IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Pred dobrima dvema letoma je Žitov tozd Šumi le uvažal re-zervne dele in surovine za proi-zvodnjo bombonov. Danes pa je uvoz zmanjšal na polovko, začel pa je izvažati bombone in lizike na konvertibilna tržišča, zlasti v ZDA, ZRN in Veliko Brilanijo, nekaj malega tudi v arabske deže-le. Lani so v Šumiju izvozili 230 ton bombonov, letos pa planirajo 80U ton izvoza v vrednosti 35 mi-lijonot deviznih dinarjev, kar pomeni. da je Suini najtečji izvoznik bombonov v državi, saj ta 280-članski kolektiv ustvari več kot polovico jugoslovanskega izvoza.
\a luja fržišča izvažajo največ bombonov »Visoki C«, »frufru«< alpske mlečne bombone in lizike. Približno 13% proizvodnje izvb-zijo, od tega dve Iretjini v ZDA.
Oelovna organizacija Stanin-vest je v juliju začela izdujaii svoje glasilo Naš radar v obliki biltena. Za tak način informira-nja delavcev so se odločili zaradi stabilizacijskih razlogov, saj je hil dosedanji način izdajanja glasila preko liskarne predrag, intorma-
cije pa nemalokrat prepozne in zalo neaktualne.
Kljub tej ugoto\ i'vi bi bilo pri-čakovati, da bo Naš radar pogo-steje i7hajal, vendar so se v ured-ništvu dogovorili /a i/hajanje en-krat mi dva meseca. To pa pome-ni, da bodo tndi v lej obliki in-lormacije neaktualne in piepo/-ne, kol so hiie doslej.
Dokaj nagla urbana rasl l.jub-Ijane v preteklih letih je hkrati ra-zvila tudi obsežno omre/je kana-lizacije, ki danes meri /e prihližno 700 kilometrov. Tak.šna dolžina je nedvonmo Ird oreh za njene vzdržetalce, delavce tozda Kana-lizacija. Pa jim ne dela preglavice le dolžina omrežja, lemveč tudi njegova slarosl, ki ponekod znaša tudi 60 let. Denarja za vzdrževa-nje kanalizacije je premalo, saj je kanalščina, v primerjavi z drugrmi jugoslovanskimi mesti nižja in zato je tudi duhodek ra/meroma majhen. Poseben problem pa predslavlja zmanjševanje števila delavce> /a nekatera ključna opravila, lako da ulegne kmalu pov/ročati resne zastoje v njihoti dejavnosti.