NO. 25 AkiERi$kA Domovii\l% VaIent‘ne vn1 2-13- 654 uv 1^a^n New You61 St- rk’ K.Y;iOorteKKAH IH SKRIT IH LAW0UA6« OHlf Pk mt E M l € /»!%i— Hom/» p National and International Circnlatian CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1967 $LOV€N!AH MORNING N€W$RAP«i ŠTEV. LXV — VOL, LXV Ohajska iefisfalura se mnii pridu® velba v psIiSfčnili bitkah Ker republikanci v poslanski zbornici nimajo dvotretjinske večine, morajo upoštevati stališča demokratov. COLUMBUS, O. — Guverner Rhodes ima dve bolečini. Rad bi dosegel od legislature, da mu o-dofcri načrt za ustanovitev Komisije za ohajske zadolžnice. To To bi bil pravzaprav državni kreditni zavod, ki bi imel pravico, da prodaja obveznice, izkupiček pa porabi za napredek ohajskega gospodarstva. Izglasovani zakon pa morajo naknadno odobriti še volivci na referendumu. Tu se je pa stvar zataknila., Za zakon mora namreč glasovati dvotretjinska, večina o-beh domov legislature. V senatu imajo republikanci potrebno večino, ne pa v spodnjem domu. Ravno sedaj se pogajata republikanski predsednik spodnjega doma Kurfess in voditelj demokratske opozicije Pokorny za kompromis. Demokratje bi pa svoj pristanek radi čim dražje prodali. So tudi že postavili ceno, toda v drugi zadevi. Vprašanje volivnib okrajev in njihove razmejitve še ni v naši državi dokončno rešeno. Novi državni zakon o tem mora biti šele izglasovan in potrjen po referendumu. Tako se glasi sodna odločitev. Republikancem je pa sedanja razdelitev in razmejitev voliv-nih okrajev kar všeč in bi jo radi čim dblj čaša zadržali. Zato so napravili načrt, kako bi naša država šele 1. 1972 na podlagi ljudskega štetja v 1. 1970 določila volivne okraje in njihove meje. To pa seveda ne gre demokratom v račun. Kot plačilo za Pristanek na republikansko kombinacijo zahtevajo udeležbo v državni volivni komisiji, kjer ■vedrijo le republikanci. Ako se 'bosta obe stranki pobotali v tem Problemu, se bosta lahko tudi glede Komisije za ohajske zadolžnice. Upajo, da bo kompromis dosežen še ta teden. Republikanci sicer grozijo, da bodo organizi-1-ali, ako bo treba, izredno glaso-Vanje na dan 5. junija, toda na to ne dajo dosti politični opazovalci. Ako bo prišlo do kompromisa, bosta obe zadevi predmet refe-renduma 2. maja. Novi grobovi Victor E. Saye Pretekli petek je umrl v Euclid Glenville bolnici 62 let stari Victor E. Saye z 811 Worden Rd., Wickliffe, Ohio, mož Molly, roj. Zgonc, brat pok. Johna, Adolpha, Anne Williams, Louise Barber, Alberta, Dorothy Miller (Calif.) in pok. Charlesa (padel v 2. svet. vojni). Pokojni je bil rojen v Clevelandu in je služil v ameriški vojni mornarici in Obalni straži. Do leta 1948 je bil zaposlen pri Fisher Body Co., nato pa je odprl delikatesno trgovino na 1435 E. 55 St. Po 10 letih je šel v pokoj in je bil nato po 6 mesecev v letu v Seminole, E’a., kjer je imel svojo hišo. Bil jc član Masonic Order Lodge bio. 658 F&A.M. Pogreb je danes popoldne ob dveh iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Acacia Park pokopališče. Robert Dolenc V otroški bolnici je pretekli petek umrl 10 tednov stari Robert Dolenc, sin Roberta in Gail, roj. Brodnik, z 29215 Green Dr., Willowick, O., brat Carolyn, vnuk Johna in Eileen Dolenc ter Josepha in Thelme Brodnik. Pogreb je iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes ob 9.15 dopoldne, v cerkev Marije Magdalene na Vine St. ob desetih, nato na All Souls pokopališče. John Pankuch V soboto je umrl v Polyclinic bolnici 50 let stari John Pankuch z 853 E. 146 St., mož Albea-, ne, roj. Strnacj, oče ^ary, Connie in Johna, brat Andrewa, 'Elizabeth Nyfenger, Mary Martin, Ann Stoss, Josepha, Dorothy Tomcko, pok. Margaret in pok. Edwarda. Pokojnik je bil rojen Niso mrtvi, so le ujeti WASHINGTON, D.C. — Pentagon je pretekli petek objavil, da trije mornariški piloti, ki so bili preje navedeni med mrtvi-niso mrtvi, ampak so v ujetništvu v Severnem Vietnamu. Podobno je pretekli mesec premestil 25 letalcev z liste pogrešanih med vojne ujetnike. Zvezna vlada je lastnik HELENA, Mont. — Zvezna Wada je lastnik treh osmin ce-°tne površine države Montana. Naletavanje snega in vetrov-n°- Hladno, najvišja temperama danes 16, ponoči 5. Anton Zorman Na domu svoje sestre Amalie Intihar, 1054 E. 176 St., je umrl 87 let stari Anton Zorman, samski, rojen v vasi Lukovek, fara Trebnje na Dolenjskem, kjer je zapustil brata Jožeta in sestre Marijo Uhan, Julijo Hrastar in Jožefino Miklič. V Ameriko je prišel pred 64 leti in je bil zaposlen 45 let pri N.Y. Central, dokler ni pred 15 leti stopil v pokoj. Bil je član Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Tu jc zapustil tudi nečaka Victor j a in Richarda Intihar. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.45 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na Kalvarijo. Darovi v njegov spomin naj bodo za Dom ostarelih na Neff Rd. Frank J. Mlakar V Melbournu v Avstraliji je nenadno umrl zadet od srčne/ kapi 53 let stari Frank J. Mla{-kar, rojen v Clevelandu, kjer je družina živela na E. 154 St. Ttu j c- obiskoval Collimvood H|.gh School, bil v drugi svetovni vpj-ni, pa se nato pred 13 leti preselil v Avstralijo. Napisal / je knjigo “He, the Father”, v kateri je obravnaval jugoslovanske priseljence in njihova vprašanja. Napisal je tudi več zgcjdbie in črtic in končal prav pred smrtjo igro. Zapustil je v j Melbournu ženo Violo, hčeri (thris-tlno in Lindo, v Clevelandu pa brata Carla in sestri Helen Cetina in Nancy Skupic. Pogreb je danes v Avstraliji.’ zmagal zaenkrat te v spodnjem domu SANTIAGO, čile. — Cilenški predsednik Frey je zaenkrat zmagaj samo v predstavniškem domu e predlogom za spremembo ustiave. Spremembo ustave rabi, cja faj lahko razpustil Kongres >in razpisal nove volitve. Zakoniki predlog gre sedaj pred senat, (kjer pa Frevjeva krščanska deijnokraciRt Aima večine. Zato ni|iice ne ve, kakšna bo usoda predloga. Ako se bodo proti predlosgu združili socijalisti, ra-dikalh desničarji in komunisti, bo predlog propadel. Ppi zadnjem bojnem političnem) glasovanju je ta koaliciia , + ........... j / 0->™ funkcionirala, 2ato‘drud ted£.n ,l!)ko;Jeno sovjetsko 16 .preprečila Fteyjo, da bi sel v peip'ingu, kriče o- KITAJSKO DIVJANJE PROT! RUSOM V PEIPINGU RASTE Ogromne demonstracije proti Sovjetski zvezi na letališču v Peipingu so zadržale za 6 ur odlet letala z ženami in otroci članov sovjetskega poslaništva v Peipingu. Do tega kitajskega nastopa je prišlo 24 ur potem, ko je Moskva posvarila Peiping, da ho odgovorila s primernimi ukrepi, če bodo Kitajci nadaljevali z nadlegovanjem sovjetskega osebja na Kitajskem. MOSKVA, ZSSR. — Spor med nad Kitajci v Moskvi pretekii Sovjetsko zvezo in rdečo Kitaj- j petek”. Zahtevala je opravičilo sko se je v preteklem tednu šeiin odškodnino za kitajskemu poslaništvu storjeno škodo. Med tem Rdeča garda v Pei- na,šo deželo na obisk. Predsed-i njk Johnson mu je radi tega 00-jilal posebno pismo, ki v njem zelo obžaluje, da se ni mogel sestati z njim. Frey je sedaj objavil Johnsovono pismo z očitnim namenom, da po tej poti pritisne na del senatne opozicije. koli njega pingu še dalje “oblega” sovjet-in napadajo one, ki sko poslaništvo in nadleguje vse, Iz Clevelanda in okolice Seja— Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, cb 7. zvečer sejo v navadnih prostorih. Podr. št. 14 SŽZ ima jutri ob 7. zvečer sejo v SDD na Rechcr Avenue. Podr. št. 15 SŽZ ima \ sredo ob 7.30 zvečer sejo v SND ao E. 80 St. hočejo vanj ali iz njega, mu ovirajo oskrbo z vsakdanjimi potrebščinami in so mu odtegnili vse kitajsko pomožno osobje. Tu je med tem pretekli petek zvečer ob sedmih skupina kakih komu se bo v Washmgtonu za- i ■ + . ° . u • i -n ■ tam z žagami m sekirami od merka, ako bo nagajala Freyju j ^ _ v Cilenški prestoli ci. stvari dajo politiki v Ameriki zelo veliko. Na take ! Stran**a ^omaf ^va ^ev^Ja ocf ce_ T ,. ‘. |ste postavljene table z napisi in Latinski ,s]ikami ‘ .. centralo, ki sestavlja predloge za najrazličnejše slučaje in ’potrebe, ki se pojavijo v dijaškem življenju. ioifa se lo s$r3!»i!a ¥saf ¥ srednji šds!? CLEVELAND, O. -— V našem v Clevelandu, bil veteran druge mestu imamo 42 javnih srednjih svetovne vojne, zaposlen pri i šol (high schools) raznih vrst. Towmotor Corp. Pogreb bo iz Dijaki vsake šole imajo svojo Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 10.30 na Kalvarijo. August Snider V soboto je umrl v Hartford, Jonn., 55 let stari August Snider (Gus Žnidaršič), neporočen, rojen v Clevelandu, zaposlen lolgo let pri Kaman Aircraft Corp. kot glavni risar orodja, sin pok. Franka in pok. Frances, ”oj. Arko, brat Olge Poje, Edwarda Schneider (1267 E. 170 3t. v Clevelandu) in pok. Franka. Njegovo truplo bo prepeljalo v Cleveland in bo na mrtvaškem odru v Želetovem pogreb. :avodu na E. 152 St. nocoj in mtri. Pogreb bo v sredo ob desetih dopoldne na Lakeview pokopališče. o spopadu med Rusi in ____ ! kitajskimi študenti pred Lenino- JtaRšk* dafekrsamemlaJ™ j«™«"« » k- , , . «, . » t°s- Osobje poslaništva je pro- HeSPUčlJ© Bt2§ testiralo in skušalo odstranitev s silo preprečiti. Pri tem je prišlo do prerivanja, tekom katere- BONN, losti je Z. Nem. 4— V pretek-zahodnoniemška vlada stala na stališču, da je treba re- ; Sa le kilo nekaj od kakih 30 članov kitajskega poslaništva, ki so bili na mestu, ranjenih. Med nji-; rai tudi .odpravnik poslov. An ki hočejo noter ali ven. Zaradi takega položaja je Sovjetska zveza odpoklicala žene in otroke članov poslaništva. Ko je bila prva skupina na letališču v Fei-pingu. je prišlo do demonstracij in nadlegovanja osobja poslaništvo, ki je odhajajočo skupino ZaduŠnica— V sredo ob osmih zjutraj bo-v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Louisa Hočevarja -ob 2. obletnici smrti. > V sredo ob osmih bo v cerkvi sv. Venceslava na Maple Hts. sv. maša za pok. Louisa Hočevarja ob 2. obletnici smrti. Kreisky postal voditelj avstrijskih socijalistov siti vprašanje nemškega zedinjenja preči ureditvijo spora med V . Zithack/ra in Vzhot Trdo je vztrajala na I šeu in iskala vztrajno zanj podih tem stali- ^ih-Yuan in tajnik poslaništva ~k° nehalo. noro pri zahodnih zaveznikih. Sedaj je svoje stališče spremenila v soglasju z noyo stvarnostjo mednarodne poli tike. Zunanji minister je v govoru ijred Evropskim sve- Wang Tsin-Ching. Kitajci so obtožili Ruse, da so kršili nedotakljivost ozemlja poslaništva, ker so stopili na nje-! gova tla. To je še bolj zaostrilo DUNAJ, Avstr. — Avstrijski , , ,,v v _T , . socijalisti so pri zadnjih parla- spremilo na letališče. Vendar je 1 \ , v , :mentarmh volitvah zgubili bit- ta srečno odletela domov. i, , L:o. Krščanski socijalisti so do- Moskovsko svarilo tako ve<-'ino> ka lahko sami ni zal ilo i vladajo. Socijalističen poraz je Sovjetska zvezTje zaradi kri J nravno moral plačati načelnik Čanja okoli svojega poslaništva stranke dr' German. Odstopil v Peipingu, ki traja že drugi le’ na n-legovo.mesto 50 Pa soci-teden, pa tudi zaradi nadlegova- . Postavili^ dr. Kreiskega, nja njegovega osobja v poslani- ki W ^ P° k. v koalicijskih štvu in izven njega pri kitajski 'dadakt avsHijski zunanji mini-vladi ostro protestirala in za-!SLer' ^r' Fitterman je pa še na-grozila, da bo podvzela primer-0?tal načelnik socialistične korake v odgovor, gg se to ne nega Pa^men tar nega kluba. W. Brandt :sovraštvo’ organizacijo, vse organizacije ^ v govoru ;Jed Evropskim sve- skupnj pn imajo svojo upravnU^T Y.Str*fbursu 2Cb ___1 • _________Nemčija redno, mirno sožitje, ki Nemčija redno, mirijo sožitje, ki bo ugodno za reševanje nemškega vprašanja. Prizna! je, da Sovjetska zveza trenutno ne mara govoriti o zedinjenju Nemčije, Zadnji čas je na široko obrav-| toda je voljna govoriti o miru v navala tudi vprašanje frizur za dijake in minikril za dijakinje. Po dolgih debatah je bil napravljen sklep, da v šolske prostore ne spadajo dijaki s pretirano dolgimi lasmi, še manj pa dijakinje z minikrili. Ta sklep še ni dokončen, odobriti ga morajo še organizacije na posameznih srednjih šolah. Vsekakor je sklep znak, da je začel vpliv beatnikov in njihovih oboževalcev padati na clevelandskih srednjih šolah. Evropi. To hoče tudi Zahodna Nemčija. Če torej ni mogoče govoriti najprej o zedinjenju Nemčije, je treba to vprašanje odložiti, dokler se ozračje v Evropi ne pomiri v taki meri, da bo tak razgovor možen. To stališče Kie-smgerjeve vlade je brez dvoma stvgrnejše in prožnejše, kot je bile vztrajanje na zedinjenju, za katero dejansko ni tudi nikomur med zahodnimi zavezniki druge svetovne vojne. . se kaže v izstopih Rdeče garde v Peipingu pred sovjetskim poslaništvom. “Tass” je dejal, da Sovjetska zveza kaj takega še ni doživela nikdar, niti od “najbolj sovražne dežele”. Zunanje ministrstvo je uradno zanikalo kitajske trditve, da bi Sovjetska zveza z nastopom pretekli petek kršila nedotakljivost ozemlja kitajskega poslaništva in da bi bil pri tem kitajski odpravnik poslov ranjen. “Sovjetski državljani” so podrli tabe na tleh kitajskega poslaništva, ne da bi stopili na njegova tla, ker so bile te po-stavjene komaj 2 čevlja od ceste. Kitajski protest Kitajska vlada je uradno protestirala včeraj “proti nasilju Kot v nekak odgovor je prišlo včeraj, 24 ur po sovjetskem protestu, do obsežne demonstracije na peipinškem letališču, ko je £>r. Kreisky bo sKtrsal najprej urediti razmere v lastni siranki, kjer so razne struje ž'e močno spodkopale strankino disciplino. V parlamentu pa hqče čakala tam na odlet domov sku- j uveljaviti “konstruktivno opozi-pina ruskih žena in otrok. Po po-1 caj°”- Pa ne ko lahko delo. ročilu radia Moskva je kitajska {Ko 50 namreč socijalisti zapu- WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je v svoji proračunski poslanici trdil, da znašajo proračunski zneski, ki so namenjeni revnim slojem naše dežele, celih $25.8 bilijonov. Torej dejansko več kot račun predvideva za vojskovanje v Vietnamu. Na prvi pogled je znesek $25.6 bilijonov res neverjetno visok in so mnogi sumili v njegovo resničnost. Johnson je dal radi tega sestaviti podroben pregled, iz katerih postavk izvira podpiranje revnih slojev in koliko nanese vse skupaj. Pregled je sedaj objavljen. Najpreje razčisti pojem, kdo je reven. Pri tem se opira na stališče socijalnega zavarovanja in pa glavnega urada za boj proti revščini, ki trdita, da je reven vsakdo, kdor ima manj kot $30 tedenskih dohodkov. Štiričlanska družina pa mora imeti še enkrat toliko. Te številke seveda Johnson zagovarja podpiranje r®ynih slojev niso pribite, marsikdo jih zagovarja, drugi pa trdi, da so prenizke. Nekaterim se celo zdijo previsoke. Vsekako so pa uradne in nanje naslanja naša federacija svojo socijalno politiko. Pregled ugotavlja dalje, da je v naši deželi kar 32.7 milijonov ljudi, ki ne dosegajo gornje do-hodkove meje. Vsem tem je treba pomagati na ta ali oni način, da lahko živijo človeka dostojno življenje. Pregled opozarja tudi, da so stroški za te sloje narasli tako močno šele zadnja leta. L. I960 so na primer znašali nekaj pod $10 bilijonov, torej nekaj pod 10% federalnega proračuna. Tri leta pozneje so znašali že $13 bilijonov ali 12%. V sedanjem proračunu znašajo že nad $25 bilijonov ali 15% vseh proračun, skih izdatkov. V sedanjem proračunskem letu, ki bo končfhio 30. junija, bodo znašali vsi izdat- ki okroglo $22 bilijonov ali $2.4 na tem polju svoje dolžnosti stili vlado, so pustili za seboj celo vrsto zakonov, ki so jih kot člani koalicije zagovarjali. Nc bo jim zdaj lahko, da pobijajo prav iste zakone samo zato, kef so v opoziciji. drhal zadrževala 30 sovjetskih diplomatov in drugih predstavnikov, ki so prišli, da se poslove od 90 žena in otrok, ki so bili na letališču, da se vrnejo domov, celih 11 ur. Tudi samo letalo Rjušin 28 so zadržali na letališču 6 ur. Odleteti je baje moglo šele na posredovanje nekega vzhod-noevronskega diplomata, trdi ja-ponsko poročilo iz Peipinga. Po BERLIN’ Nem- - Pretekli pe-poročilu radia Moskva iz Irkut-!tek zvecer 50 vzhodnonemške o-ska, kjer se je sovjetsko letalo!blasti i2PustiJe v Zahodni Berlin Vzhodna Nemčija izpustila zaprte Amerikance na poti iz Peipinga ustavilo, jej;ri Amerikance in Rdeča garda na letališču v Pei- an °’ bilijoria več kot v proračunskem letu 1965-1966. Kake misli federalna administracija porabiti teh $25.6 bilijonov? Najv^čji znesek odpade seveda na starostno zavarovanje, ki absorbira kar $14-9 bilijonov. Pri tem so pa izključeni tisti zavarovanci, ki imajo dohodke nad gori ocenjeno “revno mejo”. Na bohjško zavarovanje odpade dobrih 4.2 bilijonov. Izredno visok je znesek za izobrazbo in štrokjvno prevzgojo, znaša kar .$3j bilijone. Vanj so vključene vse vrste akcij v boju proti revščiii. Za podpiranie vseh tisah revežev, ki niso vključeni v gornje postavke, Pa ko porabil ^proračua znesek bilijone. Mislimo, da na tem področju izpolnjuj? federacija kar lepo svoje dolžnosti. 2al nam Pa manjkajo podatki, kako vršijo največ iz federalne blagajne. naše državne, mestne in občinske uprave. Po splošnih pritožbah bi človek mogel soditi, da se ne spuščajo v tekmo s federacijo. Pa bi se morale, kar pove sledeča primerjava: Vseh uradno priznano revnih ljudi imamo 32.7 milijonov. Ti bi morali imeti letnih dohodkov nekaj pod $50 bilijonov, da dosežejo uradno “revno mejo”. Glavno podporo dobivajo od federacije, bodisi posredno bodisi neposredno. Pa še ta ne znaša več kot polovico potrebnega podpornega zneska. Ostanek bi morale kriti državne, okrajne, mestne in občinske uprave, pa ga nri cerkvi sv Jožefa. ;lo zanimivo spomin: za 75-letnic- fare, je r. -red:; nenadomes ,1; . delu je : " b:-. v ' sti dob v; v . in upo: • ' mu bo spomir Vd % Sil a la' tor ■/■c. vanj najprej vespere (ve-černice za mrtve), nato pa je vila a sv. maša. Med njo je j bilo , vensko in hrvatsko petje. ! Make1 1 je s o s e d n j i župnik so ob Pogr ravno J neviht.-Podr njem katerega -čevalec je lahka ame čiva v mir — V BL. pa je pren aiuv-rojakinja Mrs. . jan., ko je okrog snežna vat, ki je bivala gori na field Avenue na LaSal : hribu. Umrla je v starosti V Ameriko je prišla iz R vasi pri Novem mestu p leti in bivala večinoma v.- . . tu. Njeno dekliško ime Karolina Mišjak. Tu zapu sinove in eno hčer. V F . * -Calif., brata Dominika , V tem bo kar r pri taken ; . rtske madžarske narod- jenja in ° , .10&; . jpnije. Navzočih je bilo pa je j v. "oonsignorjev in drugih ni Pau . aj > ojp^ ^kov. Slovenski ljudje anjen časten ; _ ; olj veseli, da je bil ri; , '' rinosti med njimi msgr. Ignacij Kunstelj, ki je bil malo prej priletel iz Londona v Angli ji na pogreb. Vsa svetokriška farna društva in organizacije so prišle v cerkev v sprevodu in s svojimi zastavami. Med njimi so ’ 7Mi Kolumbovi vitezi, ki so ■-z imeli v cerkvi ob krsti . u ■■■ -vražo vse do polnoči. .A■ °.: b, v torek, 24. jan., se je ; pontifikalno sv. mašo oortskega škofa Walterja obširneje je o or. Slovenec, ’ ; ' ro- : J •- b' - ■J i :aj po- i »ogu! ■' j 7 V LA 3. T.Ej — . j Zj ::o ’ Karolina : ‘ Berwynu pri Chicagu, na je bila iz cerkve La Salle na poko predmestjih* J Vincencija, kjer poč! Op5 - Roka v 1: šče sv. hiizu I Iro- - , sorodnikom sož ( Naj bo za zd1 ■ \ drugič kaj iz n . ; 3 gom zasutih illi Vse čitatelje 1> i še sne->v. • ja 7'e • ■ i a Tl.’ P ry in Indiani. V Chicagu je v več delih zmanjkalo tik pred ^jaka in bratranca^ J. derioa nedeljo, 29. jan., kruha, mleka in še marsikaj drugega. Posebno so bili prizadeti v oddaljenih stranskih ulicah v ^__________ kakor doli okrog Blue Island,*40 le* en soprog Calumet City na južnem koncu vat’ , 0^°ini Vf%ni IUi-Velikega Chicaga. Kaj takega ne pomnijo zadnjih 45 let. V Chicagu so po pokrajini med Pulaski in Ashland Ave. po cesti Roosevelt kradli po trgovinah in pustošili razni nepridipravi. Na televizijskih prikazih je bilo videti, da so bili to tiči večinoma tiste barve, za katero se nekateri tako vneto poganjajo za njihove civilne pravice. Mnogi so pristavljali pripombe: “Vidite, take civilne pravice pa ti poznajo!” » TUDI SMRT JE IMELA BOGATO ŽETEV v teh čudnih vremenskih zmedah in težavah. Veliko ljudi je pomrlo nagle smrti pri kidanju snega in v drugih slučajih. Mnogi niso mogli pravočasno do zdravniške pomoči, niti zdravniki ne do bolnikov, ker vse ceste in pota so bila v takem stanju, da ves ‘week-end’ od 26. pa do 30. jan. ni bilo nikamor mogoče. Mohorjeva ■ .mul, m..-te . uruv .--A Cleveland, O. -r letošnjega leto je teden se začne 4 kot priprava za Ve'* šel je torej čas, da < nino za Mohorje Celovcu. Upam, da vsi knjige za letošr.j jeli in jih z užitkom sem jih jaz. Z’ všeč “Žena s polj Obnovite udninc Nekateri so jo že, zglasite pri meni na St., kot prejšnja leta. C1 ■ ’ : .M’ C* 'y. b Gej kot ila >n :' $3. Če želi kdo kaj poseč.; m NASA JOLIETSKA NAŠEL- vati za Mohorjevo družbe u. Cerkev je bila nabito Spet je bilo prisotnih ve-nonsignorjev in drugih du-; . ikov. Od Slovencev so bili :oči: msgr. Alojzij Baznik, nik pri Sv. Vidu v Clevelan profesor p. John Prah, kar-, ; mehčan iz Youngstowna, Ohio, ofesor p. Karel Wolbang iz rincetona, p. Rihard Rogan, 'FM, župnik slovenske župnije v. Cirila v New Yorku, Rev. uojze Jenko in Rev. Lojze Sterle iz New Yorka, p. Jože Kokalj, D.J., slovenski misijonar, Rev. dr. Franc Blatnik in duhovnika-brat Drago in Stanko Ceglar, salezijanci, Rev. Albin Weber, Millbury, Mass., itd. Tudi hrvaških gg. duhovnikov je bilo precej. Prav tako tudi še več salezijancev, ki so bili kot bogoslovci Farkaševi učenci v Kaliforniji. Tudi lajiki iz New Yorka so bili lepo zastopani: dr. Joža Basaj, kipar France Gorše, prof. dr. Janez Arnež, dr. Polde Klauž, prof. Rudi Večerin, dr. Tone Osovnik in še veliko drugih. Med sv. mašo-zadušnico je kratko spregovoril o rajnkem g. župniku škof W. Curtis. Poudaril je zlasti tole: Amerika pošilja svoje misijonarje v Južno A-meriko, da tam pomagajo širiti k°žje kraljestvo. Hkrati pa tudi sama sprejema misijonarje, posebno iz Evrope, da tukaj delujejo predvsem med narodnimi kupinami. Tak misijonar je bil ther Farkaš, ki pa ni deloval» o versko med rojaki, ki jih kaj našel. Videč stisko, v so nekateri od njih živeli kot begunci po raznih taboriščih, se je zavzel zanje in jim pomo-gel, da so prišli v to deželo, jim tu oskrbel stanovanje in delo, da so se mogli docela vživeti v a-meriški način življenja ter so danes pošteni in delavni Ameri-kanci. Končno je izrazil željo, naj bi se v župniji sv. Križa delo za Slovence in druge narodnosti, ki so v njej, nadaljevalo v verski dobrobit faranov. Ta škofova zagotovitev je mnoge, ki so se bali za bodočnost svetokriške župnije, močno potolažila. Škof je dejal, da bomo s tem najlepše počastili spomin rajnkega župnika dr. Andreja Farkaša. Govor, ki ga je imel ob tej priložnosti v slovenskem jeziku I. Jukič: “Kriza Titovega režima in Titove Jugoslavije” CLEVELAND, O. — Kot drugo knjigo Hrvatske Politične Knjižnice, ki jo je sam zasnoval, sam zanjo piše knjige in jih sam zalaga in prodaja, je Ilija Jukič, znani hrvatski politični pisec in analist, napisal brošuro 53 strani srednjega formata z gornjim naslovom. V Ameriki jo razprodaja njegov nečak Ilija Jukič, 1081 Addison Road, Cleveland, Ohio 44103, po $2 za knjigo. Pisec je zbral, razporedil, po- se g. dr. Franc Blatnik, pa je bil;pjsai jn razložil dogodke in raz-priobčen v celoti v A.D. pretekli ^ voje v Jugoslaviji, ki so privedli torek- do sedanjega stanja. Kar so ob- Po sv. maši je škof truplo šej javjji jn povedali jugoslovanski enkrat blagoslovil in opravil za ^komunisti sami in kar je o njih rajnkega še zadnje molitve v j bilo značilnega objavljenega v njegovi cerkvi, nato pa se je ra- > svobodnem tisku, vse je uporabil. Javno znane informacije dopolnjujejo zasebna obvestila in poročila piščevih znancev med jugoslovanskimi komunisti, njihovimi nasprotniki in med Angleži in Amerikanci, ki povedo svoje vtise in sodbe o značilnostih stanja v Jugoslaviji. zvil ogromen sprevod na pokopališče. Bil je krasen sončen dan. Na pokopališču je opravil za rajnkim obredne pogrebne molitve v slovenskem jeziku prelat msgr. Alojzij Baznik, msgr. Ignacij Kunstelj pa se je nato v imenu župnije zahvalil vsem udeležencem pogreba in se od rajnkega poslovil nato še v imenu slovenskih stanovskih tovarišev, ki živijo vsepovsod po svetu, posebno še tudi v Evropi. Najlepši venec so rajnkermrg. župniku poklonili begunci, ki jim je bil pomagal priti sem v to deželo: rdeči nageljni in krizanteme? Napis: Begunci svojemu dobrotniku in dušnemu pastirju! Grob rajnkega dr. Farkaša je v duhovniškem krogu tik ob rajnkem dr. Alojziju Kuharju in Juranoviču. Sožalne brzojavke so poslali med drugim ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, msgr. dr. Maksimilijan Jezernik iz Rima in številni drugi. Za župnijskega administratorja (upravitelja) osirotele sveto kriške župnije je bridgeportski škof imenoval prof. Alojzija Hribška, ki bo pa moral nekaj časa še naprej poučevati na St. Mary’s Boys srednji šoli v sosednjem Greenwichu, dokler ne dobi namestnika. J. S. Uredniku Glasila KSKJ umrl 93 let stari @Č8 Cleveland, O. — V Župeči vasi v občini Cerklje ob Krki v Slo veniji, je umrl 14. januarja letos 93 let stari Janez Račič, bivši farmar in župan, oče urednika Glasila KSKJ g. Ivana Račiča v Clevelandu. Pokojnik je zapustil ženo Frančiško, roj. Obreza, o-troke: Ivana v Clevelandu, Louisa v Sudbury, Ont., Mrs. Rose (Jerry B.) Zupan v Clevelandu, Mrs. Anica Brezar v Tržiču in Toneta doma v Župeči vasi, 14 vnukov in vnukinj ter 20 pravnukov in pravnukinj. Pokojnik je služil v 17. pehotnem polku avstrijske vojske, pa bil nato trikrat v Združenih državah, da bi si prislužil denar za obnovo in ureditev posestva. Zadnjič se je vrnil iz Amerike leta 1914, pa moral takoj v vojsko, kjer je bil do leta 1918. Po vojni je bil 12 let župan občine Cerklje. Tekom druge svetovne vojne so Nemci naselili na njegovem zaplenjenem posestvu nekega Nemca, ki je ob koncu vojne odpeljal s seboj vse, kar je tam mogel vzeti. Po vrnitvi je bilo treba začeti vse znova. Pokojni Janez Račič je bil zdrav in trden ter je še do svojega 91. leta redno opravljal živino. Posebno ljubezen je imel do vinograda v Piraškem vrhu v Gorjancih južno od Krke. Naj počiva v miru božjem! G. Ivanu Račiču in vsem ostalim sorodnikom naše sožalje! A. D. Ko bo drugo leto praznovala Rusija 50-letnico komunistične družbe in države, bo treba priznati, da komunistični mednarodni program bratstva, miru, soglasja in uspešnega sodelovanja ni uspel. Nacionalizmi in druge oblike sebičnosti so ga razjedle. Jugoslovanski komunisti, ki so šli v revolucijo kot k slovesni daritvi za mednarodno komunistično skupnost, so prvi izkusili to laž in zbežali pred nevarnostjo, ki jim je grozila s smrtjo iz Moskve. Mednarodna monolitnost komuni st i e ne zgradbe je danes v razsulu. Komunisti Jugoslavije tudi po izgonu iz skupnega templja sicer skušajo še vedno viseti na rdeči niti in z rdečilom opravičujejo svojo diktaturo, a vedno očitneje je, da je to diktatura vedno bolj in družbeni sistem vedno manj. Ob pomanjkanju vsake trdne smernice se kote med jugoslovanskimi komunisti struje in strujice po osebnih željah in o-kusih. Hude polomije v državnem gospodarstvu ter splošni gospodarski in socijalni politiki so ustvarile nezadovoljnost. V takem razpoloženju, ki prevladuje, je vsak po svoje opravičen, da išče izhod, vse je prepričano, da je vsak napor v iskanju novih potov in sredstev, opravičen in dober, ker kaj slabšega, kot 'je to, itak ne more roditi. Tako tava jugoslovanski komunizem iz reforme v reformo, iz krize v krizo. V tem je propadla politika bratstva in jedin-stva in se izrodila v centralistično izkoriščanje na eni strani in v najostrejša narodnostna nasprotovanja na drugi. Od Djila-sa do Rankoviča in Milanova je kratka, pa hudo strma pot — ri-da —, ki po njej drsi Titova Jugoslavija. Ali bo na koncu te ride treščila partija in država in se bosta obe razleteli v kosce, ki jih nihče več ne bo zbral, ali bo radi koristi zainteresiranih narodov kdo hotel in mogel udarec ublažiti in vpeljati ta ljudstva v mirnejše vode, ki bi jih ogrevalo in oživljalo sonce svobode? Na trditvi, da je življenje jugoslovanske komunistične partije vezano za življenje in delovno sposobnost Tita kot vodilnega revolueijonarja, gradi pisec svoje pričakovanje, da je sedanji komunistični režim v Jugoslaviji samo še kratkega veka. Misli; da bi mogla složna in politično tvorna emigracija nekaj prispevati k srečni rešitvi njene pri' hodnje krize. Za vse, ki se zanimajo za razvoj življenja doma; je knjižica koristen priročnik, za vse, ki hočejo kaj več vedeti 0 boleznih in slabostih Titove partije, pa še prav posebno. Miha Krek Deklica z odprtimi očmi PIERRE L ERMITE ^ ^ 4' 'I1 'l' ri' 'I1 'I' 'I' "J ' r»' I' 'J’ ’i ’ ^ 'i’ 'I1 ri’ 'I'r^' 'l' 'I' 't' rl' rl’ 'l1 'l1 'l' *1' 'l* 1' '1''1' ^ 'i1 rl* ’b'l' 't' 'l14’ 'l’ 'i’ d “Oh ... gospodična ...” V hipu, ko odide pariški kolonist, se pojavi v ozki ulici silhueta velikega mladeniča, takisto vitkega, vendar temnolasega in črnookega. To je Filbert, ki je na poti h davkarju, s katerim inia opravka. Mladeniča sta se križala. Nista se poznala, toda oni iz “Stai-e Rakovice” je vendarle opazil, da ga je ta premotril z očesom in ^a je na to govoril z dekletom, ki je ostalo pri vratih in klicalo Psa, ki je hitel žurno proti sosedni hiši, katere kuhinja je nživala velik sloves. Filbertov prihod ni bil pre-nušljen. Davkarjev urad je dva koraka od “Zavetja” med vrtom in “Staro Rakovico”. Če bi se bil mladenič še tako skrival, bi bil vendar moral niimo obeh hiš. Sicer se mu Rolanda, ki je svojo popolno peodvisnost nad vse ljubila, nikakor ni hotela -ogniti. ‘Dober večer, Filbert! ...” je na prva pozdravila. “Dober večer, Rolanda! ... tej, presenetil sem Te v razgovoru z lepim plavolasim fantom ...” “Ah!... plavolas je? ...” de dekle odtrgano. “Kakor da tega nisi vedela!” “No da, govorila sem ž njim, oziroma on je govoril z menoj. Sem sama doma, čisto sama... Ne tete, ne Filomele ni.. “To je hudo! ...” Zelo hudo! ... Hočeš vedeti, kaj mi je pravil ta plavolasi mladenič?” ‘Ne ... ni mi do tega, da bi Vse vedel.” “Ej, pa boš vendarle vedel! Rekel mi je, da sem zala ...” Nrav je rekel...” ‘Ali sem jaz kdaj nasprotno trdil?.. ‘In pi-istavil je, da ...” “Da?...» Toda Rolanda je bruhnila v Srneh in odkrila vse svoje zobe. Eilbert jo je pogledal, skušal Razumeti, kam dekle meri in udi on se je smejal in odkril Svcje prekrasne zobe. ^Rolanda, lahko mi rečeš kar ces. Vedi, da imam neomajno ^aupanje vate. Od onega dne eni nepopisno srečen. Tako mi f’ kakor da sem se prerodil. Ti 2’’ Rolanda, ki si dala moji duši rnisel življenja. Moje srce pre-- Peva ljubezen, kadar potihem ^zgovarjam Tvoje ime. In vsak si ga ponavljam. Ko si šla t i 016116 onega večera, sem bil 0?.° srečen, da bi bil najrajši s- ^ ves svet! ... Sel sem na Pino in sem izigral svoje me-j,. E6 • • ■ najine melodije ... mo-JU‘‘- Pojdi! le šali se z menoj ^ ' e poskušaj me napraviti Iju-k°sumnega... ne bo Ti uspelo, k~r Poznaš mojo neizmerno Iju-sve26»- • • Ti sama si ji ponudila °]o roko... In tvoje roke dr-+ °1 v svojih... Ne boš jih po-legnila nazaj...” V' yendar še imam to pra-lc°! živo odgovori dekle in se zravna. To pravico imaš vedno.” , n Ti ne misliš, da ...?” (Ne, ne mislim ...” kise nič ne bojiš ...” ičesar več se ne bojim! ...” v n vendar si ondan nagrban-.£rvt ■ • • Ne taji! Nagrbančil ^ Žal mi je bilo. In pa, pona-gJarri Ti: tako iz lastnega na-a in tako ljubeznivo si mi dokazala, da sem se motil, £ Se nočem nikdar več motiti. azumeš? Nikdar več!” edai je mehko pogledal... .K’udoval jo v ozki ulici, kjer kita sama. In brez vsakega giba ... ne da bi vzel njeno roko, ji je potihem zapel pesmico onega dne: O Magali ma tant amada ... Mete la testo au fenestroun! Nato je odšel... Rolanda je gledala za njim, v nadi, da se bo ozrl. Toda ni se ozrl. So ljudje, ki v nekaterih slučajih zaničujejo drobtinico kruha. Čemu bi se oziral Filbert? Čemu bi svojo skrivnost izdajal mimoidočim? Čemu? ... Saj si samega sebe tako gotov! ... In ker si tako gotov, lahko čakaš! XI. poglavje. Četrt ure pozneje se je vrnil mladi kolonist z dvema vedroma. Vrata so ostala priprta, jasno, da zanj. Odpahnil jih je in stal spet na istem vhodu kakor malo prej, pred istim Faraudom, ki pa zdaj ni lajal več, ker je vstopil znanec. V hipu, ko se je mladenič'že obotavljal, ne vedoč se li spodobi vstopiti, se je pojavila Rolanda in imela spet cvetje v roki. Cvetje! cvetje! To je bil Ro-iandin opravek, človek bi rekel, ia njen poklic. Trikrat, štirikrat ia dan je imela polne roke cvetja, bodisi da je ž njim krasila -mdo I; v novem proračunskem let zna ! jj šali stroški za vietnamska vomojl $28 bilijonov in ne $21.f h. nov, kot to trdi Johnsoneva ad-j* ministracija. To se prav: roj tudi letos cenjeni za okrc $lv. bilijonov prenizko. Laird mora za to svojo c 1 imeti že neko podlago, sa. dilni republikanski kongresnik v Domovem odboru za nakazila. Lairdova izjava bo močno vplivala na potek debate o letošnjem federalnem proračunu. .ffC £ / /O E m. «r 'Itn ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO 44103 popusta RAZPRODAJA 20% popusta Cene vsega blaga v zalogi so znižane za najmanj 20% r -- Več vrst oblačil znanih tovarniških znamk gre v popolno razprodajo po globoko znižanih cenah. Tisti, ki še morda ne poznate naše razprodaje, pridite in oglejte ragi si jo. Vsak se bo prepričal, da mu nudimo velike koristi. Dobrodošli vsi! Pri-dite, pomudite se v trgovini, oglejte si vse blago popolnoma brezobvezno. DAJEMO IN SPREJEMAMO EAGLE ZNAMKE. DVOJNE OB TORKIH. H RAZPRODAJA KONČA 11. FEBRUARJA. Glasovi nevolje na ZDA v Zahodni Nemčiji BONN, Z. Nem. — Iz vladnih krogov prihajajo pritožbe nad Združenimi državami, katerih predsednik L. B. Johnson da je spodmaknil tla bivšemu kanclerju dr. L. Erhardu, ko je bil v pogledu izpolnitve obveznosti nepopustljiv, in kateri še vedno ni poslal povabila novemu kanclerju dr. K. Kiesingerju v Wa shington. Kiesinger je nasledil Erharda j pred dvemi meseci, obiskal od | tedaj De Gaulla v Parizu in \ dobri meri odstranil spore m.. , Bonnom in Parizom iz dobe L hardove vlade. Del Nemcev vid; ■ v premajhni zavzetnosti M ■ shingtona za Zahodno Neme potrdilo namigavanja, da se u- ; tegnejo Združene države lepega ■ dne pomiriti s Sovjetsko zvezo1 na račun Nemčije”. Vprašanje mestne hodnine visi še zrnc • a v zraku CLEVELAND, O. — Sovraž- s niki mestne dohodnine zv uh mesto se niso dali ople r>' sklepu mestnih očetov, ” novembra vpeljali me kodnino. Nabrali !So-ž& o pisov, ki z njimi zahtevaj c klic narejenega sklepa. A:; vodijo v glavnem repu V . .unci ! Predsednik mestneg Stanton je izjavil, da svet ne bo preklical -sklepa, da pa ne bo bloku A po o j novnega referenduma. Meutm : NOVO PODRUŽNICO GRADE — Lewis E. Franckle, •edsednik Society National Banke, se je pokril s trdnu klobukom, ko je začel z motorno lopato podirati stari.- poslopje na Garfield Heights, da napravi prostor . . novo zgradbo v kateri bo nameščena nova podružnica F ety Na .u z ke. Od leve proti desni gledajo: Jame.' J. Frys ut V: F. Guzzo od Flynn & Van Dijk, ar- ! u akti, in .Uu. n lintz, predsednik The Mintz Con-: A action Co. 00 gradi. Nova podružnica bo stala . 4967 Ti .■ lord nasproti Turney Town Shopping Contra. Od rtu > medvidoma to poletje. m Hn i® K« v' “ -- nsmt s mmt VI svet sam bo pa o tem sklepsljv sredi tega tedna. Pričakovar- a ferendum bo najbrže že 2. m jta. r O istem predmetu so u C(-a ... landski volivci že glaso - ..., maja 1965. Takrat so z 88,7i.A j proti 62,359 glasovom predh-i ,oi DUH G fOKQLA V SLOVENIJI t NI PRODRL MUutin Moračr. 1 jugo- kaj samo po sebi umevnega, če s;:* delegacij ' pri :aogaja-1izlivajo gnojnico na cerkvene u-Vatiki-iu m za beograjski stanove in verske osebnosti. Ve-•r m jfcijo podi'' a rega do-i do pač dobro, da je vsa državna -‘a izv. ul: -.jasne, jaz sem J oblast dejansko proti Cerkvi, da sta' ust. A mi r.očr-rno več.državna šola, režimska društva po raz dohodnini odbili. Zato ga Ana a, ■ , mestni svet izglasoval na svoja, roko, za kar ima pravico. vo pregani, v a j s a, mar- in ves tisk ter druga splosna ob- so bomo prepustni njeni bla-jcila lahko neovirano šilijo biuz-nvti.. .” (citirano iz Bild- j boštvo, Cerkev pa mora k temu ‘ št. 12, 11. sept 1966). j le — molčati. Sloveniji, kjer uživa Cerkev j Cerkev ne more niti božjih ni-izjavah poznavalcev verskih^! svojih cerkvenih zapovedi v Jugoslaviji manj svo- prenašati v življenje kadarkoli .er Koliko ljudi je na svetu ? NEW YORK, N.Y. — Po cenitvah Zruženih narodov živi na vsem svetu trenutno okoli 2.9 bilijonov ljudi. V Španiji zopet štraj- kajo študentje MADRID, šp. — V Španiji je sedaj tolikp štrajkov, da so postali zanimivi samo večji. Na primer tisti, ki je bil pretekli teden dva dni v Barceloni; štraj-kalo je 15,000 študentov, zahtevali so pravico, da ustanovijo svojo neodvisno unijo. Prav za isto pravico so se iste dneve potegovali študentje v Madridu, Valenciji in San Sebastianu. Policija je povsod razganjala demonstrante in zapirala njihove voditelje. V Madridu je čisto enostavno za tri dni zaprla vsa univerzitetna poslopja. Skoraj istočasno so štrajkali tudi delavci, povsod so zahtevali večje plače, pravico do svobodnih unij in osvoboditev zaprtih voditeljev. Policija vidi v vsem gibanju komunističen vpliv. Morda ga je nekaj, toda organizacija in vodstvo štrajkov pa nista v komunističnih rokah, tako trdijo politični krogi. je opazna prav po podpisu pro- ju z državnimi in političnimi od-fok-C težnja, Cerkev prikazati redbami. Cerkev ne more bra-• nazadnjaški in nepri-Jniti svojega družbenega nauka, h; .s. |ne sme govoriti o gospodarskem, zlomil kopje nad njo |upravnem, policijskem in dru-ipr, med revolucijo gem tlačenju, niti se pied naj-Osvobodilne fronte, podlejšimi zasramovanji ne mo-0 milosti komunistič- re braniti. kot v ostalih republikah, in kjerkoli bi to bilo v navzkriž- t ... p c:(sed s i- Jt ■' 10! 1j'! .JJV K ' b n z; , li iredsednik Akademi-n umetnosti v Ljub-3. junija 1966 je ob- rot. si sc . ti’"F ■as ... jo v' ŠF le pline S' . ka P Jemenskim republikan cem predle baje trda KETAF, Jem. —- Vodstvo menskih monarhistov, ki jih di kralj Al Badr, trdi, da -oublikanskim četam zel j Nekaj pomenijo samo niku med mesti San? Hodeida. Vso drugo Kmalu po podpisu protokola je Mestno gledališče v Ljubljani, ki igra v bivši frančiškanski •Ijanskem Delu eno ^ dvorani, ob bučni propagandi u-kih, surovih in uma-1 prizorilo v Evropi in Ameriki .Nj, kar jih premore več kot kompromitirano dramo mvenskega borbene-'nekdanjega nemškega nacista r‘Zoper Cerkev. Zla- ^Rolfa Hochhuta “Namestnik bož-iščil pokojnega ško-lji”. Kot je .znano, je v drami av-rija Rožmana. ’tor obdolžil papeža Pija XII., da na Vidmarjeva u- ni hotel protestirati proti zloči-znova pokazala, da nom nacizma, posebej še nad Judi. Delo je vsepovsod izzvalo mnogo polemik, resni gledališki kritiki pa so obsodili in odklonili avtorjevo neresnično in pristransko podano podobo Pija XII. Toda v Ljubljani so dramo uprizorili tedaj, ko drugje že zdaleč ni bila več privlačna. Zelo zanimivo je tudi, kako so v Ljubljani v času, ko se je pozdravljal protokol kot uvod v lejšo dobo sožitja med Cerkvijo in državo, nenavadno naglo izdali prevod dela, ki ga je proti Piju XII. napisal ženevski univ. profesor Friedlaender z naslovom “Pij XII. in tretji rajh”. Avtor se je naslonil zgolj na nemške vire; to veliko pomanjkljivost skuša opravičiti s tem, da do vatikanskih ni imel dosto- veniji še vedno ak-ki smatrajo za ne- raljeve čete. Dosti egiptovsko vojno uporablja strupene •vv vsi tuji časni-... prišli do pre-giptovska letala pline. Savdski . ; : - Združenih narodih ...,7 ; . je umrlo nad 200,- cev za Posledicami . .. plinov. Naser pa noče Hoče imeti svoje čete i . : nu, dokler ne bo jasno, a bo’usoda angleške vojne Aden in pa malih držav ‘ lužni obali Arabskega poloto- pa. Kljub enostranskemu gledanju avtorja, ki jemlje pisanju pečat objektivnosti (ali pa prav zato!) so v Ljubljani s prevo-, dom na moč pohiteli. Izšel je celo pred angleškim. Napovedali so ga kot veliko senzacijo, seveda z ostjo proti Cerkvi. Pa so pregoreči založniki kmalu prejeli lekcijo iz Anglije. A. P. Taylor, eden močnih avtoritet med sodobnimi angleškimi zgodovinarji, je Friedlaender j evo delo ostro kritiziral v listu New Statesman. Fried-laenderju očita, da je nepošteno ravnal, ker ni upošteval vatikanskih virov, ko je moral vedeti, da je Vatikan že napovedal objavo vseh diplomatskih dokumentov iz časa Pija XII., nekaj knjig teh dokumentov pa je že bilo celo objavljenih. Če bi bil Friedlaender počakal s knjigo samo malo, ne bi bil izrekel sodb, ki so že na prvi pogled neresnične, po tendencioznosti pa naravnost nevredne peresa slehernega resnega zgodovinarja, ki želi uživati sloves verodostojnosti. Vsestranske coj ..- Francoske tovarne čevljev ponujajo copate, ki jih lahko nesite doma in na cesti, s . pravi da se gospodinji ni tre' ■ pre-obuvati, če se v, kuhin^. u r;a-doma spomni, da ji man.1 ha to ali ono, po kar bi moral bližnjo trgovino ali na trg. Te copate se baje obne. o o tu di kot “pisarniški čevlji' .k nje predstojnika nekeg.. 7.. o v o tej novosti: “Če pridejo : At uradnice v službo s takimi co^ -tami na nogah, nimam nič proti, nikakor pa ne smejo prihajati v službo v pižami ali v spalni srajci .. .” Žsjmke dobijo delo Gospodinjska pomočnica dobi delo pri družini samih odraslih; plača poleg stanovanja in hrane Kličite zvečer 944-2060 ali pišite Mrs. Zimmerman 23607 Cresthaven Drive, Willowick, O. (6,8,10 feb.) Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Moški dobijo delo MACHINISTS THE eiEVHLMKO PNEUMATIC 188! Os. 3784 E. 78 St. 341-170« A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. Mmmmm TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLEH - HYDRSTEL Contouring and profiling Machines HOIHZQNTM. mmm hills TURBET LATHES iiF imm LATHES mmm loies mium mmim mmai drills mmrmi mmim MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavile se osebno od 8.15 dop. do S. pop. nli kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Emoloyer (28) Delo dobi Pomivalka posode, za popoldne, skupno 35 ur. Oglasite se osebno. Delo dobi tudi kuharica SO RN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Help Wanted — Female Housekeeper and take care of semi invalid lady, live in, Shaker Heights apartment. Call 991-4070. (28) Housework 2 to 3 days, thorough cleaner, ironer. Must be dependable. Own transportation. References. 341-5054. (26) J MALI OGLASI Soba se odda Lepa, opremljena soba se odda zaposlenemu moškemu, v lepi mirni hiši. Si lahko kuha. Na 1027 E. 61 St. tel. HE 1-6671. ______ (26) Gospodinjska pomočnica Žena, trdnega zdravja, stara 31 let, s hčerkama, starima po 8 in 6 let, išče zaposlitev pri družini, kjer bi mogla živeti s hčerkama. Priporočajo jo cerkveni in civilni, ameriški in slovenski uradi v begunskem taborišču v Italiji, kjer sedaj živi. Ponudb'-' na Liga KSA, 3495 W< ■ A’j Road, Cleveland, Ohio (3,6, feb.) V najem Oddam 5 sob in kopah ; spodaj, na 1075 E. 71 St. Zn v . najemnina. Pridite po 5. v i (1.3,6 Ženitna ponudba Novonaseljenec, 3 leta v Ameriki, star 26 let, išče pošteno slovensko dekle v svrho ženitbe. Kličite 881-5716 ali pišite na Ameriško Domovino pod značko “Resen ženin”. Soba se odda Poštenemu moškemu, srednje ali starejše starosti. Stanovanje je čisto, mirno in nič otrok; dober dom. KE 1-6129. (29) Frijalers Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68U1 St.; EN 1-1213 AMERIŠKA DOMOVINA ;o()o()<^r>oo/ MLADA BREDA IVAN PREGELJ ;ooo<)<=^oooooi To je njej za obleko, to je za predpasnike, to je za srajce, za krila, za hlače, to je za Jurija, za Tomaža, za Nežo, za Jerico, za vse in vsakega nekaj, samo zame in Luko nič. A šiva naj vsem, možu, tašči, hlapcem in deklam, ona, nevesta na Peči. Jerici! Ljubi Bog, njej rada napravi in pastirju. A zakaj naj šiva Neži, zakaj Tomažu? Ali si ne zna Neža sama sešiti zimske kočemajke, in Tomaž, ali nima denarja, pa bi si dal v vasi napraviti? Zakaj pa so šivilje; zato, da bo ona delala za vse? Vse večji se ji je zdel kup blaga, vse večje se ji je zdelo število ur, ki naj jih presedi za tem blagom. Kar nič ni vedela, kje in kaj naj vzame prvo v roke. “Samo da mi obleko sešiješ do nedelje; drugo se ne mudi!” je zopiet pripomnila tašča in ji pogledala ostro v obraz. Ko je videla,' da je zamišljena, je pripomnila: “Zate nisem vzela ničesar, saj nisi potrebna obleke. V treh letih je ne ponosiš.” Ko pa je videla, da je nevesta zbegana in ne reče nobene, se je razjezila: “Če ti pa ni prav, moj Bog, ti pa svoje blago odstopim. Ze potrpim.” “Ne maram,” je dejala Anica. Nadejala pa se je nekoliko, da je Jurij kaj kupil zanjo. Ali Jurij je bil vstal precej rano in odšel z doma. Anica ni vedela, kaj je z njim. Tudi zvečer ji ni rekel ne besedice, kaj mu je svetoval zdravnik. Vzela je tašči mero in se lotila dela. Prst, kjer se je bila urezala, ji je nagajal in, ko je sedela sključena v sobi, jo je kmalu začelo zebsti v noge in roke. Obenem je začutila silno zapuščenost, dušilo jo je v sobi, polni vzduha po kupljenem blagu. Kar nekak odpor proti vsemu se je je polaščal. Delo ji ni hotelo izpod rok. Tako ji je minil predpoldan; popoldne je bilo še bolj dolgočasno, ker se je bila megla zgostila in je bilo skoraj temno. Vendar pa so ji ure do večera minile hitreje, zakaj prišla je bila Marjanica in govorila po svoji preprosti navadi živahno in glasno. Pripovedovala je o nekem čudežu, ki se je zgodil v Lurdu, in naštevala, koliko ljudi je bilo ob tisti priliki zraven in koliko sveč je gorelo ter koliko duhovnikov je šlo v sprevodu, da se je Jerici, ki je bila za pečjo in izbirala iz pšenice Ijulj-ko, svetil obraz v divni radosti. V družbi s tema dvema bitjema je minil Anici popoldan. Le včasih je morala prenehati z delom in si pometi roke, ker jo je zeblo. Zgodaj se je zvečerilo. Po večerji je Anica zopet vzela šivanje v roke. Bila je sama. Misli, ki so jo čez dan morile, so se vračale, znova je mislila na Jurija. Začutila je prav jasno nevoljo nad njim: “Bolehen je, a se ne varuje in še ogiblje se me. Prav nič mu ni mar, kaj delam.” S silo je krotila svojo žalost, hotela se je prisiliti, da ne bi bila huda na Jurija. Ko se ji to ni posrečilo, je jokala sama vase, brez solz ihtela v svoji zapuščenosti. Tedaj je le prišel Jurij. Sedel je. Bil je videti truden in slabe volje. Ona je molčala. “Ali ti ni kaj prav?” je vprašal mož. Ozrla se je z žalostnim pogledom nanj. On se ji je približal. “Anica, huda si, ker sem tak,” je govoril. Ona ni vedela, ali se opravičuje ali se ji posmehuje. Zato je ostala nepremična, z očmi, uprtimi v delo. On pa je govoril kakor zase: “Ne zameri mi. Bo prešlo. Saj sam ne morem nič zato. Grem in grem in čimdalje sem z doma, tem laže mi je. Samo da ne vidim Peči, pa mi odleže. Pri tujih ljudeh posedim. Tuji ljudje vse drugače žive ko mi na Feči, in to me razvedri.” Tedaj je dvignila glavo in ga pogledala karajoče in ga vprašala: “Kaj ti je rekel zdravnik?” “Oh,” se je nasmehnil, “kaj bo rekel! Naj se mnogo gibljem in živim dobro pa redno.” “Ali res”? je vprašala. On je sedel k njej: “šivaš?” Prikimala je. “Zelo si pridna,” je dejal. To- , da Anica se je skoraj zgenila j od strahu, tako brezčutno in brezmiselno je rekel to. “Saj mu nisem nič mar,” je mislila. Kakor otrok je, ki se je nasitil igrače. Ni mogla zakriti razburjenja, ki se je je polastilo: “Jurij,” je rekla, “saj ti nič ne očitam! Ali hudo mi je, in tako ti hočem povedati, kakor mislim. Tako kratek čas sva si mož in žena. Pa ti si že pozabil.” Videla je, da so mu oči zadrhtele kakor sitnemu otroku, kadar ga zmotimo pri igri. Skoraj jezno je rekel: “Res je, pust človek sem. Včasih čutim to sam in prav zaradi tega bi rad pil. Pa mi vino ne de dobro in potem sem še bolj pust.” Jezilo jo je, da je tako odgovoril, in je rekla trše, kakor je hotela: “Ali res misliš, da sem taka in tako malo resna, da bi te prosila, da mi vriskaj in poj? Drugače mislim, drugače—” “Kako?” je zopet vprašal nestrpno. “Tako,” je odvrnila hitro in burno, “tako mislim, da si moj mož in jaz tvoja žena, in da sva zato mož in žena, da skupno živiva, trpiva, pomagava drug drugemu, da zaupava drug drugemu. Jurij,” je viknila nato, “hočem, da išči pri meni tolažbe in ne izven Peči. Če je tu ni zate, Jurij, potem je vse zaman, najina sreča in življenje, potem mi je žal, da sem prišla na Peč. Živeti sem znala tudi sama. Sedaj pa je tako, da hočem živeti, a ne zase. In če ti tega ne razumeš, Jurij, potem si osleparil samega sebe in mene!” Še ko je govorila, se je mož dvignil in pripomnil: “Ne vem, kaj hočeš od mene. Ti imaš tako svoje misli. Morda te še kaj drugega jezi, pa sama. ne veš.’ '\rs “Kaj naj me jezi?” se je'začu- dila. J “Pa to,” je dejal on, “z materjo se ne moreta, pa ti ni prav, ca se bolj ne vlečem zr.u.,” “Prav bi bilo, Jurij,” je odvrnila, “ti veš, da potrpim, vse. Potrpim zaradi tebe, ki si slep in gluh. In to mi je hudo/’ je zastokala. Ali po kratkem hipu se je ohrabrila in dejala; “Glej, Jurij! Tvoja žena je najslabša dekla v hiši. Hlapcem ihora šivati srajce in v zahvalo se ji ti hlapci smejejo. A ti ipolčiš!” “Ali si ne znaš pomagati sama?” je rekel mož nestrpno. Ona ni odgovorila ničesar; | molče je začela znova šivati. V grlu pa jo je dušilo. Toda ni pristopil, da bi se mu bila zjokala na prsih. Molče je odšel. Tedaj pa je naslonila trudno glavo na šivanje in jokala dolgo in krčevito. * Zunaj v naravi se je bilo zgodilo kakor čudež. Nenadoma se je bila megla dvignila in naj-lepši, kakor pomladni dan je sinil nad dolino. Prav prijetno gorko je bilo in Anica je imela že ves popoldan odprto okno. (Dalje prihodnjič) FEBRUAR Trtip mi mtnimim mm umm..i im im r KOLEDAR društvenih prireditev H ranite denar za deževne dneve —Impuit« U. S Savings !>«•«<*■ RAZPRODAJA ČEVLJEV PRI MAJERJU LOUiS MAJER 6410 St. Glair Ave. 091-0564 Pridite te dni v trgovino im oglejte si neobvezno vso zalogo. Igo/. itd popusta pri vseh. čevljih: moških, zenskih in otroških 28 do 10% popusta pri Vsem obuvala za dež m sneg, pri ee^lfsh, galesah, škornjih m sitežkah 10% POPUSTA PRI COPATAH IN VSEM f SOBNEM OBUVALU CHICAGO, ILL. MALE HELP MACHINISTS SET-UP MAN Full time, company benefits, good working conditions Motive Equipment Manufacturers Division of Borg-Warner 5253 W. ROOSEVELT ROAD, CICERO, ILL. BI 2-2520 — TO 3-3500 An Equal Opportunity Employer (29) Set-Up Men SET-UP FOR PRODUCTION, VARIOUS MACHINE SHOP EQUIPMENT $126.00 to $136.00 Per Week Must Be Able To Read Blueprints & Set-Up for Production Fully Paid Company Benefits Hospitalization And Major Medical Insurance Life, Sickness And Accident Insurance Work Clothes Furnished Nine Paid Holidays Paid Vacation STRICK CORPORATION 9300 So. Drexel An Equal Opportunity Employer JVaxnaniio in j&ah'Vatci V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 5. januarja 1967 v Gospodu preminula naša fjabljena soproga, mati, stara in. prastara mati Elizabeth Opa^kar rojena KOLAR, Pokojna je bila rojena dne IS. novembra 1877 Slovenija, Jugoslavija. Poročila se je leta 1903 v poračenca sta se takoj naslednji dan po poroki Pokopali smo jo dne 9. januarja 1967 na pokopališču Kalvarija. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik daroval slovesno pogrebno sv. mašo, asistirala sta mu pa Rev. Viktor Cimperman in Rev. Jošt Martelanc. Msgr. Baznik je opravil tudi žalne obrede v pogrebnem zavodu in vodil molitve za večno srečo pokojničine duše ob grobu. Najiskreneje se zahvaljujemo gospodu prelatu in vsem častitim gospodom duhovnikom za daritev sv. maše in asistence, za sveta pogrebna opravila in molitve kakor tudi za podelitev sv. zakramentov in blagoslovov za srečno zadnjo uro. Zlasti naj prejmejo našo toplo zahvalo tudi Rev. Anthony Rebel in Rev. Jošt Martelanc, ki sta vodila skupne molitve sv. rožnega venca ob krsti, Rev. Louis Trivison in Edward P. Brennan, župnije St. Louis na Taylor Read, ki sta prišla tudi kropit in molit za pokojno v pogrebni zavod. Prisrčna hvala vsem društvom, ki so pokojno počastila kot svojo preminulo članico: Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Društvo sv. Ane št. 4. ADZ, podružnica SŽZ št. 25 in Catholic Knights of Ohio št. 139. člani in članice teh društev so v velikem številu prišli k skupnim molitvam sv. rožnega venca in so se v vasi Lastomeuce pri Radgoni na štajerskem, cerkvi sv. Janenza v Trnovem v Ljubljani. Novo-odpeljala v Amtriko in se naselila v Clevelandu. udeležili sv. maše ter spremljali pokojno do groba. Vsem izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Naj dobri Bog stotero povrne vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence ter vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Iz vsega srca smo hvaležni vsem, ki ste prišli kropit, vsem, ki ste se udeležili pogreba in ste bili pri poslovilnih molitvah ob grobu kakor tudi vsem, ki ste mami v zadnjih dneh , življenja storili kako dobroto, jo ob slovesu počastili, nam bili v urah najgloblje žalosti v pomoč in tolažbo. Hvala za vse pismene in osebne izraze sožalja ter za vse, kar ste storili, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lene. Zahvalne kartice smo razposlali vsem, kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo pomotoma nc bil prejel naše posebne zahvale, lepe prosimo za oproščenje. Vse prosimo, da sprejmete tele našo skupno javno zahvalo, ki jo izrekamo vsem, ki so nam ob tej žalostni izgubi bili kakorkoi.i v pomoč in tolažbo. Prav lepa hvala Zakrajškovemu pogreb-nemu zavodu Louisu Ferfolia, ki je uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji se naš. Žalujoči: soprog FRANK, hči STANISLAVA E. GREGOR, učiteljica v pokoju, sinovi: FRANK V. OPASKAR, odvetnik, DR. VINCENT A. OPASKAR, zobozdravnik, DR. CARL G. OPASKAR, zdravnik, in vsi člani njihovih družin, zlasti 15 vnukov in 3 pravnuki ter drugi sorodniki v Ameriki in Sloveniji. FEBRUAR H. — Slovenski gospodinjski klub na Jutrovem pripravi večerjo v SDD na Prince Ave. 12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave. 19. — Balincarski klub priredi zabavni večer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 26. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani. Postrežba od 11. dop. do 3. pop. 26. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road oo 3.30 popoldne svoj pomladni koncert. MAREC 11. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo ob prilila 4-letnice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo od 8. zjutraj do 2. popoldne postregel v farni dvorani z omleti in klobasicami. 12. — Clevelandska federacija slovenskih narodnih domov bo imela banket “mož leta” v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. APRIL 1. — Akademsko društvo Sava priredi večerjo in ples. 8. — Društvo SPR Cleveland priredi zabavni večer s plesom v Baragovem domu. 15. — Pevski zbor Korotan priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave. 16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnieo obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani. 22. — DSPB Tabor v Clevelandu 11 priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave. 23. — Glasbena Matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair ■ Avenu'e svoj pomladanski koncert. 30.—Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert v SND : na Maple Heights, 5050 Stanley Ave. Začetek ob 4. pop. 30. — Mladi harmonikarji podajo koncert v farni dvorani pri Sv. vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. MAJ 6., 7.— 30. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdina Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue. 7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue. 14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN. 28. — Slovenski spominski dan. — Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road. JUNIJ 4.—Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo. 10. in 11. — DSPB Tabor-Clevc- land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Ig. — Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples. 25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 25. — Slov. kult. društvo Triglav v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico. JULIJ 1 — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu. 2. in 4. — Piknik Slovenske pristave. 23. — Slovenski športni klub priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami. 30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 20. — Slov. kult. društvo Triglav v Milwaukee priredi v Priglav parku drugi letni piknik zdru-zžen z mladinskim športnim dnem. SEPTEMBER 3. in 4. — Piknik Slovenske pristave. 24. — Oltarno društvo fare sv. Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato ob z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu- 24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 1. — Združeni kulturni program in proslava, 48-letnice SDD na Recher Avenue. 7. — DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. 14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester. 29. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 5. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nai’-domu na St. Clair Avenue. 19. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne. Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Cleveland, Ohio 6. februarja 1967. M. A. TRAVEL SERVICE - MIRKO ANTIOGA 6516 St. Clair Ave., Cleveland, Glhio 44103 HE 1-3500 Nata skupinska potovanja i letali so: 29. maja, 5., 7., 15., 19., 2L, 29: junija, 10., 12., 27. julija, 2. in 6, avgusta. POTOVANJA POSAMEZNIKOV VSAK DAN Z LETALOM ALI LADJO ROMANJA V SVETO DEŽELO - FATIMO - LURD IN RIM POTOVANJA OKROG SVETA