St. 57.
Trst, v ponedeljek, 30. marca 1914.
Tečaj XXXIX.
IZHAJA VSAK DAN
tali ab nedeljah le »rtraiklh ok 5 , «b podfdeljhlh «1 9. i|utra|. Paiaaltne Itev. se prodajijo po 3 nvfi. (6 atot.) v mnogih tobakaroah v Tratil in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nmbreiini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-Klni. Dor>b«rgo itd. Zantarele itev. po 5 nv6. (10 stot.) OILMI >1 RAČUNAJO NA MILIMETRE t fiirokcmti 1 kulo ne. CKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. smrtnice, aabvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 10 it. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■adaljaa vrsta K 2. Hali oglasi po 4 stot. beseda, naj-Mani pa 40 stot. Ogla.*« (»prejema Inseratni oddelek oprave .Edinosti". — Platoje se izključno lo upravi „Edinosti". Platijivo I« tolljivo v Trstu.
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edtnorti je moti"
NAROČNINA ZNAŠA
ia celo leto 34 K, pol teta 13 K, 3 me-ece • K; na Da«
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ar*ialM aa i»l.lj(k* u*mJ« „unoiTI" rtu.: (m ••to toto Krn » «•, S* »•! !•»• «»•■ • M>.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrtnko-
vnna pisma M M aprajeiMjo i* refcopisl M M *r*6a|e. Naročnino, oglase in reklamacije j« poiiljati na upravo lisla.
UREDNIŠTVO: ulica S. Fraaotieo J'AMlll 20. Izdajatelj in odgovorni urednik STKPAN GODINI. Lastnik konsorcij lista Jidinosf. - Natisnila Tiskarna .Edino«!*, vpisana zadruga z omejenim poroitvom v Trstu, ulioa
S. Francenco d' Assisi Stev, 20. Poltno-hraRlInitnl ratun Itev. S41-I52. TCLCfOft H 11-57.
In vendar smo iastno zmagali!
S ponosom naznanjamo Sloveniji, da se da smo tudi sami tako silni, da se trese la-nismo zaman borili za čast goriške me- ška Gorica pred nami. Iti na podlagi tega tropole, da nismo zaman bili boj za blagor velikega in koristnega izpoznanja gradi-Gorice. Kompaktno so proti nam nastopili mo svoj načrt.
vsi, ki sovražijo slovenski narod, kom- Sami smo, sami moramo dobojevati boi paktno so šli v boj za gospodarski pogin za korist mesta, zato hočemo tudi sami Gorice vsi nieni lažiprijatelji. Veliko in uživati sadove svojega boja. Šli smo v vročo bitko smo bili danes, nismo sicer boj pod geslom narodne strpljivosti, toda postati zmagovalci, a Iz bo|s gremo oni, ki najbolj potrebujejo strpljivost, so okreplleni in silnejfti.	udarili po naših četah. Ne ostanemo Jim
Po bitki nam raste pogum, po tej čast- dolžni odgovora. Brezobzirno bomo na-no izgubljeni bitki kličemo nasprotnike v stopali proti onim, ki nosilo v našo deželo nov boj, ki bo veselejši od sedanjega, le prazno culico in srd do našega naroda, imeli smo pred seboj veliki cilj, da bi se Od naše dežele nemški »kufraši« roke ponašala Gradiško-Gradiščanska v krat- Pr»č! kem z lepim, modernim mestom, da vzkli-1 Nastopili smo odločno za izboljšanje je na grobiščih kamoraške, od vsega sve- gospodarstva, za znižanje doklad, za ta zapuščene Gorice nova doba — doba zboljšanje socijalnih in zdravstvenih raz-procvita Gorice. Pa zaman so bili naši mer, da bi postala Gorica po štiridesetih dokazi, zaman naša volja, nemško - laiki letih zopet to, kar je bila — avstrijska nsrodnl blok Je deisi,ds naj propade Gori- Nteza. Oni, ki bi imeli od tega največji do-ca, le ds ne zmaga njen re&itel) — Slove- .oicek, oni, ki bi uživali v največji meri nec! Dobro si zapomnimo njih geslo in P'od našega dela, oni so križali meče prav radi jim vračamo enako z enakim. nami- Zapomnimo si to nasprotje in po Ce smo se dosedaj borili le proti eni stra- tem bomo ravnali! Kdor nI z nami, je ni, ker smo hoteli v prvi vrsti končati go-. Pr®» nam? to je sedaj naše geslo in to si spodarsko uničevanje Gorice, se bomo *f} zapomnijo laški trgovci in nai pred boriit odštel le za korist goriških Slovan- bližnjimi konkurzi hodijo kamoro prosit cev _ se bomo borili le za blagor Slove- Pomoči! Izdali so svoje koristi; mi nima-ni|e. — Naj ne pride nihče k nam ob kate- \n,'> y.?roka. da bi jih branili. Pa naj se ne rikoli priliki z obljubami, nasveti in proš-: tolažijo s slovensko dobrohotnostjo, naše-njami — vse trkanje na slovensko dobro-; ga usmiljenja je konec — mi ne poznamo hotnost je zaman — včerajšnji dan nam je j nobenega prizanašanja več! Zob za zob, povedal, da smo osamljeni; toda močni iofc® Ja oko» t° I® naSe geslo! Kakor smo
smo dovoli, da hočemo biti osamljeni! Na)
jadikujejo drugi, ko se zopet razpase ka-moraško gospodarstvo, naj toži Nemec in patrijot, če slave njihovi sedanji nasprotniki junake onkraj mej — nas to nič ne briga! Naj opravijo sami ž njimi, ki so tako lačni drobtinic s kamoraške mize. Naj plaka laški klerikalec nad brezbožnostjo, naj vije roke laški duhovnik nad duhom, ki vlada v laški mladini, nas to nič ne briga — oni so si sami izvolili gospodarje. Trdi bomo proti vsem prošnjam, in naj prijoče tudi reven delavec, ob katerega se je zadel čevelj laškega birokrata, naša dlan se ne odpre — naj išče pomoči pri tistih, ki so pljunili na princip razrednega boja c— naj si išče pomoči pri kamoraški socijalni demokraciji. Gluhi bomo proti vsem prošnjam! Upoštevali bomo le tisto, kar izreče slovenski volilec!
Slovenski volilec je bil včeraj osamljen in zapuščen veliko bitko, šel je v boj za gospodarski procvit mesta. Reven, pravi proletarec, je branil pravice meščanov, a ti so izdali svojega prijatelja — kako in zakaj bi jih še branil, zakaj bi še čuval njihove koristi.
Dejali smo, da gremo iz izgubljene bitke okrepljeni. Kaj zato, če so dobili združeni škodljivci Gorice večino! Rim ni bil sezidan v enem dnevu, in ni se bila včeraj zadnja bitka! Včerajšnji dan je končal našo mladost, ker smo okusili bridki dan izpoznanja. Včeraj smo jasno izpoznaii svojo osamljenost in z izpoznanjem smo postali možje. Sedaj so zlate obljube bob ob steno, sedaj so mladosti načrti legli v zgodnji grob. Vemo, da srno sami, vemo,
PODL1ST.EK
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavier de Montepln,
XII.
Gospa Andouinova.
Nato je začel Lascars razdeljevati plen. "fcttkor je že znano, je ta plen znašal prav znatno svoto stotisoč liver in od te svoie ie dobil vsak znatni znesek nad trideset tisoč liver.
Se nikdar nista imela mlada človeka toliko denarja skupaj.
—	Gospod baron, — je zaklical Mor-ličr v svoji hvaležnosti, — s tem denarjem ste ustanovili mojo srečo; delal bom s tem denarjem in prepričan sem, da v kratkem moram postati milijonar. Nikdar »e pozabim vašega velikodušnega vedenja napram nama in vas prosim, da izvolite ob vsaki priliki razpolagati z nama kakor s prijateljema, ki sta vama vdana z dušo in telesom.
bernac je ponovil enaka zagotovila.
—	Gospoda, — je odgovoril Lascars, — preveč je teh zahval, spravljata me v nepriliko, Mala usluga, ki sem jo vama
vodili z navdušenjem naše volilce v bo; za njih pravice, tako vodimo sedaj ves naš krasni narod v bol za svoja prava. Za
nami stoji vse goriško ljudstvo, in zato je končna zmaga naša!
Šli smo v boj za nov volilni red, za pravičen in socijalen volilni red, da pride tudi »najnižji'« človek do svojih državljanskih pravic. Vsakemu sloju, vsakemu narodu smo hoteli dati del občinske avtonomije — pa zastopniki najbolj tlačenega sloja — voditelji delavstva so se izrekli proti nam. Tudi prav, ne ustrašimo se nobenih sovražnikov, najmanj pa socijalnih demokratov. Naj žvižgajo oni na delavske interese — mi tega ne storimo. Slej ko prej bomo branili pomoči potrebni delavski stan. Ali nihče pa naj nas ne prosi, da bi podpirali le enkrat še sociialno-de-mokratičiio stranko! Naj jej pomaga ka-mora, kakor so oni pomagali njej! Od danes naprej nimamo prav nobenega interesa, če pridejo manjšine socijalno-demo-kratične, laško-klerikalne ali nemške do do svojega zastopstva v mestnem svetu. Ce lahko one resignirajo na podpore, če se one lahko odrečejo razinerni volilni pravici — tedaj tudi mi nimamo prav nobenega povoda, da se ogrevamo za proporc. Sami smo v boju in sami hočemo po boju uživati sadove.
Tako se glasi po boju naša bilanca, tako obračunamo z vsemi. Sistematično izvedemo bilanco in skrbno se bomo ogibali, da ne pozabimo obračuniti le z enim dolžnikom. Tisti, ki je nam najbližji, s tistim, ki ima naš okoličan dan na dan stik, s tistim obračunamo najprej. Pa ne samo
najprel, temveč tudi temeiiito!
Danes praznuje kamora svojo zmago in se veseli našega poraza — ali poskrbeli bomo, da bo to veselje kratko!
Ko so se vračali zaupniki z volišča po končanem skrutiniju, in je izvedela Gorica o zmagi njenih Škodljivcev, tedaj se je le ponižno prikradel na svet poskus odobravanja, tedaj je pozabila sicer tako kričava goriška ulica svojega poveličevanja laške Gorice. Vsakdo je vedel, da ni obhajala laška Gorica še nikdar take Pirove zmage, vsakdo je znal, da se bliža zmaga Slovencev s silo, ki je ne ustavi nihče. Zato so zastali v grlu laški klici in le slovenski pozdravi so odmevali od Travnika.
Prvič smo Šli v boj in mahoma smo podrli laško samozavest in laški značaj Gorice. Niti konfuzni volilni red, niti terori zem magistrata, niti podkupovanje ni mo glo tega preprečiti. Naš silni razvoj je dal krila našemu poletu, da so se stresli ste bri laške Gorice. Omajani so temelji, še dvakrat udarimo in katnora leži v razva linah. Brezuspešno bo takrat udinjanje socijalnih demokratov, zaman bodo laški klerikalci volili Mazzinijance, čisto zastonj se bodo prodali Nemci za par mandatov in tudi patrijotični klic Heil tiari-baldi ne reši laške Gorice slovenskega naskoka.
To je veliki nauk včerajšnjega dne, to je naša velika uteha in to je temelj novega dela. Boj je začet, nimamo potrebe in nočemo, da se konča predčasno. Šele, ko zaplapoia v Gorici slovenska trobojnica, Šele, ko postane Gorica bogato in srečno mesto, tedaj bo konec našega boja. Čeprav smo sami, pogum ni upadel, ker naša volja je narastla in naše delo se pomnoži za blagor slovenske Gorice! Zato pa tudi danes in vedno:
Naprej, zastava Slave!
Na boj, junaška kri!
Izid volitev.
Od 987 vulilcvv »c je udeležilo volitev 850 vel lce*\ 32 legitimacij ni bilo do-stavljenih. Dobili so l.iš'<i hbcralci 50S do 512 glasov, ilovenski kandidati 338 do 440 glasov. Zmagala je torej kamora in Se naprej bo vihtel laški liberalizem svoj neusmiljeni bič nad goriškimi davkopU ć -valci. Volitev, ki se je vršila na c. kr. okrajnem glavarstvu pod predted tvom c kr. okr, glavar a samoga, se je končal.1 opoldne in skruttnij je tr.ijal nad ero uro,
Slovenska narodna lista:
Puc dr, Dinko . .	.
Premrou Svitoslav	.
Komel Valentin .	.
KnfinW 1'nn . . .	. M.'dvfdSćck dr. Peter
Moz'.tlć Jo-iip . .	.
Novak dr, Ivan .	.
Testen Lovro . .	.
339 glasov
338	tf
339	»
339	-
339
340	n 339	» 339	«
Združena p r o tisi o v a n ska lista (italijanski liberalci, mazzinijanci, laški klerikalci, socijalni demokrati in Nemci): Bombi g Jurij, lib. . 512 glasov Ciuffarin Josip, „ . 508 . Devctag Štefan, mazz, 510 „ Pavia dr. Viktor, lib. 512 Bonorai Maksim, mazz. 511 „ Gorijan Rajmund, lib. 508 . M lost de Rugg, mazz. j 10 , Pallich Andrej. Nemec 510 . Izvoljena je torej zdruiooa protltlovanika lista 1
Dostavljamo, da ae je vršila volitev popolnoma mirno, Arctir n je bil vsled slovenske zahteve le neki Nemec na Trav« niku, ker je razgrajal proti Slovencem, Policija je bila znatno pomnožena in poldruga stotnija vojaštva je bih pripravljena,
Kogar zanima, mu povemo, da so bUe uradne volilne legitimacije brez pečata c. kr. okr. glavarstva, kar bi ne smelo biti!
0r. Gabrifiho so rubili v soboto zvečer laški kamoristični mladeniči kovinasto tablo in mu povzročili okoli 30 K škode. Bodli sta jih dve kljuki nad š in č, pa so 0 v svoji divji jezi zgrešili cilj ter zadeli le „advokata". Tabla je seveda aedaj brez ' vrednosti.
Brski tO lovili naše volilce, pa jim ni bila sreča posebno mila, ker so odšli praznih rok. Tudi Slovenec postaja zaveden.
Da ]0 6ortca firlsnsks, je zatrjeval sobotni večerni „Piccolo", in ne slovenska. Ubogi Italijani l V soboto ima Gorico v posesti furlanski narod, v nedeljo kličejo na pomoč Nemce in mednarodne sorjalne demokrate, vsa ta mešanica pa ustvarja laško Gorico. Ali pa morebiti misli „Pic< colo" v zanmch vaej znanosti, da je fur-lanščina dialekt laščine in ne ve, da je furlanski jezik od laščine tako oddaljen, kakor od francoščine in španščine. Naj vzame gramatiko v roke, će tega ne ve, 0 zmagi bodo klopitall Italijani in vendar je priznal .Corrierc Friulano", oficijalno glakilo kamore, da je razmerje Italijanov do Slovtncev kot 6:4. — Naj pogleda današnji rezultat volitev in videl bo, da c razmerje med Slovenci in vsemi d.u-gimi kot 4:6 — kje je velikanska zuuga I
Gorioa Jo naia, j« delo nailh rok, kriči
tobutni „Corriere*. Saj to tu li mi vedno trdimo, zato pa je vse v Gorici tako, da ne more biti slabše, kdaj pa je kamora dvignila katero mesto !
Za po6't. »Corriere" je ponosen, da je Gorica v higijeničnem oziru tako dobro urejena. To pa to! Vrabci čivkajo, da nima Avstrija tako zdravstveno zanemar-
iti:! kedaj ponudi enaka prilika, vaju pro-storil, ni vredna tolikih besedi. Ce se vašim. da se zopet zaupno obrneta name. Tako mi je čast, da se vama najbolje priporočam.
Ko se je začelo svitati, je Lascars že dospel do rdečega mlina. Sauvageon, čigar okrevanje je prav hitro napredovalo, ga je sprejel z velikim veseljem, da se je Lascars nehote povpraševal:
— Ali mi je ta lopov morda v resnici tako naklonjen? Mogoče, toda verjetno pa le ni. Sicer pa bomo že še videli.
Nekaj ur spanja mu je zadostovalo, da se je odpočil po precej napornem nočnem delu, in proti večeru je odšel proti Bas Prunetu.
Ni pa bila Pavlina, ki mu je prišla nasproti, temveč gospa Andouinova.
— Gospod baron, — ga je nagovorila nekoliko v zadregi, — prosim vas. da mi blagohotno oprostite mojo predrznost, če vas zadržim nekoliko časa, preden stopite k Pavlini. Nekaj mi namreč zelo teži srce in to se tiče sreče moje varovanke. Bodite torej tako prijazni in mi dovolite kratek pogovor. V oni loplci bova sama in naju ne bo slišal nihče. Izvolite, prosim, z menoj. Toda stopajte nalahno, da vas ne čuje Pavlina.
Zelo radovedno je sledil Lascars hitrim
in skoraj neslišnim guvernantinitn korakom.
—	Gospod baron, — je začela zopet, ko sta prišla v lopo, — jaz sem le preprosta stara žena in zato se težko dotikam predmeta. ki je zelo nežne naravi in o katerem želim govoriti t. vami odkrito in Jasno. Pred vsem vas moram torej prositi, da me poslušate s potrpežljivostjo.
Predmet, o katerem naj govoriva, sc tiče torej Pavlinine sreče? - je vprašal Lascars. — Le govorite, poslušam vas prav rad.
—	Tega sem tudi pričakovala od vaše velikodušnosti, gospod baron. Toda kako naj začnem?
—	Le ne bojte se. gospa Andouinova, govorite.
—	Pa naj bo! Gospod baron, na kolenih vas prosim In s sklenjenimi rokami, da prenehate s svojimi poseti pri Pavlini.
—	Kaj! Zabranjujete mi torej vstop v svojo hišo? S čim sem pa zaslužil tako okrutno prepoved?
—	Gospod baron, predbacivati vam ne morem prav nič nečastnega. Zato mi je tem težje, ko moram izpolniti tako silno dolžnost. Vendar pa upam, da boste upo števal moje razloge. Po žalostni smrti gospoda Talbota je Pavlina sirota brez staršev. Na vsem božjem svetu nima ni
kake druge opore nego samo mene in za njeno srečo sem jaz odgovorna bogu in njenim umrlim staršem. Sedaj ji preti velika nevarnost.
—	In v čem obstoja ta nevarnost?
—	V tem, da bi se zaljubila v vas. Gospod baron, to je nemogoče. Pavlina ima zelo sprejemljivo srce za vse lepo, dobro, veliko in plemenito in vi združujete v svoji osebi najizbornejše moške lastnosti. K temu prihaja še vaša prikupljiva vna-njost, fino in okretno vedenje in prednost visokega stanu. Pavlina je le meščanskega rodu in nima prav nikakega imetja. Da bi se bila že sedaj zaljubila v vas. ne verjamem. Ce bi pa nadaljeval vi občevanje z nama, se ta ljubezen, ki se je tako bojim, prav gotovo razvije sama po sebi. Gospod baron, iskreno vas prosim, imejte usmiljenje z ubogo deklico. Meni ni podarila narava lepote in zunanjih dražesti, imela pa sem v, svoji mladosti srce, ki je hrepenelo po ljubezni. Ljubila sem, a tisti, ki sem ga ljubila, mi ni vračal ljubezni. Tistih srčnih bolečin, ki sem jih prestala tedaj jaz, bi rada sedaj obvarovala Pavlino. (Jospod baron, rotim vas še enkrat, prenehajte zahajati k nam.
—	Spoštovana moja gospa Andouinova, je izpregovoril Lascars po kratkem mol-* ku< _ vi ste predobra žena in izpolnjujete
Strnu II.
„KDINOSP St. 57
V Trstu, dne 30 marca 1914.
jcnega mesta, kakor jc Gorica. Morebiti pa ob taje zdravstvene preakrbe Gorice v tem, i! i nima ne kanalov, ne vodoveda, Skann.-tiv.na »tranifiča, prasne in blatne ceste, Ha pa ima veliko norišnico. Ti»ti, k i hvali s,, litarne razmero v Gorici, si gre na vsak r. čin lahko ogltdat veliko stavbo na ■v. Pt'-iki cesti, pa će jc tudi Corricrov urednik.
Slovnikl VOlIfel S0 ve» Čas krasno vztra* jali, OJ vseh SIovmcav u ni udeležilo vo*
IVtoV le II. pa Se od teh je većina bila ali smrtnu nevarno bolna, ali pa daleč v tujini. I/. Ljubljane, iz Trsta so prišli za* vedni uluvenski volilci, da izvrše svojo ^ narodni dolžnost. Stari-in bolni, ki so jih morali nositi na volišče, so pogumno gla-1 ■ovali ,>roti kamori.
Stara Gora In Ajievica, ki je nekdaj bila zadnji up kamoraScv, y: ponosno dvigala ■ zastavu Slovenstva, niti eden ae ni od-' tegnil klicu Narodnega odbora. Vsi | kraji m mestni okolici so vrSili svoje; dolžnosti v polni meri. Livada je volila kompaktno slovensko in drugi okraji niso izostali,
V s moto |t iele dozna<t Gorica volilni bo). N i vseh vogalih so blesteli volilni
vzruJilo irtUm.no žaćudtnic. da se SlOVfllt-e't| socijhlni demokrati niso td leiiii volitev,
dasiravnu u> njihovi tal-jantki in nemški sodrugi koT>;i<»ktno glaiova i za it»l>jan»ko libU. .Viivcche intetrtrtCijoializem ! Doli s Sl^verci. in nič druzega!
Velikanska poparjenost je sledila laško-liberalno-kamoraSko-klerikalno - neinško-socijalno-demokratični zmagi. Tedaj, ko se jc proglasil izid volitve, so nekateri laški mladički sicer hoteli nekoliko pode-monstrirati, toda ob pogledu na slovensko množico jih jc tako temeljito minila volja, da so bile goriške ulice naravnost čudovito tihe, naravnost mrtve, kakor da je po-j letel preko goriškega italijanstva angel smrti in se ga doteknil s svojo ledenomr-zlo roko. Nič krika in vika, nič izzivanja ■si nič zabavljanja: vse tiho in mirno, kakor v grobu. Tujec, ki bi prišel v Gorico iti nc bi vedel, da so se vršile tako pomembne volitve, bi mislil, da se le morala v mestu pripetiti nesreča, ki je zavila mesto v splošno žalost. Naše ljudstvo, zavedajoč se svoje moralne zmage, se je umeknilo z ulice resno in dostojno in je slav ilo to svojo zmago zase, pfipravlje-I no, da zavrne takoj vsak izziv z italijan-j ske strani, ki pa ga ni bilo. Sele pozno ! zvečer, ko so že delovali drugi vplivi, je , prišlo tupatam do majhnih prask, ki pa niso prekoračili navadnih nedeljskih dogod-

zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette Fontane t2
Majflnejt ntmizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na želodcu. • Steklenica pol litra kron 1*60.

LIERZOII
immm „colombo"
TRST ulita Camponlle itn. 13 M Trta Pontemso).
Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem konfor-tom. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi ■ hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan. istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba.
EOOABPO C0L0MB0, lastnik.
Znamka ,DIANA'
<tKMH rokovlco^
lepaki boj,
n pričel se jc katnoraški volilni! kov- Policija jc imela opraviti zelo malo.
j Ugdarcc je bil za italijane tako hud, da sc
ftk . „ .	...........'kar niso mogli oddehniti. In to je bil šele
Ob t ni ari popoldni so izšli laški plakat., prvi dan! Kaj b() sde potenii ko hodo vo.
litve končane?! Mi čakamo zaključka z
ki so i //oorno osvetlili laško mestno go »poda rt vo, ob dveh jc že laška poulična
zavestjo, da smo storili svojo dolžnost
druhal preprečila, da bi izpregledala Go-| Polni meri in da je bodočnost — naša! rica, (i.k bi spoznala svoje gospodarje.
Kamor i »t I ć no volilno dalo oo Jo nadaljevalo. V<i izvoščki so morali odpovedati ■voje dogovore z Narodnim ouborora, Ka-mora
Pozor volilti Istre!
= se dobi satro —it*
u spćdJeJnl prodojolnlcl
(0. Neumorni
TRST-COISO 13-TRST
Kakor znano, začnejo dne 7. volitve za deželni zbor istrski.
junija t. I. Na vas jc
bila mnenja, da ne sme zaslužiti(torej, da moški zavihate rokave, pak: goriški izvošček ničesar,	što Bog dade i sreča junačka! Posebno
Dr. Plnauftič je govoril, kakor pravijo • nam ic v dolžnost, da se zanimamo za •Judi«, na predvečer vo.l.ev, „»I,* ^^J?*^ stran)
Slovonci. -
p
GOSTILNA
na
Italijani vi«, 6a zmagajo Slovonci. In t»;si bodo J)rizadeva|j L najsramotnejšim duh je vladal v soboto med laška fuki- j demoralizatorniin delom za kupovanje nažo.	• glasov. Zato moramo biti na straži in brez
Vol Izvoščki In avtomobili so nas pustili!vsakega ozira takoj prijaviti dotičnega
na cedilu, a okolica nam jc o,tala zvesta1 £,0f.inca;.ki b." S1 z denarjem, a I. kakršnim J	'bodi vplivanjem, ali silo hotel zagotoviti
glas našega človeka za njegovo stranko.
Ako bodo vsi naši na svojem mestu, po-' ■ tccm si naš narod osvetli lice tudi na teli I volitvah. Najtežja borba sc bo bila v tret-j jem volilnem okraju mesta Pula, ki nam ga bodo hoteli italijanski liberalci ugra
men Pompel
Goldoni in os istem trga so m
nlovsuski-mu občin- CAFFE 60LMID
»trn r.« ohlen obisk. Fr*u f srfafcil

in nas v zadnjem hipu rešila iz zadrege* Do disetlh dopo dno smo stali še Slovenci I izborn.. Tedaj pa so se po triurnem pre-; mi&ljev.inju odločili laški trgovci za ka-moro in šli proti nam v boj.
Sad/a nI daaokratl so danss nabili vallko'biti. kakor so to storili v letu 1908., plakatr, da aora Iti vsak aocljulist v boj'časa >}<> tistcm znanem dogodku, proti &lovsnooB.
malo ki jc
: pahnil občino Pulo skoro v pogubo. | Oospoda mislijo sedaj, da je vse tisto že pozabljeno ter bodo zopet poskušali, da bi s prirojeno jim perfldijo ugrabili ta okraj. In imeli bodo po svoji priliki tudi kakega pomagača, k čemur sc s Časom še povrnemo in razkrijemo karte.	i
Priporočamo našim volilcem, v prvi vrsti pa zaupnikom »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«, a posebej
Mili (MBUflnskcti Ano ^
UaW pMaUkbJEOSmOplOaJfe
Filip Ivanišević, Trst i................
1
Samo, da osians Gorica laika, drugo Js vso postransko. Ubogi Maix, kaj de L jo iz tvojega internacionalizma.
Vso mesto Je pričakovalo velikih demon otraolj, ko se razglasi izid volitev.Vojaštvo je bilo pripravljeno, stražniki so patrulji-rali po mestu, a vse je bilo odveč. Lahi pač ris > imeli veselja proslavljati laško nemške Gorice — Slovenci pa tudi m»o-šc Predsednikom krajnih odborov, ki so v bili voljni upogniti glave k tlom. UhSTo1 naivcčJcm občevanju z našim kmečkim izoitale demonstracije in le raztrgani "plakati pričajo o „velikanski" laški zmagi.
Kljub temu, da nI vodila volitev kamora,
ampak vlada, so poizkušali Italijani celo pri volilni komisiji s sleparijami, Par so jih morali nagnati, enemu je pa preskrbela policija brezplačno trdo ležišče, Naj se spočije od svojega truda!
Voliko ogorčenle je vzbudil pri naših naravnost provokativni nastop Italijanske du-liovičlne, ki je volila z odprtini glasoval-aeail za kamoraško listo, kakor je tudi
aNea VaMMve 17. totsfn 14 05 Predaja m Jrsta* Is sa 4«k«lt. —
GOSTUJTE: ,>11' AMs", silos Rem H«t. IS ls gostflss-laffo. Ma:m Gimppiaa M«v. 1, v luterik to*
tvoja vina prvo vrati.
l;
Prodajalna iestuin.kolo-Dijalij in delikates
UaleDfiD Lussin
napram Pavlini zvesto in vestno dolžnosti matere, ki ste jih sprejela. Nikakor ne morem drugače, nego da vam izrečem vašim čustvom in vašemu mišljenju popolno priznanje. Toda Ic pomirite sc! Z moje strani se ni treba bati Pavlini ničesar in prav srčno rad vam odpuščam, če ste me sodila napačno. Pošten in odkritosrčen človek sem, ki nisem zmožen hudobnega dejanja, in vest hi me pekla, ko bi zakrivil Pavlinino nesrečo. Pavlinina sreča mi je zelo na srcu in da vam podam o tem najboljši dokaz, sem prišel nocoj semkaj. Prišel sem, da zaprosim Pavlini-ne roke in srca. Z eno besedo, trdno sem sc odločil, da jo povedeni k sebi kot svojo soprogo.
To priznanje je prišlo gospe Andoui-tiovi popolnoma nepričakovano. Trenutek je obsedela, kakor da bi bila onemela in okamenela.
— Gospod baron, — jc zaklicala končno. Plemenit in velikodušen mož ste. Da, vi gotovo osrečite ubogo sirotico. Naj vas blagoslovi Vsevišnji. Ne zame-tujte pa tudi blagoslova uboge žene. Hvala nebesom, da so mi dala živeti tako dol-, go, da boni priča sreče, ki ga prinese današnji dan moji gojenki.
_ (Dalje.) 1
prebivalstvom, vsem naobrazenejim v pi- j TPq» n| wpl R^ern 11 sanju in čitanju, da pazno proučujejo vo- IID,» Ul- UC1 UUjLU LL lilni zakon in druge zakone, potrebne v Zaloga kisla, mil?, žita, moke in otrobov, javnem življenju. Kdor nima teli zakonov,, naj jih takoj naroči v tiskarni Laginja i dr.: v Puli, kjer dobi za eno samo krono prvi del zakona, potrebnih za naš narod, ki jih jc izdal leta 1911. naš deželni odbornik, g. dr. Zuccon. Po naročanju te knjižice, sc vzpodbudi pisatelj za izdanje potrebnega drugega dela, ki ga mora imetiw vsakdo omenjeni).
Večkrat nas tepe naše lastno neznanje, večkrat imajo mnogi naši oči, a ne vidijo, ušesa a ne slišijo, in to zato, ker nc vedo, kake pravice jim daja zakon in kako se morajo ta prava braniti!
I.	Vsi oni, ki povodom volitev 190S niso dobili glasovnice, a imajo volilno pravico, naj gredo takoj na občino, naj sc prijavijo in priporočijo, da se jih vpiše v liste.
II.	Dobro naj se pazi nadan, ko občine razglasijo, da so liste gotove in na vpogled vsem. Od onega dne je 14 dni časa, da sc gre na občino in vidi, je-li vse vpisano v listu ter vloži reklamacije, l isti, ki so naročili prepise liste, jih morajo dobiti dva tri dni kasneje po tem razglasu; ako ne bi dobili prepisov, naj skočijo na okrajno glavarstvo ter se pritožijo.	|
III.	Dobro jc paziti, ali ni vpisan v kmečki kuriji kak volilec, ki stanuje v me-volilne pravice v kmečki kuriji, stu. Kajti oni, ki stanujejo v mestu, nimajo
IV.	Naj se o pravem času prijavijo o-1 krajni oblasti imena oseb naše stranke, iz
medkaterih se želi, da volilni komisar iz-jberc kakega člana za volilne komisije na poedinih voliščih, kakor tudi imena oseb (2—5), ki jih naša stranka želi kakor strankine zaupnike, kiso poklicani, da nad-' zirajo, da sc vse vrši, kakor je določeno v § 2.3 volilnega reda.
Na zadnjih volitvah je bilo slčajcv, da so bili člani komisije Italijani, ki niso imeli volilne pravice v istej kuriji, a, kar je še hujc.bilo jc italijanskih županov, ki so
prva In ttftna pisarna - v vojaiki stvari «
fktAM»l|Miraifi «. k. aaaMtnl«tvi|
Trat, ulica dalla Caserma 5, U. n.
Pijt iurita Is Isforiuactj« • ms, kur sa lite nor«tor.jk hi vojaške ftiulbe. Isdtluj« Id e4uo£ifys r**k« mio pestesj vojkiknga rsalsts — »proMfeDj« od raj, •■olutoo pro-a*ov»Qf*vo. tsnitv«, dotOMnj« t*k«nitik SfodaoMli pledo pr—nfc«» sisSSs, vspfst«^« v roj »akt lUL — PoobUMsu j* M«t<>-4 sblMtAtJsskL — IteAsvunjs - UrMst ir*» Ob d«Uv-0. pndpokdM 4o I. h pnuikihodlO.
Clro Is
Ob
hmMU totissskA
»III
Prvovrstna tovarna i o'ektrlftnlia obratom
testenine
Iz pristnih Jsjc
6. ROSTIROLLA ulica G. Gallina it. 4.
Dnovno izdelovanje testenin ii samih jaje. — Rezanci, obročki, makeroni itd.
---- Specijaliteta: hlebčki.
P. n. občinstvo jo pri izdelovanja lahko nav.oče da ne prepriča o snagi.
Dr. I

Dr. PETSCHNIOO)
TRSr. VIA S. UTEIIIM $TEft 1.
Zurhv^ik m not r »n j« (sploine) bolesui 8 —9 ln In ftpeclj»)i«t ss fcoioe I« timIij© (spolne) b<»k»ni: II1/,—1 in7—7l/,
AGO
Čevlji brez Šivanja in žebljev ^^
I^vrSuje rdino le
Franjo Cink v Trstu
ulica Cecilia Rittmeyer štev. 12.
Izvrftuje tudi v»ako drugo naroČilo tečno in etno, — Na zahtevo pride tu Ji po na ročila izven meuta.
Ford 10-20 HP
NovJ modeli 1913 Pomnoženo prolzvajanlo. Znlžanjo ceni
i—i 8ude«o» K 4800 ; 2 sedela K 4300. Laudsle-ti ntdfHe; K 6HC0. Popolna oprava Capute a utrso-•Umi isavr nami, ateklo, pet svetilk, g^nerat >r b« aceti-let aki plin, rog, kilomct raki Atevnik iu hitromer C«ne veljajo sa vose proato votoine in colntne v Tate.
ANTON SKERL,
aoduijik< ii<edenec Trat, Pi.^zxa Carlo Goldoni. Telefon 1734, Osrage: Via dei Bacchi 18 Telefon «147,
UMETNI ZOBJE
Plombiranja zobov
>2dira«je zobov brez r vsake bolečine :
i)r i . Cerražk V. Tutcher
;ubosdrsvnik konce«, zobni teh ni V
TRST
ti)o» tialla Caarrm«, št. ia. l|. md»t
Nova slovenska čevljarnica
ANTONA i A VERNIK A
u ica Farneto 33
nuroćila po meri za vaako-
l
v Trstu,
Sprejemajo se vrstne oblike, tako amerik", angloške in druge. Sprejemajo He tudi vsakovrstne poprave po zmernih cenah.---DELO SOLIDNO.
P
I \J«IIL
Zaloga izgotovljenih oblek
( Velika Izbera oblek za gospod« in detts, aukenj, povrlnikov vseh kakovosti. |
^ —I 8» ertjallteU v vrtnji.	hb4lfM ,0|MnegB bitg>
NA. OBROKE ln tadl proti takojinjemu pU-
_ _	čtlu Oeae nejtmofnejie.
T? ADOLF KOS I OKIS
TBfcsTt ULICA SAN «10VANNI 16, 1. NADSTROPJE
.Budit« Automatloo". Tli. 251, R. II. - POZOR I Skladlifi« u nihija v L o. I

1 [_ TB
k | iravtn
IkZU
V Trstn die 30. marca H) 14
„EDINOST' h. 57.
Stran III.
vršili službr vladnih komisarjev. Dobrorana po najboljših namenih in polna nav-pazimo vsi, Ja se nebodo dogajale take nespodobnosti. V vsakem dvomu obračajte se takoj iih
politično društvo v Pazinu, ki bo rado dajalo vsem našim potrebne napotke.
Neobhodno potrebno nam je, da smo vsi kaknr ena duša in eno srce. Opažamo iz italijanskih novin, da naše nasprotnike najbolj boli naša sloga, a uživali bi, če bi videli, da se koljemo med seboj. Tega ne doživijo na teh volitvah, da bi se istrski Hrvatje in Slovenci klali, ko jim je braniti, kar mora biti vsem sveto, vsem milo, kar ustvarja temelj vsakemu nadaljnemu delu, a to Je. ko gre za narodno enakopravnost, za sveta prava hrvatskega in slovenskega jezika, za popolno svobodo, da se tudi naš narod more izobraževati in v enaki meri uživati razne vladne in deželne podpore. ki jih sedaj uživajo protežirani Italijani. dočim se *z našim narodom postopa po mačehovski.
0 »Munju mladine v lovnem življenju.
Ponavljam: čitajmo zgodovino. Imamo jo tudi mi Slovenci, dasi spisana za ljudstvo. Vendar je dobra, ker je pisana v lahkem in razumljivem zlogu. Vsaka naša čitalnica bi jo morala imeti vsaj 12 izvodov. Dalje je najnovejša »Zgodovina Slovencev« dr. Pivka, na katero smo upravičeno ponosni, ker je res imenitno delo, glede čistosti zloga, jasnosti vpogledov in natančnega opazovanja dogodkov. Toda naša mladina čita rajši Zevacove »Nostradamcs«, »Otroke papeža« in druge posebne frivolne in tendenciozne romanc. žalostna konstatacija, a resnična. Organizira in vzgaja mladino s čitanjem Zevaca! Nesrečnežil In kje puščate velikega Rottsseau-ja, ki uči človeka misliti, delati svobodno, ki ga uči, naj bo zaveden svoje važnosti kot človek, ga uči pravice in dol/rosti, ki jih ima vsak napram sebi in napram človeštvu? in vzvišenega Smiješa. ki uči mladino, kako se ustvarja in utrja značaj, kje ga puščate?
Ktr smo torej videli, da Je absolutno potrebno braniti našo mladino pred moralno in telesno propastjo, da se inora na vsak način nekaj storiti za to mladino, da sc bo navduševala in zanimala za življenje domovine in za vse, kar je lepo in dobro, zato, da bo nekdaj mogla s polnim zaupanjem v sebe odločno nadaljevati pot starejših. biti ponos naroda ter delovati na izpolnjevanju usode skupne domovine, si dovoljujem dajati v presojevanje dobromi-sJečili ljudL glede organiziranja mladine svoj predlog, ki bi po mojem mnenju mogel biti v praksi močno sredstvo proti razširjenju fatalne brezbrižnosti in indolence, ki jo srečavamo pri svoji mladini.
Po mojem mnenju bi sc morala tvoriti pod incijativo akademske mladine, široka mladinska organizacija, edino v svrho izobrazbe; ljubeča, požrtvovalna in izo-brbražena, zlasti nkademična mladina, bi morala ob večerih imeti predavanja v obliki čita nj iz lastne in splošne zgodovine, iz lastne književnosti in iz tujih; zlasti bi se moralo na sestankih seznanjati mladina se spisi Rousseau-a, S ni i I c s a, Emer-sona, tiskati verbal vsakega stestanka in deliti izvode med člane, otvarjati kakih 8 dni pozneje zopet debato o obdelani in tiskani snovi in izpraševati člane glede nje; in tla se bodri v mladini ljubezen do sebe, da se ohrani v njih čvrsta volja in ljubezen do pouka, naj bi vsakokrat dajali nagrade najpridnejšim, bodi z izročitvijo spričevala, podpisanega po predavatelju, ali s podarjenjem kake nagrade sploh. Tako društvo bi moralo biti razširjeno na vse mestne okraje, tako, da bi se moglo v enem večeru vršiti več predavanj. Mala mesečnina bi olajšala pristop društvu tudi najrevnejšemu. In ko si ta naša mladina s pomočjo skrbnega, globokega in strogega proučevanja lastnega značaja oplemeni duha; ko si ta, sedaj zapuščena mladin potom čitanje zgodovine in spisov velikih mož, ki so skozi stoletja svetili človeštvu, prisvoji toliko politično-socijalne-ga znanja, kolikor je potrebno, da postanejo pridni, inteligentni, trezni, pošteni in srčni branitelji narodnih pravic: tedaj, še le tedaj, pride hip, ko se ho lahko zahtevalo. naj »stari« odstopijo svojo moč mlajšim, šele tedaj bodo mogli mlajši sre-čno nadomeščati stare.
Da more uspešno in častno izpolnjevati prazna mesta, mora mladina, ki naj jo ljudstvo vsako toliko pošilja nadomestovat starejše, dokazati, da je Čistega, krepkega. nepokvarjenega značaja, da je duševno trdna in prozorna, da zna s strogo sodbo ceniti težko odgovornost, ki so ji jo naprtili stari. Naj ne zaničuje prejšnjega deta. izpolnjenega po starejših; naj ne odbija njihovega sodelovanja, če bi imelo biti to Potribno in koristno! Nasprotno, kolikor možno in potrebno, naj psluša njihove nasvete, ker njihova izkušnja v strankinem delu za korist javnosti je tnnogo večja tie-
dušenja in novih idej za stvar, ki jo zastopa — ali nedostaja jej orijentacije!
(Konec pride.)
Nujni predlog
deželnega posl. dr. Gustava Gregorina in tovarišev,
v seji goriškega dež. zbora z dne JH. febr.
1914.
da se na deželne stroške strokovnjaško prouči možnost gojitve žoltovine (bodiče-vja) kakor sirovine za izdelovanje papirja v goriški deželi.
Našemu poljedelstvu, ki bi zamoglo biti vir največjega in najbolj stalnega bogastva dežele, preti resna nevarnost vsled izseljevanja kmečkega prebivalstva v mestu in industrijska središča, ali pa celo v daljnjo Ameriko. Ta nevarnost postaja od dne do dne večja, in če pojde tako naprej, ni več daleč čas, ko ne bo koga, ki bi obdeloval naša kmečka zemljišča. Tej nevarnosti je treba priti v okom ter je poklicana v prvi vrsti deželna uprava v to. da ukrene vse, kar je v njeni moči, da do- • sže to svrho. Na Francoskem, ki pred-; njači v poljedelstvu in kjer tudi že obču-1 tijo posledice izseljevanja kmečkega pre-' bivalstva, se merodajni krogi resno bavi-jo z vprašanjem, kako odvrniti to pretečo nevarnost, ter so prišli do zaključka, da bi mej drugimi bilo v to svrho eno naj-glavnejših sredstev ustvarjanje poljedelskih industrij, ki bi zamogle zanimati kmečko prebivalstvo ter pripomoči do vnovčevanja naravnih proizvodov zanemarjenih krajin.
Med inicijativami, ki so nastale v tej smeri, je posebnega uvaževanja vredna ona, ki hoče spraviti v prid za proizvajanje papirja divje rastoče, ali pa gojene rastline, ki so zadostno bogate na vlaknici (celulozi). Konsum papirja raste namreč od dne do dne v taki meri. da sc je bati, da v dogledni dobi ne bodo več naši gozdovi zadostovali potrebam industrije papirja, ter je treba najti sirovine, ki bi nadomeščale les s tem, da bi se iz njih uspešno dal proizvajati papir. Tako sirovino, oziroma rastlino predstavlja v prvi vrsti žoltovina (bodičevje: italijanski: »gine-stra«, nemški »Ginster«), t. j. rastlina (grm), bogata na tkalnih vlaknih in ki raste sama ob sebi v vsaki zemlji, tudi v najbolj nerodovitni, ki ne zahteva posebne gojitve, kateri ne škoduje ne hud mraz, ne velika vročina, in ki se da zasejati z najmanjšimi stroški.
Poizkusi z metodičnim gojenjem žoltovine so se kar najboljše obnesli v Italiji na posestvih, princa Borghese v Anzio in Nettuno. Pri teh poizkusih se je ugotovilo, da se da pridelati na en hektar okoli 200 do 235 kvintalov žoltovine, ter da znašajo letni stroški nje pridelovanja 94 frankov na hektar, t. j. okoli 45 stotink na kvintal. Stroški pridelovanja in prevažanja znašajo 3 fr, in 30 stot. za kvintal. — Razlika v teži med zeleno in med suho žoltovino znaša 50% ter se ceni, da bi zamoglo dati 6000 kvintalov suhe žoltovine 4200 kvintalov zmesi za proizvajanje papirja, vredne po 40 frankov kvintal, kar znači 50% manj, nego zpies kateregabodi drugega rastlinskega vlakna. Iz tega sledi, da bi mogle krajine, kjer raste žoltovina, dobavljati cenejše in tudi kvalitativno boljše sirovine za izdelovanje papirja, nego so one, ki jih daje les. Ker traja nasad žoltovine najmanj 20 let, in ker raste, kakor omenjeno, žoltovina tudi na najbolj nerodovitni zemlji, si je lahko predstavljati, v kakem obsegu bi se dala gojiti taka kultura in kake koristi bi imela dežela od nje. Ne le. da bi bil direktni dohodek za kmetovalca precejšen, dale bi se tudi ustvariti v središču takih nasadov poljedelske industrije, ki bi povzdignile dobro-stanje kmetovalca v naši deželi ter ustavljale izseljevanje kmetskih delavskih moči v mesta. Vrhutega bi taka kultura zajezila pustošenje gozdov vsled upotreb-Ijevanja lesa za papirno industrijo. Ker bi znalo biti uvedenje te kulture za našo revno deželo in posebno za Kras, kjer je mnogo pustega in nerodovitnega sveta, velikanskega pomena, je vredno, da se deželna uprava peča s tem vprašanjem.
•rAcii c
■IVIEM 01 CHI*|» I«
NAPOLI
\n p redek vede
Najenergićnejše in gotovo «« zdravi »ifili« « svetovnim sr«*d*tvom
WM Jorubin Casilt H
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da « uretralna lOlenja, prost*titii, nretritis in mehnrni LamIaII f*mml%m katarji korenito idraviio n	K0IVJ6V1 VIIIICi
ne da bi bilo treba
hnrne Škatlj
katarje, kamen, knnfettiev Crnilo
itarji korenito zdravijo
Konfeti CASILK urei rabiti zelo nevarnih cev]
in ubl«žiyejo pc^euje in pogosto uriniranje; edini korenito '•zdravijo uretralna toienj* (pror-tatitii, uretriu-, čistiti*, me nesposobnost z^ zadržavanje orina.Hlnzaste tokove itd. — It A* —.
rejajn uriniranje,
vk (šili «-), popolnoma odpravljivo
10RUBIN CASILK, n.-yboijle protisifilitično in poiivljajofe krifisUlno sredstvo,
nemiji,
, . ,	----------iijam, Ht
energičen razkrojevalec urinove kiseline itd. — Steklenica Joruhina Casile K H 50.
e prt
ki se uporablja i uspehom "proti sifiliu., »nemiji, imp.ienci, Eostoooii, uman, vortju zlez poltnim madežem, izgubi semena, polucijam. st.ennatorojl. steriliteti, nevrasteniji.
e kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K :i .'»O. .	'travi beli tok. akutne in kronifne katarje, vaginiti«, uro-
tritui endometntis, vnetje in izpad maternice itd Steklenica vbrizgane* Casile K 50 ,eli veiJlh pojasnil, tiskovin itd., naj naslovi dopii na lekarno LLOVh za
g. Casile Trst ki poda odgovor * obratno poito zastonj in z vso rezervo. Priznani medic.nal.ii lAdelkieCASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu Lej(arna_lxi)d, V. dUorotogio l. Pristna zdravila Casile nosijo lastnoročni podpis N Csslla
R00LEH0X
Ins. LUDOVIK FIJfllER
Ulic* Morerl Ti TKST-KOJAN
-——- TKLKPON 30*14	" ■■■■
izdeluje jeklene kakor tudi lesene
ROULE&UZ
I na t saloffl v«e potreb«! ne a« ledene la le-letne ROULEAt:X.
Del« aolllao.
Zdravljenje krvi!
Ag „Theieri cvet" (KUleflorl) OH« M Iv I* Imata« nMn »roti mtm «Ma|«a, te pA v Mo**, kakor prod tlaka« n pnktvljuja la mmnHi* - J«4«a oaot ta i4ri*t|*nia mm IKInh tofclv« * odlikami Mml
PRAXMARER * „Al 0UE *0RIU
Trst iBMtaa kila) - Telet. 177.
Mm paMtatvo h lm*a|«Jo take* t* kakt aha •t <opoll)tkroo i 10.
Gostilna ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Priznano mMo In najcenejšo kuhinjo. Pristno Komata In tnla vino.
Bi
Slovenski urar
F. Pertot
Trst, ulica Caserma li
tik LjNblJtMkt knd.Ua baak«
KiNMoMidkorljg!
Apno prve vrste
v kosih, prahu in ugašeno se dobiva pri apnenici nekdaj BOSCHF.TTI nad postajo
Nabrežlna po Jako nizki ceni. Apnentca J. VVILD, Nabrežina-Šempolaj.
Zobotehnkni ambulatoril
Ermanno Schultze
Trst, ulica Caserma štev. 17, II. nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne.
Novo velika trgovina o Sežani.
Cenjenemu občinstvu t Sežani in okolici naznanjam, da sem odprl v Sežani lilt?, 191 pri glavni cesti blizu cerkve
manufakturno tiMno
z različnim blagom; v zalogi imam belo tka* nino, platno, kotenino, Sifon, barbent, flanelo, cefir in laten, nogovice, dežnike, vsakovrstno galanterijsko blugo itd, — Cenjeno občinstvo opozarjam na mrtvaike potrebščine: krste, vence, sveče, preproge itd sploh vse mrliftke oprave. Po dogovoru pripeljom p. n. odjemalcem te potrebščine tudi na dom. - Nizke cene In toCna poat<e*ba Za obilna naročila se priporoča FRANC RRBEL, trgovec.
Moro pogrebno podjetje, Trat
(votfii: Pi.uza Groldonl) - CORSO 47 • (TELEFON St. 14-01,)
Prireja pogrebe naJr*slllaeJ3ih racredor, od naJenoiUranJših a ealm ko jem do najlaksarijocuejilh ln ponpoinlh s Aestero konji.
NaJuo?eJga lu moderna pogrebaa opriva. Prodaj* nuj rasi lftncJŠlh mrtvaških predmetor. Velika caloga vodenih sveč lastnega izdelka. NaJsoIldneJ4a in tolai postrežba.
Noćna naroČila no »prejemalo v lastnih prostorih aaloge podjetja al. Tesa 4t. lil. tel. 1402. CENE ZMEKNE.	CENE ZMERNE.
ZaotG|w«TC a prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZE K, OpOlno tt 1701 T. VITEZ v Habrellnl (Ug pri cerkvi); A. JAJlftEK, pri Orehu (Nefhere).
<'"a mladine, ki je sicer lahko animi- j oziroma, da Je da proučiti po strokovnja-
Velikanska zoloso pohlttoo In tapetam
Paolo Gastwirth, Trst
ulica Stadion tt, 6 (bita jledalKfa Penite).
H
flojooll usolen vir za naknpovanle hoditi slede cen kakor tudi kakovosti. Kolosalni Izbor, - telet 22-85
[SOK
Tntaeifii I Anin I Orože (koas) Iz odlikovane slovenske tovarne drot so doseile dosedai vsepovsod nalboUtl slovei narodnjak 11SOVCI s rcnl! narotajte pri domaa tvrdkl M van postreže po kookarentolli cenak. J. J. SOBAH Trst »JS.:«
„EDINOST" St. 57
Stran IV.
kn v svrho praktične izvedbe v slučaju ugodnega rezultata preiskovanj. Podpisani predlaga torej nujno: Visoki deželni zbor skleni: Pooblašča se deželni odbor, Ua naroči strokovnjaku, da prouči možnost gojenja žoltovinc v goriški deželi in nje donosnosti kakor sirovine za izdelovanje papirja, ter se mu v to svrho stavi za sedaj na razpolago znesek do 1000 K.
Domače vesti.
PolitlCno društvo .Edinost". Danes dne 30. t m,, ob 3*30 popoldne v prostorih „Slovanske Čitalnice" odbo-rova seja, h kateri so vabljeni odborniki, namestniki in deželni poslanci.
Ni i lllt začne s 1, dnem aprila izhajati v znatno povečani obliki, stavljen in tiskan z novimi, modernimi atroji. Tako, upamo, bo ustreženo davnim željam naftega ob-ćinatva, ki si Žeti glasila, ki naj odgovarja vedno naraščajočim potrebam našega javnega življenja. Uredništvo in uprava lista hočeta zastaviti vse svoje moči, da zado* voljita občinstvo kolikor le mogoče v najpopolnejši meri; zato pa tudi pričakujemo, da bo imela „Edinost" tudi v bodoče v našem ljudstvu avoje najboljše prijatelje in zavezi ike v svojem boju za pravice in zahteve slovenstva ne samo na vročih tržaških tleh, temveč povsod, kjer še ni zamrla mi.el narodnega edinstva in streme nja po visokih ciljih narodne obrambe. Kdor čuti z nami, kdor je za skupno slož no delo v blagor našemu narodu: pridi in sodeluj 1 nami I
Občinske volitve v Gorici so nam odvzele toliko prostora v današnjem listu, da smo morali izpustiti skoraj vse drugo gradivo, kar upamo, da nam naši naročniki in čitatelji blagovoljno oproste z ozi-rem na velikanski pomen goriških volitev za našo narodno stvar.
Volitve v obftnom pokojninske* uvoda Volitve v glavni odbor občnega pokojninskega zavoda, ki so se vršile včeraj, »•» imele sledrči iz?d: Skupina A & D. — Delodajalci (4 mand^tt): italijansko. n.mSka lista 253, slovenska 194; italipn-sko-neroški kandidutjt so izvoljeni kot delegati, slovenski kot namestniki. — Na-mešćenci (4 mandati): ital.-nem. 760, slov. 490; it*l.-nem. kandidatje »o izvoljeni kot delegati, slovenski kot namestnik. --Skupinama. — Delodajalci
(4 mandati): ital.-nem.^delegati) 163. slov. (namestniki) 48. — Nameščenci (4 mandati): italijanska lista (delegati) B60, ital.-nem. lista (namestniki) 410—415, slov,
142.--Skupina C. — Delodajalci
(10 mandatov): ital.-nem, (delegati) 440, slov, (namestniki) 101. — Nameščenci (10 mandatov): ital. (delegati) 2087, ital,-nem. (namestniki) 747, slov. 253. — V skupinah B in C so Italijani in Nemci pri „nameščencih", kjer so imeli tako pre te/no večino, uporabili trik, da ao postavili dvojne kandidate: samo italijanske in pa skupne. Zato so — ker odločuje rela ti* n a večina — izvoljeni italijanski kandidatje kot delegati, italijansko-nemški pa kot namestniki, dočim slovenski kandidatje sploh niso prišli v poštev. O volitvah iz pregovorimo še obširneje.
Prell italijanskim nnailttvom. Iz Belgrada amo sprejeli sledečo brzojavko: „Srpska akademska omladina, udružena sa beograd* akim gradjanstvom, osugjuje talijanaske napade u jugoslavenskom Trstu i šalje aa svoga protestnog mitinga toplo pozdravlje braći, — Pobratimstvo.
Nesrnmoice Ob boju, ki ga bijemo mi tržaSkl Slovenci z laško podivjano dru-haljo je naravnost sramotno, da imamo v svoji tredi bitij, ki iz kljubovanja, neumnosti ali iz strahu pred Lahi — govore laški, in to tudi, ko se nahajajo v slovenski družbi I Te dni je neka zavedna Slovenka posva-rila neko tako žensko, a v odgovor je prejela — žalitev. Ker ni proti sličnim izmečkom nikako druge pomoči, naj se taka golazen vrže iz sleherne slovenske družbe. Drugače ne bo uspeha. — Niso pa samo ženske, ki se pačijo v tiylh je-zikib, ne, tudi moški niso nič boljši! In ravno ti so krivi, da se „naše" ženske izgubljajo tfr sramote narod, iz katerega izhajajo. Celo mladeniči, ki so prišli že odrasli sem, preradi klepečejo tuji jezik, dasi imamo tisoče domačinov, ki nam de lajo v tem oziru čast. Začeti moramo z imeni v javnost, kar je sicer odijozno, a ne bo drugače n (SStfT Slovenka.
Porotno sodišče.
ZloCIn težke telesne poikodbe f t ajn'm' posledicami
Včeraj sta sedela pred porotniki 32 letni Josip in 2iletni Anton Szorscik, oba mehanika, doma iz Zombul) «' na Ogrskem, ki sta bila obtožena zločina težke telesne poškodbe s trajno posledico.
Bilo je .dne 22. novemb.a t. I. v Kantridi, v gostilni Frana in Marije Po-slončec. V gostilni je bilo več ljudi, večinoma delavcev, in med temi, poleg obtožencev, tudi Fran Kremžar in Josip Petek. V gostilni je sviral takozvani orkestrijon, a obtoženec Josip Szorscik je naenkrat zlil vrček piva na orkestrijon ter ga po kvaril. Prišla je nato gostilničarka Marija Poslončec in zahtevala, naj vsi pivci zapuste gostilno. Nato je nastal pretep, v katerem je bil ranjen z nožem Fran Kremžar na glavo, v levo roko in na prsi, Josip Petek s polenom po glavi in po obrazu in Marija Poslončec z nožem v levo roko. Na podlagi izpovedeb očividcev, ki so trdili, da sta brata Szorscik ranila Kremžarja, Petka in Poslončevo, je orožniStvo aretiralo oba obtoženca. Proti njima je bila že pričela razprava pred senatom deželnega sodišča, a ker so tedaj zaslišani zdravniški izvedenci izjavil^ da vstanejo ranjencu Petku za vedno posledice dobljenih ran, sc je senat proglasil kot nekompetenten.
Včeraj je razpravi predsedoval dežel-nosodni svetnik dr. Stegii, a votanta sta bila deželnosodni svetnik Parisini in sodnik dr. Alberti. Razpravi sta prisostvovala dva tolmača, in sicer dr. Ungon za madžarski, in dr. Abovič za hrvatski jezik, ter dva zdravniška izvedenca, in sicer dr. Pastrovich in dr. Xydias. Ko sta pa imela biti po meje zaslišana zdravniška izvedenca, je dr. Pastrovich izjavil, da ne podč svojega izvestja, ker ni več zaprise žen sodni izvedenec; vsled česar ga je predsednik odpustil in dal na njegovo mesto pozvati dr. Singina.
Obtoženca sti splošno trdila, d.i se ne spominj.ita nič^s ir o onem pretepu. Bila da sta oba pijana, ker sta spila vsak kakih 20 do 25 čas pivu! Anton Szorscik sicer pravi, da se mu zdi, kakor da bi bil sanjal o nekem pretepu, a njegov brat Josip trdi, da se ne spominja prav ničesar, izven tega, da ga je hotel Kremžar radi neke ženske udariti s stolico.
Zaslišanih je bilo 7 prič, med teini Petek in Kremžur, lei sta povedala, da sta ju obtoženca napadla nenadno, ne da bi bila onadva prej niti poznala nobenega obtožencev. Priča Marija PolonČec je povedala, da je bila ranjena, ko jc bila prihitela branit. Ranjeni Petek je imel nož zapičen v glavo in se mu ga je moralo izdreti s pomočjo klešč.
Zdravniška izvedenca sta izjavila, da so bile rane, sodeč po brazgotinah, ki so popolnoma premikljive na vse strani, le površne in torej le lahkega značaja.
Iz prečitanih spisov izhaja med drugim, da nista bila obtoženca še nikdar predkaznovana.
Porotnikom je sodišče stavilo 9 vprašanj, in sicer za Josipa Szorscika 2 glavni, eno glede ranitve Petka in drugo glede ranitve Kremžarja; za Antona Szorscika pa tri glavna vprašanja, dve prvi enaki onima za Josipa in tretje glede ranitve Marije PolonČec. Ostale štiri so bila le razbremenilna vprašanja.
Potem ko sta govorila državni pravd-nik in branitelj in ko je predsednik rea-sumiral razpravo, so se porotniki umek-nili v svojo posvetovalnico, odkoder so se vrnili — potem ko so prej pozvali predsednika za neka pojasnila — šele eno uro in četrt pozneje. Njih pravorek je pritrjeval I. in II. vprašanju obeh obtožencev, izključivši s šestimi glasovi skupni dogovor, a je zanikal vsa razbremenilna vprašanja.
Branitelj je na to konstatoval, da se nahaja v pravoreku protislovje ter je predlagal uvedbo opominjevalnega postopanja. Državni pravdnik se je pa temu protivil, češ, da ni v pravoreku nikakega protislovja, in sodišče mu je dalo prav, ter zavrnilo braniteljev predlog odobrivši pravorek, na podlagi katerega je obsodilo Josipa Szorcsika na 3 1 e t a, a Antona Szorcsika na 18 mesecev težke ječe, poostrene za prvega s postom vsake tri me- J
st*ce, a za driuega s postom vsaki mesec, in vporabivši § 25 k, z. na izgon iz avstrijskih dež I po prest mi kazni.
Stišavši razsodbo se je Anton (mlajši brat) spustil v jok klicaje venomer: Ište-nem, ištenem (Bog ! bog!) a starejši brat Josip je rekel nemški: .Ich bin ganz
|«eeii	HALI OGLA JI ratana o po 4 henulo Maotno tLtkaa« bew«ie M ra-tonijo enkrat ve£. prutojhio* toaA 40 «totink.	
■		■
		tissa
pAlflAMlfl Antona Jcrkiča naslov: Trst, ulica lUlUglUIU delle Poste Stev. 10; Gorica. Go-		
popolnoma nedolžen, a to je meni vse eno!).
Branitelj je takoj prijavil ničnosti.
4444
„Narodnem domu" je
Službo vratarja oddati. Le izurjeni tak taški brez otrok in z neomadeJev&no preteklostjo pritožbo naj se prijavijo upravitelju do 31. t m._2W
HlOPeC, 1*',Se ra7Ume kravah ,in pri polje
se je pri gosp Trstu.
dehtvu se sprejme v Grijanu. Oglasiti Grebencu v Narodnem domu v
21)1
lepa In mebloMna
11, I H. nadstropje.
soba se odda takoj v ulici Commerciale 5t.
i« aobs In iphics ■ brano ? ul Bjackrtto 40, pnlunaditropje, mli 2.	171
DARU I
Za Ciril-Metodov ples I. 1914. so nadalje darovali (U. izkaz): Prijatelji mladeži ne plesa, Monpadena, K C —, M. Krištofi«, Koper, 4 —, Don Anton Ortolani —' Trst, 4-—, Fran Ček, r.. kr. žlvinozdravnik, Odda
Koper, 4 —, dr. Juraj Ferri, Imotski, 10'-, ___
Vicko Marinković, Knmiža, 10 Hrvatska DPNVMHT fllDRN Trat al. Poho ste*. Čitaonica, Komiža, Uzajamno pripomočna DUILUIIU AU0HI1 20 <Sv. Jakob) rr,po-
Urskovlc, Krk, 4 —, Ferdinand Ilonda. se peciva THeh vrat; vino in likeiji v steklenicah.
Trst, 4*—, Mate Meneghello, Hvar, 0*—, Postrežba tudi na dom.____2108
Andrej DuSa, 4—, Alfred Sraolft, Trst, ti'-, Branko Radič, Šibenik, 4'-, dr. M, Kopfild, Vrgorac, 6*—, Cubretovlć Stjepan, profesor, Trst, li —, MIha Zglava. Arba, nasl, 4 -, Giuro Šverko, Pazin, 4 —, d'-Josip Marti nls. Trst. 20'—, Frane Flego.
Buzel, 4*—, Bruno TomBšič, Opatija, 4 Leonard Tomašić, Opat'Ja, 4-—, Jakob 1
Velika zaloga papirja za omike In
papirnatih vrečic la»tne tovarne. ValCki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — GASTONK DOLINAH, Trst, Via dei Gelsi 16, Telef. 27-81. liti!
retlc, Boljun, 4-4 —, dr. h
r- , , . Bu, . , Marico Jntronić, Spljet-vo Stalio, Snijet, 4*—, dr. Juraj Vesel. Trst. 2 -, Niko Mardešlć, Pula, 8 —, Ivan Kleng, Trst, 4 —, Mato Klaric, Makarska, 2 - , N. TomiČfć, Volosko, 5 —, profesor Ivan Ivančić, Opatija, 4 -, Ante Vidović, Spljet, 4 - , Ivan Karlavaris, Krinca. 4 —, Ivo M. Račić, Dubrovnik, 6 —, Sllvij Zorović, Zidar, 10 —, Vladimir Desnica, Obrovac, 4'—;
Svota ... K 203 — prej izkazanih , 2281 30
Skupaj . . K 2484-30
— Za podružnico CMD v Skednju:, gg. Josipina Toškan, Sancin Japi Mihael; po K i, Sancin Marija Cacek K 3 v spomin obletn ce pok. Marija Grka darue družina K 450, Lucija Sigmund nabrala ob imendanu K 350 Šentja<občani nabrali o priliki veselice „Velesile" K 730, Nabiralni* v „Gospodarskem društvu" dal K 38, oni v„Konsumnem društvu" pa K 106.
I
n Dobroznana mirodilnlca n
Ivan Camauli
Sv. Ivon - Trst - Miza Mr. doma Velik izbor, barv, pavlak itd.
Zaloga za Trst in okolico redllnega čaja za otro- Cl AniNt* ke In odrasle
lir fttftflMfi m a tituli pnfti n linL • Tihfn II
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE • ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J.CERNAK U.TUSCHER
zoaozoMV. mM konc. zoami
NIK [KJl UMNIK
i UUCA CASEBMA, 13II. nad.
KLAVIRJI
j Bosendorfer, Gebrilder Stingl, Koch & ' Korselt, Wirht itd. se prodajajo in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke
UGAŠANJE IN POPRAVE Zavod Klavirji 2annoni
MARIO MALLT
Plam S. Glttoomo 8 If„ Cnrno.
TELEFON 2-5?._
Slovenci! :: Slovani!
Priporoča se Vam alovtnski kroj h ^
Fran Rupnik
_	_	Trst, ulica Geppa 10,1. nadstropje
Ivana rerhauc-a, trat, ul Stadion 29 kateri izdeluie obleke li finega in nmdneo*
se priporoča cenj, občinstvu za obilen obisk. Mkna po zmernih cenah. Uzorci na razpo* " ' ' *	'	lago. Izdelane obleke na ogled. Solidno drlo.
" Izdeluje onlforme vseh v»t:
Priporoča se slav, občinstvu za obilen ohiak*
HELVET1A
Velika zaloga gramofonov Trat, — ulica Barricra vtcchla 19
Eekabe priprave Is alomiaija, )lidnlw de klcelea, eoki in vilice, planinske paHoe, p«* prave «a led, kalna, sneto! ebrett, oahiMkt
Vsakovrstne obleko:
Ivaater, planinske HtaCe, gemele, lepiee
Iz Ciste volne, roaovka.
Steklenice HeUos, Teč dni gorkt ti mrzle po 4 krone komad.
Hodni predmeti ia gospode*__
ovratnice, zapestnice ln noforise.
ta Uaoe športnih in plealueUk MT POSEBNE CENE. "M
fportno Uoiiloo Met
niči s, im 12 mm\ Krn. mhud
i^r^iližT^a hmim^mmmiid
Žganjarna
Prodaja Ne žganje vb- h vrst, Postrežba točna. — Cene ?merne.
LISEJ I
E VSAKE VRSTE H
ZA VSE STROKE U
ELJE BABUPERCOMOBII
Ljudska Hran
BOGOMIL PINO
Trat, nHca Vftncmso Belftei IL 18 (HBM nmtn. Aifiu IIT«)
Bogat Isbsr
ar, veriite. ovratnik verfUe, ekanev, pr-etenev, upeetnls Itd.
Kenkorentee cene,
Vedno v zalogi veliku izber slovenskih in hr .atakih ploSC cd kron 2 50 naprej. Vedno nove ploftte Da;bot)Se vrste.
Orsmofonl na obroke.
SVINEC
Iz druge roke kupuje tiskarna »Edinost«.
Oglasiti se je (z vzorci) pri nadzorstvu Trst, ulica sv. Frančiška št. i»J.