teto LXV
Poltnlna plačana T gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 22. junija 1937
Stev. 139 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 85 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 12f>Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni aredništva io oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
— Izhaja vsak dnn zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniko —- Ilustrirana priloga ..Teden v slikah"
strmoglavi j en
Senat je zadržal plaz ljudske fronte, ki je gnal Francijo v prepad
Težave pri sestavljanja nove vlade
Usoden trenutek
(K Blumovemu padcu)
Vlada gospoda Bluma, ki je po zmagi tako-zvane ljudske fronte prišla na krmilo 4. junija leta 1936, je včeraj malodane točno po enem letu padla. Na ta padec ni bila pripravljena, ker si Blum ni mogel misliti, da mu bodo iz-podkopali tla radikali, ki so ga doslej v vseli parlamentarnih bitkah zvesto podpirali. Kako nerad je Blum zapustil vodstvo francoskih državnih poslov, dokazuje njegov govor pretekli
Fetek v senatu, v katerem je dejal, du je l judska ronta ponosna na svoje dosedanje delo in je oporekal mnenju, da je on sam sebi pripravljal častni padec. Ne — on je imel namen gospodarske in socialne reforme nadaljevati do konca in je senat svaril pred posledicami, če bi morala odstopiti vlada, »ki ima za seboj pretežno večino dežele«.
Senat pa se ni ustrašil niti svaril gospoda Bluina niti očitnih gioženj socialistov, ki imajo ripravljene svoje delavske bataljone, da kora-a.jo na ulico, ter je predloge Blumove vlade o finančni sanaciji države oziroma njene parlamentarne večine dvakrat zavrnil, in siccr v obrambo republikanskega režima, kakor so nu-glašali senatorji radikalov, ki so padec Blumove vlade v prvi vrsti povzročili, oziroma so imeli v tem pogledu iniciativo. Vidiino torej, da stojimo pred skoro nepremostljivim nasprotjem med dvema stališčema oziroma taboroma, ki oba zatrjujeta, da branita republikanski režim. Pri tem je zanimivo to, da so poslanci meščanske radikalne stranke v poslanski zbornici glu-sovali zu vladni predlog, dočim so senatorji tc stranke te predloge pokopali ter vrgli viado, kateri so njihovi strankarski kolegi v poslanski zbornici izrekli zaupnico. Kljub temu pu ni pričakovati, da bi se radikali zaradi tega očitnega nesoglasja sprli ali celo razccpili, marveč bodo prevzeli vodilno mesto v novi vladi, ki jo bo sprejel eden njihovih voditeljev.
Če stvarno presojamo bistvo sporu, zaradi katerega je bila vlada, ki ima tako veliko večino v poslanski zbornici, kakor jo že dolgo ni imela pred njo kakšna francoska vlada, moramo najprej ugotoviti, da topot ni šlo za izid ka.šne izmed tistih strankarskih ali osebnih intrig. ki so pod kakšnim formalnim parlamentarnim videzom vrgle že marsikatero francosko vlado, ampak da jc šlo oziroma gre za v resnici važno, če ne naravnost usodno načelno odločitev. Pisali smo že, kakšen ogromen primanjkljaj, ki gre v desetine milijard, prerokujejo Franciji odlični strokovnjaki na finančnem polju. Vlada gospoda Bluma, ki se je odlikovala po največjem optimizmu tudi tam, kjer so vsi drugi obupavali, je tik pred svojim padcem sama priznala, tla je fašistični položaj zelo slab. Državi preti skoraj neizogibno padec franka, ker je javna skrivnost, da je tako zvani fond za izravnavo, ki naj ta putlec prepreči, izčrpan. Ker bi zopetni padec franka pomenil katastrofo, ki bi ljudski frondi pri prihodnjih volitvah odnesel glasove inalih štediteljev, je bil gospod Blum prisiljen, da predloži parlamentu izreden pooblastilni zakon, ki mu daje najdelj do 31. julija tega leta pravico, da z ministrskimi naredbami uveljavi vse, kar smatra za potrebno, da prepreči špekulacije in goljufije, ki škodujejo valuti, javnemu kreditu oziroma denarstvu ter narodnim prihrankom. Obenem pa se je vlada zavezala, da ne bo devizne kontrole. Ta pooblastila je zbornica vladi z veliko večino dala.
Drugače senat, ki se je temu takoj z vso odločnostjo uprl. Senat, ki se smatra za prav posebno poklicanega, da varuje gospodarski ustroj buržuazne Francije, jc že od samega začetka Blumove vlade z nezaupanjem sprejel vse njegove gospodarske in socialne načrte, ki očitno stremijo za socializacijo gospodarstva v marksističnem smislu. Kljub temu je senat, ki ima več ali manj zmerno levičarsko večino, izglasoval štirideseturni tednik, plačane dopuste, kolektivne pogodbe, minimalne mezde, pokojninski davek, zakon o podržavljen ju vo jne industrije, zvišanje uradniških plač, zakon proti navijanju cen, pšenični monopol, zakon o varstvu upnikov in dovolil tudi 20 milijard za javna dela. Delj senat ni maral iti in ie kazal očiten in odločen odpor proti bolj radikalnim predlogom in nameram gospoda Bluma. Odklonil je načrt, da bi se plače vezale na indeks živilskih cen in načrt o obveznih delavskih razsodiščih ter dal Blumu razumeti, da se bo izvedbi njegovih tako zvonih končnih ciljev na vsak način uprl. Blum je moral ugrizniti v kislo jabolko in je izjavil, da bo svoje gosno-darsko - socialne reforme prekinil vsa j toliko časa, kolikor bo traiala pariška svetavna razstava. Sedaj pa je bil primoran predlagati r>ol-nomočja zoper špekulacijo in goljufije, ki v svojih posledicah erozijo, da razrujejo francosko denarstvo. Zakaj Blum meni, da je v prvi vrsti to vzrok slabemu položaju državnih financ, dočim je visoka pa tudi srednja buržu-azija prepričana, da so francoske finance izpod kopal i Blumovi pospodarsko-sociulni zakoni, še bolj pa njeeovi nadaljnji načrti, ki, kakor vsak vc, stremijo v komunizem.
Senat je zato parlamentarna polnomočja zavrnil, in sicer tako v prvotni kakor v kompromisni obliki, ki jo je vlada v sporazumu s poslansko zbornico sklenila, da se ogne drugi in končni odklonitvi. Senat jc izjavil, da so pooblastila premalo določno formulirana, tako da dajejo vladi možnost do takih naredil in reform, ki bi lahko v temeljih i/podkopale gospodarske osnove republičanske Francije ter pripravile ozračje za nekako gospodarsko diktaturo v smislu socialističnega načrtnega gospodarstva, pn naj bi se to imenovalo socializacija oziroma kolektivizacija ali nacionalizacija gospodarstva. Senat niinn ničesar zoper to. da se prepreči špekulacija in goljufija, s čemer je v prvi vrsti mišljeno namerno oškodovanje davčne uprave, in je to tudi sprejel: obenem pa je v svojem spreminjevnlnem predlogu točno nnznačil. česa vlada pod videzom borbe zoper špekulacijo nc sme storiti. Glavno, čemur ee francosko meščanstvo upira, je kontrola svobodncea denarnega obrata >kontrola žepa«, kot v Franciji pravijo. Zato senat vladi
Leon Blum
Pariz, 21. junija. AA. Havas: Nočna seja senata se je začela pred »polno hišo:. V dvorani je bilo izredno mnogo senatorjev. Na vladnih klopeh so bili predsednik vlade Leon Blum, finančni minister Vincenl Auriol in skoraj vsi ministri. Poročilo finančnega odbora je prečital poročevalec senata Abel G a r d e y. Rekel je med drugim:
Parlament je zopet izglasoval besedilo, ki je bilo na razpravi v senatu že prej. Senat je imel pravico, da zahteva od vlade, da naj mu predloži posredovalen predlog. Finančni odbor izjavlja, da novo besedilo v nekih ozirih omejuje pooblastila, v drugih ozirih pa zopet ni zadostno. Novo besedilo zopet dovoljuje vladi, da razpisuje nova posojila in da menja pogodbe z Narodno banko. Senatni odbor je sklenil, da hoče ohraniti kontrolo parlamenta nad delom v interesu vsega naroda. Finančni odbor upa, da bo senat sprejel poročilo svojega odbora.
Ko je senat sprejel nujnost, je finančni minister Vincenc Auriol stopil na tribuno. Takoj je rekel, da ne more sprejeti besedila, kakor ga je predložil finančni odbor senata. To pa tem manj, ker so bile prejšnji dan izrečene proti vladi v senatu hude besede. Posebno ostro da je govoril senator Joseph Caillaux. Nato je rekel, da ni res, da hoče vlada delali proti javnemu kreditu. Qb koncu govora je pozval senatorje na sodelovanje.
Bfurn roti senat, da ga še ohrani pri življenju
Nato je dobil besedo Leon B1 u m. ki je rekel, da je preteklo noč parlament zopet izglasoval prejšnje besedilo in pri tem se večina v parlamentu ni spremenila. Delegacija levičarskih strank je nato dopoldne sprejela nov posredovalni predlog, ki bi ga senat lahko sprejel. N c ve m. z a k a j o k I e v a t c. Govoril sem tokrat pred vami kot politik, kadar govori na javnem shodu. Vem, kako je senat razpoložen napram naši vladi, ki smo vlada ljudske fronte, toda večina senata noče ljudske fronte. Večina senata nikdar ni pristala na naše predloge brez rezerve. Zmeraj je zahtevala, da naj se zanesemo na izkustva in da naj zapustimo svoj program in se mu od-povemo. Na ta način bi se mi kompromitirali v državi. Tako politiko vganja senat že eno leto, dasi smo mi s svoje strani dali že dovolj dokazov za svoje konstruktivno delo. Vsa država je morala opaziti našo dobro voljo. To stališče pa je stalno vodilo do omejitev dela vlade in zato delo vlade ni moglo biti dovolj uspešno. Vsa država stalno izkazuje svoje navdušenje za našo vlado. Senat pozna izide zadnjih delnih volitev in tudi ve. kaj pomenijo ti izidi. Sedaj je prišel trenutek, da sč čustva naroda izlijejo v delo. Včeraj sc je zopet
prepoveduje vse naredbe, s katerimi bi se ustanovila devizna kontrola posebno s tarifnimi in carinskimi prepovedmi, ki se tičejo /lata, drugega denarja, bankovcev in vseh premičnih vrednot sploh. Vlada tudi ne sme omejevati, kontrolirati ali prekiniti plačil v frankih, devizah ali zlatu, ter prenosa kupitalov med Francijo in drugimi državami, bodisi v francoski ali tuji valuti. Senat sc je izrekel tudi zoper vsako omejitev, prepoved ali kontrolo trgovine in svobodne kotucije inozemskih valut na francoskem ozemlju kakor tudi zoper prepoved uli omejitev svobodnega razpolaganja s francoskimi iu tujimi vrednostnimi papirji, naj imajo valutno jamstvo oziroma opcijo uli nc. Nadulje je senat proti vsem odredbam, ki bi povzročale državi novi izdatke uli ustvarjale kakšne nove ustanove in pravice države na gospodarskem polju, s čemer je mišljen vsak poizkus kakšnega od države vodenega gospodarstva. Senat izrečno prepoveduje vsako nacionalizacijo kakšne gospodarske panoge uli kakšno državno jamstvo ter udeležbo na gospodarskih podjetjih z namenom njihovega podržavljen ja. In končno sc senat izreka zo|>cr vsako prisilno posojilo, konsolidacijo ali konverzijo javnih ali privatnih posojii.
Senat oziroma n jegova večina jc torej vladi gospoda Blumu odrekla sploh vsa pooblastila, zakaj naredb. ki nuj prepovedo špekulaciji: v običajnem pomenu besede in pu goljufanje državne duvkarijc, jc ituk žc toliko, da ni trebu
izk azala republikanska večina v parlamentu. Te večine ni zapustil niti en poslanec. Opozarjani senat na tu dejstvo. Naš obstoj je res od vas odvi-sen, toda čc nam ho obstoj onemogočen, vas moram vprašati, kdo bo jutri vodil državo. Naša vlada sc naslanja na zaupanje ljudstva, .lavno mnenje jo spoštuje. Mi smo ponosni na delo, ki smo ga opravili v enem letu. Zgradili smo socialno zakonodajo. Ohranili smo francoske kolonije. Storili smo vse, da sc jo lahko začela obnova lin,•ničnega položaja. Mi mirno čakamo na sodbo svojih sodobnikov.
Za Blumom jo govoril C a i 11 a u x . ki j<> zopet očital vladi, da nima jasnega finančnega programa. Samo tedaj, če vlada predloži senatu spremenjen predlog o pooblastilih, tedaj bo senat spremenil svoje naziranje o vladi.
Pri glasovanju je nato sonat s 178 proli !l(i glasovom odbil Perienov amendement. Vlada ni postavila vprašanja zaupnice. Seja je bila prekinjena oli polnoči in senat jo sklenil, da so sestane ob 1.30 zjutraj.
Odstop
Predsednik vlade je zapustil palačo senata ob 23.15 v spremstvu notrapjega ministra Marxa Dor-mya. Odšel je takoj v paiačo Matignon. Ob 1,45 je poklical k sebi zastopnike vseh vladnih poslanskih klubov. V imenu socialističnega poslanskega kluba je prišel poslanec Fervier, v imenu kluba radikalnih socialistov je prišel Campinchi io v imenu socialistične zveze Fafay. V imenu poslancev neodvisne levice sta prišla poslanca Bergery in Fressard. V imenu komunistov sta že bila v vladni palači Duclos in Giton. Nato je prišel tudi predsed-nih parlamentarnega finančnega odbora. Vsi ti zastopniki so se v palači predsedstva sestali ob 2.25. Ko so poslanci zapuščali predsedstvo vlade, je v njihovem im^nu izjavil Campinchi:
Ministrski prdsednik je poklical k sebi člane delegacaje levičarskih strank. Rekel nam je, da nas vprašuje, ali naj vlada predloži nov predlog o pooblastilih, ali pa naj poda ostavko. Po kratkem pogovoru, tekom katerega so vsi po vrsti povedali svoje mnenje, je vlada sklenila, da poda ostavko gospodu predsedniku republike.
Ob 2.15 je Leon Blum šel k predsedniku republike in mu izjavil, da odstopi. Predsednik Lebrun je odstop sprejel in odobril.
Ob 2.35 je Leon Blum sprejel časnikarje in jim potrdil, da le vlada podala ostavko. Rekel jim je:
Po dolgem posvetovanju je vlada sklenila, da poda ostavko. Glasovanje v senatu je pokazalo, da ni upanja, da bi senat sprejel predlog, ki so ga izdelale levičarske .stranke v parlamentu. Ta predlog je obsegal skrajne konccs:je za sporazum. Ker pa nam jemljejo sredstva za nadaljnje delo, se raje umaknemo. Rad izrabim to priliko in se zahvalim večini parlamenta za njegovo podporo. Prav tako se moram zahvaliti našim prijateljem v senatu, ki so vzdržali in podpirali naše delo v naši domovini.
t II111IIIMMMMMBBBBMHI——HBOTOBB—K1BB
novih. Njegovi sklepi pa pomenijo obenem ne samo nezaupanje napram Blumovi vladi, ampak tudi dokončno odpoved vsemu njegovemu gospodarskemu in socialnemu programu za bodočo. Senat je v imenu dosedanjega gospodarskega reda, ki jo tradicionalna osnova francoski republiki, postavil sociali/.aeijskiin načrtom Blumove vlado mojo, katerih velika pa tudi mala buržua/.iju ne da premakniti. Afront sonutu jo torej načelne važnosti in se v bistvu nc obrača samo zoper Blumu in njegovo vlado, ampak proti_ smernicam ljudske fronte sploh, ki se je ni'mogoče misliti brc/, sodelovanje s socialisti in komunisti, ki gotovo niso v ljudsko fronto vstopili zu to, da bi po sprejetju nekaterih socialnih reform, ki so. v drugih kapitalističnih državah Evrope že davna j uzakonjene, kar vso svoje gospodarske in so-ciulne načrte opustili, ko vendar niso niti še na jiol pota k tisti marksistični državi, če nc naravnost k proletarski diktaturi, o kateri sanjajo in v katero jo silijo komunisti, ki imajo za seboj močen del delavstva. Zato moremo reči, da zadnja križu v Franciji ni vladna kriza, ampak je pravu kriza režima, ki bo postavila francosko ljudstvo kmalu pred alternativo, nko ga žc ni, n t i sc v resnici izreče za končno i/, vedbo marksističnega režima ali pa hoče osluti nn dosedanjih bistvenih podlagah z nekaterimi socialnimi omejitvami omiljenega kapitalističnega gospodarstva. Naj tudi sestavi \ludo , kakšen meščanski radikal, pa naj bo to Chau- |
Tisti, ki so za politiko ljudske fronte, naj ohranijo mirno kri in naj nam na ta način izkazujejo svoje zaupanje.
Chautemps sestavlja vlado
Predsednik republike Lebrun je poveril ma ndat za sestavo nove vlade Camillu Chautcrapsu. Mandatar je v načelu pristal in izjavil, da bo hitro dal dokončen odgovor. Po običajnih obiskih pri predsednikih poslanske zbornice in senata in pri bivšem predsedniku vlade g. Blumu pojde g. Chau-temps na sejo radikalno-socialistične parlamentarne skupine, nato pa bo takoj začel konzultacije. Chautemps uživa v senatu splošno spoštovanje in je docela naravno bil najbolj poklican za naslednika Bluma, s katerim je sodeloval leto dni kot minister brez portfelia zelo lojalno, kar priznavajo soglasno vsi poslanci strank ljudske fronte. Kot eden izmed najbolj reprezentativnih voditeljev radikalno-socialistične stranke se zdi g. Chautemps po svojih političnih diskusijah in svojem taktu kot nalašč poklican v sedanjem trenutku, da razplete nenavadno težko krizo. Po eni strani jc treba upoštevati pomisleke senata, po drugi strani pa pridobiti spet v poslanski zbornici večino levice, iz katere ni moči izključiti socialistično skupino, saj šteje 150 članov. G. Chautemps želi po vsej priliki zagotoviti si dejansko sodelovanje socialistov v svoji vladi, vsekakor pa njihovo podporo, ker bi drugače moral mandat vrniti.
Ob 11 je Chautemps povabil predstavnike radikalov k seji, nato pa jo imel sestanek s predstavniki ljudske fronte. Na tem sestanku jo Chautemps obvestil, na kakšni podlagi jo sestavil svojo vlado. Po njegovi izjavi bo v Franciji še naprej vladala ljudska fronta z močnejšim številom radikalov, ki bodo imeli sedaj v vladi glavno heseilo. Nova vlada ho bržkone sestavljena še danes, to pa zaradi težkega stanja državne blagajne in zaradi nevarnosti, da ne bi prišlo na ulice delavske množico, ki bi nahiijskanc od raznih vkstremistov lahko povzročile nepremišljena dejanja. Nova vlada lahko računa na boljše razmerje glasov v senatu ter ni izljučeno, da hoda izredne finančne reforme sprejete od senata že v petek. V vladi bodo namesto socialistov glavno vlogo igrali radikali. Francija ne more in ne sme iti na volišče v trenutku, ko je socialno gibanje v polnem razvoju, kor bi to ogrožalo glavni red in mir.
B!um vstopi v Chautempsovo vlado
če mu dovoli stranka . . .
Pariz, 21. junija, c. Mandatar Chautemps jo opoldne odšel takoj k Blumu in se z. njim naj-prisrčneje razgovarjal. Kakor se izve, je Blum obljubil Chaulenipsu vso podporo in tudi lo, da hoče osebno stopi ti v novo vlado. Vendar pa Blum ne more ničesar napravili brez odločitvi; izvršilnega odbora socialistične stranke, ki sc sestane nocoj. Vso težišče je torej trenutno na toni, ali bo socialistična stranka pristala na to, da eme Leon lilum z nekaterimi člani socialistične stranke stopiti v Chautempsovo vlado. Popoldne je Chautemps nadaljeval posvetovanja v prostorih zunanjega ministrstva na (Juai d'0rsayu. Sprejel jo vse glavno voditelje levičarskih strank, posebno dolg razgovor pa jo imel ob 0 s komunističnima poslancema Duclosom in Gitonom. Kakšno jc razpoloženje pri socialistih, se najbolj vidi iz tega, da je socialistična organizacija za Pariz in pariški okraj sklicala za nocoj ob 21 velikansko zborovanje v dvorani zimskega dirkališča Divers. To zborovanje je sklicano pod geslom: Dol s senatom, novo vlado mora sestaviti Blum, vlada mora hiti vlada ljudske fronte!«
Med večerniki skuša »Intrasigeanl« razumeti stališče senata in pravi, da je moral senat vreči vlado, tla je lahko spravil sodobno socialno delo v okvir republikanske zakonitosti.
tomps. 1 lorriot uli Daladicr, odločitve dolgo nc bo mogoče odlašati, zakaj politični in gospodarski položaj Francijo jo /e danes tak, da sc radikalni opredelitvi ni mogoče več ogniti.
Zaenkrat nočemo ničesar prorokavi, kakšen 1)0 izid krize, v kateri so jo nasproti veliki večini ljudske fronte v parlamentu postavila v nasprotje večina sonata. Toda treba jo vedeti, da za senatom stoji danes že precejšen dol javnega mnenja, ki se mu Blumovi načrti zdijo čedalje bolj nevarni za narodno blagostanje I rancije in njen položaj v svetu Gotovo ima ljudska fronta za seboj bojevito elemente soci-uliznuii in komunizma, toda vprašanje jo, če bo Francija še nadalje sledila geslom ki čisto odkrito prihajajo i/ Moskvo. Zakaj moskovski režim jo danes v Franciji najbrž tudi v delavstvu hudo diskroditirun, da nc govorimo o srednjem sloju. Vsakemu pametnemu Francozu so bo notranja vojna med državljani gotovo zdela nedopustna, saj globoko vpliva mod drugimi tudi bojazen, da ne bi izkoristila takega loložaja — Nemčija, ki itak samo |>reži, kdaj >i se omajalo osnovo notranjega miru in reda v Franciji. Zelo bi «e utegnili varati tudi tisti skrajneži v Franciji, ki podcenjujejo urmudo ali pa mislijo, da jo imajo žc v žepu. Nrpu-bličanski patriotizem Francije utegne tudi topot obvarovati to deželo pred nevarnimi eksperimenti ievicc, ki sc dunes gotovo tudi sama zaveda, da so njeni svetovni izgledi postali zelo slabi.
Domači odmevi
Sokol in politika
Nedeljsko »Jutro« je pod tem naslovom objavilo cel uvodnik, v katerem dokazuje, da je Sokol kraljevine Jugoslavije ne samo teoretično, na papirju, izven vsake politike, ampak da sc tudi dejansko še ni v nobenem primeru oddaljil od lega glavnega pravila. Uvodnik bi spadal v kak belgrajski list, kjer pa očividno ni potreben, sicer bi ga ondotni voditelji Sokola že sami napisali; v južnih krajih države so res v Sokolu včlanjeni ljudje različnega političnega prepričanja, pa nobeno prepričanje ni žaljeno. Če sc pa pri nas piše o Sokolu, je pa vedno treba zraven dodati »Sokol v dravski banovini«. To jc »Jutro« očividno namenoma izpustilo, da bi lažje prikrilo okolnost, da so tradicijo hote ali nehote prenesli iz nekdanjega Sokola kot zasebne organizacije v sedanjega Sokola, zato je med Sokolom po drugih krajih države in med Sokolom v dravski banovini velika razlika. »Jutro tudi n i vpoštevalo posledic tistih let, ko smo morali imeti mi, ki smo bili vedno vajeni več političnih strank in več telovadnih organizacij, samo eno politično stranko JNS, in samo eno telovadno organizacijo, Sokola, kar ima veliko večje posledice pri nas kot pa v krajih, ki razvitih političnih strank ali telovadnih organizacij sploh prej niso poznali. Sicer pa o politični strani Sokola v dravski banovini ni treba dolgega prerekanja, članek tudi ni bil pisan za doma, ampak za Belgrad. ker misli vjutro«, da tam razmer tako podrobno ne poznajo. Da bo pa slika popolna, naj »Jutro« sestavi seznam članov Sokola, ki niso pristaši JNS — vse seveda samo za dravsko banovino. Čudilo se bo, ko bo po taki sliki spoznalo, kako ozka je v dravski banovini povezanost med JNS in Sokolom. Tega pa ni kriv Tyrš ali kdo drugi od sokolskih ideologov, ampak vodstvo Sokola v dravski banovini, ki se tudi v sokolskem kroju ne more vzdržati svojih kulturno bojnih gesel, kar ma seveda za posledico, da sc v dravski banovini r Sokolu zbirajo samo ljudje ene vrste. t
Na laž postavljeni
Čudno se obnašata »Jutro« in »Slov. narod« ob umoru akademika Rudolfa Dolinarja, Po štirinajstdnevnem molku je »Narod < cclo iznašel, da smo mi na laž postavljeni, vsaj tako bi človek sklepal iz velikega naslova v včerajšnji notici, v kateri Narod- ponatiskuje popravek, ki ga je >Ponedelj-skemu Slovencu« poslalo celjsko sodišče. Ako pa ponatis popravka od bliže pogledaš, pa vidiš, da za resnico ali laž tu sploh ne gre, ampak celjsko sodišče v popravku samo daje izjavo, da je bila obdukcija telesa izvedena po predpisih zakona, ker je obdukciji prisostvovalo zadostno število zdravnikov, sodnik, zapisnikar in dve sodni priči v osebi dveh orožnikov in da je bil prvotni zapisnik sestavljen s svinčnikom.
Veliko bolj pa sta v tej zadevi na laž postavljena »Jutro« in »Slov. narod« sama. »Jutro«, ker se je predrzuilo iz poročila banske uprave izpustiti odstavek, da je Dugina Viktor, odbornik mladinske organizacije JNS v Mariboru, priznal, da je rajnkega zabodel. Čez nekaj dni bo seveda »Jutro« tožilo, da ne sme pisati, da so elementi JNS preganjani itd »Slov. narod« pa tega poročila sploh ni objavil, kakor bi'ga ne bilo. Pa je zadeva že toliko važna, da bi bilo vredno tudi njihove čita-telje o tem obvestiti, da bodo na jasnem. Najbrž pa ta dva lista računata, da bodo njihovi čitatelji '{udi od drugih listov dovolj in morda za slavo njihovega političnega tabora še preveč obveščeni o krvavih sadovih JNS-arskih potovanj. Kdo je torej na laž postavljen: ali mi, ki smo rekli, da pri obdukciji ni bilo sodnih prič, ker smo mislili, da orožnik samo za varstvo stoji ob mrtvašnici, ali ■Jutro« in »Slov. narod«, ki nc marata povedati, kdo je umoril to telo, ki je bilo radi izsleditve zločinca podvrženo obdukciji?
Zb orovanie HRS
V	nedeljo je Hrvatska delavska zveza (HRS) v Zagrebu priredila na velesejmu veliko zborova-rje, katerega se je udeležilo okrog 400 zagrebških dclavcev. Ta močna delavska organizacija vodi težko, borbo na dve strani: proti židovskemu kapitalu, ki zlasti v nekaterih krajih neusmiljeno iz-žema Hrvate, in proti židovskemu marksizmu, ki hoče delavstvo prepojiti z idejami razrednega bo-j» in tako Hrvat'- razdeliti na več front, ki bi jih Žid kot kap talist in kot duhovni vodia marksizma lahko pehal sem in tja. HRS pa nasprotno zastopa misel, da je tudi delavec del naroda m da mora tudi on sodelovati pri delu za njegov napredek. Na zborovanju je govoril tudi ing. Avgust Košutič.
Dva tabora zemljoradnikov
V	nedeljo naj bi na zborovanju zemljoradnikov v Sarajevu prišlo do sprave med strujo dr. Drago-ljuba Jovanoviča. ki jo nekateri simpatizerji še ločijo od komunizma, in med strujo Joče Jovanoviča. ki o komunizmu ne mara nič slišati in hoče ostati zvesta pravilom bivše zemljoradniške stranke. Tu pa se spor ni mogel poravnati, ker je na zborovanje prišel samo dr. Dragoljub Jovanovic, o Joči Jovanoviču pa je bilo samo sporočeno, da je odpotoval iz Belgrada, pa se v Sarajevu ni pojavil. Zborovali so delničarji posebej, levičarji pa posebej. S tem je vodstvo hotelo pokazati, da z dr. Drag. Jovanovičcm nc mara sodelovati, kar pa njega prav nič ne moti, on gre med ljudi, čeprav vodstva ni zraven.
Sarajevski shod JNS
Belgrad, 21. junija, m. Včerajšnji sarajevski isliod, ki bi po zatrjevanju JNSarjev moral bili prava revija tc stranke v Bosni, je pokazal žalostno sliko ostankov svoječasne milijonske- armade. Opazilo se je. da je kljub silni in dolgotrajni reklami, pri kateri sn je posebno odlikoval znani pofovec Dohro-kUiv Jevdjejevič, prišlo nu shod nekaj nad tisoč ljudi, pa še med temi je bilo precej radovednežev, ki so takoj, ko «0 začeli nastopati prvi govorniki, zapustili zborovališče, tako da je ostalo du shodu vsega skupaj SCO ljudi. Hudi lega se včerajšnji shod pač ni mogel meriti s svoječasnlmi shodi v Nisti, Novem Sadu in Sarajevu, za katere stroški za navdušene pristaše, še danes ni.so poravnani. Tako so st Živkovjč. Jevtič, Banjanin in ostali na lastne oči prepričali, da spadajo po številu svojih pristašev v našem političnem življenju v vrsto, v kateri sta L jot i če v Zbor in Hotljerova stranka, čo no šo celo ti ti nižjo stopnjo, ter se bodo pač morali s tem dejstvom sprijazniti.
Belgrad. 21. jun. m. Na današnjih sokolskih tekmah jo dobil Sokol Ljubljana kot najboljšo moštvo sabljo, ki jo jo podaril Nj. Vel kruli. Dopoldne so Sokoli priredili po mestu sprevod. Pojol-dne je bil javen nastop na spmrlnem igrišču kluba Jugoslavije.
Kako je padel Bilbao
Po vsej Španiji, ki je v rokah generala Franca, hodom tako vodovod, kakor tudi električno cenlrn-se vrše velikanske manifestacije zmagoslavja radi lo. Pijonirske četo so na dolu in upajo, da bodo padca Bilbaoa, ki so ga mnogi smatrali za neza- j danes spravile vodovod v red, jutri pa električno

vzotno mesto. Sedaj prihajajo polagoma poročila o
zadnjih dramatičnih dogodkih, ki so si bliskovito hitro sledili v zadnjih treh dueh in dovedli do zavzetja mosta.
Iz vsega jc razvidno, da so se Francove čelo mnogo naučile pri obleganju Madrida. Ze pred tednom dni bi mogel Franco zasesti velik del mesta. Toda z okupacijo jo čakal toliko časa, da so bile vso gospodujoče višino okrog mesta v rokah belili čet. Zato tudi. niso prej vkorakale one četo, ki so so od severozapada ob bregu reke Nervion najbolj približale mestu, ampak Navarci, ki so od zapada obšli mesto.
Ponoči od petka na soboto so se rdečo četo umaknile po cestah, ki vodijo v smeri proti San-tnnderju. V samem mestu so pustili le dva bataljona Baskov, ki naj bi v pouličnih bojih krila umikanje rdeče vojsko. Toda ta dva bataljona, ki sla štela okrog 2000 mož, nista bila voljna pomagati pri rušitvi mesta. Že v noči sta se sporazumela s policijskimi četami, ki jih je rdeča vlada imela v zaporih in jih izpustila na svobodo. Prav tako sta odprla ječe nad 1000 talcem, ki so jih imeli komunisti in anarhisti zaprte v ječi.
V soboto ob 2. popoldne so so od severa, juga in zapada pričeli polagoma bližati mestu tanki in oklopni avtomobili. Francovo moštvo v teli vozilih jo moglo opaziti, da so bile hiše na periferiji mesta. kakor tudi močnejšo stavbe v samem mostu, spremenjene v pravcate utrdbo, obložene z vrečami peska in z močnimi betonskimi nadzidki. Iz strel-njli lin so štrlele strojnice in puške, toda od nikoder ni padel strel. Polagoma so se ulice mesta, ki so do tega trenutka izgledale popolnoma mrtvo, pričelo polniti z ljudmi, na hišah pa so zaplapolate bele zastave in pa zastavo nacionalne Španije. Ob 4. popoldne so po reki navzgor Francove ladje pripeljale tehnične čete, da popravijo razrušeno mostove in ob 5. popoldne jo pričela od vseli strani korakali v mesto pehota. Oba baskovska bataljona, kakor ludi nekdanja policija, so jih pričakali z bolo zastavo in položili orožje. Prebivalstvo pa je pričelo četam prirejati velikanske manifestacijo in jili pozdravljali kol rešitelje izpod rdečega terorja. Strašni so liili zadnji tedni obleganja. Meščani niso imeli nc dovolj hrane, no dovolj vode in no luči. Sedaj se izve. da je baskiška vlada že davno hotela mesto predati, toda terorizirali so jo anarhisti in komunisti, ki so hoteli, da naj se brani vsaka hiša v mestu, tudi za cono. da bi baskiška prestolnica postala kup razvalin. Z f.avzeljoui vseli gospodujoči h višin okrog mosta jo pa ta načrt iz či.sto vojaškega razloga postal neizvedljiv. Zvečer ob 8. jo t> j Jo mesto od Francovih čet popolnoma zasedeno. V vseh odločilnih bojih so so /. največjim junaštvom izkazali Baski, ki .sc bore nn strani generala Franca, in pa Navarci. Ti so zlomili odpor rdečih čel v tako zvanein železnem pasu in sedaj prodiralo žc proti zapadu ob železnici, ki vodi na Santander.
Franco je obiskal
osvojeni Bilbao
centralo. Z vseh strani so pričeli prihajati v mesto tovorni avtomobili s hrano, tako da .so so ljudjo lahko po nekaj dneh stradanja najedli. Prebivalci so zaradi teroriziranja vladnih čet pobegnili \ pomorsko krajo kjer so se skrivali, sedaj pa se vračajo nazaj v mesto.
Davi je v spremstvu svojega generalnega Štaba prispel v mesto Bilbao general Franco. Njoga je pričakoval poveljnik severnih čet, general Davila, ki mu je poročal o položaju v mestu. Generahii štab jo nato odšel v cerkev k zahvalni službi božji. Nato je general Franco s spremstvom odšel po ulicah, kjer so ga pozdravljali vojaki in prebivalci.
Bilbao. 21. junija, b. Nacionalistične čete so tokom včerajšnjega dne nadaljevalo prodiranje ob
obali reke Nervion ter pri toni zasedle mesto Avan-ho. Portugaleto in še nekaj drugih krajev.
Naprej proti Santandru
Salamanea, 21. junija, b. Vojno operacije na zapadu Bilbaoa proti Santandorjn so razvijajo daljo. Nacionalisti sijajno izkoriščajo moralo svojih čet tor hočejo čim dalje od glavnega mostu potisnili rdečo, ki so so žo pričeli zopet zbirati in ustvarjati novo fronto, ila hi zadržali nacionaliste od nadaljnjega prodiranja proti Suiitandcrju. Vladne četo so zavedajo velike nevarnosti večje nacionalistično ofenzive, ki hi lahko sploh odstranila severno fronto, katero nameravajo Baski po navodilih iz Vitleiicijo šc vedno držati pred Sautunderom in Gijonom. Nacionalisti so prodrli proti zupadu iu zavzeli nekaj novih postojank, kjer so so hoteli rdeči utrditi. Glavni cilj nacionalistov je, da s pomočjo motoriziranih oddelkov razpršijo koncentracijo vladnih čet in zasedejo položaje cint daljo od baskovsko prestolnice.
Halija zviša plače
uradništvu in delavcem
Rim. 21. junija, b. Danes ob 10 jo bila seja italijanske vlade v poslopju Viininale, ki se jo je udeležil tudi Mussolini. Sklenjeno je bilo povišanje delavskih mezd, dalje se .bodo plače uradnikom zvišale s 1. julijem za 8%. Upokojenci bodo dobivali polno pokojnine po odtegljajih v ko-
Tajni konsvstorsj
Bilbao. 21,
b. Nacionalistično četo so
dane.;
,, .mnija,
žo drugi dan v mestu ter mrzlično urejajo
baskovsko prestolnico, da ji zopet vrnejo ono lice, ki ga jo imela poprejo. Najhujšo je z vodo in elektriko, ker so rdeči poškodovali pred svojim od-
Castel Gamlolfo, 21. junija. A A. Štefani: Sv. oče je včeraj popoldne sklical kongregacijo za izredne zadeve. Poleg kardinala Pacellija so je posvetovanja udeležilo deset kardinalov z državnim podtajuikolii nigr Pizardoni. Seja je trajala poldrugo liro. Sicer so sklepi držo v največji tajnosti. vendar pa trdijo, da so govorili o Španiji, Nemčiji in o debati v angleški spodnji zbornici, to je o katoliških niisijonih v deželah, ki so pod angleško oblastjo.
Kulturni boj v Nemčiji
Konec katoliških zasebnih šot
Berlin. 21. junija, b. Nemška državna vlada jc izdala nalog, ila se zapro vso katoliško privatne snio zaradi razširjanja propagande mod nemško mladino. Nemški uradni krogi smatrajo, ila jc ukinitev teli šol v smislu določb Lonkordatu. ki pravi, ila lahko vse cerkveno privatne šole vlad« zapre po poteku pogodbe, če ho to potrebno. Tekniti včerajšnjega dno jc liilo aretiranih zopet 8 novih katoliških duhovnikov.
Atentat na danskega
vojnega ministra
Kopcnhagen. 21 jun. AA. DNB: Zjutraj jo bilo objavljeno, da jo I»i 1 izvršen bombni atentat na vilo danskega vojnega .ministra Andersena. Minister jo na potovanju. Njegova ženit in hčerka sta bili v vili in nista bili ranjeni. Minister je član socialnodetnokralskc stranke.
Jugoslovanski paviljon
na pariški razstavi odprt
Pariz. 21. jun. Tg. Danes je bit v prisotnosti jugoslovanskega trgovinskega ministra Vrliuniča in francoskega trgovinskega ministra Bastiila odprt jugoslovanski paviljon na pariški razstavi. Svečanosti je prisostvoval jugoslovanski poslanik z osebjem poslaništva, nadalje vsa jugoslovanska kolonija ter številni zastopniki francoskih javnih ustanov in prijatelji Jugoslavije. Francosko časopisje se silno laskavo izraža o jugoslovanskem paviljonu, ki da dajo pravilno podobo o vseh tvornih silah jugoslovanskega naroda, ki so Jugoslavijo v zadnjih lotili potisnile v ospredje evropskih držav ter so jamstvo za njen nadaljnji napredek
k blagostanju in mednarodni veljavi.
*
Jugoslovanski paviljon stoji na pariški strani nove palače Trocadere in je v neposredni zvozi z velikim stopniščem in s teraso trocaderske palačo. Paviljon je visok 14 m in pokriva prostor UOOin-'. Pred paviljonom je velika terasa, ki mori 200in5 in od koder je krasen razgled po vsem razstavnem prostoru. Zgradil ga je zagrebški gradbenik Seissel. Gradbena dela pa je opravila francoska tvrdka Olauuer p>od vodstvom zagrebškega gradbenika lleissinana, ki je učenec gradbeno šole velikega umetnika Le Courbusiera.
Po prvotnem načrtu bi moralo biti vse pročelje paviljona pokrito z jugoslovanskim marmorjem. toda telinične in denarne ovire so to preprečilo. Vendar pia so 4 visoki stolni prod paviljonom iz čistega belega marmorja iz južno Srbijo. Zgrajeni so bili v 20 dneh od 12 jugoslovanskih delavcev. Jo to krasno delo in v skladu s prelepim okvirom trocaderske palačo. Na desni strani pročelja je sestavil slikar Milunovič lop mozaik, ki predstavlja bogastvo jugoslovanskega poljedelstvu v obliki treh kmečkih deklol sredi raznih poljskih sadov. Kip. ki stoji prod vhodom, jo zasnova in delo skulplorja Rosandiča in predstavlja človeka, ki so bori proti neredu tor simbolizira vso tvorne sile Jugoslavijo v borbi za mir in blagostanje.
Ko prestopimo prag paviljona, so nahajamo v veliki vstopni dvorani- ki je vsenaokrog okrašena z lepimi skulptiirami tor umetnostno razsvetljena. Dvorano je uredil Rosnndlč. Iz dvorane pridemo v turistični oddelek, kjer jo dokoracijska dola uredil umetnik ITzolne, ki je tudi naslikal zelo nazoren zemljevid Jugoslavijo. Nn stenah so mogočno fresko, ki predstavljajo kmečka doklota v narodnih nošah in ki prikazujejo vse krajevne lepote Jugoslavije Turistični oddelek se lahko ponaša s prekrasno zbirko fotografičnih |K>snotkov najlepših krajev Jugoslavije. V posebnih omarah so josnetki fresk iz srednjeveških cerkva iz vso Jugoslavije, Na turistični oddelek so oslanja od delek za sliko. Vsi najbolj vidni umetniki mlajšega rodu so razstavili svoja najboljša dola. Izbora je bila težka, kor jo jugoslovansko slikarstvo silno bogato in se na njem opaža vpliv pariške šolo.
Na lovi strani vhoda pn jo mala dvoranica, opremljena iz losa in vsa z losom obložena. V njej jo m/stavljena zgovorna statistika o vseh pa-
nogah kulturnega, gospodarskega in političnega življenja v Jugoslaviji. Grafične podobe so silno zgovorne in vplivajo na obiskovalca s svojo nazornostjo in jasnostjo. Sestavila jiti jc obrtniška šola v Zagrebu.
Biser vsega paviljona pa jo dalmatinski dvor
iz srednjega veka, kjer so obešeni posnetki sred- | Zavzemal? sOs^UnH niidoižiiov^lnMiUkov njevesktli notranjščin najbolj izrazitih zgradi) nase
rist državne blagajne. Razen lega je bilo sklenjeno, da se ukine znižanje plač zu duhovništvo od leta 1936. Od tega sklepa bo itnelo korist okrog milijon državnih uradnikov in upokojencev, državno blagajne pa bodo obremenjene za 500 ini-lizjonov lir več kot doslej.
Na Bledu
Bolgarski poštarji — Gen. Maric
B 1 o d. 21. junija.
Danes okrog pol 12 so pripeljali poštarji, ki so imeli kongres v Ljubljani. Mod njimi so bili tudi bolgarski poštarji, ki so prišli na kongres v Ljubljano. Na Bledu jo Izletnike sprejel poštni upravnik g. Prognnc. Opoldne so imeli kosilo v Park-liotelu, nato so so odpeljali na Pokljuko, kjer so se ustavili tudi v hotelu Šport Okrog (> so se vrniti na Bfe.i in nato v Ljubljano. Vsi izletniki so bili močno presenečeni nad izredno lojioto Slovenije ir Jugoslavije sploh,
Včeraj so jo pripeljal na Ble:l vojni minister, nrmijski general Maric, Ustavil sc jc v Kralju, odkoder sc je z avtomobilom peljal na Brdo. Nato so je odpeljal v sjiremslvu maršalu dvom nu Biod. Med gosti smo opazili ua Blodu tuli angleškega poslanika Catnpbella, ki se jo nastani! v hololu Toplice. Daljo letuje na Blodu tudi nemški poslanik von Hccrctt. ki jo bil ludi v Begunjah.
Kongres ekonomistov
Zagreb. 21. junija, b. Danes dopoldne so jo tiadafjeval kongres . ekonomistov in komorči jaii-stov. Najprej je' podal svoj referat Mirko Kor-inčiž: v privatnem zu\WWSWt. " ' ' o
O aktualnih vprašanjih nato je prebral referat dr. Butat o prolifoiftTh '"Vii-dustrije v Jugoslaviji. Član belgrajskega ZdrVižn-nja Koinuro je imel referat o uvedbi hathftropne (etažno) lastnine pri nas. Po predovarifli ^Ff!'W>-sipa štoflo iz Btilgradh o turizmu Jugoshfvijo Po jo dopoldansko, zasedanje končalo Popoldiio je liilo zaključno zasedanj«' in direktor zagrebško ekonomske in koniercijalne visoko šolo je povn-bil udeležence na čaj v restavraciji Kolo . Ob 7 je bil zaključen prvi kongres ekonomistov iit ko-mercijalistov.
Zbor obrtniških društev
Bolgrail, 21. jun. m. Danes je bil tukaj XVI. redili kongres Glavne zveze obrtniških društev. Na kongres jo prišlo 300 delegatov, med drugimi ludi delegati Zvezo slovenskih obrtnikov iz Ljubljane. Navzočih ie bilo tudi 15 delegatov bolgarskih obrtnikov. Na kongresu so obrtniki ponovili vse svojo staro zahtevo. Zahtevali ho prepoved ustanovitve velikih trgovskih podjetij iti karlelov.
jadranske obale.
Med jugoslovanskim in argentinskim paviljonom stoji sredi trocaderskih vrtov kmečka hiša iz Bosne. Postavila jo jo obrtna šola v Zagrebu s pomočjo družile Šipad«. V notranjosti pa so raz-obešeni statistični |Odatki o lesni industriji v Jugoslaviji. Zolo značilen je relief Molitev v gozdu/. ki predstavlja prizor, iz življenja lesnih delavcev. Bosanska kmečka hiša je ena največjih privlačnih točk pariške razstave.
Razen svojega lastnega putviljona in navedene bosanske kmečke hiše je Jugoslavija razstavila šo druge znamenitosti v posebnih mednarodnih paviljonih splošnega značaja. Tako sc nahajajo v mednarodnem paviljonu za ročne umetnosti bogato zakladnice jugoslovanskega čipkarstva. jugoslovanskih narodnih noš, raznih dragocenih lesnih izdelkov, ki odkrivajo globoko umetniško dušo jugoslovanskega obrtnika in jugoslovanskega kmetu. V obrtnem paviljonu, nadalje v paviljonu zu tisk in v osrednjem paviljonu zn kmetijstvo, povsod jo. Jugoslavija razstavila slikovite doprinose k razumevanju jugoslovanske kulture. Obiskovalci bodo iz vsega razstavljenega gradiva dobili verno sliko vseh našilr tvornih sil.
BSK : Lazio 3 : 0
B e 1 g r a d , 21. junija.
Danes jo na igrišču BSK bivši držaVtu prvak popolnoma razbil drugi italijanski klub bazio in ga zasluženo premagal s 3 : 0. Igra jo potekala zelo ostro in v nekaterih trenutkih zolo surovo. V surovosti So prednjačili italijanski igralci. BSK jo dal v |>rvem polčasu zelo lejo in lahko igro. mod tem ko je napad v drugem polčasu popustil vsled spremembe v napadli. Namesto Božovtča jo igral v drugem polčasu Miloševič. če bi BSK ostal v napadu neizprentenjon, bi bila zmaga še večja. Italijanski igralci so ee ponašali precej nošjortno.
Belgrad, 21. jun. m. Napovedan jo hit prihod francoskega letalskega ministra Pierre Got;i, ki se io na svojem potovanju v Bukarešto hotel zadržati nekoliko časa v Belgradu. Zaradi krize francosko vlade, ki jo lnedtoin izbruhnila, se jc potovanje v Belgrad in Bukarešto odložilo.
Bolgrail. 21. juti. m. Davi se je vrnil z Visokega v .Bosni ministrski predsednik dr. Stojadi-novič, ki jo s svojim spremstvom' včeraj prisostvoval velikim narodnim slovesnostim.
Kolesarka pod avtomobil
Smrtna nesreča Cdke Lešnikove
Jeseni c o. 21. junija. 1937.
Danes popoldne «c. je na gornjem koncu .lesonit: pripetila nesreča, ki jc jeseniško prebivalstvo silno jiresunila, kor so jc zgodila pri belent dnovu, ker jo jo glodalo veliko število ljudi, ne da bi bilo moglo pomagati in ker jo zahtevala smrl mladega dekleta. Cilka Lešnikovn, natakarica v znani gostilni Zmore v Mojstrani, se je pripeljala po opravkih na Jesenice in je jo čudnem naključju prišla pod avtomobil, ki jo je povozil. Očividci pripovedujejo. da je Cilka sprotno vozila, toda. ko jo naenkrat zagledala preti seboj avtomobil, se ga jc ustrašila izgubila prisotnost dtilia in se tako neokretno hotela izognili, da jo je avtomobil s svojimi blatniki zgrabil ter jo nato potisnil ob stran ceste tako nesrečno, da je priletela na glavo, ki si jo je razbila. Očividci so takoj priskočili in dvignili deklo. ki ji je iz glavo krvavelo, a so se takoj prepričali. da je lobanja razbila in iin jo ponesrečenim nehala živeti. Avioinobilista no zadene nobena krivda. Okrog mesta nesreče se je takoj zliralo ve-
liko število ljudi, ki «o šo dolgo silno živahno razpravljali o dogodku. Na tnosto nesreče je prišla tudi oblastvena komisija, ki pa ui imeli drugega |osla, kakor da ugotovi smrt nesrečne Cilko in zapiše nekaj prič žalostnega dogodka. Nesreča je opomin odločilnim ljudem, da bo treba v teh prometno tako stisnjenih Jesenicah na on ali drug način poskrbeti, tla bo možnost podobnih nesreč izključena.
Zagrebška vremenska napoved. Pričakuje »e lokalno poslabšanje vremena z nevihtami, znižanje tdmprature s padavinami.
Dunajska vremenska napoved. Danes ponoči lo deževni pas prekoračil vrhovni rob Alji, sledilo bo lopo. toda zaenkrat Se nezanesljivo vreme, le nekoliko tojilejc.
Zcniutiskn vremenska napoved. Prevladovalo delno oblačno, od časa do časa plohe.
Lepe prosvetne svečanosti v Tržiču
1	_	Tržič, 21. junija.
Kar trojni jubilej smo praznovali, zato s po-Irojeno slovesnostjo. Naravnost hoteli smo dati poudarka in priznanja svojemu katoliškemu delu. Prepričani smo, da nam je bito to v spodbudo, čeprav je bilo morda komu v boleč udarec. Saj je bila nedelja velika manifestacija katoliške prosvete, slovenstva in obenem izraz, da je ves Tržič V ogromni večini z nami. Brez poziva so vihrale raz vse hiše zastave; seveda par izjem je bilo, pa te so morale biti.
Uvod je bila slavnostna akademija v soboto zvečer. Najbolj je vžgala zborna deklamacija mladcev, ki jo je nalašč za to priredil pesnik Joža Vovk. Zapeli so zahvalno pesem Vsemogočnemu,
»Našega domač, ki je bil krasno razsvetljen in z ugibanjem o vremenu so odhajali domov. Požrtvovalni člani, zlasti mlajši, so pa še napravili načrt, kako oskrbijo vse za prireditve drugega dne v primeru lepega ali grdega vremena.
Nedeljsko budnico je napravila godba v največjem dežju, ki je grozil tudi še neposredno pred sprevodom. Jutranji dež je zadržal mnoge naše prijatelje doma in zlasti Jeseničani so vpraševali kar telefonično in ponovno, če nam je v Tržiču nebo kaj bolj naklonjeno. Veseli smo bili njihove pripravljenosti in zlasti pri sprevodu smo pogrešali potem njihove godbe in krojev. Kavno pred prihodom vlaka je nehalo deževati in razvil se je od kolodvora do župnijske cerkve veličasten
Vlom v Marijino cerkev na Dobrovi
Misijoski kongres v Grobljah: Tisoči in tisoči vernega ljudstva prisostvujejo sv. masi, ki jo je na prostem daroval prevzv. g. nadškof dr. Anton Bonnvcntura Jeglič. Pred sv mašo
je pridigoval prevzv. g. nadškof dr. Ujeič.
Tržiška mladina v sprevodu
Cerkvi, svečenikom in vsem, ki se žrtev na polju katoliške prosvete ne bojijo iz svojih večno mladih src, večno mladih v Kristusu in Cerkvi. Vsak je bil pri pogledu na lepo vrsto mladcev uverjen, da bo taka mladina tudi v bodočnosti s svojimi krepkimi rokami in še bolj krepko voljo kovala bodočnost Tržiču in našemu narodu. Pevski zbor je zapel jako dovršeno pod vodstvom g. Planinska tri pesmi, mladenke so pokazale simbolično, da v okviru društva dviga tudi ženska mladina svoja srca k Bogu, soncu in pravemu delu. Predsednik društva sv. Jožefa g. Anton Ahačič je v krepkem govoru pokazal, kaj pomeni katoliška prosveta z mnogimi svojimi vejami za naše tržiško življenje. Klical nam je v spomin izrazite delavce zadnjih 40 let in upravičeno je poudarjal, da je vsa naša prosveta ostala na pravi poti predvsem zato, ker je bila vedno tesno naslonjena na farno duhovščino. Edinstveno je bilo več kot eno desetletje nase društvo v tem, da je predsednika imenoval kar ljubljanski g. škof iz vrst tržiških gg. kaplanov. Prav to je dalo društvu pravo in solidno podlago. — V prvi vrsti je sedelo sedmero članov, ki so nepretrgano 40 let borci društva. Po predsednikovem govoru so jim dekleta v narodnih nošah pripenjala lepe svetinje na prsa, eno so pa ohranile, da so jo pripele drugi dan pri prihodu ustanovitelju društva g. stolnemu pro-štu Ignaciju Nadrahu. V imenu fantovske organizacije, ki je bila ustanovljena pred 30 leti v Tržiču, je lepo govoril g. Hladnik Franc, ki je nastopil v novem kroju »Planine«. Ker je slavila tudi godba svojo desetletnico, se je tudi ta pojavila naenkrat na odru in poklonila je svojemu vrlemu kapelniku lepo sliko za desetletno negovanje. Imenovala je tudi tri častne člane, ki so: ustanovitelj godbe g. dekan Škerbec, velik prijatelj in opornik godbe — bivši tržiški kaplan Zakrajšek in devetletni pokrovitelj godbe g. župnik Vovk. Za lepe diplome in nepričakovano presenečenje se jc zahvalil v imenu vseh treh g. župnik Vovk. Lepo akademijo je zaključil pomembni oddelek Finžgarjeve igre >Naša kri«, kjer so s klenimi besedami podane najlepše misli o našem -arodu. Številni obiskovalci so še postajali okrog
sprevod, ki je pokazal predvsem moč katoliške organizacije v Tržiču samem in njegovem okolišu. Konjeniki, kolesarji, številne narodne noše, zastave, nepregledna vrsta mladine v krojih, zraven društveniki; vse to je tvorilo sprevod, ki je segal točno od pošte do župnijske cerkve. Tako je poročal zanesljiv človek, ki je z griča pregledoval naše vrste. Na trgu in po ulicah je bilo še poleg tega vse polno ljudi, ki so se sprevodu pridružili. Vsak je korakal z zavestjo: Tu smo in nihče nas ne premakne!
Sveto mašo je daroval ustanovitelj g. prošt Nadrah. ki je imel tudi jako pomemben cerkveni govor. Naslikal nam je potrebo društva pred 40 leti in y>oudaril je, da je tudi za današnji čas za verski in moralni polet Tržiča društvo potrebno. Po sv. maši so pevci zapeli žalostinko v spomin umrlim članbin in duhovščina je opravila cerkvene obredne molitve.
Na župnijskem dvorišču se je potem vršilo prosvetno zborovanje, katerega se je udeležil tudi pokrovitelj vse proslave g. ban dr. M. Natlačen. Pomemben je bil jedrnati govor predsednika Prosvetne zveze dr. F. Lukmana o socialnih nalogah katoliške prosvete in užgal je govor bivšega predsednika našega društva g. upravitelja Vidra, ki je podčrtaval naloge društvenikov za slovenstvo.
Za popoldanske prireditve so društveniki imeli lepo pripravljen prostor »Za Vir jem«. Namočena tla in grozeči oblaki so pa podžgali mladino, da je v par urah popolnoma uredila prostor v veliki dvorani hiše, kjer bo nov občinski dom. Ta dvorana je bila svoje čase delavnica čevljarske tovarne in po velikosti ne zaostaja za ljubljansko v Unionu. Pa je bilo treba porabiti še druge prostore, toliko prijateljev je imela ta dan katoliška misel v Tržiču. Izostalo je sicer marsikaj, kar bi bilo pri prireditvi na prostem, a skupnost naših vrst je bila tudi tu lepo poudarjena.
Vse slovesnosti so minile lepo, le bogata prosvetna razstava ostane odprta še nekaj dni. Govori pa razstava in klicale so svečanosti društva, fantovskega odseka in godbe: Na pravi poti smo bili in srno v delu za vero, Cerkev, narod in državo!
Na Dobrovi smo v zadnjem času imeli že nekaj vlomov večjega obsega, a tako satansko zlobnega, kakor smo ga doživeli v noči od pretekle sobote na nedeljo, pa še nismo imeli. To pot so si vlomilci izbrali za predmet svojega brezvestnega početja naše lepo Marijino svetišče in vdrli vanj. Morda jih je gnal pohlep po denarju, kar pa ni tako verjetno, saj mora vsakdo vedeti, da bo v cerkvi dobil le kako krono v puščici. Tudi kelihe, ciborije in monštranoo so pustili, čeprav bi lahko vse gladko odnesli. Prav to nam je dokaz, da vlomilcem ni bilo zgolj za denar, marveč so prišli prav s tem namenom, da cerkev opustošijo, da razmečejo posvečene liostije in da tako pokažejo svoj srd prav nad tem, kar je vernim ljudem najbolj sveto.
Brezvestnezži so najprej vrgli s tečajev velika stranska vrata v cerkev, a ker je na notranji strani močan zapah, niso mogli v cerkev. Spravili so se potem 6 krampi nad zakristijska vrata, ki so močno obita s j)ločevino. S krampi, ki so jih dobili v mrtvašnici, so ukrivili ključavnico in prišli v zakristijo in nato v cerkev. Vse puščice v cerkvi so razdejane, v zakristiji vse razmetano, vršila se je povsod prav natančna preiskava. Denar so seveda pobrali, a veliko ga ni bilo, morda samo nekaj dinarjev.
Ko je cerkovnik prišel na vsezgodaj v cerkev, je z grozo opazil, da je vse razmetano in odprto. Tudi tabernakelj je bil do kraja odprt in svete posode po oltarju. Svete hostije so bile razmetane
Sv. Ahaci; pri Sishu
spomin zmage
Misijonski kongres v Grobljah. Sprejem nadškofov dr. Jegliča in dr. Ujčiča, ministra
dr. Kreka in bana dr. Natlačena.
Cerkvica sv. Ahacija.
Nad tristo let imamo Slovenci lep običaj, da "se na god sv. Ahacija primerno spominjamo slavne zmage nad Turki. S to zmago pri Šisku je bila končno odvrnjena turška nevarnost od slovenskih krajev. Glavno zaslugo za to zmago nad tedaj strahotnim turškim orožjem pa imajo slovenski fantje in možje, ki so bili tedaj v veliki večini med krščansko armado. Ta slavna zmaga, pomembna za vse slovenski in južnoslovanski svet, je bila na god sv. Ahacija, dne 22. junija 1. 1593 ob 7 zjutraj, ko so se Turki spustili v beg. V spomin na to slavno zmago so se Slovenci zbirali sleherno leto na dan sv. Ahacija ter so slovesno praznovali obletnice tega dne. V zadnjih letih so ljudje sicer to šego precej opustili, vendar j>a še obiskujejo cerkvico sv. Ahacija, na istoimenskem hribu v krimskem jiogorju. Ta cerkvica je hranila zlato vezani mašni plašč, ki je bil narejen iz razkošnega plašča turškega poveljnika pri Si-sku. Hasan paše. Legenda pripoveduje, da so lota 1628,, ko so Turki oblegali Turjaški grad in napadali okolico, navalili tudi v cerkvico na gori, toda na pragu se je konju vdrlo kopito, ki se še sedaj pozna na stopnici praga. Cerkvica ima več zgodovinskih znamenitosti, kakor bandero s sliko sv. Ahacija in sliko bitke pri Sisku, turški grb itd.
po oltarju, po oltarnih stopnicah in po vsej cerkvi. Nekaj jih je bilo dobesedno steptanih in pomečka-nih. Tudi jih je veliko manjkalo, iz česar bi 60 dalo sklepati, da so jih vlomilci bogoskrunsko zaužili ali jih vzeli s seboj. Nobene svete posode ni manjkalo, kar nam jo dokaz, da niso prišli samo zaradi plena, ampak prav zato, da cerkev oskrunijo. Ko so ljudje prišli ob šestih k prvi sveti maši, so se zgražali in vlom je po vsej fari vzbudil silno ogorčenje, saj kaj takega pri nas nismo še doživeli.
Pred nedavnim je bil podoben vlom v sosednjih Kosezah. Tudi iz drugih krajev poročajo zdaj pa zdaj, da je bilo vlomljeno v kako cerkev. \'so to je najbrž delo enih in istih ljudi in morebiti so prav isti ljudje vlomili v našo občinsko pisarno in tudi drugod jk> ljubljanski okolici, kjer ee vlomi v zadnjem času silno množe. Oblast bo morala napeti vse sile, da se ta zločinska tolpa na vsak način izsledi, da bomo lahko mirno živeli. Spet pa nam da to misliti, da so ti vlomi, posebno v cerkve, preračunani in naročeni od ljudi, ki hočejo uničiti vse, kar je svetega, kar je l)ožjega, kar je v zvezi e Cerkvijo. To so tisti agitatorji, ne politiki, ki računajo pri tem ogabnem delu na svoj dobiček. Zadnji cerkveni vlomi imajo brez dvoma tudi zvezo s tistimi, ki podirajo evharistične križe, kolikor niso to samo osebe, ki delajo le v lastnem okolišu.
Kdo so bili vlomilci, seveda no moremo še vedeti, ker so jo odkurili v noč. Upamo pa, da jih 1k> oblast po tolikih vlomih vendarle enkrat izsledila.
Dragoceni plašč iz Hasanovega plašča pa je izginil dne 22. junija 1893, ko so avstrijski častniki grofje in baroni slavili tristoletnico slavne bitke pri Sisku. Oficirji so napojili straže in ponoči je plašč izginil iz zakristije. O. Anton Pritekeli ki je dosedaj vsako leto vodil izletnike na Turjak na dan sv. Ahacija. pravi, da mu je to prii>ovedoval ze njegov stari oče, rojen Turjačan.
Razstava
Lepavac — Magolič — Bregar
i -Tm,,—--------------- Ljubljansko in slo-
vensko kulturno ob-'W \	činstvo ima sedaj red-
ko priliko, da spozna nenavadnega slikarja, If ki sedaj razstavlja v ^Jfc	Jakopičevem paviljo-
W	nu. Je to južno-srbski
slikar Metodij Lcpa-; -	vac. Njegove številne
š> '	, § slike so že zaradi tega
zanimive, ker kažejo f ' '	<: našeniu občinstvu po-
/ polnoma nove motive, 7 jBBr' / , Pokrajino Južne Srbije MHMK i^m kakšna je v resnici in
,, . ... .	P'i vse bogastvo barv.
Melodij Lepavac.	kakor jo more nuditi
. v.	folkloristično in etno-
loško najbolj zanimiva pokrajina naše države. Iz težkih razmer je vzrastel Melodij Lepavac. Rojen še v času turškega tiranstva nad Južno Srbijo, hrani v duši vso narodno tradicijo južno-erbskega judstva. Že kot deček je čutil v sebi slast za slikarsko oblikovanje. Prepotoval je vso Evropo in čeprav nima oslovske kože, to se pravi diplome kakšne akademije, vendar je dosegel kot samouk visoko umetniško zmožnost, o čemer se more prepričati sleherni, kdor obišče to razstavo.
Kot kontrast vsej barvni raznoličnosti Lepav-čevih slik po izpolnjujejo razstavo številne slike Srečka Magoliča. Med pestrimi in razgibanimi barvami Južne Srbije vplivajo Magoličeve impresije slovenske pokrajine kar ublažujoče. Razstavlja tudi gdč. Jožica Bregarjcva, ki kaže mnogo talenta in smisla za poezijo narave in ki resnično zasluži, da se v slikarstvu strokovno izpopolni.
Otvoritev razstave je bila v nedeljo dopoldne. Razstavi je protektor div. gen. Tonič. pri otvoritvi so bile navzočne mnoge odlične osebnosti otvoritveni govor pa je imel načelnik kulturnega oddelka mestne občine dr. Rudoll Mole. Razstavo jc že do 6edaj obiskalo mnogo občinstva.
Kongres
poštnih uradnikov
Ljubljana, 21. junija.
V	nedeljo se ie pričel kongres Združenja postnih in telegrafskih uradnikov lugoslavije v Ljubljani. Kongresa se je udeležilo'tudi okoli 30 delegatov iz Bolgarije, ki so bili v sobolo svečano sprejeti. V Ljubljano je prišlo vse polno poštnih uradnikov. O pričetku kongresa je že izčrpno poročal 1'ond. Slovenec«. Na kongresu je zastopanih okoli 3900 članov po 39 delegatih z glasovalno pravico.
V	nedeljo je kongres trajal dopoldne in vise popoldne do 7 zvečer. Nedeljo samo jc zavzel ofi-cijelni del, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki raznih oblasti, in pa debata o razrešnici odborov. Ta debata v nedeljo zvečer ni bila zaključena ter je trajala še danes dopoldne in popoldne. Priglašenih je bilo namreč okoli 35 govornikov. Med delegati je zelo tnočna skupina opozicije prott sedanji upravi Združenja in jo vodijo v glavnem Belgrajčani. Odločila pa bo za ali proti sedanji upravi skupina šestih slovenskih delegatov.
V	debati so za javnost zanimive nekatere ugotovitve, ki 6e nanašajo na položaj poštnih uradnikov in sploh vsega poštnega osebja v Jugoslaviji. Poštno uslužbcnstvo je gmotno v zelo slabem stanju, zlasti v primeri z uslužbenstvom drugih 6trok, ki je boljše plačano. Slabe so ludi delovne razmere, zlasti pa je preveč delovnih zahtev, ker primanjkuje osebja. Najbolj prizadeta je Slovenija; medtem ko iniajo druge pokrajine vsaj majhen prirastek, je pri nas število osebja nazadovalo za kakšnih 150 ljudi. Muože se bolezni med osebjem, čemur so tudi vzrok slabe poštne zgradbe. Nujno potrebna 60 nova [Kišfna poslopja, med temi kot ena najbolj važnih moderna kolodvorska pošla v Ljubljani.
Na čast bolgarskim gostom je bil snoči okoli S prirejen častni tovariški večer v hotelu »Metropol«, ki je |iotekel v zbrani prijateljski harmoniji.
Danes dopoldne so Bolgari v spremstvu nekaterih naših poštarjev poleteli na Bled. Odpeljalj so se do postaje Dobrave, od koder so šli peš skozi Vintgar na Bled. Kosili so v Park-hotelu na Bledu, nato pa so si ogledali ves Bled ler se vozili s čolni po jezeru. Bolgari so bili s lem izletom izredno zadovoljni. Zvečer so sc vrnili v Ljubljano.
V	loiek zjutraj pride na kongres najbrže sam g. minister za pošto in telegraf dr. Kaludjerčič, če bi bil on zadržan, pa pride njegov pomočnik gosp. dr. Ralajec.
Žena ljubi močnega moža
mož. normalno ženo brez nervoznih muh in živčnih napadov
Šef zdravega uradnika Zahtevajte s kratko karto prospekte od
uprave Radenskega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru)
Koledar
Torek. 22. junija: Ahaci j, mučenec; Pavlin Nol., škof.
Novi grobovi
-f- V Sevnici jc jio dolgi in mučni bolezni dotrpela splošno znana in priljubljena gospa Gcnovefa Nlatncr. Pogreb bo danes ob pol petih jiopoldne iz liiše žalosti. — Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
Spremembe v Slovenski frančiškanski pro->inciji ob priliki kapitlja, ki se je vršil dne 16. jun. I. I. v Ljubljani. Ljubljana: dr. p. Gracijan Heric, provincijal, p. Karol Dijak, magister klerikov in defiuitor. p. Odilo Hajnšek, urednik Cvetja z vrtov sv. Frančiška in samostanski vikarij, p. Anauija Vračko, dr. p. Stanislav Marija Aljančič. — Noto-mesto: p. Ludvik Dovč, katehet meščanske in gospodinjske šole v Šmihelu in gvardijan, p. Alberl Pire. — Kamnik: j>. Salezij Glavnik, magister novincev in samostanski vikarij, p. Anastazij Bajuk, katehet. — Marija Nazaret: p. Einilijan Dovgan, gvardijan. — Brežice: p. Konstantin Urankar. ka-lehet. — Maribor: p. Gabrijel 1'laninšek, gvardijan, p. Ilupert Suhač, vikarij, p. Tarzicij Toš, kaplan, [>. Baldotnir Weingerl, katehet. — Sv. Trojica v Slov. goricah: j>. Maksimilijan Brelih. — Brezje: dr. p. fladrijan Kokolj, gvardijan, [>. Oton Kocjan, p. Otmar Voslnor. — Vič: p. Benjamin Tomšič, kaplan in katehet. — Novaštifla: p. Ambrož Remic, predstojnik. — šiška: p. Metod Valjavec, predstojnik. p. Kalisl Langerholc, kaplan in katehet. —-Sv. Krištof v Ljubljani: p. .ložef Aljančič, kaplan.
= Sedemdesetletnico svojega rojstva je praznoval le drn g. Alojzij Trtnik. uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v pok. Bil je tovariš ranjkega Mihe Moškerca in je ves čas svojega življenja stal v vrstah naših somišljenikov. Bog ga živi še mnogo let!
Na državnem konzervatorijn v Ljubljani je opravila absolutorijski izpit iz klavirske stroke gdč. Roeger Kva. Čestitamo!
Vedno lepe slike z
Šolska naznanila
— Internat Hatierstcin, pošta Stari trg pri Rakeku sprejme učenke od 15. leta nav/.gor. Pouk v nemščini, angleščini, francoščini, slovnica, lile-latura, zemljepis, zgodovina, dalje klavir in gospodinjstvo. Začetek 1 oktobra, konec 28. junija. Prospekt in natančnejša pojasnila daje gornji naslov.
Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. OOSPO-
zahlevalte na i doma« prol/vod
VENERA
bo problem prikazan tudi z vidika programske opredelitve obeh sodobnih Španij. Celotna slika pa bo podana z visokega svetovnonazornega vidika in posneta iz samih resnih virov. Naročila sprejema: »Straža v viharju«, Ljubljana, Miklošičeva 5. — Posamezna številka stane 2 din.
—	Misijonska razstava v Grobljah bo odprla še do praznika sv. Petra in Pavla 29. junija. Razstava je zanimiva za vsakogar. Do zdaj si jo je ogledalo več kot 10.000 ljudi. Šolskih otrok je bilo iia razstavi okrog 6000 pod vodstvom svojih učiteljev. Ta leden je namenjena razstava posebno odraslim. Tudi misijonski film bo še naprej na razpolago. V soboto 26. junija bo ob pol 9. zvečer ponovitev igre na prostem »Naša apostola« pri čarobni luči reflektorjev. Igra je doživela ob misijonskem kongresu izreden uspeh. V nedeljo 21. junija popoldne jo je gledalo okrog 8000 gledalcev. Vstopnina za igro je za stojišče 3 Din, za sedež 5 Din, za razstavo 2 Din, za otroke in dijake 1 Din.
—	Prosvetni tabor v Litiji v nedeljo je prav lepo uspel. Udeležilo se ga je okrog 3000 ljudi. Podrobnejše poročilo objavimo jutri.
—	Zrelostni izpit so opravili na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani: Baš Uroš, Buh Franc, Cocron Friderik (oproščen ustnega izpita), Čibej Vincenc, Čufer Karel, Detter Ekhard, Devetak Miroslav, Faj-diga Milan (oproščen ustnega izpita), Ferdin Ivan, Frumen Ernest, Haszlakievvicz Valdemar, Jeglič Protazij, Kaiser Franc, Klun Otmar, Kos Marjan, Leitgeb Vladimir, Lobnikar Albin, Mišič Mihael, Nadrag Janez, Novak Janko (oproščen ustnega izpita), Rabič Marjan, Rus Ernest, Scholz Leopold (oproščen ustnega izpita), Sedlak Dušan, Soban Dušan, Srpan Ivan, Stare Zlatan, Šlibar Mirko, Štefan-čič Pavel, Šubič Stojan, Švigelj Anton, Tavčar Danilo, Trost Janez, Vahtar Zdenko, Vilfan Sergij (oproščen ustnega izpita), Weiss Božo, Zalokar Maksimilijan, Zgonc Alojzij, Zver Avgust, Mežnaršič Silvester (privatist), Trček Stanislav (privatist).
Koža se Vam ne lupi, če uporabljate pri solnčenju Tschamba Fii. Drogerija * Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Počitniške štipendije za Francijo bodo prejeli gg. prof. Franc Zwitter na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, prof. Tone Grad v Kočevju, profesorica ga. Kovač v Novem mestu, urednik ltuda Jurčec, urednik Božidar Borko, prof. Edvard Kocbek in prof. .ložef Karba ter Janko Kotnik v Mariboru.
—	Komunizem je nevaren prav za prav le toliko časa, dokler ga podrobneje ne poznamo. Za-gienjeno delavstvo in inteligenčni notranji brodolome! se zatekajo k njemu kot k nekaki novi religiji, ker jim je v duši obledelo krščanstvo in ker komunizma — ne poznajo. Pri nas se temu doslej niti prav čudit: nismo mogli, saj nismo imeli na knjižnem trgu niti enega večjega dela, ki bi izčrpno obravnavalo to najvažnejše vprašanje sedanjega reda. To občutno vrzel je sedaj izpolnil znani publicist in referent prosvetnega ministrstva Fran Erjavec s svojim velikim delom »Komunizem in komunistična Rusija«, ki je pravkar izšlo v založbi Jugoslovanske knjigarne in ki obravnava zgodovino komunistične misli, njeno realizacijo v Rusiji in njeno kritiko. Erjavčevo delo je nedvomno najvažnejši plod naše publicistike v zadnjih letih in bi moralo prodreti v prav vsako slovensko hišo, saj tvori neizčrpen vir izobražencu, delavcu in kmetu za resno razmišljanje.
—Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, aaj
se rabi že davno znana in učinkovita na ravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to. da se zju traj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
Ojfl. reg. S. br. 30(74/35.
—	Opozarjamo cenj. čitatelje na današnji oglas Češkoslovaške, ki opozarja na svoja številna kopališča in zdravilne vrelce. Preberite gat
—	Pridige enega leta. J. E. Kalan. O njih piše pisatelj v uvodu: »Te pridige niso bile nikoli govorjene tako, kakor so tukaj pisane.« »Ko sem bival daleč od. domovine v nemškem Berlinu, se mi je začelo tožiti. Tu ne morem dragemu domačemu ljudstvu govoriti božje besede. Pa sem se vsedel in začel pisati. Končan pa je bil ce! letnik šele v Ljubljani v ječi, kjer tudi nisem mogel pridigati.« Že ta izvor pridig je zanimiv. »Virov,«- pa pravi pisatelj, ni rabil nikoli. So torej, četudi zrasle večinoma na tuji zemlji, vendar čisto domače blago. Izbira je velika. Tu so govori za vse nedelje in praznike," dalje za nepremakljive praznike in za posebne prilike, torej za celo cerkveno leto. Knjiga je obširna, nad 300 strani. Cena samo 44 din za broširan, ali 60 din za vezan izvod. Dobi sc v Jugoslovanski knjigarn: v Ljubljani.
—	»Putnik« Ljubljana prireja avtobusne izlete na pariško razstavo po zelo ugodnih cenah. Prvi izlet se bo vršil od 30. VI. do 14. VII. s sedemdnevnim bivanjem v Parizu. Avtobus pelje preko Milana, Nizze in Marseilla ter se vrača preko .Strassburga. Mtlnchna in Salzburga v Ljubljano. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vodstvo v Milanu. Nizzi, .Vlarseillu, Mflnehnu in za kolektivni l>otni list znaša 3695 Din. Informacije v biljetarnicah T>Putnik<-a.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčiec«.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deloje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam obrani zdravje lo mladostno -Vfžosl.
rtlnl«.
— ^Straža v viharja« — španska številka. —
Koncem tega tedna izide španska številka »Straže v viharju« na 8 straneh. Opozarjamo vse nenaroč-nike, naj takoj po dopisnici sporoče, koliko izvodov
žele, da jim bo uprava mogla postreči, preden bo naklada pošla. Oris španske tragedije ne bo obstal
samo pri razglablinnju o zunanjih vzrokih, temveč
Ljubljana
v lorek, dne 22. junija.
Gledaliiče
Drama: Torek. 22. junija zaprto.. — Sreda, 23. junija: Tisočak v telovniku. Red Sreda. — Četrtek, 24. junija zaprto. — Petek, 25. junija: Tisočak v telovniku. Red Četrtek. — Sobota. 26. junija: Tisočak v telovniku. Ked A.
Opera: Torek, 22. junija Ples v maskah. Red A. — Sreda, 23. junija zaprto. — Četrtek. 24. junija: Car Kalojan. Red Četrtek in red C. — Petek. 25. junija zaprto. — Sobota. 26. junija: Prodana nevesta. Izven.
Sestanki
Zdravniška zbornica vabi gg. zdravnike, ki izvršujejo privatno zdravniško prakso v Ljubljani,
nn sestanek v sredo, due 23. t. in. ob 20 v uradnih prostorih zbornice, Dalmatinov« ulica IO-II v zadevi organizacije nedeljske dežurne službe.
Dekliški krožek prosvete Ljubljaua-mcsto ima drevi oh 8 redni sestanek v sobi Gospodarske
zveze, Tyrševa cesta. Tovarišice, pridite vse!
Sekcija Združenja p. t. t. zvuuičnikov sliiži-teljev in dnovničarjev Dravske banovine v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor Pododbora v Mariboru v nedeljo 27. t. m. ob 14 v vestibulu glavne pošte Maribor t.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in nir. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Izgubil se je 2 meseca star pos ilirski ovčar. Najditelj naj ga proti nagradi odda v Svetčevi ul. št. 6. Podrožuik ali v Slovenski banki, Krekov trg 10. Svari sc pred nakujjom.
Moška ura se je našla v nedeljo. Dobi se v upravi »Slovenca«.
Obiščite slikarsko razstavo
lepavao - Magolič - Bregar
v Jakopičevem paviljonu Odprta od 9 dopoldne do 7 zvečer
1 Visoka obiska pri sv. Družini v Mostah.
V ponedeljek zjutraj je obiskal leseno cerkev sv. Družine v Mostah minister g. dr. Miha Krek, ki fii je ogledal vso ureditev, opremo ter ludi novo župnišče. Dopoldne pa je prišel obiskat cerkev bel-grajski nadškof g. dr. Ujčič. kaleri je lansko lelo v tej cerkvi tudi pridigal. Bil je zelo vesel napredka ter si je ogledal tudi novo cerkveno hišo, ki se je o njeni ureditvi zelo jjohvalno izrazil. Oba gospoda sta izrazila svojo veliko naklonjenost prizadevanju moščanskoga dušnega pastirja ler sla želela, da bi se kmalu uredilo dušnopaslirsko vprašanje v Mostah, kjer sc kažejo tako lepi sadovi.
I Matura na mestni ženski realni gimnaziji. Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani so opravilo višji tečajni izpit v junijskem roku naslednje pripravnice: Breguut Jugoslava, Detela Vera. Fettieh Vida (oproščena ustnega izpita), Hočevar Draga, llorval Veronika, Janežič Frančiška, Jerman Majda. Kržič Marija (oproščena ustnega izpita), Mencinger Slava, Pahemik Vida, Pavliček Sonja, Schmidt Ana, Smole Majda (oproščena ustnega izpita), Hušteršič Vera, Vrančič Nevenka in Vuga Nevenka.
I Lichlenthurnov zavod — Osnovna šola. Razstava risb in ročnih del 22. in 23. junija od 8 do 12 in popoldne od 14 do 18.
I Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi četrtek 24 .junija 1937 izlet v Moravče in Drtijo. Odhod iz Ljubljane s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob štirih. Avtobus 25 dinarjev.
I Trgovine bodo v ponedeljek na Vidovdan ves dan zaprte, odprte bodo le trgovine s špecerijskim blagom in živili, ki pa morajo v času službe božje od 10. do 11. imeli zaprlo. Na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. morajo biti trgovine zaprle. Združenje trgovcev.
I Davica. Z ozirom na notico, ki smo jo pred kratkim objavili o epidemiji davice. sporoča mestni fizikat, da je bilo v zadnjih šestih tednih v Ljubljani le 14 lažjih primerov davice. Vsi ostali bolniki so iz ljubljanske okolice in drugih krajev.
I Sodne počitnice. Od 1. julija do 15. avgusta bodo trajale sodne počitnice, med katerimi bo delo po sodnih oddelkih, tako zlasti civilnih, omejeno in skrajšano. Reševale se bodo najnujnejše civilno-pravdne zadeve tako na okrajnem kakor ludi na okrožnem sodišču. Kazenski senat na okrožnem sodišču bo tedensko redno zasedal.
1 Kdor je v nedeljo zvečer pomotoma vzel aktovko nekega duhovnika sc prosi, naj vrne vsaj brevir na uredništvo »Slovenca«.
1 Posestne spremembe. Ga. Karla Kančeva, soproga zdravnika in ga Mara Štrekljeva, zasebnica, obe stanujoči na Tržaški cesti, sta kupili od posestnika Frana Zanoškarja 3 parcele v gradiškem predmestju za 140.C00 din. Parcele merijo 997 m . Rajko Turk, posestnik in prevoznik je prodal del parcele, ležeče ob Cesti dveh cesarjev, Ivanu Golobu za 1000 din. Marija Jurmanova in zdravnik dr. Ernest Hammerschmidt sla prodala Frančiški Pu-covi, zasebnici v Tacnu, pare. št. 350-6 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 612 m- za 19.584 din. Poštni poduradnik Anton Dermaša je prodal trafikantu Vinku Resniku hišo št. 9 v Mostah, Ribniška ulica, za 89.000 dim. V zemljiški knjigi je bil šele te dni izvršen prenos lastninske pravice na go. Elo Pre-logovo, soprogo veletrgovca, ki je že lani decembra kupila od gostilničarja in posestnika Frana šušter-šiča parcelo jf. 18 k. o. Dravlje v izmeri 3146 niza 70.000 din.
I Sirotica Metka. Žalostno slavo si je pridobil »Slovenski Narod , ki na dolgo in široko opisuje 10 letno deklico, kako zelo je pokvarjena. »Narod« naj gre kljub svoji starosti še enkrat v kakšen pedagoški tečaj, ali pa naj pobara na psihološki slolici ljubljanske univerze, kako in kaj je z lažnjivostjo nadarjenih, toda zanemarjenih otrok. Mi pa smo priobčili le to, kar nam je dala na razpolago policija. Brezmejna surovost je. za vse življenje osramotiti v časopisu 10 letnega otroka kol moralno izgubljenko iti jiokvarjenko! Mala Metka se l>o nemara Se poboljšala, »Slovenski Narod- |»a najbrže nikoli več!
1 Smrten skok s Karlovškega mest«. Včerai tnalo pred 12, ee jo na KarlovSkem mostn pojavil srednje star moški, oblečen v rajgasto obleko. Povzpel se je na ograjo mostu ter brez pomisleka pognal v (inibarjev prekop, ki je sedaj poln kalno vode. To dejanje so videli le nekateri otroci in redki pasanti. Samomor jo moški napravil v trenutku, tako da ga stražnik, ki je takoj pritekel, ni mogel več preprečili. Moški je za nekaj minul izginil v kalni vodi, nalo pa »e je zopet pojavil na |iovrš(U ter ga je voda nesla navzdol. Pri poljanskem mostu čez Gruberjev prekop so ljudje potegnili truplo i/, vode. Mož pa je bil že mrtev. Policijska komisija, ki je prišla na lice mesta, ni mogla ugotoviti identitete, ker je naSla pri možij le listek, na katerem je bilo napisano ime -Cerne Truplo je prepeljano v mrtvašnico. Vzrok samomora ni znan.
1 Z revelverjem nad knnjača. Razburljiv dogodek se je pripetil včerai okoli 9 dopoldne na Ižanski cesli, Neki mlad konec je po jutranjem težkem delu hotel tnalo zadremati, tedaj pa je zaslišal obupno pasje cviljenje pred vralmi. Domači pes se je unnireč odtrgal z verige in že ga je imel konjač. Kosec je »»koči! pred hišo s strašilno pištolo ter zagrozi! konjaču. Morala sta priti dva stražnika, ki sla kosca pomirila in ga odvedla na policijo. Fant je lam izjavil, da se je jx)legnil le za psa, ker rajo vidi, rla sam psa ubije, kakor pa da ga mučijo pri konjaču Izpovedal je na po-
liciji precej budili zadev čez koujačevo hlapce, da ne delajo lepo z ujetimi psi. Teh izjav pa mi seveda ne moremo kontrolirali, čo so resnične. Policija je fanta izpustila, ni pa še znano, če mu bo tudi vrnila strašilni revolver.
Maribor
Preselitev podružnice tovarne Štora d. d. Mi nulo soboto je mariborska podružnica ljubljanske tekstilne tovarne Štora d. d. na Teznu ustavila obrat ter se te dni preseli k centrali. Moriborska podružnica je obstojala iz žakardske tkalnice ter je izdelovala blago za pohištvo. Zaposlenih jc bilo v njej 20 tkalcev Vodstvo podružnice jim je še pred odpustom preskrbelo službo po drugih mariborskih tekstilnih tovarnah ter jim je ob slovesu dalo lepa darila. Pokazalo je s lem veliko socijalno razumevanje Obenem se preseli te dni k centrali v Ljubljano vodja mariborske podružnice g. Franc Kolman. Bilje izredno socijalno čuteč predstojnik 6vojih delavcev, ki jim je v vsakem oziru fioniagal in šel na roko. Delavstvo ga bo ohranilo v najlepšem spominu.
m Občina za revno, onemoglo mladino. Mariborska občina pošlje Iclos na svoje 6froške 157 revnih otrok v počitniške kolonije. Stroški zato bodo znašali 80.000 din. Prvih 30 otrok je že odšlo v prvo počitniško skupino v Počitniški dom k. Sv. Martinu na Pohorju. Vsega skupaj bo letovalo na Pohorju v Počitniškem domu 105 otrok na stroške mestne občine. 52 pa jih pošljejo na morje in sicer 12 v Kaštel Lukšič in 40 v Bakar. Izbira otrok za počitniške kolonije se je vršila že v šolah. Učileljstvo je že med letom opazovalo bolehno in oslabelo deco. ki je tako revnih staršev, da je ne morejo 6ami poslati na deželo. Šole so predlagale mestni občini 400 lakih otrok, od katerih pa je nad polovico pristojnih drugam in ne v Maribor. Te otroke je mestna občina priporočila Rdečemu križu. Društvu za zdravstveno zaščilo otrok in Zdravstvenemu domu, ki so najpotrebnejše poslali na svoje stroške v počitniške kolonije.
m SK Maraton. Clanslvo sc opozarja, da sc vrše radi nastopa v Rušah dne 4. junija ob priliki otvoritve doma odseka Ruše vaje vsak večer redno ob pol 20.
m II. državna dekliška meščanska šola sv. Cirila iu Metoda v Mariboru v Cankarjevi ulici slavi letos 20-Ietnico svojega obstoja. Vojni otrok jc. Brez zunanjega hrupa je pogledala v svet. 20 let deluje liho na polju ljudske prosvete za vzgojo in pouk mladine. Ob priliki 20-letnice priredi dne 23. in 24. t. in. razstavo risb, ženskih ročnih de!, od učenk izgotovljenih učil in izdelkov PRK. Starši učenk in prijafelii mladine, oglejte si usoehe svojih otrok!
in Umrla jc v starosti 76 let v mariborski bolnišnici zasebnica gospa Marija Černelič. Naj jio čiva v miru!
tn Konjerejsko društvo za dravsko banovino je imelo v nedeljo dopoldne občili zbor pri »Orlu« ob pičli udeležbi članstva. Vodil ga jc predsednik Lovro Pctovar. Kakor smo že naglašali pri Vinarskem društvu, tako se je onazilo tudi pri Ko-njerejskern društvu, da hira radi nedelavnosti ter je nujno potrebno, da pridejo v vodstvo sveže, agil-neiše sile. Saj jc število 790 članov pri tako razvili naši konjereji naravnost minimalno. Volitve novega odbora bedo šele prihodnie leto. Občnemu zboru sta prisostvovala banovinski referent za konjčrejo ing. Oblak in upravitelj žrebčarne na Ponovičah ing. livastja.
m O grobnici za padle vojake v Mariboru', ki se bo pričela (e dni graditi na mestnem pokopališču, smo v »Slovencu« že jioročali. Doznali smo o tej zgradbi še naslednje zanimivosti: Grobnica, bo dolga 7.20 m, široka 5.10 m in globoka 2.90 metrov. Zgrajena bo iz armiranega betona, na vrhu na bo stala 1.50 visoka ler istoliko široka in doltra kocka iz umetnega kamna. Na vsaki strani grobnice bodo zasajeni triie kanadski topoli. V lo grobnico ori-deio ostanki 982 vojakov, ki so našli svoje počivališče med svetovno vojno na mariborskem mestnem pokopališču. Med temi ie 45 Rusov. 2 Srba, 1 Nemec, 35 neznanih vojakov, vsi ostali pa so bili vojaki bivše avstroogrske armade, pripadniki vseh. v moruarhiji živečih narodov. Domovine pri večini ni mogoče ueoloviti. ker so bili vpisi pri njihovi 6iurti pomanjkljivi. V vrtincu svetovne voie so tudi v zalediu vse premalo pazili na take podrobnosti. V Mariboru so romeiice izkrcavali iz vlakov na Teznu. rešilni voz jih je razvozil v raze ■ mariborske bolnišnice, vpisalo pa sc jc samo njihovo ime in polk. nazadnje cclo samo »marškompaniia«. — Mariborska mestna občina je začela leta 1931 i. akcijo za ureditev vojaških grobišč. Največ si jc zato prizadeval ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda erospod Jug.
m Konjske dirke v Mariboru bodo dne 27. in 29. iuniia na dirkališču na Teznu. 7a dirke ie prijavljenih veliko število prvovrstnih dirkačev iz Ljutomera. Maribora. Ptuja in Celja.
Cetfo
c Materino gorje v filmu. Smatramo za, svojo dolžnost, da od časa do časa celjsko publiko opozorimo na estetsko in etično globoko fundiranc filmske ustvaritve. Te dni predvaja kino Metropol pretresljivo tragedijo nezakonske matere. Nieno življenjsko gorje odrivajo od sebe modferne lahkomiselne in areligiozne ženske z drugačnimi sredstvi kakor jih rešuje težko preizkušena mati v filmu »Ena mati«. Komurkoli prihaja beseda priznanja in občudovanja za materinske žrtve iz srca, la ne bo zamudil prilike, da si ta edinstveno lep film ogleda. Uvod v tragedijo sicer res za trenutek vznemiri človeka, ki ni še zrl v globine moralne propalosti, toda pomiril se bo, ko bo spoznal, da je vsa tragična napetost dejanja, ki sledi, zgrajena na tej osnovi. Močna moralna afirmacija življenja je v tem. da nesrečna mati za svojega otroka pred rojstvom trpi, ga v bedi rodi, mu z odpovedjo materinske sreče utare pot do visokega položaja, ter mu končno z nemo žrtvijo življenja ohrani mirno vest: umre, n« da bi izdala, da jo je do smrti povozil njen lastni sin ..,
c Gradnja Salezijanskega doma. Mestno poglavarstvo je odredilo za danes komisijo na prošnjo Salezijanskega doma za zgraditev Mladinskega doma. Komisija bo na parceli v Spodnji Hudinji ob Prečni ulici v svrho regulacije vzhodnega dela Ga-berja v predelu med tovarnama Cinkarne in We-sten, nato pa bo razprava s sestankom komisije pred hišo v Prečni ulici št. 9. Na kraju, ki je določen za to zgraditev, je že pripravljenega veliko gradbenega materiala in se bo gradnja takoj začela.
c Seja celjskega mestnega sveta bo v petek, 25. junija ob 18.
c Iz celjske Borze dela. 10. junija je bilo v evidenci celjske Borze dela 421 brezposelnih (327 moških in 94 žensk), do 20 junija pa se je dvignilo Stev. na 435 brezposelnih (344 moških in 91 žetisk).
c Smrtna kosa. V 63. letu staro«ti je umrl v Polulah pri Celju Krašovic Ivan, rudar v pokoju. Naj v miru počiva.	i
c Tekme mladinskih moštev SK Olimpa in Atlc-tikov na Olimpovem igrišču včeraj niso bile, ker ni nastopila mladina Atlettkov. Zato je dobila mladina Oiimpa tekmo 3:0 p. f.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Mati«.
Zborovanje ekonomistov v Zagrebu
V	nedeljski in ponedeljkovi Številki smo poročali o poteku kongresa ekonomistov v Zagrebu, Katerega se je udeležilo ludi znatno žlevilo Slovencev. Iz referatov, ki »o bili podani na kongresu, sta nam danes na razpolago dva, katera prinašamo v izvlečku:
Zdenko Knez:
Financiranje gospodarskih podjetij
Za vsako proizvodnjo sta potrebna dva faktorja (poleg narave seveda): kapital in delo. Naša država ima danes še v veliki meri nerazvito gospodarstvo, čeprav ima velika prirodna bogastva. To kaže, da je tu široko polje za organizacijo proiz-vodoje in prometa dobrin, zato zopet pa jc treba kapitala in poslovne sposobnosti. Običajno se čuje, da smo siromašni na ki-pitalu in da je zato potrebno sodelovanje kapitala s tujimi strokovnjaki. Toda ta teza je neupravičena in Škodljiva, ker uspava domačo iniciativo v nekritičnosli do tujega elementa, ki prodira. V zelo številnih primerih je bil iz inozemstva prinesen zelo skromen kapital in zelo malo strokovnega znanja, toda mnogo bistrosti in cinizma ter mnogih drugih slabili lastnosti hitrega kapitalističnega razvoja. Da je naš gospodarski človek vzgojen v duhu surove borbe za svoje materialne koristi, ki se dosežejo večkrat prej s prebrisanostjo kot ustvaritelnim delom, bi mogel popolnoma nadomestiti marsikatere tujce v našem gospodarstvu.
V	mnogih predelih naše države se je že davno začelo delo za solidno osnovo našega gospodarstva, v kmetijstvu, obrti in trgovini. To je bilo pri Slovencih v Avstriji zadružništvo, ki jc temeljilo na zakonu iz leta 1873, pa je pokazalo velik napredek ter zbiralo glavne kapitale za narodno osamosvojitev. Blagoslov zadružništva ni izostal in domače gospodarstvo je dobilo zdrave temelje za financiranje z lastnimi sredstvi. Prva zgodovinska faza gospodarskega razvoja na slovanskem jugu je torej zadružništvo, ki predstavlja kolektivni napor gospodarske in narodne emancipacije. Po vojni se je tudi v zadružništvu marsikaj izpremenilo. V glavnem pa je zadružništvo svojo zgodovinsko misijo zaključilo s tem, da je ustvarilo nižji in srednji stan sposobnih in neodvisnih gospodarjev, ki si morajo sami dalje graditi svojo gospodarsko kariero. Zadružništvo bo sicer potrebno za varovanje pridobitev preteklosti in za poglobitev svojih funkcij v bodočnosti, toda vsekakor bo stopilo v ozadje radi novega razvoja. Povojni razvoj našega gospodarstva jc obeležen s koncentracijo kapitala. Toda v drugačni obliki kot v zapadnih državah. Tam se z fu-zijami ustvarjajo ogromna podjetja, pri nas pa vrši najbolj koncentracijo država, ki je posegla v vse panoge gospodarskega udejstvovanja. Druga koncentracija pa je po velikih tujih podjetjih, ki uničujejo male domače podjetnike, delno pa izkoriščajo rudna bogastva naše države na podlagi izrednih ugodnosti in izvažajo večinoma rude ter velike dobičke, dočim v državi puščajo bedne plače. Veliki kapitali, ki jih prinašajo tujci po imenu, duhu in jeziku, prihajajo k nam brez sentimentalnosti in predsodkov. Vsak kapital, posebno pa veliki tuji industrijski kapital, ima slabe in grde navade, ki so v st*nju, da v veliki meri pokvarijo državljanske vrline.
Ta razvoj koncentracije kapitala pa je škodljiv za našo državo. Predvsem je treba gledati na to, da ne bomo izvažali samo rud, ampak naj nam naše rude služijo kot podlaga za cel niz predelovalnih domačih industrij. Poleg tega sc namesto omejitve delovanja tujega kapitala pri nas tuje družbe le preveč favorizirajo.
V	naši državi je dovolj domačega kapitala in dovolj strokovne sposobnosti za mnoga koristna podjetja, toda ti faktorji produkcije niso v stanju, da se zaposlijo koristno v državi radi celega sistema neštevilnih zaprek, ki zapirajo pot domačemu gospodarstveniku, dočim tuji podjetnik take zapreke preskoči z javnimi ali tajnimi ugodnostmi.
Naše delniške družbe kažejo zelo slabo rentabilnost, to pa radi tega, ker so davčno preobremenjene. Davčna oblast smatra vsakega davčnega ob-vezanca za sposobnega in pripravljenega, da sc izogne vsem svojim davčnim dolžnostim, zato nalaga najrazličnejša bremena poleg družbenega davka. Poleg tega se še davčna zakonodaja povsod enako ne izvaja, tako da prekomerno zaslužijo veliki in vplivni, večinoma tujci, drugi pošteni in manj vplivni, domači gospodarji pa propadajo.
Tržišče efektov je pr: nas pod stalnim vtisom popolne nerentabilnosti delnic. Ni pa dejstvu, da se nc dajo deklice plasirati na borzah, krivo siromaštvo naše na kapitalu, ampak davčna politika, ki pomaga k popolni nerentabilnosti delnic.
Tako doživljamo, da se morajo delniške družbe namesto emisije delnic in obligacij posluževati se bančnega kapitala. V zvezi s tem je razumljiva velika zadolženost naše industrije, posebno velikih podjetij. Taka podjetja se morajo stalno modernizirati in povečevati svoje naprave, da vzdrže konkurenco. Sredstva dobe le v bankah, ki pa zahte-
— - - -t-.tst <	■'^■m'1'," -
vajo svoje obresti in amortizacijo z največjo toč- I nostjo. V mnogih primerih postaja preveliki angaž-man problem i za banke same, dočim je zopet na drugi strani znano, da se industrijci in trgovci pritožujejo nad nerazumevanjem bankirjev za njih poslovne probleme. V glavnem so dane možnosti za napredek samo pri onih podjetjih, katerih lastniki so ohranili svojo neodvisnost pred vplivom bank. —
Prekomerna zadolžitev velikih podjetij jc bolezen, ki bi morala temeljitp zaskrbeli narodne gospodarje. Danes ni mogoče pravilno financiranje podjetij, zato mora biti naši finančni politiki najvažnejša naloga, da to sanira. Poleg mnogih previsokih postavk neposrednih davkov in doklad in često nepravične ocenitve čistega dohodka z ozirom na velike dajatve, ki že v naprej bremene produkcijo, odnosno prodajo blaga, prihaja v poštev šc splošna tendenca izključitve in uničevanja malega in srednjega gospodarja s strani velikih podjetij. Zato mora izginiti oni mali domači gospodar, ki smo ga s tolikim patriozmom negovali prej, in sicer baš v onem trenutku, ko bi moral dobili novega poleta. Zaradi tega ie treba izpremeniti napačno finančno politiko, ki vodi do popolne ne-možnosti pravilnega financiranja naših podjetij s posledico, da tedaj vsi zahtevajo zdravilo v izvoru tolikega zla za naše gospodarstvo, za našo samostojnost in našo čast: v tujem kapitalu.
Lojze Pipp:
Gospodarska revizija
Počasi, toda vedno bolj imperativno se tudi v našem gospodarstvu pojavlja zahteva po organizirani reviziji in kontroli po zapadnoevropskem vzorcu. Uvidevamo, koliko narodnega premoženja je šlo v izgubo, ker smo s tem vedno odlašali.
Naloga revizije, ki sc loči od kontrole poslovanja v tem, da ne spada k rednemu poslovanju, je predvsem odkriti in odstraniti napake in motnje, ki so vzrok gospodarskega neuspeha posameznega podjetja. Napake in motnje so lahko v trgovskem delu poslovanja ali pa tudi v tehničnem procesu obratovanja. Te napake in motnje so običajno skoraj neopazne, vendar pa zaradi številnosti lahko usodepolne ter često tudi za vodilno uradništvo — zaradi večje ali manjše prizadetosti — hote ali nehote neopazne. Za spoznanje in odstranitev teh napak je potrebno imeti strokovne in zanesljive osebe, ki se ne zanašajo samo na poročila podrejenega uradništva, temveč tudi sami temeljito preštudirajo ves trgovski in tehnični proces.
Ker se pri nas premalo zavedamo pomena revizije in kontrole, prihaja seveda do neljubih pojavov kot so manjše in večje poneverbe, nepričakovani gospodarski polomi, ki nam požro dragocene vsote narodnega premoženja, na drugi strani pa povzročajo upravičeno kritiko bodisi posredno, bodisi neposredno prizadetih oseb. Zaradi tega bomo morali iti na slično pot kot druge države. Pri nas imamo tudi že dovolj liudi, ki lahko opravljajo delo poklicnega revizorja. Imajo domače in tuje strokovne visoke šole, kjer se predavajo predmeti, ki dajejo dovolj izobrazbe za poklic gospodarskih revizorjev. Toda tem ljudem se stavljajo številne ovire, ki onemogočajo razvoj njihovega dela. V odpravo teh ovir je potrebno, da se zaščiti zakonito poklic revizorja, nadalje naj se uvede obvezen pregled bilanc in knjigovodstva vseh združevanj kapitala in javnih podjetij, katerega naj bi izvrševali neodvisni in zadostno strokovno kvalificirani poklicni revizorji s potrebno strokovno predizobrazbo in izkušnjami. Nadzorstveni odbori naj bi se dopolnili tako, da mora biti vsaj en član nadzorstva kvalificiran poklicni revizor.
Poseben del poklicne revizije pa je revizijska in kontrolna služba v naši javni upravi, predvsem v večjih mestih. Večja mesta imajo veliko število prav znatnih gospodarskih podjetij, kjer se kontrola ne bi smela omejevati samo na formalno stran pregleda, ker bi morala iti na gospodarsko stran. Posledica tega spoznanja je, da se ustanavljajo strokovni (revizijski, kontrolni, nadzorstveni) uradi, katerih razvoj je zlasti viden v dobi gospodarske depresije. Večja mesta so si sama uredila samostojne in neodvisne mestne revizijske oziroma kontrolne urade. V nekaterih mestih v inozemstvu je kontrolna služba urejena po posebnih državnih zakonih. Pri nas smo šele v začetku in prvi rezultat samostojnega prizadevanja tc vrste je od ostale mestne uprave delno neodvisen mestni kontrolni urad v Ljubljani, ki je bil v današnjem obsegu zamišljen in organiziran po sedanjem mestnem svetu v prvi polovici preteklega leta. Delokrog in ustroj kontrolnega urada (o katerem so že pisali strokovni ] listi, op. ured.) je v glavnem posnet po vzorcu t dunajskega kontrolnega urada, ki obstoja v ne- ' dvomno korist dunajske mestne občine že 16 let.
Nato opisuje referent podrobno naloge in delo kontrolnega urada, ki obsegajo nadzorstvo gospodarstva in poslovanje vse komunalne uprave in komunalnih podjetij. Kontrolna služba komunalnih uprav mora v prvi vrsti paziti na to, da se poslovanje lastne uprave in podjetij vrši v skladu z na-
čeli urejenega gospodarstva, da izgradi potrebno organizacijo notranje kontrole, ki mora nuditi zadostno jamstvo za varnost poslovanja vse gospodarske uprave mesta in njegovih podjetij. Na ta način kontrolna služba nekako avtomatično prepreči, oziroma vsaj omeji številne ledopustne manipulacije v gmotno in materialno škodo mestnega gospodarstva. Seveda sc moramo pri tem zavedati, da organizacija kontrolne službe sama zase še nc predstavlja zadostno učinkujočega zdravila za izboljšanje gospodarske uprave iu podjetij naših mest. Vsekakor pa predstavlja kontrolna služba temelj za vsako nadaljnje delo v tej smeri.
V drugi fazi kontrolne službe je paziti na to, da se v komunalna podjetja uvede gospodarski duh in da se izboljša ves njihov mehanizem. Pri tem je znatna pomoč urejena statistika. Tudi pregled poslovnih knjig, bilanc ter korespondence spada prav tako v področje dela komunalnih kontrolnih uradov.
Treba pa bo šc mnogo trdne volje in dela osebno neoporečnih ljudi, da zgradimo potrebno in zadostno podlago za uspešno izvrševanje kontrolne službe v mestih, V kolikor se to doslej še ni zgodilo, nas bodo k temu kaj kmalu prisilile razmere. Kontrola javnih dobav, o kateri se pri nas vedno toliko govori, nadzorstvo nad denarnim prometom in skladišči, nadzorstvo nad inventarjem, reorganizacija zastarelih ustrojev nekaterih komunalnih podjetij in mnogo podobnega, so prve naloge naše komunalne kontrolne službe. Delo ljubljanskega kontrolnega urada je dokazalo upravičenost kritike nekaterih področij naše komunalne uprave in komunalnih podietij ter odkrilo mnogo nedostatkov, o katerih ni doslej nihče vedel, razen prizadetih.
Kljub vsem nedostatkom in oviram se bo izgraditev kontrolne službe v naših ,mestih morala nadaljevati. Le začasen zastoj in neenak razvoj komunalnih kontrolnih uradov nas nc smeta strašiti.
Krog reflektantov za poklicne revizorje in svetovalce kakor tudi za komunalne kontrolne urade je zelo velik. Zaradi strokovne izobrazbe pridejo v poštev le absolvetiti trgovskih visokih šol. Največ dela pri kontroli in reviziji zahteva predvsem trgovsko predizobrazbo, katere discipline sc predavajo in poučujeio na trgovskih visokih šolah, oziroma fakultetah. Tega dejstva ne morejo nikakor zmanjšali ali zanikati interesenti iz sorodnih strok, vendar pa sodelovanja absolventov narodnogospodarskih fakultet, tehnike in pravnika, v kolikor sc določena dela nanašajo na revizijo in nasvetovanje v narodnogospodarskem ali tehničnem pomenu besede nc izključujemo. Pravi in glavni nosilci novega poklica, oziroma nove stroke so pa le diplomirani ekonomisti, to pa zato, ker temelji delo na reviziji poslovnih knjig, bilanc in gospodarstva na znanostih in spretnostih, ki se nahajajo v študiiskem načrtu trgovskih visokih šol. Današnji študijski načrti trg. visokih šol res še ne nudijo vsega, kar je za revizorska, nasvetovalna in kontrolna dela potrebno, vsekakor pa nedvomno največ, kar zahteva praksa gospodarskega revizorja in svetovalca. Naša nadaljnja prizadevanja pa moramo usmeriti vsekakor na izpopolnitev študijskih načrtov naših trgovskih visokih šol.
*
Navodila za sestavo novega proračuna 193S-1039. Finančni minlaler g. Dušan Letica je izdal navodila za sestavo novega proračunskega predloga za 1938-1039. Iz teli navodil, ki so objavljena v Službenih novir.ah, je posneli, da »o morajo vpošlevati načela dosedanje proračunske politike, da bi se omogočilo nadaljevanje dosedanje politike kr. vlade na saniranju drž. linanc in na oživljanju in okrepitvi našega narodnega gos|>o-dar^tva. Splošni gospodarski položaj naše države nadalje zahteva slrogo varčevanje v drž. gosfio-darstvu. Zato zahteva finančni minister, da se znesek drž. izdatkov zmanjša. Ukinjajo so globalni krediti za osebne in inalerijalne izdatke, katere je treba razčleniti. Tudi o številu osebja se izraža finančni minister, da je preveliko, posebno v onih rosorjib, katerim so odobreni veliki krediti za javna dola izven proračuna. Med maleri jalninii krediti se ne sinejo predlagali krediti za nabavo pisarniške opreme. Vsi predlogi morajo bili dostavljeni finančnemu ministru do 1. septembra lelos. To velja tudi pa predlogo za finančni zakon. — Slična navodila za sestavo proračunov je izdal finančni minister (udi za banovinske proračune. proračune mestnih občin in občinske proračune za 1938-1939.
Vprašanje rudarske fakultete. Z ozirom na sklep Združenja jugoslovanskih rudarskih in lopilni-šik inženjerjev v Ljubljani, da sc naj oddelek za rudarstvo, ki je sedaj v okvirju ljubljanske tehnične fakultete, pretvori v samostojno fakulteto, prinaša nedeljski zagrebški Jugoslovanski Lloyd dopis iz gospodarskih krogov, kjer zahteva tako fakulteto v Sarajevu, kar utemeljuje tudi z jezikovnimi tciko-čami.
Naš tobak za češkoslovaško. Tc dni so češko-slvaški strokovnjaki že pregledali količino 3,375.000 kilogramov lobaka, ki je nameniena za izvoz v ČSR. Posebna komisija naše monopolskc uprave bo potovala v Prago, da sklene tozadevno prodajno pogodbo.
Koncentracija v drž. železarski industriji. Iz
Belgrada poročajo, da se bodo vsa tri državna železarska podjetja združila v eno samo podjetje pod okriljem Zenice. To so rudnik železne rude Ljubija,
Oglas je rog. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
plavži v Varešu in jeklama v Zenici, V zvezi s tem bo Industrija železa, d. d., povečala glavnico in bo prenesla sedež iz Zenice v Belgrad
Češkoslovaška banka v Zagrebu. Pri glavnici 7.0 milj. din znašajo vloge na knjižice in tek. račune 42.2 (39.2), upniki 2.87 (1.1), čisti dobiček 0.16 (0.475) milj. brez prenosa.
Dobave: Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 22. junija ponudbi za dobfivo žaginili listov za kovinske žage in žel. pocinkane pločevine, do dne 2:1. junija za popravilo slopnjic glavnega slopnjiščn v Ljubljanskem dvoru in do dne 25. junija zn doliavo opeko in žlobakov.
Dne 10. julija bo v pisarni referenta i n žen je-rije dravske divizijsko oblasti Ljubljani licitacija za oddajo popravila vojaškega objekta v Mariboru.
Pri Upravi policije v Ljubljani bo dne 20. julija javna iiKtiiii licitacija za dobavo uniform za drž. |>olic. stražo v Ljubljani in na Jesenicah.
Borza
Dne
Denar
21. junija 1937.
Daubelgrajska borza nI poslovala. Nn ostalih dveh borzah je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 2il8 denar, v Zagrebu nn 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani narustel na 8.17—8.27. v Zagrebu na 8.155—8.205.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.90—33.00, Italijanske lire so beležile v Zagrebu 213.80 do 210.20.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.05 do 12.08, v Zagrebu so narasli na 12.7912.99. za sredo junija na 12.035—12.835, zn konec juniju na 12.58—12.78, za sredo avgusta 12.05—12.85, za konec avgusta 12.58—12.78, za sredo septembru nn 12.03—12.83.
Devizni promet je dosegel v Zagrebu 3.273,043 dinarjev, dočim v efektih sploh ni bilo prometa.
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o in. Amsterdam 100 bol. gold. . . . 2390.40—2105,— Berlin 100 mark......174O.6B—1754^1
Itruselj 100 belg...... 733.95— 739.01
Curih 100 frankov.....090.45—1003.52
London 1 funt ......214.41— 210.47
Newyork 100 dolarjev .... 4310.00— 4352.32 Pariz 100 frankov ...... 193.40— 194.90
Praga 100 kron ...... 151.54— 152.0-1
Trst 100 lir........ 228.20— 231.28
('urili. Helgrad 10. Pariz 19.43, Uimlon 21.545, New\ork 430.25, Bruselj 73.075. MIlan 22.975. Amsterdam 239.85, Berlin 171.75, Dunaj 8-1.80 (81.70), Slockbolm 111.075, Oslo 108.25, Kopenhagon 90.175. Pragu 15.21, Varšava 82.75. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.525, Bucnos-Aires 132.025.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 88—89. agrarji 52—52.50, vojna škoda promfitna 407—408, begluške obvoznice 75.50—70.50, 4% severni ngr. 51 —53, 8% Bler. pos. 95—90. 1% Bler. pos. 80 - 88. 7% pos, DUH 98—100, Trboveljska 250—200.
Zagreb. Državni papirji: 1% Investicijsko pot. 87.75 den., agr. 52.50 bi., vojna škoda promptna .108—110, begi. obvez. 72.50 bi. (drobni kom.), dalm. agr. 73 bi. (srednji kom.), 8% Bler. posojilo 90.50 bi., 7% Bler. pos. 86.25 bi. — Delnice: Nar. banka 7.150 den., Trboveljska 250—255 (250), Danica 45 1)1.. osj. liv. 180—190, Osj. sladk. tov. 180 do 190, Dubrovačka 380—420, Jadr. plov. 375—425. Oceania 250 den.
Kulturni obzornik
Vladislav Kušan:
„Ponočne ispovijesti"
Zagreb 1987
Nekaj težkega, mračnega in resnega leži na vsem današnjem življenju, duhovna in gmotna (diska tlačila naš rod. Zato ni čudno, če ta m6ra današnjih dni sili tudi v knjige sodobno hrvatske literature. Dela v prozi, zlasti romani, »o vsi od kraja polni družabnih, seksualnih in perečih narodnih vprašanj, pa Iako tudi v sodobno hrvatsko liriko sili teža našega časa. Pričujoča Kušanova zbirka je tako bolna, eunjava in otožna, na nekaterih mestih vsa polna obupa, da ti jo, kakor da bi čilal slovensko narodno liriko ali pa kakega našega pesnika iz prejšnjega stoletja: Gre-aorčiča, Stritarja, Medveda ... Tako utegneš iz te zbirke, spoznati, da je sicer v javnem življenju, zlasti v •političnem, tako živahni, budni in temperamentni Hrvat postal v lirski pesmi enak Slovencu, ki skorajda nn pozna veselega vriska, zadovoljno pesmi in pristnega humorja v življenju
in knjigi.	. . , ,, , ,
O vsem lom nam priča že na.lov zbirke, se bolj pa posamezni odstavki, kakor: Potiornica dušo. Poemi in balado. Tragom nevldlljivim, in Se bolj posamezne pesmi z naslovi: Tihi monolog. Očaj-nik, Balada poslednje ulico, I kroz te tihe tuge jutarnjo. Nedelja 11 mrtvoj ulici, .lesenja bolest in drugo Vse v pesmih jo ena sama črna noč. liha polnoč, ž a 1 o s l, bolest.
u..i™lirik« jo nolomlnkom bol Osi no razpoloženjska s silno močno, kar narav-
nost prevladujočo e 1 e g i č n o črto. Tu in tam vendarle zašije refleksivno lepa in topla misel na ljubezen, ki pa jo jo pesnik že davno pokopal, saj je bila prav ta ljubezen tista, ki mu je vsekala rano. »koja če lo uvijok boljetl (str. 7.). In o tej ljubezni razmišlja v tihih nočeh, v dolgih monologih, ki v njih prihaja do spoznanja, da:
Nikad, nikad neču so smirili, Umrem II, iz groba ču sc vratiti, Smrt ce me povampiriti. Moja duša proko groba pati.
(str. 10.)
Pesnikova žalost in Imlest rasteta od strani do strani, iz pesmi v pesem nkoraj do popolnega pesimizma in obupa tako, da še človek nehote vpraša, ali res ni več v današnjih dneh luči in dneva in veselja, polja in optimizmu v življenju? Da bi vsaj pesniki našli in ga nam oznanjali! Pa skoraj ni najti nič takega v vsi zbirki! Saj je pesnika samega le žalost in obup, tako da cold svojo no moč poudarja z besedami:
Sv i moji zanosi jalovi U blud i hašiš pada ju ... (sir. 14.)
f.e včasih <mi tu in lam za iskri v pesniku žolja po jutranji zarji in dnevu, po osvoboditvi iz teh težkih dni:
jZašlo se plava zora 110 iuri Da skine 1116111 s moga ramena? Znr monc nitko noče spasiti Iz ove famnieke čeli je?	(sir. 15.)
Simbol lepoto, dneva in svobode .10 mu leno, a le v toliko, da ga zvabijo k sobi, pa gn potem pahnejo v Se večjo liolocl in obup. Takole pravi o njih:
U čeinu su skrivone lajno Ijepote, slasti užitka. Ljubav Candido, Irene? — O, svo su žene Sireno!
(23,stran.)
Ta žalost in obup se prepletata skozi vso pesmi 62 strani obsegajoče zbirke, tako da na premnogih mestih poslano pesnikov slog že kar p r o g os t o bo s e d e 11. da so na mnogih mestih ponavlja, da jc celo večkrat njegova pesem nejasna i 11 prepolna p 1 o o 11 a z m o v.
Kakor je sicer lirika Vladislava KuSana čisla i n globoka refleksija in meditacija, so mi vendar zdi boljša njegova i p m r 0-s i j a slik iz narave, ker jo k 1 e n e j S a i 11 bolj jedrnata, preproste j S a 111 zato jasnejša. Pesnik prisluškuje, naravi z izredno finim sluhom, pa jo zna tudi lopo poosebljali.
Posnik čuti sicer neko svojo poslanstvo, da bi olajšal spono težke Ječe, ki v nji živimo, a obupa nad seboj, češ da 110 moro doseči nlka-kega zboljšanja. Saj pravi o sebi:
>Mi smo otrovoni.
Mi »mo bolesnlri i proklolnici.
Ilej, pjesnici proklolnici!	(str. 29.)
Zalo ei pesnik sam želi s lega sveta in iz telesnosti v breztelesni, duhovni svet ljubezni in popolne prostosti. Zo tu na zemlji se rad izgublja na svet, v naravo, ki se vanjo vos |>otopl, da so z. njo čuti 0110, da jo njen delec. Na to panto-i slično m I so I nos I naletiš v več pesmih, tako na pr. v pesmi Sfuniato (str. 45.), kjer pravi:
51 ja sam tu. boz misli i bez lika,
Pa no znam šlo sam: miriš, odraz, san.
Padam u pejsnž ver iscezlili slika
1 u sun neki mrk i bunovan . .< (str, -45.)
immttii ■ »TIH« 1 ■ »mm t ibi ■!■«!■! h—i
j Našo življenje je nevidno potovanje v noči — kam? Nesluleno naprej, naprej... In Se v > belo, svetlo iti jasno jutro spremljajo pesnika bolest, žalost, skrb... Ne more so jih otresli. Zato je težka in bridka Kušanova pesem, bridko in težko jo bilo tudi meni, ko som zbirko teli pesmi odložil. Ali ga ni, ki bi nam v feb težkih dneh povedal kaj veselojšega, jasnejšega, lepšega?
Oblikovno pa so pesmi povsem zrelo, t-log tekoč, zelo retoričen in dramatičen, poln prekrasnih motonimlj in metafor. Zalo jo l>o kljub žalostni iu pesimistični vsebini vsakdo z užitkom
prebral.	Prof. France Jesonovec.
•
»Maribor za popolno slovensko univerzo! je
naslov brošure, ki jo jc izdalo Društvo jug. akademikov v Mariboru. Obsega članek Rada Rnuberja o pomenu in položaju univerze v Ljubljani ter izjave predstavnikov mariborske javnosti in mariborskih društev. Strani 16.
j>2ivnf«. (Junij, Stev. 0.) Odlična revija, ki jo Izdaja Kolegi) Družbo Jezusove v Zagrebu, ima sedanji zvezek posvečen znamenitemu Boškoviču, čigar 150-lelnico smrti so proslavljali lelos. Sliko Boškovičcvega življenja In osebnosti dale N. M a -slač D. J. v uvodnem članku. A. Alfirevič D. J. očrtava velikega človeka in velikega učenjaka-. Dr. Vllim K o i I b a c h razpravl ja o enostavni dinaniislični alomostiki Ritdžera Josipa Bo-škovlra. Zapiski prinašajo iz BoikoVičeve hrvatske pesniške zapuščino, misli o neopoziliviz-n 111 (A. Alfirovič). poročilo o svobodomiseleih in boljSovikih (A. A.) ter o katolikih v Združenih državah (A. Alfirovič), iKilog toga nekaj besed o gospodarstvu od 1. 4. 10341 do I. 4. 19B7. V književnosti- so oceno raznih knjig, nn koncu bibliografija. Conn posamezne Clny. 5 Dffj. tfnrava v Zagrebu, Palmotičcvn 31.
Bela Kun - veliki rabelj ljudi
Kdor meč rabi, bo z mečem pokončan •
Ker v Amiensu na Francoskem stavkajo peki, so za civilno prebivalstvo začeli pefi kruli vojaki. Ženske hodijo v vojaško pekarno po kruh, pri čemer mora policija delati red.
Nemška križarka >Leipzig«. na katero so rdeči na .španskem sprožili več torpedov, ki pa k sreči niso zadeli, sicer bi bila nastala nova vojna nevarnost.
Iz Moskve poročajo listi, da je bil tamkaj ustreljen glasovili komunistični agitator in organizator Bela Kun, kateri je leta 1019 na Ogrskem ustanovil komunistično sovjetsko republiko. Življenje in delovanje lega moža, ki je brodil v potokih človeške krvi, je nov dokaz, kako še vedno velja rek: »Kdor meč rabi, bo z mečem pokončan.c
Bela Kun se je rodil leta 1884 na Sedmogra-šlcem kot 6in madžarskega občinskega beležnika Samuela Kolina, kar pomeni, da je seveda židovskega pokoljenja. Kot pravi Žid pa «i je svoje ime dal pomadžariti v Kuna. Ko je dokončal nekaj razredov gimnazije, 6e je preselil mladi Kun v Budimpešto, kjer je vneto sodeloval v socialističnih organizacijah. Kmalu pa je s svojim predrznim nastopanjem postal celo svojim 6odrugom nadležen. I znebili so se ga tako, da so ga poslali nazaj na Sedmograško, kjer je v Klužu poslal podravnatelj bolniških blagajn. Ker pa je v delavski bolniški blagajni tako gospodaril, da ni znal ločiti, kaj je moje in kaj je tvoje, so ga napodili. K sreči je kmalu izbruhnila svetovna vojna in Kun je moral na vojsko.
Kmalu pa je bil od Kusov u jet. Kako se mu je tam godilo, ni znano. Ve so le toliko, da je Bela Kun takoj, ko je izbruhnila.na Ruskem boljševiška revolucija, z nekaj boljševiško navdahnjenimi ujetniki pobegnil iz taborišča v Tonisku ter prišel z njimi v Moskvo. Ker je znal dobro rusko, se je v Moskvi v tamkajšnjih zmedah kmalu uveljavil. Dobil je dostop v Krenil, kjer je dobil veliko zaupanje tedanjega voditelja zunanjega urada Buha-rina. Kot njegov zaupnik je dobil nalogo, da je na madžarsko prevajal komunistične lelake ter jih širil med madžarskimi ujetniki.
Ko je bilo konec avslroogrske monarhije, je dobil od svojih rdečih šefov nalogo, naj se vrne na Madžarsko tor tam pripravlja sovjetsko republiko.
V	prevratnih razmerah je bil kmalu v ospredju dogodkov, nakar je bil aretiran. Ko pa je nastopil grof Karolyi, je bil izpuščen ter je nadaljeval sovjetsko propagando. Kmalu se je po Karolyijevetn padcu polastil oblasti ter uvedel sovjetsko republiko na Madžarskem. To se je zgodilo 21. marca lrta 1919. Marsikdo se še spominja, kakšne krvave razmere so tedaj nastopilo na Madžarskem. Uradne poizvedbe so pozneje dognale, da je Bela Kun, dokler je nekaj mesecev vladal na Madžarskem, dal po nedolžnem pomorili nič manj kakor 590 ljudi.
Ko pa so se romunske čete po nalogu antante približale madžarskemu glavnemu mestu, da na-rede konec sovjetskemu divjanju na Madžarskem, je strahopetni Bela Kun pobegnil ter se šel skrivat na sosednji Dunaj, kjer so takrat vladali socialisti. Na Dunaj je pribežal ves trd od slrahu, da ga ne bi nasprotniki zajeli, dne 2. avgusta. Nekaj mesecev je bil interniran na Dunaju in v sosednjih krajih. Ker pa 6e je nekdanji rabelj in krvopij le preveč bal za svoje življenje, so ga spravili v ločen oddelek dunajske blaznice, kjer je bil na varnem, dokler ga naslednje leto niso v posebnem vlaku poslali na Ru6ko, kakor je to zahtevala sovjetska vlada. Ko se je Bela Kun pripeljal na ruska tla, ga je tamkaj kakor kakega zmagovalca sprejel sam predsednik tretje internacijonale, Zinovjev. Toda kmalu je na Ruskem madžarski diktator ]x)stal po-polna ničla in bil pozabljen.
Ko pa se je poleti leta 1922 razvedelo, da se v južni Rusiji in na Krimu pripravlja nekaka proti-revolucija, so se rdeči mogočniki v Rusiji s^ioninili Bele Kuna ter ga poslali tja, ker 60 ga imeli za dovolj sposobnega, tki zna prelivati kri, kakor nihče drugi. In tako je odšel v nesrečne kraje Bela Kun tor tamkaj mesaril, da je bilo groza. Kako je ta krvolok delal, nam pričajo poročila mednarodnega Rdečega križa, ki jih je pošiljal v Švico bivši predsednik te organizacije zdravnik dr. Lodygen-ski. Ne bomo se spuščali v krvave podrobnosti, pač pa navedemo samo nekaj nespremenjenih glavnih podatkov o teh grozovitostih:
»V Teodoziji je dal Bela Kun ustrelili 7500 ljudi, v Simferopolu 12.000, v Sevastopolu več kakor 10.000, v Kerču 0000, v Jalti več kakor 5000, med njimi 17 bolniških strežnic in 5 zdravnikov.
V	mestni bolnišnici v Alupki je dal ustrelili 272 bolnikov, drugega za drugim kar |>red vrati bolnišnice. Kdor ni mogel iti na morišče, so ga nesli na nosilnicah. Priče cenijo, da je Bela Kun tamkaj
Od povsod
Zemlja je zasula ljubeljsko cesto nad Borov-
ljami. Cesto bodo morali čistiti več dni.
Severni tečaj so preleteli ruski letalci v soboto ob G.10 zjutraj. Njihovo letalo je imelo motor z 12 cilindri, ki ,je razvijal 900 konjskih sil. Letalo je nosilo s seboj 8000 litrov bencina. Tako je lahko ostalo v zraku 100 ur.
1170 sovjetskih funkcijonarjev je v preiskavi, češ, da so nevarni sovjetskemu režimu.
Čudesa pariške svetovne razstave
Električna katedrala
Kakor kako velemesto se je velikanska svetovna razstava zarila v pariško mesto, ki je že samo na sebi velemesto zase. Bregove in otoke reke Sene so pokrile najbolj čudne zgradbe. Skoro eno uro pešhoje ti je treba, preden prideš od glavnega vhoda na griču nekdanjega Trocadera do glavne palače na Elizeljskih poljih, kjer je zgrajen paviljon iznajdb in-odkritij.
Ko so odprli ta paviljon, so bili presenečeni celo najbolj veliki fantasti, najbolj razvajeni Pari-žani. Tukaj je razstavljenega toliko blaga na tak način, kakor še nikdar doslej človeška tehnika ni mogla razstaviti tega, kar je iznašla. Najbolj sloveči muzeji sveta so staromodne škatlje v primeri s tem, kar človek vidi v tem paviljonu. Tukaj človek vidi vso romantiko in jilastiko moderne znanosti. Francozi, ki so najbolj nadarjen narod za slikovitosti, so tukaj zgradili iznajdbe in najdbe naravoslovja v orjaško umetnino.
Skozi velikanska vrata stopiš v ogromen prostor, nad katerim 6e boči kupola. Ves prostor je nekam modrikasto zasenčen. Na prvi pogled se ti dozdeva, da stojiš v kaki veličastni gotski katedrali: dvanajst metrov visoka stolpa iz lesa, bake-lita in stekla, ki se na zgoraj zožujeta, nosita na vrhu srebrne krogle, katerih vsaka ima po 3 metre v jiremeru. Vse skupaj pa je nekak električni stroj, ki med obema zgornjima kroglama lahko švigajo bliski 5 milijonov voltov. Tukaj je predstavljena sila svetovja. Dvorane se vrste za dvoranami. Povsod so vdolbine s krivnostno zastrto svetlobo.
Kdor je kdaj vzel v roke moderno pisano fiziko, je bil nevoljen, ker so se v njej vrstile čudne in nerazumljive formule. To je bila fizika. Tukaj pa je ponazorjeno in vse čudno formule so tukaj nekako oživljene. Celo nauk o atomih je tukaj fRmazorjen v modelih. Tukaj vidiš model atoma solnega zrna, ki je seveda 400-milijonkrat povečan, da ga lahko občuduješ. Tukaj vidiš vse naravne sile od mavrice do geoloških nestvorov podzemeljskih sil. Vse to so tukaj ponazorili v tem mestu.
Toda tudi umetnost ima tukaj svoj prostor. Najslavnejši slikar vseli časov je bil Leonardo da Vinci, ki je umrl'na francoskih tleh. Zato ni čuda,
da so se ga na tej razslavi spomnili. Znano je namreč, kako je veliki mojster čopiča študiral matematične nauke o zlatem rezu, o proporcu, o perspektivi ter s tem dokazal, kako je umetnost tudi odvisna od znanosti. Za njim prihajajo razdobja novejše umetnosti s svojimi iznajdbami in odkritji. Nauk o prostornini, nauk o optiki in tako dalje — vso je tukaj ponazorjeno in razstavljeno tako, kakor je vse to vplivalo na umetnost tiste dobe do današnjih dni.
Angleški parnik se je ponesrečil. Iz Orana poročajo, da so 18. t. m. zjutraj blizu obale pri Saidi našli razbitine nekega angleškega parnika. Parnik se je imenoval »Strathmore« in je imel 15.000 ton. Dne 6. junija je odplul z Malte z raznimi izletniki na izlet po Sredozemskem morju. Kaj se je zgodilo parniku in kaj se je zgodilo s potniki in jk>sadko. še ne vedo.
Obtoženec: »Res obžalujem, da sem vzel denar, gospod sodnik! Pa saj veste, kako je: čim več človek ima, tem več bi rad!«
Sodnik »Prav, dam vam osem mesecev, koliko pa bi še radi?«
Podzemeljski ognjenik goni železnice
Človeška tehnika je dosegla nov velikanski uspeh. Podzemeljske ognjeniške sile je vpregla v službo človeka in si jih napravila podložne človeškemu umu.
čez dve leti namreč bodo italijanske železnice gonilne sile, katere bo dal na razpolago podzemeljski ognjenik. Znani so namreč vroči vulkanski vrelci v tako zvani »Peklenski dolini« v Larderello pri Pizi v severni Italiji. Tukaj že mnogo stoletij izvirajo iz zemlje vroči vrelci in hlapovi, katere je človek že pričel izkoriščati. Ti vroči hlajjovi že nekaj let gonijo večjo elektrarno ter iz njih pridelujejo tudi nekaj kemikalij.
Toda te sile niso bile posebno velike. Sedaj pa je tehnika odprla velik podzemeljski vrelec, ki je silno močan. Tako velik je, da so zraven njega začeli graditi velikansko elektrarno, katero bo gonil ta vrelec. Elektrarna bo dograjena že leta 1939. Ko bo narejena ta elektrarna, bo dobavljala 48.000 kilovatov električne silo.
To električno silo bodo oddajali italijanskim državnim železnicam. Podjetje Larderello, ki mu načeluje knez Piero Ginori-Conti, izrablja te vrelce že 119 let. Nekaj časa so iz teh vrelcev dobivali le tako zvano borovo kislino, pozneje so dobivali iz njih tudi amonijev sulfat, sodij in magnezij. Toda leta 1914 je bila sprožena misel, naj bi velikanske energije, ki so v teh vrelcih, izrabljali za dobavo
električne sile. To so takrat res začeli izrabljati, vendar samo v manjšem obsegu. Sedaj pa se bo nadaljevalo v velikanskem obsegu. Vprašanje pa je, koliko časa bo ta moč še na razpolago.
Slab film in mlada dekleta
V francoskem mestecu Meaux so prijeli in zaprli tri male deklice, hčerke najbogatejših staršev v mestu zaradi vlomov.
Otrokom 60 dokazali, da so večkrat vlomili, čeprav deklice niso stare več kakor 9 do 13 let. Kljub svoji mladosti pa so znale male punčke tako imenitno vlamljati, da so izbrale vedno najbogatejše vile. Izbrale pa so navadno take, kjer so vedele, da so lastniki za več dni kam odpotovali, Nato so te prazne hiše vsa tri dekleta počastile s svojim obiskom in so iz praznih vil pobrale vse, kar so le mogle nesti seboj.
Preiskava je dognala, da so deklice najrajše gledale razbojniške filme, ki so potem v mladih dekletih razvneli domišljijo, da so se lotile tega, kar eo s tako naslado v filmu gledale. Vse tri deklice so seveda morali oddati v poboljševalnico. Na vesti jih ima kino.
dal pomoriti 00.000 do 80.000 ruskih in tatarskih svojih žrtev. Med njimi so bili moški, ženske, starčki in tudi otroci .. .t
Tako se je Bela Kun mogel kot zmagovalec vrniti v Moskvo, kjer si je znova pridobil zaupanje vseh rdečih činiteljev. Od tukaj je netil potem komunistične vstaje v šleziji, v Berlinu, na Madžarskem in drugod. Leta 1928 je Bela Kun prišel na Dunaj s potnim listom nekega inženjerja Wag-nerja. Tukaj je nameraval pripravljati svetovno revolucijo. Toda kmalu so ga spoznali ter ga poslali nazaj na Ru6ko.
Zadnje njegovo veliko delo je bilo v Kataloniji, kjer je pripravil boljševiško revolucijo. Državljan-
ska vojna v Španiji je njegovo delo. Preteklo zimo pa so Belo Kuna poklicali nazaj v Moskvo. In od tistih mal ni bilo o njem več govora do sedaj, ko se je izvedelo, da je bil tudi on ustreljen. Morda je končal krvavo življenje kje v kleteh zloglasne Čeke kar na skrivaj in na tihem ter bil prav tako kje na samem zagreben. Spomin nanj pa bo še dolgo živel v zgodovini. Resnici na ljubo pa moramo to sliko dopolnili še z eno označbo njegovega značaja, da je bil namreč Bela Kun sila strahopeten človek, ki se je varno držal v ozadju ter druge puščal naprej po kostanj v žerjavico. Sam je nastopil šele takrat, kadar je mislil, da ni nobene nevarnosti več za njegovo življenje. Tako delajo vsi kruti strahopetci.
V podzemeljskih hodnikih nekega gradu v Dublinu 60 našli tole mladostno sliko poznejšega angleškega pomorskega junaka admirala Nelsona. Slika je sedaj razstavljena v Londonu.
Egiptski kralj Faruk v Parizu odpira egiptski paviljon.
Veliko italijansko bombno letalo se jc ponesrečilo, ko se je hotelo dvigniti z letališča. Letalo, ki je imelo tri motorje, se ni moglo dovolj naglo dvigniti, zaradi česar se je zadelo v neko hišo in padlo na tla ter zgorelo. Dva vojaška jiilota sta mrtva, medtem ko so se drugi vojaki posadke še rešili.
Cehoslovaška - dežela zdravilnih kopališč in mineralnih vrelcev!
Skoro vsaka bolezen ima na CehoslovaSkem svoj zdravilni vrelec. Svetovna kopališča, kakor Karlovi vari, Marijanake lažni, Joachimov, Lubatovlc, Pi-stvan, Trenčianske Tepla itd. nudijo že stoletja trpečemu človeštvu olajšanje. Pri obisku čsl. kopališč 68 2/? % znižanje na povratku na čehoslovaških železnicah; veliko drugih ugodnosti! — Informirajte se glede ugodnosti in znižanj za inozemce v Čehoslovaški pri Putniku a. d., Beograd, Wagons-Lits Cook, American E\press Co, kakor tudi pri vseh potovalnih pisarnah.
Državno prvenstvo kolesar\ev - tumorjev
brez dirkačev ljubljanske podzveze
Koncert F. Schittrerja
V	preteklih dneh nam je bilo dano doživeli izredno lep pevski koncert, na katerem jc kot solist nastopil basist Franc Schiffrer. Pevec jc naš rojak, pa ga jo pol umetniškega razvoju v pravem stremljenju po umetniški rasli vodila v tujino, Kjer je trenutno tudi obstal in se posvetil solistični reprodukciji. To dni pa se je mimogrede pojavil doma in je nastopil na samostojnem koncertu.
Spored koncerta je bil zmiselno izbran v tri dnlc. Prvi je obsegal samospeve slovenskih skladateljev orl Adamiča preko Škorjunca in Pavčiča do Lajovica; ludi češki rojak Michl jc stopil v la red. Drugi del j,: sestavljala vrsta opernih arij, kot so jih ustvarjali Mozart, Gomez, Verdi in Gounod. Tretji del pa je bil šoj) posebno izbranih samospevov tujih skladateljev; njim na čelu Beethoven in nato Scliubert, H. VVoif. R. Strauss in Massenet. Tako izdelan spored je bil že prvi znanilec pravega unietnišlva.
Umetnost pa jo bila tudi pevčeva izvedba tega pestrega sporeda. Lep, mehak in sočen glas, ki je posebno lepo barvan v srednjih legah, a se prikupno razvija ludi v višine in nižine, je izredno ugodna podlaga pevskemu oblikovanju. Zlasti, ker je ta glas izdelan in izglajen po vseli estetskih postavali. Nosna resonanca je sicer nekoliko močno in vsaj pričetkoma preseneti; ko se polagoma nanjo privadiš, pa spoznaš, da se vendar v njej krhajo ostrine iu trdole glasu in dobivajo prijetno mehkobo. Zelo dosledno v preponi oprl glas omogoča predvsem lepo fraziranje in njansiranje melodičnih likov. In sploh veje iz celotnega podajanja velika pevska kultura, ki odkazuje pevcu posebno mesto v vrsti pevske reprodukcije. Posebno, ker to petje ni prazno lepotno oblikovanje, temveč je oprlo na iskreno duševno utripanje, ob katerem se sproti bogati in dobiva zaledje iskrenih doživetij. Pri leni se najmočneje uveljavljajo umirjena, elegična občutja, ki jih zajema umetnik najgloblje in dosega zato v skladbah s takimi doživetji tudi najmočnejše učinke.
Tako nam je basist Schitfrer priredil umetniški pevski večer, ki je bil poln pristne lepote. Pri klavirju ga je zmiselno in prikladno spremljal skladatelj I.. M. škerjanec. — Koncert se je vršil v veliki Filharmonični dvorani in je bil sorazmerno dobro obiskan.
. V. U.
Lepa prireditev otroškega vrtca
Ljubljana, 21. junija. O važnosti in vrednosti otroškega vrtca, ki nudi otroku prvo podlago za ljudsko šolo in ga lako rekoč igraje uvaja v skrivnost učne tvarine. katera se pozneje sistematično razvija pred njim. bi so dalo napisati cele knjige. Veiik pomen otroškega vrtca za duševni razvoj otroka tudi starši čedalje bolj spoznavajo in priznavajo. Z zaupanjem izročajo svoje drobljance v varstvo otroškim vrtnaricam, ker vedo, da so jih izročile pravim rokam, lina izmed najbolj iziiušenih in agilnih učiteljic otroškega vrtca jc znana prosvetna delavka gdč. Vencujzova, ki ima svojo otroško kraljestvo v ženskem učiteljišču na iiesljevi ccsli. Pravi užitek jc slediti njenemu pouku, ki ga otroci razumejo po svojo: prepričani so, da hodijo v vrtec zgolj zaradi zabave in ne zaradi pouka. In vprav zaradi tega so tem bolj dovzetni za vse liaokfc, Ki jih nevede in nehote sprejemajo vase.
V	soboto zvečer ob 6 je gdč. Vencajzova svoj otroški vrtec za kratki dve uri presadila iz šolske sobe na.oder v frančiškansko dvorano. Toliko pisanega živžava na tem odru menda Se ni bilo. Pa tudi igralcev, ki bi zaigrali tako neprisiljeno in brez vsake treme, še nismo imeli prilike videli.
V	prvem delu zanimivega sporeda so nam mali gojenci in gojenke otroškega vrica pokazali, kako živijo. Vlogo otroške vrtnarlce je prevzela nadarjena mlada igralka Mira Vahnova. Pod njenim vodstvom so otroci igrali, prepevali in rajali, da je bilo veselje. Posebno ljubek jo bil pogled na deklice, ki so bile oblečene v pisane dečve. Najlepši pa je bil nedvomno prizorček v drugem delu sporeda, kjer so se otroci poklonili majniški Kraljici v gladko tekočih verzih. Tu je prišel spet do svojega izraza srebrni glasek Mire Vahnovc, ki je pela solo, deklice pa so ji po narodnih na-pevih odgovarjale v zboru.
Največje presenečenje za zbrane pa je bil nastop otroškega orkestra, ki je zaigral ilaydnovo simfonijo v C duru. Takšnega orkestra doslej še nimajo nikjer v Jugoslaviji. Občinstvo ni vedelo, komu bi so bolj čudilo: ali mlademu igralcu pri klavirju ali mladi dirigentki za pultom ali članom orkestra, ki so bili z vsem srcem pri stvari in so obvladali svoje čudovite instrumente tako brezhibno. da so v polni meri zaslužili viharno ploskanje navdušenih poslušalcev. Pa ludi Štefan-čičove Dragice, ki je med odmorom neumorno vlekla svoj meh iu igrala tako okrogle, da je človeku od Veselja poskakovalo srce, ne smemo | »zabiti.
Dvorana je bila polna — kar je za vroči letni čas pač nekaj izrednega.
Smrtna nesreča mladega fanta
Tržič, 21. junija.
Davi se je zgodila po 8. maši v Tržiču pred farno cerkvijo huda nesreča, ki je zahtevala življenje 12 letnega Ignaci ja Ilajovica iz Sv. Ane nad Tržičem. Fant je po opravljeni sveti maši slonel ob ograji poleg farne cerkve, ko je pripeljal mimo njega ležak voz, natovorjen s hlodi. Voz jc peljal tako l>!i i ograje da je eden od hlodov pritisnil fanla s lako čilo ob ograjo, da mu je povzročil hude notranje poškodbe. Ilajovic jo padel v nezavest in tovariši ter drugi očividci so mu priskočili na pomoč in ga odnesli v kaplani jo. Na pomoč poklicani zdravnik je ugotovil močne notranje krvavitve radi poškodb, nakar so ga prevideli z zakramenti za umirajoče. Po četriurr.em trpljenju je usasnilo mlado življenje prav na praznik sv. Alojzija, katerega je (udi pokojni fant prav na ta dan počastil, ko se je udeležil svete maše.
Dol. Logatec
Poročevalec v št. 137 »Jutra« hoče pod naslovom -Požar v Logatcu«' prikazati javnosti, da Gasilno društvo pri požaru barake lesnega trgovca Berta Vouka, kjer je stanovala uboga vdova, ni v redu funkcioniralo in navaja za vzrok, da so bili stari gasilci odstavljeni, nekaj jih jc iz solidarnosti odstopilo, novi pa niso bili vajeni. Dalje očita, da niso po požaru pustili straže in da je zavoljo tega gorelo še dva dni in vse zgorelo. Resnica pa je, da sta stražila pogorišče dva gasilca celo noč. Ali naj leži krivda na gasilski četi, čc je ponovno pričelo goreti šele tretji dan po požaru? Menimo, da jc bila dolžnost lastnika, da drugi dan spravi s pogorišča zogljenele deske. Priporočamo poročevalcu »Jutra«, naj drugič poroča resnico ker ie neresnično, da bi bili odstavljeni stari gasilci, tudi še ni nihče iz solidarnosti odstopil, ker do danes ni uprava Gasilske čete prejela šc od nobenega starega člana ne pismene in tudi ne uslmetic izjave, da izstopa iz društva.
Trbovlje
1 gospodarskega življenja. Zadnji četrtek sc jc vršil občni zbor zadružne elektrarne. Zborovanje je bilo zelo razgibano in pri poročilih odbora živahna kritika. Bilo je kmalu jasno, da večina članov s poslovanjem dosedanjega odbora ni zadovoljna. Na javnost tudi neugodno vpliva lista povezanost med elektrarno in občino, ko je poslovodja elektrarne župan, načelnik pa podžupan. Ko je prišlo do volitev, tudi diktatorično ponašanje načelnika ni moglo rešiti dosedanje večine odbora. Dobili so le 33 do 37 glasov, opozicija pa 85 do 91. Nekateri so v izidu volitev hoteli videti tudi ost proti sedanjemu občinskemu gospodarstvu in njegovo obsodbo. Dosedanji odbor je na občnih zborih veliko obljubova!, izvršil pa malo. Od novih pa pričakujemo več dela.
Smrt kosi stare ljudi. Zadnji teden so bili pokopani Belihar Franc, upokojen občinski sluga, star 62 let; Novak Ivan, upokojen rudar, star 78 let; Neža Dular-Persoglio v 72 letu in Grabner Alojzija, stara 72 let. Vsi so bili v Trbovljah precej znane osebnosti. Pokoj njih dušam, preostalim pa naše sožalje!
Vodovod za Brdce pri Hrastniku
Lansko lelo je dala banska uprava potrebna sredstva za sanacijo plazu nad vasjo Brdce v lirastniški občini. Pri leti delih so bili zajeti in odpeljani izvirki, ki izvirajo nad plazom in na plazu samem. To je bilo potrebno zato, da se je plazovitost tamošnjega sveta zmanjšala in da so se preprečili nadaljnji plazovi. S tem pa je nastalo ludi pomanjkanje vode v vodnjakih v vasi. Vodnjaki so namreč dobivali vodo večinoma od teh izvirkov. Ker pa voda iz vodnjakov služi vsem potrebam prebivalstva in tako tudi za gašenje požarov, je občina Hrastnik-Dol zaprosila bansko upravo, naj izdela načrt za preskrbo vasi Brdce s pitno vodo. Tehnični oddelek okrajnega načel-stva v Celju je za ta vodovod napravil potrebne meritve in načrte, po katerih naj l>i se zajela dva izvirka nad plazom na meji parcel, ki so last Stritarja in Grešaka. Voda iz tega izvirka je za vodovod popolnoma zadostna in po preiskavi hi-gijeiiskega zavoda v Ljubljani zdrava in užitna.
Ker sta izvirka v primerni višini in je tudi svet za to ugoden, bo zajetje studencev kakor tudi rezervar postavljen na enem mestu. Rezervar bo imel prostoru za 20 in" vode. Voda bo od izvirka odtekala najprej v čistilnik iz gramoza, nato v ptoslor zit zbiranje usedlin ler lio od tod odtekala v rezervar. Iz rezervarja bo vodil 8« mm cevovod, ki bo dolg <>80 in. v vas. Stroški za zgradbo vodovoda so proračunani na 140.000 Din, pri čemer l>o prispevala banovina iz banovinskega proračuna in fonda za javna dela 7:1.000 Din, drugo pa občina, odnosno interesenti, ki so se obvezali, da bodo poravnali ostale stroške iz svojih sredstev. Interesenti so se že obvezali, da bodo zemeljska dela in vožnje opravili brezplačno ter tako odslužili svoj denarni prispevek, primanjkljaj pa, ki l>i slučajno nastal. 1)0 občina poravnala i/, svojih sredstev. Ker je finančna plat gradnje vodovoda v Brdcih ugodno rešena, je občina tudi pridobila že vodopravno dovoljenje, zaradi česar ni nobenega zadržka več proti gradnji. Zaradi tega je odredil ban dr. Marko Natlačen, naj vodi gradbena dola za vodovod v Brdcih tehnični razdelek okrajnega načektva v Celju, ki naj vodi deln v mešani režiji, Z licitacijo pa naj se nabavijo potrebne cevi. Z delom bodo v kratkem začeli.	(Z)
Fram
Olepševalno društvo jc pred Icli nabavilo več železniških klopi in jili razmestilo ob pot i k starem gradu in drugod. Ze nekaj let teh klopi ni več na svojem mestu, pač pa so baje nekje pri privatnikih. Ne bi se zgražali, čc bi dotični tudi članarino plačevali mesto nas.
Programi Radio Lfubtianai
Torek. 22. juniju- 11 Srnine) kvartet Zveze pošt. uradnikov — lli.lfj Vreme, poročila l.i Ons, .spored, obvestila — lll.l.i Vse mogoče, ko r kilo liočc (plošče po željah) — 11 Vreme borzo — I!) f'us vreme poročita, spored, obvestilu — l!).:to Nuc m-u: Kn ilun v To polščiei (dr. Slovan Zugoreif) — 1!i..in I vod v prenos — 2(1 1'rcuos iz ljubki, opernega gleiinlišea; v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (s. V. t'kmar), v II. odmoru: Ons. vreme, poročila, spored.
Oragi programi»
Turek. 22. junija: Belprail. 20.1.i Nurodue pesmi, 2(1.l.i Operu 1'ugliueci — 7,uiirch: 211.ini Opera Dunaj: 2II.0II Krožila oddaji! Holamlska—Avstrija, 21.110 Krci-slerjevu melodijo. 22.20 \ova avstrijska orkestralna glasba — Uniliii, iiciii <i. lD.iid Salonski orkester, 21.11"» Plošče, 22.10 Koncertni orkester — Tint-Milan: it. 15 Komorna glasba. 21,00 Pihalu, 22.hi Orgle — llim-lhiii: 21.11(1 Dve spevoigri — Praga: l!l.2f> llnlelnu glasba, 20.M Igra o Pnganinijn. 21.05 Orkestralni koncert - l'ar-šuea: 20.00 Lahka in plesna glasba, 22.110 Arije, 22.2(1 Kvartet — Berlin: 20.111 Operetne melodiji! — t/atnburn: 10..10 Verdijeva opera Aida - Heroinihislcr: 20.10 Operetna glasba, 2t.4.i Komorni koncert — St rassbiiurg: 21.30 Opereta — Bukarešta: 20.30 Simfonični koncert.
Državno prvenstvo juniorjev se navadno vrši nekje v bližini Zagreba. Odkar pa se je kolesarska zveza reorganizirala in jo na nje krmilo s pomočjo slovenskih klubov prišla opozicija, se ji; razen drugih ugodnosti dovolilo na predlog zastopnikov slovenskih koledarskih klubov, da se letošnje državno prvenstvo juniorjev vrši iz Ljubl jane v Celje. To pomeni, da bo po tolikem času to važno tekmovanje mladih kolesarjev v naročju Ljubljančanov. In kaj se je zgodilo na sam dan tekmovanja, ki je bil v razporedu dirk objavljen |»o ljubljanski podzvezi? Z nemalim začudenjem so tako ljubljanski funkcijonarjt; kakor tudi sami dirkači (večina iz teli šele iz ponedeljskih dnevnikov) izvedeli, da sije juniorsko državno prvenstvo izvršilo nn progi iz Ljubljane v Celje in da pri tej prireditvi ni bilo razen 1'retnka nobenega ljubljanskega dirkača in linli ne nobenega delegata ljubljanske podzveze. Zelo ogorčeni sprašujejo ljubljanski dirkači, zakaj niso bili o tem državnem prvenstvu od podzveze obveščeni. Po raznih poizvedovanjih sc je dobilo od odločujočih funkcijonarjev ljubljanske podzveze tale pojasnila: Dne lit. maja je ljubljanska pod-zveza poslala zvezi v Zagreb propozicie za izvršitev lega prvenstva. Takoj nato je Zveza zavrnila pro-pozieije in v dopisu javlja, da ostane proga z ozirom na sklep glavne skupščine neizpreinenjena ler ■la naj podzveza v Ljubljani na startu pripravi vse
Ženske mednarodne lahkoailetshe tekme v Belgradu
V nedeljo so se vršile v Belgradu mednarodne ženske lahkoatletske tekme, katerih so se udeležile Češkoslovaške, madžarske, avstrijske iu jugoslovanske lahkoatletinje. Tekmovanju je prisostvovalo okrog (JOO gledalcev, med njimi ga. soproga ininist. predsednika in zunanjega ministra g. dr. Slojadinoviča, minister za telesno vzgojo g. ilr. Rogič z gospo soprogo ter madžarski, romunski. bolgarski, češkoslovaški in avstrijski poslanik. Doseženi so bili t i-lo rezultati:
Krogla: 1. Pekarova (ČSR) 12.0,"), 2. Štefanini (Zagreb) 10.82. 3. Neferovič (Jugoslavija) 10.82, 4. Filandrova (CSR) 10.20. Skok v višino: I. Csak (Madžarska) 1.53, 2. (lotllieb (Dunaj) 1.50, 3. Novak (Dunaj) 1.50, -t. Šlefanini (Zagreb) 1.45. Tek na 80 metrov, jimiorski finale za pokal gospe dr. Stojadinovičeve: 1. Hnnjadi II sck., 2. Kodrič II. Hnnjadi je postavila nov jugoslovanski rekord za tek na 80 metrov juniorjev. Disk: I. Neferovič 37.25 (nov rekord). 2. Kolbach (Dunaj) 35.00, 3. Filandrova 31.98, 4. Htefanini 2S.28. Tek na 80 iu z zaprekami: I. Vcrteši (Madžarska) 12.8, 2. Kolbach (Dunaj) 12.8, 3. Štfefanini 13.7. Kopje: I. Pekarova 43.49 (nov čsl rekord), 2. TSamnann (Dunaj) 41.25, 3. Novak 33.98. Tek na 100 m, fi-
potrebno. Dne 20. maja jc podzvezi tajnik (obenem II. teh. referent Zveze) prejem vrnjenih propozicij potrdi! iu obenem vprašal Zvezo, kdo naj tukajšnji banski upravi lo prireditev prijavi. Od tistega časa jc od Zveze izostala vsaka korespondenca glede tega prvenstva (''im bolj se je termin prvenstva približeval, tem pogosteje so se podzvezni funk-cijoiiarji med seboj vpraševali, kaj jc z juniorskim državnim prvenstvom, a nobeden ni vedel kaj točnega povedati. Ko je pa podzvezi tajnik Gregorc ob priliki etapne vožnje v Sofiji govoril z delegatom Zveze g. Frankovičem o tem prvenstvu, mu je la odgovorij. da lio to državno prvenstvo preneseno na mesec julij, ker l>o takrat ludi dirkačem belgrajske podzveze mogoča udeležba iu da lio takoj po prihodu v Zagreb /. nujno okrožnico obvestil vse podzveze. Tako jo torej tudi ostalo vse do zadnjega dne in še v soboio jc na vprašanja raznih dirkačev podzvezni tajnik odgovoril, da jutri (1. i. v nedeljo) prvenstva no bo. Edini naš dirkač Premk, ki se je v tej dirki sijajno ob nesel, je potem, ko jc v soboio zvečer videl po Ljubljani ršpacirati" hrvatske dirkače, postal na to zago-netko pozoren in se še sam, ne oziraje se na levo ne na desno, pripravil ler v nedeljo zjutraj nastopil na startu pred stadionom.
Toliko v vednost javnosti, klubom in vozačem.
nale: I. Pančura 12.2, 2. Sclimidt 12.4, 3. Goll-licb 12.8. Kol zadnja točka je bila mestna štafeta Madžarska, Dunaj, Praga, Belgrad za pokal Nj. Vel. kraljice Marije. Zmagala jo dunajska šlafela s časom 57.6 (izenačeno s svetovnim rekordom),' Praga 59.6. Belgrad 03.2.
10 let SK Grafike
V	dneh 26., 27. in 29. I. m. bo Grafika proslavila svojo U) letnico z večjo športno prireditvijo.
Kol uvod proslave ho v soboio, 20., ob is. šaljiva tekma med tiskarskimi idebelnharji* in sulici., ki lio prav gotovo privabila dosti prijateljev črne umetnosti na igrišče. Da ne ho manjkajo veselih prizorov na tej lekmi, je samoobsebi razumljivo. Vsaka vojskujoča stranka se ponaša z nekaterimi -specialisti , toda o tem kesncjc.
V	nedeljo, 27., bo glavna tekma, in sicer igra znano moštvo
»Šparta« (Zagreb) proti L moštvu Grafike, šparta je tehnično moštvo, v katerem sodelujejo tndi nekatere znano zvezde. Igra lep, tehničen nogomet ler so že marsikateremu prvovrstnemu nasprotniku zagodli. Grafika pa 1)0 imela priliko, pokazali svoje znanje v lepem prijateljskem srečanju. V predlektni našlo pita SK Kamnik proti Oraliki II. Začetek pred-iekmo ol> 15.30, glavne tekme pa ol> 17.80.
Na praznik, 28., bosta dva brzotumirja, za katera je Grafika darovala dva lepa pokala. Na dopoldanskem turnirju sodelujejo Moste, .Slavija, Korotan in <>rufika II. — Popoldanski turnir ho v znamenju naših najboljših I. razrednih klubov Hermana. Reke, Slovana ler jubilantu (Jrafike. Da bodo borbe lepe in napote, za to jamči večna rivallleta imenovanih klubov.
Vso tekme se vršijo na igrišču ASK Primorjn ob Tyrševi cesti.
Ljubitelji nogometa ler prijatelji črnih umetnikov iskreno vabljeni.
Mariborski šport
Maribor, 20. junija. Včeraj popoldne in danes dopoldne se je v organizaciji SK Železničarja na stadionu vršilo tekmovanje za prvenstvo Maribora v olimpijskem dcseleroboju. Sobotni naliv je močno razinehčai Ickp.lišČc ter ostale naprave, kar je imelo ludi precej vpliva tia rezultate.
V	posameznih disciplinah so bili doseženi sledeči najboljši rezullali:
tek 100 m: Vidic (Maraton) 12.9, skok v daljavo: Kleni (Zel.) 5.55 m, met krogle: Mlade (Zel.) lt.83m, tek 400 m: Herič (Zel.) 50.7. skok v višino ob palici: Fika (Maraton) 8.20 m, skok v višino: Fika (Maraton) 1.55 m. tek preko zaprek IlOm: Fika (Maraton) 20 m. met diska: lllade (Žel.) 33.40 m, skok v daljavo: Kleut (Zel.) 5.55 m. met kopja: Mlade (Žel.) 40.50 m, • tek 1500 m: Mlade (Žel.) 5.05 m.
/St\ llermes kolesarska »■■kelja. Seja srkcljskcira odbora * »redu oli pol s \ prostorih gostilne Kmet, Zgornja sišku. Hudi razdelitev funkeij zn krožno dirko M bo '.'7 i. m. >e naprošajo vsi odborniki klubu iu člani, da se seje v člmveejem fttrvllii tldelele. Va se|o podpredsednik molosekcije gocp liiipena
Zahvala
Vsem, ki so na kakršenkoli način izkazali našemu dragemu sinu odnosno bratu, svaku, stricu, gospodu
Francetu Vilfanu
ob njegovi smrti in pogrebu svojo ljubezen in naklonjenost, izrekamo najlepšo zahvalo
Družini
Vilfanova in dr. Natlačenova
BaM
Umrl nam je po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
zvaničnik drž. žel.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 23. t. m. ob petih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Berlin, dne 21. junija 1937.
Ivanka roj. C i z m a n , soproga; Poldck in Marjanček, sinova, I vi ca, hčerka; Ivan, Anton, Franc in Vinko, bratje; Marija in Terezija, sestri, ter ostalo sorodstvo.
Zahvala
Vsem, ki sle nam ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, sina iu brata, gospoda
šolskega upravitelja v Zaplani
s tolažbo slali ob strani, izrekamo tem topom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so mu prinesli lepega cvetja ter prijateljem, znancem, njegovim stanovskim tovarišem in krajevnemu šolskemu odboru v Zaplazu za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
L j u b 1 j a n a - Z a j) 1 a n a , dne 21. junija 1937.
Globoko žalujoči ostali.
ESd	IN	
»S!»TI7ITlT7ni		
Šivalni stroji „Adler"
raznovrstna	Lr	_
damska in moška KOH553
najceneje
ph Peteline, Ljubljana
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Pat In Patachon v namovelSi veseli komediji
Ožoh smeha (Propadlo nasledstvo)
Sodelujejo se: Lucle tngusca, Tlbor v. Halma> m drugi
mmz
Danes p o s 1 e d nll 61 ANA STEN v velikem llubavnem filmu
Osamljena žena
H®-!		Jj	I*:«
Danes posledntlOi Simfonija ljubezni
Romeo in Julija
NORMA SHEAKEil ln LESL1E H0WaRJ
iri^sEssi
f teaUaflHSBIf VuBSLdKI I
vajen vsega poljskega dela, so sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. £1950.	(b)
Mizarskega pomočnika
sprejmem. Nastop takoj. Kuhar ml., Mokronog, (b
Sfaibcnl mafcrllal
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, mavec, lepenke saionit.strehe in cev! itd.
najceneje pri
UMERIM. LtBMlaRa
Telefon 27-16	Tyrševa cesta 36 e
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
ODDAJO:
Krojaški atelje
za tlame in gospodo se zaradi mojstrove smrti takoj odda z vsem inventarjem. Vprašati upravo »Slovenca« pod št. 9940.
Preklic!
Podpisani obžalujem vse, kar sem govoril proti Tereziji Petrovič v Racah, ker jo vso neresnično, ter sc jI zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Sternad Ivan, krojač — Rače.	(o)
Dražba
Dne 25. VI. 1937 ob 8 dojioldne se bo na javni dražbi v Ormožu štev. 110 prodajalo razno trgovsko blago iz konkurzne mase opr. št. St 1/37 Sreskega sodišča Ormož. Podrobnejše informacijo se dobijo pri konkurz. upravitelju Kocmur Cirilu, odvetniku v Ormožu.	Koiikurzni upravitelj.
U
V malib oglasih velja vsaka beseda Din P—; ženl-tovanjski og.asi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din lil"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja 6e računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Dio 2'jO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Mnogo ceneje
ln boljše si nabavite	vse
vrste oblek In perila	pri
Presker, Sv. Petra c.	14
Mongol svila po Din 18'—
pri Trpinu, Maribor
Vetriniska 15
Iščem služho
za čez dan k otroku ali slično. Govorim francosko, nemško in slovensko. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna boljša mlada gospa« 9936
Blagajničarka
zanesljiva, starejša moč, govori več jezikov, gre tudi kot gospodinja v večje podjetje, išče namestitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 993 1.
Mesarskega v^enca
sprejme Franc Lovše — Tržaška cesta 47. (v)
Vajenke
za vezenje ln predtlsk -sprejme Matck & MlkeS, Ljubljana.	(v)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam na Gosposvetski cesti 10 s 1. julijem. Informacije daje hišnica.
IŠČEJO:
Opremljeno sobo
za julij, avgust, september Išče inozemcc. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Cena« št. 9961. (s)
sgzm
Shranjujte te oglase
ker boste imeli od njih korist!
TRIPERESNA DETELJICA
Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Scdcj.
2. »Klub črnili vragov« na delu.
V samotni predmestni ulici je v senci košatih kostanjev stala lesena stojnica. V tej stojnici je revna starka prodajala slaščice, sadje in druge dobrote tega sveta. Tja so jo mahnili roparji Peter, Nande in ,k)žek. Previdno so se ozirali na vse strani in srce jim je glasno tolklo od razburjenja.
Vino silvanec
odlične kakovosti prodaja 10 litrov ln več po prav ugodni ceni vinogradnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9184.	(I)
Železne postelje
po naročilu, posteljne mrože Iz pocinkane in pobakrene žice, ter vrtne zložljive železne stole dobite najceneje pri : Strguloe Pavel, Gosposvetska cesta 13, Ljubljana.	(U
Kupujte pri
naših inserentih
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje
vnovčim
najkulantneje po najvišji ceni
Vež mizar, pomočnikov
dobrih — rabi za takoj Mizarstvo Ivan Petrič, Logatec. Zglasitl sc osebno.	(b)
'REKIAMA v-SLOVENCU
Ko so se približali cilju svoje prve pustolovščine, so na svoje ne majhno presenečenje opazili, da v stojnici še gori luč. Stara ženica je kljub pozni uri še vedno brkljala med policami, na katerih so bile nagrmadene vse te dobre reči, ki naj bi poslale plen otroških skomin.
Mladi roparji so stopili v senco bližnjega kostanja in se začeli liho pomenkovati.
Z vlomom ne bo nič,« je razočarano rekel Potcr. ki si je na vso moč želel pokazali svoje vlomilske sposobnosti. »Zastonj sem prinesel vitrih in žepno svetilko s seboj.«
Pa napravimo roparski napad, : je predlagal Nande. Saj smo sc vendar odločili za rop in ne za vlom."
Jožek se je počehljal za ušesom in boječe pripomnil:
Kaj pa, če bi vse skupaj pustili pri miru in odšli domov?'
Kaj še! ga je zavrnil Peter. »Kar smo sklenili, moramo storiti. Beseda dana — mož velja! Torej poslušajta!«
In jima je začel razvijati svoj načrt.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 37-62.
Posojila dajemo
v gotovini in blagovnih bonih llermes. Informacije: Tavčarjeva 2, Ljubljana.	(d)
Hranilne vloge
članic Zadružne zveze — večje zneske — kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana M. št. 9746.	(d)
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
M AIII BOR Aleksandrova ulica št. 40
vnovčuje HRANILNE VLOGE bank in hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valuto in zlatnike po najvišji dnevni ceni.
takoj v gotovini
AL. PLANINŠEK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 35-10.
Registrirno blagajno
dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbo s točnim opisom in skrajno ceno jo poslati upravi »Slovenca« pod »Blagajna« P 9915. k
Vsakovrstna
zlato kupuje
po naivišjib cenah CERNE, luvelir, i.|ublj«w* Wolfova ulica »t, $
Elektromotorje
za Istosmerni tok 220 ali 300 Volt, od 2 do 15 KS, kupimo. Potreben jo točen opis in skrajna cena. Ponudbe jo poslati upravi »Slovenca« pod »Elek-romotor« P 9916.	(k)
Ze birmanke
Najboljši Irboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon 20-ES
Mladega delavca
sprejmem. Franc Konje-dle, Stražišče pri Kranju
Agnes Giinthcr:	19
Sn w - Rožamarija
»Stolp jc tisoč let star. V sredi zemlje stolp ni tako prijazen ko gori, kjer ima svoj šopek. Morda jc že pozabil na to, sicer bi se nc mogel s svojim očesom smejati in s šopkom nihali, kadar pride vse vrabčje sorodstvo k njemu na obisk. Morebiti tudi ne ve več, kaj je bilo pred tisoč leti, saj se mora brigati za postelje. Nekoč jc slojial nekdo po stopnicah navzdol ...«
»Dušica, prosim le, sedi takole samo en trenutek! Moj Bog, kolika radost! Ali lahko tako sediš? In pripoveduj še, ali je bil to vitez ali kletar?«
Ta čudovito oduševljen izraz bi rad llarro zadržal v obrazu dušice. Njegov čopič hiti...
»Dalje, dušica 1«
»To ni bil vitez, bila je ženska.«
»Jc bila kakšna gospa?« vpraša llarro.
»Ne vem tega,': odgovori dušica. »Držala je roko predse, da bi ne trčila ob sivo kamenje. Njena roka jc bila bleda kot njen obar/.. Lasje, ki so bili še bo i j zlati od mojih, so ji segali do kolen. Za njo je stopal nekdo. Toda ta se jc ni smel dotakniti in še je tega tudi sani zbal. Doli je močen steber in hodnik, kjer gori majhna luč, rumena in rdeča. Kamenje je črno in raskavo in ona stoji ob stebru. Pozneje postane njena obleka bela, prej jc bila črna. Toliko o stolpni«
»Tvoja zgodba je malce grozila, dušica, in čisto si pobledela.«
Zdaj je dušica obmolknila. Harro pa slika z gorečo vnemo. — ln vendar bi tako rad prisluškoval temu nežnemu glasku, llarro domneva, dn se dušica poglablja v bolest. In njenega očeta bi gotovo ne veselilo, ako bi se preveč žalobnega zrcalilo v sliki dušice.
llarro še brž vpraša dušico, če je vse to. kar je
pripovedovala, plod njene lastne domišljije, nakar mu ta odgovori:
»To |>a žc nc!«
In zopet se mu dušica odpira kot v zimskem gozdu, ko je iskala Božička. S pritajenim glaskom nadaljuje:
Bila je noč, v kateri jc nekdo umrl. Lipa je nosila rumene šopke. Ker pa je ta zdaj mrtva, nc odmeva več v njenih vejah: ,Rapucel, razpusti svoje dolge lase — gorje, gorje! — Vetrček, odnosi Kurtu klobuček 1 — Ti majhna kopriva, kaj stojiš tako sama? — Nikdo ne češe z ljubkimi rokami mojih las, da se ne trgajo. Nihče ne pripoveduje med česanjem in nc zna presti, da kar jiicšc vre-tence na nežni nitki. Soba jc prazna! — Na pokopališču pa stoji križ! Poleg tega pa raste rastlinica: ,srčna hol' in še ena, ki 6e zove: ,veselja nikdar več'! In ptiček na križu ponavlja: nikdar več, nikdar več!«
Po ponosnem obrazu, ki so skriva zu knjigo, teče sol/.a za solzo in rame v sivosvileni bluzi drhte.
So ljudje, ki nad drugim vzdihujejo in ki ga trpinčijo. In nikdar ne more človek bili sam. Nikdar, nikdar! Vedno mora komu ugoditi, če ne francoski, pa angleški. — In golovo nc bo nikdar bolje. — Toda ni čisto nemogoče splezati skozi okno! Tam manjka en zapah, česar Babeta še ni opazila. In tako sc pride na lipovo deblo. Mesec obseva 1 i po in ta plaka. Ker lipa tako opojno diši, se lahko zaspi ob ranipi in v spanju pade dol. Ljubi Bog bi radi lega nc bil zelo hud. On vendar ve, kako je vse lo. — Prav prijetno to|ilo je in lipa se leskeče v svojih solzah ter boža človeka s svojim vonjem, dokler se mu ne zapro oči. Mesečina obdaja njeno obleko in ta je iz srebra. Na svojem vratu ima okras visečih kapljic. Iz njenh las visi bela megla. In kako pogleda človeka! — Stroga je in ve vse. Ona pozna: srčno bol, osainelost in nikdar več! Človek je najbolj zadovoljen, kadar je najbolj žalosten. Lipa jc tu, dokler ne zaspim.«
Dušica odide, loda kmalu se zopet vrne ler reče Harru:
"Gospa ni sama, zalo je nisem pozvala.«
Harro brž spravi svoje stvari, zakrije započeto sliko ter prepove otroku dvigniti zagrinjalo. Kar vstopi gospa Hardenstein s sijajem v očeh, rekoč:
»čemu ne pridete, Harro, v mojo dvorano stebrov, ako sle že končali?«
»Nisem hotel motiti, gospa, saj niste bili sami!«
»O, bila sem popolnoma sama!«
Harro pogleda dušico tako prodirno, dn ta temno zardi. Nato odhili domov ter se poslovi od otroka le z resnim pogledom. Ta pa krikne 6 svojim najvišjim glasom: »Dal si mi častno besedo, da tega nikdar ne porečeš!«
»Ali sem kaj rekel, majhna gospodična? Mislili pa vendar smem, kar hočem!«
»Ljubi llarro, pridite danes sem, četudi šele proti večeru! Včeraj ste povzročili nesrečo.« Tako mu piše gospa Hardenstein naslednjega julra.
Harro pride v Brauneck že ob mraku, toda dušica mu ne priteče naproti. Sprejme ga gospa Hardenstein, ki je vsa zardela vobraz, z besedami:
»Lahko takoj pospravim svoje stvari, Harro! Pri tem olroku si ne vem več pomagati! Niti dotaknila se ni jedil in ni je do lega pripraviti ne z dobrimi ne s strogimi besedami, .le ta otrok trmasti V svojem življenju še nisem videla tako trdovratne oseliire. Zagrozila sem ji, da odidem. Poleni pa pride Miss Whart, mi je odgovorila, kot bi ji bila ena ljuba kot druga. In jaz sem si že domišljevala ...«
llarro odhiti mimo gospe Hardensteinove. Dušica sedi na svojem stolu, drži Snegulčico v naročju in se ne gane. Sivobledo revico ogovori llarro:
»Dušica, čemu žalostiš gospo Hardenstein?«
»Saj sem tudi jaz žalostna!«
»To vidim. In dozdevno lako hudo žalostna, da ne moreš niti pozdraviti svojega prijatelja. Mar naj zopet odidem?«
»Lahko, saj vendar vse nič ne pomagal «
»Ali naj zares?... Mar veš, čc šc sploh kdaj pridem?«
Zdaj dušica vstane in udari z nožico. »Jaz nočem več ubogati! Storila bom, kar sama hočem! Tepsti me ne smete! «
»Dušica, čemu naju žališ? — Gospo Hardenstein, ki ti je izkazala samo ljubezen — in mene?«
»Mene so žalili!«
»Kdo je to storil?«
»Ti! — Ti si me pogledal in obenem mislil: glej jo, zlagala se je !<
»Ako želiš, da s teboj ravnam kot s pametno majhno damo, se moraš vendar primerno obnašati 1 Poslal se in te bil h gospe Hardenstein, ki je bila sama in ti si 6e vrnila ter rekla, da je nekdo pri njej!«
Medtem pritegne gospa Hardenstein otroka k 6ebi, ki se pa močno upira.
»Dušica!« jo ogovori prvič prav nežno in ljubeznivo. »Kdo pa bi naj bil pri meni?«
Kar prešine nekaj otroški obraz. Iznenada objame dobro gospo Hardenstein ter ji nekaj prišej> ne. Harro pa zre skozi okno. Ko sc zopet ozre jio olroku. 6edi la na kolenih gospe Hardenstein, ki poljublja s solznimi očmi otroške zlate kodre in bledo ročico dušice. Potem vstane ter si obriše oči. »Harro, princesa je zopet pridna in bo zdaj popila mleko. Nato pa gre v posteljico. Pojdite medtem v mojo sobo, Harro! Jaz pridem kmalu za vami!«
Ifarro odide ter se izprehaja med stebri, ki so že bili izgubili svoje smešne hlačice. — Ta raz-liolovljeni strop vzbuja posebno njegovo zanimanje. Plakajoči angeli, peščena ura, veliki venci! — Okrogel angelček z dolgimi kodri se obujmo joka in ima celo žepni robec! —
»To je objokana družba tu gori! — V tem starem zidovju se je prelivalo vse preveč solz in nekaj jih je pač obviselo tudi na stenah Navsezadnje je res dobro, ako staro zidovje ne stoji predolgo! —« Tako razmišlja Harro, kar se prikaže C06pa Hardenstein ter ca nagovori:
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeC
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič
Sv

Lepe prosvetne svečanosti v Tržiču
Tržič, 21. junija.
Kar trojni jubilej smo praznovali, zato s po-trojeno slovesnostjo. Naravnost hoteli smo dati poudarka in priznanja svojemu katoliškemu delu. Prepričani smo, da nam je bito to v spodbudo, čeprav je bilo morda komu v boleč udarec. Saj je bila nedelja velika manifestacija katoliške prosvete, slovenstva in obenem izraz, da je ves Tržič v ogromni večini z nami. Brez poziva so vihrale raz vse hiše zastave; seveda par izjem je bilo, pa te so morale biti.
Uvod je bila slavnostna akademija v soboto zvečer. Najbolj je vžgala zborna deklamacija mladcev, ki jo je nalašč za to priredil pesnik Joža .Vovk. Zapeli so zahvalno pesem Vsemogočnemu,
»Našega doma«, ki je bil krasno razsvetljen in z ugibanjem o vremenu so odhajali domov. Požrtvovalni člani, zlasti mlajši, so pa še napravili načrt, kako oskrbijo vse za prireditve drugega dne v primeru lepega ali grdega vremena.
Nedeljsko budnico je napravila godba v največjem dežju, ki je grozil tudi še neposredno pred sprevodom. Jutranji dež je zadržal mnoge naše prijatelje doma in zlasti Jeseničani so vpraševali kar telefonično in ponovno, če nam je v Tržiču nebo kaj bolj naklonjeno. Veseli smo bili njihove pripravljenosti in zlasti pri sprevodu smo pogrešali potem njihove godbe in krojev. Ravno pred prihodom vlaka je nehalo deževati in razvil se je od kolodvora do župnijske cerkve veličasten
Misijonski kongres v Grobljah. Sprejem nadškofov dr. Jegliča in dr. Ujčiča, ministra
dr. Kreka in bana dr. Natlačena.
Vlom v Marijino cerkev na Dobrovi
Tržiška mladi
Cerkvi, svečenikom in vsem, ki se žrtev na polju katoliške prosvete ne bojijo iz svojih večno mladih src, večno mladih v Kristusu in Cerkvi. Vsak je bil pri pogledu na lepo vrsto mladcev uverjen, da bo taka mladina tudi v bodočnosti s svojimi krepkimi rokami in še bolj krepko voljo kovala bodočnost Tržiču in našemu narodu. Pevski zbor je zapel jako dovršeno pod vodstvom g. Planinška tri pesmi, mladenke so pokazale simbolično, da v okviru društva dviga tudi ženska mladina svoja srca k Bogu, soncu in pravemu delu. Predsednik društva sv. Jožefa g. Anton Ahačič je v krepkem govoru pokazal, kaj pomeni katoliška prosveta z mnogimi svojimi vejami za naše tržiško življenje. Klical nam je v spomin izrazite delavce zadnjih 40 let in upravičeno je poudarjal, da je vsa naša prosveta ostala na pravi poti predvsem zato, ker je bila vedno tesno naslonjena na farno duhovščino. Edinstveno je bilo več kot eno desetletje naše društvo v tem, da je predsednika imenoval kar ljubljanski g. škof iz vrst tržiških gg. kaplanov. Prav to je dalo društvu pravo in solidno podlago. — V prvi vrsti je sedelo sedmero članov, ki so nepretrgano 40 let borci društva. Po predsednikovem govoru so jim dekleta v narodnih nošah pripenjala lepe svetinje na prša, eno so pa ohranile, da so jo pripele drugi dan pri prihodu ustanovitelju društva g. stolnemu pro-štu Ignacija Nadrahn. V imenu fantovske organizacije, ki je bila ustanovljena pred 30 leti v Tržiču, je lepo govoril g. Hladnik Franc, ki je nastopil v novem kroju »Planine«. Ker je slavila tudi godba svojo desetletnico, se je tudi ta pojavila naenkrat na odru in poklonila je svojemu vrlemu kapelniku lepo sliko za desetletno negovanje. Imenovala je tudi tri častne člane, ki so: ustanovitelj godbe g. dekan Skerbee, velik prijatelj in opornik godbe — bivši tržiški kaplan Zakrajšek in devetletni pokrovitelj godbe g. župnik Vovk. Za lepe diplome in nepričakovano presenečenje se je zahvalil v imenu vseh treh g. župnik Vovk. Lepo akademijo je zaključil pomembni oddelek Finžgarjeve igre »Naša kri«, kjer so s klenimi besedami podane najlepše misli o našem -^»rodu. Številni obiskovalci so še postajali okrog
t v sprevodu
sprevod, ki je pokazal predvsem moč katoliške organizacije v Tržiču samem in njegovem okolišu. Konjeniki, kolesarji, številne narodne noše, zastave, nepregledna vrsta mladine v krojih, zraven društveniki; vse to je tvorilo sprevod, ki je segal točno od pošte do župnijske cerkve. Tako je poročal zanesljiv človek, ki je z griča pregledoval naše vrste. Na trgu in po ulicah je bilo še poleg tega vse polno ljudi, ki so se sprevodu pridružili. Vsak je korakal z zavestjo: Tu smo in nihče nas ne premakne 1
Sveto mašo je daroval ustanovitelj g. prošt Nadrah, ki je imel tudi jako pomemben cerkveni govor. Naslikal nam je potrebo društva pred 40 leti in poudaril je, da je tudi za današnji čas za verski in moralni polet Tržiča društvo potrebno. Po sv. maši so pevci zapeli žalostinko v spomin umrlim članom in duhovščina je opravila cerkvene obredne molitve.
Na župnijskem dvorišču se je potem vršilo prosvetno zborovanje, katerega se je udeležil tudi pokrovitelj vse proslave g. ban dr. M. Natlačen. Pomemben je bil jedrnati govor predsednika Prosvetne zveze dr. F. Lukmana o socialnih nalogah katoliške prosvete in užgal je govor bivšega predsednika našega društva g. upravitelja Vidra, ki je podčrtaval naloge društvenikov za slovenstvo.
Za popoldanske prireditve so društveniki imeli lepo pripravljen prostor »Za Virjem«. Namočena tla in grozeči oblaki so pa podžgali mladino, da je v par urah popolnoma uredila prostor v veliki dvorani hiše, kjer bo nov občinski dom. Ta dvorana je biia svoje čase delavnica čevljarske tovarne in po velikosti ne zaostaja za ljubljansko v Unionu. Pa je bilo treba porabiti še druge prostore, toliko prijateljev je imela ta dan katoliška misel, v Tržiču. Izostalo je sicer marsikaj, kar bi bilo pri prireditvi na prostem, a skupnost naših vrst je bila tudi tu lepo poudarjena.
Vse slovesnosti so minile lepo, le bogata prosvetna razstava ostane odprta še nekaj dni. Govori pa razstava in klicale so svečanosti društva, fantovskega odseka in godbe: Na pravi poti smo bili in smo v delu za vero, Cerkev, narod in državo!
Na Dobrovi smo v zadnjem času imeli že nekaj vlomov večjega obsega, a tako satansko zlobnega, kakor 6mo ga doživeli v noči od pretekle sobote na nedeljo, pa še nismo imeli. To pot 60 si vlomilci izbrali za predmet svojega brezvestnega početja naše lepo Marijino svetišče in vdrli vanj. Morda jih je gnal pohlep po denarju, kar pa ni tako verjetno, saj mora vsakdo vedeti, da bo v cerkvi dobil le kako krono v puščici. Tudi kelihe, ciborije in monštranco so pustili, čeprav bi lahko vse gladko odnesli. Prav to nam je dokaz, da vlomilcem ni bilo zgolj za denar, marveč so prišli prav s tem namenom, da cerkev opustošijo, da razmečejo posvečene hostije in da tako pokažejo svoj srd prav nad tem, kar je vernim ljudem najbolj sveto.
Brezvestnezži so najprej vrgli 6 tečajev velika 6transka vrata v cerkev, a ker je na notranji 6trani močan zapah, niso mogli v cerkev. Spravili so se potem s krampi nad zakristijska vrata, ki so močno obita s pločevino. S krampi, ki so jih dobili v mrtvašnici, 60 ukrivili ključavnico in prišli v zakristijo in nato v cerkev. Vse puščice v cerkvi so razdejane, v zakristiji vse razmetano, vršila se je povsod prav natančna preiskava. Denar 60 seveda pobrali, a veliko ga ni bilo, morda samo nekaj dinarjev.
Ko je cerkovnik prišel na vsezgodaj v cerkev, je 7, grozo opazil, da je vse razmetano in odprto. Tudi tabernakelj je bil do kraja odprt in svete posode po oltarju. Svete ho6tije so bile razmetane
po oltarju. [X) oltarnih stopnicah in po vsej cerkvi. Nekaj jih je bilo dobesedno steptanih in pomečka-nih. Tudi jih je veliko manjkalo, iz česar bi so dalo sklepati, da so jih vlomilci bogoekrunsko zaužili ali jih vzeli s seboj. Nobene svete posode ni manjkalo, kar nam je dokaz, da niso prišli samo zaradi plena, ampak prav zato, da cerkev oskrunijo. Ko so ljudje prišli ob šestih k prvi sveti maši, so se zgražali in vlom je po vsej fari vzbudil silno ogorčenje, saj kaj takega pri nas nismo še doživeli.
Pred nedavnim je bil podoben vlom v sosednjih Kosezah. Tudi iz drugih krajev poročajo zdaj pa zdaj, da je bilo vlomljeno v kako cerkev. \'6o to je najbrž delo enih in istih ljudi in morebiti so prav isti ljudje vlomili v našo občinsko pisarno in tudi drugod po ljubljanski okolici, kjer se vlomi v zadnjem času silno množe. Oblast bo morala napeti vse sile, da se ta zločinska tolpa na vsak način izsledi, da bomo lahko mirno živeli. Spet pa nam da to misliti, da so ti vlomi, posebno v cerkve, preračunani in naročeni od ljudi, ki hočejo uničili vse, kar je svetega, kar je božjega, kar je v zvezi s Cerkvijo. To so tisti agitatorji, ne politiki, ki računajo pri tem ogabnem delu na svoj dobiček. Zadnji cerkveni vlomi imajo brez dvoma tudi zvezo 6 tistimi, ki podirajo evharistične križe, kolikor niso to samo osebe, ki delajo le v lastnem okolišu.
Kdo so bili vlomilci, seveda ne moremo šo vedeti, ker so jo odkurili v noč. Upamo pa, da jih bo oblast po tolikih vlomih vendarle enkrat izsledila.
Sv. Ahacij — spomin zmage pri Sisku
Dragoceni plašč iz Ilasanovega plašča pa je izginil dne 22. junija 1893, ko so avstrijski častniki grofje in baroni slavili tristoletnico slavne bitke pri Sisku. Oficirji so napojili straže in ponoči je plašč izginil iz zakristije. O. Anton Pritekelj, ki jc dosedaj vsako leto vodil izletnike na Turjak na dan sv. Ahacija, pravi, da mu je to pripovedoval že njegov stari oče, rojen Turjačan.
Cerkvica sv. Ahacija.
Nad tristo let imamo Slovenci lep običaj, da se na god sv. Ahacija primerno spominjamo slavne zmage nad Turki. S to zmago pri Sisku je bila končno odvrnjena turška nevarnost od slovenskih krajev. Glavno zaslugo za to zmago nad tedaj strahotnim turškim orožjem pa imajo slovenski fantje in možje, ki so bili tedaj v veliki večini med krščansko armado. Ta slavna zmaga, pomembna za vse slovenski in južnoslovanski svet, je bila na god sv. Ahacija, dne 22. junija 1. 1593 ob 7 zjutraj, ko so se Turki spustili v beg. V spomin na to slavno zmago so se Slovenci zbirali sleherno leto na dan sv. Ahacija ter so slovesno praznovali obletnice tega dne. V zadnjih letih so ljudje sicer to šego precej opustili, vendar pa še obiskujejo cerkvico sv. Ahacija, na istoimenskem hribu v krimskem pogorju. Ta cerkvica je hranila zlato vezani mašni plašč, ki je bil narejen iz razkošnega plašča turškega poveljnika pri Sisku, Hasan paše. Legenda pripoveduje, da so leta 1028,, ko so Turki oblegali Turjaški grad in napadali okolico, navalili tudi v cerkvico na gori, toda na pragu se je konju vdrlo kopito, ki se še sedaj pozna na stopnici praga. Cerkvica ima več zgodovinskih znamenitosti, kakor bandero s sliko sv. Ahacija in sliko bitke pri Sisku, turški grb itd.
Razstava
Lepavac — Magolič — Bregar
Ljubljansko in slovensko kulturno občinstvo ima 6edaj redko priliko, da spozna nenavadnega slikarja, ki sedaj razstavlja v Jakopičevem paviljonu. Je......
jjgfc. jmš	mi. Je to južno-srbski
fpl.,*^	| slikar Metodij Lepa-
WmgLi A	vac- Njegove številne
f sllke so že zaradi tega Mm,	F zanimive, ker kažejo
našemu občinstvu po-&M '	• / polnoma nove motive,
M ifl^Bi! f.t pokrajino Južne Srbije ^mmf^aKKm- is! kakšna ie v resnici in ., . ... ,	pa vse bogastvo barv,
Melodij Lepavac.	kakor jo more nuditi
, „, _ „	folklori6tično in etno-
loško najbolj zanimiva pokrajina naše države. Iz težkih razmer je vzrasfel Metodij Lepavac. Rojen še v času turškega firanstva nad Južno Srbijo, hrani v duši vso narodno tradicijo južno«rbskega ljudstva. Že kot deček je čutil v sebi slast za slikarsko oblikovanje. Prepotoval je vso Evropo in čeprav nima oslovske kože, to se pravi diplome kakšne akademije, vendar je dosegel kot samouk visoko umetniško zmožnost, o čemer se more prepričati sleherni, kdor obišče to razstavo.
Kot kontrast vsej barvni raznoličnosti Lepav-čevih slik po izpolnjujejo razstavo številne slike Srečka Magoliča. Med pestrimi in razgibanimi barvami Južne Srbije vplivajo Magoličeve impresije slovenske pokrajine kar ublažujoče. Razstavlja tudi gdč. Jožica Bregarjeva, ki kaže mnogo talenta in emisla za poezijo narave in ki resnično zasluži, da se v slikarstvu strokovno izpopolni.
Otvoritev razstave je bila v nedeljo dopoldne. Razstavi je profektor div. gen. Tonič, pri otvoritvi so bile navzočne mnoge odlične osebnosti, otvoritveni govor pa je imel načelnik kulturnega oddelka mestne občine dr. Rudolf Mole. Razstavo je že do sedaj obiskalo mnogo občinstva.
Misijoski kongres v Grobljah: Tisoči in tisoči vernega ljudstva prisostvujejo sv. maši, ki jo je na prostem daroval previv. g. nadškof dr. Anton Bonavcntura Jeglič. Pred sv mašo
je pridigoval prevzv. g. nadškof dr. Ujčič.
Zadnje vesli iz Pariza:
Chautemps še ni uspel
Pari/. 21. junija, c. Izvršilni odbor socialistične stranke sc je proti večeru sestal in sprejel resolucijo. v kateri pravi, da bo stranka podpirala vsako vlado, ki bo vlada ljudske fronte. Torej bo stranka podprla tudi Camiilea Chautempsa. če bo sestavil tako vlado. Vendar pa bo ostal izvršilni odbor stranke zbran vse dotlej, dokler ne bo Chautemps sestavil vlade, kar se bo verjetno zgodilo šele jutri okoli poldneva.
Chautemps novinarjem
Pariz, 21. junija, c. Proti večeru je Camillc Chautemps odšel iz zunanjega ministrstva v Eli-zejsko palačo, da bi predsedniku republike Lebru-nu sporočil, ali sprejme mandat ali ne. Pri Lebrunu
je ostal le malo časa in ko jc zapuščal palačo, jc podal ■ časnikarjem to-le izjavo:
->Ob koncu tega trudapolnega dne vam lahko povem te-le zaključke: Računam na vlado, ki bi delala sporazumno z obema zbornicama, to je z republikansko večino v parlamentu in z večino v senatu. V teku popoldneva sem se razgovarjal s Sarrautom, Paul - Boiicourjem, Yvonom Delbosom, Champincbijem, Duclosotn in Gitonoin in vsi so mi nasvetovali, naj nadaljujem s svojim delom in sestavim novo vlado. Toda šele jutri zjutraj bom lahko predsedniku republike sporočil, če jiočem ohraniti mandat ali ne. Sedaj pa mi pustite, da odidem za nekaj ur počivat, saj veste, da smo preteklo noč vsi bdeli.«
Drobne novice
Torek.
Noi., škof.
mim
Koledar
. junija: Ahucij, mučcncc; Pavlin
Novi grobovi
-j- V Sevnici je po dolgi in mučni bolezni dotrpela splošno znana in priljubljena gospa Oenovela Nlatner. Pogreb bo danes ob pol petih
popoldne iz. hiše žalosti. — Naj ji sveti večna luč! Žalujočim našo iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Spremembe v Slovenski frančiškanski pro-vinciji ob priliki kapitlia, ki so jc vršil dne 10. jun. t. 1. v Ljubljani. Ljubljana: dr. p. Gracijan lloric, provincijal, j>. Karol Dijak, magister klerikov in definitor, p. Orlilo Ilajnšek, urednik Cvetja z vrtov sv. Frančiška in samostanski vikarij, p. Ananija Vračko, dr. p. Stanislav Marija Aljančič. — Novo-inosto: p. Ludvik Dovč, katehet meščanske in go-s|>odiiijske šolo v Šmihelu in gvardijan, p. Albert 1'irc. — Kamnik: p. Salezij Glavnik, magister novincev in samostanski vikarij, p. Anastazij Bajuk, katehet. — Marija Nazaret: p. Einilijan Dovgan. gvardijan. — Brežice: p. Konstantin Urankar, katehet. — Maribor: p. Gabrijel Planinšek, gvardijan, j). Rupert Suhač, vikarij, p. Tarzicij ToS, kaplan, p. Baldomir VVeingerl, katehet. — Sv. Trojica v Slov. goricah: p. Maksimilijan Brelili. — Brezje: dr. p. Iladrijan Kokolj, gvardijan, p. Oton Kocjan, p. Otmar V ost nor. — Vič: p. Benjamin Tomšič, kaplan in katehet. — Novaštifta: p. Ambrož Remic. predstojnik. — Šiška: p. Melod Valjavec, predstojnik, p. Kalist Langerholc, kaplan iu katehet. — Sv. Krištof v Ljubljani: p. Jožef Aljančič. kaplan.
= Sedemdesetletnico svojega rojstva je praznoval te d tn g Alojzij Trtnik, uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v pok. Bil je tovariš ranjkega Mihe Moškerca in je ves čas svojega življenja stal v vrstah naših somišljenikov. Bog ga živi še mnogo let!
Na državnem konzervatorija v Ljubljani je opravila absolutorijski izpit iz klavirske stroko gdč. Roegcr Rya. Čestitamo!
Šofsba naznanila
—	Internat Hallerstein, pošta Stari trg pri Rakeku sprejme učenke od 15. leta navzgor. Pouk v nemščini, angleščini, francoščini, slovnica, literatura, zemljepis, zgodovina, dalje klavir in gospodinjstvo. Začetek 1 oktobra, konec 28. junija. Prospekt in natančnejša pojasnila daje gornji naslov.
Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. GOSpO-
dinje. zatilevaile naš domaČi proizvod.
—	»Straža v viharju« — španska številka. —
Koncem tega tedna izide španska številka »Straž.e v viharju« na 8 straneh. Opozarjamo vse nenaroč-nike, naj takoj po dopisnici sporoče, koliko izvodov žele, da jim bo uprava mogla postreči, preden bo naklada pošla. Oris španske tragedije ne bo obstal samo pri razglabljanju o zunanjih vzrokih, temveč bo problem prikazan tudi z vidika programske opredelitve obeh sodobnih Španij. Celotna slika pa bo podana z visokega svetovnonazornega vidika in posneta iz samih resnih virov. Naročila sprejema: »Straža v viharju«. Ljubljana, Miklošičeva 5. — Posamezna številka stane 2 din.
—	Misijonska razstava v Grobljah bo odprta še do praznika sv. Petra in Pavla 29. junija. Razstava je zanimiva za vsakogar. Do zdaj si jo ,jo ogledalo več kot 10.C00 ljudi. Šolskih otrok je bilo na razstavi okrog GOOO pod vodstvom svojih učiteljev. Ta tedon je namenjena razstava posobno odraslim. Tudi misijonski film bo še naprej na razpolago. V soboto 26. junija bo ob pol 9. zvečer ponovitev igre na prostem »Naša apostola* pri čarobni luči reflektorjev. Igra je doživela ob misijonskem kongresu izreden uspeh. V nedeljo 21. junija popoldne jo .je gledalo okrog 8000 gledalcev. Vstopnina za igro je za stojišče 3 Din, za sedež 5 Din, za razstavo 2 Din, za otroke in dijake 1 Din.
—	Prosvetni tabor v Litiji v nedeljo je prav lepo uspel. Udeležilo se ga je okrog 3000 ljudi. Podrobnejše poročilo objavimo jutri.
—	Zrelostni izpit so opravili na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani: Baš Uroš, Buh Franc, Cocron Friderik (oproščen ustnega izpita), Čibcj Vincenc, Čufer Karel, Detter Ekhard, Devetak Miroslav, Faj-diga Milan (oproščen ustnega izpita), Ferdin Ivan, Frumen Ernest, Haszlakievvicz Valdemar, Jeglič Protazij, Kaiser Franc, Klun Otmar. Kos Marjan, Leitgeb Vladimir, Lobnikar Albin, Mišič Mihael, Nadrag Janez, Novak Janko (oproščen ustnega izpita), Rabič Marjan, Rus Ernest, Scholz Leopold (oproščen ustnega izpita), Sedlak Dušan, Soban Dušan, Srpan Ivan, Stare Zlatan, Slibar Mirko, Štefan-čič Pavel, Šubič Stojan, Švigelj Anton, Tavčar Danilo, Trost Janez, Vahtar Zdenko, Vilfan Sergij (oproščen ustnega izpita), Weiss Božo, Zalokar Maksimilijan, Zgonc Alojzij, Zver Avgust, Mežnaršič Silvester (privatist), Trček Stanislav (privatist).
Koža se Vam ne lupi, če uporabljate pri solnčenju Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Počitniške štipendije za Francijo bodo prejeli gg. prof. Franc Zwitter na I. drž. gimnaziji'v Ljubljani, prof. Tone Grad v Kočevju, profesorica ga. Kovač v Novem mestu, urednik Ruda
Jurčec, urednik Božidar Borko, prof. Edvard Kocbek in prof. Jožef Karba ter Janko Kotnik v Mariboru.
Žena ljubi močnega moža
mož normalno ženo brez nervoznih muh in živčnih napadov
Šef zdravega uradnika Zahtevajte s kratko karto prospekte od
uprave Radenskega kopališča Slatina Radenci (pr, Mariboru)
—	Komunizem je nevaren prav za prav le toliko časa, dokler ga podrobneje ne poznamo. Zagrenjeno delavstvo in inteligenčni notranji brodo-lomci se zatekajo k njemu kot k nekaki novi religiji, ker jim je v duši obledelo krščanstvo in ker komunizma — ne poznajo. Pri nas se temu doslej niti prav čudit' nismo mogli, saj nismo imeli na knjižnem trgu niti enega večjega dela, ki bi izčrpno obravnavalo to najvažnejše vprašanje sedanjega reda. To občutno vrzel je sedaj izpolnil znani publicist in referent prosvetnega ministrstva Fran Erjavec s svojim velikim delom »Komunizem in komunistična Rusija«, ki je pravkar izšlo v založbi Jugoslovanske knjigarne in ki obravnava zgodovino komunistično misli, njeno realizacijo v Rusiji in njeno kritiko. Erjavčevo delo jc nedvomno najvažnejši plod naše publicistike v zadnjih letih in bi moralo prodreti v prav vsako slovensko hišo, saj tvori neizčrpen vir izobražencu, delavcu in kmetu za resno razmišljanje.
—Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj
se rabi že davno znana in učinkovita na ravna »Franz-Joseiova« grenka voda Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno do mače sredstvo, kadar gre za to. da se ziu traj očisti prebavni kanal s salinskim sred stvom za odprtje
Ojfl. reg S. br 3047J/35.
—	Opozarjamo cenj. čilatelje na današnji oglas Češkoslovaške, ki opozarja tia svoja številna kopališča in zdravilne vrelce. Preberite ga!
—	Pridige enega leta. J. E. Kalan. O njih piše pisatelj v uvodu: »Te pridige niso bile nikoli govorjene tako, kakor so tukaj pisane.« »Ko sem bival daleč od domovine v nemškem Berlinu, se mi je začelo tožiti. Tu ne morem dragemu domačemu ljudstvu govoriti božje besede. Pa sem se vsedel in začel pisati. Končan pa je bil cel letnik šele v Ljubljani v ječi, kjer tudi nisem mogel pridigati.« Že ta izvor pridig je zanimiv. »Virov,« pa pravi pisatelj, ni rabil nikoli. So torej, četudi zrasle večinoma na tuji zemlji, vendar čisto domače blago. Izbira je velika. Tu so govori za vse nedelje in praznike, dalje za nepremakljive praznike in za posebne prilike, torej za celo cerkveno leto. Knjiga je obširna, nad 300 strani. Cena samo 44 din za broširan, ali 60 din za vezan :zvod. Dobi se v Jugoslovanski knjigarn: v Ljubljani.
—	»Putnik« Ljubljana prireja avtobusne izlete na pariško razstavo po zelo ugodnih cenah. Prvi izlet se bo vršil od 30. VI. do 14. VII. s sedemdnevnim bivanjem v Parizu. Avtobus pelje preko Milana, Nizze in Marseilla ter sc vrača preko Strassburga, Munchna in Salzburga v Ljubljano. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vodslvo v Milanu. Nizzi, Marseillu, Milnchnu in za kolektivni potni list znaša 3095 Din. Informacije v biljclarni-cah »Putnikc-a.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscl grenčicc«.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proli boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sočni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežo6t.
Ljubljana
v torek, dne 22. junija.
GledališCe
Drama: Torek. 22. junija zaprto. — Sreda, 23. junija: Tisočak v telovniku. Hod Sreda. — Četrtek, 24. junija zaprto. — Petek, 25. junija: Tisočak v telovniku. Red Četrlek. — Solioln. 20. junija: Tisočak v telovniku. Red A.
Opera: Torek, 22. junija Ples v maskah. Rod A. — Sreda, 23. junija zaprto. — Četrtek, 24. junija: Car Kalojan. Red Četrtek in red C. — Potek, 25. junija .zaprlo. — Sobota. 26. junija: Prodana nevesta. Izven.
Sestanki
Zdravniška zbornica vabi gg. zdravnike, ki izvršujejo privatno zdravniško prakso v Ljubljani, na sestanek v sredo, dne 28. t. m. ob 20 v uradnih prostorih zbornice, Dalmatinova ulica 10-11 v zadevi organizacije nedeljske dežurne službe.
Dekliški krožek prosvete Ljubljana-mesto ima drevi ob 8 redni sestanek v sobi Gospodarske zveze, Tyrševa cesla. Tovarišice, pridite vsel
Sekcija Združenja p. t. t. zvaničnikov služl-j ii>!jer in dnevničarj"* Dravske banovine v Ljuli-j ljani sklicuje izredni občni zbor Pododbora v Mariboru v nedeljo 27. I. ni. ob 14 v vestibulu I glavno pošlo Maribor 1.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. BakarSič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 iu mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Izgubil se je 2 meseca star pos ilirski ovčar. Najditelj naj ga proti nagradi odda v Svetčevi ul. št. 6. Podrožnik ali v Slovenski banki, Krekov trg 10. Svari sc pred nakupom.
Moška ura se je našla v nedeljo. Dobi se v upravi : Slovenca .
Obiščite slikarsko razstavo
lepavac - Magolič - Bregar
v Jakopičevem paviljonu Odprta od 9 dopoldne do 7 zvečer
1 Visoka obiska pri sv. Družini v Mostah.
V ponedeljek zjutraj je obiskal leseno cerkev sv. Družine v Mostah minister g. dr. Miha Krek, ki si je ogledal vso ureditev, opremo ter tudi novo žup-nišče. Dopoldne pa je prišel obiskat cerkev bel-grajski nadškof g. dr. Ujčič, kaleri je lansko leto v tej cerkvi tudi pridigal. Bil je zelo vesel napredka ter si je ogledal tudi novo cerkveno hišo, ki se je o njeni ureditvi zelo pohvalno izrazil. Oba gospoda sta izrazila svojo veliko naklonjenost prizadevanju moščanskega dušnega pastirja ter sta želela, da bi so kmalu uredilo dušnopastirsko vprašanje v Moslah, kjer se kažejo lako lepi sadovi.
1 Matura na mestni ženski realni gimnaziji. Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani so opravile višji tečajni izpit v junijskem roku naslednje pripravnice: Bregant Jugoslava, Detela Vera, Petticli Vida (oproščena ustnega izpita), Hočevar Draga. Horvat Veronika, Janežič Frančiška, Jerman Majda, Kržif Marija (oproščena ustnega izpita), Mencinger Slava. Paliornik Vida, Pavliček Sonja, Schniidt Ana, Smolo Majda (oproščena ustnega izpita), šušteršič Vera, Vrančič Nevenka in Vuga Nevenka.
I Lichtenthurnov zavod — Osnovna šola. Raz-slava risb in ročnih del 22. in 23. junija od 8 do 12 in popoldne od 14 do 18.
I Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi četrtek 24 .junija 1937 izlet v Moravče iu Drtijo. Odhod iz Ljubljane s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob štirih. Avtobus 23 dinarjev.
1 Trgovine bodo v ponedeljek na Vidovdan ves dan zaprle, odprle bodo le Irgovine s špecori jskhn blagom in živili, ki pa morajo v času službe božje od 10. do 11. imeli zaprlo. Na praznik sv. Petra in Pavla dno 29. 1. ni. morajo bili trgovine zaprte. Združenje trgovcev.
I Davica. Z ozirom na notico, ki smo jo pred kratkim objavili o epidemiji davice, sporoča mestni fizikat, da je bilo v zadnjih šestih tednih v Ljubljani le 14 lažjih primerov davice. Vsi ostali bolniki so iz ljubljansko okolice in drugih krajev.
1 Sodne počitnicc. Od 1. julija do 15. avgusta bodo trajale sodne počitnice, med katerimi bo delo po sodnih oddelkih, tako zlasti civilnih, omejeno in skrajšano. Reševale se bodo najnujnejše civilno-pravdne zadeve tako na okrajnem kakor tudi na okrožnem sodišču. Kazenski senat na okrožnem sodišču bo tedensko redno Zasedal.
I Kdor je v nedeljo zvečer pomotoma vzel aktovko nekega duhovnika se prosi, naj vrne vsaj brevir na uredništvo »Slovenca«.
1 Posestne spremembe. Ga. Karla Kančeva, so- , proga zdravnika in ga Mara Štrekljeva, zasebnica, obe stanuioči na Tržaški cesti, sta kupili od posestnika Frana Zanoškarja 3 parcele v gradiškem predmestju za 140.000 din Parcele merijo 997 m2. Rajko Turk, posestnik in prevoznik je prodal del parcele, ležeče ob Cesti dveh cesarjev, Ivanu Golobu za 1090 din. Marija Jurmanova in zdravnik dr. Ernest Hammerschmidt sta prodala Frančiški Pu-covi, zasebnici v Tacnu. pare. št. 350-6 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 612 m'-' za 19.584 din. Poštni poduradnik Anton Dermaša je prodal trafikantu Vinku Resniku hišo št. 9 v Mostah, Ribniška ulica, za 89.0C0 din. V zemljiški knjigi je bil šele te dni izvršen prenos lastninske pravice na go. Elo Pre-logovo, soprogo veletrgovca, ki je že lani decembra J kupila od gostilničarja in posestnika Frana Šušter-šiča parcelo št. 18 k. o. Dravlje v izmeri 3146 m® za 70.000 din,
I Sirotica Metku. Žaloslno slavo si je pridobil ■Slovenski Narod«, ki na dolgo in široko opisuje 10 letno deklico, kako zelo jo pokvarjena. »Narod* naj gre kljub svoji starosti šc enkral v kakšen pedagoški tečaj, aii pa naj pobara na psihološki stolici ljubljanske univerze, kako in kaj je z lažnjivosljo nadarjenih, toda zanemarjenih otrok. Mi pa smo priobčili lo lo, kar nam jo dala nn razpolago policija. Brezmejna surovost je, za vse življenje osramotiti v časopisu 10 letnega otroku kot moralno izgubljenko in polcvarjenko! Mala Metka se bo nemara še poboljšala, »Slovenski Narod: pa najbrže nikoli več!
1 Smrten skok s Karloviikega mostu. Včeraj malo pred 12, se je na Karlovškem mostu pojavil srednje star moški, oblečen v cajgasto obleko. Povzpel se jo na ograjo mostu ter brez pomisleka pognal v Grubarjev prekop, ki je sedaj poln kalno vodo. To dejanje so videli ie nekateri otroci in redki pasanti. Samomor je moški napravil v trenutku, tako da ga stražnik, ki je takoj pritekel, ni mogel več preprečiti. Moški je za nekaj minut izginil v kalni vodi, nalo pa se je zopel pojavil na površju ter ga je voda nesla navzdol Pri poljanskem mostu" čez Gruberjev prekop so ljudje potegnili truplo iz vode. Mož. pa je bil žc mrtev. Policijska komisija, ki jo prišlo na 'ice mesta, ni mogla ugotoviti identitete, ker je našla pri možu lo listek, na katerem je bilo napisano ime Čeme Truplo je prepeljano v mrtvašnico. Vzrok samomora ni znan.
Kongres
poštnih uradnikov
Ljubljana, 21. junija.
V	nedeljo se je pričel kongres Združenja poštnih in telegrafskih uradnikov Jugoslavije v Ljub-ijani. Kongresa se je udeležilo tudi okoli 30 delegatov iz Bolgarije, ki 60 bili v soboto svečano sprejeti. V Ljubljano je prišlo vse polno poštnih uradnikov. O pričetku kongresa je že izčrpno poročal »Pond. Slovenec«. Na kongresu je zastopanih okoli 3900 članov po 39 delegatih z glasovalno pravico.
V	nedeljo je kongres trajal dopoldne in vse popoldne do 7 zvečer. Nedeljo 6anio je zavzel ofi-cijelni del. kateremu so prisostvovali tudi zastopniki raznih oblasti, in pa debata o razrešnici odborov. Ta debata v nedeljo zvečer ni bila zaključena ter je trajala še danes dopoldne in popoldne. Priglašenih je bilo namreč okoli 35 govornikov. Med delegati je zelo močna skupina opozicije proti sedanji upravi Združenja in jo vodijo v glavnem Belgrajčani. Odločila pa bo za ali proti sedanji upravi skupina šestih slovenskih delegatov.
V	debati 60 za javnost zanimive nekatere ugotovitve, ki se nanašajo na položaj poštnih uradnikov in sploh vsega poštnega osebja v Jugoslaviji. Poštno uslužbenstvo je gmotno v zelo 6labent sja-nju, zlasti v primeri z uslužbenstvom drugih 6trok, ki je boljše plačano. Slabe so tudi delovne razmere, zlasti pa je preveč delovnih zahtev, ker primanjkuje osebja. Najbolj prizadeta je Slovenija; medtem ko imajo druge pokrajine vsaj majhen prirastek, je pri nas število osebja nazadovalo za kakšnih 150 ljudi. Množe 6e bolezni med osebjem, čemur so tudi vzrok slabe poštne zgradbe. Nujno potrebna so nova poštna poslopja, med temi kot ena najbolj važnih moderna kolodvorska pošta v Ljubljani.
Na čast bolgarskim gostom je bil snoči okoli 8 prirejen častili lovariški večer v hotelu »Metropol«, ki je potekel v zbrani prijateljski harmoniji.
Danes dopoldne so Bolgari v spremstvu nekaterih naših poštarjev poleteli na Bled. Odpeljali so se do postaje Dobrave, od koder so šli pes skozi Vintgar na Bled. Kosili so v Park-hotelu na Bledu, nato pa so si ogledali ves Bled ter se vozili s čolni po jezeru. Bolgari so bili s tem izletom izredno zadovoljni. Zvečer so se vrnili v Ljubljano.
V	toiek zjutraj pride na kongres najbrže sam g. minister za pošto in telegraf dr. Kaludjerčič, če bi bil on zadržan, pa pride njegov pomočnik gosp. dr. Rataiec.	't
Vedno feoe slike z
^m^UirnOfr
»
FrankSurter Zeitung"
, ■Jt-nSvihc
o gostovanju nase opere v Trstu
MUnchen. 21. junija. TO. »Frankfurter Zeitung« objavlja zelo zanimivo notico o gostovanju ljubljanske opere v Trstu in na Reki, List dobesedno piše:
»Slovensko prebivalstvo Julijske Benečije, ki sc raztaga iz daljnega zaledja prav v tržaška predmestja, se je moralo zadnja leta vedno hujše boriti za obstoj svojega maternega jezika, ki je bil pregnan iz šol in so ga vedno bolj in bolj izpodrivali tudi že pri božji službi. Italijansko-jugoslovanski sporazum pa je prinesel olajšave in italijanske oblasti so dovolile ljubljanski operi, da je gostovala v Trstu. To gostovanje, pri katerem so igrali »Prodano nevesto« v slovenskem jeziku, se je razvilo v ganljivo manifestacijo italijansko - jugoslovanske sprave. V prisotnosti zastopnikov oblasti in fašistične stranke je orkester opere zaigral obe narodni himni. Udeleženci, ki so bili po veliki večini Slovenci, so to sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Videti jc bilo Slovence in Slovenke, ki jih je ta prizor do solz ganil — saj je minilo že 20 let, odkar so zadnjič slišali ljubljanske slovenske pevce. Ljudje so na glas zajokali, ko je orkester zaigral jugoslovansko narodno himno in ko so njeni zvoki utihnili, je šlo po dvorani še vedno glasno ihtenje. Prisotni Italijani so presunjeni opazovali ta val globokih čuvstev. Predstavi so prisostvovali tudi inozemski konzuli, med njimi tudi konzuli tistih dežel, ki jugoslovansko-italijanska sprava še danes politično ni po godu. Ti inozemci so se prav gotovo na tihem vprašali, če sporazum med dvema sosedama, ki narodni skupini, ki šteje več kot pol milijona ljudi, vrača pravico do uporabe svojega maternega jezika, ni več vreden in bolj koristen za evropski mir, kot pa nekatere tako imenovane zveze, na katere se obešajo vojaški pakti. Mnogoka-terim državnikom bi privoščili, da bi prisostvovali tržaškemu gostovanju ljubljanske slovenske opere.«
Železniška nesreča
na Madjarskem
Budimpešta, 21. jun. AA. Madjarski poročevalski urad javlja: Biianca trčenja lokalnih vlakov ki se jo pripetila snoči ob 22: 1 mrtev, 48 pa ranjenih, med njimi 12 nevarno. Katastrofa je vzrok nepazljivosti vlakovodjo, ker ni pazil na rdečo svetilke na koncu vlaka pred njim in ni zavrl. Zaradi trčenja sta se popolnoma zdrobila oba poslednja vagona. Takoj so organizirali reševanje v svitu plamenic in priklicali reševalno vozove in hitro pomoč iz Budimpešte. Tako so z veliko požrtvovalnostjo rešili ranjence izpod razbitin. — Vlakovodjo so aretirali.
Iz Moskve v Kalifornijo
Z letalom čez severni tečaj
Ncwyork, 21. junija. AA. (Havas). Posebni dopisnik lista »Daily Mirrer brzojavlja iz. Vancouvra, da so bili ruski letalci pri pristanku zelo izmučeni. Pilot Beljakov je izjavil, da je Ckalov pilotiral ves čas poleta in da je polet uradno trajal 63 ur in 19 minut. Pripoipnil je še. da so leteli še precej daleč južno od Vancouvra in da so preletel mesto Eugene-Cily (Oregun), toda zaradi goste moglo so so morali spet vrniti. Dalje je Beljakov povedal, da so zašli v ledeno nevihto« točo nad olokom princa Pntricka.
Leteli so kakšnih 30 km južnovzhodno od tečaja, kjer je vladala skrajno nizka temperatura.
Pilot Ckalov je izjavil, da je imelo letalo zadosti bencina do Oakianda, vendar so pa, ko eo premagali nevihto in mraz, sklenili, da ne pojdejo več dalje v meglo.
Kontrolne instrumente so poslali v Washing-ton in tako letalci no hndo poprej izvedeli, ali so dosegli nov svetovni rekord polela v daljavo ali ne, dokler no ho National Aeronautio Associntion lo instrumente pregledala.