larhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri de.Ha Libertk (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna štev. lir 35.—
NAROČNINA: t ra meseč n a lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 404
TRST, ČETRTEK 14. JUNIJA 1962, GORICA
LET. XI.
OB PRIPRAVAH ZA USTANOVITEV DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
POSEBNI STATUT NE MORE PREZRETI MANJŠINE
V Rimu se nadaljujejo dela za sestavo enotnega besedila osnutka deželnega statuta -Naša javnost pričafeuie, da bodo na pristojnih mestih upoštevali zahteve narodne manjšine
Medtem ko pišemo, ožji odbor, kateremu je parlamentarna komisija za ustavna vprašanja zaupala nalogo, naj pripravi enotno besedilo osnutka posebnega statuta bodoče dežele Furlanije-Julijske krajine, še ni zaključil svojega dela. To se je namreč zavleklo dalj časa, kot so predvidevali. Zato bo omenjena komisija predloženi osnutek pričela proučevati jutri, poslanska zbornica pa bo o njem začela razpravljati v torek, 19. t. m.
Kot poroča tržaški dnevni tisk, je ožji odbor do srede proučil kakih 50 členov osnutka posebnega statuta, ki so ga poslanski zbornici predložili furlanski demokn-stjanski poslanci in ki 'služi kot osnova za razpravo. Doslej pa še niso rešili glavnih in najbolj kočljivih vprašanj, med katere spada tudi problem naše narodne manjšine
DEJANSKO STANJE
Ni treba posebej poudarjati, da naša javnost te dni z živim zanimanjem spremlja potek razprav v Rimu, saj se namreč zave da, kako se zakonodajnima organoma prav sedaj nudi najlepša priložnost, da končno izvedeta 6. člen ustave, ki jima nalaga dolžnost, da s posebnimi zakoni zaščitita tudi slovensko manjšino.
Da položaj slovenske manjšine v Italiji še ni zadovoljivo rešen in urejen, je bilo vladi in drugim državnim organom pojasnjeno v številnih spomenicah, če izvzamemo zakon o pravni ureditvi manjšinskega šolstva, ki pa ne velja za Slovence v videmski pokrajini in ki je vrh tega iz naravnost nerazumljivih vzrokov še vedno ostal mrtva Črka, nista parlament in vlada doslej izdala niti enega zakona za zaščito slovenskih narodnih pravic.
To je treba zlasti zato pribiti, ker se prav te dni tudi od najodgovornejših tržaških vladnih krogov ponovno sliši, da sta narodnostni značaj naše manjšine in njen razvoj Že sedaj trdno zaščitena in zajamčena. Iz tega bi torej izhajalo, da so posebni zakoni, ki jih omenja 6. člen ustave, pravzaprav nepotrebni.
KAJ ZAHTEVAMO
Kakšno je dejansko stanje, pa neizpodbitno izhaja tudi iz vloge, ki so jo predstav niki vseh političnih strank in organizacij, v katerih se udejstvujejo Slovenci v Italiji Prejšnji teden naslovili na predsednika se nata in poslanske zbornice ter je bila poslana v vednost vladi.
Iz vloge je jasno razvidno, da so naša °snovna vprašanja še vedno nerešena in da
jih pri sestavljanju tako važnega dokumenta, kot je posebni deželni statut, zato nikakor ni mogoče prezreti.
Slovenci v Italiji danes slej kot prej zahtevamo, naj se nam v statutu zajamči pravica, da bomo lahko uporabljali svoj materin jezik v odnosih z vsemi političnimi, upravnimi in sodnimi oblastvi. Naj se tore) končno razveljavijo tisti sramotni zakoni, ki nam n. pr. celo pod kaznijo prepovedujejo rabo slovenščine na sodiščih.
PREDSTAVNIŠTVO
Da se ta naravna pravica, ki jo v ostalem danes priznavajo vsi omikani ljudje in države, lahko dejansko izvaja, je v vlogi na zakonodajna organa postavljena zahteva, naj se poskrbi, da bo v vseh javnih uradih primerno število uradnikov in nameščencev, ki bodo popolnoma obvladali slovenski jezik. Na ta način bi se hkrati omogočilo, da nekaj pripadnikov manjšine in predvsem nekaj izobražencev dobi službo v rodnih krajih, kar je tudi njihova sveta pravica.
To bi bilo konec koncev v obojestransko korist, kajti jasno je, da bi se marsikatero važno vprašanje že do sedaj moglo laže in pravičnejše rešiti, če bi tudi na višjih birokratskih mestih bili nameščeni pripadni-
ki manjšine, saj ti edini lahko globlje oo-znajo manjšinsko problematiko ter zlasti težnje in hotenje svojega ljudstva. Tukajšnja oblastva pa so se doslej na žalost rav nala po popolnoma drugačnih kriterijih.
Prav tako važna je nadalje zahteva, naj se z zakonom, se pravi v posebnem statutu naši manjšini zajamči primerno predstavništvo v deželnem svetu. To pomeni, da je treba volivna okrožja tako razporediti, oziroma da je treba volivni zakon tako izoblikovati, da bo manjšina lahko izvolila svoje predstavnike v bodočem deželnem svetu.
Ta problem je seveda nekoliko zapleten, a nikakor ni nerešljiv. Zapleten je predvsem zato, ker ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, spada upravno pod tri pokrajine,
v	vsaki izmed njih pa smo Slovenci v manjšini.
V	našem listu smo o tem vprašanju v zadnjem času že večkrat pisali in predlagali, naj se z zakonom, se pravi v posebnem statutu, že vnaprej določi, koliko mest v bodočem deželnem svetu pripada narodni manjšini.
Za ta mesta bi se pri volitvah potegovali ali skupna slovenska lista ali več slovenskih list in bi v tem primeru bili izvoljeni kandidati, ki bi prejeli največje število glasov.
Naše zahteve pojasnjene v Rimu
Vsi doslej predloženi osnutki te možnosti j ne predvidevajo. Kljub temu pa smo še vedno prepričani, da je naš predlog ne samo utemeljen, temveč da je nakazana rešitev tudi najbolj pravična. Kakorkoli pa se bo to vprašanje uredilo, moramo pouda riti, da bo deželna avtonomija za našo manjšino prava pravcata burka, če v de želnem svetu ne bo nobenega kvalificiranega predstavnika Slovencev v Italiji.
Do dneva, ko pišemo, parlamentarni od bor v Rimu še ni dokončno rešil vprašanja volivnega zakona in volivnih okrožij, tako da danes natančno ne vemo, kakšno je stališče strank, ki imajo pri stvari odločilno besedo.
Med zahtevami, ki jih vsebuje vloga na predsednika senata in poslanske zbornice, je v tretji točki med drugim rečeno, naj se narodni manjšini zagotovi primemo predstavništvo tudi v komisijah in organih deželnega sveta, ki bodo obravnavali gospodarska in kulturna vprašanja, katera zadevajo Slovence.
Tudi ta zahteva je upravičena in je % skladu z modernim pojmovanjem avtono-
mije, saj ta mora ljudstvu omogočiti, da ob spoštovanju splošnih državnih interesov samo odloča o lastni usodi. Kako bi bilo torej sploh mogoče govoriti o kaki avtonomiji, če bi naša narodna skupnost ne imela nobene besede pri obravnavanju problemov, ki samo njo zanimajo?
GRE ZA VIŠJE KORISTI
To so nekatere misli, ki smo jih hoteli poudariti v zvezi z vlogo, katero so podpisali predstavniki naše manjšine. Upamo in pričakujemo, da bodo vlada in stranke, ki pripravljajo posebni statut dežele Furlan'-je-Julijske krajine, naše zahteve upoštevale in s tem odločilno pripomogle ne samo k pravični rešitvi odprtega manjšinskega pro blema ob vzhodni državni meji, temveč tu di k utrditvi miru in prijateljskemu sodelovanju med narodoma, katerima je usojeno, da sta si soseda.
Naj na koncu še omenimo, da so se tt dni mudili v Rimu predstavnika Slov. kul turno gospodarske zveze iz Trsta in zaston nik Slov. dem. zveze in Slov. kat. skupnosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ameriška pomoč Jugoslaviji in Poljski
RADIO TRST A
• NEDELJA, 17. junija, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše:	»Tatinska kavka«, mladinska zgodba (Aleksander Marodič), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... Odmevi tedna v naši deželi; 14.45 Ansambel Tamburica; 16.00 Popoldanski koncert; 17.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 18.30 Obisk v naši diskoteki; 19.15 Nedeljski vestnik; 21.30 Telemann: Kvartet v G-duru za flavto traverso, oboo, violino in kontrabas. Kvartet v G-duru za flavto dolce, oboo, violino in kontrabas; 22.00 Nedelja v športu.
• PONEDELJEK, 18. junija, ob: 18.30 Glasba 18. stoletja — Haydn: Simfonija št. 83 v g-molu; 19.00 Znanost in tehnika — Slavko Andrče: .»Ima naša Zemlja res samo eno Luno?«; 20.30 Mozart: »Figa-rova svatba«, opera v štirih dejanjih. Približno ob 21.15 »Opera, avtor in njegova doba«.
• TOREK, 19. junija, ob: 18.00 Radijska univerza — Giuseppe Montalenti: »Zakaj smo podobni svojim roditeljem« — »Zakaj se rodimo kot moški ali kot ženske«; 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Drame in epopeje našega stoletja — Saša Martelanc: »Kitajski lrago«; 21.30 Koncert sopranistke Ondine Otte, pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli. Na sporedu so Bravničarjevi, Ježevi, Merkujevi, Rožančevi, Bučarjevi in Osterčevi samospevi; 22.00 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Ob 250-letnici rojstva Jeana Jacquesa Rousseauja«.
• SREDA, 20. junija, ob: 18.30 Italijanski operni pevci: »Nicoln Rossi Lemeni«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Klinika za živčne čudeže«, radijska farsa (Josip Tavčar), igrajo člani SG v Trstu; 22.00 Solistični koncerti iz glasbe našega stoletja — Strawinsky: Koncert za klavir in pihalni orkester.
• ČETRTEK, 21. junija, ob: 8.30 Slovenski /'bori; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 14.40 Slovenski narodni motivi v izvedbi orkestra, ki ga vodi Alberto Casamassima; 15.30 »Dervišev dar«, dramatizirana zgodba (Niko Kuret), igrajo člani RO;
16.30 Respighi: »Mariia egipčanska«, koncertni triptih v treh epizodah; 18.00 Radijska univerza — Maks Šah: Ekonomska geografija Zah. Evrope: »Švica in Avstrija«; 18.30 Mladi solisti: kitarist Dragotin Lavrenčič; 19.00 Ljudska opravila in opasila — Niko Kuret: »Aj Sveti kruh, aj Rešnja kri«; 20.30 Simfonični koncert rimskega orkestra italijanske Radiotelevizije. Približno oh 21.20 Književnost — Josip Tavčar: »Stelio Mattioli in njegova knjiga II Sosia«. Približno ob 22.00 Umetnost — Marija Kr-žič: »O ponarejanju umetnin«.
• PETEK, 22. junija, ob: 18.30 Skladbe jugoslovanskih avtorjev — Slavenski: Sezonski delavci, Kele-men: Igre, ciklus pesmi; 19.00 Šola in vzgoja: Ivan Artač: »Osnovnošolski pouk po radiu in televiziji«;
20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 21.00 Novele 19. stoletja — Edmondo de A-micis: »Bobnarček«.
• SOBOTA, 23. junija, ob: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke; 15.30 »Hiša ob reki«, igra v treh dejanjih (Anna Bonacci - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija — Nebesa, 32. spev. Prevod A. Gradnik, pripravil B. Tomažič; 18.30 Jazz panorama; 19.00 Sestanek s poslušavkami; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Zbor »Ljubljanski zvon«.
17. junija, nedelja: Presv. Trojica
18. junija, ponedeljek: Efrem Sirski
19. junija, torek: Gervazij in Prot.
20. junija, sreda: Silverij
21. junija, četrtek: Sv. Rešnje Telo
22. junija, petek: Pavlin
23. j unija, sobota: Jožef Cafasso
Prejšnji teden je ameriški senat razpravljal o novem zakonu za pomoč tujini. V razpravo je med drugim prišla tudi pomoč, ki jo ameriška vlada daje, oziroma namerava dati Jugoslaviji in Poljski. S 57 glaso-
vi	proti 21 je senat sklenil, naj se ukine sleherna pomoč »državam s komunistično ali marksistično ureditvijo«. To besedilo je predlagal demokratski senator Lanshe.
Pred glasovanjem so prebrali pismo svetnika predsednika Kennedyja Bundyja, ki pravi, da Amerika v prihodnjem finančnem letu ne bo mogla nuditi Jugoslaviji 10 milijonov dolarjev pomoči, če bo senat sprejel Lauschetov predlog. Senatorji pa pisma niso upoštevali in sklenili, da komunistične države ne smejo prejemati od Amerike niti pomoči v obliki kmetijskih presežkov.
Zakon pa še ni pravomočen, ker ga mora odobriti tudi predstavniški dom. Vse kaže da se bosta vlada in predsednik Kennedv temu sklepu uprla in ga skušala razveljaviti. Po ustavi imata namreč to možnost.
Senatorji, ki so zagovarjali ukinitev pomoči, so o Jugoslaviji zlasti trdili, da v zadnjem času obstajajo znamenja čedalje tesnejšega zbliževanja med Moskvo in Beogradom. Zato bi odpadel glavni vzrok po-
ALI SE BIDAULT POGAJA?
Medtem ko oblastva v Alžiriji pripravljajo, kar je potrebno za ljudsko glasovanje o bodoči usodi dežele, ki bo 1. julija, organizacija OAS nadaljuje s svojim teroristič nim delovanjem. Njeni oddelki požigajo šole, vrtce in druga javna poslopja ter uprizarjajo atentate na Alžirce.
Pred dnevi se je pa razširila vest, da bivši francoski ministrski predsednik in novi politični voditelj OAS-a Georges Bi dault v Ženevi vodi pogajanja s predstav niki alžirske Narodnoosvobodilne fronte ii> da se je baje sestal tudi z bivšim predse.' nikom alžirske začasne vlade Ferhat Aba som. Ta posaianja naj bi bila zadnji poskus, da se preneha morija v Alžiriji in da po ljudskem glasovanju prepreči krvavo obračunavanje med kolonisti in domačini.
Georges Bidault, ki je bil vidna osebnost v povojnem francoskem javnem življenju, je zgubil svoj vpliv in se takorekoč izključil iz političnega dogajanja, odkar je zapustil Ljudsko republikansko gibanje (stranko francoskih katoličanov). Pred meseci je celo zapustil državo in sedaj ni znano, kje se pravzaprav nahaja.
če res vodi pogajanja z Alžirci in če bodo uspela, mu bo to po sodbi opazovavcev s'užilo za ponovno vključitev v francosko javno življenje.
Ustavljen promet
Že dva tedna je ustavljen mali obmejni promet med Štajersko in Koroško. Približ no 22.500 Jugoslovanom je bilo dovoljeno s prepustnico iti čez jugoslovansko-avstriisko mejo štirikrat na mesec in se muditi v koroškem obmejnem pasu po 60 ur. Na povratku so smeli prosto prinesti s seboj blago, ki so ga tam kupili, zlasti tkanine, železarske izdelke in podobno. Zdaj pa je redkim prehajalcem čez mejo dovoljeno nositi čez mejo samo po nekaj cigaret in malenkost živil. Te ukinitve so v zvezi z gospodarskimi omejitvami, ki se uvajajo v Jugoslaviji.
moči, to je utrditev neodvisnosti od sovjetskega tabora.
Zunanji minister Rusk je o sklepu senati, izjavil, da je »zelo ponesrečen«, New York Time pa je o njem med drugim napisal, da to ni »pot, po kateri bi si ZDA pridobil ’ ugled v svetu ali porazile komunizem v kateremkoli kraju«.
Razprava o pomoči tujini se bo v pred stavniškem domu pričela za kakih 10 dni.
0—
FRANCOV A DIKTATURA
Po zadnjih rudarskih stavkah v Asturiji se odpor proti francovemu samodrštvu vedno bolj širi. Proti njemu so dvignili glas tudi zastopniki Cerkve in krščansko socialnega gibanja. Generala Franca je razjaril tudi IV. mednarodni kongres za evropsko gibanje v Monakovem. Udeležili so se ga številni španski politiki iz domovine in v izgnanstvu, ki so razpravljali o demokratizaciji Španije. Vlada je izdala odlok, da ne sme v teku dveh let noben državljan me njati svojega bivališča. Na ta način upa imeti pod nadzorstvom vse opozicionalne politike. Posebno znanim protivnikom vlade so dali na razpolago ali izgon iz države ali konfinacijo na Kanarskih otokih.
Voditelj krščansko demokratske stran ke Gil Robles, ki je bil pred Francovim nastopom vojni minister, se je umaknil ' Pariz. Italijanska demokristjanska vlada mu je brzojavila izraze solidarnosti. Robles je pri odhodu iz domovine izjavil, da je po stala Španija dežela presenečenj.
ŽIDJE IN KONCIL
Kardinal Bea, ki predseduje koncilskemu odboru za združitev kristjanov, je ta teden sprejel na dolg razgovor dr. Nahuma Gold-manna, predsednika svetovnega židovskega kongresa. Obisk je v zvezi z židovskim opazovalcem, ki bo poslan v Rim za časa posvetovanj bližnjega vesoljnega cerkvenega zbora. Odposlancc dr. Ward sicer ne bo uradni opazovalec, kot zastopniki pravoslavcev in protestantov, vendar bo v stalni zvezi s posebnimi cerkvenimi osebnostmi Vse to dokazuje, da tudi nekrščanske Cer-kve pripisujejo izredno važnost bodočemu koncilu.
KULTURNE IZMENJAVE
Vodja največjega italijanskega g'edališča. milanske »Scale«, dr. Ghiringhelli, je ' Moskvi podpisal dogovor za izmenjavo gle daliških nastopov. Celokupna milanska Sca la bo gostovala že v septembru v Moskvi 7 izbranim repertoarjem italijanskih oper. Vseh predstav bo okoli trideset.
Lela 1964 bo pa vrnilo obisk moskovsko gledališče Bolšoj s tipično ruskim sporedom. Gostovalo bo v Rimu in v Milanu.
Posebni statut in naša manjšina
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki so parlamentarcem in vodstvom strank podrobneje obrazložili vlogo na predsedni ka senata in poslanske zbornice. V prihodnjih dneh pa bodo odpotovali v Rim tudi predstavniki drugih strank in slovenskiI1 organizacij z namenom, da na pristojnih mestih pojasnijo in zagovarjajo stališče ip zahteve naše manjšine.
TEDENSKI KOLEDARČEK
Upravne volitve -
V nedeljo in ponedeljek so bili trije milijoni italijanskih volivcev poklicani, da izvolijo nove občinske svete v 157 občinah. Nove občinske uprave so volili v naslednjih velikih mestih: Rimu, Neaplju, Bariju, Pisi in Foggii.
Ker je šlo za prve volitve v dobi sredinsko-] evičarske vlade, je za njih izid vladalo veliko zanimanje, čeprav je glasovanje bilo upravnega značaja, so mu mnogi kljub temu pripisovali precejšen politični pomen, nekateri pa so te volitve celo smatrali za preizkusni kamen sedanje vlade.
V volivni agitaciji so desničarji in zlasti novi fašisti hudo napadali Kršč. demokra-cjo, češ da s sredinsko-levičarsko politiko odpira vrata komunizmu. Zato so volivce pozivali, naj ne glasujejo za to stranko. Izid volitev je pokazal, da je ta agitacija imela nekaj uspeha le v Rimu in Pisi, kjer je Kršč. demokracija v primeri z zadnjimi volitvami izgubila 4, oziroma dva sveto-vavca. V Neaplju in Bariju pa je Kršč. demokracija uspešno prestala preizkušnjo, saj je v obeh mestih pridobila po dva Svetovavca, v Foggii pa jih bo imela celo pet več 'kot doslej. Od ostalih vladnih strank so največji uspeh dosegli socialni demokrati, ki so znatno napredovali zlasti v Rimu. Socialisti so na splošno obdržali svoje položaje. V Rimu so zgubili enega svetovavca, pridobili pa so nekaj mest v Neaplju (2) in Foggii (1).
t Mirko Filej
Prav ob tisti uri, ko so naši dijaki pri zaključni prireditvi slovenskih srednjih šol peli pesem »Pojdmo le h gostiji«, se je skladatelj te pesmi prof. Mirko Filej, profesor petja na srednjih šolah boril v bolnišnici s smrtjo.
Morda so prav zadnji akordi izzveneli, ko je tudi njegov poslednji vzdih odplava! v onstranske zarje.
V	torek popoldne se je vil pogrebni sprevod, kakršnega goriško mesto le redkokdaj vidi. Fantje - pevci so nosili k zadnjemu počitku prof. Mirka Fileja. Po slovesnih obredih v stolnici, kjer je bilo le ob smrt. vladike Sedeja natlačenih toliko naših mož, žena. fantov in deklet s to in onstran meje, je bilo prebrano nadškofovo pismo, da je g. Fileju kot prvemu slovenskemu duhov niku dal pohvalo, a da mora žal tudi prve mu podeliti poslednji blagoslov.
Razvil se je sprevod z ravnatelji slovenskih šol, profesorji in dijaki. Ravnatelj prof. Rožič je zastopal šolskega skrbnika. Pred krsto se je vila vrsta dvajsetih vencev, sledila je številna duhovščina in v velikem Zastopstvu tudi stolni kapitelj.
Ljudstva, to je naših preprostih Slovencev je bilo pa najmanj pet tisoč. Prihiteli so tudi iz Koroške in Slovenije. Mnogo po grebcev je šlo prav do pokopališča, kjer se je od pokojnika poslovil njegov politično-kulturni sodelavec dr. Kacin, ki je orisal Filejevo. življenjsko pot in njegove zasluge za petje ter katoliške organizacije. Sledili so še drugi govori, od katerih je najbolj seglo v srce slovo dekana Simšiča. Po ubranih žalostinkah in prisrčnih molitvah so se začeli pogrebci razhajati v zavesti, da so Zgubili marljivega kulturnega delavca in duhovnika.
preizkusni kamen
Občutno so pri teh volitvah nazadovali monarhisti. V Neaplju, svoji trdnjavi, so zgubili kar 5 svetovavcev. Velik uspeh sc v Rimu dosegli liberalci, ki so več kot podvojili število svojih glasov. Namesto dosedanjih 3 svetovavcev jih bodo imeli šest.
Komunisti so nazadovali v Neaplju in Bariju, po številu glasov pa so le nekoliko napredovali v Pisi in Rimu.
Novi fašisti so ponekod rahlo napredovali, kar je za italijanske razmere vsekakor značilno.
Ne glede na to, da je šlo za upravne volitve, ki so povrh zadevale le 1/10 vseh italijanskih volivcev, se po njih izidih ni kakor ne more trditi, da bi novi politični tok v državi doživel kak poraz. Tudi tuji politični opazovavci sodijo, da je sedanja vlada na splošno srečno prestala preizkušnjo in da ni vzroka za kakšno politično spremembo
ooo
Fanfani v Tuniziji
Danes teden se je ministrski predsednik Fanfani mudil na uradnem obisku v Tunisu. Z ministrskim predsednikom Burghibo se je italijansko odposlanstvo razgovarjalo o poglobitvi trgovinskih stikov med obema republikama, ki so se vzpostavili že s pogodbo z dne 23. novembra lanskega leta. Gospodarsko povezavo dokazuje trgovinska bilanca za leto 1960. Tunizija je uvozila za skoro 5 milijonov tuniških dinarjev italijanskega blaga. Na italijanski trg je pa poslala za pet milijonov in pol svoje proizvodnje. Tuniški dnevnik »Le petit matin« piše, da dežela potrebuje pomoči velike države, kot je Italija. Fanfani je podpisal dogovor, da bo Italija pomagala Tuniziji z desetimi milijoni dolarjev za njen gospodarski napredek. Podprla bo tudi tuniške dijake, ki bodo študirali na italijanskih tehničnih šolah. V zameno pa bodo dobili nekatere petrolejske koncesije v Tuniziji.
ŠE ROVARIJO
Pripadniki fašističnih in nacističnih strank so brez dvoma po vsem svetu še precej trdno povezani. Vse kaže, da imajo nacisti svoje pravo gnezdo v Avstriji. Prejšnji teden so hitlerjan^ki ostanki raztrosili po vseh ulicah spodnjeavstrijskega mesta Tul lu na tisoče kljukastih križev iz lepenke z napisi: V tem znamenju bomo zmagali.
Nekaj podobnega se je v petek pripetilo tudi sredi Rima. Pri stebru, kjer so Mussolinijevi rablji zaklali socialističnega poslanca Matteottija, se je ob obletnici smrti obhajala spominska svečanost. Ko je vodja socialnodemokratske stranke Saragat pola gal venec in je imel spominski nagovor, so pridrveli avtomobili, polni misovcev in začeli trobiti ter skozi zvočnike vpiti, da je morala nastopiti policija in pregnati raz grajače.
Znanstveno sodelovanje
Združene države Amerike in Sovjetska zveza so po dolgem razpravljanju prišle v eni točki do skupnega sodelovanja. Znanstveni akademiji obeh držav sta objavili pogodbo, ki predvideva izmenjavo znanstvenih delavcev. V prihodnjih dveh letih si bosta izmenjali vsaka po 55 učenjakov, zlasti s področja jedrske fizike in astronavtike.
^Ilefesander (Stankovič v (Rimu
Včeraj je na povabilo italijanske vlade prispel na uradni obisk v Italijo podpredsednik jugoslovanskega zveznega sveta Aleksander Rankovič. Na rimskem letališču je visokega gosta sprejel podpredsednik vlade in zunanji minister Attilio Piccioni. Podpredsednik Rankovič se bo med obiskom sestal z ministrskim predsednikom Fanfa-nijem, določen pa je tudi sprejem pri predsedniku republike Segniju.
Minister Piccioni je pred Rankovičevim prihodom izjavil jugoslovanskim časnikarjem, da »italijansko-jugoslovanske odnose že leta preveva duh dobrega sesedstva, medsebojnega razumevanja in spoštovanja kot tudi želja po plodnem gospodarskem sodelovanju«. Poudaril je nadalje, da se ti odnosi vedno bolj zboljšujejo, ker imata obe državi pred očmi razen blaginje svojih narodov tudi mir in varnost na področju Jadrana.
Končno je Piccioni izjavil, da bo podpredsednik Rankovič lahko med obiskom ugotovil, s kakšnimi prijateljskimi čustvi sprejemajo predstavnika sosedne države, s katero Italija deli »stremljenja za prihod nost, napredek in mir«.
VEDNO DRAŽJE
Po zadnjih podatkih iz Rima se splošne cene življenjskih potrebščin počasi, a nevzdržno višajo, če vzamemo kot izhodiščno točko leto 1938 in indeks 1, so cene do letošnjega aprila zlezle do točke 74,01. Samo od lani do letos so zrastle vse cene potrebščin za 5,6 odstotka. Ta pojav pa se ne bo ustavil, ker je v zvezi z naraščanjem draginje po vsem svetu.
Minister Tremelloni sicer pravi, da so tudi plače državnih nameščencev zrastle za osem odstotkov. Preudariti je pa potrebno, od katere izhodiščne toake on računa te poviške. Splošno je znano, da je danes potrebno za življenje povprečne štiričlanske družine najmanj stotisoč lir na mesec. Koliko pa je družin v tem srečnem položaju?
Bogata stranka
Ameriški dnevniki zelo živahno komentirajo izid zadnjih občinskih volitev v Italiji. »Washngton Post« tolmači tudi številčno naraščanje novofašistične stranke misinov. Pravi, da jen ta stranka samo v Rimu pora bila en milijon dolarjev, to se pravi več kot vse ostale stranke skupaj. Za celotno volivno agitacijo tudi po drugih krajih, so pa izdali kar tri milijone dolarjev. Ameri ški listi pravijo tudi, da so to velikansko število milijonov dali na razpolago zemljiški veleposestniki, ker se boje, da bo sredinsko-levičarska vlada začela razlaščevati veleposestva.
V	zgodovini beremo, da so tudi leta 1920 pomagali Mussoliniju na sedlo veleposest niki in tovarniške družbe.
ERIK FOS
Plešoči osliček
mladinska glasbena komedija
V	nedeljo ob 16. in 20. url v Gorici v Prosvetni dvorani, Korzo 13
EVROPSKO ZDRUŽENJE ŠOLNIKOV
Na tržaškem vseučilišču se je v ponedeljek zaključilo tridnevno zasedanje Evropskega združenja šolnikov, pri katerem so sodelovali predstavniki 9 držav EvropsKe gospodarske skupnosti. Zborovavci so obravnavali predvsem vprašanje, kako vskla-diti učne načrte, da bodo študijske diplome, ki jih dijaki dosežejo v eni izmed držav Evropske gospodarske skupnosti, imele polno veljavo tudi v ostalih državah — članicah.
V zaključni resoluciji so udeleženci ugotovili, da se vprašanje lahko čimprej reši. Hkrati so pozvali šolska oblastva posameznih držav, naj se sestanejo in ukrenejo, vse, kar je potrebno, da se učni načrti vskladijo, kar je prvi pogoj za priznanje diplom.
Za svobodo v Španiji
Sprejeta je bila nato še ena resolucija, v 'kateri so zborovavci izrekli svojo solidarnost dvema španskima šolnikoma, ki so ju Francova oblastva zaprla, ker sta se pred kratkim v Munchenu udeležila mednarod nega zborovanja za Združeno Evropo. Zborovavci nadalje protestirajo proti očitni kršitvi osebne svobode in zahtevajo, naj se čimprej preneha z omejevanjem človekovih pravic.
RAZSTAVA DOMAČIH VIN V SESLJANU
Devinsko-nabrežinska občinska uprava bc s sodelovanjem Kmetijskega nadzorništva in Ustanove za tujski promet priredila konec tega meseca v Sesljanu prvo razstavo domačih vin. Razstava se bo pričela 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla, zaključila pa se bo 1. julija. Svojo udeležbo je doslej prijavilo 16 vinogradnikov iz devin-sko-nabrežinslce občine.
Razstavljena vina bo ocenila posebna komisija strokovnjakov. Med vinogradnike, ki se bodo udeležili prireditve, bodo razde lili več bogatih nagrad. Kioski, kjer se b i razstavljeno vino tudi točilo, bodo postavljeni v neposredni bližini sesljanskega trga.
UČITELJ — ŽRTEV PROMETNE NESREČE
V noči med nedeljo in ponedeljkom je v tržaški bolnišnici umrl 46-letni učitelj Ciril Guštin, doma s Cola v repen taborski ob čini. Ko je pokojnik v nedeljo zvečer prečkal Narodno ulico na Opčinah, se je vanj zaletelo motorno kolo, ki ga je vozil 26-let-ni Stanislav Purič iz Repna, na zadnjem sedežu pa je bila 18-letna Irma Guštin. Vsi trije' so treščili na asfaltni tlak, a najhuje se je poškodoval učitelj Guštin, ki je prejel močan udarec v glavo. Ranjence so odpe ljali v bolnišnico, kjer je učitelj kmalu zatem umrl. Purič se bo moral predvidoma zdraviti mesec dni, Guštinova pa se je ž& vrnila domov.
Učitelj Guštin je bil domačin s Cola. kjer je tudi bival, in sicer v hišici, ki sta si jo zgradila z bratom. Do leta 1955 je poučeval na slovenskih osnovnih šolah na brežinskega didaktičnega ravnateljstva. Zatem se je udeležil natečaja za stalno službo
vanje na italijanskih šolah in učiteljeval v openskem didaktičnem ravnateljstvu.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Nabrežina:
PREUREDITEV POKRAJINSKE CESTE
Na torkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta so svetovavci med drugim odobrili izdatek kakih 70 milijonov lir za preuredi tev pokrajinske ceste skozi Nabrežino. Načrt predvideva, da se zgradi nova cesta od kavarne na trgu mimo pokopališča in železniške proge Trst-Opčine do železnice Trst-Tržič.
Nekateri vaščani pa se s tem načrtom ne strinjajo in so se s pismeno vlogo obrnili na pristojna mesta ter predlagali, naj bi nova cesta šla raje mimo orožniške postaje in nalo mimo županstva do železniške proge Trst-Tržič.
O	načrtu, ki ga je izdelala pokrajinska uprava, kakor tudi o omenjenem predlogu bo verjetno dokončno sklepalo Skrbništvo za javna dela v Trstu.
toCi'S€'
V	tednu naše. knjiga, od 14. do 20. junija, vam nudimo od 10 do 50% popusta pri vseh slovenskih knjigah, razen šolskih. Izkoristite izredno priliko! Obiščite nas!
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica Sv. Frančiška 20 Trst - Tel. 61-792
Učenci osnovne šole so imeli v nedeljo zaključno šolsko prireditev, ki je kot običajno tudi letos dobro uspela. Učiteljem in učencem želimo, da bi srečno prebili počitnice in se nato s svežimi močmi vrnili k delu.
LEPO PRIZNANJE SLOVENSKIM DIJAKOM
Ob zasedanju Evropskega združenja šolnikov, ki je, kot poročamo na drugem mestu, bilo pred dnevi na tržaškem vseučilišču, so razdelili 8 nagrad med tržaške lijake, kateri so ob 9. evropskem dnevu šole napisali najboljše naloge.
Med 8 nagrajenci so kar štirje dijaki s tržaških slovenskih srednjih šol, in sicer
I	Marko Kravos, maturant na klasični gim-! naziji, Zorka Orel, iz adnjega razreda Tr ! govske akademije, Živa Gruden, dijakinja 3. razreda nižje gimnazije, in Anica Kralj, učenka 3. razreda industrijske šole na Opčinah.
Vsem nagrajencem za odličen uspeh iskreno čestitamo.
DVA IZLETA SPDT
V	nedeljo, 17. t. m., pojde SPDT na Artviže. Prijave in obvestila v ulici Geppa 9/II.
Dne 1. julija priredi SPDT avtobusni izlet čez Podbrdo - Sorico v Bohinj. Planinci pa lahko poj dejo tja iz Podbrda čez črno prst ali v skupinah iz Litostrojske koče na Možica - Slapnik ali Ratitovec. Prijave v ulici Geppa 9.
Prosek:
KONČNO BODO ODPRAVILI HUDO NEVARNOST
Po dolgih oklevanjih je pokrajinska uprava končno spoznala, da je treba na vsak način odpraviti nevarnost, ki jo sredi naše vasi predstavlja izredno ozka cesta ob gostilni Luksa. Pokrajinski svet je v torek odobri! izdatek 41 milijonov lir, s katerimi se bo to vprašanje dokončno uredilo. Staro poslopje bodo porušili, tako da bo cesta dovolj široka in pregledna.
ŠOLSKI RAZSTAVI
Industrijska strokovna šola v Dolini vljudno vabi na razstavo risb in ročnih del svojih učencev in učenk, ki bo odprta v nedeljo, 17. t. m., in v ponedeljek, 18. t. m., v šolskih prostorih.
—0—
Industrijska strokovna šola v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu vljudno vabi na razstavo risb in ročnih del svojih učencev, ki bo odprta 16. t. m. od 16. do 20. ure in 17. t. m. od 9. do
20.	ure v šolskih prostorih v Nabrežini in v Sv. Križu.
OBVESTILO DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata dvolastnike, člane obeh organizacij, da 15. t. m. poteče, rok, do katerega je treba vložiti prošnjo za sečnjo lesa na-parcelah, ki se nahajajo na jugoslovanskem ozemlju.
NAŠE SOŽALJE
Dr. Milanu Starcu, zdravniku na Opčinah, in njegovi družini izrekata uredništvo in uprava Novega lista globoko občuteno sožalje ob smrti njegove tašče g. Marije Štoka.
MATAJUR
Že več kot pol stoletja stoji na vrhu Ma tajurja cerkvica, posvečena Materi božji. Sezidali so jo naši očetje že leta 1900. Med prvo vojno je bila seveda vsa porušena Zdaj jo pa bodo na pobudo našega marljivega župnika na novo pozidali. Zidarji so že na delu. Med ruševinami so našli velik kamen z vklesanimi slovenskimi besedami: Brezmadežni Devici leta 1904. Kamen je bil vzidan na pročelju. Vse soseske upajo in želijo, da bi ga zopet postavili na njegovo prejšnje mesto.
CEPLETIŠCE
Prejšnjo soboto se je pripetila pri nas zelo huda nesreča. Šestintridesetletni vaščan Bazilij Martinič je že zgodaj zjutraj šel v strmi gozd, kjer ima čebele, da uredi panje. Na ozki stezi se je pa najbrž s težkim bremenom spotaknil in se je zvalil po strmini kakih trideset metrov navzdol. Na koncu je zletel v globok in skalni jarek. Ponesrečenca so našli šele drugo jutro napol zmrznjenega in vsega obtolčenega. Revež je vso noč prebil v nezavesti. Brž so ga odpeljali v bolnišnico v Čedad, a ni bilo več pomoči. Udje niso bili samo zmrzli, ampak tudi notranji organi so bili vsi pretreseni tako, da je v nedeljo zvečer ubogi sosed umrl. Bog mu daj večni pokoj!
DREKA
Pred nekaj dnevi smo učakali v naši vasi visok obisk. K nam je prišel senator Peliz-zo, ki je čedajski župan in podtajnik v mi nistrstvu za obrambo. Senator se je zani-
ŠOLSKA PRIREDITEV
Zaključne šolske prireditve v Gorici, ki ;o postale že nekaj običajnega, privabijo vsako leto dosti staršev in ljubiteljev mla dine.
Tako je bilo tudi v nedeljo rvečer pri prireditvi dijakov nižje gimnazije in strokovne šole. Na sporedu so bile najprej tri pevske točke pod vodstvom prof. Bolčine Pri prvi »Pojd’mo le h gostiji«, katero je priredil prof. Filej, so se glasovi še stapljali. Pogumno se je pa mešani zbor odrezal pri Bolčinovi »Kukavici« in Simonitijevi »Pod goro«.
V	drugem delu so mladi dijaki odigrali Gorinškovo »Rdečo kapico«. Zasedba ni bila prav najboljša. Dobro sta podala svoje vloge rdeča kapica in lovec, deloma tudi gluha Mina. Igra zahteva od režiserja in kuliserije precej domislekov in uspe bolj na velikih odrih. Splošno je pa občinstvu in zlasti mlajšim zelo ugajala. Režiser Rebec je dal od sebe, kar je mogel. Odmore je izpolnil mladi harmonikaš Petarin, ki je ugajal bolj v prosti izvedbi brez not.
Za prihodnje leto bi morda kazalo izbrati kako drugo delo, ki bo ustrezalo tudi zahtevnejšim željam. Vsa prireditev je pa pokazala, da so profesorji in dijaki vložili dosti truda in ljubezni za svoj zaključni nastop.
PRENOVLJEN DIJAŠKI DOM
Gorica je slovela že pred prvo svetovno vojno kot študentovsko mesto. Šolarji so našli zatočišča ali pri študentovskih materah ali pa v Malem semenišču, pozneje Alojzijevišču, in v Sirotišču.
• Jiuurilbltrt tlolinu
mal za naše gospodarstvo in se je tudi sestal z občinskim svetom. Tam so mu povedali, da ljudstvo močno zapušča domače kraje in si išče dela ter kruha v tujini. Visoki obiskovalec je začudeno vprašal, kako da se to še vedno godi, ko pa je vendar vlada poskrbela za vodovode, za napeljavo elektrike, za popravo cest in otroške vrtce. Eden izmed občinskih mož je omenil, da je to vse prav in lepo, a ljudje morajo imeti zaslužek. Vlada da bi morala ustanoviti kako tovarno ali kako drugače zaposliti ljudi, ker od lepih cest se ne da živeti Podminister ga je poslušal, a nazadnje je zaključil: Bivate preveč blizu meje.
Ta je pa lepa! Ker smo preveč b'izu meje bi nemara morali od gladu umreti?
ZGORNJA MJERSA
•Žalostne stvari se dogajajo tudi pri nas, ne samo drugod po svetu. Saj bi o njih niti ne poročali, če ne bi vedeli, da jih povzroča bolj revščina kot drugo.
V	družini soseda Valentina Rutarja je tudi bilo tako. Mož je večkrat pretepal ženo in otroke, da so morali včasih kar z doma bežati, da jih ni palica pretrdo zadela. Sicer se ni godilo prepogosto, ampak samo kadar se je gospodar iz jeze ali žalosti napil. »Drugače je bil Tine kar dober mož«, je izpovedala žena na sodišču, kjer se je on moral zagovarjati zaradi zapostavljanja družine. On se je sicer zagovarjal, da ni nikoli pretepel družine, sodniki so mu pa le prisodili šest mesecev zapora. Kaj vse storita jeza in vino!
Po drugi vojni se je tem zavodom pri družil še Dijaški dom. Prvi njegov odbor se je moral boriti skoro z nepremostljivimi težavami. Najprej je Dijaški dom našel borno streho na slamnjačah v orožniški vojašnici pri južni postaji. Cez nekaj časa se je pa preselil v popolnoma neprimerno stavbo na Svetogorski cesti. Prejšnji odbor, ki je bil nad 12 let v svoji funkciji, večkrat ni vedel, kam bi spravil tudi do 120 dijakov, ki so prosili stanovanje ali na samo hrano in ponavljalni pouk.
Novi dom je bil slovesno odprt v nedeljo ob desetih dopoldne. Svečanosti se je udeležil prefekt dr. Nitri, pokrajinski predsednik, šolski skrbnik, župan in drugi predstavniki civilnih oblasti, poleg obeh ravnateljev slovenskih srednjih šol in velikega števila šolnikov. Najprej je predsednica ga. Bogatajeva nagovorila navzoče goste v slovenščini in italijanščini. Daljši nagovor je imel goriški prefekt, ki je poudaril vzgojni pomen takih zavodov, če težijo po pravilni svobodni vzgoji mladostnika. Po kratki zahvali zavodovega ravnatelja gospe predsednici, mu je ta izročila ključe nove stavbe Gostje so si nato ogledali krasno m smo trno urejene prostore, nakar so bili povabljeni k zakuski.
Med obiskom smo se zadržali v kratkem razgovoru z arhitektom Jagodicem. Stavbo je obnovilo podjetje Černigoj. Arhitekt je pojasnjeval, da je bilo mogoče od stare stavbe ohraniti le zidove. Ti so zelo stari; našli so vklesano letnico 1860. Debeli so pa tudi po 80 centimetrov in so bila ponekod dela res otežkočena, posebno kjer je bilo treba vlagati centralno kurjavo. V Klavnem je ostalo tudi pročelje, ki se je moralo v zgornjih nadstropjih estetsko prilagoditi pritličju. Preuredil se je tudi do zidani trakt, je pojasnjeval g. arhitekt, da so se dobili prostori za moderne učilnice, knjižnico in druge prostore. Poleg tega jc pa bila posvečena glavna skrb kuhinji, veliki in zračni jedilnici in sodobno urejenim higienskim prostorom.
Vsa dela pa še niso končana. V kotu dvorišča bo stala velika pralnica z likalnico, nad njo pa zimski športni prostori. Dvoriščni prostor bo preurejen za dvoje igrišč Sprednji vrt bo spremenjen v park v slogu renesanse in v njegovem desnem kraju bo stal kip — Simona Gregorčiča, delo kiparj : Kalina.
Z novim domom bo, tako vsaj upamo, goriško slovensko šolstvo mnogo pridobilo
PEVMA
Pred dnevi se je poročil v naši cerkvi zopet mlad par. Nevesta je bila gospodična Sandra Mikuluš, katere rodbina izhaja z Oslavja, ženin pa Edi Bavcon, sin znanega trgovca in krojača iz Gorice. Dosti je bilo prijateljev in znancev mladega para, ki so novoporočencema voščili vso srečo na sladki in trnjevi življenjski poti.
Voščilom se pridružuje tudi naše uredm štvo.
ODMEVI STAVKE
Stavka slovenskih srednješolskih profesorjev v Gorici, ki je razen dveh izjem potekla v sredo in četrtek stoodstotno, je imela precejšen odmev, proti pričakovanju
tistih, ki so samostojni in energični nastop obsojali.
Socialistični in komunistični mestni sve-tovavci so vložili na župana posebno inter-pelacjo z zahtevo, naj se tudi on potegne pri ustreznih oblasteh, da se izdajo izvršne določbe k zakonu o pravnem priznanju slovenskih šol z dne 19. julija 1961, št. 1012. Skupina poslancev v parlamentu tudi pripravlja posebno interpelacijo na prosvetnega ministra.
Zvedeli smo tudi, da so se različni predstavniki goriških oblastev izrazili, da je bila ta strokovna stavka slovenskih profesorjev docela upravičena, kajti če sta vlada in pariament zakon sprejela, je logično, da morajo slediti tudi izvršne določbe.
ČUDODELNA PODOBA
Podoba svetogorske Matere božje ima za seboj kaj burno zgodovino, že pred prvo vojno je razburjal vernike prepir med znanstveniki, ali je pristna tista, ki je v Marijinem svetišču na Sveti gori, ali ona, ki io je hranil prodajalec starin Gyra v Gorici Dokazalo se je, da je pristna prva.
Med prvo svetovno vojno je morala iti podoba v begunstvo na Dolenjsko. Od takrat je začelo njeno potovanje po svetu. Med drugo svetovno vojno so jo prenesli v varstvo na Kostanjevico pri Gorici. Par dni pred razmejitvijo so jo pa od tam prenesli v goriško stolnico in jo namestili na zasilnem oltarju na desni strani kanoniškega kora. Na miru pa niso pustili čudodelne podobe niti tukaj. Ko je vsa javnost zahtevala, naj se postavi podoba na njeno pravo mesto, to je na glavni oltar svetogorske bazilike, so se spet vneli prepiri. Lepega dne so pa neznanci podobo — odnesli in skrili. Začela se je od strani cerkvene obla-sti ostra preiskava in podoba je spet prišla na dan. V slovesnem sprevodu so jo spet prenesli na Sveto goro.
Na njeno mesto v goriški stolnici so pa postavili leta 1944 reprodukcijo pristne slike. Posnetek je bil 'slovesno kronan v maju leta 1957. Prav tako kot originalu pa tudi posnetku ni dano, da bi mimo ostal, kjer je bil.
Pred prihodom novega nadškofa je stolni kapitelj sklenil, naj se podoba izpred glavnega oltarja postavi na enega izmed stran skih v levi ladji. Zdaj je pa završalo med nekaterimi verniki in tudi med nekaterimi člani kapitlja, ki žele, naj svetogorska podoba ostane na častnem mestu pred prezbiterijem. župljani stolnice se že pripravljajo, da pojdejo kar v sprevodu protestirat pred škofijo, če jim ne bodo ugodili. Baje je tudi stolni župnik odločen odstopiti, če ne pride slika zopet na staro mesto. O zadevi, ki tako razburja vernike, bo seveda odločil nadškof.
RAZSTAVA RISB
V	petek, 15. t. m., se ob 9. uri zjutraj odpre razstava risb, ki so jih pripravili dijaki Nižje srednje in Strokovne šole v Gorici.
Razstava bo v šolskih prostorih Nižje srednje šole v ul. Randaccio 10 in ostane odprta za občinstvo do konca meseca, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
L
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Karl May - prijatelj mladine
Ce bi bili vprašali pred drugo svetovno vojno kakšnega slovenskega nižješolca, kdo je največji svetovni pisatelj, bi bil morda hinavsko povedal, da Dostojevski, Tolstoj, Knut Hamsun ali Thomas Mann, toda v svojem srcu bi bil prepričan, da je to Karl May. Kdo drug sicer v vsej svetovni literaturi je znal tako zanimivo pripovedovati napete dogodivščine, da je mladim bravcem kar gomazelo po telesu? In kdo je znal tako razvneti njihovo domišljijo, jim tako od blizu pričarati daljne, eksotične. kraje in ljudi ter napolniti njihovo srce z. vročo simpatijo za plemenite junake, kot sta bila Winetou in hadži Halef Omar ben Hadži, da niti ne govorimo o mogočnem Kara ben Nemsiju? Karl May je pomagal lajšati tegobe petošolskih ljubezni in Karl May ie bil tudi vzrok marsikaterega slabega reda ali celo vpisa v razrednico.
Dogajalo se je namreč, da je profesor v potu svojega obraza razlagal kvadratne enačbe ali spre-ganje francoskih nepravilnih glagolov, v trdnem prepričanju, da mu mlade glave kar najbolj pozorno sledijo. Toda ta ali ona mlada glava je sumljivo vztrajno škilila pod klop in ni dvignila oči niti pri najbolj dramatičnem profesorjevem poudarjanju in narekovanju, dokler ni ta ves besen po prstih stekel h grešniku, bliskovito segel pod klop in privlekel izpod nje. najnovejši zvezek Karla Maya v izdaji mariborske Cirilove tiskarne. Zmagoslavno ga je zaplenil, ga zaprl v kateder in vpisal grešnika v razrednico. nakar ga je seveda izprašal, in goric mu, če ni znal ponoviti, kar je profesor malo prei razlagal, ali če celo ni znal zadnje snovi. Zapisal mu je tak cvek, da le kaj, in zraven izrekel še kako mračno grožnjo glede redovanja ob polletju ali ob koncu leta.
Ob koncu ure pa ni pozabil odnesti zaplenjenega zvezka Karla Maya s seboj in tisti hip je bilo kaznovanemu dijaku še huje kot prej, ko ga je profesor zapisal v razrednico ali mu prilepil cvek. Saj si je bil utrgal denar'za malice, da si je lahko kupil novi zvezek Karla Maya, in razen tega mu je kruta profesorjeva roka iztrgala knjigo ravno v hipu, ko je prišel do najbolj napetega mesta v njej. Morda bi mu bilo lažje pri srcu, če bi bil vedel, da je kruti profesor že pri kosilu privlekel knjigo iz žepa in jo začel z vedno bolj napetim zanimanjem prebirati, tako da tisti dan morda ni sploh popravljal zvezkov in tudi ne prej zaspal, dokler ni v eni sapi prebral zaplenjene knjige do konca.
Seveda je to opravičil sam pred seboj z izgovorom, da vzgojitelj pač mora vedeti, kaj bero njegovi dijaki, zlasti še naskrivaj med poukom. Vsekakor je gotovo, da je imel Karl May in morda še ima strastne bravce tudi med starimi in mladimi vzgojitelji in ne le vzgoje, potrebnimi mladinci. Naj-leoši dokaz, da starost ljudi ni napravljala imune -n nrivlačne nustolovščire, ki jih je dal doživljati Karl May svojim junakom na evropski afriški, azijski in ameriški celini, je to, da je prevajal njegove knjige, v slovenščino častitljiv duhovnik, profesor mariborskega bogoslovja, drugače znan tudi no slojih svetopisemskih študijah in prevodih. Tudi glavni ravnatelj založbe in tiskarne, ki je tiskaja serije slovenskih prevodov Karla Maya, je bil ugleden duhovnik.
KARL MAY JE NESMRTEN
Lahko rečemo, da so predstavljali ti prevodi prvi tip cenene, žepne slovenske knjige in prav zato so bili dostopni tudi nižješolcem. Največji ponos in bogastvo nižješolca tistih predvojnih let sta bila v tem. če se je lahko pohvalil, da poseduje vso zbirko slovenskih prevodov Karla Maya. Njegov ugled in vpliv med tovariši sta zaradi tega močno na-rastla, saj se mu nihče ni hotel zameriti, kdor je želel dobiti na posodo od njega nove ali stare zvezke tako zelo očarljivih povesti. Pri tem tudi dekleta niso bila izvzeta. Mnoge so prav tako rade prebirale Karla Maya kot fantje, vsaj ^jlokler niso prišle, v starost, ko so jih začeli zanimati ljubezenski romani.
Strokovnjaki za mladinsko psihologijo so namreč pojasnili, da imajo dela Karla Maya močno etično podlago in da navajaio pubertetnike k temu, da drže s plemenitimi junaki v boju proti malopridnežem. Pisatelj-'Mav, ki ima toliko občudovavcev, uči mla-
OB 50-LETNICI NJEGOVE SMRTI
dino, naj bo pogumna, naj brani šibke pred nasilneži, naj se ne ukloni pred krivico in naj maščuje zločin. Poleg tega jo uči, da je najti dobre in plemenite ljudi v vseh človeških rasah in le v eni sami, saj je bil znameniti Winetou Indijanec, hadži Halef Omar ben Hadži pa Arabec, da ne govorimo o množici drugih simpatičnih in dobrih junakov knjižnih ciklusov priljubljenega nemškega pisatelja, zlasti v serijah »Winetou« in »Od Bagdada j do Istanbula«. V teh dveh in v drugih serijah svo-i jih potopisnih povesti popelje Karl May mladino : v daljne kraje in jo seznanja s tujimi ljudstvi in ■ razmerami, z deželami, kulturami in verami.
Res je, da so se od takrat marsikje razmere že zelo spremenile, mnogokje pa so tudi v bistvu ostale iste, kot na primer na Bližnjem vzhodu, kjer je večini arabskih ljudstev moderna civilizacija še ve-j dno ostala nekaj tujega, kar še ni načelo njihovega j bistva. In tako so knjige Karla Maya v tem pogledu še vedno aktualne in ustrezajo bolj ali manj tudi današnji stvarnosti. Kdor bi danes na konju potoval od Bagdada v Istanbul, bi v soteskah Kur-distana, severne Perzije, in Anatolije doživel marsikatero podobno pustolovščino, kot sta jih doživela Kara ben Nemsi in njegov zvesti oproda hadži Halef Omar, ki že po svojem zunanjem videzu, kakor si ga je zamislil pisatelj, še, bolj pa po svojih dogodivščinah živo spominjata na svoja klasična vzora, na Don Kihota in njegovega oprodo Sanča Pan-so. Saj ravno zadnji čas beremo in slišimo radijska poročila o novem uporu Kurdov v severnem Iraku, medtem ko so se vzdignili Kurdi v severno-perzijskem gorovju v boj proti teheranski vladi in njenim provincialnim satrapom šele pred nekaj leti.
NJEGOVE KNJIGE SO TUDI POUČNE
Knjige Karla Maya so tako tudi dragoceno do-! polnilo k zemljepisnemu in zgodovinskemu pouku, I ker oživljajo suhoparne podatke o imenih dežel, I gora in rek z neštetimi podrobnostmi in pesniško I fantazijo. Tako ni čudno, da so Karla Maya v zadnjih letih rehabilitirali in da njegove knjige spet prihajajo na slivenski knjižni trg, prav tako pa ga mladina spet željno bere tudi v Nemčiji in še v mar-! sikateri drugi deželi. Gotovo da nimajo vse njego-‘ ve knjige enake vrednosti, toda nekatere so napi-, san-e tako sveže, v njih je toliko pristne ustvarjal-
I ne fantazije in toliko človeške topline, da se bodo I še dolgo ohranile in jih lahko prištejemo med klasična dela svetovne mladinske literature, kot »Gu-liverjeva potovanja«, »Otok zakladov«, »Dogodivščine Robinsona Crusoeja« ali nekatere povesti Jacka Londona.
Le v Italiji je ostal Karl May mladini bolj ali I manj tuj, to pa verjetno zato, ker je imela italijan-i ska mladina svojega Salgarija, za oba pa, kot se zdi. j v srcu mladine ni bilo prostora. Zanimivo pa je, da je bila usoda obeh pisateljev, Karla Maya in Salgarija, v bistvu tragična, kljub temu, da je v njunih knjigah toliko človečanske topline in toliko osrečujoče fantazije., kot bi ju skoro ne mogli pripisati ljudem nesrečne osebne usode. Skupna jim je bila tudi izredna literarna plodovitost, saj sta oba kar bruhala iz sebe nova dela. v veliko veselje, mladine. še boli pa založnikov, ki so z njima prav mastno zaslužili. Le da se je Salgarijevo življenje zaključilo še veliko bolj tragično, namreč s samomorom zaradi revščine. A tudi Karl May s svojimi 67 knjigami ni postal ravno bogat.
Rodil se je 25. februarja 1842 v mestecu Hohen-stein-Ernstthal, ki leži sredi gora na Saškem. Njegov oče je bil reven tkalec. Kmalu po rojstvu je mali Karl oslepel in ostal slep nekaj let, nakar je na srečo čudna slepota spet prešla. Oče ga seveda ni mogel dati v višje šole in tako se je moral Karl sam izobraževati. Učil se je z branjem. Zeljno je. požiral knjige, kakor so mu pač prišle v roke. To pa so bili le ceneni ljudski romani in zemljepisne knjige.
NJEGOVO ŽIVLJENJE NI BILO SREČNO
! Pozneje, ko si je lathko že sam nekaj zaslužil in sam odločal o svojem življenju, je začel tudi bolj sistematično s študijem. Vpisal se je na učiteljišče v Waldenburgu, od tam pa so ga premestili zaradi
aekega manjšega prekrška v zavod v Plauenu. Kc pa je že poučeval, so ga obtožili, da je ukradel ne kemu svojemu kolegu uro, za kar je romal za šeft tednov tudi v zapor. Seveda je izgubil službo, zalo si je. moral potem pomagati samo z inštrukcijami. Cez nekaj let pa se je znašel spet v ječi, tokrat zaradi vloma v neko tobakarno. Prisodili so mu štiri leta, katera je presedel v kaznilnici v Zwi-ckauu. Ko so ga izpustili, je bilo že očitno, da trpi od duševnih molenj, čemur je bilo verjetno vzrok njegova revna, nevesela mladost. Seveda je spet zagrešil razne stvari, in po mnenju sodnikov dovolj, da so mu spet prisodili štiri leta ječe. To pa je bila morda njegova sreča, ker je začel v zaporu pisati.
V	osamljenosti in odrezanosti od sveta je njegova fantazija še bolj bujno delovala in svojemu hrepenenju po svobodi in daljavah, po pustolovščinah in človeški dobroti je dal duška v celi vrsti literarnih zasnutkov, katere je začel leta 1874 sistematično uresničevati. Zamislil si je nekaj značilnih pustolovskih likov, ki bodo ostali nesmrtni v svetovni pustolovski literaturi, in v enem od teh je upodobil samega sebe. Na ameriški celini doživlja napete pustolovščine kot Old Shatterhand, v Kurdistanu pa kot Kara ben Nemsi. Dogodivščine so bile seveda vse izmišljene, pa tudi kraje, kjer je. dal potovati svojim junakom, je poznal samo iz zemlje-oisnih knjig. Vendar je genialno poustvaril njihovo resnično atmosfero in opisal ne le zemljo in mesta ter vasi, ampak tudi razmere in ljudi tako, kakor da bi bil res dolgo tam živel in spoznal vse, kar opisuje, iz lastnega izkustva. Njegov slog je preprost, a živahen, napet in neposreden. V kolikor je mogel, se je tudi na daljavo dokumentiral o stvareh, katere je opisoval. Tako si je počasi nabral precej indijanskega, kurdskega, arabskega in drugega etnografskega materiala, katerega je videti zdaj v- njegovem spominskem muzeju v mestecu Radebeul pri Drcsdcnu ,kjer je umrl 30. marca leta 1912, Proti koncu svojega življenja si je privoščil s honorarji za svoje romane nekaj krajših potovanj v Ameriko in Bližnji vzhod, da si je sam ogledal nekatere kraje, kjer so doživljali svoje čudovite dogodivščine njegovi junaki, vendar pa mu ta potovanja niso dala kake nove pobude. Tok njegovega pripovedovanja je imel svoj vir le v njegovi čudovito bogati in razgibani fantaziji.
Kljub temu, da mnogi tako imenovani »resni« pisatelji vihajo nos nad njagovomi knjigami in mu strogi literarni zgodovinarji komaj posvetijo kako vrstico, je za vse čase zagotovil sloves svojega imena in marsikateri slavni pisatelj mu ga lahko zavida, posebno pa še priljubljenost in ljubezen, ki ju še danes uživa tudi pri mladini v mnogih deželah. Med obema svetovnima vojnama je bil injegov grob pravi romarski kraj za hvaležne Winetoujeve rojake, katere je opisoval s tako simpatijo, in njegov spominski muzej v Radebculu je še danes priljubljen cilj. etnografov in šolskih izletov. Za 50-lelnico njegove smrti v preteklem tednu so se ga spomnili mnogi nemški, pa tudi tuji listi in prinesli članke o njem in njegovem delu.
—0—
Nemci so jezni na De Sico
Neki zahodno-berlinski list je. ostro napadel Vit-toria De Sico in skupino drugih italijanskih in nemških filmskih igravcev, ker nameravajo teden dni snemati v Vzhodnem Berlinu novi De Sicov film. Med igravci sta tudi Sofia Loren in še drugi letošnji Oscar Maximilian Schell. Zahodno-ncmški dnevnik piše, da ifna sicer vsakdo pravico, da dela, kjer hoče in sodelupje, s komer hoče, in tako tudi režiser De Sica ter zvezdnica Sofia Loren. Vendar pa da sta si izbrala zelo slabo družbo. List svetuje De Sici in Sofiji Loren, naj se pozanimata, kaj se je zgodilo nekemu zahodno-berlinskcmu dekletu, ki se je te dni preveč približalo meji. Te.j kritiki se je pridružil tudi drugi zahodno-berlinski tisk.
De Sica se izgovarja, da je umetnik in ne politik in da lahko dobi samo v Vzhodnem Berlinu na razpolago igravce, ki znajo igrati neko delo Bertolda Brechta, ki mu je potrebno za njegov film. Kot znano, snema De Sica film »Sckvestriranci v Altoni«, po znani Sartrovi drami. V filmu bo pela Sofia Loren nekaj Brechtovih pesmi. Iz tega razloga na bo treba posneti predstave Brechtovega gledališča, ki ga vodi Brechtova vdova, Helena Weigel-Italijanska filmska skupina stanuje v nekem razkošnem hotelu v zahodnem Berlinu, vendar pa vsak dan odhaja snemat čez mejo v Vzhodni Berlin.
GOSPODARSTVO
Jltednarodni dan mleka
Leta 1957 so v Belgiji določili poseben dan za spoznavanje vrednosti mleka' in za širjenje njegove potrošnje. Sklenjeno je bilo, da bodo to ponavljali vsaiko leto. Ta belgijska zamisel je našla dober odmev v bližnjih državah in danes praznujejo poseben dan mleka v 15 državah, med drugim v Italiji. Letos je bilo to praznovanje zadnjo majsko nedeljo (27. 5.): časopisi so mnogo pisali o mleku, bilo je mnogo' predavanj in razmotrivanj, v marsikaterem kraju so mimoidočim nudili brezplačno kozarec mleka.
Vsemu temu se ne bo čudil, kdor pozna gospodarski pomen mleka in njegovo hranilno vrednost. Gospodarski pomen: Italijanska živina daje letno okoli 100 milijonov hi mleka. Po ceni 40 lir za liter, pomeni to 400 milijard lir, kar je ogromna vsota. Nastala je cela industrija, ki izrablja mleko in ga spreminja v mnogo predmetov poleg dveh glavnih, ki sta maslo in sir. Kar st pa tiče hranilne vrednosti mleka, vsi vemo, da je mleko popolna hrana, saj dojenčki ne dobijo druge; enako je z živalmi — sesavci. Vemo tudi, da je mleko najpopolnejše dopolnilo k hrani odrastlega, saj vsebuje za organizem nujno potrebne živalske beljakovine - proteine, tolščo in sladkor, vita-
Potrošnja umetnih gnojil
Na vsem svetu so porabili pred 60 leti okoli 20 milijonov stotov umetnih gnojil, še enkrat toliko pri začetku prve svetovne vojne, 90 milijonov stotov leta 1938-39, danes pa trikrat toliko ali okoli 270 milijonov. Od te količine odpade na Evropo 130 milijonov ali nekaj manj kot polovica, na Severno Ameriko 70 milijonov stotov, ostalo pa na Azijo, Afriko itd. Poraba dušičnatih, fosfornih in kalijevih umetnih gnojil je skoraj enaka.
SADNA SKLADIŠČA IN HLADILNICE NA JU2NEM TIROLSKEM
V	vsej deželi Bocen-Trident je 421 — od teh 220 v pokrajini Bočen — pravih sadnih skladišč z zmoglivostjo 31.744 železniških vozov. Od teh skladišč jih 143 pripada trgovcem, 37 zadrugam, 36 večjim kmetijskim obratom, 4 pa javni upravi. S hladil niki je opremljenih 112 skladišč z zmogljivostjo 17.308 železniških vozov. Skladišča Še širijo, tako da bodo lahko vskladiščili celotno letino, katero računajo na 35.000 železniških vozov. Tudi hladilnice izpopolnjujejo.
Proti razvojnim središčem
Zeleni načrt predvideva, da bi se za po samezna okrožja ustanovili posebni uradi, ki bi napravili načrt in potem izvajali ukrepe, ki bi bili izdani za zboljšanje kmetijstva v dotičnem okrožju.
To določbo zakona o Zelenem načrtu smatrajo Kmetijska nadzorništva za uperjeno proti njim, češ da ne bi hoteli ali pa ne bi bili sposobni voditi izboljševalnih del.' Ravnatelji mnogih Kmetijskih nadzomištev so se sestali in vložili na ministrstvo pro testne spomenice.
mine, fosfor, apno in še kopico drugih snovi, ki našemu telesu samo koristijo.
Mnogi narodi, in to najbolj napredni, so že davno spoznali vrednost mleka in njegov pomen za človeško zdravje in zato je pri njih srednja potrošnja mleka znatna, v primeri z italijansko zelo visoka. Vsak prebivalec Italije potroši oziroma popije letno 62 litrov mleka, ki predstavlja komaj dobro četrtino mleka, ki ga popije Norvežan — njegova letna poraba znaša 228 litrov. Potrošnja Švicarja znaša 215 litrov letno, v ZDA i58, v Nemčiji 121 litrov. — Italijanska letna potrošnja mleka je torej 62 litrov na osebo, a ta količina je zelo različno razdeljena. Medtem ko so na severu nekatera središča, kjer pride na osebo tudi 100 in več litrov mleka na leto, ga pride v revnih južnih krajih in na otokih komaj nekaj litrov.
Zato je velika propaganda za splošno večjo potrošnjo mleka umestna, posebno v južnih krajih in na otokih. V tem oziru so danes najbolj uspešne šolske kuhinje, ki nudijo ponekod otrokom kozarec mleka za malico. Propaganda za večjo potrošnjo mleka bi si morala vzeti za zgled propagando za večjo proizvodnjo mleka v Italiji.
V	10 letih se je proizvodnja mleka podvojila, deloma z uvozom telic in bikov kravjih rodov, ki se odlikujejo po veliki mlečnosti (n. pr. Carnation) in s selekcijo domačih živali. Na splošno se je italijanska govedoreja zelo izpopolnila po drobroti, številčno pa ostaja vedno skoraj na isti ravni.
Čc pogledamo suho kožo z lečo, bomo opazile, da je nekoliko prašna, da na njej ni nobenega sledu maščobe ter da je polna majhnih gub. Suha koža je. zelo občutljiva ter ima to slabo lastnost, da se kmalu postara.
Vzrokov, zaradi katerih postane koža suha, je več: prebavne motnje, slabo delovanje črevesja, bolezen na jetrih, nespečnost, živčne motnje., slaba prehrana, pogosto umivanje z neprimernim milom, sonce, veter, kajenje ter uporaba slabih krem.
Skoro vedno je. suha koža živčnega izvora. Dekle s suho kožo ponavadi spi malo, ima številne skrbi doma in na delu, je malo, v hitrici in samo tisto hrano, ki ji ugaja. Vse ji lahko škodi: šum na cesti, napor, utrujenost, uživanje jedi v hitrici.
Ce je tudi vaša koža suha in je vaše življenje podobno že omenjenemu, vam svetujemo najprej tole: kakor hitro vam je mogoče, odpočijte se med dnevom, prihranite si vsako jezo, skušajte jesti redno in brez nobene naglice. Ponoči spite vsaj 8 ur. Odpovedati se morate vsem pijačam, ki dražijo živce: alkoholu, čaju, kavi, pa tudi kajenju!
Vprašanje jedi je tudi velike važnosti. Jesti morate različno hrano, obroki naj bodo vedno ob istih urah. Hrana naj bo bogata z vitaminom A, ki ima to lastnost, da ohrani kožo svežo in elastično ter jo obvaruje pred prezgodnjimi gubami. Omenjeni vitamin se nahaja predvsem v jajčnem rumenjaku, v maslu, mleku, siru, ribah, solati, sirkovi in koruzni moki, v grahu, fižolu, leči, marelicah ter v ribjem olju.
S kozmetičnimi sredstvi lahko tudi pomagamo suhi koži, da postane zopet normalna. Suha koža je namreč lačna vitaminov in žejna vlage. Vse to
Vrtnar za milijarderje
Tako bi lahko imenovali Oskarja Schne--derja, ki je doma iz Švice, a biva stalno na Rivieri, kolikor ni drugod po svojih opravkih, to je pri urejevanju raznih parkov in kar je mogoče v stiku s temi. Na razpolago ima delovno silo 100 ljudi, katere je san-, izvežbal. Na Schneiderja se obračajo seveda samo bogataši, ki ne gledajo na to, ali stant izvedba kakšen milijon več ali manj. N. pr..
Bogataš je telefoniral Schneiderju, naj preko noči spremeni njegov vrt v rastlinjak s predvsem belimi in modrimi barvami, ki so njegovi najdražji prijateljici posebne všeč. Ta prijateljica pride drugi dan do poldne. Schneider je sklical svoje vrtnarje, izpraznil svoje rastlinjake, izposodil si od drugih vrtnarjev manjkajoče cvetlične gr' me in rože. Preko noči je bil vrt spremenjen v pravi cvetličnjak, kjer so se vrstili hijacinti, cinerarije, iris, lilije vrtnice, or hideje, nageljni in še druge cvetlice, pred vsem v beli in modri barvi z vsemi vmesnimi odtenki. Zjutraj se je pojavil milijarde? še v pižami, z občudovanjem je pohvali-de'o, a žal njegova prijateljica je odpovedala obisk in torej ne bo mogla uživati te krasote. Plačal pa je račun, ki je šel v težke milijone.
Schneiderja kličejo v razne države za velike vrtnarske ureditve: Haile Selasje v Abesinijo, Salazar na Portugalsko, nadškof Makarios na Ciper, v Atenah pa je Schneider uredil v popolnoma skalnatem svetu za brodolastnika Frangopoulosa krasen park s površino 5 ha. Ureditev enega ha parka zaračuna Schneider 20 do 25 milijonov 'lir. Seveda presajajo tudi odrastla drevesa in račun za presaditev odrastle oljke znaša 200.000 lir, 50.000 več za preša-ditev odrastle palme, pol milijona za presaditev večje ciprese itd.
ji lahko preskrbimo s primerno hranilno kremo, ki lahko vrne koži izgubljeno' elastičnost in svežino, ako jo rabimo vsak večer. Omenjena krema mora biti sestavljena na osnovi živalskih maščob (lanolina) in vitamina A.
Kožo moramo skrbno čistiti vsak večer z mastnim mlekom, nato pa jo okrepčati in osvežiti z brezalkoholno tekočino, napravljeno na osnovi raznih trav in cvetov (tonico). Vedite, da je navadno milo sovražnik suhe kože, zato se ga je treba izogibati. Kdor pa se ne more sprijazniti z omenjenim načinom čiščenja kože, naj si kupi zelo mastno milo, s proteini in naj ga rabi samo enkrat dnevno z mlačno vodo.
Na suhi koži lahko mnogokrat opazimo rdeče madeže, predvsem na licih, nosu in bradi. Paziti je. treba predvsem na to, da ne dražimo kože. Varovati se je treba pred velikimi spremembami temperature. Obraza si ne smemo umivati ne s prevročo ne s premrzlo vodo. Škodijo ji lahko tudi sonce in veter poleti ter mraz pozimi. Da obvarujemo kožo pred temi madeži, se moramo predvsem odpovedati: alkoholu, čaju, kavi, kajenju ter tisti hrani, ki daje. mnogo dela jetrom (omake, pikantne jedi, prašičje meso itd.).
Sedaj, v poletnem času morate paziti na sonce, veter ter na morsko vodo. Suha koža ni namreč v poletnih mesecih nikoli dovolj hranjena in obvarovana pred omenjenimi škodljivci. Treba je zato večkrat na dan namazati obraz s primerno kremo.
Suha koža in naočniki si morata biti v poletnih mesecih nerazdružljiva prijatelja; številne gube na koncu oči in nosa nastanejo prav zaradi grde navade, da neprestano škilimo z očmi zaradi svetlobe. Teh gub pa ne odpravimo nikoli več. Ondina
ŽENA IN DOM
Negovanje suhe kože obraza
K. IS.
Peša usede
14.
»Dobro je za naše podjetje, ker računamo, da bomo prehiteli konkurenco. Naja viti hoče prav tak osnutek za patent, kot ga imate v rokah. Kdor hoče danes uspeti, mora biti vsaj za palec pred drugimi.«
»To je res, gospod inženir.« Rajko je hotel še nekaj reči, a je ves začuden pogledal proti vratom.
»Oprostite mi,« je zadonel krepek glas. »Potrkal sem dovolj močno, a gospoda sta tako zatopljena v delo, da sta preslišala.«
»Nič zato, gospod Brenk,« je Odgovoril glavni inženir. »Ste prišli s kakim vprašanjem?« Ne da bi čakal na odgovor, je dodal : »Potrpite za hip, bom takoj prišel k vam v dvorano.«
Brenk je prikimal. Jeza se je kuhala v njem. Predstojnik ga je pravzaprav odslovil. Kakšne tajne načrte imata s tistim mladim inženirjem. Ujel je v uho besede o nekem novem patentu. Ni mu preostalo drugo, kot da se umakne iz sobe. Stisnil je pesti v jezi. Ni dovolj, da je Ani začela tekati za tem zelencem, zdaj ga še pred stojniki častijo. Kmalu bo postal še Lipičev ljubljenec... potem bo dosegel vse. Ne! Zaprl mu bo pot z vsemi sredstvi. Prašnik mora zginiti iz tovarne!
Misel, da mora Rajka spraviti s poti ni več zapustila mladega Brenka. Niti na misel mu ni prišlo, da počenja nekaj podlega, tako ga je prevzela maščevalnost nad namišljenim tekmecem. Jeza je dosegla vrhunec, ko se je spomnil tistega dne, ko je Ani povabila Rajka v svoj avto.
Prav gotovo bi se pa mladenič razbesnel, če bi nekaj ur pozneje videl, kako je lepa Ani ustavila avto, ko je odhajal Rajko iz tovarne.
»Hej, Rajko, nikar tako ne hiti,« je zavpila za inženirjem, ki je začuden obstal Nič kaj všeč mu ni bilo, da ga je zmotila v premišljevanju. Ani pa tega ni opazila.
»No, Rajko, prisedi v voz,« ga je povabi-la. On je prijazno odklonil, češ da ni oblečen za sprehod.
»Toda prosim te, Rajko,« se je posmejala, »saj ne greva na sprejem. Zavila bova
v kakšen prijazen kraj, da se malo pozabavava. Ni potreba zato posebne obleke. Poglej me, tudi jaz sem vsakdanje oblečena.« Sklonila se je iz avta in ga prijela za roko.
»Stopi noter, sicer bova ovirala promet.« Ni se mogel več braniti. Vendar ga je preblisnila misel, čemu se ji vedno upira, ko bi vendar kdo drugi na njegovem mestu pograbil priložnost kar za lase. Kaj pa mu je še treba misliti na Dragico? Sama je hotela tako!
»Veš, Rajko, ti bi nas moral enkrat obiskati,« ga je zdramila Ani. Zdrznil se je in jo je ves začuden pogledal. Ujela sta se z očmi.
»Cemu si se vendar tako začudil,« se je zvonko zasmejala. »Ce bi sedaj videl sam svoj obraz, bi se gotovo tudi ti smejal.«
»Morda, Ani,« je spet prišel k sebi. »Vendar me moraš razumeti. Razlika med nama je prevelika. V družbenem pogle du...«
»No, pa naj bo prevelika,« mu je dekle padlo v besedo. »Mislim pa, da se morejo mostovi zgraditi tudi čez najbolj široke reke. Ti boš tudi take dokaze zavrgel?«
Prikimal je. Strmel je predse in ni niti opazil kod ona vozi. Dvignil je pogled, ko je ostro zavila na levo in je avto drčal skozi železna vrata v širok park.
»Kje pa smo, Ani?« je vprašal v strahu. Prav iz srca se mu je nasmejala: »Nikai se ne boj fant, te ne bom pojedla. Ti bom nekaj pokazala.«
Stopal je ob njej, prihajalo pa mu je, da bi se obrnil in jo popihal iz te krasote. Bilo je že prepozno. Na koncu poti je sedela pod verando mlada gospa in začu deno gledala.
»Mislim, da boš vesela, mama, če ti pred-stavim svojega rešitelja,« je Ani veselo vpila. S sladkim pogledom na neokretnega Rajka je dostavila: »Še preslepariti sem morala gospoda Prašnika, ker bi mi dru gače kar ušel.«
»Kako to, gospod Prašnik,« se je oglasila
gospa, »saj veste, da mi je zelo všeč, da vas spoznam.«
»Milostljiva gospa, saj je tudi meni, toda nisem bil na to pripravljen,« se je Rajko opravičeval.
»Tako nenadno ...«
»Veš, mama,« ga je Ani prekinila, »gospod inženir meni, da ni dostojno oblečen za obiske.«
»Kar sem, gospod Prašnik,« je povabila gospa, ne da bi se menila za Anine besec.e.
»Kozarec sveže pijače vas bo okrepčal.«
Rajku ni preostalo drugega, kot da je sledil prijaznemu vabilu in je šel med materjo in hčerko po stopnicah na zgornjo teraso. Udobno so se posedli. Razpredel se je pogovor, a Rajku se je vse mešalo. Dva kozarca sta ga vrnila v resničnost. Vedno z večjim zanimanjem je poslušal svetsko gospo, 'ki je videla dosti sveta in je znala mikavno pripovedovati.
Ko se je čez pol ure poslavljal, ga je zapustil tisti nemirni občutek. Pozorno je poljubil roko gospe, ki ji je mladenič po stal kar všeč.
»Dovoliš, mama, da peljem inženirja domov?«
»Ni potreba, Ani,« se je branil Rajko.
»To uslugo vam pa že mora napraviti,« se je posmejala gospa Lipičeva. »Saj če bi ne bilo vas, bi ona sploh ne stala tu.«
»Nisem storil drugega, kar bi vsakdo na mojem mestu.«
»Morda, gospod Prašnik. Jaz pa sodim tudi kot mati. Svojo globoko zahvalo vam pa morem kljub vaši skromnosti izraziti.«
Rajko se je priklonil. Ko je ndkaj tre nutkov zatem sedel poleg Ani, je pohvalil-»Tvoja mati je pa res ljubezniva gospa.«
»Res je. Rajko. Moram ti tudi povedati, da se je v kratkem času v naši hiši marsikaj spremenilo. Ne vem, kako bi ti to pojasnila. Preden se nisva midva spoznala, bi si nikogar ne upala nepričakovano predstaviti.«
»Saj bi tudi danes ne smela. Že zaradi mene ne. V kakšni obleki sem vendar in brez šopka rož ...«
»Nikar ne bodi takšen, Rajko,« mu je prerezala besedo. »V tvojem primeru je povsem nekaj drugega. Tudi če nočeš slišati, ti povem, da je bil ta obisk zelo potreben.«	(Dalje)
Tisto, kar je manjkalo, se je dalo uganiti. Pred njegovimi duševnimi očmi se je tako razgrnila popolnoma druga podoba človeškega razvoja, kot pa jo je imel doslej. To mu je pripravljalo kot znanstveniku velikansko zadoščenje, po drugi strani pa mu je vzbujalo grozo. Saj je bil edini od vseh ljudi na Zemlji, ki je poznal resnico. Vedel ie, da bi ga dala vlada Srečnega sveta takoj eliminirati, če bi le zasumila o tistem, kar je nosil v svojih možganih. In to bi prej ali slej lahko zvedela, saj je razpolagala s sijajno tehniko, ki je avtomatično analizirala človekovo notranjost n brala njegove misli po najbolj malenkostnih telesnih znakih. Z največjo lahkoto je prisilila človeka, da je priznal vse, kar je nosil v možganih in v srcu. Določenim strojem in tehnikam se ni mogel upirati noben človek. Dovolj je bilo, da so ga zaprli za določen — in dovolj kratek čas — v poseben ozek prostor :n mu nastavili na nago telo skoro nevidno tenke katode, pa so registratorji avtomatično zarisali njegovo duševnost, ali pa jo je pod psihičnim pritiskom celo sam zdiktiral. Skozi take preiskave je moral vsak prebivalec Srečnega sveta večkrat v svojem življenju. Bile so povezane s splošno zdravniško preiskavo njegovega telesnega stanja. Razen tega se jim je moral podvreči vsakokrat, kadar je potreboval 'kak važnejši dokument, kadar bi moral napredovati v službi, in sploh vsakokrat, kadar se je zazdelo njegovim predpostavljenim tako prav. Točnega datuma takih preiskav pa vendarle ni mogel nihče predvideti, ker so jih
^ooiaiek 15. ocso(|a
K. z.
opravljali tudi kar na slepo. Gotovo je bilo, da bo prišel prej ali slej tudi on na vrsto.
To ga je 'sililo, da nekaj stori, da bi se izognil svoji eliminaciji, ali pa da se odloči, da še sam eliminira. Nikogar ni mogel vprašati za nasvet, niti svoje žene, ker ni mogel vedeti, kako bi reagirala na duševni pretres, ki bi ji ga povzročil, če bi ji priznal tisto, kar je razkril v tajnem državnem arhivu. Lahko /bi hote ali nehote izdala. Če bi dva vedela za skrivnost, bi se tudi nevarnost podvojila.
Neprestano je premišljeval, kaj naj stori. Medtem je prodiral vedno globlje v zgodovino preteklih tisočletij in mik, ki ga je oočutil ob tistih odkritjih, je bil tako silen, da je premagal vsaj začasno tudi grozo v njem. Kadar se je znašel med kovinskimi, nezgorljivimi stenami ogromnega arhiva, je kar drhtel od slasti, kot v nekaki ljubezer ski strasti. Bilo je, kot da ga mogo čen nagon sili, da se potaplja vedno globlje v skrivnosti zgodovine, in pri tem popolnoma zaduši svoj nagon samoohrane.
(Dalje)
SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ČILU ORE H KRAJU
Jugoslavija v boju za 3 mesto
Jugoslovanska nogometna enajstorica, ki se je v nedeljo s tesno, a povsem zasluženo zmago nad Zahodno Nemčijo, uvrstila v polfinalne tekme za osvojitev Rimetjevega pokala, je včeraj zapravila edinstveno priložnost, da v nedeljo poseže v boj za naslov svetovnega nogometnega prvaka. Samo 10 minut pred zaključkom srečanja s Češkoslovaško je namreč ta zaradi' elementarne napake drugače odličnega branivca Jusufija prešla v vodstvo in s tem dokončno obrnila tekmo v svojo korist.
Prvi polčas srečanja v mestu Vina del Mar se je zaključil neodločeno (0:0). Jugoslovani so takoj v začetku navalili na nasprotnikova vrata in bili ves čas popolni gospodarji v sredini igrišča. Toda češkoslovaška obramba, ki razpolaga z odličnim vratarjem, je mirno, a odločno odbijala vse naskoke. Tu pa tam je izvedla več nevarnih protinapadov, ki pa so našli jugoslovanske branivce vedno na svojih mestih.
Prvi gol za Češkoslovaško je padel v 4. minuti. Njeno levo krilo je v kazenskem prostoru podalo žogo levi zvezi, ki je z močnim udarcem uspešno streljala na gol. Soškič je ubranil, a ni zadržal žoge, tako da jo je napadavec dokončno poslal v mrežo.
Jugoslovani sp zatem odločno šli v napad na nasprotnikova vrata ter je v 20. minuti srednji napadavec Jerkovič z lepim udarcem z glavo potresel češkoslovaško mrežo. Pri stanju 1:1 so Jugoslovani spet obvladali nasprotnike in se je Češkoslovaška rešila hujših nevarnosti zlasti po zaslugi svojega vratarja.
Deset minut pred zaključkom pa je Jusuli zagrešil omenjeno nesrečno napako, kar je brž izkoristil nasprotnik in poslal žogo v jugoslovansko mrežo. To je Jugoslovane potrlo in niso več igrali take bojevito kot prej. Češkoslovaška je v 38. minuti zabila 3. gol z enajstmetrovke, ker je srednji brani-vec Markovič z roko zaustavil žogo v kazenskem prostoru.
Jugoslovani so se kljub temu porazu na letošnjem svetovnem prvenstvu prav dobro izkazali. Uvrstili so se namreč v polfinale, kar ni uspelo vrsti drugih slavnih reprezentanc, kot so Nemčija, Sovjetska zveza, Angli ja in Madžarska, da ne omenimo Španije in Italije, ki se sploh nista uvrstili niti v četrtfinale.
Češkoslovaška je. na tem prvenstvu poskrbela za največja presenečenja. V osminki finala je zaigrala
neodločeno z dosedanjim svetovnim prvakom Brazilije in porazila Španijo.
V nedeljo se bo srečala z Brazilijo v finalni tekmi za 1. mesto. Brazilija je. včeraj premagala Cile z rezultatom 4:2.
Jugoslavija se bo v soboto spoprijela z reprezen taneo Cila v Santiagu v tekmi za 3. mesto. Kakršenkoli bo izid tega srečanja, lahko že sedaj rečemo, da so jugoslovanski nogometaši že doslej dosegli velik uspeh s tem, da so se uvrstili med prva štiri najboljša nogometna moštva na svetu To je na dosedanjih prvenstvih Jugoslaviji uspelo le enkrat, in sicer leta 1930 na prvem svetovnem nogometnem prvenstvu.
ČETRTFINALNI IZIDI
Sovjetska zveza — Cile 1:2; Jugoslavija — Zah. Nemčija 1:0; Brazilija — Anglija 3:1; Madžarska — Češkoslovaška 0:1.
IZIDI POLFINALNIH TEKEM
Brazilija — Cile 4:2 (2:1); Češkoslovaška — Jugoslavija 3:1 (0:0).
V finalni tekmi za 3. mesto, ki bo v soboto, se bo Jugoslavija srečala s Čilom. V nedeljo pa bo srečanje, za naslov prvaka med Brazilijo in češkoslovaško.
Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Lcgiša . Tiska tiskarna »Graphis« - Trst.
V Švici je bila udeležba zopet rekordna. V uvrstivnem delu tekmovanja so sestavili posamezne skupine tako, da so se lahko boljše reprezentance brez večjih težav dokopale do finalnega dela prireditve. Ta način je dal več ali manj zaželen potek srečanj, edino presenečenje je predstavljala izločitev Švedske in Španije po Belgiji, oziroma Turčiji. V ostalem so bile prisotne skoraj vse tedanje nogometne velesile, med katerimi pa je izstopala za razred ali dva Madžarska. Vsem, ki so se vsaj malo spoznali na nogomet, je bilo jasno, da so prišli Madžari opravit v Švico le golo formalnost: pobrati krilati pokal ter uradno potrditi to, kar so vedeli vsi: da so najboljši nogometaši na svetu.
Finalni del tekmovanja je potekal po novi formuli. Šestnajst moštev je bilo razdeljenih v štiri skupine, v vsaki od teh pa sta bili dve enajsterici določeni za nosivki skupine. Ti dve se med seboj nista srečali, kakor tudi ne ostali dve reprezentanci. Tekmovali so torej po sistemu A—C, A—D, B—C, B—D, ki naj bi preprečil prevelika presenečenja. Pa jih ni. Najprej je Švica izločila dvakratne, svetovne prvake Italijane, potem pa je še trener Nemške reprezentance Sep Herberger premeteno izkoristil vse dane možnosti in pripeljal svoje moštvo v četrtfinale. Proti Madžarom je namenoma poslal v boj rezervno moštvo, ter raje tvegal dve tekmi s Turčijo. Račun je bil pravilen. Turki so odšli obakrat premagani, Nemci pa v četrtfinale.
V četrtfinale se je iz svoje skupine uvrstila tudi Jugoslavija — polna upov. Tu so bili njeni nasprotniki prav Nemci. Jugoslovani so odigrali v Ženevi odlično tekmo in niti avtogol v 10. minuti zaradi nesporazuma med
Bojan PavleliC
SVETOVNIH NOGOMETNIH PRVENSTEV
Bearo in Horvatom jim,ni načel morale. »Plavi« so napadali kot vihar. Tri-četrtine tekme so bili skoraj vsi zbrani pred nemškimi vrati ter streljali j1- vseh položajev. Turekova vrata pa so bila kot začarana: žoga nikakor ni hotela smukniti pod prečko. Desni branivec Kohlmeyer je v odsotnosti vra-Jarja trikrat zavrnil žogo s same črte med vratnicama. Nekaj pred zaključkom srečanja je Rahn povišal na 2:0 in Nemci so imeli prosto pot v pol-dnale.	_
Nekaj zapetljajev je bilo tudi v ostalih četrtfinalnih tekmah. Madžarska je v dramatični borbi uklonila Brazilijo. Urugvaj je premagal Anglijo, Avstrija in Švica pa sta skupaj spravili kar 12 golov (od teh Avstrija 7, Potem, ko je že izgubljala z 0:31).
Ko so v polfinalu Madžari premagali bivše svetovne prvake Urugvajce, le bilo vsem jasno, da so veliki mojstri žoge preskočili še zadnjo zapreko. Nemci, ki so v drugem polfinalu zmleli Avstrijce z zvenečim 6:1, kljub visokemu izidu niso vzbujali posebnega strah«, saj so jih Madžari že v osminki finala krepko namlatili z 8:3.
Toda Nemci, ki so nastopili 4. julija 1954 na stadionu VVankdorf v Bertu, niso bili isti kot dva tedna prej v Braziliji. Herbergerjev načrt je deloval točno kot ura, kot dobro tempiran peklenski stroj. Pred Puskasem in tova-uši je stala odlično pripravljena in spočita četa. In ta je opravila nemogoči podvig: potem, ko je že, izgubljala z 0:2 po golih, ki sta ju dosegla vuskas in Czibor, je Morlock najprej znižal, nato Rahn izenačil ter končno Povečal. Zaključni žvižg sodnika Linga ni verjetno še nikomur tako ostro segel v srce kot tedaj enajstim mladim fantom sredi bernskega stadiona.
fagedija Madžarov je bila popolna. Svinčenih nog in solznih oči so korakali Proti izhodu in niso verjeli, da so njihove sanje razblinjene. Toda bila je resničnost: namesto Ferenca Puskasa je prejel pokal Rimet Fritz Walter.
6. SVETOVNO PRVENSTVO: ŠVEDSKA, JUNIJ 1958
Svetovni prvak: BRAZILIJA; (2. Švedska, 3. Francija, 4. Z. Nemčija).
Prijavljencev: 53 — Odstopili: 4 (Ciper, Egipt, Turčija in Venecuela).
Udeležencev: 49 (Anglija, Argentina, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Boli-; vija, Brazilija, Curasao, Češkoslovaška, Cile, Danska, Finska, Francija, Gr-i čija, Gvatemala, Indonezija, Irska, Island, Italija, Izrael, Jugoslavija, Ka-; nada, Kitajska, Kolumbija, Kostarika, Luksemburg, Madžarska, Mehika, Ni-j zozemska, Norveška, Paragvaj, Peru, Poljska, Portugalska, Romunija, Sev. j Irska, Sirija, Sovjetska zveza, Sudan, Škotska, Španija, Švedska, Švica, Urugvaj, Vzhodna Nemčija, Walles, Zahodna Nemčija, ZDA,
Opravljenih srečanj: 124. (89 uvrstitvenih, 35 finalnih).
IZLOCIVNA IN UVRST1VNA SREČANJA
EVROPSKO PODROČJE
1. skupina: Anglija, Danska, Irska.
Irska — Danska Anglija — Danska Anglija — Irska Danska — Anglija Irska — Anglija Danska — Irska
2:1 5:2 5:1 1:4 1 :1 0:2
Lestvica:
Anglija	4
Irska	4
Danska	4
Finalist: Anglija.
3 I 0 15
i
1 1
0 0 4
6 7 4 13
2. skupina: Belgija, Francija j,tj Island.
Francija — Belgija Francija — Island Belgija — Island Island — Francija Island — Belgija Belgija — Francija
6:3
8:0
8:3
1:5
2:5
0:0
Lestica:
Francija
Belgija
Island
3 1 0 19 4
2 I
0 0
16 11
6 26
Finalist: Francija.
3. skupina: Bolgarija, Madžarska in Norveška.
Bolgarija
Madžarska
— Bolgarija
- Madžarska
- Norveška
— Norveška
Norveška — Norveška — Madžarska Bolgarija -Bolgarija ■ Madžarska
Lestvica:
Madžarska	4	3
Bolgarija	4	2
Norveška	4	1
Finalist: Madžarska.
1:2 2:1 4:1 1:2 7:0 5:0
4. skupina: Češkoslovaška, Vzh. Nemčija, Walles.
Walles — Češkoslovaška	1:0
Vzh. Nemčija — Walles	2:1
Češkoslovaška Walles	2:0
Češkoslovaška — Vzh. Nemčija 3:1 VValles — Vzh. Nemčija	4:1
Vzh. Nemčija — Češkosfovaška 1:4
Lestvica:
Češkoslovaška	4	3 0	1	9	3	6
VValles	4	2 0	2	6	5	4
Vzh. Nemčija	4	10	3	5	12	2
Finalist:' Češkoslovaška.
5. skupina: Avstrija, Luksemburg in Nizozemska.
Avstrija — Luksemburg	7:0
Nizozemska — Luksemburg	4:1
Avstrija — Nizozemska	3:2
Nizozemska — Avstrija	1:1
Luksemburg — Avstrija	0:3
Nizozemska — Luksemburg	5:2
Lestvica:
Avstrija	4
Nizozemska	4
Luksemburg 4
Finalist: Avstrija.
3 1 0 14 3 2 1
0 0
12 7 3 19
6. skupina: Finska, Poljska, Sov. jetska zveza.
Sovjetska zveza — Poljska Finska — Poljska Sovjetska zveza — Finska Finska — Sovjetska zveza Poljska — Sovjetska zveza Poljska — Finska
3:0
1:3
2:1
0:10
2:1
4:0
Lestvica:
				Sovjetska zv. 4	3 0 1	16 3 6
				Poljska 4	3 0 1	9 5 6
0 1	12	4	6	Finska 4	0 0 4	2 19 0
0 2	11	7	4	Dodatno srečanje:		
0 3	3 15		2	Sovjetska zveza —-	Poljska	2:0
				Finalist: Sovjetska	zveza.	(Dalje)
C M X
T3
TJ X
> «5 >8 .2,
o g *^J5 a n -c 9 7: «,H 3^
P O
-	.«	o	«
43 c« ^
S 3, g .« 2
u “>S v ~
> G o P C3
O	h!	'O
TJ rj N O
<u q #<u .S H
^ So*5* o, .
3 rt ’-=• ;G
13 i .£? rt
TJ 73 X) 42 .£
JU	N	>?3
^	o	rt	13	._<
rt	n	•.—,	4-»
N	bD^lo	P
o	3	rt	o
o'S
jjj o £
<8 S £ 3 S a 2 a a «
>t/5 r*  ___
o.l .8
O +2 22 >> rt J- 22
rn wi £ TJ N TJ G
O Qj TJ TJ
■m * rt
H
.2* gjj G 00
<vr
X rt | O T3
s §*
•c
ftS
(L) TJ rt
2 22 42 O G O
D. O O Tj C G. <U
</) >0 <U G
j-H	K* O G	rt G	ou <L> M <U	tSi G	<U (/) <U G
X	G C/)	3 rt	G		G
<u •'—)		N	<u	.3	<U
		D			
3*	O 00	E	O	a	
jrt		C/3	\4	X rt	O C
T3	G	(U G	oj	G	G N
& P<	% TJ •r	3 E	.S >u •■'/)	E O G	|
jlj x	<U •>—1	rt TJ	s TJ	<D >U >C/5	j3
G .5 o vi
>N	1
ju x d
oo 2 .
G -	g
Z ’c * ■
rt J3 w G« rt C/D o	o
bo ? n .G rt u
		o"	‘X	rt
O	rt	.S 0	0 G G	OJ
G G	0	TJ	^rt	
	rt	N	G	
O	C/3	O	G	12
G		M	X	
| .2,2 s!
•~ —1 tn
G TJ
dj
—“ <u rt >(/3 <D
g 2 «
g>N TJ G n
° .S, > ,2 TJ •
00 rt -£
o fc _2 E “ ~
o (✓)._
U Tl W > o rt P G G. •n «3
TJ
O
G. -
*u J3
rt
p o
a
° "S
T3 X o 0
M rt -C G
G -h G rt - M-G
53 2 >0 O H xs> Grt
>U x
"22 o
X x
o o • ro X C
</) .X,
- rt > oj —
^ ^ ca > TJ x
TJ
—■ . O rt G rt k"
«■2 ■