Št. 31. 16. marca Izhaja trikrat na teden, in sicor v torek, Četrtek i soboto ol> 4. mi popoldne ter slane po poŠti prejo-, mana ali v Gorici na dom posiljana: vse leto.........15 K 9/n V. » ......... 5„ Posamične Številke stanejo 10 vin. „SOfiA" "H^JV>^»it.JKredn^pr^osej^ letu ;,ialipot"jo«oMi!^tftoa^^ v letu ,.Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". JTaročnino sprejema upravništvo ,v Gosposki ulici Štev. 7 I. nadstr. v „Goriški Tiskarni" A. OabrSček. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se_jaeunijo i^Petit-vrstah Cc. tiskano 1-kraf 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večjo črke po prostoru. — Ifeklmne in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo- -'-- » se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od' 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah hi praznikih od 9. do 12. dopoludno. TJ p r a v n i S t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1<60. „So5a" in „Primoreo'; se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2-, Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen. .lellersitz, Nunska ul. 3. L Hovatfski. na Goriščelcu; /eter Krebelj, Kapucinska -ul. 1; Tereza I^oban, tek. Bos, Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; 17. Prešel, (Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mrenska "cesta; Iv. Sar-jdagna, Gosposka ul.: Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni %oMvor; Državni kolodvor. — V Trstu \ ' " " "»renčič na trgu della Casdriria. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it, 83. „Gor. Tiskarna«* A. Gabršček (od»ov. J. Fabčič) tiska in zal. tranilnica „HoDt". duhovski zavod. Klerikalni listi so se pobahali, da je goriški »Morit« duhovski zavod. Pa ie bruhnilo na dan to bahaštvo s tako samozavestno — neprevidnostjo, morajo tičati vzroki veliko globlje nego bi se zdelo človeku prvi hip. Klerikalci so se izdali sami, da smatrajo »M o n t« za svojo mogočno trdnjavo, kjer.svojevoljno in brez slehernega nadzorstva razpolagajo z milijoni — ljudskega denarja, in kar je hujše: z denarji iz neklerikalnih hiš in korpo-racij, ker »Morit« je edina hranilnica v deželi, ki more torej sprejemati pupilame naložbe. In nad — 20 milijonov kron se je iiagromadilo na »Montu«, nad. katerimi gospodari »p r e č a s t i t i k u r a t o r i j,« t. j. nadškof in dva župnika v Gorici. — Kaj čuda, da je klerikalcem uteklo iz peresa bahaštvo z — »duhovskim zavodom«. Po drugi strani pa vemo. da imajo klerikalci za vse, kar si vtepejo v glavo, dovolj denarja. Tudi tu bahavo tolčejo na polne mošnje. Ob volitvah pojejo tisočaki, vino teče, ostudno podkupovanje je v polnem tiru. Razkritja klerikalnega agitatorja na Krasu so nam posvetila v take temne kote klerikalnih sleparjev. — Odkod toliko denarja? Klerikalci sq%ugače silno skopi ljudje! Da »M o nt« namenoma pospešuj^ klerikalne organizacije, to je gotova resnica. Al: na čisto hočemo priti, ali je res, I da »fvlont«. posega posredno ali neposred-* in) tudi v politične strankarske boje. »G o r i c a<' in »P r i m. L i s t« sta si dovolila nesramnost, da sta začela vtikati svoje posvečene nosove v napredne zavode, ki javno polagajo račune o vsake m n o v c u, kateri izdajo. Z zavijanjem in topovsko drznostjo sta hotela zbuditi sumnjo, da pri naših zavodih marsikaj ni v redu. To nas je pripravilo na misel, da je najbrže pri klerikalcih marsikaj gnilega, kar hočejo prikriti s — kričanjem proti naprednim zavodom po geslu: rečem ti, da mi ne porečeš. — in vzeli smo v roke račune »M o n t a« zadnjih deset let, — in ti računi s o na m odprli oči na več s t r a u i j. Slika, ki se nam je pokazala, je tako grozna in zanimiva, da je ne smemo prezreti, marveč razkriti jo tudi slovenski javnosti, da bo videla, kaj je z edino hranilnico v deželi, kakošnim namenom služi! Videla bo, kako samovoljno gospodari škof z dvema župnikoma nad 20 milijoni in deli po svoji volji cesto kar ves letni dobiček. In s tako delitvijo se uganja v deželi — klerikalna politika! »Prečastiti kuratorij« si da vsako leto izplačati iz Mon-tovc blagajne, kolikor se mu zljubi, a nikdar ni v računih niti sledu, kam je šel ves ta denar! Poglejmo, koliko je prejel ku-ratorij v zadnjih 10 letih: L 1897. je dobil kuratorij . . K 60.255-98 » 1898. „ „ „ . . . „ 32.337-77 » 1899. „ „ ',,... » 35.000'— „ 1900. „ „ „ . . . „ 40.831-23 » 1901. „ „ u, . . . „ 49"935'24 » 1902. „ „-„...„ 29-557-— „ 1903. „ „• „ . . . „ 55.636-54 „ 1904. „ „ „ . . . „ 61.194-74 » 1905. „ „ „ . . . „ 03.856*74 „ 1906. „ „ ,,...„ 56.777-71 „ 1907. „ „ „ . . . „ 44.000-— Skupaj ... K 529.382-95 Poleg tega so dajali darove tudi iz tekočega računa. Koliko so dajali, je težko izslediti. Našli pa smo, da so dali n. pr.: leta 1901.........K 11.410-22 „ 1906. . . . ¦.......„ 5.7S5-— „ 1907. .":.........„ 7.755-62 Po vsem vrhu pa so razdelili v smislu ustanovnega pisma ves letni dobiček — zastavljalnice, kar je znašalo v gornjih letih gotovo 50.000 K. Vsega vkup torej okroglo 600.000 kron. j tako ogromne svote torej dobiva ta »prečastiti kuratorij« iz edine hranilnice v deželi, — ne da bi sporočal javnosti, kam porabi te lepe denarce. »Mont« objavlja letne račune, ali vse to je le »radi lepšega«, ker nikdar nič ne po-ve\ kam gre čisti dobiček! Spredaj v poročilu povedo le toliko, da si je nakazal kuratorij toliko in toliko »fiir allgemeine vvohltatige Zvvecke«. V vseh gornjih letih pa niso povedali niti za en sam vinar, v kakošen namen se je zares porabil. Ali je škof že tako neizmerno visoka oseba, da mu ni treba polagati računov od tolikih tisočakov zaupanega mu denarja?! — Marsikaj čivkajo vrabci po strehah, v ka-košne namene se porablja ta denar, ali nočemo spravljati v javnost govoric, ker imamo pravico, izvedeti čisto in suho resnico. Zato zahtevamo točen račun, kam je šlo v teh letih celih 600,000 kron, kakošni dobrodelni nameni so se podprli s to ogromno svoto. Ako so ti nameni res dobri, ako je šel denar v obče koristne svrhe, tedaj klerikalci pač ne zamude1 lepe prilike, da se javno pošopirijo, kako veliki dobrotniki ljudstva so. Zato pričakujemo točnega odgovora na jasno vprašanje. — Ako odgovora ne bo, tedaj pa nam klerikalci potrde, da se je s tem denarjem uganjala — klerikalna politika! »Gorica« in »Prim. List« sta si dovolila nesramnost, da sta rešetala manj važne reči pri O. Ij. p. in T. o. z., — kakor-Šnih je tudi pri Montu še več; že pridemo tudi na to! — Z veliko večjo pravico torej zahtevamo od klerikalcev, da nam podajo točen račun, kam gredo stoti-s o č i iz j e d n e hranilnice, ki uživa v deželi privilegij pupilarnega zavoda, — in to celo brez sleherne finančne podlage, kakor bomo videli v e-nem prihodnjih člankov. »Mont« izkorišča ta privilegij, zbira pupilarne naložbe, katere obrestuje, kakor sam h o č e, ker v celi deželi nima konkurence, — a vsakoletni dobiček vzame »hop« škof, ki potem deli tisočake po svoji sveti volji. Ali kar je najlepše, je dejstvo, da nik-do nič ne vidi od teh tisočakov. Koliko vidno dobrega bi se lahko naredilo v teh letih s 600.090 K, -• a kaj in kje se pozna Montov denar?! Naj nam nikdo ne zameri, da citujemo star ljudski pregovor, ki pravi: »K a r f a r p r i v 6 k a — n i m a teka!« Naj torej klerikalci dokažejo, da v tem slučaju ljudski pregovor ni na mestu! — Na dan z računom! (Pride še!) Družba sv. Cirila in Metoda. Služba prov. učitelja na Šoli družbe sv. Cirila in Metoda na Muti na Štajerskem se razpisuje za nastop o Veliki noči tega leta. Plača letna 1200 K, prosto stanovanje. Prosilci za to službo naj svoje prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili ulože v družbino pisarno do 25. marcija t. 1. »Češka šolska matica« proda vsako leto do 2 milijona .velikonočnih razglednic. Te razglednice so priproste, a vendar jih rodoljubi na Češkem cenijo nad vse druge. Tam se ne vpraša, kakšne so razglednice, temveč komu koristijo. Pa pri nas? »So li lepe? po čem so?« — nikoli pa ni prvo vprašanje: komu so na korist? — Jeleizdajniška" razprava v lagrebu. (Dalje.) Na deveti dan razprave se je zaključilo izpiaševanje Adama Pribičeviča in se privede drugi obtoženec Valerijan Pri-bičevič. Na vprašanje, jeli se čuti krivega, odgovarja, da ne ve, česa se ga obdolžuje, in na vprašanje, če razume obtožnico, odgovarja, da ne, dasi jo je večkrat prečital. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = »Treh mušketirjev". = Francoiki spisal: === ALBXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — O, pravi Porthos, saj nisem prosil zase modrega traku 1 — Za koga pa? vpraša Mazarin. — Za svojega prijatelja, grofa La F&re-ja. — Ah, za tega ? pravi kraljica, to je nekaj drugega: zaslug ima ta pač dovolj. — Torej bo dobil moder trak? *— Ga že ima. Istega dne je bila podpisana pariška pogodba, in razglasilo se je povsod, da se je kardinal tri dni zaprl, da jo čim najskrbneje izdela. Čujmo, kaj je vsak dobil po tej pogodbi. Gonti je dobil Damvilliers, in ker seje odlikoval kot general, je ostal vojak in mu ni bilo.treba postati kardinal. Omenilo se je poleg tega mimogrede tudi par besed o žonitvi z neko Mazarinovo% nečakinjo, in te besede je princ blagohotno sprejel, ker mu ni bilo mnogo na tem, s kom ga oženijo, pač pa na tem, da ga sploh oženijo. Vojvoda Beaufort se je vrnil na dvor, in odško-dovan je bil za vse žalitve, ki jih je bil doživel, in izkazale so se mu vse časti, ki jih je smel zahtevati po svojem rojstvu. Odpustilo se je popolnoma vsem onim, ki so mu pomagali na njegovem begu, privolilo se mu je dedno admiralstvo, ki ga je užival njegov oče, vojvoda vendomski, in odškodovali so ga za njegova poslopja in njegove grajščine, ki jih je bil dal bretagneski parlament porušiti. Vojvoda Bouillon je dobil toliko posestva, kolikor je bilo vredno njegovo knežje posestvo v Se-danu, odškodnino za devet let, tekom katerih ni uži-valtega posestva, in naslov »princa« zase in za Člane svoje hiše. Vojvoda Longueville je dobil vlado v Pont-de-1' Arche-ju, petstotisoč lir za svojo žer.o in čast, da sta držala njegovega sina pri krstu mladi kralj in mlada Henrieta Angleška. Aramis je doiočil, da bo Bazin pri tej svečanosti strežnik in da bo Planchet skrbel za potrebne slaščice. Vojvoda Elbeuf je dobil izplačane neke svote, ki jih je imela tirjati njegova žena, stotisoč lir za starejšega sina in do petindvajset tisoč za ostale tri. Samo koadjutor ni dobil ničesar: obljubili so mu pač, da bodo obravnavali s papežem glede njegovega kardinalskega klobuka; toda vedel je, koliko se sme dati na take obljube kraljičine in Mazarinove. Ker ni torej mogel postati kardinal, je bil prisiljen ostati vojak, ravno nasprotno nego Con ti. Ko se je torej ves Pariz veselil na povralek svojega kralja, določen na pojutršnjim, onega dne je bil samo Gondv sredi splošne veselosti tako slabe volje, da je poslal takoj iskat dva človeka, ki ju je imel navado klicati, kadar je bil tako slabo razpoložen, kakor takrat. Ta dva človeka sta bila grof Rochefort in Saint-dustaški berač. Prišla sta točno, kakor po navadi, in koadjutor je prečul del noči v njuni družbi. XXXIV. Kako se včasih vladarji težje vračajo v kraljevo prestolnico nego jo zapuščajo. Dočim sta d' Artagnan in Porthos spremila kardinala v Saint-Germain, sta se vrnila Athos in Aramis, ki sta ju bila vstavila v Saint-Denis-u, v Pariz. Oba sta morala napraviti obisk. Komaj se je Aramis preobul, ko je že hitel v mestno hišo, kjer je bivala gospa Longueville. Ko je cula novico o miru, je bila lepa vojvodinja izprva silno nejevoljna. V vojski je bila kraljica, v miru bi se morala temu odpovedati; izjavila je, da ne podpiše nikdar pogodbe in da hoče večno vdjsko. Toda ko jej je Aramis pojasnil ta mir od prave strani, to se pravi z vsemi koristmi, ki jej jih je ta doneself ko jej je pokazal namesto negotovega in nepriljubljenega pariškega kraljestva namestništvo Pont-de-Arche-ja, to se pravi cele Normandije; ko je omenil onih petstotisoč lir, ki jih je obljubil kardinal in je že cula skoro njihovo žvenkljanje na ušesih; ko jej je govoril o časti, katero jej izkaže kralj, drže* njenega sina pri krstu, tedaj se je upirala gospa Longueville samo še iz navade, kakor se sploh upirajo lepe ženske, in branila se je samo Še kot da se | hoče, pripraviti na to, da se uda. Jutri 17. marca od 8. do 9. zvečer predavanje pri Jelena! Obtoženec .je prišel v svoji duhovski obleki vedrega čela v dvorano. Hotel je smehljale se stisniti roko svojim brani-teljem, kar pa je predsednik strogo za-branil. Valerijan Pribičevič je študiral v Kijevu in v Lipskem in je od leta 1900 profesor bogoslovja v Karlovcih. Preds.: Ste-li člen srbsko-sarhostaine stranke? Obtož.: Da, jaz sem se za to stranko navduševal že od moje mladosti in sem Paju Jovanoviču (svoječasnemu poslancu in u-redttiku »Srbobrana«) večkrat pošiljal članke za »Srbobran«. Pozneje sem se nekoliko ohladil, kajti rišem mogel odobravati joirža, ki je vladal tedaj v stranki, češ, da se nas Srbov usoda Hrvatske nič ne tiče. Leta 1902. je moj brat Svetozar na nioj nasvet prevzel uredništvo »Srbobrana« in tedaj sem bil tri mesece sotrud-nik lista, da propagiram idejo jedinstva Hrvatov in Srbov. Pred.: Vi ste bili torej že tedaj člen stranke? Obtož.: Ne, kajti tedaj mi je bila stranka preklerikalna, a jaz stojim na stališču svobodne vesti in ločitve cerkve od države. Še le 1905, ko se #je v tem spremenil kurz v stranki, sem postal člen. Iz nadaljevanja: Ali je pisal v list »Srpsko kolo«? — Njegova ideja je bila, da še ustanovi list )za kmečko ljudstvo, a osebno ni pisal v list nič. — Ali je sodeloval pri snovanju »srbskih Sokolov«? Da, več jih je celo sam osnoval. — Ali vam je znano društvo »Slovanski jug« v Belgradu? (To je društvo, ki je baje uvedlo »revolucionarno« gibanje za »odtrganje« Hrvatske od Avstrije! Op. ured.) Na to vprašanje, ki je v . zvezi z Nastičem, sedaj ne odgovarja. — Na to se nadaljujejo vprašanja na obtoženca giede na Nastičeve izpovedbe v istem smislu, kakor pri prvem obtožencu. i Obtoženec Vaterijan Pr. ne odgovarja na nobeno. Pač pa obširno odgovarja na vprašanja glede rabe cirilice ter dokazuje na podlagi zakona njeno upravičenost. Olede razširjenja slike kralja Petra pravi, da so se širile tudi slike kraljev Aleksandra in Milana. Predsednik: A ta dva sta bila iz Avstriji prijazne dinastije Obreno-vičev, dinastija Karagjorgjevič pa Avstriji ni prijazna. (Tako politikuje v sodni dvorani sodnik!!) Aretiran je bil v Zagrebu srbski odvetnik dr. Žarko Miladinovič; v njegovem stanovanju v Rumi so namreč našli spise, iz katerih je baje razvidno, da je bil v zvezi z »veleizdajalci«. Predsednik je prečital neko pismo obtoženčevega brata, ki govori o razmerah v srbski armadi. Obtoženec je izjavil, da je njegov brat služil najprej v avstrijski armadi in je potem stopil v srbsko armado. Predsednik je vprašal obtoženca o njegovih zvezah s Srbi v Ameriki. Obtoženec je izjavil, da je vplival na nekega znanega svečenika v Ameriki, da bi prišli ameriški Srbi pod metropolijo v Karlovcih in ne pod ono kraljevine Srbije, ker so ameriški Srbi večinoma državljani monarhije. V svojo obrambo je navedel dalje, da je že preiskovalnemu sodniku Košutiču rekel, da ne more delovati za združitev s Srbijo, ker dobro pozna razmere v Srbiji. Košutič mu je na to pripomnil, da bi bilo vse dobro, ako bi med Srbijo in Italijo ne obstojala za slučaj vojne tajna pogodba. Predsednik mu je odvzel besedo. Obtož.: Imel sem tudi sliko črnogorskega kneza Nikole. Preds.: To ni nič. Državni pravdnik: Kako umevate narodno nalogo Srbije? Obtož.: Združitev vseh Srbov. Drž. pravdnik: Katerih? Obtož.: Onih, ki so izven monarhije. Drž. pravdnik: In zakaj ne tudi tukajšnjih? Obtoženec: Ker ni Srbija nikdar imela pravice do Hrvatske. Predsednik je končal ž njim zasliševanje in je pozval nadaljnega obtoženca ljudskega učitelja Ivco OrešČanina. V organizacijo stranke' je stopil še le 1907. Srba se je čutil že od mladih nog. Nikdar ni psoval Hrvatov/Srbi so od nekdaj pod srbsko zastavo šli v boj za cesarja. Predse Kako je govoril posl. Svetozar Pribičevič na shodu v Topuskem? Obtož.: Kakor vsak. hrvatski patrijot. Preds.: Ste li vi peli himno kralja Petra? Obtož.: Ne, že radi tega, ker nimam glasu. (Bil je zelo hripav). Viharna veselost. Preds.: Ste li vi ustanovil srbski »Sokol« v Vrginmostu. Obtož.; Ne le tam, ampak tudi v drugih krajih in pravila teh društev •je potrdila vlada bana Raucha. Preds.: Kako ste učili otroke v šoli, da so Srbi ali Hrvati? Obtož.: Srbe sem učil, da so Srbi, Hrvate, da so Hrvati. Citiral je odlomke iz čitanke, potrjene in predpisane za ljudske šole od vlade bana barona Raucha; V teh se pravi, da stanujejo v Hrvatski Hrvati in Srbi, ki so katoliški in srbsko-pravoslavni. (Nemir v dvorani.) Predsednik je izjavil, da mu je bilo sporočeno, da si je "soproga branitelja dr. Hinkoviča dovolila kritikovati senata državnega pravdnika. Zato jo prosi, naj se odstrani in jej prepoveduje, da hodi še nadalje na galerijo. Med občinstvom nemir in mrmranje. — Nadalje so bile prečrtane nekatere dopisnice in privatna pisma, ki jih je obtoženec dobil od svojih kolegov in koleginj iz Srbije. Bran. dr. Hin-kovič (zaničljivo): To je torej revolucionarna korespondeca! (Veselost). V nekem pismu čestita neka koleginja iz Srbije obtožencu na zmagi hrvatsko-srbske koalicije nad baronom Rauchom. Pošilja poz« drave iz »svobodne Srbije«. Preds.: Torej je naša dežela nesvobodna Srbija? Obtož.: Nikakor, iz pisma je vendar razvidno, da se veseli radi sloge Hrvatov in Srbov v Hrvatski, in nas smatra za ne-svobodne, ker nimamo politične svobode. Preds.: Vzlic temu pa ne omenja v pismu Hrvatov. (Viharna veselost.) Predsednik je ukoril avditorij. Obtož.: Pismo pač naglasa nekaterekrati slogo Hrvatov in Srbov. Drž. pravdnik: Srbija se je pa veselila zmage koalicije! Obtož.: Ne le Srbija, tudi Bosna in Dalmacija, sploh vsi, RT so prešinjeni od ideje sloge med Hrvati in Srbi so se tega veselili. Mi smo en narod z dvemi imeni. Drž. pravdnik Akkurti: Torej ste ene misli z menoj, da se je Srbija tega veselila? Obtož.: To je že dru-gič.da sva ene misli. Torej, ali s te tudi Vi veleizdajnik, ali pa nisem jaz. (Viharen smeh). vzbuja tek in Rogaški i g i u lahko prebavo ter Mi6HipBi Vi 6I6C ureja presnovo. Zaloga pri fini. Jeretiču jh fl. Seppenhoferju u Gorici. DOPIS! Iz ajdovskega okraja. Občinske volltre v Črničah ali kake napostavnosti protežfra vlada klerikalcem v prilog. — Pred 5 leti | je županoval v Črničah* g. Leopold Bolko. i Soproga tega vsega spoštovanja vrednega ' moža ima v Črničah lepo posestvo; tudi vozno pošto ima od Gorice do Vipave. V Črničah ima tudi poštni urad sedaj v njeni hiši. To je vse, kar se ima povedati o njegovih zaslugah y črničah. Županstvo v Črničah ga je toliko brigalo kakor predlanski sneg, še mogoče manj, ker ga ni bilo dobiti nikdar v Črničah. Pri volitvah pred 5 leti ni bil izvoljen županom, ampak prerano umrli Kosovel. Starešina je pa bil tudi Bolko. Poglejmo, kakšen. V petih letih se ni udeležil niti ene seje. To menda pove zadosti. Po smrti Kosovelovi je prevzel županske posle Mermolja iz Sela. V tej dobi so se vršile trikrat občinske volitve. — Prvič je zmagalo ljudstvo. Klerikalci so napravili re-kurz radi nekih formalnih pogreškov. Name-stništvo je volitve ovrglo ter nove razpisalo. — To pot so zmagali v dveh razreditf klerikalci po zaslugi nekoga iz druge občine. C. kr. okr. glavarstvo je delegiralo g. Zupančiča, namest. koncipista, kot komisarja k volitvam. Klerikalci so ga vabili v farovž. Komisar je ponudbo sprejel. Proti tem volitvam, ki jih je nadzoroval c.kr. namest. koncipist, se je napravil re-kurz. C. kr._ namestništvo je rekurz upoštevalo in razpisalo nove volitve. V mesecu avgustu sol bile nove volitve, pri katerih so se klerikalci pokazali mojstre v posluževanju sredstev, da se zmaga. Oglejmo si nepostav-nosti, ki so obdržale klerikalce na krmilu. 1.) C. kr. namestništvo je zaukazalo c. kr. okr. glav., da naj to samo izvede obč. volitve v Črničah. S tem je dalo obč. vol. redu klofuto. Ako bi hotelo izvesti obč. volitve c. kr. okr. glavarstvo, moralo bi namestništvo razpustiti obč. svet v Črničah. To se ni storilo, in vendar je vodil obč. volitve v avgustu vladni poverjenik. C. kr. okr. glavarstvo je s tem kršilo § 20, obč. vol, reda, ker po tem paragrafu ima voditi in biti pred- sednik vol. komisije župan ali njego\^ame-staik. Nam. se ni odstavilo z noben^n de- j kretom od te pravice, torej je imel on biti predsednik in voditelj vol. komisije. Pa kaj brigajo gospodo oni §§, samo da so klerikalci na konju. j 2.) Volilni imeniki so bili stari takrat čez 2 Vi leti, a y tem času so se izvršilo velike spremembe. Vsled tega niso volili pravi volilci, ki bi imeli vol. pravico, če bi bili j voL imeniki novi. Veliko sinov je podedovalo | premoženje po svojih očetih v 2'/, leta; a tl j niso v vol. imeniku, ampak njihovi pokojni i očetje. Kdo poreče: imelo se je reklamirati! ¦ Če pa niso imeniki razpoloženi volilcem v pregledi 3.) Po § 17. oU. volil reda se morajo vol. imeniki razpoložiti volilcem v pregled. Tega ni bilo. Pač pa se je kršil § 17. obč. vol. reda, ki pravi v zadnjem odstavku: »zadnjih 8 dni pred volitvijo se ne sme v imeniku volilcev nič več popravljati, namreč po ukazu c. kr. okr. glav. v Gorici se jb vpisalo v I. razred vol. opravičencev dediča pok. Josipa Kosovela. Sicer ta voiilec je na-prednjak, a vseeno je kršenje omenjenega g. 4.) Volilne komisije po § 20. obč. vol. reda ni bilo. G. >Ani poverjenik je imenoval 4 može v voiiino komisijo, a te komisije ni ! bilo, ker uda komisije gg. Pavlica iz Riheni-berga in Berce iz Dornterga sta odsotnost naznanila; gg. Mermolja iz Sela in Bovcoa iz Črnič nista bila navzoča. Vladni poverjenik pa ni na volilni dan imenoval novih zaupnikov , v vol. komisijo, ki bi kontrolirali istinitost vol. opravičencev. | Vsled nebitnosti vol. komisije in ker vladni poverjenik sam ni poznal volilcev, so ] nekateri volili po dvakrat in celo trikrat, in sicer: enkrat za se,- enkrat pa za drugega ! brez vsacega pooblastila, samo če je rekel jaz sem A, če ravno v resnici ni bil A, am- ' pak B. Takih slučajev je bilo več, da so se volilci predstavljali enkrat s tem drugič z drugim imenom. Šalili so se takorekoč z g. vladnim poverjenikom, ker so vedeli, da jih on ne pozna, ker komisije ni bilo, ki bi jih spoznala in jim to zabranila. 5.) Z imenovanjem gg. Pavlice iz Ri-hemberga ia Brceta iz Dornberga udom volilne komisije se je kršil tudi § 20. obč. vol. reda, ki pravi, da v volilno komisijo sme biti imenovan le iz vol j i vi v tisti občini. Izvoljiva pa nista ne g. Pavlica, pa tudi ne Berce, ker omenjena gg. nimata aktivne pa tudi ne pasivne volilne pravice v črniški žu-paniji. 6.) Po § 31. obč. vol. reda bi bili morali zapisnik o izvršenih volitvah podpisati udje volilne komisije. Tega pa niso storili, ker jih ni bilo zraven, kašor je bilo poprej omenjeno. 7.) Vlad. poverjenik ni pustil voliti v III. razredu nekemu M. A. iz Sela št. 85. kot dediču po pokojnem očetu Josipu ,— pač pa je pustil voliti nekemu G. A. iz Batuj, ki je bil istotako dedič po umrlem očetu. Pri prvem slučaju ni veljalo argumentiranje g. vlad. poverjenika, ki se je glasilo: „voliti smejo vsi dediči, katerih sta-riši so umrli po reklamacijski dobia. A niti Gregoričev pa tudi ne Mermoljev oče ni umrl po reklamacijski dobi, ampak veliko časa prej. Tu bi bila morala voliti oba — ali nobeden. Prvi bi volil naprednjake — drugi je volil klerikalce. (Konec pride). sprotnikov, kateri so mu prizadeli mnogo bridkih ur i so z najgfšimi sredstvi skusili ga uničiti, kar se jim pa ni posrečilo. Z naj-gršimi sredstvi so izrabljali njegovo miroljubnost in ga črnili pri ljudstvu, katero je on ljubil, da neizrečeno ljubil. A kljub temu si je mož pridobil prijateljev, kateri ga bodo britko pogrešali. Roko na srce, vi, kateri ste ga tako nečloveško preganjali, in vskliknite ob njegovem grobu »nostra culpa", ti pa, blaga duša, mirno počivaj v zemlji slovenski, katero si tako ljubil, tvoj spomin ostane med nami neizbrisen 1 Podbrčan. Dostavek uredn. Pogreb je bil v nedeljo dop. Prihitelo je k pogrebu več znancev in prijateljev iz Podbrda, potem več učiteljev s Tolminskega in goriške okolice, nekaj učiteljic in drugega občinstva; tako da je bil prav lep pogreb. Udeležila sta se ga tudi šolska nadzornika Lasič in Finfiger. Za krsto je stopal oče in 2 brata pokojnega. Iz tržiškega okraja. Na hrltJU blizu Ronk so dobili mrtvega 80 let starega pastirja. Bil je ves opečen. Najbrže se je «;rel, pri tem morda zadremal, pa ga je zajel ogenj, da je omagal in umrl. Ovce so prišle same domov. Deviii, 15. III. — Umazanemu dopisunu „Primorskega H-ta" ne odgovarjamo, ker se nam ne zdi w«dno, da bi na tako podlo laganje, obrekovanje in denuaciranje reagirali. Ako pa k de ta človek še nadalje izziva), bodemo primorani objaviti nekaj njegovih pi-kanterij, katerih smo nabrali že celo šaro, da bode širša javnost vedela, kako dišijo cvetke iz vrtov Frančiška Devinskega. Pa brez zamere I Neobčinar. V Tržiču so udrli neznani lopovi v cerkvico sv. Antona ter tam vse razdjali in raztrgali, kar jim je prišlo pod roke. Iz tolminskega okraja. Ustrelil 30 Je v sence iz revolverja 35 let stari prekupčevalec Matija Sorti v Žab-Čah pri Tolminu. Baje je bil v denarnih zadregah. Iz Podbrda. (f F r a n K o k ol e.) — Umri je g. Franc Kokole, nadučitelj v Podbrdu, kakor je bilo že citati v listih. Pokojni je bil blaga duša, vnet za napredek ljudstva, dober učenik mladine, katera ga tako hitro ne pozabi. Bil je vnet pospeševatelj umne sadjereje in se je veliko trudil iz svojih učencev nar praviti umne kmetovalce in sadjerejce. Upamo, da njegov trud ni ostal brez uspeha. Bil je. 2 leti predsednik tukajšnega „Bralnega in pevskega društva", katero je pod njegovim vodstvom dobro uspevalo, žal, da ga je nemila smrt v cvetu najlepših let pokosila. Bil je kremenit značaj in je stal vedno v naprednih vrstah, odkoder ga niso spravili nasprotniki ne z obljubami ne z grožnjami. Bil je radi tega pravi mučenik, preganjan od na- Domače vesti. PrfldlMnjB, katero se je vršilo zadnjo sredo v dvorani „pri zlatem Jelenu", je bilo zelo dobro obiskano. Predavatelj g. dr. O/,-vald je poznat kot dober poznavatelj najnovejše slovenske literature, s katero se temeljito bavi, zato je pa bilo tudi njegovo predavanje velike vrednosti, saj je: pokazal ob Zupančičevem poemii „Dumaa moderno pes niško umetnino. Jutri se bo zopet vršilo ob običajni uri, namreč ob 8. uri zvečer, predavanje v istih prostorih. Predaval bo dr. Alojzij Gradnik: 0 modernem impresijonizmtt..-'Nadejati se je obilo poslušalcev I Imenovanja»poštni sluibl. — C. kr. kontrolor Jurij Philipp v Pulju je imenovan c. kt nadkontroiorjetfristotam. s" Računski svetnik KarorHdgfer pl. H6-gersthal v Trstu je imenovan računskim nad-svetnikom. C. kr. poštni asistent Silvij Balestra v Trstu je imenovan c. kr. poštnim oficijalom istotam. SlBltna k08l- — Danes ponoči ob 1'/» Je umrl v Vipavi g. Josip Ž v okel j, tamkajšnji posestnik in občinski odbornik, v 58 letu svoje starosti. Preostalim naše sožalje. Pokojnik naj počiva v miru! V Podgori pri Gorici je umrl znani kurat Josip Golob, rojen v Solkanu leta 1849. Pokojni je bil jeden najagilnejših politikov klerikalne stranke. V Maiovšah so pokopali ajdovskega župnika Jos. C igo j a. Nevarno J8 ODOUI mnogočastiti prelat dr. Gabrijelčič, bivši vodja tukajšnjega osrednjega semenišča. Pripravljalni odbor N. D. O. ima nocoj ob 8. uri z več. v prostorih »Slov. bral. in podpornega društva v Gorici« v ulici sv. Ivana št. 7 važno sejo. Gg-člani pripravljalnega odbora so naprošeni, da se udeležijo te seje polnoštevilno. SUdmarka — Sohufeiirclii!? (Goriškim m- markovcem v album). — Na naš, goriškim c. k. Sttdmarkovcem posvečen Članek, si je v proslulem „Grazer Tagblatt-ua tržaški (?) re-porter — r —• dovolil precej neslan dovtip, daje Sudmarka — obrambno društvo („Schtttzverein"l?) Na znauem zborovanju Siidmarke v Beljaku, dne 6., 7. in 8. sept. 1908, p« je Štajerski deželni poslanec "VVastian w*& drugim izustil sledeče, menda pač dovolj jasne besede :"„In Če je eden naših dubpv »e-koč menil, da naj ne pride nikdar tako daleč, da bi se Nemci v Avstriji Čutili tujcu, ker bi ae sicer oprijelo njihovih ,src nepremagljivo koprnenje po do mu ( « raj hn I) *), pott»m je treba sedaj reči: Koprnenje je tukaj z vsemi svoj irai slastmi. Ni ganioftlve/fl promagati iu Nemci čakajo, da se jim izpolni. Domcotje, t) bo utešeno. (Gromoviti „h eil"-klici). Siidmark" bo ostala, kar je bila izpolnjevali; ouTbo"fsbr&štro boljfe^b^Jo? nosti". In Člani takemu, kajpada patriot i C nemu društvu, se v velikem številu rekru-tjrajo iz c. k. uradrjikov^ in profesorjev, seveda i goriških. — O, tu telTx Austrial * Op ur. Nova cesta in tramvaj od Trsta do Tržiča. — Deželna komisija za- promet tujcev v Trstu je povabila v nedeljo zastopnike vseh interesentov na konferenco v prostorih tamošnje trgovske zbornice, na kateri je predaval inžener M a z z o r a n a o cesti, ki naj bi vedno ob morju vezala Trst in Tržič. Došlo je nad i00 mož, med njimi edina Slovenca deželna poslanca g. Oorjup Alojzij na Pro-scku in Andrej Oabršček. Inžener M a z z o r a n a je poročal najprej o c e s t i, ki je že stara želja vsega prebivalstva. Široka naj bi bila 12 m, vsa dolgost bi znašala 22 Km, a bila bi lepo spoložna, brez slehernega klanca. Taka cesta bi stala okoli 1,900.000 K, a tramvaj okroglo 1,600.000, spljoh oboje vkup 4 milijone. — Podal je tudi ugodne številke o tentabiliteti. Opisoval je dalje novo življenje, ki bi se raz ilo ob novi cesti, novi avstrijski Rivieri, kjer bi rastle vile, hoteli, kopališča itd. — Vdeležniki so bili jako zadovoljni s predavanjem g. Mazzorane; vnela se je tudi živahna razpr< va. Za resolucijo v tem pogledu so glasovali vsi razun dveh Slovencev. Kakor vse kaže, bo ta cesta tudi ^grajena, a na njej tramvaj. Res je, da pridobi vse obrežje od Trsta do Tržiča, svet ob morju dobi vso' drugo vrednost, —r ali gornja tržaška okolica (Opčina, Kontovcl, •Prosek, Sv. Križ) in Nabrežina utegnejo trpeti veliko škodo. Zato so vsi ti kraji za I) o m p i e r i j e v načrt, ki veže vse te kraje. Ali za izvršitev treba menda 12 milijonov, in teh ne bo mogoče dobiti. Vsekakor bodo imeli tu govoriti tudi vsi deželni in državni poslanci, in takrat bo prilika, da se povzdigne glas v obrambo prej imenovanih občin, Porscdl zapostavljajo slovenščino. — Pred kratkim so delali pri finančni oblasti v Gorica izpite nekateri fiuančoi stražniki, da se jih potem stalno namesti. Ob tej priliki se je pokaztlo, da laški uslužbenec sme odgovarjati laško, ako ne zna dosti nemško, Slovencu pa je dovoljeno poslužiti se samo nemščine ; če je ne zna dosti, ni usposobljen za finančno službo, Lah pa, čeprav je ne zna. — Proti taki dvojni meri slovesno proiestujemo ter poskrbimo, da bo govora o tem na pristojnem mestu. Dajte sinove v trgovino. — Trgovina je bila, je in ostane vir blagostanja. Narod brez razvite trgovine in obrti je in ostane siromak. — Zato dajajte sinove v trgovino! — Tudi v Gorici imamo veliko trgovin, ki sprejemajo učence. Ali trgovci tožijo, da je prav težko, dobiti dobrih učencev, ki so dokončali nekaj šol. Pri nas Slovencih je še silno veliko dobrega kruha na tem polju, samo Ijudij ni, ki bi ga znali zgrabiti! — Dajte sinove v trgovino! Razglas. — Razpisuje so natečaj za 8 prostorov, ki jih je ustanovil vis. deželni Gonja proti slovenskim uradnikom. — »Corriere« in »Piccolo« uprizarjata zopet veliko gonjo proti slov. uradnikom. Na postaji v Villi-Vicentini v Furlaniji je tamkajšnji praktikant, ki je Slovenec, dal nekemu Lahu vozni listek, na katerem je bilo tudi nekaj slov. besedila. Radi tega je nastal krik in vik po »Corrieru« in »Pi- doredaji^^^^ . »_«—i.:--»j»t'--*>'^» •l.Av&r,T?7^^^eyeda za fantmtjnega Slovenca — zato, ker je dal listek, kakoršne izdaja železniško ravnateljstvo. Taka gonja je skrajno hudobna pa tudi skrajno neumna. Najslabše spričevalo bi si dalo železniško ravnateljstvo, ako bi se na njo oziralo. — Lahi hočejo, da morajo med Furlani službovati samo laški uradniki. Ali prav'na omenjeni postaji je potreba uradnikov, ki znajo več jezikov, ker je na tej postaji velik promet s tujci, ki hodijo v Gradež. Slovenski uradniki znajo navadno par jezikov, laški pa svoj dialekt in nič drugega. — Slov. uradnikom ne privoščijo kruha na laških tleh, ali Čisto v redu se jim zdi to, da' je med Slovenci nastavljenih pov-sodi preveč uradnikov laške narodnosti, ki pa niti slovensko ne znajo. Če borno začeli te rešetati, naj se zahvalijo uredništvu »Corriera« in »Piccola«, ki bi rada v topila v žlici vode vsakega slov. uradnika. Umrl Je na cesti 56 letni Boštjan Herman z Banjšic. Včeraj proti poldnevu je nesel nekemu kosilo. V bližini vojaškega oskrbo-vališča na Verdijevem Tekališču mu je prišlo slabo, zgrudil se je na tla ter ostal mrtev. Prenesli so ga hitro na dvorišče vojaškega oskrbovališča, kjer sta dva zdravnika, vojaški in dr. Pitamic, konstatovala smrt. Zadela ga je kap. V žepu pri Hermanu so dobili 9 K. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Pokojni je stanoval na Placuti. »Unione Ginnastica« je izročila goriškemu županu Bombigu zlato kolajno v spomin na čase, ko je predsedoval društvu. Ob tej priliki se je povdarjalo, koliko lepega in koristnega je že storila »Ginnastica« za Lahe.....seveda z irrcden- tovskimi veselicami in tolovajskimi naklepi proti Slovencem. Kolajne se drži nečasten spomin na sklepe za uničenje in pobijanje Slovencev. — No, Bornbig se je giujen zahvaljeval ter shrani kolajno kot dragocen dar! 0 okrajni bolniški blagajni v Gorici se čujejo dan na dan pritožbe. Slovence šikanira z laškimi dopisi, da je že škandal za zavod, ki je v rokah soc. demokratov, ki so vendar tako pravični gospodje. Ne manj škandalozno pa je to, kako opravljajo svojo službo laški zdravniki okr. bolniške blagajne. Če zboli ud te blagajne, v katero se mora plačevati, pa rabi zdravnika n. pr. dopoldne nujno, prido morda šele zvečer, pogleda površno, včasih ne pregleda sploh nič bolnika pa zapiše zdravila, ki so tudi slabše vrste, ker so iz blagajne plačana. Potem pa ga ni več blizu. Če se ga rabi še tako nujno in prosi in prosi, pride Čez čas pa spet hitro opravi. Takih pritožb je vse polno. Malo Časti za okr. bolniško blagajno, malo časti za soc. demokrate, v katerih rokah je blagajna, in malo časti za zdravnike te blagajne. Izpred sodnije. — Volilne sleparije so bili obtoženi 27 letni Romeo Mazzurini, magistratni diurnist Onagistratni uslužbenec seveda mora biti zraven pri takih rečeh), Ivan Montico, 26 let star, kovač, in 53 letni kurjač Josip Rusjan, vsi iz Gorice. Obtožba pravi, da so lani ob dežel-rtozborski volitvi iz splošne kurije hoteli voliti v raznih krajih na imena drugih o-seb. Montico je bil oproščen, druga dva pa sta obsojena vsak na 4 dni zapora. Nedeljski počitek po prodajalnah v Gorici bližno 70 članov. Po običajnem pozdravu je predsednik jRud.. Drufovka omenjal na splošno delovanje društva v mino-lem letu, posebej še »Prvo narodno dirko*, katera je še vsakemu v spominu posebno vsled nastopa tukajšnjih Italijanov kakor tudi njihovih zaščitnikov. K zaključku je omenil tudi, da gre največja zasluga g. deželnemu poslancu A. Gabr-šček-u, kateri "Je^dosegel, da se je vže o-menjena dirka vršila. Kolesarsko društvo je vsled tega imenovalo g. A. Gabrščeka, deželnega poslanca, svojim častnim članom. Tajnikovo poročilo je bilo zelo obširno, iz katerega se je razvidelo, da je ,društvo v minolem letu res delovalo, kar se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Ravno tako se je vzelo z zadovoljstvom na znanje rednikovo in blagajnikovo poročilo. Blagajnik je natančno obrazložil premoženjsko stanje društva, katero iz-jkazuje Čistega premoženja K 1952 in se 'je blagajniku na predlog gg. pregledoval-cev računov dal absolutorij. Kot zadnja točka se je vršila volitev novega odbora. Izvoljeni so: gg. Rudolf Drufovka predsednikom, Ivan Kravos podpredsednikom, Josip Bregant tajnikom, A. Drašček nam. Uij., N. Ivančič blagajnikom, E. Čuk nam. b!ag.,E. Rusjan prvim rednikom, F, Sau-nig drugim rednikom, dr. K. Podgornik in dr. J .Levpušček pregledovalcem računov. Trgovsko-obrtuB in gospodarske vesti. Telefon Gorlca-Lofinlk. — a* kr. trgovinsko ministerstvo je dovolilo z odlokom od 10. p. m. Št, 35548/P-08. ustanovitev samostojnega telefonskega omrežja v Ločniku in zgradbo J medmestne proge Gorica-Ločnik. — Dotičfla I dela so bodo kakor bitro mogoče pričela in I po pripustu vremenskih razmer najhitreje ! dovršila. Za govorilno razmerje Gorica fcočnik , je odmerjena pristojbina 20 vin. za trimi-' nutni pogovor. Pristojbine za ostafr razmerja se bodo pozneje določila. Trg sv. Jelerja danes je privabil v Oorjco obilo deželanov. Po mestu je bilo prav živo, istotako na živinskem trgu. Krompirja so pripeljali danes na trg v Gorico izredno veliko. Od dež. odbora i do »Zvezde« je bil voz pri vozu. Cene od 1 9 do 10 K za kvintal. Na Balkanu. Sedaj se široko razpravlja o noti srbske vlade, v kateri pravi, da pravno razmerje med Srbijo in Avstrijo je nespre-! menjeno. Glede" trgovinske pogodbe meni, 1 da bi bilo bolje, ako bi Avstrija predložila parlamentoma pogodbo v odobrenje. — ; V Niš je došlo 100 ruskih častnikov-pro-stovoljcev. — V Kragujevcu so izdelali ' doslej 50.000 ročnih bomb. — V Srbiji je ; že okoli 5000 ruskih prostovoljcev. — j Črnagora je vsa pod orožjem. Šole so za-' prte. — Splošno se sodi, da je položaj po-' slabšan. zbor v spomin na pokojnega deželnega gla- i varja Nj. E. grofa Franca Coroninija za je gtopU v veljav0 pretek,0 nedeljo Nekaj brezplačno zdravenje osem ubogih škrofuloznih trgovskih pomočnikov je hotelo to posebno alprakitičnih dečkov oziroma deklic te dežele gvečano pniBOWltL Najeli 80 godce ter šli prvem avstrijskem morskem zdraviliSCu J dopo]udrte ž njimi po mestu V gorah je zadnje dni zapadlo zopet obilo snega. Posebno na Bovškem trpijo vsled snega in plazov. Grmelo |e po Vipavski dolini v noči na nedeljo. Strela je na Brjah v rihember-ški občini poškodovala zvonik ter ubila 1 kravo in 1 osla. Zveza narodnih društev. Redni občni zbor kolesarskega društva »Gorica«. — V soboto dne 13. t. m. se je vršil redni občni zbor kolesarskega društva »Gorica«. Udeležilo se ga je pri- gradežHm tekom prihodnje dobe kopeljL Prošnje, ki morajo biti opremljene z mnenjem občinske oblasti, s spričevalom o ceplenju koz in z dokazilom, da so prosilci pristojni v kako občino Goriške in Gradi-Š»*:anske, kakor tudi s spričevalom uboštva in z zdravniškim spričevalom glede" bolezni prosilcev; se imajo vložiti pri deželnem odboru do 15. maja t. 1. Nadalje se morajo opremeniti prošnje s potrdilom c. kr. okrajnega zdravnika, da Prosilci niso nalezljivo" bolni is da v hiši, kjer stanujejo, ni sedaj in tudi v zadnjih štirih tednih ni bilo sličnih bolezni. -- Dožolni odbor. Politični pregled. Poslanska zbornica je nadaljevala debato o rekrutni predlogi. Posl. Seitz je naglašal svoje načelno nasprotstvo proti obstoječemu vojaškemu sistemu. Posl. Trylowski se je pritoževal o trpinčenju maloruskih vojakov. Ko je povedal, da ob .okupaciji Bosne so avstroogrski vojaki z .razo^ljenjmi bajoneti prebadali Bošnjake, jeniTpister deželne brambe udaril ob mizo, jekoč, da so to pravljice. Potem je rekel minister, da avstroogrski vojak ni sposoben za kaj takega. O Srbiji v avstro-hrvatskem državnem zboru. — V soboto je govoril srbski polanec Polit, ki je rekel med drugim: Okrožna nota srbske vlade je zelo neumljiva in se jo zamore tolmačiti na razne načine. Zamore se jo tako razlagati, da se je Srbija odpovedala teritorijalnim kompenzacijam, in tudi tako, da se Srbija i stili5" trdno drži. Aneksija Bosne, je rekel govornik, je bilo presenečenje. Domnevanja našega ministerstva se niso izpolnila. Mislilo je, da je aneksija privatna stvar monarhije in da se zamore zahteve Srbije in Črnogore, kakor malih držav, potlačiti. (Velik hrup in prigovori.) Posl. Ugron je zaklical: Srbija nima nikakih pravic! Kako se zamore v ogrski zbornici izustiti tako neumnost? (Nemir.) Posl. Polit na-daljevaje: Rusija je danes močnejša nego ob času berolinskega kongresa. Tedaj je bila Rusija osamljena,-danes itnas zaveznico tudi v Angliji in med Anglijo in Nemčijo so danes odnošaji zelo napeti, Interesi Ogrske niso identični z onirni Avstrije, kajti interesi Ogrske zahtevajo, da živi -2 balkanskimi državami v najboljem sporazumu. Današnje razmere ob srbski meji so le pripravne, da zavajajo. (Nemir.) Te razmere niso le napete, ampak naravnost nevarne. Oddelki ruskih dobrovoljcev so že prispeli v Beligrad. — Govornik je ko-nečno stavil na ministerskega predsednika sledečo interpelacijo: 1) Smatra li mi-nisterski predsednik odgovor v noti srbske vlade od 10. marca kakor napadalen nasproti naši monarhiji. 2) Jeli minister, preds. pripravljen delati na to, da naša monarhija v poravnavo konflikta s Srbijo, ki je v interesu ohranitve evropskega miru, vsprejme sklicanje evropske konference, da, hoče li ministerski predsednik tozadevno poprijeti incijativo? (Živahen nemir in klici: To je nezaslišano! Kako se more v ogrski zbornici tako govoriti?) 3) Bi li v žalostnem slučaju, da se pod nobenimi pogoji ne posreči ohraniti miru med našo monarhijo in Srbijo, in ako pride Rusija Srbiji in Črnogori na pomoč z odpo-šiljatvijo večih oddelkov dobrovoljcev, naša monarhija smatrala to kakor casus belli, Nemčija pa kakor casus foederis? Nato je bila seja zaključena, prihodnja seja v četrtek 18. marca. Razne vesti. Občinske volitve v idrljl bodo dne 26. in 27. t. m. Prvi dan voli III. razred, drugi dan II. in I. razred. Volitve obetajo biti precej burne. Italija v Jadranskem morju. - Pred 2 letoma je postavila Italija v lagunah okoli Martino postajo za torpedovke. Sedaj pa hoče napraviti v Benetkah točko za vojBko in mor-narico. Potrebne dela se vrfie, Potem pride na vrsto Brindisi. Italija hoče biti gospodarica v Jadranskem morju. Na obenem zboru ikad. podružnice družbi sv. Cirila In Metoda i Gradcu dne 6. m. 1909. so bili izvoljeni v načelništvo sledeči gospodje: prvomeStoikom g. Pirkmaier Otmar. jur., pr-vomestnikovim namestnikom g. VimpolŠek I. jur., blagajnikom g. Košan I. jur., zapisnikarjem g. Frankovič VI. kem, blagajnikovim na mestnikom g. Boecio L. jur., odborovim namestnikom g. Žižek C. jur. Klub slot. tehnikov v Pragi je imel svoj redni občni zbor v pondeljek 15. III. 09. ob 8. zvečer v restavraciji g. Matuna na Vino-bradvh. „Sildinarkatt. - V Puljn bo imela tamkajšnja podružnica „Sudmarke" dne 18. r. m. svoj občni zbor. Govorilo se bo tudi o „nemštvuvIstriB! Smrtonosni dvoboj V PulJU. — Dvoboj na pištole se je vršil med artil. nadporočnikoin V. vit. Rosnerjem in lin. poročnikom H. Seislerjem. Rosner je umrl, zadet od krogi je. Ženske v mestnem zislopu. — v Kopen- hagnu so se vršile občinske volitve. Prvikrat se je zgodilo, da je izvoljenih v občinski za-stop tudi nekaj žensk. Socialisti so dobili 30 zastopnikov, med temi 2 ženski, radikalci 12 zastopnikov, med temi 2 ženski, desnica 16 zastopnikov, med temi tudi 2 ženski. Izvoljen je tudi 1 duhovnik. Glasovalo je 78% volilcev. Ljubimska tragedija v Kopru. V ku-peju vagona, ki se je nahajal na tiru pred koperskim kolodvorom se je izvršila krvava tragedija ljubezni. Našli so tu 22-let-nega, v Gorici rojenega in v Celje-pristojnega Friderika Freisteiner, ki je stanoval v Trstu in je bil zadnji čas vslužben na neki javni tehnici, mrtvega ležati na tleh vagona s prestreljeno glavo. Njegova ljubica, 18-letna Angelina Romanello iz Por-torose, je ležala poleg njega težko ranjena s strelno rano na sencu. Njo so prenesli v kopersko bolnišnico. Sklenila sta storiti skupno smrt, ker bi se radi njegove borne službe ne mogla v doglednem času poročiti, dočim se je ona že nahajala v blago- •' slovljenem- stanu. Več dni sta brez cilja pohajkovala tesno drug poleg drugega po Kopru in Izoli, dokler sta odločila storiti tragični korak v nekem vagonu stoječem pred kopersko postajo. Štirikrat je streljal na ljubimca svoje žene v Trstu v mestni zastavljalnici bivši mestni redar H. Peršič. Ljubimec je Sbal-tera, uradnik v zastavljalnici. Sbaltera je v bolnišnici, Peršič v zaporu, žena je pa pobegnila. Komisija ruske dume je z večino glasov sklenila, da se odpravi jsmrtna kazen. Oderuhi. V Dervišu v Dalmaciji so zaprli tri veleposestnike, ki so grozno o-dirali ljudstvo. / Denar prihrani, kdor kupi izgofovljeno pohištvo pri »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlJI, Gosposka ulica st. 7, I. nadstr.) — Tolafon ftt. 78. RaCun poltae hranilnice Ster. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne d. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 41/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogfar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni deloži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.55077. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112.328 — Phonola je nek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamore vsak — tudi oni, ki se ne razume prav nič na glasbo — igrati kakoršenkoli komad prav izvrstno. Dotični aparat je na ogled in tamkaj daje tudi potrebna pojasnila za s topni k in za-lagatelj Rajmund Kren Gorica, Via Teatro. Proda se Ura ohranjena Malica in Čistilca. ®bFt)iti se je i>a f\i)t. I^aočic^a ^ ©esl^lab, p. pia^e. Založništvo Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg ________v Ljubljani._______ Pravkar so izšle v najinem založništvu: G«y de Maupassant: NOVELE. Debeluška; Oskrbnik; Vrvica; Morilec; Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno; Resnična dogodba; Razbita ladja. I Iz francoščine preložil Dr. IVO ŠORLl Dr. Ivo Šorli, že najbolje znan kot samostojen pesnik, I "muli s to svojo knjigo izboren prevod najlepših novel I odličnega Francoza Guy de Maupassant«, ki jih bodo ' radi čitali v slovenskih krogih. 8° 220 strani. — Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K. SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian rs& V Hiimpofcu na Češkem. Tvorniške cene. Vzorci franko. Proda se enonadstropna hiša z dobro vpeljano gostilno, koncesijo in opravo v trgu Ajtoina. Oeč poue H. Sfibil - Irst ulica dello Scoglio št. 3. Prostouoljno se proda enonadstropna hiša y kateri se nahaja dobroidoča trgovina in gostilna. Hiša stoji poleg glavne esste v Modrejeah pri Sv. Luciji Ob SOČi. V bližini se proda tudi travnik z občinsko pravico, ki omejuje gozd. — Vee se izve pri lastniku Antonu Jelenec v Idriji. Krojaškega pomočnika in krojaškega učenca sprejme takoj Ivan Golob, krojač v Solkanu POZOR! 4 pare čevljev na frake za Kron ?—. Konkurenčni kartol naše centralo ko jo odloČil, da ponudi svojo blago lo zasebnikov v nekaterih pokrajinah. Pooblaščen som torej poslati vsakomur na zahtevo po povzetju 2 para moških in 2 para ženskih Čevljev na trake za samo K 7*— vse skupaj. Čevlji so iz močnega črnega ali rujavega usnja, elegantni z močnimi usnjatimi podplati. — Neugajajoče se zamenja ali pa se vrne denar. Schulifiliale A. GELB, Krakau 17. . Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 190?., Da novo otvorjena vela raaifataa trgovina Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovele gospodinje! Poskušajte ilo iz te domače tovarne! Meft je izvrsten. Cene oMčajne! i Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Poskusite in sodite! Svoji k svojim J Ani. Brešfiak-u v Gorici, v Gosposki ulici št 14 1 (v lastili hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izoero pohiStva vseh slogov za vsaa stan, priprostega In naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. S Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žitna in platno.