strokovnim profilom, - pokrivanju čimširšega področja občine in - drugim kriterijem, ki zagotavljajo takšno strukturo občinskih svetnikov, ki bo znala uspešno in kvalitetno delati v občinskem svetu. Izbrani kandidati Združene liste socialnih demokratov Liuja so zagotovilo, da se v občinskem svetu o zaposlovanju, šolstvu in otroškem varstvu ne bo govorilo nasploh in kar povprek o komunalni in urbanistični ureditvi, o varstvu okolja in drugih za občane pomembnih področjih. NE! V občini gre za vsako delovno mesto posebej, za usodo vsakega kolektiva, tovarne, za vsako šolo, vrtec, zdravstveno ustanovo, kulturno institucijo, športne dejavnosti, za graditev in vzdrževanje cest, za asfaltiranje ulic, za delovanje javnih služb, za vsak park in vsako drevo, za vsako onesnaženo reko ali potok, za vsako državljanko in državljana posebej. Mi ne bomo bežali pred konkretnimi problemi. Na jasna vprašanja ne bomo odgovarjali s političnimi frazami in jadikovanjem, kaj bi bilo dobro storiti, mi se bomo problemov lotili. O teh in še drugih stvareh vas bo Združena lista socialnih demokratov seznanjala še naprej, da si boste lahko v času volilne kampanje sami ustvarili svoje mnenje, komu je na lokalnih volitvah zaupati in komu ne. Prepričani smo, da vas bo velika večina zaupala v našo stranko in se boste tako odločali tudi na dan volitev, zato naj končam s sloganom Združene liste socialnih demokratov: VOLITE ZA ZDRUŽENO LISTO! Predsednik OO ZLSD Litija Marjan Mali NESTRANKARSKA LISTA ZA LITIJO 1. Jože Hostnik - učitelj 2. Dr. Pavel Pajntar - zdravnik 3. Dušan Hauptman - poklicni košarkar 4. Polde Dobravec - samostojni podjetnik 5. Malita Rozman - inženir prometa 6. Nace Šteferl - samostojni podjetnik 7. Irena Hostnik - medicinska sestra 8. Ludvik Kofol - upokojenec 9. Mateja Šteferl - referent za zunanjo trgovino 10. Franc Lesjak - dipl. inženir tekstilne tehnologije V občinski svet bodo iz naše liste vključeni tisti kandidati, ki bodo dobili največ posameznih glasov, ne glede na zaporedno številko kandidata na volilni listi. NESTRANKARSKI KANDIDAT ZA ZUPANA NACE ŠTEFERL Sem samostojni podjetnik že 20 let. Imam premoženje, ki sem ga pridobil na pošten način. Do sedaj sem bil samo član stranke Zeleni Slovenije, dokler ni v njej prišlo do razprtij. Za volilno propagando ne bom trosil denarja davkoplačevalcev. V kolikor mi boste, cenjene volilke in volilci, poklonili zadosti vaših glasov, bom želel biti dober župan. Skrb za okolje in naravne dobrine; sožitje med ljudmi; delo in varčevanje; pravičnejša razdelitev pobranega denarja med državo in občini v korist slednje; racionalno trošenje proračunskega denarja; zagotavljanje dobrin, potrebnih za življenje; podpiranje in pospeševanje dejavnosti, ki bodo občini in občanom v korist, bi bile glavne smeri mojega delovanja. Zahvaljujem se vsem, ki ste s podpisi podprli mojo kandidaturo. PISMA BRALCEV KDO BO ZASTOPAL POŠTENOST V POLITIKI? V oktobrski številki Glasila občanov se zelo dobro vidi, da smo prišli v veliki finale - Volitve 1994. Stranke, ki se prej niso javno izpostavljale pri referendumu za novo lokalno samoupravo, pač pa zelo usklajeno delovale preko svojega preverjenega omrežja in večinoma neligitimnih vodstev KS, si sedaj pripenjajo zvezdice za zasluge pri uspešnem zaključku projekta lokalne samouprave. Tako izvemo, da smo "tudi po zaslugi stališča ZLSD in glasovanja njenih poslancev v Litiji spet dobili enotno občino." Predsednik LDS nas med drugim poduči, da "se je več kot 60% izjasnilo proti razkosanju občine." V bran resnici je potrebno povedati, da gre za izmišljotine in veliko neresnic. Predvsem ni bilo nikoli nobenega referenduma o razkosanju sedanje občine. Koje bil v DZ predlog o uvedbi upravnih okrajev, so vodilni politiki omenjenih strank sprožili veliko kampanijo in posebno obravnavo v občinski skupščini, kjer je bilo polno argumentov, da tedanja občina Litija izpolnjuje vse pogoje za enega od 25 upravnih okrajev v Sloveniji. Isti ljudje so nekaj mesecev kasneje "ugotovili" da velikost tedanje občine - komune - zadostuje le še za eno reformirano, torej bistveno manjšo občino od komune. Ljudem, ki tega ne vedo, je potrebno povedati, da pomeni "spet enotna občina" utrditev kardeljan-skega sistema, ki je po II. svetovni vojni nasilno ukinil številne občine in sicer: Dole, Kresnice, Polšnik, Primskovo, Sv. Križ (Gabrovka), Šmartno, Tre-beljevo, Vače. S tem so bili ljudje teh krajev oropani ene temeljnih pravic - pravice do lokalne samouprave. Kakšna je bila tedaj volja ljudstva in kdo je ljudi sploh kaj vprašal, naj odgovorijo razni lažni demokrati. Po logiki zagovornikov enotne občine tudi Litija ni upravičena biti občina, zakaj to ne bi bila Ljubljana, ali pa kar Beograd?! Ko je govora o zaslugah, ne smemo pozabiti na SLS, oz. njeno vodilno garnituro, ki je v finalu te umazane igre zaigrala odločilno vlogo. Verjetno bodo počasi mnogi spoznali, da je bila ta "velika in uspešna" akcija tistih, ki se sedaj s tem hvalijo in nagrajujejo, v bistvu kriminalno dejanje proti resničnim potrebam, interesom in pravicam ljudi. Volitve so pred vrati. Pred štirimi leti, ko so prvič smele sodelovati stranke, je bilo v Skupščino občine izvoljenih 6 strank. Kar pet se jih je med tem časom prebarvalo in preobleki o. Kdo bo v prihodnosti zastopal tiste ljudi, ki bi si želeli v politiki tudi poštenosti? Kakšna bo demokracija brez resničnih demokratov? R.V. KDO BO NAPRAVIL RED? V Glasilu občanov še nisem zasledila sestavka, ki bi obravnaval mojo današnjo temo. Sem ena izmed mnogih rednih obiskovalk litijskega ZD. Čez osebje nimam pripomb, moti pa me čakanje na vrsto pred nekaterimi ambulantami. Ponavadi medicinska sestra po vrstnem redu kliče paciente, kjer pa tega ni, ni nobenega reda. Ena takih ordinacij je tudi otroška posvetovalnica. Starši brez reda "vrivajo" svoje otroke naprej. Tako mamice, ki z dojenčki prvič obiščejo posvetovalnico, ne vedo, da jim ni treba čakati v vrsti in tudi nobena druga ni tako prijazna, da bi ji to povedala. Sama sem to neprijetnost že doživela. Vsakič znova pa se dogaja isto. Mamice s starejšimi otroki se mimogrede vrinejo, medtem ko morajo pa mlajši otroci do enega leta lepo čakati, dokler jim ne poide dobra volja. Moja hčerka je obupno jokala in le ena gospa je bila tako uvidevna, da me je spustila noter. Vseh ubogih prezeblih revežev se malokdo usmili. Prosim sestre, da si vzamejo še malo časa in nas kličejo po vrstnem redu. Ljudje namreč potrjujemo še eno znano ugotovitev, da se sami ne znamo urediti. Smo zelo sebični in nam ni mar za težave drugih. K.R. KREMPELJCI g. R.M. ali odgovor inicialnemu gospodu Po krempljih spoznaš leva, po pisanju pa lik osebe, še zlasti kadar opravlja in spis podpiše le z inicialkama. Inicialnega gospoda R.M. bom poimenovala zgolj slučajno kot Rudolf, Rafko, morda celo Rajko Me-serko. Na sam dan glasovanja o zakonu o občinah, me je v prostorih Državnega zbora pričakal svetlolasi mladenič z enako glasečim imenom. Razlog za nenavadni obisk je tičal prav v mojem upoštevanju skupne volje krajanov na celotnem referendumskem območju za ustanovitev nove občine Šmartno. Izid referenduma pa naj si ga R.M. razlaga, kakor hoče, je pokazal, da občani sedanje občine Litija, želijo ostati še naprej v enotni občini. Zato sem predlagala priključitev nove občine Šmartno, ki naj bi nastala proti volji večine, k občini Litija. Pri tem pa sem očitno zadela na zasebne interese neke skupine krajanov. Obiskovalec je zahteval umik mojega predloga, s čimer je tisočem občanov poskusil vsiliti tako obliko pravice do lokalne samouprave, ki hi bila proti njihovi volji. Sila njegove nestrpnosti, kakor tudi meni nepojmljivo podrejanje volje večine volilcev ozkim lastnim ali strankarskim interesom, me je dodatno prepričalo, da ravnam prav. Odločitev velike večine poslancev pa je večino tokrat tudi zakonsko zaščitila pred na- silno manjšino iz domačega dvorišča. Samo še nekaj pojasnil g. R.M., kijih še ni "vzel". Večinsko voljo volilcev je potrebno spoštovati, čeprav imaš oblast. Volilci odločijo vedno prav, četudi bi se lahko odločili še boljše. Vsak poslanec Državnega zbora ima popolnoma enako število glasov naj bo to poslanka Metka Karner-Lukač iz zadnje klopi ali pa poslanec povratnik g. Lojze Peterle iz prve klopi. Metka Karner-Lukač, poslanka Državnega zbora BODIMO LJUDJE Z DUŠO IN SRCEM! Ob članku, ki je bil napisan v oktobrski številki Glasila občanov mi vest ni dala miru, da se na ta članek tudi sama ne bi oglasila. Odločno se namreč strinjam z mnjenjem gospoda direktorja ZD Litija, ki pravi, da je naše zdravstvo resnično preveč blateno, pa čeprav največkrat s strani tistih (razni novinarji in drugi), ki so za to, da sodijo zdravstvu še najmanj ali pa sploh niso poklicani. Menim pa tudi, da kljub vsemu še vedno ostajajo nekatera žal prevečkrat kruta in neusmiljena dejstva, da tudi mi, ki smo zdravstveni delavci, iščemo in tudi najdemo opravičila za svoja (pogosto neusmiljena) ravnanja v zakonih in pravilnikih, ki kakor povsod veljajo tudi v zdravstvu in si s tem jemljemo pravico, da našim bolnikom povzročamo, nehote seveda, še dodatno trpljenje, fizično, še bolj pa psihično. Z vsem spoštovanjem do umrle gospe iz Sela pri Gabrovki, ki je osebno nisem poznala in do njenih svojcev, si upam trditi, da ji je ob vsem trpljenju in bolečinah verjetno zelo malo pomagalo pojasnilo ali karkoli že, da prevoz z reševalnim vozilom žal ne bo mogoč, ker in zato.... - zgodbo naprej poznamo, pa čeprav je bilo to opravljeno s še tolikšno obzirnostjo. Hočem torej povedati, da je zelo nepravično to, da se odgovor povsod tam, kjer bi vsi želeli, da bi bile stvari bolje urejene in za ljudi bolje poskrbljeno, glasi, da ni denarja, ni sredstev in se lahko samo še nemočno sprašujemo ZAKAJ, saj gre tu vendar za vprašanje človeškega zdravja in s tem tudi njegove sreče za normalno, zdravo življenje in delo?!? Ob vsem tem se tudi zdravstveni delavci iz dneva v dan nahajamo v zelo težkih razmerah, čeprav je to na žalost zelo slaba tolažba za bolnika, ki se je znašel pred nami v vsej svoji stiski. Mislim, da na to kar pogosto pozabljamo, kakor pozabljamo tudi to, da smo zdravstveno osebje z vsemi moralno etičnimi vrednotami, ker kljub temu, da nimamo urejenih pogojev za delo, MORAMO IMETI in IMAMO čuteče srce, usmiljenje do bolnika in da mu vedno lahko ponudimo našo prijazno besedo, topel, prisrčen nasmeh in kar je najbolj pomembno: bolniku s svojim obnašanjem damo občutek varnosti in sprejetosti. Zavedati se moramo tudi dejstva, da tudi nas, ki smo delavci v zdravstvu, bodisi v zdravstvenem domu, bolnišnici ali katerikoli drugi zdravstveni ustanovi, nobena modra ali bela uniforma, nobena diploma, nobena fakulteta in noben doktorat ne varuje pred tem, da se ne bomo morda že jutri sami znašli v vlogi bolnika, ki ga kar velikokrat premalo razumemo. Na koncu pa bi rada poudarila še eno izmed misli in sicer to, da zaradi vsega znanja in izkušenj, ki jih imamo, zaradi dejstva, da smo to, kar smo in da opravljamo to plemenito poslanstvo, bodimo v prvi vrsti ljudje, ljudje z dušo in srcem kar v svojem bistvu tudi smo, ker le tako bodo lahko tudi vsi drugi na nas lažje gledali in nas lažje razumeli v vseh človeških slabostih, ki jih pač vsi imamo. Tanja Božiček-Voje POČASTITEV SPOMINA NA ŽRTVE Dne 30. novembra letos bo minilo pol stoletja-50 let, koje nemški okupator požgal Končarjevo domačijo v Goliščah, sedanja KS Jevnica. Sedem Končarjevih otrok in njihova mati je umrlo v plamenih njihovega doma. Najstarejšo hči, Mici, je okupator vzel s seboj in se ni nikdar več vrnila. Živ je ostal samo oče, ki je bil takrat zdoma. V ogenj, ki je požiral Končarjevo domačijo, so vrgli tudi Fani Setničar, ki so jo zajeli na poti, ko se je vračala domov. Istočasno je zločinska roka okupatorja zažgala Krmeljevo domačijo v Kresniškem vrhu, sedanja KS Kresnice, tudi tu so žive zažgali sestri Marijo in Jožefo Bratun, ter sosedo Lajovic Frančiško. Prav tako je leta 1944 zagorela Pintarjeva domačija v vasi Dolga noga, sedaj Jevnica. Okupatorje tukaj živo zažgal Pintarjevo mamo Angelo. Krajevni organizaciji ZB NOV Jevnica in Kresnice se bosta tem žrtvam poklonili v soboto 26. novembra 1994, in sicer: - krajevna organizacija ZB NOV Jevnica ob 9. uri pri spominski plošči pri Pintarju v Jevnici - krajevna organizacija ZB NOV Kresnice ob 10. uri pri Bratuno-vih (pri Knnclju) v Kresniškem vrhu - ob 11. uri pa vsi skupaj pri Končarju v Goliščah. Vabimo vse svojce žrtev, borce in aktiviste NOV in vse ostale krajane, da se nam pridružijo, da dostojno obudimo in počastimo spomin na nedolžne žrtve. Krajevna organizacija ZB NOV Jevnica Krajevna organizacija ZB NOV Kresnice Prometna anarhija v mestu Litija. Zakaj prometni znaki? Komu v čast enosmerna Jerebova cesta! (foto Ciril Golouh) Tam sredi polja raste, raste hišica zidana. Iz nje bo lep pogled čez graška polja vse do Kamniških Alp. Morda se kdaj pa kdaj le kakšnemu.....zjasni, da ta hišica na pravem mestu ne stoji. To ni laž, zavedati se je treba, da je to kruta resnica! (foto Ciril Golouh) IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI PO DOLGIH LETIH Gasilci iz Štangarskih Poljan so drugo nedeljo v mesecu septembru v Veliki Stangi obudili star običaj "gasilske svete maše", ki so jo namenili vsem gasilcem društva, ter čast in zahvalo svetemu Florjanu. V lepem vremenu in po skupnem dogovoru s sosednjimi društvi iz Zavrstnika, Prezganja ter Kresnic so se zbrali pred cerkvijo svetega Antona. Ko so zadonele orgle, so strumno in s prapori pristopili k masnemu slavju, ki gaje vodil litijski dekan, ob somaševanju g. patra Janka iz Prezganja in g. Janeza iz Štange. V nagovoru dekana Masnika, je bilo moč zaznati radostno veselje, daje dočakal ta skorajda "zgodovinski dogodek" uradne medsebojne povezanosti. Gasilci spadajo k najbolj humani dejavnosti, ker se razdajajo dan in noč za ljudi, ki se znajdejo v stiski. Zato je prav, da po toliko letih ta člen združevalne verige obnovimo, ker nam je potreben v že precej razklani družbi. Po končanem slavju, kateremu so prisostvovali tudi domačini in krajani iz. okoliških vasi, je bilo videti, da so ljudje s ponovno obujeno tradicijo praznovanja sv. Florjana zadovoljni, saj so z veseljem postali na trgu pred cerkvijo, pokramljali z gasilci, vsi skupaj pa tudi prigriznili domače pecivo, za katerega so poskrbele gospodinje iz Dragovškega, Reke - Gozda in Štangarskih Poljan. Gasilci pa so tudi sklenili, da se drugo leto spet srečajo ob Florjanovi nedelji. Milan Slapničar PO DOLENJSKI Predzadnjo oktobrsko soboto smo si članice aktiva Vače vzele čas in dan izkoristile zase; odločile smo se za poučno ekskurzijo po prelepi Dolenjski. V zelo hladnem jutru smo se odpeljale z. Vač in uro pozneje smo že bile na kmetiji Grofija nad Stično, kjer se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Lepo so nas sprejeli in imele smo kaj videti. Prijazna gospodinja nam je povedala, da se s turizmom ukvarjajo od lanskega maja, gostje pa so predvsem tujci. Vzrejajo tudi konje in jelene. Po prigrizku smo se odpeljale na Muljavo, na Jurčičevo domačijo. Tu nam je vodič povedal veliko zanimivega, kako so ljudje nekdaj težko živeli, pa vendar je mladi pisatelj napisal toliko lepih povesti in nam Slovencem dal tako bogato kulturno dediščino. Pot smo nadaljevale v Šmarješke Toplice, kjer nam je vo-dička razkazala zdravilišče in mislim, da si je vsaka od nas zaželela, da bi si kdaj lahko privoščila vsaj nekaj dni v tako prijetnem zdraviliškem okolju- Vse prevzete smo se podale skozi Šentjernej na kmetijo Abram v Dobravo pri Kostanjevici. Kmetija je usmerjena v pridelavo in predelavo zelenjave, to je kisanja zelja. Gospodinja nam je povedala ves postopek, od sejanja sadik do prodaje na domu. Naj povem, da pridelujejo zelje na 3 ha zemlje, prav toliko imajo sadovnjaka, kjer gojijo kakovostna jabolka. Ker potrebujejo za gnojenje hlevski gnoj, redijo v hlevu še 42 pitancev. Seveda smo za pokušino dobile zelje in se prepričale o njegovi kvaliteti, marsikatera pa ga je še kupila. Pot nas je vodila po prelepi ravnini med polji proti kartu-ziji Pleterje. Tam smo na video posnetkih videle, kako poteka življenje in delo kartuzi jancev, kako so utopljeni vsak v svojo samoto in molitev, da so popolnoma predani Bogu. Prevzete od njihovega načina življenja in pestrega programa smo se odpeljale na Trško goro pri Novem mestu, kjer nas je čakalo kosilo. Po njem smo v prijetni družbi zapele in tako zaključile potepanje po Dolenjski. Polne lepih vtisov smo se zvečer vračale domov. Da je naša ekskurzija imela tako bogat program, se moramo zahvaliti kmetijski svetovalki, ge. Lijani Lovše. Lepa hvala tudi vozniku avtobusa za SLOVES ROŽ GOSPE LOJZKE varno vožnjo. Kristina Potočnik Ne vem, ali ima občina Litija turistično društvo ali ne in čega ima, potem mora po moji oceni skupno s Hortikulturnim društvom Zasavje v Trbovljah obiskati dom gospe Lojzke Praprotnik iz Zgornjega Loga št. 4 pri Litiji. Seveda je letošnji obisk vprašljiv, oziroma vam gaje že preprečila prihajajoča zima, bo pa obisk tem bolj zaželen drugo leto, in to od maja naprej, bilo kdaj boste hoteli vse do prve jesenske slane. Kajti s prihodom na to domačijo - lahko bi rekli tudi kmetijo - vas bo prvo pozdravil hud lajež majhnega priljubljenega psička "Tačka", v katerem pa ni zaznati pasje zlobe. Nato pa vam bodo začele švigati odprte oči povsod okoli njene hiše in vrta in prepričan sem, da boste hoteli takoj po- skrbeti tudi za video posnetek. Tu boste lahko snemali vse njene lepe, lahko bi dejal čudovite rože, katere krasijo še majhna betonsko izdelana bitja od palčkov do raznih drugih kipov, ki jih izdeluje njen sin Vinko, na katerega je mati Lojzka zelo ponosna. Zato bi tudi vi tako kot jaz morali apelirati na vse občane Litije, če bodo drugo leto kdaj pomislili na spomladanske ali poletne - jesenske izlete, naj se iz Litije 2-3 km podajo rekreativno peš ali s kolesom do domačije Praprotnikovih v Zgornji Log št. 4, za katerega bodo potrebovali le prijatelje, dobro voljo in lepo vreme. In če se bo kdo odločil obiskati zmerom veselo - mladostno gospo Lojzko Praprotnik - sedaj upokojeno, daleč naokoli poznano kuharico in izde- lovalko najrazličnejših, kvalitetnih slaščic, po katerih slovi širom slovenske dežele, mu prav gotovo ne bo žal. Spoznali boste, da ni mnogo hiš v Sloveniji bodisi v naravni lepoti, bodisi po urejenem okolju, ki bi se mogle primerjati z Lojzkino hišo, saj boste takoj spoznali, da ste obiskali pravo slovensko hišo. Gotovo še dolgo ne boste pozabili sprehoda med mavrico cvetočih rož, ki jih Lojzka z ljubeznijo goji, sprehoda med urejeno zelenico, na kateri sredini stoji že več desetletij prava vaška štima. Ja, okoli Lojzkine domačije lahko z gotovostjo trdim, daje kar preveč pravljično pa naj si bo to april ali maj ali kak drugi mesec, zmeraj je lepo v Lojz-kinem etnografskem cvetličnem parku. Prizadevna gospa Lojzka vsako leto namreč posadi ogromno čebulic, ki se iz njih razcvetijo potem krakusi,dim-nikarčki, irisi,...., predvsem pa tulipani, narcise, itd. Poleti pa te rože zamenjajo dalije, tega-tes, begonije, vodenke, aspa-ragus, fuksije in pelargonije. Za bogatstvo opojnih barv in vonjav skrbi v glavnem sama gospa Lojzka, delno pa ji pomaga tudi njen zakonski spremljevalec, mož France po domače "FRENK", ki je kljub letom še zmerom prava, živahna in žilava kmečka korenina. Z vso odgovornostjo lahko trdim, da so si Lojzkine rože pridobile daleč naokoli sloves litijskega bisera, kot mnogi imenujejo Lojzki n park. Kadar Lojzkine rože cvetijo, je to prava idilična podoba, ki privabi vsako leto od srede aprila pa do prve jeseni, ogromno mimoidočih obiskovalcev. To je plod trdega dela, ki se brez ljubeče skrbnosti, s katero vse to Lojzka počenja in vsak dan že zarana prebuja svoj park, ne bi bil tako privlačen. Ta njena cvetlična hiša je še posebno privlačna ob prihajajoči noči, saj se hiša skupaj z rožami diskretno potone v lunino svetlobo, ki osvetli morje cvetlic, ki vabijo na sprehod v dvoje. Za zaljubljene, ki bi radi med rožami gospe Lojzke sklenili, da bodo stopili na skupno življenjsko pot pa bodo lahko kar direktno in takoj se z Lojzko pogodili o izdelovanju peciva, s katerim pri vsaki poroki osebno gospa Lojzka pripravi posebno presenečenje. Res, da Lojzkine rastline niso etiketirane, saj se je že pred leti odločila, da bo ostala zvesta svoji tradiciji - to pa pomeni, da ne bo širila svojega cvetličnega vrta kot botaničnega, ampak bo še naprej gojila pretežno cvetje. Zato sem prepričan, da ko boste obiskali Lojzkine rože, boste storili kar dvakrat dobro: zagotovo boste preživeli prijeten dan, obenem pa pripomogli, da bo ob vašem naslednjem obisku Lojzkin cvetlični vrt še lepši. Prepričan sem, da se boste nad Lojzkinimi rožami, ki ne lepšajo samo njene hiše, temveč tudi kraj in občino, v kateri živi in ustvarja, resnično razmislili in ji za njen trud podelili zasluženo priznanje. Z gospo Lojzko nisem po nobenem ključu v sorodu, to sem opisal kot naključni obiskovalec njene domačije, katerega me je resnično prevzela. Za dokaz vam pošiljam fotografijo njenih rož in vam priporočam, da jo v vašem časopisu brez sramu objavite. Janez KRAJNC NEURJE S TOČO, KAKRŠNEGA NE POMNIJO NAJSTAREJŠI LJUDJE V začetku letošnjega julija je Litijo in okolico prizadelo hudo neurje. Zapis o tej naravni nesreči smo prejeli v uredništvo šele te dni, in ker se nam zdi zanimiv, ga objavljamo, čeprav že malo pozno. Med prizadetimi ljudmi pa je ta dogodek še vedno živ. Občani mesta Litije, posebno še Zagradca se v živo spominjajo neobičajnega ju lijskega popoldneva. Dan 5/7-1994 se je začel kot vsak dan. Oblačno z grmenjem, občasnimi plohami in vetrom. Okoli 14. ure pa so se začeli zgrinjati nenavadno temni oblaki iz smeri Ljubljane proti Svibnu in v smeri Velike Štange. Začelo je močno deževati, nato pa začas prestalo. Zgledalo je kot običajno in vsi smo bili prepričani, da je ploha mimo. Toda zgodilo se je. Oblaki so postali neobičajno beli in se spustili skoraj do zemlje, zmračilo se je, kot bi bilo že pozno zvečer. Ura je bila šele 14.35 in začelo je neurje s točo debelo kot oreh, ki je trajalo vse do 15.30 ure. Neurje je bilo tako silovito, da je voda iz kanalizacije vdrla v kletne prostore ter stanovanja, zalila garaže in druge prostore. Ob 16.25 uri seje neurje s točo in močnim vetrom ponovilo, vendar tokrat še bolj silovito in je trajalo vse do 17.30 ure. Eno uro sta pustošila veter in toča, le ta pa je bila neskončno dolga. Izgledalo je, kakor daje Svib- no zaprl svoj dežnik in na enkrat spustil vso vodo v dolino. Voda je tekla v potokih čez polja in s seboj nosila zemljo, kamenje in odnašala vse s seboj do naselja ob Graški cesti. Pri Hribar Rudiju in Slugi Mariji ter Kosmina Zvonetu se je v dolino zgrnilo več kot 100 m3 kamenja, pomešanega z blatom in jim dobesedno zasulo dovozno pot do hiš, podvoz pod železniško progo pa je zalilo in preplavilo magistralno cesto Litija-Ljubljana. S pobočja domačije Pregl so se sprožili trije plazovi in ogrozili domačijo Zupančič Cirila, kateremu je plaz zasul notranjost stanovanjske hiše, plaz za hišo Janež ič Antona ter Suhadolnik Štefana. Pri stanovanjski hiši Premk Antonije je podrlo oporni zid, podrlo staro lipo, ki je k sreči padla mimo stanovanjskih hiš, prav tako dva stoletna hrasta nad gostilno Kovač Jože. V potoku je voda pritekla mimo hiše Sorgi Marije čez križišče pri Premk Karlu in mu zalila vse kletne prostore, na travnik Premka Franca pa je voda nanesla okoli 30 m3 kamenja in peska pomešanega z blatom. Okrog hiš so tekli potoki, cevi niso že od prvega trenutka požirale vode, voda je vdirala v stanovanja v kletnih prostorih, poleg meteorne vode pa še fekalije iz kanalizacije. "Kanal-graben" ob železniški progi se je napolnil vse od Dobrave Jožeta do železniškega podvoza in nivo vode se je hitro dvignil tako visoko, daje ta začela vdirati v kletne prostore in stanovanja, saj ni imela kam odteči, ker ni nikjer napravljenega odtoka. Najhuje pa je bilo pri stanovanjski hiši Grilovih in Suhadolnikovih, kjer voda tudi ponikniti ni mogla. Zelo malo je bilo tistih, ki tega dne niso imeli vode v kletnih stanovanjih, garažah, skladiščih, tako so imeli vse poplavljeno v Naselju 25. maja, Trgu na Stavbah, Praproščah, Graški Dobravi, toda najhuje je voda prizadela zgornji del Graške ceste, kjer je bilo poleg vode tudi blato in fekalije. Tudi v Praproščah je voda poškodovala cesto, ker so cevi pod cesto dobesedno zaprla vrata od avtomobila, ki so bila odvržena v hudourniški potok v gozdu, in voda si je vzela svojo strugo po cesti, prav tako so se zamašile cevi nad nogometnim igriščem, kamor je voda prinesla v cevi celoten boben od pralnega stroja in seveda preprečila odtok vode ter si našla pot po vozišču. Neurje je napravilo ogromno škode tako na poljščinah in ponekod pridelke popolnoma uničilo, prav tako pa je bilo uničeno vso sadno drevje in trta. Naslednji dan so ljudje nemo gledali po vrtovih, sadovnjakih, njivah, ki jih je opustošilo neurje in preplašeno zrli v nebo z mislijo ali se bo zopet ponovil dan, kakršen je bil 5/7-1994. Zal življenje teče naprej. Ljudje so prijeli za cevi in najprej očistili Graško cesto, nato pa pristopili k dolgotrajnemu čiščenju stanovanj, kletnih prostorov, garaž in vrtov. V tem članku želim izreči vso zahvalo vsem občanom KS levi breg, ki so vsi solidarnostno pristopili k odpravljanju posledic, posebno še občanom Graške ce- ste, ki so po neurju dobesedno ostali v blatu, Hribar Rudiju in podjetju d.o.o. Trgo-grad, pri odvozu nanešene-ga materiala pri Hribar Rudiju in Premk Francu. Zahvala tudi Stanovanjskemu komunalnemu podjetju Litija s pripombo, daje v takšnih trenutkih potrebno držati obljubljeno besedo, ne pa na to pozabiti, kot je to pozabil predstavnik tega podjetja. Zahvala tudi vsem požrtvovalnim gasilcem, ki so se tega dne spopadli z vodo in reševali premoženje, prav tako občinskemu štabu za civilno zaščito, ki so vodili akcijo reševanja. Ob zaključku lahko rečem, daje nastalo ogromno škode na infrastrukturi, sadnih vrtovih, vrtovih, njivah, stanovanjskih hišah, toda lahko bi bilo še težje. Pri reševanju in med neurjem ni bil nihče poškodovan, nikjer ni zagorelo, drevesa pa so se podrla mimo stanovanjskih hiš, sicer bi bila materialna škoda še večja. Danes ugotavljamo, da so se posledice po neurju kolikor toliko sanirale. Sanirana je pot proti Hribar Rudiju, napravljen je oporni zid pri stanovanjski hiši Premk Antonije, popravljene so bankine na cestah, pot proti Sorgi Marije pa je ostala nedokončana zaradi sosedskih nesporazumov, čeprav je bilo že vse dogovorjeno za ureditev poti in preplasti-tev z asfaltom. Narava je ponovno zaživela, jablane in trte so pognale prvo listje in ponovno je začelo cveteti, vrtove so pridne ženice zasadile z novimi sadikami, vsi pa se bomo zavedno spominjali petega julija 1994, dneva, v katerem nam je neurje povzročilo toliko škode. Vseeno pa je pri ljudeh ostalo grenko spoznanje in razočaranje, da so tudi vsi prizadeti plačali solidarnostni prispevek v mesecu juliju, vendar iz tega naslova do danes niso še ničesar dobili. Predsednik sveta KS Litija levi breg Ciril Golouh C E N E DIMNIKARSKIH STORITEV Na 111. seji Izvršnega sveta občine Litija dne 23.9.1994, je bil sprejet nov cenik dimnikarskih storitev. Nove cene se uporabljajo od 1.10.1994. Primeri obračunavanja posameznih sklopov dimnikarskih storitev v mestu Litija in naselja Gabrovka po novih cenah so naslednji: Redno mehansko čiščenje: 1 primer navadni dimnik 360,00 SIT iztočnica 350,00 SIT mali štedilnik 360,00 SIT dimovod 270,00 SIT skupaj 1.340,00 SIT 2. primer navadni dimnik 360,00 SIT iztočnica 350,00 SIT veliki štedilnik 810,00 SIT dimovod 270,00 SIT skupaj 1.790,00 SIT 3. primer navadni dimnik 360,00 SIT dimnik od krušne peči 440,00 SIT 2 iztočnici 700,00 SIT kmečka peč 360,00 SIT štedilnik 360,00 SIT skupaj 2.220,00 SIT 4. primer navadni dimnik 360,00 SIT iztočnica 350,00 SIT etažna CKN 540,00 SIT dimovod 270,00 SIT skupaj 1.520,00 SIT OJNI SISTEM 50% 2.280,00 SIT 5. primer dimnik od CKN 440,00 SIT iztočnica 350,00 SIT CKN večja 1.100,00 SIT dimovod 580,00 SIT skupaj 2.470,00 SIT OJNI SISTEM 50% 3.705,00 SIT Pri ogrevalnih sistemih (CKN) kurjenih na tekoče ali plinasto gorivo se osnovna cena poveča za 50%. Kontrolni pregledi se obračunavajo 50% od vrednosti storitve mehanskega čiščenja. Oddelek za urejanje prostora MIKLAVŽEVANJE - v Kresnicah, 5.12.1994 ob 16.30 v farni cerkvi - V Hotiču isti dan ob 18. uri v farni cerkvi ■ D.O.O PODJETJE ZA PROJEKTANTSKI IN IZVAJALSKI INŽENIRING SAVSKA 5, LITIJA TELEFON : /061/883-867 J- • ~f TE™" • ILj" \ -08 TŠJ m 7 i NASTOPIL JE NAŠ ČAS. SMO MLADI IN PODJETNI INŽENIRJI V ARHITEKTURI IN GRADBENIŠTVU. PROJEKTIRAMO, ADAPTIRAMO, OBLIKUJEMO IN UREJUJEMO VSE, OD ZIDANIC, STANOVANJSKIH HIŠ, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV, NOTRANJIH IN ZUNANJIH UREDITEV DO CELOSTNIH PODOB IN ZNAKOV ZA VIZITKE ZA PODJETJA IN PODJETNIKE. PREVZAMEMO TUDI INŽENIRING IN NADZOR NAD GRADNJO. OD IDEJNE SKICE DO PROJEKTA SMO SKUPAJ Z VAMI! PROSTORE IMAMO V MANSARDI OBJEKTA PRI TENIŠKIH IGRIŠČIH V LITIJI. llsMN ja UiBH JJh imo cxxo nami (M! Kultura pitja UŽITEK NAJ BO V UMETNOSTI POKUSANJA JANKO BAUMKIRCHER RAZSTAVLJAL V LITIJI Ljudje smo navadno do vsega, kar se dogaja v naši bližini, nepozorni, brezbrižni. Ob naglici, ki se je preselila v naše domove in življenje, pozabljamo na ustvarjalce, ki živijo in delajo med nami. Tako dobiva Litija šele danes po dolgih letih ustvarjanja prvo samostojno razstavo Janka BAUM-KIRCHERJA. Razstavljal je že po mnogih slovenskih krajih, ustvarjal in delal v številnih kolonijah, njegova dela krasijo domove prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev v Sloveniji in po svetu. Njegove skulpture so postavljene v domu Tišje, pred šolo Gradec, na Vačah in drugod. Janko Baumkircerh se je navdušil za delo na področju upodabljajoče umetnosti že v osnovni šoli. Nato ga je pot pripeljala do Društva likovnih samorastnikov Slovenije, kjer je član že od vsega začetka, kar 24 let. Delal je pod ustvarjalnim vodstvom Aladarja Zaha- riaša. Rada Jelinčiča in drugih, ki so mu vcepili vse osnove risanja, da se je kasneje lahko lotil obdelave lesa in kamna. Za njuno obdelavo so poleg znanja potrebni pogum in potrpežljivost, čas in moč. Vsega tega pa Janku ne manjka. Zaverovan v svoje delo, ki zahteva veliko garanja, pozabi na svoje in naše tegobe. In se prepusti lesu. Iz njega lahko izvabi veselje, žalost, nasmeh, krik, lepoto... Les mu nudi zatočišče, mir in srečo. Košček miru in sreče je pripravil tudi za nas na nocojšnji razstavi. Vedno moramo biti hvaležni ljudem, ki nam s svojim delom skozi naše oči odpirajo pot v dušo. Saj tisti, ki mu ni videti življenja v nežni naravi, to še kako rabijo. Rabijo znanje, da se naučijo, daje neživ kamen lahko tudi živ. Ali kakor mije rekel Janko pred kratkim: "S kladivcem udarim po kamnu in po zvenu spoznani, ali je še živ ali pa ima že ubito dušo." VAJKARD POTUJE S CHARLEYEVO TETO Šmarski gledališčniki iz VAJKARD smo prestopili občinske meje in se s komedijo CHARLEYEVA TETA uspešno predstavili občinstvu v Slovenski Bistrici 14. oktobra letos, in sicer na drugem gledališkem tednu. Sodelovanje na njem, nastopalo je pet gledališč, med njimi tudi iz Ptuja in Jesenic, je za nas velika spodbuda za delo vnaprej. Prireditelji so nas po predstavi pogostili z večerjo, kjer smo se ob prijetnem klepetu pogovarjali o možnosti, da bi se gledališče iz Slovenske Bistrice predstavilo našemu občinstvu s predstavo SOKRATOV ZAGOVOR PRED SODIŠČEM v režiji Branka Gombača. Da smo pa sploh lahko gostovali, sta zaslužna avtoprevoznika, g. Robert Zadražnik in g. Rudi Grm, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. Peter Avbelj Zanj je kamen ali les lahko piščal, roža, srna, otrok, mati, Bog, angel, smisel življenja. Naj postane to odslej tudi nam (iz uvodne besede Jože Oce-pek) Ob odprtju razstave je pripravila krajši koncert Komorna vokalna skupina Glasbene šole Zagorje, ki deluje v okviru mlajšega mladinskega pevskega zbora. Ta zbor se redno udeležuje Republiške revije mladinskih pevskih zborov Slovenije in Mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju. Letos je na republiški reviji dosegel najboljšo uvrstitev med zbori v svoji kategoriji. Skupina veliko nastopa po raznih krajih Slovenije, nje umetniški vodja pa je zborovodja Franci Steban. Mladi pevci so navdušili obiskovalce razstave, zato so jim za dodatek zapeli še izmed Jerebovih nabožnih skladb. Drobna brošurica z naslovom Kultura pitja, avtorja svetovno znanega slovenskega enologa dr. Dušana Terčclja, je na zadnji strani opremljena z veličastnim pročeljem šmarske cerkve sv. Martina in pomeni kamenček v mozaiku prizadevanj, da bi Slovenci bolj kot doslej znali ceniti darove narave, veliko znanje in trdo delo, ki je vtkano v slovensko vrhunsko vino. V dneh okoli Martinovega bo tudi na območju naše občine veliko priložnosti za pokušanje novega letnika. Pa ne le ob Martinovem, tudi sicer bi se morali navaditi na uživanje v pokušanju in ne pitju vina. To bi nas privedlo do zmernejšega uživanja vina in pripomoglo k večjemu poznavanju vseh skrivnosti, ki se v tej žlahtni .in plemeniti pijači zrcalijo. Dr. Dušan Terčelj, kije že vrsto let najodgovornejša oseba pri mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani, v brošuri Kultura pitja o tem, kako pokušamo vina, piše: Zaznave naših čutil so odvisne od sestavin vina. Vino pokušamo v prostoru brez tujih vonjev, ki bi vplivali na zaznavo vonjav v vinu. Kozarci naj bodo dobro pomiti in peci jati, da jih držimo za držaj in ne mažemo stekla in vnašamo naših vonjav na steklo. Pri pokušanju in pitju vina je pomembna temperatura vina. Ob pravilni temperaturi najbolje zaznavamo njego- ve lastnosti. Temperatura za peneča se vina je 8-10 oC, za bela vina 10-12 o C, za rose vina 12-14 oC, za rdeča vina 15-18 oC. Vonjave vina označimo kot cvetico vina ali bouquet Vino natočimo v pecljat tulipa-nast kozarec le do 1/4. Najprej ocenimo čistočo; vino mora biti namreč čisto. Nato ocenimo barvo vina. Že barva nam pove, da vino ustreza deklarirani sorti in ali je zdravo. Rjavkasta barva vina je znak, da je vino oksidirano in se kvari. Primorska bela vina so svetlo rumene, slamnate do zlato rumene barve. Štajerska vina imajo svetlo rumeno barvo z zelenkastim tonom. Stara bela vina so lahko izrazito zlato rumena. Re-fošk, teran, žametna črnina, cviček imajo vijolično rdečo barvo. Merlot je rubinasto rdeč. Stara rdeča vina prehajajo v rjavkasto-rdečo barvo. Nato vino povonjamo. Da bi bolje zaznali vonj, vino v kozarcu lahko zavrtimo. Vino mora imeti lep vinski vonj. Vonjave zaznavajo naše čutnice v nosu. Vonjave vina označimo kot cvetico vina ali bouquet. Nekatere sorte imajo samosvoj vonj, ki označuje sorto. Zaznavamo tudi napake v vinu, če ima vino tuj vonj, npr. po plesni ali podobno. Ko ocenimo vonj, to je cvetico vina, vino pokušamo. Vino zadržimo v ustih, kjer na brbončicah jezika zaznavamo slanost, grenkobo, sladkost ali kislost. Ko imamo vino v ustih, lahno po-vlečečomo zrak tako, da vino razpršimo po ustni votlini in gredo vonjave v nosno votlino. To, kar zaznamo, ko okušamo, imenujemo aromo vina. Šele nato vino zaužijemo ali ga izpljunimo. Naše zaznave pri ocenjevanju vina lahko opišemo, a žal je naš besedni zaklad preveč reven, da bi označili vse odtenke barve, vonja in okusa. Da bi bolje zaznali posamezne lastnosti vina pri degustaci ji ali pri pitju, uporabljamo različne oblike kozarcev. Za bela vina naj imajo kozarci obliko tulipana, so podolgovati in zgoraj nekoliko zoženi. Za rdeča vina so okrogli kozarci, zgoraj nekoliko zoženi. V takem kozarcu lepše ocenimo barvo vina. Za peneča se vina so kazarci visoki, spodaj ozki in zgoraj razširjeni, znotraj na dnu nekoliko hrapavi, da se mehurčki ogljikove kisline lepo počasi sproščajo. Za desertna vina obstojajo manjši okrogli kozarci, podobni tistim za rdeča vina. Kozarce polnimo le od ene tretjine do polovice. Brošuro je po zamisli spodaj podpisane izdalo in založilo podjetje VESTA, delno sta sofinancirala Ministrstvo za kmetijstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Magda Breznikar Slavko Adamlje KUHARSKI MOJSTER ZA OKUSE IZ VSEH CELIN SVETA Ali ste že kdaj pomislili, kje se prehranjujejo poslovneži, ki prihajajo k nam iz vsega sveta. Ustreči toliko različnim okusom in navadam gotovo ni enostavno. Toda Slavko Adamlje, porodu iz Šmartna pri Litiji je temu kos. To potrjujejo tudi gostje, ki se vedno znova vračajo v restavracijo Maximarketa, kjer je Slavko šef centralne kuhinje. Kuhinja Maximarketa je v bistvu mala tovarna, kjer 37 kuharjev in slaščičarjev dnevno pripravi 5 tisoč obrokov hrane. Za Maximarketovo kuhinjo je značilno, da jedilnike prilagajajo okusom gostov, pri čemer pa ne pozabijo ponuditi tudi pristnih slovenskih jedi. Ponavadi je to predjed, pripravljena na lažji način. Slavko Adamlje pravi, daje sloven- ska hrana zelo težka, predvsem s preveč maščobami, kar pa seveda tujcem ne ustreza. Seveda se je v zadnjih letih prehrana tudi pri nas bistveno spremenila, kar je še zlasti opazno pri protokolarnih in poslovnih kosilih. Tako denimo tudi za ape-rativ ne ponudijo več žganih pijač, ampak najpogosteje peneče se vino. Slavko Adamlje je v Maximarke-tu že 21 let. Po končani gostinski šoli leta l%S seje najprej zaposlil v hotelu Turist, od tam pa je prišel v Maximarket, kjer je z veliko prizadevnostjo in nenehnim izpopolnjevanjem napredoval in se že leta 1980 povzpel na mesto šefa tega velikega obrata. Udeleževal se je številnih tekmovanj in sodeloval je na velikih mednarodnih predstavit- vah slovenske kuhinje. Bil je na kuharski olimpijadi v Frankfurtu, na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu, na evropskem prvenstvu v Pragi, po končani olimpijadi je še v okviru Jugoslavije v Seulu predstavil slovensko kuhinjo, pred nedavnim pa so slovenske potice in druge dobrote slovenske kuhinje, ki jih je pripravljal naš sogovornik, zadišale iz restavracije znanega ameriškega hotela Pe-ninsula nanewyorški Peti aveniji. Med številnimi priznanji je mojster Adamlje najbolj vesel diplome, ki mu jo je letos po trimesečnem izpopolnjevanju in uspešnem zaključku v enem najuglednejših hotelov v centru Pariza podelila tamkajšnja šola Ecole de Gastranomie Francaise Ritz-Escoffier. S pono- som se pohvali, da je v Sloveniji edini z omenjeno diplomo. Sicer pa je Slavko Adamlje pred nedavnim na gostinsko turističnem zboru v Mariboru prejel tudi najvišje slovensko priznanje, ki je bilo letos podeljeno prvič, to je trak kakovosti. Pripravil je jedilnik za olimpijado treh dežel, ki naj bi bila leta 2(X)2 in je obsegal izbrana slovenska jedila na simboliziranih petih olimpijskih krožnikih. In kaj Slavko Adamlje predlaga rojakom - domačim gostincem'.' Naj bodo čimbolj izvirni, da bo gostinski lokal prepoznaven po dobri jedi ali pijači, po gospodarju ali natakarici, po opremi ali še kakšni dodatni ponudbi. Magda Breznikar KAJ PA KULTURA? Ali hodite v kino, gledališče, na koncerte? Ali je kultura zapravljanje časa, stvar prestiža ali človekova potreba? Nekaj od tega smo poskušali zvedeti od slučajnih mimoidočih v naši občini. (iordana PKTAK iz Litije: "Nikamor ne hodim, ker nimam časa. Sem pa za dobro gledališko igro, lahko pa tudi za kak koncert. Včasih, dokler nismo imeli priložnosti gledati videokaset, sem hodila v kino. Še vedno pa sem pripravljena gledati dober film v kinu, ker gre za drugačne efekte. Čeprav ima videoteka svoje prednosti, pa se določeni filmi morajo gledati na filmskem platnu." Vesna KOVAČKVIČ iz Litije: "Hodim v litijski kino, spored se mi zdi zelo dober, saj pred tem nismo mogli nikamor. Grem tudi na kakšno drugo prireditev, le če se v Litiji kaj dogaja." Gregor MANDKLJ iz Litije: "Hodim v kino in obiščem skoraj vse predstave. Kino je super in tudi cena je prava. Hodim tudi na koncerte in jih pogrešam še več v Litiji." Simona BAUNIK iz Litije: "Hodim v kino, še posebno, če je kakšna komedija, drugače pa skoraj ne. Vseeno se mi zdi boljše, koje v Litiji kino in tudi boljši filmi so na sporedu. Grem tudi na dober koncert. Zdi se mi, da je kulturnih prireditev v Litiji .še vedno premalo." Tanja BENČIČ iz Litije: "Hodim v kino, vendar pa je še vedno premalo vsega, še posebno kulturnih prireditev za mlade. Zato hodim na koncerte v Ljubljano." Davor KRALJ iz Litije: "Zdi se mi bolje, ker je v Litiji kino, ki ga obiščem odvisno od filma in časa. Včasim grem tudi v gledališče. Drugih stvari ne pogrešam preveč. Vida Klemenčič Foto: K. Šušteršič MISIJON V LITIJSKI DEKANIJI VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V drugi polovici meseca oktobra je v skoraj vseh župnijah litijske dekanije potekal misijom To je bil čas, ko smo se verni ljudje lahko ponovno globlje zavedali svojega temeljnega poslanstva im smisla življenja v krščanski veri. Misijon predstavlja posebno obl iko obnove duha v določeni župniji. Običajno se to dogaja vsakih deset let, traja pa en teden. Misijonarji, ki pridejo v določeno župnijo, odpirajo obzorja pristnega krščanskega življenja s svojimi pričevanji in življenjskimi izkustvi. S takimi misijoni, kot jih poznamo danes in so jim včasih rekli ljudski, je začel sveti Vin-cencij Pavelski, ki je kot mlad duhovnik pri ljudeh doživljal veliko versko površnost. Spoznal je, da mora stopiti do ljudi in jim preprosto oznanjati evangeljsko sporočilo. Preko novega pristopa mu je pri ljudeh uspelo zbuditi željo po pristnem in nepopačenem čaščenju Boga. Njegovo praktično izkušnjo je sprejela vsa tedanja Evropa. Kot potrebna pa se je izkazala do današnjih dni. Za misijon seje v litijski de-kaniji odločila večina župnij, ker so na ta način hoteli praznovati leto družine. Zadnja leta so vse več župnij v Sloveniji odloča za skupen misijon. Tako pride bolj do izraza pomembnost tega dogodka, kije gotovo največji v več pogledih. Misijonarji so bili pripadniki različnih redov. Skupni začetek misijona je bil v župnijski cerkvi sveta Martina v Smartnem. Pri slovesni sveti maši, ki jo je vodil nekdanji beograjski nadškof g. Alojzij Turk, so somaševali vsi misijonarji, domači duhovniki in številni verniki. Gospod nadškof je v svojem nagovoru poudaril pomen in pomembnost prenove, ki naj zajame vsako župnijo. Skozi ves teden je našo pozornost obračalo nase kot vodilo geslo, ki se je glasilo: "Družine, odprite vrata Kristusu!" Poudariti je treba vlogo družine, ki je v današnjem svetu največkrat zelo Zapostavljena. Mnoge družinske in moralne vrednote so namreč neživete, in mnogi mislijo, da so "preživele". Družina je temelj človekovega duhovnega razvoja in vsakršnega kulturnega napredka. Človek si v otroštvu pridobi osnovne poteze, preko katerih se bo kasneje izražal v življenju. Če so odnosi v dru- žini zdravi, tudi družba lažje "diha". Misijon je imel namen, da bi predvsem tudi v družinah obnovil zdrav krščanski duh, ki naj bo prisoten povsod, kjerkoli živimo in delujemo. Skozi ves teden je v skladu z geslom potekal program za otroke, fante in dekleta, može PODROČNO TEKMOVANJE IZ LOGIKE ZA OSNOVNOŠOLCE Na regijskem tekmovanju iz logike za učence od petega do osmega razreda, ki je bilo organizirano 29.10.1994 v Hrastniku, so iz litijske občine sodelovali naslednji učenci in učenke: - Luka KOKALJ, 5.r., OŠ Litija - Marko STOILOVSKI, 5.r„ OŠ Litija - Manca POGLAJEN, 6.r., OŠ Litija - Jure UPELJ, 6.r., OŠ Gradec - Jasna TARADI, 7.r., OŠ Litija - Tjaša LEMUT, 7.r., OŠ Gradec in Mojca ŽUGIČ, 8.r., OŠ Litija Vsi so bili zelo uspešni in so osvojili tudi vsa prva oz. druga mesta. Na državno tekmovanje, ki bo 19.11.1994 v Ljubljani, pa so se uvrstile učenke: - Manca POGLAJEN, 6.r., OŠ Litija - Tjaša LEMUT, 7.r., OŠ Gradec in - Jasna TARADI, 7.r. OŠ Litija. Čestitamo učenkam in obema mentoricama, gospe Minki SAVŠEK in gospe Angeli MAROLT. Mija Bernik in žene. Različni nagovori so vzpodbujali ljudi k iskanju in poglabljanju življenjskih vrednot, ki človeka dvigajo proč od sebičnosti in mu na drugi strani dajejo smisel vsemu, s čimer se v življenju srečuje. Mnogi so po koncu izražali svoje zadovoljstvo. Misijonarji so se odpravili tudi na domove k bolnim in ostarelim. Marsikdo od njih je dobil tolažbo in novo moč za prenašanje vsakdanjih stisk in težav. Prisrčno vzdušje je polnilo dom Tišje. Mnogim so za-žarele oči, ko so misijonarji imeli sveto mašo in nagovor. Ni pa potrebno govoriti, kako pomembna se zdi marsikomu, ki preživlja v domu svojo jesen življenja, topla beseda in stisk roke. "... Za župnijsko občestvo bo v teh dneh poseben čas milosti, ko nas bo Bog še posebej vabil k spreobrnjenju. Želimo, da bi nihče med nami ne preslišal božjega glasu. Želimo, da bi v času misijona vsi našli Boga, ki je edino upanje našega življenja, in da bi ga ohranili v sebi v času veselja in žalosti, sreče in nesreče, uspehov in preizkušenj." Želim, da bi ta misel, vzeta iz župnijskega vabila, postala naša resničnost. Lojze Hostnik PRVE KARAOKE SO USPELE Na osnovni šoli v Smartnem smo v septembru organizirali prve karaoke, ki jih je pripravila in vodila ga. Erika Se-devčič. Prireditev je potekala v veselem vzdu'šju, saj je bilo veliko dobrih pevcev in hvaležnih poslušalcev. Večina nastopajočih je bila z nižje, nekaj pa tudi z višje stopnje. Vsi pevci so se dobro odrezali, največ uspeha pa sta imeli pesmici Mala terasa, ki jo je zapela Nejka Omahen in Pet poljubov v izvedbi Teje Špehar. Da pa bi bile šolske karaoke podobne tistim pravim, smo imeli tudi strokovno žirijo, ki sojo sestavljali štirje učenci in štirje učitelji in so svoje delo dobro opravili. Poleg vsega pa smo si lahko ogledali še šalji- ČUKI V LITIJI Ansambel ČUKI je med mladimi v zadnjem času zelo priljubljen in povsod privabi veliko obiskovalcev. Takole je zabaval ob Tednu otroka v litijski športni dvorani šolarje Osnovne šole Litija. (Foto: K. Šušteršič) vo modno revijo, ki sojo oblikovali priznani modni kreator-ji, kot sta na primer očka in mamica. Nekateri modeli so bili res izvirni. Hitro je minila dobra urica smeha in šal in vsi smo se dobre volje odpravili domov, z željo, da bi bilo na šoli še več podobnih prireditev. Vesna Pajič, 6.b OŠ Šmartno pri Litiji PLESNA SKUPINA »F« OŠ LITIJA ŠE VEDNO DEJAVNA Za nami sta že dobra dva meseca pouka, plesna skupina "F" pa se že lahko pohvali s tremi nastopi v naši občini. Sodelovala je pri otvoritvi nove šole na Savi, popestrila program ob krajevnemu prazniku desnega brega Save na Ježi ter navdušila ob razstavi slikarske kolonije v Litiji. Decembra se bo skupina udeležila že prvega turnirja v letošnjem šolskem letu, ki bo potekal v PŠ Urška v Ljubljani. Poleg nastopov pa je skupino čakalo tudi prijetno presenečenje, ki ga je finančno odobrila ZKO Litija. Med jesenskimi počitnicami sta se najboljši plesalki v skupini, Vanja Arhnaver in Mirela Miškič, udeležili jesenske plesne šole jazza v Ljubljani, ki jo je vodil Fred Lasserre, svetovno priznani plesalec, pedagog in koreograf. In kakor sami pravita, je bilo zelo dobro, celo boljše kot na poletni plesni šoli, kjer tudi nista manjkali. Mojca Intihar IZ MATIČNEGA URADA ROJSTVA, POROKE, SMRTI Na območju občine Litija seje v mesecu oktobru rodilo 8 dečkov in 7 deklic. Na gradu Bogenšperk sc je poročilo 40 parov, med njimi: Zupančič Matej, grafični oblikovalec iz Litije in Fojkar Helena, prof. glasbe iz Litije. Šubelj Franc, šofer iz Šenlpavla in Marolt Cveta, kuharica iz Jevnice. Požun Milan, zidar iz Litije in Požun Nataša, živilski tehnik iz Velikega vrha št. 21. Koprivnikar Matjaž, elektrotehnik encrgetik iz Šmartna pri Litiji in Sluga Stanislava, kuharski tehnik iz Gorenjih Jelenj. Kolesa Martin, strojni livar iz Rađanje vasi in Kepa Majda, prodajalka iz Rađanje vasi. Hallam Nicholas, medijski svetovalec iz. Velike Britanije, London in Lapornik Nataša, študentka iz Litije. Umrli v mesecu oktobru: Špelič Rozalija, stara 72 let, iz Šmartna pri Litiji. Vidic Ana, stara 96 let, iz Šmartna pri Litiji. Medved Janez, star 46 let, iz Litije. Udir Jožefa, stara 78 let, iz Litije. Uršič Alojz, star41 let, iz, Litije. Babnik Franc, star 74 let, iz. Verneka. Lovše Miroslav, star 63 let, iz Litije. Kuder Milena, stara 44 let, iz. Podšentjurja. Pograjec Ferdinand, star 44 let, iz Ljubeža v Lazih. Což Anton, star 90 let, iz Male Kostrevnice (umrl avgusta). Adamčič Franc,star74 let, iz Šmartna pri Litiji (umrl junija) Žveglič Jožefa, stara 77 let, iz Litije (umrla avgusta). Trebeč Ana, stara 85 let, iz Kresniških Poljan (umrla avgusta). Flajs Rafaela, stara 78 let, iz Litije (umrla septembra). Visenjak Radim, star76 let, iz Litije (umrl septembra). AKTIV KMEČKIH ŽENA GABROVKA VABI Vsa dekleta in žene, ki bi želele obiskovati začetni tečaj šiviljstva, ki bo potekal v mesecu decembru v GABROVKI, da se prijavite pri HELENI PERKO na tel. 871-040 ali 871-176 do konca meseca novembra. Tečaj bo potekal le v primeru, da se prijavi zadostno število kandidatk. MILAN IZLAKAR TRGOVINA S TEHNIČNIM BLAGOM IN SERVIS BELE TEHNIKE Staretov trg 23 61275 ŠMARTNO Tel. št. 881-390 Cenjene stranke obveščam, da za naš servis opravlja popravila bele tehnike in gospodinjskih aparatov na območju Gabrovke in okolice ZORE Boštjan, Gabrovka 17/a Naročila sprejema osebno na domu, ali po tel. št. 881-390 od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Se priporočamo! Milan IZLAKAR Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA MEDVEDA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter kolektivu IUV Šmartno za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred, enako tudi pogrebcem, pevcem, trobentaču ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali. ZAHVALA Kruta bolezen je iztrgala iz življenja mojega brata ANTONA ZUPANA 54 let, iz Zavrstnika. Rad me je obiskoval in nudil bratovsko ljubezen v domu Škofljica. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za maše in mu nudili pomoč v tej kruti bolezni, ga pospremili na zadnji poti h grobu brez moje navzočnosti. Hvala Onkološkemu inštitutu Cl v Ljubljani, Varstvenemu domu Škofljica, sodelavcem Mestnega prometa Ljubljana, Gasilskemu društvu Zavrstnik, gospodu župniku za opravljen obred ter vsem sosedom in vaščanom iz Zavrstnika. Družina Grom in sorodniki, brat Janez z družino Kremžar V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več ob nas vseh ni ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica PRELOGAR JOŽETA iz Litije 1927 - 1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sosedom iz Gobnika, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi šmarskim pevcem za poslovilne žalostinke in trobentaču. Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi ZAHVALA V 97. letu se je od nas poslovila naša draga mama, stara mama in prababica ANA VIDIC, roj. Obolnar. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so seji poklonili in jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Hvala za izraze sočustvovanja, podarjeno cvetje, sveče in vso drugo pomoč. Hvaležni smo osebju ZD Litija, še posebej dr. Šašiču, dr. Lebingerju in dr. Ptičarju ter patronažnim sestram. Hvala duhovnikom za obiske in duhovno tolažbo, molitve in lep pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo pevcem zbora "Fantje od fare", cerkvenemu pevskemu zboru in pogrebcem. Kako lepo je biti obdan z dobrimi ljudmi, posebno ob takih trenutkih. Zavedamo se, daje beseda hvala premalo, pa vendar. Vsi njeni ZAHVALA ob smrti mojega moža,očeta in brata FRANCA ŠEPCA 7.8.1927-19.8.1994 Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili, kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje. Posebna zahvala sorodnikom, znancem, sosedom, dr. Kolšku za prvo pomoč, g. Jesensku za poslovilne besede in zvezi borcev, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedka FRANCA BABNIKA iz VERNEKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisna in ustna sožalja in darovali toliko lepega cvetja in sveč. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu in Krajevni skupnosti iz Kresnic kot tudi Ribčam, govornikoma in pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Posebna zahvala tudi sosedom - Zupančičevim, Koprivnikar-jevim in Katičevim za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. S tiho bolečino vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil dragi oče ANTON SAVŠEK Ščit 2 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijatel- jem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala gasilcem, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Anton ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta BELKO VINKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili toliko lepega cvetja, sveče ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala g. Mirku Kaplji za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste se prišli poklonit v tako velikem številu njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas M. Kačič ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta MIROSLAVA LOVŠETA 29.7.1931 - 19.10.1994 iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili toliko prelepega cvetja, sveče, izrazili sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala sosedom, g. dekanu, pevcem z Vač in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Lojzka, hčerka Darja z družino in sin Mirko z ženo Barbaro ZAHVALA ob boleči izgubi moje ljubljene mami in babice JUSTINE KRHLIKAR iz HOTIČA 27.10.1915 - 7.10.1994 se iz srca zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z mano, izrazili sožalje, darovali za toliko sv. maš, sveč, prelepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku Zaletelu za pogrebno sv. mašo, pevcem za ganljive žalostinke in še vsem, ki ste jo toliko obiskovali v času njene bolezni in ji z toplo besedo lajšali trpljenje. Še enkrat hvala vsem, ki vam bo ostal lep spomin nanjo. Hvaležna hčerka Milena z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega sina, brata in strica FERDINANDA POGRAJCA iz Ljubeža, Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za pomoč ob teh težkih trenutkih. Vsem se zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče, za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se predstavnikom kolektiva tovarne usnja Šmartno, obema govornikoma in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Mama, oče in brat z družino DRUŠTVENA DEJAVNOST Piše: Sandi Gombač, član LKK Litija VALVASORJEVA KONJENICA JE DRUGIČ OSVOJILA SLOVENIJO 24. junij t.l. je bil dan, koje v sen pogreznjeni grad Bogenšperk ponovno oživel. Pred njim so nervozno topotala konjska kopita, ljudje so mrzlično pripravljali opremo. Nikakor ni šlo za vojni pohod. Tisti dan smo se zbirali konjeniki Valvasorjeve konjenice. Odpravljali smo se na petdnevno potovanje po Sloveniji. To popotovanje je bilo že drugo po vrsti. Leta 1993 je vzplam-tela ideja o tovrstnem pohodu, saj je bil lansko leto organiziran kot spominski Valvasorjev pohod ob 300-letnici Valvasorjeve smrti. Zbirni prostor pred gradom se je hitro polnil s konji; manjkali nista niti kočiji za tiste, ki bi se radi del ali vso pot peljali. Vsi konjeniki pa niso prija-hali pred grad, nekateri so svoje konje pripeljali s prikolico ali tovornjakom. Bolj, ko se je bližala ura odhoda, bolj se je dvigovala temperatura. Konjeniki smo potovalno nervozo preganjali z manjšim prigrizkom, konji pa vsak na svoj način: s hrzan-jem, nemirnim prestopanjem ali objestnim opletanjem z repom. Prav veličasten je bil pogled na gručo ljudi in konj, ki so nestrpno čakali, da vzamejo pot pod noge. Še zadnjič smo morali pregledati konje in opremo. Kot nalašč je bilo nujno preko-vati prvega konja, za nameček pa je tovornjaki, ki je prevažal dodatno opremo, počila guma. Mnogi so tiho razmišljali: "Če je že slab začetek, pa naj bo dober konec." Končno smo se zavihteli v sedla in se postavili v kolono za kočijama. Pred odhodom smo izbrali vodjo, stotnika, starešina in zastavonošo. Vodja je napovedal odhod, zado-neli so rogovi Zasavskih rogistov, kočiji sta se premaknili in konji so jima nemirno sledili. Opazovalcem je ostalo le, da zaželijo srečno pot. Konji so kmalu začeli preizkušati svojo konjsko silo. Nekateri smo morali uporabiti vso moč, da smo brzdali temperament živali. Kolona se je spuščala z Bogen-špcrka proti Ivančni gorici in naprej na Muljavo pri Stični. Tam je vse čakalo zasluženo kosilo: konje seno in voda, nas pa dobrote, ki so jih pripravili prijazni muljavčani. Marsikdo od njih je z velikim veseljem poskrbel za konje. Po kosilu smo si ogledali Jurčičevo domačijo in Krjavljevo kočo. Čas je prehitro tekel in spet je bilo treba na pot. Pri- srčno slovo nam je dalo nov elan. Pot seje vila skozi Krko in Zdensko vas. Sonce je neusmiljeno žgalo, živali pa so še vedno "vlekle" naprej in naprej. Dan se je prevesil v večer, ko je Valvasorjeva konjenica prispela do Rašice, kjer so nas prebivalci toplo sprejeli. Po okusnem prigrizku so nas povabili v šestnajst kilometrov oddaljeno Dvorsko vas na kreso-vanje. Lc tega so v čast prihoda Valvasorjeve konjenice preložili za en dan. S konji so se nam pridružili tudi okoličani; skupaj je bilo kartriinpet-deset konj. Le razsodnost jezdecev seje bilo zahvaliti, da se konji med seboj niso poškodovali, saj se mnogi niso poznali in bi se lahko hitro začel boj za prevlado. Skupni večer seje zavlekel pozno v noč in bogato proslavil dan slovenske državnosti. Konjeniki smo utrujeni prespali pod milim nebom. V jutranjem svitu je bila podoba skoraj grotestna. "Padli" konjeniki so uživali počitek v travi, pod drevesi... pač tam, kjer je koga prehitela utrujenost. Vse skupaj bi lahko primerjali celo z bojiščem, kjer je vse pokošeno, vse pomorjeno... Kaj kmalu smo se začeli prebujati prvi, ki smo preživeli razgibano noč. Pravočasno smo morali poskrbeti za konje: najprej smo jim natrosili seno, šele nato oves. V obratnem vrstnem redu se rado zgodi, da konj ovsa sploh ne prebavi, ampak ga še celega izloči. Slednjega so pojedli do pet kilogramov. Marsikateri konj ni pojedel te količine, čemur je botrovala potovalna mrzlica. Konjem seje prileglo tudi temeljito krtačen-je. Pravi jezdec mora misliti tudi na konjevo toaleto za boljše počutje. Počasi so se vsi prebudili in okrepčali. Nekatere je bilo potrebno po- šteno stresti, da so pravočasno odprli oči. Ob odhodu je bila slika obratna kot zvečer: sedlanje in uz-danje konj, natovarjanje opreme, formiranje v kolono, nemir živali in ljudi... Domačini so pospremili konjenico z najboljšimi željami. (dalje prihodnjič) LITIJSKI SKAVTI V ITALIJI Čeprav že nekaj časa ni bilo slišati o litijskih skavtih, smo še vedno tu! Kot vsi ostali stegi smo tudi mi med poletnimi počitnicami prekinili s sicerrednimi sestanki in skavtsko leto zaključili z "routom", to je potovalni tabor, na katerem se vsak dan prehodi del načrtovane poti. Na skupen "rou-te" so nas povabili skavti iz Italije, iz Faenze. V času od 6. do 14.8. so po vsej Italiji potekali potovalni tabori v okviru mednarodnega projekta TRE FOGLIE - trije listi - pod geslom "moja dežela je tvoja dežela". Smo edini slovenski klan, ki se je tega projekta udeležil; sponzorirali pa so nas Slovenske železnice in italijanski skavti. Poleg nas so skavti iz Faenze povabili še skavtska klana Milano 34 in Petritoli I, tako da nas je bilo vseh skupaj okoli 50. Kljub začetnim težavam z jezikom (ko smo prispeli, je le nekaj Italijanov znalo angleško, proti koncu pa že skoraj nismo opazili, da ne govorimo v slovenščini) in nekaterim razlikam v kulturi smo se odlično razumeli in skupaj navdušeno premagovali pot po Apeninih kljub vroči avgustovski sopari čez dan in močnemu hladnemu vetru ponoči. Sprva se nam je zdelo, glede na gričevje in vinograde, da smo prišli v Gabrovko. Ampak kot ponavadi tudi ta prvi vtis ni bil pravi, saj nas je pot nekajkrat vodila skoraj skozi džunglo. Dneve, ki so postajali čedalje krajši, smo začenjali z jutranjo molitvijo in slovesnim dvigom zastave, ki smo mu v "mednarod- nem jeziku" roula rekli "wake up bandera". Vsak dan je imel svojo temo, o kateri smo med hojo in potem razmišljali. Hodili smo do kosila, po kratkem počitku pa smo zečeli z delom v skupinah, v katere smo bili porazdeljeni že v začetku dneva. Te skupine so si porazdelile delo: eni so pripravili vse potrebno za taborni ogenj, drugi pesmi in igre, tretji so pisali časopis rotita, četrti so pripravljali molitev, ostali pa so skrbeli začiščen-je poti in tabora. Vsaka skupina pa je imela en dan počitka. Ob večerih kljub zaključku dneva pa pogovor še dolgo ni zamrl, saj nam vtisi in spoznanja, do katerih smo prišli, niso dali spati. Proti koncu tedna smo vsi glede na pesek v vetru, klope - "zecce", kakor jim pravijo Italijani, komaj čakali, da bomo prišli do reke, v kateri se bomo lahko okopali. Bili smo razočarani - voda je bila za naša razgreta in preznojena telesa lede-nomrzla, toda kljub temu smo se okopali in bili veseli ponovnega stika s civilizacijo. Med routom čas ni bil naš gospodar, toda vseeno so dnevi minevali vse hitreje. Konec je prišel, neizogiben kot vedno. Ko smo se poslovili, je žalost seveda bila v naših srcih, toda tudi sreča, da smo preživeli skupaj tako lep teden, da smo našli nove prijatelje in pa odločenost, da si bomo pisali in se kmalu spet videli. Zahvala za ta res skavtski route, ki nam je prinesel veliko spoznanj in skavt-skih izkušenj, gre seveda skavtom iz Faenze, posebej pa vsem voditeljem, italijanskim in našima -Heleni in Mateju. In zdaj? Zdaj smo ponovno začeli skavtsko leto, ki bo še bolj skavtsko, kot je bilo lansko. V tem prvem obdobju načrtujemo aktivnosti že celo leto. Čaka nas projekt BETLEHEMSKE LUČI, vpeljujemo pa tudi mlajšo skavtsko vejo (taje v Sloveniji najštevilčnejša), dečke in deklice od 11 do 16 let, ki se imenujejo IZVIDNIKI in VODNICE. Mateja Pestotnik Vlagati v fondacijo je častno dejanje ž.r. 50150-678-700350 KOŠARKA DESET ODIGRANIH TEKEM - DESET ZMAG Naša - slovenska zasedba v Italiji Naši šefi Košarkarji iskre Litusa so v sezoni 1994/95 do sedaj odigrali deset prvenstvenih tekem in desetkrat zmagali. Odločilna tekma v SKL A2 kdo bo v prvi polovici prvega kroga prvi, ISKRA LITUS ali INTE-RIER (Krško) bo odločilo medsebojno srečanje v soboto, 03. decembra 1994 ob 19. uri v litijski športni dvorani. Odigrane prvenstvene tekme v oktobru: 6. NOVA GORICA : ISKRA LITUS 57:78 (30:33) Igralci Nove Gorice so pove-dli in vodili do 12. minute, ko so gostje iz Litije z napadalno igro izenačili in povedli, ter ob koncu prvega polčasa vodili s tremi koši razlike. V drugem polčasu je uspelo domačinom rezultat izenačiti, za kaj več pa jim je zmanjkalo moči. 7. ISKRA LITUS : IDRIJA 67:63 (29:32) V prvem polčasu so vodili gostje iz Idrije. V drugem delu tekme pa sta se ekipi menjavali v vodstvu tako, da se do zadnjega sodnikovega piska ni vedelo kdo bo zmagovalec. 8. PIVOVARNA LAŠKO : ISKRA LITUS 67:71 (30:37) Gostje so začeli izredno, po- vedli vendar so jih domačini ujeli in enkrat na tekmi celo vodili. V drugem delu so domačini zaigrali z obrambo, ki gostom ni ustrezala tako, da so se jim približali na tri koše razlike, kaj več pa jim igralci Iskre Litusa niso dovolili. 9. ISKRA LITUS : LOKA KAVA 95:69 (31:39) Slab začetek domačih igralcev so gostje dobro izkoristili, saj so v 15. minuti vodili s 19:28 ter odšli na odmor z osmimi koši prednosti. V drugem delu so domačini z. dobro igro v obrambi in učinkovitim napadom v 27. minuti uspeli rezultat izenačiti, nato povedli in vodstvo do konca tekme niso izpustili iz rok. 10. SMELT OLIMPIJA : ISKRA LITUS 60:74 Litijani so na vročem tivolskem parketu po začetnem vodstvu 2:0 vodili preko celega prvega polčasa. V drugem delu pa so igralci Smelt Olim-pije rezultat dvakrat izenačili in celo povedli. To pa je bilo vse kar so lahko naredili proti dobrim nasprotnikom kljub veliki želji po zmagi. ZAPISALA: Karolina Sušteršič, Litija ŠPORT IN REKREA CIJA ] OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU Z leti ljudje pozabimo kako zdravo za dušo in telo je gibanje v naravi. Posebno še ljudje, ki živijo v mestih. Nekateri hodijo na sprehode, drugi nabirajo gozdne sadeže, večina pa jih živi zaprtih med štiri stene, kjer sedijo, jedo in gledajo televizijo. Tak način življenja povzroči odvečno težo, organske okvare in bolezni. Otroci čim shodijo, hočejo teči. Lovijo se, skrivajo in zraven duševno sproščajo. Otroke le redkokdaj vidimo sedeti ali hoditi. Čimbolj osnovnošolec postaja srednješolec, čim bližje je preobrazbi v odraslega človeka, tem manj teče in se na sploh giblje. Največkrat smo odrasli zgled mlajšim. V tem primera se lahko starejši zgledujemo po mlajših. Zato, poskrbimo za zdravo telo z gibanjem v naravi! Osnovnošolci so krepili telo in dušo na občinskem prvenstvu v krosu 10.10.1994 na Dolah. Proge so bile različno dolge, postavljene krožno na travniku pod staro šolo na Dolah. Teren je za takšno tekm ov an-je zelo primeren. Spremeniti bi mogoče morali le mesto starta, tako da bi tekmovalci pričeli teči na ravnem ali rahlo navzgor. Njihov cilj je bil premagati čim več sošolcev ali celo vse. Na cilju so bili vsi zmagovalci, saj so vsi premagali dolgo progo. Najboljši so dobili medalje in praktične nagrade, ki jih je prispeval pokrovitelj PRESAD iz Gabrovke. Materialno je priskočila na pomoč tudi trgovina "Pri Metodi", šola Dole je dala prostore za garderobo in ostale storitve, učenci z Dol ter učitelji z Dol in iz Gabrovke pa so tekmovanje organizacijsko in tehnično izvedli. Vsem najlepša hvala. Težave pa nastanejo vedno pri vprašanju, kdo bo takšna tekmovanja financiral. Res je, da ŠŠD dobijo v ta namen sredstva iz občinskega proračuna, vendar so ta sredstva indeksirane vsote iz prejšnjih let, prilagojene višini in obsegu občinskega proračuna in ne dejanskim stroškom take prireditve in so seveda veliko premajhne. S temi sredstvi se pokrijejo le prevozi učencev, za prehrano pa že zmanjka. Želimo, da bi obči na zagotovila za tekmovanja občinskega pomena sredstva v dejanski višini. Prvi trije tekmovalci in tekmovalke letnikov 1982, 1981, 1980 in 1979 so se udeležili tudi državnega prvenstva v krosu dne 15.10.1994 v Brežicah, kjer so dosegli dobre rezultate. V kategorijah je teklo od 90 do 100 tekmovalcev iz cele Slovenije. NEKATERI BOLJŠI REZULTATI Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA: _ 21. mesto: David Hribar, 1. 1979, ŠD Presad; 30. mesto: Marjeta GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič. Mija Bemik, Stane Črne, Lučka Hoslnik, Vida Kle-menčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Multigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Lilija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nena-ročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, .št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. M mar, I. 1981, OŠ Dole; 31. mesto: Mojca Pavlin, 1. 1979, OŠ Šmartno; 42. mesto: Zoran Dolšek, 1. 1981, OŠ Šmartno; 43. mesto: Melita Odlazek, I. 1982, OŠ Dole; 44. mesto: Tomaž Žlembergar, 1. 1979, OŠ Gabrovka; 46. mesto: Nataša Del-far, 1. 1980, OŠ Gradec; 47. mesto: Aleš Meserko, 1. 1979, OŠ Gabrovka; 48. mesto: Mihaela Resnik, 1. 1980, OŠ Gabrovka. KROS DOLE 1994 REZULTATI PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH LETNIK 1987 - 300 m DEČKI: I. mesto: Ernest Meke, Šmartno; 2. mesto: Žiga Čož, Šmartno; 3. mesto: Nejc Medved, Gabrovka. DEKLICE: 1. mesto: Teja Celestina, Dole; 2. mesto: Tina Lipuščak, Šmartno; 3. mesto: Maja Končar, Šmartno. LETNIKI 1986 - 300 m DEČKI: 1. mesto: Martin Gradišek, Šmartno; 2. mesto: Rok Prelogar, Šmartno; 3. mesto: Jan Poglajen, Litija. DEKLICE: 1. mesto: Nataša Merzel, Šmartno; 2. mesto: Neža Peteri in, Šmartno, 3. mesto: Eva Taradi, Litija. LETNIKI 1985-300 m DEČKI: 1. mesto: Jure Podkrajšek, Šmartno; 2. mesto: Blaž Pleterski, Dole; 3. mesto: Marko Simončič, Šmartno. DEKLICE: L mesto: Maja Poterbin, Gabrovka; 2. mesto: Helena Jemec, Šmartno; 3. mesto: Mateja Zaman, Ko-strevnica. LETNIKI 1984 - 500 m DEČKI: 1. mesto: Aleš Obreza, Šmartno; 2. mesto: Tilen Turk, Dole; 3. mesto: Klemen Pevec. Šmartno. DEKLICE: I. - 2. mesto: Ina Kresal, Gabrovka in Tanja Merzel, Šmartno; 3. mesto: Barbara Groznik, Šmartno. LETNIKI 1983 -500 m DEČKI: 1. mesto: Uroš Rebolj, Vače; 2. mesto: Uroš Poglajen, Šmartno; 3. mesto: Andrej Jerant, Šmartno. DEKLICE: 1. mesto: Vesna Paternoster, Šmartno; 2. mesto: Karmen Perko, Gabrovka; 3. mesto: Marta Premk, Gradec. LETNIKI 1982- 1000 m DEČKI: 1. mesto: Mitja Špotočnik, Gabrovka; 2. mesto: Dejan Simič, Gradec; 3. mesto: Gašper Pavli, Šmartno. DEKLICE: 1. mesto: Nina Resnik, Gabrovka; 2. mesto: Melita Odlazek, Dole; 3. mesto: Maja Lučič, Gradec. LETNIKI 1981 - 1000 m DEČKI: 1. mesto: Zoran Dolšek, Šmartno; 2. mesto: Tomaž Poglajen, Šmartno; 3. mesto: Aleš Šmejc, Šmartno. DEKLICE: I. mesto: Marjeta Kotar, Gabrovka, 2. mesto: Lili Ceglar, Šmartno; 3. mesto: Marjeta Mrhar, Dole. LETNIKI 1980 - 1000 m DEČKI: 1. mesto: Metod Juvan, Litija; 2. mesto: Primož Dražumerič, Gradec; 3. mesto: Matjaž Štritif, Litija. DEKLICE: 1. mesto: Mihaela Resnik, Gabrovka; 2. mesto: Valerija Vovk, Gabrovka; 3. mesto: Nataša Delfar, Gradec. LETNIKI 1979- 1000 m DEČKI: 1. mesto: Dalibor Jozič, Litija; 2. mesto: Tomaž Žlembergar, Gabrovka, 3. mesto: Simon Odlazek, Dole. DEKLICE: I. mesto: Mojca Pavlin, Šmartno. Igor Medved LITIJSKI NOGOMET KRIZA REZULTATOV ALI KAJ DRUGEGA? Nogometaši Litije, ki v letošnji sezoni že tretjič zapored tekmujejo v 3. slovenski ligi, preživljajo težko tekmovalno sezono. Z obstankom v tej ligi v sezoni 93/94 so močno porasle ambicije za letošnjo sezono, kljub temu, da sta klub pred sezono zapustila Barbek in Poglajen. Nov izvršni odbor si je zadal glavno nalogo, da bi klub ostal v letošnji sezoni še naprej tretjeli-gaš. Prve tekme so pokazale, daje tudi letošnja liga precej izenačena, morda izstopa le ekipa Črnuče in da bo možno iztržiti vsaj 50% možnih točk, to je skupaj 13 točk v jesenskem delu prvenstva. Ekipa Litije je bila na dobri poti, potem pa je prišel nepričakovan poraz doma z ekipo Radomlje, ki je močno zamajal samozavest pri igralcih kot tudi pri upravi. Tudi trener Videmšek Miro je ponudil odstop, ki ga pa uprava in sami igralci niso sprejeli, predvsem iz razloga, da je bila igra dokaj dobra, žal pa neučinkovita. Ta neučinkovitost pa je še posebej prišla do izraza v zadnji štirih krogih, ko igralci niso dosegli gola že 380 minut. Tako je iztrženih le borih 8 točk pred zadnjo tekmo doma z Jesenicami in bi kljub zmagi ostali daleč pod pričakovanji. Nov upravni odbor, ki ga je skupščina kluba imenovala v oktobru, bo imel skupaj z izvršnim odborom zelo težko nalogo pred spomladanskim delom prvenstva, kako ustvariti pogoje tako igralske in pa še posebno finančne. Brez pridobitev treh ali štirih kvalitetnih igralcev za spomladansko sezono bo to ostalo le na iluzijah nekaterih še vedno verujočih v litijski nogomet z bogato tradicijo, ki pa bo kmalu ugasnila, če ne bo dobila "močne injekcije" kar se vsako leto le govori in zelo malo naredi. To se vidi tudi iz dejstva, da mladim generacijam ne moreš nuditi tistega ubogega sendviča in 2 del soka po tekmi, pa čeprav pridejo iz igrišča, še posebej sedaj ob deževnih dnevih, taki, da jih komaj prepoznaš iz blata, ki ga nosijo na sebi. Ti mladi nogometaši, pa kljub temu vztrajajo, to kažejo tudi rezultati selekcij, čeprav je letos menjava generacij. V dobrobit litijskega nogometa se sprašujemo ali je to kriza rezul- GORSKI TEK V Litiji s startom v Sp. Hotiču je dne 23.10.1994 potekal gorski tek s ciljem na Zg. Slivni. Na startu seje zbralo 80 tekačev iz vse Slovenije. Med njimi so bila zelo znana imena gorskih tekov iz znanih atletskih centrov v Sloveniji. Proga je bila zelo zahtevna, z višinsko razliko 600 m. Tekači so organizacijo zelo pohvalili in obljubili, da se v naslednjem letu ponovno vidimo. Organizator teka TVD Partizan Litija se še posebaj zahvaljuje glavnemu sponzorju MANE MAR iz Sp. Hotiča in trgovini Škorenjček iz Litije. Rezultati po kategorijah: MOŠKI L kategorija - od letnik 1965 in več I. Hojak Roman - gostilna Ki-movec 0.37.34; 2. Velepec Uroš -Mane bar stop 0.37.56; 3. Zore Zvone - Šmarnogorska naveza 0.38.59. II. kategorija - od letnik 1955 do 1964 1. Guzej Franc - Rudar Trbovlje 0.37.34; 2. Mimik Igor - Spiridon Celje 0.37.51; 3. Kalan Tomaž -Šmarnogorska naveza 0.40.11. III. kategorija - od letnik 1945 do 1954 1. Kirn Milan - Picerija "Vaka" Hrastnik 0.40.03; 2. Užanič Matija - "Šport misli" Hrastnik 0.41.01; 3. Carman Lojze - Jezikovna šola lingua Litija - 0.41.30. IV. kategorija - letnik 1944 in manj 1. Fortuna Vinko - Gorenje Velenje 0.43.47; 2. Stopar Maks -"DAN" Ljubljana0.46.46; 3. Vence lj Tone - Pekama Grosuplje 0.47.02. ŽENSKE: V. kategorija - od letnik 1959 in več 1. Erlich Miša - TS K Unior Olimpija 0.50.12; 2. Vidmar Urša - TSK Unior Olimpija 0.56.12; 3. Novkovič Marjana - Gorenje Velenje Šmartno 1.04.32. VI. kategorija - letnik 1960 in manj 1. Bohinc Veronika - Ljubljana 0.44.17; 2. Vencelj Marija- Pekarna Šentvid pri Stični 1.01.02; 3. Rajšek Marjeta - Trbovlje 1.03.50. Absolutni zmagovalec je bil pri moških Hojak Roman s časom 0.37.34, in pri ženskah Bohinc Veronika s časom 0.44.17. Zapisal: Dušan Jovanovič Prispevke za naslednjo številko zbiraamo do 7. decembra 1994. tatov članske selekcije ali je tudi še kaj drugega? V tem lepem, a žal, krutem spoznanju pričakujemo vidnejšo vlogo v spomladanski sezoni, še posebej iz dejstva, ker se kar tri od prvih štirih tekem igrajo doma. Za to pa bo potrebno izbrati skrbne in dobre priprave, pa tudi brez dobrega "nakupa" ne bo šlo. Zelo lahko je izpasti iz lige, še posebej po tej sezoni, ko bo teore- ČLANI - 3. LIGA 1. ČRNUČE 12 8 3 1 2. TABOR Kras 12 7 2 3 3. JADRAN Koz. 12 7 0 5 4. TELMOND 12 6 2 4 5. TRIGLAV C. 12 5 4 3 6. ULTRAPAC 12 5 4 3 7. BRDA 12 4 5 3 8. RADOMLJE 12 4 5 3 9. BILJE 12 4 3 5 10. A. TABOR69 12 3 4 5 11. JESENICE 12 2 5 5 12. LITIJA 12 3 2 7 13. L. MEDVODE 12 2 3 7 14. KORATANI. 12 2 2 8 MLADINCI: 1. KOMENDA 8 6 11 2. MEDVODE 8 4 2 2 3. RADOMLJE 8 5 0 3 4. TERMIT 8 4 13 5. KOČEVJE 8 3 14 6 DOMŽALE 8 3 14 7. LITIJA 8 2 3 3 8. IHAN 8 2 15 9. ZAGORJE 8 2 0 6 STAREJŠI PIONIRJI: 1. OLIMPIJA 10 9 1 0 2. SVOBODA Lj. 10 7 3 0 3. ELAN 10 8 1 1 4. JEZICA 10 6 1 3 5. RUDAR 10 5 2 3 6. SLOVAN 10 4 0 6 7. ČRNUČE 10 3 1 6 8. SLAVIJA 10 2 2 6 9. ŽELEZNIČAR 10 3 0 7 10. LITIJA 10 2 2 6 11. B. KRAJINA 10 2 2 6 12. KOMENDA 10 0 3 7 MLAJŠI PIONIRJI: 1. LITIJA 8 6 0 2 2. SLAVIJA 8 5 1 2 3. ČRNUČE 8 4 2 2 4. MEDVODE 8 5 0 3 5. ŠMARTNO 8 4 1 3 6. IVAN.GORICA 8 3 2 3 7. TABOR 69 8 2 2 4 8. ILIRIJA 8 2 0 6 9. VRHNIKA 8 0 2 6 tično lahko izpadlo kar 8 ekip. Kako pa je mukotrpen hod za vrnitev v društvo (vsaj tretjeli-gašev) pa nekateri zelo dobro vedo. Zato, fantje, uprava in vsi nogometni zanesenjaki v Litiji, ne dopustimo, da bo ta največja "postranska stvar" odšla nazaj v MNZ - to je 4. ligo. Mirko Plaznik 38 2 19 točk 17 8 16 23 12 14 18 12 14 16 15 14 18 18 14 14 14 13 12 12 13 13 17 11 11 12 10 13 24 9 8 21 8 9 24 7 7 26 6 CIJ - jesen 1994 21 6 13 točk 17 6 10 21 27 10 6 3 9 14 13 7 14 13 7 7 10 7 7 19 5 5 28 4 49 4 19 44 5 17 37 10 17 21 10 13 22 18 12 24 24 8 16 28 7 10 22 6 10 33 6 17 39 6 7 34 6 6 42 3 30 9 12 točk 17 6 11 11 7 10 19 31 10 18 6 9 13 15 8 7 . 27 6 13 : 19 4 2 : 20 2 Centimetri so odločali o zmagovalcu (Foto: Pikovnik Simon) PLANINSKI KOTIČEK POHOD NA TIŠJE PD Litija vabi vse planinke in planince na 14. TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD NA TIŠJE, ki bo v NEDELJO, 11.12.1994. Tako kot vsa leta doslej bo start pri Plečnikovem spomeniku NOB v Litiji med 7. in 10. uro. Na startu bodo vsi udeleženci po plačilu startnine prejeli kontrolne kartončke, ki jih bodo potrdili na Tisju, v zadružnem domu v Veliki Kostrevnici pa jim bodo organizatorji vpisali udeležbo v posebno izkaznico. V Veliki Kostrevnici bodo udeleženci prejeli tudi posebna priznanja in sicer: bronasto značko za drugi pohod, srebrno za četrti, zlato za sedmi ter plakete za deseti pohod. Hoje je za tri do štiri ure, na Tisju in v Veliki Kostrevnici bo poskrbljeno tudi za okrepčilo. Iz Velike Kostrevnice bodo vozili posebni avtobusi do železniške postaje v Litiji. Cena vozovnice bo enaka dnevni ceni za lokalni prevoz. Pohod, bo v vsakem vremenu. Pridružite se nam! B.V. Občinska volilna komisija Litija na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. I. RS, št. 44/92) objavlja SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA, ki bodo dne, 4. DECEMBRA 1994 V VOLILNI ENOTI ŠT.: 1 (ki obsega območja krajevnih skupnosti: LITIJA-levi breg in LITIJA-desni breg) 1. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Marko POVŠE, roj. 12. 8. 1965, ekonomist, Litija, Ulica Luke Svetca 5 2. Martin BRILEJ, roj. 3.10. 1940, organizator dela, Litija, Veliki vrh 51 3. Zlato MANTEL, roj. 24. 7. 1948, strojni tehnik, Litija, Partizanska pot 3a 4. Joško GODEC, roj. 21. 3. 1950, gradbeni tehnik, Litija, Cesta Kom.Staneta 17 5. Marija SIKOŠEK, roj. 4. 7. 1947, dr.medicine, Litija, Maistrova 1 6. Janez BAŠ, roj. 15. 5. 1947, strojni tehnik, Litija, Sitarjevška c. 29 7. Marija TOMŠIČ, roj. 15. 9.1956, dipl.org.dela, Litija, Brodarska ul. 8 8. Vili KRALJ, roj. 2. 3.1942, glasbenik, Litija, Graška c. 41 9. Peter RUTAR, roj. 29. 7.1944, tehnik, Litija, Loška 9 10. Janez KASTELIC, roj. 26. 2. 1931, dipl.veterinar, Litija, C.Zasav.bataljona 18 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Anton TORI, roj. 27. 12. 1957, socialni delavec, Litija, Ul. solidarnosti 4 2. Peter KOZLEVČAR, roj. 14. 10. 1951, pravnik, Litija, Maistrova ul. 2 3. Jožica BABNIK, roj. 16. 11. 1954, ekonomist, Litija, Bevkova ul. 4 4. Gvido BOKAL, roj. 2. 8. 1962, dipl.ing.gradbeništva, Litija, Maistrova ul. 4 5. Anton ZUPANČIČ, roj. 11.7. 1947, ekonomist, Litija, C.Kom.Staneta 9 6. Ivan KOLAR, roj. 26. 3. 1951, prof. grasbe, Litija, Ljubljanska c. 7 7. Franc CEGLAR, roj. 20. 2.1927, upokojenec, Litija, Partizanska pot 9 8. Franc BOKAL, roj. 30. 11. 1958, strojevodja, Litija, Graška c. 52 a 9. Janez JURIČ, roj. 19. 11. 1961, mizar, Litija, Grbinska c. 29 10. Viktor DAMJAN, roj. 20. 4. 1932, mizar, Litija, Topilniška 18 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Jože GROŠELJ, roj. 3. 3. 1934, upokojenec, Litija, Graška c. 20 2. Zvone ULANEC, roj. 16. 5. 1940, cvetličar, Litija, Bevkova ul. 36 3. Tone KOVIC, roj. 24. 6. 1961, pedagog, Litija, C.Kom.Staneta 15 4. Feliks JANČAR, roj. 22. 4. 1942, voznik, Litija, Grbinska c. 60 5. Ivan ČEBIN, roj. 21. 10. 1934, upokojenec, Litija, Ljubljanska c. 4 6. Slavko HORVAT, roj. 23. 6. 1949, Litija, Brodarska 16 7. Iris MOHAR, roj. 13. 7. 1969, otr.negovalka, Litija, C. Dušana Kvedra 8 8. Rafaela BORIŠEK, roj. 2. 10. 1943, administratorka, Litija, Brodarska ul. 3 9. Luka DJUKIČ, roj. 18. 10. 1942, čevljar, Litija, Prvomajska ul. 3 10. Ivan REBOLJ, roj. 17. 1. 1951, soboslikar, Litija, Kidričeva 29 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV LITIJA 1. Joža OCEPEK, roj. 24. 8. 1949, višja knjižn., Litija, C.Kom.Staneta 5 2. Marjan MALI, roj. 10. 1. 1950, dipl.oec, Litija, Prečna ul. 1 3. Andrej PRAPROTNIK, roj. 7. 10. 1936, dipl.elektr.ing., Litija, Loška 2 4. Ivan BOH, roj. 23. 6. 1921, upokojenec, Litija, C.Kom.Staneta 3 5. Gordana MARINOVIČ, roj. 27. 8. 1972, študentka, Litija, Trg na Stavbah 7 6. Darko ANDLOVEC, roj. 13. 12. 1951, prodajalec, Litija, Sitarjevška c. 51 7. Vid PRAUNSEIS, roj. 13. 12. 1941, tehnik, Litija, Kidričeva c. 19 8. Šefki HANDANAGIĆ, roj. 10. 11. 1950, gaterist, Litija, C.Kom.Staneta 11 5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - PODRUŽNICA LITIJA 1. Bojan ŽELEZNIK, roj. 28. 11. 1955, stroj.tehnik, Litija, Sitarjevška c. 25 2. Stane PTIČAR, roj. 14. 5. 1956, dr.medicine, Litija, Maistrova ul. 12 3. Marija ZAJC, roj. 2. 12. 1940, kmetica, Litija, Graška c. 50 4. Janez KOBAL, roj. 30. 7. 1945, predm.učit., Litija, Šmarska c. 8 5. Tanja PTIČAR, roj. 4. 8. 1957, dr.medicine, Litija, Maistrova ul. 12 6. Adolf BERLOŽNIK, roj. 31. 5. 1938, dipl.ing.str., Litija, C.Kom.Staneta 12 7. Marta PERŠIN, roj. 11.5.1957, dipl.ing.kemije, Litija, Prvomajska ul. 3 8. Avgust PESTOTNIK, roj. 25. 12. 1951, stroj.tehnik, Litija, Grbinska c. 13 9. Marko KRES, roj. 20.11. 1964, avtomehanik, Litija, Gorenji Log 1 10. Franci FIRM, roj. 7. 9.1956, kmet.tehnik, Litija, Podšentjur25 6. NATAŠA ŠTEFERL, "IN SKUPINA VOLILCEV" 1. Jože HOSTNIK, roj. 9. 3. 1941, učitelj, Litija, C.Kom.Staneta 16 2. Pavel PAJNTAR, roj. 24. 3. 1947, dr.medicine, Litija, Trg na Stavbah 1 3. Dušan HAUPTMAN, roj. 17. 9. 1960, poklic.košarkar, Litija, Grbinska c. 8 4. Polde DOBRAVEC, roj. 28. 9.1947, avtoelektrič., Litija, Brodarska ul. 11 5. Melita ROZMAN, roj. 8. 6.1971, ing.promet.tehnol.,Litija, Graška c. 33 a 6. Nace ŠTEFERL, roj. 28.12.1938, tehnik, Litija, Bobek 2 7. Irena HOSTNIK, roj. 10. 2. 1952, med.sestra, Litija, C.Kom.Staneta 16 8. Ludvik KOFOL, roj. 17. 8. 1934, upokojenec, Litija, Graška c. 6 9. Mateja ŠTEFERL, roj. 22. 4. 1965, veter.tehnik, Litija, Bobek 2 10. Franc LESJAK, roj. 16. 12. 1952, ekonomist, Litija, Topilniška ul. 14 7. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV LITIJA - OBMOČNA ORGANIZ. LITIJA 1. Janez BLAŽIČ, roj. 24. 12. 1930, upokojenec, Litija, Vegova ul. 3 2. Marija BRIC, roj. 2. 2. 1931, upokojenka, Litija, Ježa 1 V volilni enoti številka 1 se voli 10 članov Občinskega sveta. V VOLILNI ENOTI ŠT.: 2 (ki obsega območja krajevnih skupnosti: JEVNICA, KRESNICE, RIBČE, HOTIČ, VAČE in SAVA) 1. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Slavko ROKA VEC, roj. 8. 4. 1956, geodet, Jevnica 92 2. Jože KOVIC, roj. 14. 4. 1939, živil.tehnolog, Kresnice 108 3. Jože JUVAN, roj. 3. 2. 1933, dipl.oec, Vače 88 4. Hubert CIMPERMAN, roj. 10. 8.1947, prometnik, Sp. Hotič 46 5. Vili MANDELJ, roj. 14. 2. 1953, ključavničar, Sava 62 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Peter BRUNČEK, roj. 16. 6. 1937, PTT delavec, Kresnice 33 2. Boštjan URANKAR, roj. 24. 1.1968, delavec, Kresnice 94 3. Alojz POGRAJC, roj. 17. 8. 1948, delovodja mehanik, Sp. Log 28 4. Edvard BIAGGIO, roj. 23. 9. 1952, gasilec, Vače 6 5. Jože JURJEVEC, roj. 3. 8. 1952, elektrikar, Vače 70 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Matjaž GOSPETI, roj. 21. 12. 1969, gostin.delavec, Ribče 60 2. Albin MRZELJ, roj. 27. 9. 1949, elektrikar, Sava 5 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV LITIJA 1. Franci KOS, roj. 15. 6. 1945, trgov.poslovodja, Kresnice 55 2. Urška VENIGER, roj. 10. 9. 1945, upokojenka, Kresniške Poljane 49 3. Maks KOBALEJ, roj. 14. 5. 1965, avtomehanik, Bitiče 1 4. Slavka BORKO, roj. 9. 11. 1925, upokojenka, Vače 1 5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - PODRUŽNICA LITIJA 1. Franci ROKA VEC, roj. 12. 9. 1963, kmet.tehnik, Zg. Jevnica 12 2. Marko JUVANČIČ, roj. 18. 9. 1970, študent, Slivna 6 3. Milan PALATINUS, roj. 12. 7. 1927, upokojenec, Ponoviče 9 4. Jože JANČAR, roj. 22. 3. 1961, avtomehanik, Kresniški vrh 18 5. Marko DRNOVŠEK, roj. 22. 5. 1959, ing.kmetij., Sp. Hotič 9 6. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV LITIJA - OBMOČNA ORGANIZ. LITIJA 1. Jože GODEC, roj. 6. 3. 1931, upokojenec, Jevnica 4 2. Marija KOS, roj. 20. 6. 1943, upokojenka, Kresnice 97 V volilni enoti številka 2 se voli 5 članov Občinskega sveta. VVOLILNI ENOTI ŠT.: 3 (ki obsega območja krajevnih skupnosti: POLŠNIK, JABLANIŠKA DOLINA, DOLE in GABROVKA) 1. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Bruno UTENKAR, roj. 6.10. 1949, avtoklepar, Gabrovka 14 2. Milan POVŠE, roj. 2. 6. 1945, gostinec, Cerovica 19 3. Marjan ŠEKLI, roj. 13. 8. 1950, dipl.veterinar, Gabrovka 17 4. Jože POGRAJC, roj. 26. 3. 1932, delavec, Šumnik 5 5. Jože MAJCEN, roj. 13. 6. 1948, gostin.delavec, Polšnik 11 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Anton KORIMŠEK, roj. 1.1. 1953, lesni tehnik, Borovak 3 2. Danijel MANDELJ, roj. 10. 2. 1956, kovač, Zagozd 7 3. Nace ZORE, roj. 10. 5. 1944, soc.delavec, Gabrovka 17a 4. Franc KREMŽAR, roj. 23. 1. 1936, voznik, Gradiške Laze 14 5. Anton KRNC, roj. 22. 10. 1965, strojni ključavničar, Pečice 6 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Sandi KRAŠEVEC, roj. 17. 6. 1959, voznik, Moravče pri Gabrovki 12 2. Jože PONEBŠEK, roj. 8. 2. 1963, voznik, Gradiške Laze 9 3. Marija BORIŠEK, roj. 17. 8. 1960, Mamolj 8 4. Janez VOVK, roj. 10. 7.1970, trgovec, Vodice pri Gabrovki 19 5. Martin BLAŽIČ, roj. 1.10.1941, kmet, Moravska gora 77 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV LITIJA 1. Milica VERTOT, roj. 16. 9. 1949, računovodja, Gabrovka 56 2. Lado RIBIČ, roj. 8. 1. 1947, avtomehanik, Polšnik 23 3. Vika PEVC, roj. 26. 3. 1925, upokojenka, Tenetiše 25 5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - PODRUŽNICA LITIJA 1. Roman CIGLAR, roj. 16. 8. 1967, ing.strojništva, Tlaka 7 2. Mirko MOČILAR, roj. 2. 3. 1951, org.papirništva, Zagozd 11 3. Mirko KOTAR, roj. 26.11. 1946, kmet, Borovak 2 4. Roman ZAMAN, roj. 14. 8. 1965, Gradišče pri Litiji 2 5. Janez BEJA, roj. 18. 9.1969, avtomehanik, Konjšica 29 6. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV LITIJA - OBMOČNA ORGANIZ. LITIJA 1. Franc VALENČIČ, roj. 25. 3. 1919, upokojenec, Moravče pri Gabrovki 36 V volilni enoti številka 3 se voli 5 članov Občinskega sveta. VVOLILNI ENOTI ŠT.: 4 (ki obsega območja krajevnih skupnosti: ŠMARTNO, VINTARJEVEC, ŠTANGARSKE POLJANE, VELIKA KOSTREVNICA, VELIKA ŠTANGA in PRIMSKOVO/razen naselij: Pusti Javor, Sobrače, Vrh pri Sobračah in Sela pri Sobračah/) 1. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Tomaž GRADIŠEK, roj. 4. 10. 1961, ekonomist, Šmartno pri Litiji, Miška 3 2. Karmen GROM, roj. 7. 9. 1963, farmacevt.tehnik, Vintarjevec 25b 3. Andrej POGLAJEN, roj. 8. 12. 1959, šofer, Jelša 19 4. Jože MEGLIC, roj. 22. 10. 1939, akad.slikar, Šmartno pri Litiji, Bartlova ul. 5 5. Janez MARN, roj. 22. 2. 1957, RTV mehanik, Velika Štanga 7 6. Fredi DACAR, raj. 7. 7.1942, prometni tehnik, Šmartno pri Litiji, Valvasorjeva ul. 27 2. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Simon PIKOVNIK, roj. 16.12.1959, dipl.ing.elektrotehn., Šmartno pri Litiji, Cerkovnik 9 2. Martin HOSTNIK, roj. 20. 10. 1958, ing.strojništva, Zavrstnik65 3. Vinko ZADRAŽNIK, roj. 4. 2. 1929, varnostnik, Jezni vrh 3 4. Anton ČOPAR, roj. 9. 9. 1956, dr.kemije, Šmartno pri Litiji, Staretov trg 1 5. Jože CELESTINA, roj. 22. 1. 1953, komercialist, Šmartno pri Litiji, Tomazinova 1 6. Martin FELE, roj. 9.1.1966, gimnaz.maturant, Šmartno pri Litiji, Valvasorjeva ul. 43 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR LITIJA 1. Zvone ŠAVOR, roj. 29. 12. 1956, gradb.tehnik, Zavrstnik 54c 2. Milan GROZNIK, roj. 7. 10. 1952, tehnolog, Mala Kostrevnica 1 3. Viktor PIKOVNIK, roj. 10. 5. 1930, upokojenec, Šmartno pri Litiji, Cerkovnik 9 4. Niko HOLEŠEK, roj. 13. 11.1952, elektrotehnik, Višnji grm 7b 5. Peter ŽIŽEK, roj. 19. 6.1963, strugar, Zavrstnik 1 6. Metod ROZINA, roj. 25. 10. 1953, gimn.maturant, Šmartno pri Litiji, Za povrtmi 1 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV LITIJA 1. Radovan PETJE, roj. 8. 3. 1948, viš.upr.delavec, Zavrstnik 49 2. Anton TOMAŽIČ, roj. 4. 4. 1940, ekon.tehnik, Šmartno pri Litiji, Tomazinova 10 3. Rado DUGOREPEC, roj. 31. 8. 1941, voznik, Mala Kostrevnica 22 4. Vlasta PAJIČ, roj. 20. 12. 1954, usnjar.tehnik, Šmartno pri Litiji, Bartlova 1 5. Nada PINTAR, roj. 21. 9. 1946, ek.tehnik, Šmartno pri Litiji, Bartlova 1 5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - PODRUŽNICA LITIJA 1. Stane ČERNE, roj. 13. 5. 1959, vam.ing., Šmartno pri Litiji, Jeze 4 2. Franc ČERNE, roj. 8. 4. 1955, kmet, Gozd Reka 1 3. Jože ROZINA, roj. 30. 5. 1952, mehanik, Vintarjevec 8a 4. Zvone KONČINA, roj. 12. 6. 1950, kmet, Velika Štanga 17 5. Dragica MIKLAVČIČ, roj. 31. 3. 1953, kmetica, Gradšče pri Primskovem 27 6. Peter SAVŠEK, roj. 26. 10. 1959, avtomehanik, Mala Kostrevnica 10 Predsednik OVK Miro Bregar, l.r. Občinska volilna komisija Litija na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) v zvezi s 60. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. I. RS, št. 44/92) objavlja SEZNAM POTRJENIH KANDIDATUR ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE LITIJA, ki bodo dne, 4. DECEMBRA 1994 1. Franc JAKLIČ, roj. 7.10.1951, elektrotehnik, Šmartno pri Litiji, Cerkovnik 12 Predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati - Občinski odbor Litija 2. Milan PALATINUS, roj. 12. 7.1927, upokojenec, Ponoviče 9 Predlagatelja: Socialdemokratska stranka Slovenije - Občinski odbor Litija Slovenska ljudska stranka - Podružnica Litija 3. Mirko KAPLJA, roj. 30.12.1943, gimn.maturant, Litija, Trg na Stavbah 2 Predlagatelja: Liberalna demokracija Slovenije - Občinski odbor Litija Združena lista socialnih demokratov Litija 4. Nace ŠTEFERL, roj. 28.12.1938, tehnik-tehnolog, Litija, Bobek 2 Predlagatelj: Jože Hostnik "in skupina volilcev" Predsednik OVK Miro Bregar, l.r.