Naročnina Dnevna Izdaja za drŽavo SHS metečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 30O Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»ka Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec Cene oglasov 1 stolp, pedl-vrala mali oglasi pol'90 In 2 D.veCII oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, V uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pn veCIffm O naroČilu popust izide ob 4 zlutra) razen pondellko ln -Inevffl po prezniku Uredništvo te v Kopltarievl allcl »I. 6/IIJ KoUopIsl se ne vraialo, nelranhlrana plama se ne spretemafo * U rednlStva telefon it. 2050. upravnlitva SI. 2328 Informativen list za slovenski narod Uprava le vKopltarlevl ul.41.6 v Cehovnl račun: C/nbl/ana i lev. 10.65(1 ln 10.349 za Inserate, Saralevošl.73G3, Zagreli ti. 39.011, Vraga ln T>unal SI. 24.797 Dva temeljna jubileja Ko praznuje jugoslovanski narod svoj največji praznik Vidovega dne, odhajajo jugoslovanski Orli v Prago, da v bratski zajednici s češkoslovaškim narodom proslave največji češki praznik: tisočletnico sv. Vdelava. Pomemobna in mnogoobetajoča je ta zveza obeh jubilejev, ker je v obeh jubilejih dano izpopolnilo za vse naše narodno življenje. Vidov dani Poltiisočletni epos narodne vere v vstajenje, poltisočletna pesem narodnega trpljenja, ki ga je oplemenitila vera v zmago pravicel Neusahljivo odporno moč je črpal jugoslovanski narod iz veličine Vidovega dne in priitisnjen k tlom od neizmernega trpljenja je sanjal o zlati lepoti Vidove zarje. In trpel ter krvavel za zmago, večal svojo ljubezen do domovine in stopnjeval svojo požrtvovalnost, da si pribori svobodo, dokler ni zmagal, dokler ni zasvetila zarja Vidovega dne. In tako je postal Vidov dan največji simbol vse neizmerne narodne volje po svobodi, tako je postal Vidov dan trdno jamstvo, da pride tudi po največjem trpljenju zmaga, samo če se narod ne izneveri svoji misli in svoji ideji. Vedno pa je ostal jugoslovanski narod zvest sebi, vedno je ostal zvest spominu Vidov-danskih junakov in zato je doživel svoje vstajenje, zato se jc končal epos trpljenja s trium-fom zmage. In da jugoslovanski narod tega triumfa zmage ne zaigra, zato je Vidov dan ostal še naprej njegov največji praznik, ki ga stalno spominja, iz leta v leto, da. ga samo zvestoba do najvišjih idealov obvaruje pred novim trpljenjem. In tisočletnica sv. Vaclava! Prav tako veličasten narodni praznik, prav tako pomemben simbol narodne volje. »N e d a j z a h y -n u t' nam in b u d u c i m . . . 1« je sporočilo svetega Vaclava in tako iz srca naroda je vzet ta klic k Bogu, kakor da bi ga zaklicali Vidovdanski junaki, ki so sc žrtvovali za domovino. Ne daj, o Gospod, poginiti nam in bodočim, v tem klicu k nebu se združuje osnovna misel Vidovega dne in Vaclavove tisočletnice. Je to klic, ki ga jc porodila najčistejša in najsvetejša domovinska ljubezen in ki bo živel v narodu do konca njegovih dni. Je pa to tudi klic, ki kliče narod k delu, ki vzbuja speče sile in ki navaja narod k ustvarjanju, k napredku! Največja narodna praznika sta oba jubileja in najlepša spomenika neusehljive ljubezni do domovine. Ali vendar je v obeh tudi razlika, ki je nastala vsled različnosti njih na-vtanka. Ko je zadela srbski narod največja nesreča, co fe tuj jarem padel na njegov vrat, tedaj se e začela nesmrtna pesem Vidovega dne. Ko >a je češki narod premagal pod Vaclavovim rodstvom največjo nevarnost, tedaj se je prijel praznik Vaclavskih dni. Iz te razlike nastanka pa je nastal tudi različen poudarek obeh dni. Vidov dan je pogled nazaj v trpljenje, vac-lavski jubilej pa je po že doseženi zmagi pogled v bodočnost. Vidov dan pomeni zbiranje vseh sil za dosego zmage, Vaclavov dan pa zbiranje vseh sil za dograditev zmage. In danes je tudi naš Vidov dan dobil to vsebino, ker tudi mi moramo svojo zmago dograditi. Zato pa je sporočilo sv. Vaclava tudi naravno izpopolnilo Vidovega dne. Državni praznik je dan sv. Vaclava v svobodni Češkoslovaški in tudi svobodomiselna Češkoslovaška se klanja spominu sv. Vdelava. In po pravici, zakaj sv. Vaclav je obvaroval češkoslovaški narod pred usodo polabskih Slovanov in storil je še drugo veliko dejanje, da jih je vpeljal v krog zapadne kulture. S tem je usposobil svoj narod za tekmo z najnaprednejšimi narodi in da je danes češkoslovaški narod na najvišji stopnji med vsemi slovanskimi narodi, je tisočletna zasluga sv. Vdelava. Po zmagi Vidovega dne pa je tudi za nas najvažnejše, da moremo z uspehom tekmovati tudi z najnaprednejšimi narodi. In ravno v tem je najvišje izpopolnilo Vaclavskega dne in baš v tem njegov največji pomen za nas. Vaclavovo mesto pa nam kaže jasno pot, kako to novo največjo nalogo najboljše izvedemo. Zato pozdravljamo ob Vidovem dnevu pot jugoslovanskega orlovstva v Prago na Vaclavski dan, ker vidimo v tej združitvi dveh osnovnih jubileje* sigurno jamstvo, da bo dosežena tudi najvišj1 zmaga našega naroda. Na krepkih temeljih jc bilo naše narodno življenje, ko je biila osnova vsega narodnega hotenja položena na kultu Vidovega dne, na še krepkejših temeljih bo odslej, ko bo visoka tradicija Vidovega dne poglobljena s sporočilom sv. Vaclava. To je visoki pomen obeh naših osnovnih jubilejev in to je visoki pomen našega prazno- Dr. Žanie obsojen na 6 mesecev Belgrad, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Davi ob 8 se je pričel proces pred državnim sodiščem proti dr. Milovanu Zaniču, odvetniku v Stari Gradiški in bivšemu narodnemu poslancu. Državnemu sodišču je predsedoval Dušan Su-botič. Obtožnico je prečital državni pravdnik dr. Pucovič, ki je dr. Zaniča obtožil po § 3 zakona o zaščiti države, da je na občnem zboru odvetniške zbornico v Zagrebu dne 9. t. m. predlagal, da se pristavi brzojavki Nj. V. kralju nek pasus, ki je bil v stanu, delati razpoloženje proti sedanjemu političnemu stanju. Dr. Zaniča so zagovarjali dr. Politeo, dr. Drljevič in Savko Dukanac. Dr. Zanič se je zagovarjal s tem, da je smatral pristavek k brzojavu le za peticijo, ki je dovoljena in da ni hotel vzbujati nobenega razpoloženja proti sedanjemu političnemu stanju. Dr. Ivo Politeo je v svojem zagovoru izjavil, da sc jc dr. Zanič v svoji zahtevi oprl na državljansko pravo, ne pa na politično, ki ju je treba po njegovem mnenju v marsikaterem oziru strogo ločiti. Ob pol 12 se je proces prekinil in se je nadaljeval popoldne ob 4. Dr. Drljevič je v svojem zagovoru poudarjal, da je vsakemu državljanu na prosto dano, napraviti pcticijo. Razpoloženja v smislu § 3 dr. Zanič ni delal niti ga ni hotel delati. Po govorih zagovornikov, ki so končali svoje zagovore ob 8, se je senat pol ure posvetoval. Ob pol 9 je razglasil obsodbo, v kateri se dr. Zanič po § 3. zakona o zaščiti države obsodi na šest mesecev zapora, v katerega se mu všteje preiskovalni zapor. Zoper to razsodbo ni pravnega leka. Povečane akcije bolgarskih komitašev Vpadi banditov argument bolgarske propagande — Stroga čuječnost ob meji -- Večja obmejna kontrola potrebna Belgrad, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Bolgarski revolucionarni odbor je pričel širiti vznemirjenje celo ob stari meji okoli Knjaževca. Poslednje dni se opaža gibanje bolgarskih tolp v vseh smereh. Posebno je važno podčrtati, da se banditi uporabljajo kot kažipoti. Z njihovo pomočjo se poskušajo prehodi ponoči. Radi tega sta se zgodila dva obmejna incidenta, o katerih smo že poročali, in ki ju hoče bolgarska vlada izrabiti v najnovejši kampanji proti naši državi. Njena namera in akcija spominja na dobo, ko je makedonski odbor še neovirano poskušal vršiti vpade v našo državo. Naše oblasti so primorane uvesti najstrožjo kontrolo na meji, da čuvajo našo državo pred banditi, ki hočejo delati vpade ponoči. Tu nc gre za kake mirne prehode, ko prestopajo osebe mejo radi svoje potrebe. Mirni prebivalci namreč vedo, kdaj in kje smejo iti preko meje. Vsekakor sc človek za običajne posle ne poslužuje nočnih prehodov na prepovedanih potih. Vsi incidenti so sc zgodili ponoči in na našem ozemlju. Stvar jc popolnoma jasna, da se z banditi nc moremo niti razgovarjati niti pogajati, temveč je treba tu odločno čuvati državno mejo. To delajo tudi vse druge države. O tem vprašanju ne more biti več razprave, ker smo se v Pirotu pri pogajanjih z Bolgari o tem dovolj razgovarjali. Ti vpadi ravno dokazujejo upravičenost zahtev naše države, da se mora ustanoviti večja kontrolna obmejna cona, katera bo omogočila varnost meje. Bolgarska nikakor noče pristati na to, niti sc ne pripravlja za ratifikacijo pirotske pogodbe. Organizacija ministrstva za soc. politiko Belgrad, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo za socialno politiko je danes končalo uredbo o ureditvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Ministrstvo se deli v A. Obči oddelek, ki ima več pododsekov: 1. kabinet ministrstva, 2. administrativni odsek, 3. ekonomski odsek, 4. odsek za računovodstvo, 5. odsek za likvidacijo bivšega ministrstva za prehrano in obnovo države. Administrativni odsek rešuje zakonodajna in pravna vprašanja, kolikor po svoji naravi ne spadajo posebej v kak drug oddelek, ter vodi administrativne posle, ki so skupni vsem oddelkom. Rešuje vsa disciplinska, osebna vprašanja vseh uradnikov in uslužbencev ministrstva. Ekonomski odsek izvršuje nabave za ministrstvo ter večino dobav za ustanove ministrstva. Odsek za računovodstvo zbira podatke oddelkov ministrstva za sestavo proračuna in proračunskega ekspozeja. Referat za likvidacijo bivšega ministrstva za prehrano izvršuje vse posle, ki so v zvezi z likvidacijo Seja vlade Bolgrad, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Snoči je imel ministrski svet sejo pod predsedništvom ministrskega predsednika generala Petra Živ-koviča. Minister Frangeš je razložil načelne poglede na novi zakon o ureditvi agrarnih odnošajev. O tem je ministrski svet dalj časa razpravljal. Danes se je v kabinetu ministra Frangeša vršila konferenca, ki ji je predsedoval dr. Frangeš. Navzoči so bili zastopniki poljedelskih fakultet iz Zagreba in Belgrada ter načelnik oddelka ministrstva za kmetijstvo. Po konferenci je odšel dr. Frangeš v dvor, kjer ga je Nj. V. kralj sprejel v avdienco. Ureditev ministrskih pokojnin Bolgrad, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Na predlog predsednika vlade je Nj. V. kralj podpisal zakon o dopolnitvi čl. 39 uradniškega zakona, ki. določa: Ministrom v pokoju, ki nimajo dveh let služb in katerih pokojnine niso urejene do dne, ko dobi ta zakon obvezno moč, se bo kot pokojninska osnova računala položajna vanja sv. Vdelava. Ker v tem je zalog, da gre naša pot res v zarje Vidove in v vedno lepši napredek naroda tega ministrstva, zlasti pa z izplačilom državnih dolgov tega ministrstva. B. Oddelek za socialno skrbstvo ima te odseke: 1. za zaščito dela, 2. za posredovanje dela, 3. za socialno zavarovanje, 4, za inšpekcijo dela, 5. za invalide, 6. za izseljevanje in preseljevanje kot nadzorstvo nad socialnim in zdravstvenim delom samoupravnih teles, 7. za higienske in socialne ustanove ter skrb za socialno nezaščitene. V pododsek za zaščito dela spada med drugim sestavljanje in tolmačenje zakonov, uredb, pravilnikov o zaščiti dela, pravna pomoč delavcem, delavske pogodbe, ureditev 1 mednar. odnošajev za zaščito delavstva itd. C. Zdravstveni oddelek. Ta obsega: 1. odsek za bolnicc, 2. odsek za zdravstveno službo, 3 odsek za higieno, 4. odsek za zaščito mater in dece, 5. lekarniški odsek, 6. referat za kopališča, 7. zdravstveni svet. Ministrstvo ima tri načelnike, 14 inšpektorjev, 12 sekretarjev in nižje osebje. plača uradnika I. kategorije 3. skupine, v slučaju, da niso prej imeli višjega položaja. Po letih njihove službe se jim bo uredila pokojnina po zakonu o civilnih uradnikih in stalnih državnih nameščencih. Zakon dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih novinah«. Tega dne prenehajo veljati vsi zakonski predpisi, ki so v nasprotju s tem zakonom. en hrvatski katoliški dnevnik Zagreb, 27. junija. (Tel. »Slov.«) »Narodna Politika« prinaša uvodnik pod naslovom »Narodna Politika«, v katerem javlja, da bo s to številko prenehala izhajati, da napravi mesto novemu dnevniku, ki bo pričel izhajati 1. julija pod imenom »Hrvatska straža« kot hrvatski katoliški nestrankarski organ. Isti številki je priložen letak, v katerem se naznanja nov dnevnik. — Uredniški odbor »Hrvatske straže«, ki bo dajal smer listu, tvorijo: dr. Dominik Premuš, pomožni škof, Mijo Strahniščak, apostolski protonotar, dr. Velimir Deželid st, in ml., dr. Stjepan Bakšič, Peter Grgec, Mario Matulič, dr. Stjepan Mar-kulin, Vladimir Kerdič, dr. Josip Lončarič, dr. Janko Šimrak, dr. Ljubomir Marakovič, dr. Josip Andrič, dr. Jurij Šetinec, Mate Uje-vir. — List izdajajo Pijeva družba. Narodna prosveta, Mnhničeva dedščina, Hiljadarke katoliškega dnevnika. Skup ,yObzor" o ztihamt o notranji upravi V uvodniku piše »Obzor« o novem zakonu o notranji upravi ter označuje njegov pomen med drugim tako-lc: Z objavo v ^Službenih Novinah« je stopil takoj v veljavo in vsled njegove važnosti in dalckosežnosti jc treba naglasiti nekatere stvari. Da smatra tudi vlada la zakon za zelo važen, sc vidi iz tega, ker ga ni predložila vrhov, nernu zakonodajnemu svetu, kakor tudi ni predložila zakon o vrhovni osrednji upravi. To pa najbrže vsled tega, ker jc bila mnenja, da mora stopiti čim prej v veljavo. Obenem z zakonom o vrhovni ccntralni upravi in zakonom o ministrskem svetu tvori zakon o notranji upravi popolno in zaokroženo celoto, ki najbolje izraža duh, smer in cilje sedanjega režima ter potrjuje, da se sedanja vlada v resnici ravna po načelih nove dobe. S tem zakonom je zaključen krog zakonov in odredb, s katerimi jc postavila vlada temelj za delovanje državnega ustroja v duhu nove dobe in njenih ciljev ... Kakor jc v uradnem vladnem komunikeju poiuUijcno in kar je naglasil bclgrajski tisk, jc cilje tega zakona v prvi vrsti ta, da okrepi kontrolo centrale, t. j. ministrstva policije nad vso notranjo ureditvijo države, razven v sodnih, finančnih in vojaških stvareh. Zato nobeno drugo ministrstvo, razven treh imenova-1 nih, ne more imeti svoje neposredne oblasti nc v okrajih in ne v oblasteh. Zakaj vsa oblast, razven sodne, finančne in vojaške, je v oblasti in v okraju osredotočena v rokah sreskega načelnika, kakor se to izrečno pravi v novem zakonu in kakor se poudarja v uradnem pojasnilu. Druga instanca za vse tc posle je veliki župan, tretja in zadnja pa notranje ministrstvo. Zato določa novi zakon, da sresko nafel-stvo ne bo skrbelo le za organizacijo javne varnosti in funkcioniranja upravne službe v svojem delokrogu, temveč mora voditi tudi temeljit račun o »celokupnem narodnem življenju«. Pod tem jc razumeti: nadzorovanje ir direktive v kulturnem, humanitarnem in prosvetnem delu na področju njihovega okraja, odnosno oblasti... Da bi moglo notranje ministrstvo čim popolnejše vršiti kontrolo nad vsemi podrejenimi institucijami, sc ustanavlja z zakonom o notranji upravi mesto generalnega inšpektorja notranje uprave. Njegova naloga je, da kontrolira poslovanje velikih županov, sreskih načelnikov in ostalih uradnikov notranjega ministrstva. Pri velikih županih pa sc ustanavlja mesto županskega inšpektorja. Njegova naloga je, da bo v direktni zvezi z generalnim inšpektorjem notranjega ministrstva in da po potrebi obvešča velikega župana o duhu in tcndcncah posameznih naredb in uredb, ko tudi da izvršuje kontrolo nad uradništvom svoje oblasti, če to ne spada v delokrog justičnega, finančnega ali vojnega ministrstva. To je sicer kratek, ali vendar jasen resurae duha, smeri in cilja zakona o notranji upravi. Njegova važnost ni — kakor smo poudarili — ostala neopažena niti bclgrajskcmu tisku. Vladi pa jc sigurno čisto jasen njegov cilj in jc zato smatrala za potrebno, da objavi službeno pojasnilo, da bi razložila novi zakon, kolikor jc bilo to še potrebno.« ... Slovesna proslava Vidovega dne v Parizu Bolgrad, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Iz Pariza poročajo, da se bo jutri doi>oldne vršila velika francosko-jugoslovanska manifestacija ob priliki proslavo Vidovega dne. Manifestacija se prireja na iniciativo instituta za slovanske znanosti na pariški univerzi ter zvezo velikih nacionalnih francoskih korporacij. Pariški radio bn med 9 in 11 oddajal priredilev. Na manifestaciji bodo govorili Paul Fusier, podpredsednik zveze, Armbrustcr, generalni komisar zveze, pariški poslanik Miroslav Spalajkovič. O spominu na Kosovo bo predaval Charles Dield, član instituta in profesor nn Sorbonni. Na programu so skladbo najboljših jugoslovanskih skladateljev Lajovica, Škerjancn, Konjoviča in drugih. Nastopilo bo več jugoslovanskih opernih pevcev. Med drugimi Ivan Pugelj iz Ljubljanske opere, ki bo pel našo himno. Na trgovski Soli v Kotoru je matura izpadla izredno slabo. Od 16 kandidatov so izdelali 4, 8 jih je padlo, 4 so odstopili. uannn { "red odpotovanjem nc pozabite posuti pre MHflllU. p roj j in oblek s »Famolom«, edino trajnim sredstvom proti moljem. ,Techna', Zagreb, Prilaz 36a. Begunje, 27. jun. Danes ob pol šestih popoldne je umrl v Poljčah na Gorenjskem bivši minister in nar. poslanec dr. Gregor Žerjav. Najmarkantnejši zastopnik slovenskega na-prednjaštva po letu 1900-tem leži po burni poti življenja na mrtvaškem odru. Bil je mož hladnega razuma in računa, ki je bil, to pa do dna bistva, prešinjen ene same močne strasti. Ta strast je bila, kako uveljaviti od prejšnjega po-koljenja podedovani liberalizem v prenovljeni obliki v slovenskem narodu. Kar mu je tu bilo na poti: zgodovinsko slovensko katoličanstvo, je pokojni pobijal z neusmiljeno doslednostjo. Gregor Žerjav se ni idejno veliko razvijal; vseh dvajset let, kar je igral vlogo v slovenskem javnem življenju, si je ostal vedno enak. Borba zoper klerikalizem, kakor je n<:še naprednjaštvo krstilo verski in kulturni nazor katoličanstva, je bila parola njegovega življenja in dela, in kar je gradil, je vse izhajalo iz tega nasprotstva, ki je bilo vniknjeno v zadnja vlakenca njegove du-ševnosti. Pokojni leader slovenskih demokratov je začel svoj politični dvig z borbo v stari napredni stranki v imenu mladine. Tavčarjeva generacija mu je bila premalo radikalna, premalo idealna in preveč romantična. Vendar ji Žerjav ni dal nobene nove ali v čem poglobljene ideologije; manjkalo mu je vsakega metafizičnega pa tudi umetniško-tvornega, poetičnega čuta, in to je morebiti bila največja vrzel v njegovem duševnem skladu. Hotel je naprednjaštvo učvrstiti na politični podlagi in z gospodarskim delom, posnemajoč v vnaniih oblikah popolnoma organizacijo svojega nasprotnika, slovenske ljudske stranke. V kulturnem pogledu ni bil tvoren, ampak je le do skrajnosti stopnjeval stara svobodomiselna gesla, pač pa je iskal svojemu živ-ljenskemu nazoru vrha v jugoslovanski, po njegovem jugoslovenski ideji. Kakor pa je bil v vsem brez vezanosti na tradicijo, nevraščen v preprosto-globoki etos našega ljudstva, mož neke samosvoje čisto racionalistične konstrukcije, tudi jugoslovanstva ni utemeljil v zgodovinsko dano osobitost našega naroda, hoteč mnogoli-kost življenja reducirati na mehanično enost. Kdor se v to vmisli, mu ni težko razumljivo, zakaj delo Gregorja Žerjava ni rodilo vspeha, ki bi bil sorazmeren zares ogromnemu trudu in mravljični marljivosti pokojnika, ki v dobesednem pomenu ni poznal počitka. Njegova tragika je bila, da ni vniknil v genij našega naroda kljub veliki ljubezni, ki jo je gojil do njega. Neodkrito, nerazumljeno mu je ostalo njegovo najsvetejše. Ko je Gregor Žerjav potegnil s svojo brezpri-merno agilnostjo in požrtvovalnostjo nase sočasno generacijo liberalnega kova, je bila idejna privlačnost njegova in njegovega kroga končana. Sledeči mladi rod, kolikor ni bil orientiran v Mahniča in Kreka, je ubral čisto svoja pota daleč proč in daleč stran od buržuaznega na-prednjaštva in demokraštva. V tem pogledu mirno lahko rečemo, da je s pokojnim Žerjavom šla v grob njegova politična in kulturna tvorba in da se novo slovensko življenje nastavlja na čisto kontrarnih izhodnih točkah nego je bila njegova in njegovega kroga. Njegovi osebni delavnosti in popolni predanosti stvari čast in spoštovanje! Njegove zmote pripadajo zgodovini, njegovi duši bodi od velikega Boga večen pokoj! Dr. Gregor Žerjav je bil rojen 12. novembra 1882. v Ložu. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, kjer je bil vedno odličnjak. Že v dijaških letih se je udejstvoval z organizacijo dijaštva. Bil je vodja mnogih dijaških gibanj. Jus je študiral na Dunaju, kjer je bil pričetnik narodnega radikalnega dijaškega gibanja. Ko je absol-virnl jus, se je pričel politično in gospodarsko udejstvovati v Ljubljani, nato pa bil odvetnik v Gorici, kjer je imel skupno s sedanjim ljubljanskih županom dr. Pucem odvetniško pisarno, nato pa v Trstu. Med vojno je bil interniran najprej na Gradu, potem v Gmundu na Gornjem Avstrijskem. Leta 1917 po zlomu Stiirckh-govega absolutizma in majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, je bil Ž. izpuščen na svobodo. Po razpadu Avstro-Ofjrske je imel važne funkcije v deželni vladi za Slovenijo, enkrat celo njen predsednik. Pozneje je bil nominiran in večkrat izvoljen za državnega poslanca v Belgradu, bil je član nekaterih vlad. tako je bil minister za šume in rude in za socialno politiko. Dr. Žerjav je že pred vojno bolehal za sušico. V konfinaciji se mu je bolezen še poslabšala. Po vojni se je mnogo zdravil. Lani se je podvrgel v Berlinu operaciji slovitega spe-cijalista za operativno zdravljenje tuberkuloze rli. Sauerbrucha. Operacija je dobro uspela. Lani, avgusta je nato prišel iz Berlina v Ljubljano, nato pa v Belgrad, kjer je stalno bival pri zdravniku dr. Vladu Brezovniku, pod čigar zdravstvenim nadzorstvom je bil in po katerega navodilih se je zdravil. Prejšnji teden je prišel iz Belgrada v Ljubljano, še prej pa se je podvrgel v Belgradu transfuziji krvi. Organizem dr. Ž. se je vidno osvežil. Iz Ljubljane je kmalu po prihodu odšel V Poljče na Gorenjskem, kjer je bival v penzionatu Šturm. Zadnje dni se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo, včeraj popoldne, dne 27. t. m. pa je ob četrt nn 6 nenadno umrl za srčno knpjo. Za njegovo družino je smrt dr. Ž. hud udarec. Zapušča dve hčerki in enega sina. Vsi so še nedoletni. L. 1927. jim je umrla mati Milena, knterim ie sledil sedaj še oče. Truplo prepeljejo v Ljubljano, kjer ga položijo v skupno grobnico /. njegovo pokojno soprogo. Pogreb bo v nedeljo ob 11 dopoldne. Drugi dan procesa proti Cehovicu Ostri napadi posl. Liebermanna na Pilsudskega Varšava, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Razprava proti bivšemu finančnemu ministru Čehoviču je dosegla danes svoj višek z govorom prvega zastopnika sejmsike večine socijalističnega posl. dr. Liebermanna, najsijajnejšega govornika v sejmu in v sodnih dvoranah. Z nezaslišano odkritostjo, kakršne sedaj na Poljskem niso navajeni, si je upal napasti Pilsudskega samega. Sedanji proces je označil kot boj za pravico, kateri mora državno sodišče pomagati do dolžnega spoštovanja in kateri se mora najvišji mož v državi ukloniti ravno tako kakor zadnji poljski kmet. Pilsudski pa je veljavnost pravice omajal. Sicer ni izpolnil svojih groženj,t ki jih je izrekel državnemu sodišču, in se jc prijavil kot priča, toda vsebina njegovega včerajšnjega govora je odkrit upor proti veljavni ustavi. Predsednik ga je pri tem prekinil, pa je dr. Liebermann izjavil, da mera takoj zapustiti sodno dvorano, če se mu bo omejevala svoboda govora. Nato je nemoten govoril dve uri in je njegov govor učinkoval tudi na politične nasprotnike, ki so bili prisotni v dvorani. Izvajal je: Na Poljskem obstoja poleg zakonitega proračuna še drug nekontroliran tajen proračun. Sejm je potrpežljivo čakal na naknadne kredite, ki jih je obljubil ministrski predsednik Bartel. Naenkrat pa se mu je sporočilo, da se bo naknadni obračun izvršil še le po sprejetju novega proračuna. Sejm se niti mo-ralično niti fizično ne more braniti proti pso-vanju Pilsudskega. Maršalu dosedaj še ni ugajala nobena sestava sejma. Očitno si želi takega ljudskega zastopstva, ki bi stalo pred njim »pozor«. V mescu volitev ni bil dispozicijski fond ministrskega predsednika prekoračen za nič manj kot za štirikratno zakonito vižino. Javna tajnost je, da se je 8 milijonov zlotov protizakor^to izdalo iz državnih sredstev za podporo vladnih kandidatov. Če s« sklicuje finančni minister Čehovič na finačnoiipravne običaje v Angliji, Franciji in Nemčiji, je to nepotrebno glede naknadnih kreditov kot takih, ki so tudi na Poljskem že davno v navadi, toda za tako'zlorabo državnih blagajn bi se v navedenih državah gotovo ne našel noben primer. Minister Čehovič je bil zakonito obvezan, nc pokoravati sc Pilsudskemu, če je zahteval od njega kaj nedovoljenega. Dočim ustava izrecno predpisuje finančnemu ministru, da se mora držati proračuna in redno polagati obračun, pa Pilsudskega odgovornosti pravno ni mogoče zajeti; odgovornost bo moral prevzeti pred narodom in zgodovino. Oprostitev obtoženca bi pomenila polom prava in začetek poloma svobode poljskega naroda, ki se dosedaj v zgodovini ni pokazal kot suženjski narod. Konferenca vlad šele v avgustu Pariz, 27, jun. (Tel. >Slov.«) Po včerajšnjem obisku angleškega poslanika v Parizu lorda Tyrella na Quai d' Orsayu, ki je sporo čil angleško željo, da bi se konferenca vlad vršila v Londonu, se zdi, da je Francija iz-premenila svoje stališče glede problema ratifikacije ureditve reparacij in dolgov :n opustila dosedanjo namero, da bi se še prei' avgustom istočasno ratificiral Youngov načrt in dogovor o medzavezniških dolgovih. Briand je že včeraj izjavil na hodnikih poslanske zbornice, da se konferenca vlad ne bo vršila pred mesecem avgustom. Iz tega se more sklepati, da se bo konferenca vendarle vršila v Londonu pod predsedstvom Macdonalda. Pa tudi ratifikacija dogovora o medzavezniških dolgovih se bo morala izvršiti posebej in pred ratifikacijo Youn-govega načrta. Debata se bo začela 5. julija. Tnterpelacijske debate ne bo. Socijalni demokrati so včeraj umaknili svojo interpelacijo iu Poincare je izjavil poslancu Franklinu Botiillonu, ki svoje interpelacije ni hotel umakniti, sledeče: »Interpelirajte, kogar hočete, vlada ne bo prišla, da bi Vam dala odgovor.« Zopet dva umora v Zolaji Sofija, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Snoči sta bila na javni cesti v najživahnejšem delu^l mesta bLizu ruskega spomenika ustrelji&na dva1'krojaška pomočnika. Štirje neznani napadalci so ju zahrbtno ubili s številnimi streli. Napadalci so izginili brez sledu. Policija in pasanti so jili sicer zasledovali, napadalci pa so bežeč streljali in ranili enega policista. Macedomske organizacije trdijo odločno, da žrtev ne poznajo Ln da z dejanjem niso prav nič v zvezi, tako da je verjetno, da je ta nedvomno politični umor komunističnega izvora. Čsh poslanska zbornica odgodena Praga, 27. junija. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaška poslanska zbornica je bila danes nenadoma poslana na počitnice, ker se na na eni strani ne more doseči sporazum med koalicijo in socialisti v vprašanju opustitve ministrstva za narodno prehrano, na drugi strani pa, ker so hoteli komunisti porabiti za vprizarjanje nemirov katastrofo v Bratislavi in prisotnost egiptskega kralja Fuada. Samo eden kardinal bo imenovan Rim, 27. junija. (Tel. »Slov.«) Papež je sklical tajni konzistorij na dan 15. julija, Javni konzistorij pa na 18." julija, izključno samo v svrho, da imenuje patra Schusterja, benediktinskega opata v cerkvi sv. Pavla v Rimu za kardinala. Drugi kardinali na tem konzistoriju ne bodo imenovani. Obenem je bil pater Schuster imenovan za nadškofa v Milanu. Dne 21. julija ga bo papež posvetil v sikstinski kapeli za škofa. Angleški poslanci prisegli London, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Potem, ko je kralj pristal na izvolitev predsednika, so na včerajšnji seji nove zbornice prisegli poslanci. Macdonald je prisegel brez sv. pisma samo s tem, da je dvignil roko, poslanca Her-bert Samuel in A. M. Samuel pa sta prisegla na petero Mojzesovih knjig. Prošnja Trockega odložena London, 27. jun. (Tel. »Slov.«) >Daily Ex-press« poroča, da se je vlada na včerajšnji seji kabineta izrekla za to, da bi dovoljenje za bivanje Trockega v Angliji v sedanjem trenutku utegnilo motiti odnošaje med angleško in sovjetsko vlado. To vprašanje je treba odsla-viti z dnevnega erda, dokler medsebojni odno-šaji ne postanejo zopet normalni. Praga, 27. junija. (Tel .»Slov.«) Razprava proti vohunu kapitanu Faloutu se bo že jutri vršila pred praškim divizijskim sodiščem. Razsodba se bo morda izrekla že jutri zvečer. Tako hitri razpis razprave je presenetil vsakogar. Dunajska vremenska napoved: Izpremenlji-vo, včasih dež, hladno. Eksplozija poruvMa tovarno Praga, 27. junija. (Tel. »Slov.«) V tovarni gumija Hoernes & Co v Bratislavi se je davi kmalu po sedmi uri pripetila silovita eksplozija, ki je v par minutah porušila tovarno. Dosedaj so našli sedem trupel v tovarni zaposlenih žensk. Težko ranjenih je 14 in se smatra, da je število mrtvih in ranjenih še večje. Pozneje se je o katastrofi doznalo sledeče: Lastnik tovarne dr. Hoernes je nekoliko pred sedmo uro pregledal tovarno in našel vse v redu. Komaj pa je prišel v pisarno, ga je silna eksplozija vrgla ob steno, da se je onesvestil. Kmalu potem pa se je osvestil, nakar je hitel v tovarno. Vsi delavski prostori so goreli, sedem velikih kotlov je bilo popolnoma zmečkanih, težke železne traverze zlomljene in čulo se je strašno kričanje ranjencev. Delavke so z gorečo obleko in lasmi bežale na prosto, kjer so jih zavili v rjuhe. Mrtveci so strašno poškodovani. Dosedaj je bilo 10 mrtvih, ker so še tri ženske umrle radi strašnih opeklin. V tovarni je bilo zaposlenih 23 delavk in samo 1 moški. Kot vzrok se navaja, da so, ali eksplodirali benco-lovi plini, ali kratek stik v električni napeljavi, ali pa da so bili sodi z bencinom napačno spravljeni. Uvedla se je preiskava. Požar v Belgradu Belgrad, 27. junija. (Tel. »Slov.«) V palači »Luksor« je nastal ob pol 12 v drugem nadstropju velik požar. Požar je nastal v skladišču filmov »Mosingerja«. Z bliskovito naglico se je razširil po celem prostoru od nadstropja do nadstropja, tako da je bila v nevarnosti v bližini se nahajajoča hiša ministra Bože Maksimoviča, ki so jo plameni tudi zajeli. Prvi je zapazil požar neki uradnik firme »Mosinger«. Na lice mesta so takoj prišli gasilci, ki so omejili in pogasili ogenj. Požar se je bil razširil do petega nadstropja. Škoda je velika. Zlasti veliko škodo trpi odvetnik Obadija, ki so mu zgoreli vsi stanovanjski prostori. Belgrajske vesti Nj. Vel. kralj se je danes ob pol 10 iz Topole vrnil v Belgrad. Vest o smrti dr. Gregorja Žerjava se je v večernih urah z bliskovito naglico razširila po Bejgradu. Bivši srbski vojni minister Vasilije Anto-ni6, ki je bil za časa srbsko-avstrijske carinske vojne, v treh kabinetih vojni minister, je bil danes v Belgradu svečano pokopan. Trgovinska pogajanja s Španijo se jutri prično. Publicista Galogaio bo pred državnim sodiščem zagovarjal zagrebški odvetnik dr. Zi-mermann. Novosadska vremenska napoved. Deloma oblačno. Zmerni vetrovk Za naše kmetijstvo v mariborski oblasti Slovensko kmetstvo je pravir in zametek naših narodnih sil; zato je pospeševanje kmetijstva ena najosnovnejših zahtev našega narodnogospodarskega programa. Nepričakovanega pogona in zamaha je dobila akcija za pospeševanje kmetijstva ob rojstvu obeli slovenskih samouprav; in postavke teh kmetijsko pospeševalnih pobud oznanjajo pohod novih kmetijsko-gospo-darskih metod v najperiferiiejše predele slovenske zemlje. Predvsem dva elementa sta osnovne važnosti pri razgibu kmetijsko - pospeševalne službe v mariborski oblasti — strokovno izpopolnjevanje slovenskih gospodarjev v okviru kmetijsko - nadaljevalnega šolstva ter podrobna organizacija kmetijsko-pospeševalne službe. Raznizala se je širom oblasti organizacija kmetijsko-nadaljevalnega šolstva ter zajela rod bodočih naprednih slovenskih gospodarjev, cvet slovenske kmetske mladine. Ob nedavnem zboru delovnega občestva voditeljev in učiteljev kmetijsko-nadaljevalnega pouka so se v skupnem pretresu pokazali prvi uspehi -na področju, kjer ima v desetletju pred nami pokazati kmetijsko-gospodarsko stanje na vasi in srenji dokaze tvornosti in sposobnosti slovenskih kmetskih gospodarjev. Mogočen val gre preko dežele — volja do izpopolnitve strokovnega znanja naših gospodarjev. In se polagajo osnove, ki gredo do korenin slovenske grude. Vzporedno pa se razpreja organizacija kme-tijsko-pospeševalne službe v smislu svoječasno sprejete uredbe o kmetijsko-pospeševalni službi v mariborski obiasti. Poleg osrednjega kmetijskega urada v Mariboru z živinorejskim, sadjarskim, vinogradniškim in poljedelskim nadzor-ništvom sta se osnovala še okrožna kmetijska urada v Ormožu in Celju s posameznimi nad-zorništvi ter točno odrejenim delovnim področjem. Mlade moči z akademsko strokovno na-obrazbo so na delu; z ljubeznijo do slovenske grude in našega kmeta ter brezprimerno požrtvovalnostjo polagajo semena novodobnega kmetijskega gospodarstva in blagostanja. S sistematično organizacijo kmetijsko-pospeševalne službe, ki naj povzroči v blagodejnih svojih posledicah dvig kmetijske produkcije, se je ustvarilo nekaj, brez česar bi naše kmetstvo le s te žavo moglo iz težke zagate, kamor so ga porinila medvojna in povojna leta. In so imena velikih kmetskih sinov, ki so pri rojstvu mariborske oblastne samouprave mislili predvsem na deželo, skozi desetletja z nalaščnostjo zanemarjene in pastorkovane, in ki jih naši gospodarji in starešine širom oblasti hranijo v svojem spominu s hvaležnostjo in zvestobo. Izvajanje širokookvirno zamišljenega kme-tijsko-pospeševalnega programa se vrši pod vidom zadevnih proračunskih postavk v iznosu 600.000 dinarjev in se kmetijsko-pospeševalne pobude ceredotočajo zlasti v trojni smeri — v organizaciji vzornih posestev, pospeševanju travništva ter akejie za ureditev gnojišč in gnoj-ničnHi jam. V središčih posameznih okrajev vstajajo vzorna posestva; bilo je skozi desetletja v interesu nekoga, da prikrije našim gospodarjem v mariborski oblasti ta novodobna stalna razstavišča in torišča novih metod v kmetijskem gospodarstvu. Povsod tam, kjer velevajo lokalne prilike, se ustanavljajo sedeži racionalnega ter z vsemi sredstvi novodobne poljedelske tehnike računajočega vzornega gospodarstva zunaj v srenji in na vasi. Devet takih vzornih posestev je pognalo doslej na področju naše oblasti; in skoraj dvakrat toliko jih še bo tekom letošnjega leta. Na drugi ploskvi pa se v zvezi z ureditvijo umetnega travništva nadaljuje akcija za travniške melioracije in sicer na podlagi posebnega pravilnika, ki vsebuje točno formulirane pogoje pomoči od strani oblastne samouprave. Preko 100 ha travniške ploskve je bilo doslej izsušene; in se bodo hektarji v tekočem letu še znatne pomnožili. In drugo leto pojde delo naprej. Poudarek kmetijsko-pospeševalnih pobud pa leži na ureditvi gnojišč širom oblasti. Zlasti sodna okraja Ljutomer in Ormož prvačita v tem pogledu; prisluhnila je dežela ob tej pobudi ter so se kopičile prošnje mnogoštevilnih skrbnih in naprednih kmetskih gospodarjev. 125 gnojišč je dogotovljenih; na 275 posestvih še se bodo tekom tega leta. Nekaj kakor obnova gre skozi slovenske vasi in srenje — oblikuje se nov rod slovenskih gospodarjev in starešin; s sistemom in ljubeznijo se izvaja gospodarsko-obnovitveni program, ki sega v vse panoge kmetijstva in ki znači prodor novodobnejšili smeri tudi v najperifernejše predele naše zemlje. Kakor da kažejo vsi ti bližnji kmeti jsko-obnovi t veni cilji v daljna obzorja — da mora slovenska zemlja liki Danski postati vzor zemlje, kjer se do najvišje mere uveljavljajo načela pametnega in novodobnega kmetijskega gospodarstva, ki je začetek in konec našega splošnega napredovanja. —c. Praga, 27. junija. V čitalnici poslanske zbornice je prišlo včeraj do mučnega prizora med poslancem Jurigo, ki je bil izključen iz slovaške ljudske stranke, in med poslancem iste stranke Sivakom, ker je list »Slovak« ljuto napadal Jurigo. Juriga je odgovornemu uredniku lista, poslancu Sivaku vpričo mnogih drugih poslancev izjavil, da mu samo ozir na parlament brani, da ne kvitira sramotnega pisanja lista z zaušnicami.V mad-jarskem parlamentu pa bi se poslužil jahal-nesa biča. JCa / / aj/e novega Koledar Petek, dne 28. junija. Irenej, Leon. Sobota, dne 29. junija. Peter in Pavel — Nedelja, dne 30. junija. 6. pobink. Spomin sv. Pavla. Lucina. Lunina sprememba: Zadnji krajec ob 4.54. Po Herschlu se napoveduje dež. Ponedeljek, dne 1. julija. Prcsv. Rešnja Kri. Teobald. Praški izlet Udeleženci praškega izleta vzamejo vozni listek od svoje vstopne postaje do Št. 11 j — državna meja. V toliko pojas-nujemo včerajšnje podatke. Udeležencem ob progi Zalog—Maribor javljamo, da ne bodo mogli vstopiti v ljubljanski posebni vlak, ampak da morajo odpotovati najkasneje z vlakom 625/526, ki odhaja iz Ljubljane ob 17.50 v ponedeljek 1. julija. Pri tem potniškem vlaku so rezervirani za te udeležence trije vozovi 111. razreda, ki bodo v Mariboru priklop-ljeni na mariborski posebni vlak. Odsekom priporočamo, da vzamejo s seboj praporje, zlasti nove. Hkrati opozarjamo vse izletnike, posebno ljubljanske, da si nabavijo že v predprodaji četrtinske in druge karte pri »Putniku« v Ljubljani, da s tem razbremenijo železniško blagajno. Pripravljalni odbor. Naši „pen-klubovci" na Dunaju Dunaj, 25. junija. Sedmi internacionalni kongres pen-klubovcev se vrši ta teden na Dunaju. Došli so delegati iz 45 držav, iz Jugoslavije pa naslednji naši pisatelji in pesniki: dr. Izidor Cankar, dr. Alojzij Gradnik, dr. Igo Gruden, prof. dr. St. Leben, pesnik Todor Manojlovič, kipar Meštrovič in urednik »Jutarnjega Lista« Josip Horvath. — Do Badna jim je šel nasproti zastopnik »Slovenskega krožka«, toda ta dan je vozil brzovlak čez Pottendorf z veliko zamudo, iako da jih je mogel še pozdraviti v Meidlingu, kamor je dospel vlak ob 10.32 zvečer. Med tem jih je čakala nabito polna dvorana v »Slovenskem krožku«, da bi jih dostojno pozdravila na Dunaju. Gospodje so se nastanili v treh raznih hotelih, ali po 11 so bili razun Meštroviča vsi v »Krožku«, kjer jih je pozdravil v imenu našega društva predsednik, v imenu »Kluba hrvatskih i slovenskih akademikov iz Avstrije« pa predsednik Zdravko Zvvitter. Za pen-klubovce sta odgovorila Manojlovič in Cankar, ki sta izrazila veliko veselje, da so prišli svoji k svojim tudi v tem velikem tujem mestu. Vspodbujala sta na vztrajno delo Krožka po dosedanjem vzgledu tudi v bodočnosti. — Dr. Josip Vilfan je spregovoril topel apel na pen-klubovce, ki naj bi delovali na to, da na te kongrese ne bodo pripuščeni le zastopniki držav, marveč narodov, med katerimi naj se goji čedalje ožje prijateljstvo po načelih pravega človečanstva. — Ker je Dunaj pač velik in imajo mnogi člani do dve uri hoda do svojih domov, so morali mnogi skrbeti za odhod z »zadnjo plavo«. Vendar pa je bilo do konca prav živahno in naši Krožkarji so skrbeli za petje in zabavo. Naš Zlatko Bisail je zapel ob spremstvu na klavirju nekaj samospevov, enako tehnik Rado Kham. Le prekmalu je prišla tista pozna ura, ko smo se morali raziti. — Tako so naši pen-plubovci videli življenje in delovanje v »Slovenskem krožku« ter se nadejamo, da so odnesli najlepše spomine na ta večer v tujem mestu. Zasavska cesla Trbovlje, 27. junija. V sredo so se zbrali interesenti, ki bi na lastno roko prevzeli popravo stare rimske ceste za Savo. Udeležili so se sestanka med drugimi tudi zastopnik oblastnega odbora g. inž. Rueh, gg. župana Sitter iz Trbovelj in Medved iz Št. Jurja pod Kumom. Domačini so si prvotno zamislili samo, da bi se cesta popravila, po izčrpnem strokovnjaškem pojasnilu g. ing. Rueha so končno, po dveurni debati sklenili, da se izvoli ožji odbor, v kalerega pridejo župani iz Trbovelj, Zagorja, Št. Jurja in Polšnika, ravnatelja trboveljskega in zagorskega rudnika, lastniki automobilov, motociklistov in kolesarski klub. Proračunana vsota 31.000 Din je po mnenju navzočih veliko prenizka in če se zgradi ali popravi savska cesta kot občinska cesta 11. vrste, bi bila potrebna vsaj vsota okolo 150.000 Din. Vsekakor se človekoljubna misel g. dr. Baumgartna, zagorskega ravnatelja g. inž. Loskota in drugih ne sme opustiti in zanemariti. Izvoljeni odbor naj hitro dela, išče denarnih sredstev, da se misel izpelje vsaj še to poletje. Nova nadloga za vinograde Sv. Miklavž pri Ormožu, 26. junija. Prve spomladanske dni, ko so se na trti začeli kazati sledovi mraza, se je splošno računilo, da bo letošnja trgatev za 80 do 90 odstotkov slabša kakor je bila lanska. Pod vplivom ugodnega vremena pa se je trsje tekom nekaj dni tako lepo razvilo, da se je tudi napoved o trgatvi zelo spremenila. Komaj se je vzbudilo upanje na boljšo letino, se je sipala na vinograde toča in zapustila ponekod zelo žalostne sledove Sedaj pa je prišla nad vinograde še tretja nadloga, ki je po mnenju vinogradnikov še hujša od mraza in toče. Trto je napadla peronospora, ki gotovo uniči velik del vinogradov, ako se pravočasno ne zatre. Edina pomoč proti njej je pravočasno škropljenje. Ako bo to vsled deževnega vremena preprečeno, bo trgatev res laka ali še slabša kakor se je v začetku mislilo, kar bi seveda bilo za vso okolico katastro-ialno. Svetišče sv. Male Terezije na Selu Moste pri Ljubljani, 27. junija. Dne 12. t. m. smo obhajali štiridesetletni«) obstoja karmelskega samostana na Selu. 2e štirideset let smo Slovenci deležni izrednega blagoslova dela in molitev čč. karmeličank. S štiridesetletni«) samostana pa obhajajo prezaslužni jubilej neumornega štiridesetletnega delovanja za samostan tri osebe: ustanoviteljica samostana gdč. Kristina Bernardova iz Ljubljane, ki deluje še sedaj kot skrbna gospodinja v samostanu, č. M. Jožefa Terezija iz znane Pogačnikove rodbine v Ljubljani, ki je dolgo vrsto let vzorno vodila samostan, in sedanja prednica č. M. Mihaela Kotiiikova iz Frankolovega. Vse tri mnogočastite osebe so v samostanu na Selu že od prvega početka in so poskrbele za lično lepo cerkev in za ves razvoj in napredek samostana. V sedanjih dneh pa dohaja svetu obilen blagoslov po sveti zastopnici karmelskega reda sv. Mali Tereziji. Zato se širi njeno češčenje; povsod vidimo njene podobe in kipe. Poleg lisieuskega karmela, kjer je svetnica bivala, bo dobila kmalu krasno baziliko s 25 kapelami naokrog. Na Selu pri Ljubljani so pa mnogočastite osebe, ki praznujejo štiridesetletni«) dela za karinel, oskrbele zadnji čas prav prijazno kapelo v čast sv. Mali Tereziji. To svetišče pa potrebuje še slikarja, da bi ga okrasil, kakor tudi dobrotnikov, da bi postavili v njem oltar na čast čudodelni svetnici. Sv. Mala Terezija pripravlja nebeške rože za vse, ki bodo sodelovali pri dovršitvi njenega svetišča na Selu pri Ljubljani. Kamniška Bistrica je zdivjala Kamnik, 26. junija. Kakor drugod, so bili tudi tu v torek, 25. t. m. silni nalivi. Radi ogromne padavine je hudournik Bistrica močno narastel. Narastla voda je odplavila množino drv, pripravljenih za splavljenje. V sredo zjutraj so te množine drv plavale po Bistrici navzdol in ljudje so na več mestih skušali naloviti drv, posebno revnejši. Nekateri sodijo, da je voda odnesla kakih 50 sežnjev drv, mogoče pa tudi več. Za upravičence meščanske korporacije to dejstvo ni baš razveseljivo, ker bodo prikrajšani na svojih prejemkih. Pa tudi za tiste, ki so prosili ali bodo še zaprosili pri upravnem odboru za drva, je ta nezgoda neprijetna. Saj je dovolj revnih, ki si sami ne morejo nabaviti drv, niti si jih kupiti po dnevni ceni. V močno naraslo Bistrico je v Stranjah pri pranju po nesreči padla 22 letna dekle; voda jo je nesla dolgo po strugi, jo vrgla čez dva slapa, kjer so jo končno vendarle rešili iz deročih valov Bila je že popolnoma nezavestna. Brž so ji pomagali z umetnini dihanjem, nato pa jo odpeljali v bolnišnico. Ker je z vodo vred požrla tudi mnogo peska, ki ji je ostal v želodcu, je njeno življenje prav ogroženo. Prste so mu „ masirali" Ljubljana, 27- junija. Zadeva je resna, tragična, zagonetna in jako zapletena. Preden morilec izvrši krvavo dejanje, brez dvoma računa s tem, da mu bo šlo za glavo, ako ga razkrinkajo. Zato je v njegovem načrtu tudi točno izoblikovana misel, kako bo zabrisal sled za seboj. In v tem je več rafiniranosti, kot v izvedbi zločina samega. O umoru v Mostah še danes govori in živahno razpravlja vsa Ljubljana in tudi podeželje. Z napetim zanimanjem pričakuje javnost poročil o novih smereh, ki bi vodile k razvozljanju skrivnostne uganke. Policija jc intenzivno na delu, hladnokrvno vrši težko preiskavo in išče, išče ... Mešetarja Lojzeta pa take stvari močno razburjajo. 2e po svoji naravi je nervozen, sedaj pa še to. Srečala sva se te dni na cesti. Ustavil me je, široko zinil in rekel: »Astn!« »Astn?« »Jaz hočem imeti mir!« »Radi mene?« »Neee, ampak radi tiste zadeve v Mostah, radi umora.« Postal sem pozoren. »V kakšni zvezi...?« »V nobeni. Sedaj v nobeni več, ko ga ni med živimi, Bitenca. Tole poglejte!« Iz telovnikovega žepa je privlekel zganjen, umazan papir in mi ga pomolil pod nos. Na papirju jc stalo, da Andrej Bitenc pooblašča mešetarja Lojzeta, da sme zanj kupovati živino. Pooblastilo je bilo datirano dne 24. oktobra 1924. »In kaj je s tem?« »Nič ni. 14 mesecev že nisem kupil za Bitenca nobenega repa. Nazadnje sem bil zraven, ko smo »glihali« za Gorjančevega konja, ki ga je Bitenc kupil. Prejšnje čase sem imel z Bitencem več zvez. Še spal sem včasih tam. Plačal ni veliko. Marsikatero besedo sem moral takole pri kupčijah zanj zaslonj ziniti. Dobil sem boljšega gospodarja in sem pustil Bitenca. Meni je rekel nekoč Bitenc, da spadam v »lirgorten«, kar pa ni res. Zato sem mu odvrnil, da eden izmed naju spada tja, ampak jaz ne, sem preveč »kunde«, čeprav pravijo nekateri, da sem nekoliko »bolj tako«. Sem lia policiji ravno tako povedal. »Kaj, na policiji ste bili?« »I seveda, pome so prišli, pa iti je bilo treba. Tri ure so me dajali. Nazadnje so mi pa še rok? »masirali«. Vsak prst posebej, potem pa vseh pet skupaj. Enega mi nekoliko manjka. Sem vse lepo potrpel in povedal, kar so gospodje hoteli. Toda zdaj hočem imeti mir. Včeraj jc bila dražba v Mostah. Dediči umorjene mesarice so me najeli, naj pridem »izklicevat«. Rad sem šel, ker sem vedel, da ne bo zastonj. In kako sem se drl: »K prvem, drugem in, in.. .1« Pa zopet od kraja, če je kdo kaj primaknil. Dclektivi, ki so bili tudi zraven, a niso nič dražili, so me pa neznansko čudno pogledovali. Le kaj sem jim naredil? Enega je celo zanimalo, koliko bom zaslužil na dražbi. Sem mu rekel, naj račune pogleda. Tam je zapisano.« Tako mi je pripovedoval mešetar Lojze. Nejevoljen je Lojze radi lega, ker je pač po »naravi nervozen« in se končno tudi nekoliko boji, da bi trpel njegov iuešetarski ugled. Kolonizacija v J. Srbiji Ljubljana, 27. junija. Oblastni izseljeniški urad je prejel od Saveza Agrarnih Zajednica« v Skoplju poročilo, da je v bližini Bitolja v svrho kolonizacije na razpolago proti plačilu zemljiški kompleks v izmeri 300 ha, ki bi bil primeren za naselitev 20 do 30 kmetskih družin. Naselbina bi bila oddaljena od mesta približno 10 km, kar je ugodno za prodajo malih kmetskih pridelkov. Kmetske družine ali pa tudi posamezniki, ki bi imeli veselje, se nastaniti na tej naselbini in ki razpolagajo s primernim kapitalom, približno 10.000 do 20.000 Din, naj to sporočijo oblastnemu izselje-niškemu uradu v Ljubljani. Gasilsko slavlje v Ljubljani Kakor smo že objavili se vrši blagoslovitev novih motornih brizgaln na praznik sv. Petra in Pavla točno ob 11 dop. pred Mestnim domom. Za civilno prebivalstvo, ki bo prisostvovalo temu činu, bo rezerviran poseben prostor. Popoldne ob pol 15 se vrši gasilska vaja na Kongresnem trgu. Točno ob tem času se bo z dvema topovskima streloma alarmiralo gasilce. Kot požarišče bo fungirala hiša štev. 14 na Kongresnem trgu, last gospoda Julija Elberta. Ogenj bo v stanovanju g. zobozdravnika Ferdo Palovec v II. nadstropju. Iz tega stanovanja bo raztegnjen drsalni prt, s katerim se bo reševalo omamljene prebivalce. Hiši št. 13 in 15 se bo samo varovalo pred ognjem. Za čas vaje bo zaprta Vegova ulica pri državni realki in Gradišče pri vhodu v Nunsko ulico. Vaja se bo izvajala z vsem modernim orodjem, ki ga ima ljubljansko društvo. Na predvečer blagoslovitve, t. j. v petek ob 21 se vrši bakljada in poklonitev kumici in kumu, v soboto zjutraj ob 5 pa budnica. Gasilska društva, ki pridejo v Ljubljano z vlaki, se bo sprejelo na glavnem kolodvoru pri jutranjih vlakih z godbo. Opozarjamo na to naše meščanstvo s pozivom, da posveti ta dan tem tihim junakom, ki brezplačno dan in noč čuvajo nad našim življenjem in premoženjem. Jerebičje gnezdo Moste pri Ljubljani, 27. junija. Po travnikih, po poljanah se blešče kose, snoči in davi naklepane, gospodar računa, kako doigo bo shajal s krmo in z deteljo, morda še celo do prihodnje pomladi; prvi in drugi hlapec, najeti kosci in pastir, pa ugibajo, s čim bodo opoldne štruklji zabeljeni, ali z mastjo, ali z maslom, kajti če so gospodinja še po stari šegi, jih bodo v sredo zabelili gotovo z maslom, mlade gospodinje pa ravno tako gotovo z mastjo. Sem pa tja je še med kosci kdo, ki računa vse kaj drugega: nemara dobi med deteljo mladega zajca — kdo bo vedel, Ce ga iirime in ujame lepo za uhlje, pobaše v vrečo, proti večeru pa proda jajčarici ali štacunarju za lepe de-narce? Za v krčmo v nedeljo bi tisti groši ravno prav prišli. Še celo hrčka ni zametavati, samo tako redki so, če pa imaš srečo, Bog ti jo daj, pa s koso odkriješ gnezdo jerebičjih jajček ali ravnokar iz-leglih prcpeličjih piščancev, he, te stvari gredo rade v denar. V Mostah, tej naši dolgi vasi poleg mesta Ljubljane, ne žive hudobni ljudje. Tudi krojaček Jernejček ni hudoben, ali žive divjačine pa le ne more videti. Raje mrtvo, ustreljeno, zaklano in ukradeno. Krojaček Jernejček je oni dan mahal doli proli oni plati, kjer se sredi Polja razgleduje Devica Marija. Dekleta so žela ječmen, fantje pa so kosili deteljo. Malo je pomežiknil Jernejček, kot bi šlo za špas, pa ne za res, zares pa je Jernejček le mislil, na glas pa je zinil: »Cuješ, ti France, lani sem videl na tem travniku jerebice, daj no pogledat, če so letos tudi! Dva dinarja za vsako jerebičje jajce! Na roko in prečk Francelj je obslal s koso, še enkrat zamahnil in vnovič zinil: »Ce boste dali?« Jernejček j)a je modro odvrnil: »Zares, kar prinesi, samo jerebičja morajo biti, ne kokošja!« Jernejček jo je mahal dalje proti Sostremu, Francelj j)a je mahal še bolj vneto j)o detelji, hm, dva dinarja za navadno, rjavo jajce smrdljive jere-biae, splača se že ... Zvečer je vprašal gospodar Francelja: »Cuješ ti Francelj, kaj za en »šac< pa nosiš tako varno v klobuku pod pazduho?« Francelj se je mazal iz zadrege: »Ah, vejo, ena jajčka sem našel v detelji, jih pa neseni kaj-žarjevim otrokom!« »Beži no, Francelj, koliko jih pa imaš?« »Osemnajsti« Tu imaš pet kovačev, sem daj jajčka, jih bom dal pod kokljo, dokler so še sveža!« Pet kovačev! Francelj je pozabil Jernejčka in obljubo, ki mu jo je dal. Hitro je položil klobuk na mizo pred gospodarja, da si ne premisli in nastavil roko radi kovačev: »Saj ni treba, oča, ampak če daste!« Francelj je sprejel pet kovačev. Dva je zabit in zapravil še tisti večer, tri pa prihranil za nedeljo. Gospodar je jiometal izpod koklje vseh deset kurjih jajec — saj ni tolika škoda zanje, v gnezdo pa je poiožil jerebičja jajčka. Koklja je res sedla nanje, kol da se ne bi pripetilo nič hudega. Jernejček j>a je zvedel, kaj je bilo z jere-bičjimi jajci. Kako je bilo užaljeno njegovo poštenje! Lovska tatvina, — Francelj in njegov gospodar morata najmanj pred poroto I No, da, če bi on, Jernejček, dobil jajca, potem bi bilo že vredno zatisniti eno oko. Tal'o pa ne! Jernejček je takoj tekel ovadil oba, Francija in gospodarja, kak zločin sta napravila z jerebičjimi jajci. Policija — tiste jerebice na travniku pri Devici Mariji so spadale še pod policijo, ne pod orožnike, — pa ni poslušala samo Jernejčka, ampak tudi Francija in njegovega gospodarja. Še pod kokljo je šla gledal policija, res so bila tam jajca, jirav nič podobna kurjim. Ali na dan so prišli tudi Jernejčkovi nameni z jerebičjimi jajci. To je ravno hudo pri vsej povesti. Tudi lastnik lova je imel zraven svojo besedo in je pošteno povedal, da so bila jerebičja jajca vredna najmanj dvesto dinarjev, jia tudi če bi se izmed vseh osemnajstih izleglo samo deset jerebičk! Pred poroto ne bodo prišli ne Francelj ne njegov gospodar in ne Jernejček. Radi lovske tatvine pa bodo imeli opraviti vsi s paragrafom in še prav hudim. Jerebičke, nežne, mlade, najmanj deset, pa bo dobii lastnik lovišča, lako j ko se bodo izlegle. Jernejček pa nič, čeprav je vso slvar pričel tako upapolno in jo tudi tako žalostno končal. DIŠAVE SLON Danes! Dunes! Pasijon na prostem ^ Nastopi do 300 oseb, de- ^ loma na konjih. Vrli se v dneh od 38. junija do 7. julija ob 8 zvečer v Mladinskem domu na Kodeljevem v Ljubljani. Utopljenka v Savi Zagorje, 26. junija. Pri Zagorju so našli danes utopljeno dekle, ki so jo prenesli v mrtvašnico v Zagorju. Utopljenka je menda identična z dekletom iz Št. Lamberta, ki je izginila od doma, kakor je »Slovenec« pred kratkim poročal. Oče jo je menda okregal, ker njeno obnašanje ni bilo pravo — pa da je šla v vodo. Lepe sadove rodi evangelij modernega brezvernega sveta! Medved v Savinjskih planinah Nova Štifta pri Gornjem gradu, 26. jun. Medved v naših planinah še vedno povzroča vznemirjenje. Alartin Tesovnik je v gozdu blizu Cer-nevca videl zver temnorujave barve, ki je dolga blizu poldrugi meter. Lovci ne kažejo nič veselja se zverini približati. Že lansko spomlad so nekateri trdili, da so v snegu videli sledove medveda. Dne 21. junija IX) 11 se je razvila nad Novo Štifto močna nevihta Padlo je mnogo debele toče, sicer med nalivom, pa vendar je povzročila občutno škodo. Osebne vesti ic Ostavko na državno službo je podal včeraj profesor-kateliet dr. Jakob Žagar, na II. drž. gimn. v Ljubljani. Ostavko je podal, ker odhaja v drugo službo svojega duhovskega poklica. Nje gov naslednik na gimnaziji bo v kratkem imenovan. -A- Odvetniški izpit sta napravila: G. tir. Emil Štefanovič /. dobrim uspehom. G. dr. Janko Lavrič, oclv. kandidat pri g. dr. Čes-niku. s prav dobrim uspehom. ic Matura na ljubljanski realki. Pod predsedstvom g. inšpektor ja J. AVestra se je vršila matura od 17. do 22. junija. K izpitu se je priglasilo 40 kandidatov. Zrelostni izpit je napravilo 30 priglašencev: I z odliko (debelo natisnjen), 2 s prav dobrim, 17 /. dobrim in 10 z zadostnim uspehom, 10 jih je dobilo ponavljalni izpit iz enega ali dveh predmetov, l/pit so uu-piavili sledeči kandidati in kandidutinjc: Bačcr Albin, Brnčič Ivan, Bufon Zmngoslav, Čadež Vladimir, Černe Janez. Ditrich Bogdan, Dobov-šek Franc, Glaser Danica, Gnezdu Franc, Golius Henrik, Gregorin Hrvoje, Kulaš Bohuslav, Kersnik Janko, Knaflič Aleksander, Kolur Emil, Kristan Danilo, Kukee Adolf, Kulnkovn Tatjana, Levičar Ivan, Mašcru Sergej, Ostnn Izidor. Pol/ Karel. Ilibnikur Dušan, Šinkovec Lueijan, štrukelj Ivan, Žele/.niknr Dušan, Žie Ivan, Žic Peter Živec Franc, Žorga Marcel. Šolske vesti ic III. real. gimn. je otvorila včeraj razstavo risb, ročnih del in predmetov, s katerimi se pečajo doma. Razstava je okusno aranžirana iu bilo številno obiskana. Opozarjamo nanjo starše in drugo občinstvo, ki se zanima za lepa delu dijakov. ic Vpisovanje v manjšinsko osnovno šolo z nemškim učnim jezikom v Ljubljani (pouk tudi v slovenskem in srbohrvaškem jeziku) se vrši I. 2. in 3. julija od 8 do 12 na Cojzovi cesti 5, I. nadstropje, desno. ic Razstava risb in raznih vrst ročnih del no državni realni gimnaziji v Novem mestu bo v dneh 28., 29. in 30. junija od 9 do 12 in od 3 do 5 v gimnazijski risnlnici. Razstava obsega |>c historičnem razvoju risbe notri od leta 18H3. dr današnjega dne. Razstavo vodi in razlaga akad. slikar g. prof. Gerni. ic Na gospodinjski šoli * Mladika« sc vrši vpisovanje za šolsko leto 1029-30 v ponedeljek, 1. julija od 9—12 in od 15—17. Vpisovanje se vrši pa tudi v jeseni. Ostale vesti ic Prihodnja številka »Slovcnca« izide radi praznikov v torek, 2. julija. Na današnji državni praznik kakor tudi na praznik sv. Petra in Pavla počiva delo v tiskarni, poleg tega jc pa tudi ljubljansko novinarsko društvo svoj čas soglasno sklenilo, da morajo časnikarji državne praznike (28. junij in 1. december) praznovali in da tedaj naslednje jutro ne izidejo časopisi. — V ponedeljek zjutraj izide »Slovenski list«. ic Zaradi treh praznikov sc je »Ilustracija« zakasnila in zato izide sredi prihodnjega tedna. Celoletna naročnina 100 Din, polletna 55 Din, posamezne številke po 10 Din v vseh knjigarnah in trafikah. — Uprava »Ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, II. nadstr. ic Umrl jc v Središču ob Dravi gosp. Fran V a j d a , profesor na pomorski akademiji v Dubrovniku. Pogreb bo v soboto 29. t. m. ob osmih zjutraj v Središču ob Dravi. N. p. v m.I ic Duhovniška hiša na Dobrni jc članom Vzajemnosti lav. škofije na razpolago glede stanovanj. Uprava hiše pa prosi, da se vsi gg., ki na stanovanje reflektirajo, priglasijo vsaj 14 dni preje, da se stanovanje rezervira, ker sc bo sicer oddalo drugim reflektantom, da ne bo hiša prazna, ko je taka sila za stanovanje. — Uprava duhovniške hiše na Dobrni. ic Seznniti nblikiijočili umetnikov. Prosvetni oddelek Velikega župana rabi zn ministrstvo nfosvet'- seznani vseh oblikujočih umetnikov v oblasti, bodisi du so v državni službi ali ne. Društva oblikujočih umetnikov kukor tudi j>o-sumezniki izven društev sc pozivajo, da se ja- Naznanilo preselitve! Svečama J. Kopač & Co., Ljubljana VIL javlja vsem svojim cenjenim odjemalcem, da se je preselila v svoje lastne tovarniške in pisarniške prostore na Celovški cesti št 32 (ob igrišču S. K. „Ilirije" — nasproti gorenjskega kolodvora). Brzojavni naslov: Svečama Kopač — Telefon 2950. vijo oziroma predlože seznam vseh slikarjev, kiparjev grafikov-umetnikov, dekoraterjev itd. z navedbo imena, poklica, stalnega bivališča, kraja in datuma rojstva ter najvažnejših biografskih podatkov (študij, izpiti, kje je imel razstave svojih umetnin, seznam razstavljenih in nerazstavijenih večjih del, odlikovanj itd.), ker rabi ministrstvo te sezname predvsem za inozemstvo, morajo biti podatki popolnoma zanesljivi. if V vojaško obrtniško šolo v Kragujeveu bc letos sprejetih 60 gojencev. Kandidati morajo biti naši državljani. Mlajši ne smejo biti od 12 in ne starejši od 15 let. Dovršiti so morali osnovno šolo s prav dobrim uspehom ali pa kak razred meščanske odnosno srednje šole z dobrim uspehom. Šola traja štiri leta. Gojence vzdržuje država. Lastnoročno napisane in s pet dinarskim kolekom kolekovane prošnje je predložiti najkasneje do 5. avgusta na naslov: Upravniku vojno znnatliske šole v Kragujeveu. — Podrobnejši pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista od 2t. junija, ki je reflektantom na vpogled pri poveljstvih vojnih okrožij in vseh orožniških postajah. if Vojni mornarici je potrebno večje število zdravnikov, ki bi želeli postati aktivni sanitetni mornariški častniki. Prednost imajo specialisti in sicer t specialist za očesne in ušesne bolezni. t bakteriolog. t dermatolog in t zobni zdravnik. V ostalem zdravniki, ki so se nekaj časa specializirali na kateremkoli polju splošnega zdravilstva. Reflektanti naj predložijo pravilno kolekovane in lastnoročno pisane prošnje »Ode-lenju za mornarico ministrstva vojske in mornarice« v Zemunu. Katero priloge je priložiti prošnjam, je razvidno iz službenega vojnega lista od 21. junija. Izbrani kandidati bodo prevzeti v vojaško službovanje v činu sanitetnega poročnika. •k Ob priliki koncerta Akademskega pevskega zbora na Bledu sta se včeraj na dvoru zglasila v deputaciji v imenu Akademskega pevskega zbora akademika Silva Ar.ličeva in Vojteh Štrukelj. ■jir Izostali izletniški vlaki. Včeraj smo prejeli obvestilo, da bodo radi neugodnega vremena izostali danes naslednji izletniški vlaki in to nn progi Ljubljana—Bistrica—Bohinjsko jezero vlftk iz- Ljubljane ob 15.15 in vlak iz Bistrice ofcr'r19.t8 — Ljubljana—Kamnik vlak iz Ljub- Va! vročine je tu, kuhanje na premogu je muka S plinom skuhate, ipeeefe hitrejše in bkusnejše. kuhinja ostane hladna. Nudimo Vam kuhalne naprave v vseh cenah na 12 mesečnih obroKov, dokler sedanja zaloga traja. Da se prepričate, pridite na POSKUSNO KUHANJE dne 5. julija ob 8 uri zvečer v MLADIKO. Lafcadio Hearn: Juhi-ona (Japonska pripovedka.) V neki vasi pokrajine Musaši sta živela dva drvarja: Možaku in Minokihi. V tistem času je bil Možaku že star mož in njegov pomečnik Minokihi osemnajstleten mladenič Vsak dan sta hodila v hosto, ki je bila kakih pet milj daleč od vasi. Na poti v hosto sta morala prekoračiti reko, ob kateri je ležal brod. 2e nekajkrat so bili ljudje zgradili na tistem mestu most, a vselej ga je bila voda odnesla. Navaden most sc ni mogel ustavljati hudourniku, kadar jc reka uarasia. Nekega mrzlega večera je presenetil Moza-kua in Minokihija na povratku iz hoste silen snežni vihar. Prišla sta do broda, a brodarja ni bilo tam in čoln je bil pritrjen na drugem bregu. Tistega dne je bilo nemogoče preplavati leiio; poiskala sta si tedaj zavetja v brodarjevi kolibi in bila sta srečna, da sta našla streho. V kolibi ni bilo ognjišča in tudi nobenega drugega mesta, kjer bi mogla zanetiti ogenj. To je bila namreč neznatna koliba brez oken in z enimi samimi vratmi, ki sta jih Možaku in Minokihi zaprla, nakar sta legla k počitku ter se pokrila s svojimi slamnatimi dežnimi plašči. Spočetka nista čutila hudega mraza in sta upala, da se vihar kmalu poleže. Starec je kmalu zaspal, a deček Minokihi je še dolgo bdel ter prisluškoval strašnemu vetru in neprestanemu udarjanju snežnega meteža ob duri. Vihar je bučal in koliba je pokala ter se zibala kakor džunka na odprtem morju. Strašen orkan je razsajal in od minute do minute bolj ie ledenel zrak Minokihi je trepetal pod svojim slamnatim plaščem, toda kljub neznanskemu mrazu jc naposled vendarle zaspal. Nenadoma ga je prebudil zamet snega, ki mu je priletel naravnost v obraz. Zdelo se mu je, kakor da je litine ob 5.40 111 vlak iz Kamnika ob 19.50 — Kranj—Tržič vlak iz Tržiča ob 5.09; iz Kranja ob 6.15 in iz Tržiča ob 7.10. Zato pn vozi vlak, k: odha ja iz Tržiča ob 6.35 — Jesenice—Planica vlak iz Pianice ob 19.31. Zato pa vozi vlak iz Planice ob 18.17. if Nočno delo v tovarni. Industrija platnenih izdelkov v Jaršah, okraj Kamnik, zaposluje /.i nočno delo ocl desetih zvečer do štirih zjutraj tudi ženske. Kako je dobila to dovoljenje, ni znano. Tudi ni znano, če te ženske, ki imajo težko delo pri mongi«, plačuje tako, kakor moške delavce, ki bi morali to delo opravljati. Sicer bi se moški lahko pritožili, da jim tovarna dela konkurenco z ženskimi močmi. if Avto Ljubljana—Velike Lašče. Omenjeno novo avtomobilsko zvezo je otvorilo te dni avto-podjetje Pečnikar. Iz Velikih Lašč vozi dnevno avto v Ljubljano ob 6.30 zjutraj in ob )5.45 popoldne. Iz Ljubljane v Lašče pa ob 12.15 opoldne in ob 18.30 zvečer. Postajališče je na Dolenjski cesti pri Češnovarju. — Isto podjetje vzdržuje tudi že par tednov avtomobilsko zvezo Ljubijana—Grosuplje in obratno. Več pove današnji oglas! if Vreme. Dočim včeraj zjutraj barometer (759.6) ni dobro kazal, se je čez dan lepo zjasnilo. Od srede na četrtek je padlo v Ljubljani 18.1 ram dežja, v Mariboru 15 mm, v Zagrebu 15 mm, v Belgradu 14 mm, v Splitu 15.5 mm. Temperatura je bila najnižja v Ljubljani (14° Celzija), v Mariboru 17u C, v Zagrebu 20" C, v Belgradu 21" C, v Splitu 28" C, v Skoplju 30' C. if Strela in povodenj. V torek, 25. junija je bila v St. Vidu pri Stični nevihta. Strela je vdarila v kozolec Janeza Bregar iz Brega pri Dobu. Gasilci iz Št. Vida, ki so kmalu prihiteli s svojo motorno brizgalno, so zabranili, da se ogenj ni razširil. Kozolec sam in seno, ki je bilo na Kozolcu, je zgorelo. Lastnik ni imel kozolca zavarovanega. — Vsled nalivov je veliko pokošene trave in kopic v vodi. Sicer so pa seno že močno pospravili. •k Dr. Fran Brad„č. Slovar lujk. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. V današnjem času, ko nam zvene na ušesa vsled ogromnih tehničnih pridobitev in razvoja civilizacije tuje besede, je postal seveda brez njihove vednosti. Stražniki pa so imeli mnogo dela z zapisniki o tatvinah dežnikov. v . © Dečvn. Objavljamo, du je modro De-cvino blago, ki je bilo zadnji čas že vse ruzpro-duno zopet v vseh trgovinah nu razpolago, ker p je Jugočešku seduj z drugimi razprodanimi barvami ponovno dotiskala. Propaganda Dečve, Ljubljana, Miklošičeva c. 0 Kemično snažen je oblek. — Šimenc, Kolodvorska 8. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi novembra 1928 zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 4 julija za efekte (blago, perilo, stroje itd.) pa 11. julija t. 1. od 15. ure dalje v uradnem lokalu. . ®.Ila ?v- Pelra> soboto in nedeljo ob 4 zjutraj pri Tičku na gričku svež golaž. Danes ob 6 popoldne nastop praške vrste na Medijatovem dvorišču Pasijon na prostem Danes se vprizori v Mladinskem domu na Ivodeljeveiu na prostem prvič veličastna pasijonsku igra, odobrena po knezoškofijskem ordmari jatu. Sestoji iz treh delov in šestnaj-stenh slik. Posebno lepe so slike: Vhod v Jeruzalem, pred Pilatom in sprevod na Gol-goto. Med drugimi nastopi tudi krog sto dečkov 111 deklic. Predstave se vrše v dneh 28., 29.^ 30 junija ob 8. zvečer, seveda, ako ne bo deževalo. Preskrbljena so zasilna prenočišča ter gorka in inrzla jedila. Polovična vožnja žal ni dovoljena. Predprodaja vstopnic je v mestu, Prešernova ul. 38. v trgovini Žibert ter v Mladinskem domu, telefonska štev. 3162. Preskrbite si vstopnice v predprodaji. Cena sedežem na tribuni, raz katere se vidi vse pozorišče, je 20, 15 in 10 Din. Stojišča 5 Din. Vljudno vabimo vsakega, naj si ogleda pasijon, ki bo pri nas prvič v tako velikem obsegu in na prostem, zato pa nekaj izrednega. ................................................................................. Jiino „£jubljanski dvor" Premi jera vojnega filma t Sitka pri Verdunu kjer se je odločil izid svetovne vojne. Ob 4, '/,7, y,8 in 9. dCCl I SAPU ^ERIAUv 163» Pritnarfii Dr. JESE ne ordinira do 1. aopsla m i ■ .dh Zobni afelje FRANJO RHDOUHN nasproti velesejma je za čas šolskih počitnic odprt samo ob torkih, sredah, četrtkih in petkih Prof. Dr. E. Šlajmer ne ordinira do preklica Hed.univ. dr. logar Irana špecijalist za zobozdravništvo in ustne bolezni Multljana. Sv. Dclra cesta 14/1 do 1. avgusta 1929 HC OMIntra Maribor POZDRAVLJENE SESTREI Jutri, v soboto dne 30. t. m., prispejo semkaj iz Rimskih toplic s popoldanskim brzovlakom belgrajske Orlice, članice posameznih orliških edi-nic v Belgradu. Vodi jih neumorni belgrajski kaplan Tomaž Ulaga, ki je poleg kaplana Medveda duša vsemu katoliškemu prosvetnemu delu v naši državni prestolici. Sestre Orlice iz Belgrada, ki se priključijo pohodu našega orlovstva na svetovac-iavske slovesnosti v Pragi, si bodo tekom jutrišnjega dne in pa tekom nedelje v spremstvu publicista J. Šedivyja ter mariborskih Orlic ogledale nekatere mestne znamenitosti, V nedeljo pa priredijo tukajšnje Orlice belgrajskim sestram ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke pozdravni večer. Sestre! Na svetih tleh obdravske slovenske prestolice dobrodošle ter iskreno pozdravljene! NOVA ČETRT NA TAKO ZVANEM JOŠKOVEM POSESTVU TER NJENE POSEBNOSTI. Skoraj jih bo dvajset, ki so si bili tam ob koncu Vrbanove ulice postavili svoje domovališče. Za bogove! In jeseni jih bo preko 30. Sapramiš! To je že »gmajna« zase. Spodobi se radi tega, da čuvajo svoje občinske svobodščine in posebnosti. Takole so bili ztuhtali najrazličnejše vzdevke ter označili z njimi posamezne vilice, prijetna domo-vališča ponosnih in samozavestnih »Joštovcev«. Sredi kolonije stoji »parlament« joštovske gmajne, Accettova palača. In ima »parlament« celo cen- j tralno kurjavo, da zraste ponos joštovske kolonije. Pa »cerkev« je sredi kolonije radi prišpičene strehe in takega zunanjega izgleda so poimenovali na ta način vilo, last Fonovih. Potem pa se oglasiš v »farovžu« (inž. Mohorčičeva vila) in vržeš jedva pogled na »mežnarijo« in »sirotišnico« (Šo-štarič) s skopo odmerjenimi sobicami. Zarod joštovske »gmajne« pa hodi tudi v »šolo«; Jerebi-čeva hiša je namreč zidana v tipičnem slogu vaških šol. Mrtvake pa hranijo v mrki »mrtvašnici«; ravnatelj Detela ljubi namreč temne barve, Pestrost sega celo v take suhoparne zadevščine, kakor je n. pr. stanovska pripadnost posameznih kolonistov. Za žvenk in cvenk skrbijo zastopniki bank; za zastopstvo »gmajne« v »parlamentu« bivši narodni poslanci; za bujno rast v vrtovih in nasadih inženirji; za javno brambo interesov joštovske gmajne ravnatelji tiskarn; za zdravljenje kurjih oči zdravniki. Radi dušnega blagra »Joštovcev« pa se naseli jeseni tam na periferiji gmajne celo duhovnik. So pa kolonisti na zunaj enota zase, neporušna falanga; obenem zvesti in poslušni podaniki svojemu »predsedniku« (obč. sv. Ozvatič), ki se je bil kot prvi naselil v tamošnjem okolju in ki je prvi zamahnil s krampom in mo-tiko po rodovitni Joštovini. In uživajo! Ko vzhaja zarja in lega večer na zemljo, prisluhnejo pritrkavanju zvonov, ki udarja iz »Zvonoglasa«; sredi vročine pa in ko duši soparica, drhte nozdrvi, ki kar trepeče|o ob blagovonju, ki se širi iz prostranstva njiv in travnikov tam v ozadju, bogato in obilno napojenih z velikanskimi odtoki stra-niščnicc iz tukajšnje vinarske in sadjarske šole, ki soseduje Joštovini. Joštovci se bavijo v poslednjem času celo z mislijo, da pokrenejo akcijo za sestavo himne Joštovcev in imajo celo to srečo, da se preseli jeseni na Joštovino neki skladatelj, ki bo himno Joštovcev z vso »kontrapunktno« ra-finiranostjo uglasbil. Skratka: Tudi Mariborčani imamo svojo Rožno dolino; zunaj na Joštovini nastaja. Zato: 2iveli Joštovcil □ Iz našega mariborskega uredništva. Ker mora naš mariborski urednik dr, Vatovec na dvomesečne orožne vaje, ga tačasno nadomešča gosp. Franjo Žebot, ki prevzame z jutrišnjim dnem uredniške posle. Telefonično naj tačasno kličejo naši poročevalci in sotrudniki št. 334. □ Avtomatična telefonska centrala sc bo otvorila radi še ne izvršene montaže aparatov za medkrajevni razgovor šele 15. julija in ne na Vidov dan, kakor je bilo prvotno predvideno. □ Sv. mašniško posvečenje podeli jutri na praznik sv. apostolov Petra in Pavla ob sedmih v tukajšnji stolnici prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karlin letošnjim novomašnikom. □ Orličem! Odslej vsak ponedeljek in sredo od 15 naprej redna telovadba na letnem telovadišču na Livadi. □ Poletni teater bo organizirala uprava tukajšnjega Narodnega gledališča preko poletja. Predstave se bodo vršile na unionski verandi; nastopali bodo člani tukajšnjega Narodnega gledališča s čisto na novo naštudiranimi »šlagerji«, ki bodo v bližajočih se pasjih dneh zabavali mariborsko občinstvo, ki bo lahko sledilo predstavi ob vrčku piva ali steklenici kake druge hladilne pijače. □ Reševanje brezposelnosti. V novi Hutter-jevi tovarni, ki se že gradi, bo dobilo zaposlitev okoli 300 delavcev. Za brezposelnost na našem delovnem trgu gotovo znatna ublažitev. □ 70Ietnico obhaja letos mariborsko bogoslovje. Ob tej priliki izide spominski zbornik, ki se nahaja že v tisku in ki ga je uredil prelat dr. Fr. Kovačič. Poleg uvodnega zgodovinskega prikaza, ki ga je napisal sam urednik, vsebuje omenjeni zbornik posamezne prispevke izpod peresa odličnih znanstvenikov-duhovnikov, znanih kat. kulturnih delavcev. Iz impozantne zbornikove vsebine diha veliki pomen mariborskega bogoslovja za versko-nravni ter kulturno-narodnostni preporod vernikov lavantinske vladikovine. Omenjeni jubilej se bo obhajal jeseni na svečan in slavnosten način. ; □ Blagoslov in prokletstvo naših delovnih 1 sil je tujina. Transporti... O tem je sestavila tukajšnja Borza dela izredno izčrpno poročilo glede zaposlitve domačih sezonskih delavcev v Franciji in Nemčiji. V kratkem posnemamo iz navedenega poročila: Prvi transport je odšel preko Maribora 26. marca t. 1., zadnji pa 10. junija t. 1. V Francijo pa je odšel prvi transport 6. aprila t. 1. ter se transporti tjakaj še vedno nadaljujejo. Skoro polovico delavstva, ki je šlo v Francijo in Nemčijo so bile delavke. Skupno sc je odpremilo doslej v Nemčijo in Francijo 2117 oseb, večinoma iz Slov. krajine, pa tudi iz mariborske okolice in Dravske doline. Iz ostalih okrajev se niso mogli najeti delavci, ker je bilo tukaj še vedno veliko preveč brezposelnih delovnih moči na razpolago. Zanimivo je, da so bili tudi letos najeti po istih delodajalcih skoro vsi tisti, ki so bili že lansko leto zaposleni v Nemčiji. Iz pisem, ki prihajajo, moremo sklepati, da so v veliki večini delavci tako v Franciji kakor v Nemčiji z razmerami zadovoljni. Zaslužek naših poljskih delavcev v Nemčiji je tak, da prinesejo ti delavci jeseni domov povprečno najmanj 5000 Din na osebo. Približno isti zaslužek je tudi pri francoskih delodajalcih, ki ne iščejo samo poljskih, ampak tudi industrijske delavce, rudarje in pomožne delavce za železno industrijo. □ Iz mestnega avtobusnega prometa. Za tiste, ki sc udeleže velike današnje parade na Teznu, bo ob 8.30 poseben mestni avtobus na razpolago, ki vozi iz Glavnega trga na Tezno. □ V deško ierialno kolonijo na morju se sprejme še nekaj dečkov proti plačilu celotne oskrbnine. Reflektantje naj se blagovolijo javiti pri vodji ferijalne kolonije v torek, dne 2. julija, od 8 do 10 dopoldne na drž. moškem učiteljišču, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. □ Iz poštne službe. Danes na Vidovdan so uradne ure od 9 do 11; jutri na Petrovo pa so uradne ure kakor na delavnik. □ »Cerkvena miš«, ki so jo predvajali v Narodnem gledališču v sredo zvečer, je bila ena najživahnejših, najlepših in najbolj razgibanih predstav v letošnji gledališki sezoni. Deževno vreme je nagnalo občinstvo v teater, da jc bil čisto razprodan. V igri so prvačili Savinova, Grom in Skrbinšek, To bi imela biti poslednja predstava v letošnji sezoni; ker pa je moralo veliko ljudi oditi, se predstava ponovi še jutri zvečer. S tem zaključuje mariborski teater za letos svoj repertoar. □ Služba božja na planinah. Notico, ki smo jo objavili pod istim naslovom včeraj, popravljamo v toliko, da se vrši služba božja pri Arehu, na Smolniku in na Urški gori vsakokrat ob desetih in ne ob devetih, kakor smo pomotoma poročali. □ Na 1. dekl. mešč. šoli bo vpisovanje danes od 10 do 12. ter jutri od 8 do 12 in od 15 do 17. Učenke novinke naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list ter potrdilo o cepljenju koz. Pri vpisovanju je plačati 20 Din za zdravstveni fond. Te takse so proščene vse tiste gojenke, ki predložijo ubožno izpričevalo, izstavljeno od davčne uprave. Za revne učenke ima šola ubožne knjige, oddaljene učenke dobe v šol. kuhinji obed. □ Iz tukajšnje oblastne samouprave. Slov. ženskemu društvu se dovoli podpora v znesku 6000 Din. Tujsko-prometni zvezi v Mariboru se podeli podpora v iznosu 30.000 Din. — Najame se posojilo v znesku 428.000 Din za regulacijo Meže. □ Lično razstavo je priredil v svojih prostorih otroški vrtec v magdalenskem predmestju. Najraznovrstnejšega in najpestrejšega drobiža vidiš, ki priča, kaj premore tudi pri naših najmlajših in najmanjših skrbno in sistematično negovanje tvornih sil, ki tiče v otroških ročicah in v ljubezni ' otroških src do dela. Za razstavo je opazili zlasti v krogih staršev in sorodnikov precejšnje zanimanje; vabljeni so seveda vsi, ki se za lo zanimajo. < G Na poletnem orlovskem telovadišču n,: Livadi gredo dela h koncu. Od jutra do večeru so na delu orlovski fantje; zlasti dijakom je postalo telovadišče prijetno zbirališče. Pa tudi stare »šine« jo prievro proti večeru in poprimejo po dobro preizkušenih pravilih orlovske organizacije. Za telovadišče se bo nabavilo tudi novo telovadno orodje, ki bo telovadišču v poseben kras. Prijateljem orlovstva kličejo fantje od fare, ki sc žrtvujejo od zore do mraka —: na kuluk ali pa nekaj penezov za odkup. Slovesna otvoritev telo-vadišča se bo vršila na svečan način v jeseni ter bo združena z večjim telovadnim nastopom. □ Elektrifikacija v mestu in bližnji okolici. V mestnem električnem podjetju imajo' polne roke dela z novimi napeljavami in clektrifikajskimi načdti. Dovršuje se napeljava na Fclberjevem otoku, kjer se bo vršil pogon potom bencinskega motorja; tudi se že montirajo črpalke za polnjenje bazenov in rezervoarjev tako, da bodo prihodnji mesec že v obratu. — V tovarni »Zora« na Ruški cesti se tudi napeljuje omrežje; semkaj pride tudi transformatorska postaja in kabelj, — Ravnotako se prično prihodnji teden elektrifikacijska dela v novi Hutterjevi tkalnici (500 konjskih sil). — Temni kot okoli Treh ribnikov dobi tudi v kratkem razsvetljavo in bržkone tudi dohod do ribnikov. S tem se bodo odpravili razlogi dolgoletne nevoljc radi nerazsvetljenosti. — Napeljava v Počehovi od lajtešperškega občinskega urada navzgor je že dovršena ter sc prične obrat že s 15. julijem. — Z napeljavo bo pričelo mestno električno podjetje tudi v novi mariborski tovarni pletenin ob klavniški ulici. — Jeseni, čim bodo spravljeni poljski pridelki, pa se pristopi k izvedbi širokopoteznega elektrifikacijskega programa v mariborski okolici; na vrsto pridejo Kamnica, Sv. Peter, Zrkovci, Zg. Pobrežje in najbrže tudi Pesnica. Prihodnje leto pa bodo morali misliti tudi Šentlenarčani, ki plačujejo sedaj do 9 Din za ki-lovatno uro, na priklop k mestu. □ Na včerajšnji trg, ki je bil radi deževnejpi vremena bolj slabo obložen in obiskan, so pripeljali špeharji na devetih vozovih 17 zaklanih svinj. Krme radi slabega vremena sploh ni bilo na trg. Marelicam so se ustalile cena na 36 Din za kg. Sicer cene kakor običajno. □ Drava narašča v poslednjih deževnih dneh v vidni meri; vodostaja se je dvignila za poldrugi meter. Voda je zelo motna in umazana, kar priča o velikih nalivih v krajih gornjega Dravinega toka. □ Krekova godba je prenesla svoj sedež iz Studencev v Maribor; far.tje, ki imajo veselje d«| godbe, naj se prijavijo za vstop pri tajniku Vodi-šku v vrazovi 5. Redne vaie sc vrše vsak torek in petek od pol 20 do 21 na realki. □ Plameni so hušnili včeraj okoli 10. ure dopoldne v Krčevini 71, kjer stanuje prevoznik Aleksander Veronik. Radi tlenja tramovja v prekajevalniei se je nn podstrešju vnel ogenj, ki so gn že domačini pričeli gasiti. Na lice mesta je takoj prihitela tukajšnja požarna hramba, ki se je pa že po polurni intervenciji mogla vrniti nazaj v mesto. □ Velik plaz se je utrgal ob mestni meji z Meljskega hriba ter čisto zasul cesto proti Sv. Petru. Avto stavbenika Nassimbeni ju, ki je hotel nadaljevati pot proti Sv. Petru, se je moral vrniti. Ista usoda je doletela tudi druga vozila. □ Pod rotovškimi arkadami sc jc naselil mlinar L šoštnrič s skromnim svojim pohištvom. Deložiruli so ga iz dosedanjega stunova-nja v Vetrinjski ulici 9 in se je moral zateči pod zavetje častitljivega mariborskega rotovža, ker n.' mogel drugod dobiti stanovanja. □ Imenovanje novih občinskih svetnikov. Veliki župan mariborski dr. Scliaubach je razrešil dosedanje občinske svetnike Andreja Ba-liunu, Adolfa Jelena in Franca Plevanča. ki so bili imenovani svoječasno kot socialisti v občinski odbor. Na njih mesto ter na mesto že pred nedavnim razrešenega občinskega svetniku Eržena je veliki župan imenoval v občinski svet Vlndimirjn Pušcnjaka, zadružnega ravnatelja, Iluperta 1'irca, ravnatelju lovarne »Kristal«, Oskarja Dračnrja, ravnatelja tovarne »Zlatorog«, ter Ivana Klančnika (ki pa ni bivši občinski svetnik, kakor to pomotoma poroča včerajšnji »Večcrnik«), Novo imenovani občinski svetniki so bili včeraj zapriseženi. □ Na Oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se bo pričelo novo šolsko leto 16. septembra. Kolekovane, lastnoročno spisane prošnje za sprejem naj sc pošljejo ravnateljstvu oblastne vinarske in sadjarske šoli v Mariboru najpozneje do 31. julija. Zn sprejem je potrebna starost najmanj 16 let. Oskrbnina znaša 150 Din na mcsec. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo imenovanega zavoda. □ Obešenega so našli včeraj na neki bukvi v gošči za Visočnikovo gostilno na Melj-skcin hribu 57 letnega vpokojenega polic, nadzornika Franca T i n t o. Knkor znano se je bil obešencc odstranil od doma že 19. t. in. ter je odslej ostalo vsako poizvedovanje zn njim brezuspešno. Obstojala jc prvotno domneva, da se is Tinta odpeljal v Italijo, kar se jc pa včeraj, ko je gdč. Visočnik našla obešenca v omenjena gošči, izkazalo kot neresnično. Obešcnčevo truplo je bilo že čisto v razpadu in je očividno precej dolgo viselo, kar moremo sklepati iz tega, da so mu krokarji v toliki meri izkljuvuli licc, dn je šele komisija mogla ugotoviti točno obešcnčevo identiteto. Tinto, ki si je že pred nedavnim pognal kroglo v glavo, so prepeljali v sredo zvečer ob 22 v mrtvašnico 1111 mestnem pokopališču v Pobrežju, kjer so ga včeraj ob 11, uri dopoldne tudi že pokopali. Rndlocmanar.ljako termalno kopall4t> DOLENJSKE TOPLICE (Toplice prt Novem mesto) «0 odino ln trajno nisurno zdravilno urndstvo pri rheuniatl7.mil, nenrnlgljali, ženBkili boleinlb l.t.d. — KopalISčno napravo bo v»osko7.i neposredno nn lr.vlrltih. — S«7,0na od t, majado 30. septembra. — Zeie7.niaka postaja Straia-Tupiice, unlonjuka žoln-niča. — Zahtevajte prospekte. — Ceno mlJ.aiie. posebno v pred- ln po se;.oni. drgnite svoje telo 1 Od solnea cagorelo zdravo kožo hočete Imeti! Zato ua- .....NIVEa-CKENE ln nato ven v naravo, trak in solnce. Nivea-Crema pospešuje zagorelost potom solnčnih žarkov in zmanjšuje nevarnost bolestnih solnčnih opeklin. Ali suho mora biti Vaše telo. Ne amete je nikdar mokrega izpostaviti solnčnim žarkom. In zmeraj preje nadrgniti. Samo Nivea-Crema vsebuje za nego kože potrebni eucerit in v tem tiči njen učinek. Doze po Din 3"—, b'-, 10 — in 32.—. Tube iz flstegn kositra po IVm 9"— in 14'—. 'Al/iutUi^. Celje 0 Mladinsko predavanje v mestnem kinu. Na željo mnogih staršev sc vrši danes ob |w>l 2 popoldne v mestnem kinu predavanje o Devici Orleanski ter predvajanje veličastnega fil:na o njenem življenju, namenjeno izključno Is dija-štvu in šolski mladini v obče. Vstopnini je enotna in znuša za vse prostore le Din \ Odrasli k temu predavanju nimajo vstopa Začetek je tako zgodnji zato, da lahko zunanje dijaštvo še z vlaki ob pol 4 odpotuje domov. Opozarjamo, da (raja samo predvajanje filma dobri dvj uri in da naj udeleženci pridejo točno Pred filmom predava prosvetni tajnik Ivo Peršuh. £r Čestitamo! V sredo dne 26. junija <.b 4 popodne sta se v celjski kapucinski cerkvi poročila gdč. Anica Mihelčič, hčerka celjsitcga okoliškega župana in skladatelja Alojzija Mi-helčiča, ter Fric Mikeln, upravnik Mohorjeve tiskarne v Celju. Poročni obred je opravil ravnatelj Mohorjeve družbe g. Josip Zeichen, priči pn sta bila preč. g. Mihelčič Franc, sale^ij ui-ski duhovnik na Rakovniku, in preč. g. Kotnik Šimen, kaplan v Starem trgu pri Sloveujgradcu. Novoporočenca sta bila oba agilna člana tuših celjskih organizacij, ki iskreno želijo tudi nu-daljnega njihovega sodelovanja in ju na novo življenjsko pot spremljajo z iskrenimi željami za srečo in zadovoljstvo. j& Nadaljna predvajanja filma »Devica Orleanska« se obenem s predavanji vršijo danes zvečer ob pol 9 in jutri na praznik sv. apostolov Petra in Pavla ob 4 in 6 popoldne ter ob po! 9 zvečer. Danes zvečer predava pred predvajanjem filma gimnazijski profesor g. dr. Pavle Blaznik, jutri ob 4 katehet g. Franc Luk-man, ob 6 prosvetni tajnik g. Ivo Peršuh. zvečer ob pol 9 pri zaključni prireditvi pa gimnazijski profesor g. Josip Kardinar. Že otvoritvena prireditev dne 26. junija zvečer, ko je predaval g. prof. Peter Kovačič, je našla v srcih številne publike globoko in hvaležen odziv. Nad veličino filma je bilo vse naravnost zadivljeno. iS! Razobesite danes zastave! Mestni načelnik poziva z razglasom na občinski deski vse celjske hišne posestnike, da za današnji praznik Vidovega dne okrasijo hiše z zastavami, trgovska in obrtna podjetja pa, da imajo od 9 do 10 ure svoje obrate zaprte. & Tombola vojnih invalidov se vrši ne-pieklicno v nedeljo 30. junija ob 3 popoldne na Dečkovem trgu. 0 Sta rišem na znanje! Vpisovanje novincev in novink v obe ciljski mestni osnovni šoli sc bo vršilo letos izjemoma še le v soboto dne 31. avgusta t. 1., ker je treba prej šolsko poslopje temeljito razkužiti vsled obolevanja otrok na škrlatici, in je bilo baš vsled tega tudi to šolsko leto vsled odredbe sanitetne in šolske oblasti predčasno, t. j. dne 25. juni ja zaključeno. ja Blagoslovitev orlovskega prapora v Gri-žah. Jutri na praznik sv. apostolov Petra in Pavla je za Griže pomemben dan. Tamošnja orlovska družina prejme danes prapor, katerega blagoslovitev bo izvršil domači g. župnik. Takoj p prihodu jutranjega vlaka iz Celja bo pri gasilskem domu v Grižah sprejem bratov in sestra iz sosednih odsekov, nato pa pred župno cerkvijo zborovanje na katerem bo govoril prosvetni tajnik g. Ivo Peršuh in drusi. Med nato sledečo službo božjo se izvrši blagoslovitev pra-prra, popoldne pa bo javni nastop. Vabimo vse prijatelje orlovstva, zlasti pa še Orle in Orlice iz Savinjske doline, da se te lepe prireditve mnogoštevilno udeležijo. • • Šport Dopisi Šmartno pri Litiji Orlovski praznik v Šmartnem pri Litiji. V nedeljo 23. t. m. je tukajšnja orlovska družina praznovala svoj 20 letni jubilej z blagoslovitvijo novega prapora (delo g. arhitekta Plečnika). Ob 8 se je vsa orlovska družina (174) zbrala v cerkvi. Mogočno je odmevalo: Zgrinjajo se vrste naše ... Višek vse proslave je bil, ko je vsa orlovska družina pristopila k sv. obhajilu. Globok je bil vtis, ki ga je napravil na mladino s svojim govorom »vera, ljubezen in veselje« g. kanonik dr. Klinar. Po sv. maši je g. kanonik pred cerkvijo blagoslovil orlovski prapor, kateremu so kumovale gospe Strojanova, dr. Perkova in Lebingerjeva. Popoldne je bil z novim praporom sprejem došlih gostov v Litiji, odkoder se je razvil pester sprevod proti šmartnu. kjer je sprevod odkorakal v cerkev k litanijam. Ob 3 je bil na društvenem vrtu javen telovadni nastop. Vsa čast šmarčanski orlovski družini, ki je s takšno popolnostjo, tako vzorno izvedla proste vaje in orodno telovadbo. Čestitamo Orlu k njegovemu napredku! K 20 letnici je govoril g. dr. K. Capuder. Nato se je razvila kratka zabava. Orli! Naj Vam ostane ta vaš krasen praznik v trajnem spominu! Na tej poti je bodočnost vaša! Iskreno čestitam predsedniku tukajšnjega Orla g. kaplanu Sladiču k njegovemu uspešnemu delu! Obžalujem, da se je našel kdo v lepi šmarčanski dolini, 1« se tako spozabi, da popolnoma po nepotrebnem moti svečanost blagoslovitve pra- D&msfte poBetne obleke etamin, delen in kolon .... od Din 70 naprej raznovrstne svilene....... „ 150 „ r. ln I. GoriCar, L|ubl|ana, Sv. Petra c. 29 Oglejte si razstavo v izložbi. »SALONIT" cementno azbestni Skrili je najboljši materijal za pokrivanje zgradb ),jra z Topotanjem svojega avta okrog cerkve. Vem, nihče ga ne obsoja, tudi jaz ne, ker se je obsodil sam. xy. Zagorje ob Savi Chabeso. D. Mecilošek je dovoljenje zu izdelovanje brezalkoholne pijačo »Chabeso« dobil. Preteklo soboto so začeli z izdelovanjem. Prireditev. Sv. Peter in Pavel — zvečer ob 8 »Deseti brat« kot proslava 30letnice Katoli-škega prosv. društva. Drugi dan v nedeljo popoldan vrtna prireditev Srečolov s prav toliko dobitki kolikor je srečk. Vsaka bo zadela. Telovadni spored pester, pevske točke zares lepe. 20 letnica »Orla« v Zagorju. V farni cerkvi je bilo v nedeljo 23. junija 125 otrok prvikrat obhajanih. Naši dijaki so v nedeljo zvečer kresovali na hribu Rigel, Vrisk in petje v lepo noč. Pridružili so se jim tudi drugi, da je bila družba prav vesela. O počitnicah so si dijaki v velikem številu poiskali-zaslužka z ročnim delom. To v ihto krampe iu lopate, da bo v jeseni zn knjige in šolo. Težka je pot našega slovenskega fanta, preden se dokoplje do znuuja. Smo pač v razmerah prolcturijuta — ponižanih in razžaljenih. Deževalo nam je že več dni. Včasih se pridruži tudi grom in strelu. Tako je 25. junija zvečer ob 10 vsled strele ugasnila električna luč pn vsem Zagorju, vendar pu je bila napaka v desetih minutah popravljena. Kočevje Zadeva stanovanjskih odpovedi. Zadnji čas se množe stanovanjske odpovedi. Lahko bi postregli s celo vrsto hišnih posestnikov, ki se skušajo na ta način znebiti svojih najemnikov. Obenem s temi odpovedmi skušajo lastniki dvigniti ceno stanovanj in to tako visoko, da presega vse meje. Kmalu ne bo mogoče dobiti več stanovanja izpod 500 Din. Stanovanje iz treh sob in kuhinje pa stane mesečno 1000 Din. Ker se na eni strani skoraj nič ne zida, na drugi strani na se dnevno množe stanovanjske odpovedi, grozi predvsem slovenskemu uradniku, da bo prihodnjo jesen šatoril v naravi, če ne bo država ukrenila drugače — da bo radi stanovanjske bede začela seliti svoje urade drugam — kakor že namerava finančna direkcija z davčno upravo. V tem slučaju bodo hišni posestniki prejeli to, česar z odpovedmi ne pričakujejo. Akademsko društvo v Kočevju. V soboto 29. t. m. ob 8 zvečer se vrši ustanovni občni zbor novega kočevskega akademskega društva v prostorih hotela »Trst«. Ker bo društvo eno izmed naj-kulturnejših za povzdig ljudske prosvete in družabnosti v Kočevju, se vsi vljudno vabijo, da pridejo na občni zbor in da pristopijo k društvu kot podporni člani. Ptuj Vojaške vaje na Dravi pri Ptuju. Komanda pontonirskega bataljona razglaša: Počenši s 15. julijem do konca oktobra 1929 se vrše vojaške vaje na Dravi v Ptuju in sicer v prostoru med obema mostoma in do 500 m niže od železniškega mosta. O tem se obveščajo vsi splavarji in prizadeti z opozoritvijo, da je vožnja po Dravi v navedenem prostoru zabranjena in sicer vsak delavnik od 5.30 zjutraj do 11 predpoldne in od 15 (3) do 19 (7) popoldne do konca oktobra t. L Straža bo postavljena 1 km 300 m višje od lesenega mosta na desnem bregu in bo imela rdeče-belo signalno ploščo. Splavarji kakor tudi druge osebe, ki se bavijo s plovbo, morajo postati najmanj 300 m niže od signalne plošče, kadar jo opazijo. Počenši od 1. avgusta do konca oktobra se bodo vršile tudi nočne vaje in je v tem času tudi od 20 popoldne do 2 zjutraj vsak promet na Dravi v označenem prostoru najstrožje zabranjen, ker se posebna straža ne bo postavila. Vsi prizadeti se opozarjajo na to, da nosi vso odgovornost za slučaj nastale nesreče ali škode dotični splaval- ali druge osebe, ki se bavijo s plovbo odnosno one pravne osebe, na račun katerih vrše plovbo splavarji ail druga plovna sredstva. Ob nedeljah in praznikih se vaje ne vršijo in je zato plovba skozi ves dan odprla. Kot prazniki veljajo za vojsko dan 15. avgusta in 6. septembra t. 1. Na to se opozarja vsa javnost. Trbovlje Opozarjamo občinstvo na razstavo otroških pismenih izdelkov in ročnih del itd., ki bodo razstavljeni na osnovni šoli v Trbovljah. Razstavo sla priredili deška in dekliška šola. — Starši, oglejte si delo svoje dece v petek, soboto in nedeljo (28., 29. in 30. t. m.). O Elektrifikacija Trbovelj. Na občnem zboru zadružne elektrarne se je sklenilo, da se napelje električna napeljava iz Globošaka v Klek, iz Urhu-čove loke na Pasetje, in od Stiha proti Medvešaku. 0 telefonski napeljavi se je sicer nekaj govorilo a se ni nič pozitivnega sklenilo. Na električni vod zadružne elektrarne je priklopljenih 0400 žarnic in 128 motorjev. Tok se dobiva po rudniku iz Fale. K DESETLETNICI MARIBORA IN HERMESA V dneh od 28. do 30. junija proslavljata desetletnico svojega obstoja, za Ilirijo najsimpatičneja kluba Slovenije, Maribor in Hermes. SK Maribor se jo ustanovil v povojni dobi, je nastal predvsem iz narodnostnih ozirov. Iz skromnega začetka se je klub razvil v odločujoč faktor v Mariborski oblasti. Najuspešneje klubove sekcije sta nogometna in ha-zena. V zadnjih dveh letih je Maribor igral odločilno vlogo v prvenstvu Slovenije! Hazena si je pa osvojila državno prvenstvo. V zadnjih dveh letih, ko so mednarodne tekme v Ljubljani skoro izostale, je Maribor prirejal tekmo za tekmo v tabeli mednarodnih tekem, jo v Sloveniji na prvem mestu, v državi pa na čelrtem. Tudi ostale sekcije se lepo razvijajo. Prvotni SK Hermes se je v letu 1925. spremenil iz gmotnih ozirov v železničarski klub. V domači konkurenci je igral vedno odlično vlogo. Kot manjši klub se je moral vedno boriti za svoj obstoj in šele v zadnjem času gre pri klubu na bolje. Še nekaj se ne sme pozabiti. Hermes je od prvega po-čelka matični klub naših najboljših nogometašev. Kdo ne pozna Pleša, Zemljaka, Dolinarja, Uršiča, da ne omenimo državnega reprezentanta Mihelčiča. V ter>! številu dobrih igralcev je najbolj vidna vloga, ki jo ima naš Hermes v slovenskem športu. Oba kluba priredita zanimive nogometne turnirje. Jubilantoma želimo v bodoče še večiih usDe-hov za procvit slovenskega športa. PROGRAM PROSLAVE HERMESA V petek dne 28. t. m. ob 1*6 juniorski turnir: ob 16 Ilirija jun. : Svoboda jun., ob 16.45 Hermes jun. : Primorje jun. in ob 17.30 finale zmagovalcev za darilo kluba. V snboto dne 29." t. m. nogometni turnir za pokal (srebrni) lduba: I. kolo ob 16 Hermes : Železničar (Maribor) — med odmorom oficijelnl pozdrav klubom na igrišču —, ob 17.30 Primorje : Železničar (Zagreb). V nedeljo dne 30. t. m. ob 16 premaganca prvega dne in ob 17.30 zmagovalca prvega dne (za srebrni pokal kluba), zvečer ob 20.30 slavnostni večer (družabni večer) v dvorani hotela Bellevue ter razdelitev daril sodelujočim klubom. Pri slavnostnem večeru sodeluje orkester Sloge ter iz prijaznosti operni pevec gosp. Banovec in gosp. Pavlic. Današnji junljorski turnir obeta biti posebno zanimiv, kajti predvideno se bosta srečala v finalu za darilo kluba izvrstni junijorski moštvi Primorja in Ilirije. Tekmovanje obeta biti nekak derbi juni-jorjev v borbi za lepo podarjeno trofejo, ki bo izročena zmagovalcu takoj po končani igri na igrišču. Opozarjamo še, da so cene k vsem prireditvam minimalne, tako da je s tem omogočen pristop najširši publiki. Vič Šolska razstava. 29. in 30. t. m. si lahko ogledate šol. razstavo na Viču. K ogledu vabimo zlasti starše šoloobiskujočih otrok, dal je učitclj-stvo in končno vse, ki se zanimajo za šolsko delo. Odprta bo od S do 12 in od 14 do 18. Občinski urad. ki ima svoje prostore v stari šoli, je dal v minulih dneh izvesti kanalizacijo od tega poslopja v mimotekoč potok Glinco. Vodovod. Glavne vodovodne cevi, ki so bile lani položene ob Tržaški cesti, segajo do cerkve sv. Antona oziroma malo naprej do tja, kjer se odcepita od Tržaške ceste cesta na stari Vič in na Brdo. Radi obilega prometa, ki ga ima vsak dan Tržaška cesta, je nujno potrebno, da se isto ob suhem vremenu škropi, za kar sedaj izborno služi napeljava vodovoda. Poleg tega ni omalovaževan glavni namen napeljave. Saj imamo v naši občini že blizu 90 hišnih posestnikov, ki se poslužujejo vodovodnih napeljav. V zadnjem času pa se je izvršila napeljava tudi v novo in staro šolsko poslopje, v hišo g. ključavničarja Stermensklja, g. Paviiča pri cerkvi in v župnišče. Pripravljene pa so cevi za vodovod že tudi pri novih hišah in vilah v Rožni dollnf. Votla je prav dobra in čista, le mestoma se pojavljajo topli tokovi. Proslava desetletnice J. N. S. Jugoslovanska nogomelna zveza ie, odkar obstoja, priredila 35 reprezentančnih tekem. Igralo se je največ z Češko in Rumunijo, igralo se je tudi z Uruguayjem, Švedsko, Poljsko, Avstrijo, Štajersko, Italijo, Bolgarsko, Francijo, Madjarsko, Turčijo in Portugalsko. Score odigranih tekem je 68:97, dobljenih iger 15, zgubljenih pa 18. SK Ilirija (ženska sekcija). Sledeče članice se pozivajo, da se danes v petek ob 18.15 sigurno zgla-se v posebni sobi kavarne Evropa: Pustišek, Jane-žič, Papež I. in II., Reni, Roter, Senekovič, Petrič, Kezele. Erber. Udeležba na tem sestanku je za vse navedite strogo obvezna. — Važno radi nedeljske tekme. — Načelnik sekcije. SK Ilirija (lahkoatletska sekciia). Vsled prepozno objavljenega razpisa, vsled okolnosti, da se večji del naših verificiranih lahkoalletov nahaja trenutno v tujini in pa posebno radi tega, ker se nam je prepozno javilo, da smejo startati tudi ne-verificirani atleti, se naša sekcija ne bo udeležila tekmovanja za prvenstvo Ljubljane. Toliko v vednost našim atletom! — Načelnik. SK Jadran. Danes redni trening na lastnem igrišču od 18 dalje. Pozivam vse igralce I. moštva in rezerve. Nato redni sestanek na igrišču, odnosno v Narodni kavarni. — Načelnik. Zveza kolesarskih društev v Ljubljani vabi člane in članice kalesarskih društev kakor tudi prijatelje kolesarskega športa, da se v čim večjem številu udeleže izleta na praznik dne 29. t. m. k med-klubskim dirkam kolesarskega društva »Sorat v Št. Vidu. Iste se vrše s startom in ciljem v Drav-ljah (pri Sojarju). Skupni odhod kolesarjev je iz • Ljubljane, Sv. Jakoba trg ločno ob 13.30. i 1 Službene objave LNP. Upravni odbor je na ! seji 25. t. in. koopliral v poslovni odbor gosp. Mat. ' Miklavčiča, člana SK Uirije. — Upravni odbor po-j novno poziva naslednje klube, da v roku 8 dni po-i ravnajo zaostale denarne obveznosti do podsaveza: SK Disk Din 180, SK Rapid Din 358, SK Celje 1 Din 105; Atletik SK je prejel tozadevno poseben dopis. — V smislu načelnega sklepa upravnega odbora LNP, objavljenega 26. oktobra 1. 1., se izreka ASK Prtmorju zabrana igranja, dokler ne poravna globe Din 500 glasom objave z dne 9. t. m. odnosno do rešitve protesta ASK Primorja proti tej kazni po JNS-u; z ozirom na udeležbo ASK Primorja v jubilejnih prireditvah SK Hermesa stopi suspenz v veljavo s 1. julijem. — Verificirani so naslednji igralci s pravico nastopanja dne 6. julija 1929: za SK Svoboda, Ljubljana: Fleischer Srečko, Košmerl Bogomir, Derenda Vladimir, Slanina Edo; vsem navedenim se izjemno dovoli predčasen nastop v jubilejnih priredilvah ŽSK Hermesa dne 28. t. m. — Odobrene so tekme: juniorski jubilejni turnir ŽSK Hermesa 28. t. m. s sodelovanjem jun. moštev klubov Hermes, Svoboda, Primorje, Ilirija; jubilejni turnir ŽSK Hermes 29. in 30. t. m. s sodelovanjem klubov Hermes, Železničar (Maribor), Železničarski SK (Zagreb), Primorje; jubilejne tekme SSK Maribora 28. t. m. proli Floridsdorfer AC, Wien in 30. t. m. proti SK Iliriji; nadalje prijateljske tekme Svoboda :Celje 29. t. m. v Celju in Ilirija :SK Bata, Zlin 6. in 7. julija. — Kazenski odbor je na seji dne 21. t. m. kaznoval naslednje igralce: Steiner Karel (SK Jadran) in Klančar Vinko (SK Krakovo) po § 27. k. p. z vporabo fj 9. k. p. z enomesečno zabrano igranja, ker sla pri prvenstvenih tekmah 20. maja kot kapetana podala sodniku krive postave svojega moštva; igralcu Steinerju poteče zabrana vštevši dobo suspenza dne 7. julija, igralcu Klan-čarju traja zabrana od 28. junija do 27. julija. — Grabrijana Edvarda (SK Svoboda. Ljubljana) s šesltedensko zabrano igranja od 28. junija pa do 8. avgusla po princip, sklepu JNS (Jutro, 10. I.) zaradi nedovoljenega nastopa v tujem klubu (SK Krakovu) dne 20. maja. — Suspendirana sta, dokler no prideta pred kaz. odbor na zaslišanje igralca Kadunc Milan (Hermes) in Ustnik Josip (Slavija), ker se nista odzvala pozivu z dne 21. t. m. — Suspendiran ostane do nadaljnega v smislu objave z dne 18. t. m. igralec Jež Josip (Reka). Suspendiranje igralca Petrič Silv. (Slavija) je z današnjim dnem ukinjeno. — Tajnik L Ugoden nahup perila! Moško perilo, delavsko in finejše vrste, cefir, poppelin prodaja na drobno pod tovarniško ceno, lovarna perila ..Triglav", Koiodvorsha ulica 8 nasproti Hotelu Štrukelj Športni dogodki Egipčani si letos v Evropi ne bodo pribonn dobrega slovesa; prvič igrajo povsod slabo (v Kielu) n. pr. 0 :7), drugič pa ludi besede ne držijo in so n. pr. Dunajčanom odpovedali napovedani prihod. Dunajsko Vienno po zadnjem uspehu proti Hungariji povsod hvalijo; ogrski listi pišejo, da je igrala Vienna igro, kot je ni pokazalo v zadnjih letih nobeno inozemsko moštvo. Angleži se še zmeraj kujajo in nočejo vstopiti nazaj v Fifo. Tekme v londonskem Wimbledonu so se pričele; od pomembnejših dogodkov omenimo zmago Italijana Morpurga nad Nemcem Molden-hauerjem. Tudi Helena igra, seveda z uspehom. Z velikim uspehom goji plavalni spori Ho-landka Braunova ; 300 m prosto je plavala v 5:19 (doslej Wainrightova). Ker smo že pri damah, omenimo Poljakinji Krajevsko, skok v višino 1.49 m, in Hulanicko, skok na daljavo z mesta 2.45 m. Na daljavo z zaletom je skočil B a 1 o g h 7.23 m, nov ogrski rekord. 110 m lese je pretekel Jugoafrikanec D a -v i e s v 14.0, 440 y njegov rojak Chandler v 47.6, v Parizu Francoz Chapins 10 km v 32:08.4. Da mora biti pri vrsti iz Charlottenburga 4 X 800 metrov in ne 4 X 200m v 8:00.4, se razume samo-obsebi. Pentila je vrgel kopje zopet enkrat okoli 65 m daleč, Francoz N o e l pa d i s k o s 47.25 m, nov francoski rekord Največje občudovanje pa zasluži Nemec Hirschfeld; v treningu je sunil kroglo 16.39 m daleč, za 35 m preko svojega rekorda (16.045 m). Obojeročno je dosedel skoraj 29 m, nad 1 m več kot je rekord Ralpha Roseja. Sedaj, ko to beremo, je borba med Paolinom in Schmelingom že končana. Radovedni smo, kakšen je izid. Oba bokserja sta bila prepričana o svoji zmagi. Schmeling je šel v boj s težo 85 kg in z razpetostjo rok 192 cm, za 13 do 14 cm več kot Paolino. Star je Sch. 23 let, P. 28, visok 185.5 in 179 cm, prsi 104 in 105 cm, napeto 112 in 115 cm. Dempsey je v premotrivanju šans obeh bok-serjev dejal, da bo zmagovalec iz boja v svetovnem seznamu bokserjev na 3. mestu; prvi je po mnenju Dempseya črnec Goldfrey, drugi Sharkey. D. in Tunney sta seveda ob strani, razred zase. Amerika je bogata. Uruguayci, ki jim je izročena prireditev svetovnoprvenstvenih tekem v letu 1930 bodo zgradili za udeležence 26 nadstropij visoko poslopje in ga bodo opremili z najmodernejšim komfortom. Njih glavno mesto Montevideo se koplje zares v morju luči, še bolj kot severoameriška mesta. Da bo država prireditev na vso moč podpirala, smo že pisali. r»wi rwwt> se 7iV!|un™10 »"travi. Bracplit. navoulli daje rOlCn{C nog ..Cheia. \Urkfi" Beograd, \VMatinov tre 107 Cerkveni vestnih Kresna nedelja v Trnovem (Musica saera). Ob 9 slovesna sv. maša ob kateri poje trnovski cerkveni zbor: M. bilke, Missa solcmnis v D; Ant. Chlondovski, Graduale; R. VVugner, Offer-torium; lntroit in Comniunio koralna; Fr. Ki-movec, Tantum er:;o; Fr. Marolt, Sv. Jan. Krst-nik. Zvečer ob 7. litanije vseh svetnikov. V cerkvi sv. Jožefa bo razstavljeno na praznik Sv. Petra in Pavla in sledečo nedeljo, 30. junija 1929 novo bandero za cerkev sv. Jožeta Krasno delo, ki nosi podobi presv. Srca in sv. Jožefa, je dar častilcev sv. Jožefa. Blagoslovilo se bc v nedeljo 30. t. m. ob pol 8 zvečer. Prostovoljni prispevki za bandero se še hvaležno sprejemajo v zakristiji ali pa pri vratih kolegija. Isto nedeljo in na predvečer dobe v tej cerkvi verniki, ki prejmejo sv. zakramente, popoln odpustek kakor na porcijunkulo, kolikor krat . ačejo cerkev in mo lijo po namenu sv. Očeta. Kongregacija za gospe pri sr. Jožefu ima t torek 2. julija ob 7 sv. mašo na Rožniku. Duhovne vaje za duhovnike bodo v Domu od 8. do 12. julija, od 5. do 9. avgusta, od 19. do 27. avgusta (osemdnevne), od 2. do 6. septembra od 15. do 21. septembra (petdnevne). Duhovne vaje za abituriente bodo v Domu duhovnih vaj: od 18. julija zvečer do 22. julija zjutraj (prvi tečaj) in od 24. julija zvečer dc 28. julija zjutraj (drugi tečaj). Sporoči do 10. julija, za kateri tečaj si se odločil. Naše dijaštvo Dijaško kongregacijsko zborovanje v Št. Vidu 22., 23. in 24. julija obeta veliko udeležbo. Prosimo zato vse udeležence, da se najavijo do 15. julija gotovo, da bo vse lepo pripravljeno. Generalna direkcija drž. železnic je z br. 46.526 dne 17. junija 1929 dovolila polovično ceno za vse vlake razen COE in sicer za dneve od 20.—26. julija. Na odhodni postaji naj vsakdo kupi vozovnico in zahteva mokri žig. Vozovnico naj obdrži za povratek. V Št. Vidu bo prejel potrdilo, da se je udeležil zborovanja. Hrana in stan sta brezplačna, da bodo kongreganisti prosti gmotnih skrbi. — Pridite idealni fantje, ki želite biti Marijini borci v zasebnem in javnem življenju! Dijaški orlovski tečaj se vrši v dneh 15., 16., 17. in 18. julija v Stični na Dolenjskem. Priglasilo se je že mnogo dijakov iz vse Slovenije. Kdor se ga želi udeležiti, naj se priglasi zadnji čas do 1. julija pisarni Slov. orlovske zveze v Ljubljani. Ljudski dom. Celotna oskrba (hrana, prenočišče) dnevno 20 Din. Vožnja po železnici, kakor upamo, polovična. Bog živi! Vsi oni člani Slovenske dijaške zvere, ki nameravajo o velikih počitnicah potovati, naj nemudoma javijo svoje počitniške naslove na naslov: Slov. dijaška zveza, Akad. dom, Miklošičeva c. 5, radi dopošiljntve Potovalne izkaznice. — Odbor. Dijaško podporno društvo prosi vse one ttbi-turijente, ki nameravajo jeseni zaprositi za sprejem v akademsko menzo (Marijanišče), naj nemudoma dopošljejo svoje počitniške naslove, da jim more poslati nabiralne pole, ker se bo pri določevanju relutuma oziralo nanje. Poizvedovanja Dotična oseba, ki je v četrtek 27. jun. opoldne vzela pomotoma nov moški dežnik v Ljudski posojilnici na Miklošičevi cesti, se naproša, da istega vrne istotam. Vsaj dinar za Slovensko Stražo Uini uspehi na naših srednjih Šolah koncem Šolskega leta 1928-29. Zavod Skupno število učencev koucem šolskega leta Skupno število učenk koncem šolskega leta Število učenk v odstotkih Izdelali so Skupno je izdelalo Ponavljalni izpit imajo iz enega ali dveh predmetov Niso izdelali Redovani niso bili odlično prav dobro dobro zadostno učenci učenke skupaj % učenci učenke o o- 'es O, 3 M tn učenci učenke O » (S S< 3 M tn učenci učenke o 'e? O, 3 Ul učenci učenke O "n M O, 3 M Ul učenci 4) it a 4> >o 3 i skupaj % učenci učenke , skupaj % učenci ci) M a « >o 3 skupaj % Humanistična gimnazija v Ljubljani . . 612 83 13-56 U 3 2-01 46 14 8-63 188 30 31-37 157 21 2561 402 68 67-62 146 13 22-87 62 2 9-2 2 0-28 Humanistična gimnazija v Mariboru . . . 551 65 12 34 — 5-4 69 — 11 237 _ 37-9 121 19-4 461 __ 73-7 123 _ 19-7 39 9-2 3 0-4 Humanistična gimnazija v št. Vidu .... 284 — — 16 — 5-63 41 — 14-44 128 — 45-07 51 _ 17-96 236 _ 83-1 37 _ 13-03 11 _ 3-87 _ II. drž. realna gimnazija v Ljubljani . . 872 — 228 8 4 1-37 48 28 8-72 186 82 30-73 206 41 28-33 448 155 69J15 170 36 23.63 23.41 45 6 5-85 10 2 1.37 III. drž. realna gimnazija v Ljubljani . . 440 124 28-18 12 9 4-8 21 12 7-5 8-97 83 82 48 29-77 76 22 25-27 192 91 64-32 83 20 33 12 10-68 6 1 1.59 Ženska realna gimnazija v Ljubljani . . . 3-43 22 Realna gimnazija v Kranju...... 265 114 30-07 2 U 13 38 31-66 69 v 26 24-01 175 87 €9 13 74 23 25.59 17 2 5-01 1 0-26 Realna gimnazija v Kočevju....... 311 46 15 — — 21 4 8 75 17 29-6 113 11 39-8 209 32 77-4 46 11 18.3 11 3 4-3 _ __ Realna gimnazija v Novem mestu .... 374 — 27 3 2 1-33 22 12 9-09 58 36 25-13 76 26 27-30 159 76 62-85 83 18 27 30 6 9-62 1 1 0.53 Realna gimnazija v Celju...... 508 90 17-7 21 11 6-3 47 17 12.6 177 33 41-3 64 11 14-8 309 72 75 84 14 19.3 22 3 4.9 3 1 0.8 Realna gimnazija v Ptuju........ 241 58 19-39 7 2 301 18 14 10-7 68 15 27-76 101 17 39-46 194 48 80-93 41 5 15-39 6 3 3.01 _ 2 0.67 2 Realna gimnazija v Murski Soboti .... 253 42 17 5 1 2 23 — 8 70 6 26 69 11 27 167 18 63 63 18 27 19 5 U 4 1 Realka v Ljubljani............ Realka v Mariboru........... 414 60 12-5 5 7 2-5 39 8 1-9 132 24 32-8 125 5 27-4 301 44 72-7 88 14 21-5 1 1 0.4 24 1 5-7 Državno moško učiteljišče v Ljubljani . . 172 — — 2 — 1-18 19 — 11-16 84 _ 48-8 10 _ 5-8 115 66-94 50 ___ 29-04 6 _ 3-44 1 _ 0-58 0.77 Državno žensko učiteljišče v Ljubljani . . — 257 100 — 2 0-78 — 37 14.40 — 177 68-88 — 1 0-39 — 217 '84-45 1 _ 35 31-61 __ 3 1-17 _ 2 Zasebno žensko učitelj, pri uršulinkah v Ljub. — 59 100 — 19 32-2 — 8 13.6 _ 30 50-9 — _ _ — 57 96-6 _ 2 3.3 _ _ _ _ _ Zasebno žensko učitelj, pri uršul. v Škofji Loki —• 55 100 — — — — 9 16-36 — 37 67-27 — — _ _ 46 83-63 _ 9 16-36 _ _ __ _ _ Državno moško učiteljišče v Mariboru . . . 186 — — 2 — 1 17 — 9 104 — 55-9 10 — 5-3 182 — 97-9 47 __ 25.3 4 _ 2.2 2 __ 1 Državno žensko učiteljišče v Mariboru . . — 241 100 — 3 1-2 — 46 19 — ■ 144 59 — 9 3-7 _____ 202 86 35 14-6 _ 2 0'8 — 2 0-8 Zasebno žensko učitelj, šolskih sester v Marib. — 126 100 — 1 0-8 — 61 46-41 — 44 48-41 — — — _ 123 97-68 _ 3 2-4 _ _ __ — _ 1 Dr. J. L.: Beseda našemu dijaštvu Zahvalna pesem je izzvenela — šolsko leto četrto, peto, šesto, sedmo, osmo je za vami in pred vami so počitnice z lepimi načrti, ki ste jih kovali, ko da so samo zlato. Razigrano veselje vas je objelo že ob misli, kako bo lepo, ko boste mogli vzklikati s Stritarjem: »Šolo, hej, so zaklenili, nas po svetu zapodili — brez nalog in brez nadlog pojdemo čez hrib in log! —« Večina, velika večina se res razgubi ta dva meseca v vse štiri strani naše lepe domovine brez nadlog in nalog, ki ste jih imeli v desetih mesecih dovolj, in je prav, da se oddahnete, da se odpočijete, da se telesno okrepite in se potem vrnete zdravi in bodri z novimi močmi in krepko voljo do nadaljnjega dela. »Na počitnice gremo, pa naj mislimo že spet na delo?« porečete. Da, na delo mislite! Delo je, ki osrečuje, v delu je rešitev posameznika in občestva. O tem nam govori slehernik, ki more pokazati na uspehe, o tem nam govori zgodovina, o tem nam govori tudi Vidov dan, ki je bil skozi dolga stoletja bridek, a je danes svetel in jasen in je svetel in jasen postal po delu velikih mož, ki so mislili na bodočnost in nam vstvarili sedanjost. Lepa je ta sedanjost in veseli smo je, a vendar še ni taka, da bi držali križem roke. Še je treba dela, ker bodočnost mora poznati stopnjevanje: kompa-rativ in superlativ sta še pred nami in gotovo ne v mali meri v vaših rokah, saj je mladina, zdrava mladina up naroda, je kakor zarja, ki napoveduje lep, jasen, velik dan. Mladina je bila, ki se ni nikdar zadovoljila z obstoječim, stremela je za lepšim, popolnejšim in je tudi uspela. »Mi gremo nakrej, mi gremo naprej, mi strelci!« je njena pesem od včeraj, danes in jutri in v njej je hotenje in z njim odločna zavest, da je treba dejanja, dela, ki vodi do smotra. Počemu te besede? Štiri leta, pet, šest, sedem, osem let, čeprav skrčenih na deset mesecev, ste delali že, ko ste v naši gimnaziji širili svoje obzorje, upam, da »non scholae, sed vitae« - ne za rede, marveč za življenje. Iz naroda ste in za narod morate delati. Prezgodaj? Menim, da tudi v teh letih lahko marsikaj dobrega storite in to prav o počitnicah, ki ne smejo biti za vas istovetne z brezdeljem V vse štiri strani naše lepe domovine, sem rekel, da se razkropite in pridete med ljudstvo, ki je nekoč cenilo študenta in ga danes šc prav tako ceni, ako to zasluži. To pa zasluži, ako da iz svojih zakladov, ki si jih je pridobil v gimnaziji, in nc gospodari z njimi kakor oni svetopisemski hlapec, ki je zakopal talent. Res se je naš narod že visoko povzpel v izobrazbi, a je je še željan, rad bi še više in slehernega, ki mu pomaga širiti si obzorje, je naš človek vesel in ] mu je hvaležen. Da si to hvaležnost pridobite, da dvignete ugled študenta in še, da spoznate, kako se človek res uči za življenje — v to porabite te počitnice. Slovenščine ste se učili — materinega jezika. Njegovo zgodovino poznate, poznate našo književnost in naše pisatelje: glejte, o vsem tem lahko govorite v domači hiši, med mladimi znanci, svojimi vrstniki, ki jim ni dano, da bi hodili v šole, a se vendar zanimajo za knjige. Vaša beseda, vaše pripovedovanje jih bo še bolj navdušilo, da še bolj vzljubijo knjigo. Pa imate sami kaj lepih in dobrih knjig, ki jih niso še brali. Kolikokrat boste imeli priložnost, da jim jo sami berete lepo in pravilno — in z veseljem vas bodo poslušali. Ob njej seznanite svoje poslušavce še s pisateljem in še jim razložite, če je težka knjiga, kako misel razvija, kaj je pisatelj hotel. Sami boste ob tem pridobili, ko boste potem poslušali, kaj pravi in kako sodi priprosti človek, in v razgovoru boste v svojo korist primorani, da se mimogrede privadite javnega nastopa in gladke in prožne besede. Dobro delo napravite in mnogo boste koristili našemu ljudstvu in naši lepi knjigi, ako nastopite proti šundu, če vidite, da se je kje že razširil ali da ga kdo hvali. Pokažite in razložite, da bi za sto dinarjev, na kolikor zvezkov je pač tak šund proračunjen, že dobili lepo število dobrih, res slovenskih knjig ali se pet let vpisali v to ali ono književno družbo ali naročili recimo »Mladiko«, ki bi jim mesec za mesecem prinašala povesti in poučne sestavke z vsemogočih področij. Vidite, to delo lahko zmorete o počitnicah in je veliko delo, kulturno delo: delo za našo knjigo, ob kateri bo naš narod še rastel. Srbohrvaščine ste se učili. Tudi ž njo lahko mnogo koristite. Cirilico znate. Mogoče bi se je v tem ali onem kraju kdo rad navadil, zlasti taki, ki po jo »Fantič sem star šele osemnajst let...« in mislijo na vojaščino ... Cel krožek se jih mogoče zbere okoli vas. Pa začnete in porabite to priložnost, da spregovorite uvodoma o sv Cirilu in Metodu in o glagolici in cirilici in še o tem in onem. In potem zemljepis in zgodovina! Širom sveta vodite s svojo besedo lahko svoje znance in vse kraje jim poživite z zgodovino, ki vam je znana. Videli boste, kako zanima pro-šlost vse! Z zemljepisom in zgodovino našega naroda in naše države pa bi še prav vršili domo-rodno delo. Ob zemljevidu, če je mogoče, tolmačite zgovorno in navdušeno besedo, kako je naša zemlja zdrava, kako je za pridnega najprava, da imamo Ameriko doma, kjer »polje, vinograd, gora, morje ruda, kupčija lahko nas rede —« samo če hočemo in se ne strnšimo dela. Naš rod se ga ni strašil. Z zgodovino to izpričajte: skozi štirnajst stoletij vodite svoje poslušavce — imeli jih boste-gotovo, ako hočete — in hvaležne, ko bodo ob vaši besedi spremljali svoje pradede in videli, kako so vzljubili to zemljo, kako so jo preobrazili in ji dali svoj pečat, ki ga tudi bridka stoletja tujega gespodstva niso mogla izbrisati. Narodno zavest, narodni ponos in ljubezen do lastne, svobodne države, ki smo jo Slovenci skozi dolgih dolgih tisoč let pogrešali, beste s tem dvignili. Da, narodno zavest, narodni ponos! Potrebna sta nam ko vsakdanji kruli. Naš človek se mora zavedati, da mu ni primere v zgodovini, da ga ni naroda, ki bi bil tako majhen in bi se s svojo lastno močjo zdrav in življenjsko svež ohranil kljub najhujšemu pritisku in rabeljstvu. Kako in zakaj to čudo čud? Pota Gospodova so nedoumna, a lahko sklepamo, da je Previdnost določila naš narod še za velika dela in veiika poslanstva ... Ob takem sklepu in taki veri pa mora priti v slehernega našega človeka klic od Gospe Svete in s Svete gore, ki naj budi in druži vse za veliki Vidov dan, ko ne bo več senc in bridkosti v nas, ko bo vzžarela vsa naša zemlja v svobodnem solncu in bo ves naš narod prosto zadiha! in začel živeti svoje veliko življenje ... Ali bomo zmogli vse to, vprašujete. Zmogli boste, ako boste poslušali glas srca, ki je ljubezen, katera prestavlja gore. Našo zemljo ljubite in ljubite naš narod in zato vam bo to delo lahko in ko se vrnete s počitnic, prinesete s seboj zavest, da ste s svojimi mladimi močmi modro gospodarili Ta zavest pa bo obenem ona sila, ki vas bo globila in dvigala in izklesala iz vas rod, vreden velike bodočnosti. V to pomozi Bog! Domžalska godba Po vsej Sloveniji deluje po vojni približno 60 godb na pihala. Veliko je pa tudi raznih drugih god-benih skupili, kakor godbe na lok, na citre, razni tam-buraški zbori itd. Posebno dobro so izvežbane godbe v večjih industrijžkih krajih, kjer je veliko delavstva, ki stalno prebiva na istem kraju, kakor n. pr. na Jesenicah in v Trbovljah. Tako imajo na Jesenicah kar tri polne delavske godbe. Med najstarejše godbe spada pač domžalska fodba, ki je obenem sploh najstarejša godbe v vsej loveniji. Ustanovil jo je leta 1885 takratni domžalski učitelj Franc Pfeifer, ki je bil obenem (udi prvi kapelnik. Kot popolnoma samostojno društvo je nastopala godba takoj spočetka pri raznih narodnih, cerkvenih in društvenih prireditvah, tako v Domžalah, kakor tudi po vseh krajih širom Slovenije. Ker je uživala vsesplošni ugled in sloves, so jo vabili ob raznih prilikah večkrat ludi v Ljubljano. Pri večjih narodnih in cerkvenih slavnostih je godba sodelovala skoraj vedno brezplačno. Za ustanoviteljem in prvim kapelnikom Pfeiferjem sta bila polem kapelnika še dva nedomačina in sicer Janez Hace in Karol Pitsch iz Šlezije. Nato pa od leta 1895 samo domačini, kakor Jožef Plis, Jakob Flis, Ivan Pavlin in Franc Sme tja do izbruha svetovne vojne. Na prav slovesen način je praznovala godba dne 18. junija 1911 lela svojo 25-letnico. Ob začetku svetovne vojne je moralo oditi veliko godbenikov k vojakom, lako, da je bilo delovanje godbe med vojno zeio otežkoceno. Vodstvo godbe je tedaj prevzel Cerar lv., ki jc predvsem poskrbel, da so se ohranili instrumenti in sploh ves inventar, ter da je godba vsaj v najvažnejših prilikah i nastopala. Ob prevratu jc bila domžalska godba med prvimi, ki se je udeležila osvoboditvenega slavija v Domžalah i ti v Ljubljani. Po vojni se je ludi pri godbi začelo novo življenje Vodstvo godbe je tedaj prevzel RiedI Vinko, ki je godbo obnovil in vsesplošno organiziral; stari člani so se po večini z veseljem zopet oprijeli godbe. A na kapelnikovo ini-cijativo se je sprejelo ludi več novih mladih članov, ki so se pridno začeli učiti teorije iu igranja na svojih instrumentih. /. vsem svojim inventarjem sc je nato godba preselila zopet nazaj v »staro šolo«, iz katere je bila med vojno pregnana. Vaje so se vršile v najlepšem redu in kmalu je dobila godba svoj stari sloves nazaj. Tako po številu članov, kakor po izurjenosti godcev v igranju je godba častno nadkri-lila ono pred vojno, saj je pa tudi skoraj vsako nedeljo igrala izveu Domžal. Na pobudo g. Vinka Riedla je marljivo gojila ludi godbo na lok oduosno orkester, ki ga je še pred vojno ustanovi) Jakob Flis, sedanji organist v Domžalah. Kot prva in najstarejša godba je praznovala dne 17. avgusta 1924 lela na zelo slovesen način 40-letnico svojega obstoja. Največ skrbi pa je prizadelo godbi iskanje novega lokala. Takozvana »Stara šola«, m več odgovarjala novim zahtevani, ker je bila že itak v slabem stanju in se je bilo bati, da ostane godba kar naenkrat brez strehe, zlasli ker ni bilo nikjer najti sličnega in primernega prostora. Ker tudi občina ni imela v godbene svrlie porabnega lokala, ki bi ga dala godbi na razpolago, se je leta 1925 osnoval odbor za zidavo lastnega godbenega doma. V gradbeni cdbor so bili izvoljeni člani: Vinko Riedl, Cerar Ivan, Veitli Vinko, Ulčar Ulčar Franc in Pavlič Jakob. Že par let preje, ko sc je začelo misliti na svoj lastni godbeni dom, so člani izročali ves svoj godbeni honorar fondu za zidavo godbenega doma. Leta 1926 sc je pričelo z zidanjem stavbe. Svet, na katerem uaj bi stal novi godbeni dom, jc bil kupljen od g. Vinka Miillerja in sicer za železniškim tirom za tovarno Melitzer. Z velikim veseljem je sprejela vsa domžalska javnost vest o zidavi novega godbenega doma in je s požrtvovalnostjo priskočila graditeljem na pomoč. Premožnejši posestniki so zastonj vozili materijal, vsi člani so pa kakor en mož prostovoljno delali tlako na stavbišču. Dne 12 scpl. istega leta se jc vršila na slovesen način vzidava spominske plošče. Velika izguba je zadela godbo, ko je v sredi najobilnejšega dela odšel v Ameriko prvi ini-cijator novega godbenega doma iu steber vsega društvenega delovanja g. kapelnik Vinko Riedl. Kljub temu pa je odbor vršil svojo nalogo z veliko požrtvovalnostjo nemoteno naprej. Izvolil si jc novega kapelnika v osebi g. Mihaela Svetlina. Stavba se jc začela polagoma dvigali iz svojih temeljev, z njo pa nove nepredvidene težave in skrbi. Nujne potrebe so zahtevale predvsem, da bodi slavba mnogo večja, kakor se je prvotno mislilo. Stroški razen materijala so visoko prekoračili prvotni proračun. Največje težave pa so nastopile, ker so razni mojstri iu podjetja zahtevala takojšnja plačila. Treba je bilo veliko požrtvovalnosti in žrtev od članov godbenikov, ki so morali v skrajnem slučaju, hočeš nočeš, podpisovati menice in garantirali z vsem svojim premoženjem za nadaljnjo zidavo stavbe, da se jc tako moglo delo nemoteno nadaljevali in da ni gradba ostala v svojih prvih povojih. V najtežjih časih stiske j>a je priskočil odboru prav izdatno na pomoč dolgoletni godbeni kapelnik lakorekoč začetnik ideje za zidavo novega godbenega doma g. Vinko Riedl sani. Kakor ga je godba ob njegovem odhodu v Ameriko težko pogrešala, (ako se je sedaj veselila njegove pomoči. Organiziral je v Ameriki med svojimi sorojaki, zlasti med Domžalci, nabiralno akcijo za novi godbeni dom v Boljševizem Gotovo je boljševizem posebno svarilo, ki ga daje Bog vsej Evropi: zrel sad je novodobne kulture, mamonizma in socializma. »Novi red.« Boljševiki niso samo politična stranka s posebnim gospodarskim načrtom, hočejo pre-ustrojiti vso duševnost človeškega rodu. Polagoma hočejo s silo vcepiti narodom popolnoma nove nazore o družbi, o lastnini in mu iztrgati stare. Skupna last zemlje in vsega imetja je njihov vrhovni vzor. Po-samnik naj popolnoma vtopi svojo osebnost v skupnosti: na mesto osebnega Boga stopi božanstvo skupne družbe. Kolektivna (skupna) družba je nadčloveška tvorba, nekako višek popolnosti, ki bo ohranila večno vrednost. Judje, ki imajo še vedno vero v bodočega Mesijo, ki bo začetnik večnosrečne dobe, so videli v komunistični državi izpolnitev teh svojih nad: videli so raj na svotu. Zato so se pridružili boljševikom. Pa ljudstvo, kakor je zdaj, še ni izbrano ljudstvo; treba ga je očistiti vseh »meščanskih in kapitalističnih predsodkov«. »Vsa oblast proletarcem,« Sicer se poudarja geslo: Vsa oblast pro-letarcem, toda ker niso še vsi proletarci popolnoma prežeti od komunizma, naj izvršujejo oblast samo izbrani zastopniki proletar-cev, vse drugo ljudstvo, ker še ni zrelo, nima nobenega glasu. Tako so nekateri komunistični polbogovi zavladali kot tirani nad vsem ljudstvom; kajti oni edini so bili nekako vte-lešeni in poosebljeni predstavniki čistega komunizma. Judje so to zamisel usužnjenja vsega naroda z veseljem sprejeli in se prerinili v prve vrste. Takoj so razumeli položaj in se izdali za komuniste najčistejšega kova. Ker se je vsa druga ruska inteligenca odvrnila od komunistov, so judje boljševikom vrlo dobro došli, da so izpolnili ogromne vrzeli. Tako je bilo v centralnem izvršilnem odboru komunistične stranke, ki je v resnici obvladalo Rusijo, do 90 odstotkov judov. »Veselje do dela, pravičnost in ljubezen.« Ker so boljševiki kot glavni in zadnji cilj postavili človeško družbo, ki skupno poseduje in uživa zemske dobrine brez ozira in pričakovanja večne sreče, so vzeli boljševiki ljudem veselje do dela. Ne delajo več, da bi si ustvarili lasten dom, lastno družino, delajo samo radi imetja, dobička. Ta gola dobička-željnost med delavci ustvarja med njimi sovraštvo. Ves družabni red sloni na pravilnem medsebojnem razmerju stanov. Pravična zakonodaja mora tc razmerje urediti, pa povrh mora viadati še medsebojna ljubezen. V Rusiji ni ene ne druge. Tam ni več sodnijske oblasti, ki bi brez ozira na desno in levo delila pravico. Boljševiška vlada sama je obenem tudi sodna oblast. Skoz leta ujetniki niso vedeli, kaj jih čaka. Vsak hip so se odklenila vrata te ali one ječe, tega in onega jetnika so zvezali in ga odpeljali na morišče, ne da bi vedel zakaj. Jezuit Muckermann je bil ujet v Smolensku in pravi: >Jetnike so zvezali, jih vrgli na avto, odpeljali pri belem dnevu kam na polje, in jih tam ustrelili. O ljubezni ni govora: vsa država se je spremenila v eno samo tovarno, mnogo cerkva je zaprtih in razglašenih za državno last; vsa dežela je polna ogleduhov, ljudje samo šepetajo, nikdo si ne upa povedati odkrito svojega mnenja; boljševiki nadzorujejo svoje lastne ljudi. Vse v Rusiji je železno povelje Ljudstvo ječi pod strašnim nasiljem, ljubezen je popolnoma izginila iz Rusije^ Boj proti Bogu. Toda boljševiki so, kakor omenjeno, svoj komunizem, vero v blaženo človeštvo, ki bo kolektivno (združno) imelo vso oblast, proglasili tudi kot vero bodočnosti, ter so dosledno začeli neusmiljeni boj zoper vsako vero v Boga. Boj proti Bogu pa vodi vlada sama, ker je namreč vera v posmrtno življenje naravnost protidržavna, v kolikor zanika cilj komunizma: blaženi in večno srečni komunistični raj na svetu. Verske svobode radi tega v Rusiji ni, ker je vsaka vera »predsodek kapitalistične družbe«. Mladina se do 18. leta ne sme poučevati v verouku. Vsak zločin je dovoljen, ki pospešuje dosego komunističnega cilja. Vse pa, bodisi še tako vzvišeno in plemenito, je najhujše zlo za boljševika, če je zoper komunizem. Uvedli so novo moralo, ki ima edino pravilo: Uspešni razvoj komunizma. Zato je boj zoper vsako vero tako strasten in neusmiljen. Vsaka vera namreč uči, da je tuzemsko življenje priprava na posmrtno življenje; boljševiki pa pričakujejo raj na zemlji. Zato beremo v protiverskem učbeniku (Stepanov: naloge in metode protiverske propagande, Moskva J923) sledeče: »Naša pota so druga, kakor ona katerekoli vere. ... Celo slepim bo jasno, da je skrajni boj proti popom, se-li imenujejo pastor, abbe, patriarh, Mulla, Ulema ali papež, potreben in da se mora neizogibno ta boj razviti v boj zoper boga, bodisi Jehova, Jezus, Buda ali AHnh. Tako razumemo tudi geslo Leninovo: »Vera je opij (strup) za ljudstvo.« Smrt krščanstvu. Predvsem velja ta neizprosen boj krščanstvu; kajti krščanstvo uči svetost osebne lastnine, vpošteva različne stanove in zmožnosti ter priporoča bednim in nižjim slojem potrpežljivost in ponižnost. Popolne enakosti med ljudmi in popolne sreče nikdar na svetu ne bo; nasprotja in krivice se bodo v polni meri izravnavale šele na drugem svetu. Boljševiki skušajo te temeljne ideje krščanstva v kali zalreti. Predvsem skušajo razkristja-niti mladino. V šolah je brezverski, proti-krščanski pouk strogo predpisan. Nadalje se javna božja služba kolikor mogoče ovira, mnogo cerkva so boljševiki spremenili v gledališča ali v javne lokale. Na drugi strani pa vlada deli med ljudstvo protiverske in bogokletne spise in ga sili, da mora prisostvovati javnim predavanjem, ki jih prirejajo boljše-višld govorniki. Boljševiki hočejo napraviti iz cele Rusije veliko vojašnico, v kateri vsi enako mislijo, govorijo, hodijo. Vse, kar je ustvarilo krščanstvo, mora izginiti. Umetnost, književnost, zabava: vse mora služiti enemu cilju: narod naj časti mesto pravega boga kolektivno, skupno človeško družbo kot najvišje bitje. Človek kot tak je postal bog. Moč in pomen filma Film je zadnja leta postal tako mogočna sila v javnem življenju, da pregoreči kinoprijatelji trdijo, da je njegov vpliv povzročil prevrat, kot nekdaj izum tiska. To je seveda pretirano. Gotovo pa je, da poleg drugih momentov, ki človeštvo medsebojno družijo, kot knjiga in časopis, teater in radio, zavzema reproducirana »živa slika« eno najvažnejših mest. Film ne rabi prevoda, ne dolgega študija, on se obrne naravnost na tvoje oko in je dostopen tudi :inuliabetu. Doluje torej z najmanjšimi duševnimi predpogoji. V pičli uri si lahko ogledaš slikano vsebino zanimivega romana ali se nazorno poučiš o zadnjem čudežu moderne tehnike. Dolgotrajna, naporna potovanja raziskovalcev novih delov sveta zažive prod tvojimi očmi. Veličasten pogled v skrivnosti in življenje narave se ti odpre: rastline rastejo pred tvojimi očmi. najbolj divje zveri ti filmska kamera približa, da lahko mirno in pozorno, z zanimanjem opazuješ njih FMjenje. Pred teboj živi živo življenje drobna mravlja, pridna čebelica; opazuješ skok divje zveri in let ptiča do najdrobnejših gibov mišic. Z vrtoglave višine aeroplana se ti odpre veličasten prizor na oblačno morje, na polja ledenikov v visokem gorovju, gledaš ledeno puščavo v polarnih krajih, se diviš pragozdu v centralni Afriki itd. Tako zbira iu kopiči film z brezprinierno tehnično energijo ogromen studijski material in ga nudi strmečemu svetu. Čeprav je še mnogo kritičnih pomislekov proti filmski industriji, vendar danes noben resen človek ne sme več omalovaževati vzgojnega in učnega pomena filma zlasti kulturnega, ki je neprecenljiv. »v Kot Nemci so tudi Francozi izdelali svoj lastni vojni film, z namenom širiti pacifistično misel. Film nosi ime »Verdun« in ga je po naročilu francoskega vojnega ministrstva izdelala Compagnie universelle Cinematographique, Pariš. Film prikazuje originalne posnetke iz strašnih bojev okrog Verduna leta 1916. Francozi so si izposodili od Nemcev tudi fotose nemških vojnih posnetkov, zato vidimo v filmu tudi nemško vojsko s Ilinden-burgom in Ludendorfom. Najinteresantnejši so pa za nas originalni posnetki Nj. Vis. regenta Aleksandra našega sedanjega vladarja, ki je kot vrhovni poveljnik srbske vojske obiskal francosko vrhovno vojno vodstvo. Film je režiral Leon Poinier z veliko skrbnostjo in energijo tako, da delo zasluži občudovanje. Vojne epizode so komponirane s precejšnjo resnicoljubnostjo. Film je kulturen in ga te dni proizvaja kino »Ljubljanski dvor«. Domžalah. Vsa domžaFka javnost, posebno pa godbeniki so sprejeli z velikim veseljem vest g. Riedla, ter so se tako nabiratelju Vinku Riedlu, kakor vsem plemenitim sorojakom, darovalcem najprisrčnejše zahvalili in se še na tem mestu iskreno zahvaljujejo. V največji potrebi in zadregi so priskočili nc^i Atneri-kanci na r>omoč godbenemu domu. Gedbeni dom v Domžalah je sedaj v glavnem dograjen in dovršen in tudi že služi svojemu plemenitemu namenu vsaj :a silo, dasi še mnogo manjka. V prvi vrsti je treba plačati ogromen dolg in nabaviti s naj]X)trebiiejši inventar. Zato si usojamo prav vljudno prositi vse domačine in okoličane, kakor tudi vse druge, domžalski godbi naklonjene kroge ža dobrohotno pomoč. Saj gojimo najlepše, kar razveseljuje človeško srce in dušo — godbo. Vsem plemenitim darovalkam in darovalcem pa, ki so že darovali in bodo še darovali svoje prisiJevke za novi godbeni dom v Domžalah bodi Izrečena v imenu godbenega doma in godbenega odbora tiajprisrčnejša zahvala! Bog povrni stotero vsemi Zupančičeva „posihumna tragedija" (K poglavju o naši informacijski organizaciji.) Vzhodno-evropski institut v Vratislavi izdaja »Jahrbiicher fiir Kultur und Geschichte der Slaven«, list, ki bodi centralen informacijski organ za duševno in kulturno-zgodovinsko stroko slavistike. Hvalevreden namen, zlasti, ker je odmerjen tudi Slovencem dostojen prostor. Manj hvale pa zasluži način, kako se ta načrt, kolikor gre za Slovence, izvaja. Pred mano leže vse štiri številke let. 1928. V Časopisnem pregledu so poročale tudi o člankih o Zupančiču (o monografiji A. Cronie v Rivista d. lett. slave in V. Molcta v Przegledu Wspolczesnem). Tudi če ne bi bili podpisani, bi spoznali, da izvirata iz različnih rok: tako zelo si stvarno oporekata. V prvem jKiročilu na pr. beremo, da je Zupančič enak jahaču z zeleno čelado iz lastnega romana »V zarje Vidove«. Toda to so malenkosti spričo drugega poročila, pod katerim je podpisan Otto Forst-Battaglia. Avtor zamenjava Zupančiča s Cankarjem in povdarja kiličnost pesmi pri poetu, ki je najbolj ]xmiagal streti dogniatizem stroge forme. Poročilo se doliesedno glasi: »Zgoščen [jortret slovenskega pesnika, ki je po kratki življenjski poti leta 1918 umrl, ko mu je bilo 41 let. Razen otroške lirike, satiričnega ej)a, ki je ostal fragment, in posthumno izišle tragedije je spsesni! še naslednje zbirke stihov: Čaša ojsojnosti, Cez plan, Samogovori, V zarje Vidove. Bil je romantik najčistejših sokov (von rein-stem Wasser). Lepi, melodični jezik svojega naroda je dovršeno oblikoval v pesemskih (liedhaft) kiticah.« Priobčujemo jxjročilo v zgled, kako informirajo o nas naši severni sosedje, v posmeh tisti svoji temeljitosti, ki je že prislovična nemška vrlina. — Krivico bi pa delali, če bi vso krivdo koinodno zvracali na tuja pleča. Nemci pač informirajo, kakor so sami informirani. Od vseh slovenskih znanstvenih listov in izdaj na pr. dobiva omenjeni list le mariborski »Časopis za zgodovino in narodopisje«! Zadnji čas je, da se sami zganemo in organiziramo svojo kulturno-poročevalsko službo. Dotlej ne moremo reči, da nas tujec »bolj, ko zaslužimo, zaničuje.« P« Razpis nagrad Mladinska Matica razpisuje dve nagradi jx> 2000 Din za vsako in sicer: Prvo nagrado 2000 Din (dva tisoč) za izvirno povest umetniške vrednosti, j)rimerno mladini v šolodolžni dobi. Povest naj bi bila življenjsko sodobna, z zdravim, krepkim jedrom, če je tudi zajeta iz zgodovine, Obseg naj bi bi) okrog tiskanih 6 pol formata knjižic Mladinske Matice. Rokopis je predložiti do 31. decembra t. 1 poverjeništvu Ljubljana UJU — Mladinska Matica. Druga nazrada 2000 Din (dva tisoč) za najboljše umetniško delo, slovstveno rli slikarsko, primerno mladini v dobi 6. do 10. leta. Če je slovstveno, naj obsega 3 do 4 tiskane pole formata Mladinske Matice. Snov deln je lahko poljubna: proza, verzi, resno ali veselo, šaljivo gradivo, vzeto iz življe-nia ali iz narodne pesmi, v tradiciji naših najboljših mladinskih umetnikov ali pa tudi popolnoma izvirno. Prvi pogoj: umetnina. Predložiti je do 1. decembra t. 1. Za obe deli se poleg nagrade izplača tudi honorar. Kdor želi natančnejših informacij, naj se zglasi pri Mladinski Matici — poverjeništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Ljubljana, dne 18. junija 1928. Odbor. Srhsko-hrvatska vadnica I. letnik. Spisal profesor dr. Mirko Rupel. Ministrsko odobrena za srednje meščanske in sorodne šole. Cena 36 Din. Izdala jugoslovanska knjigarna. Dr. Ogrin Ivan: Državoznanstvo. V Ljubljani, 1929. Samozaložba. — Jako koristna knjiga in le čudno je, da smo morali tako dolgo čakali nanjo, kajti nujno je potrebno tako delo, zlasti za državljanski pouk po šolah, za naše župane, občinske tajnike in svetovalce, pa tudi še marsikoga drugega. Razdeljena je v štiri dele: splošna državna ureditev, državna ureditev kraljevine SHS, kmetijstvo in kmetijska zakonodaja ter razne zadeve, naprave in zakoni, navržen je pa še dodatek. Toliko v splošnem, če pa pogledamo stvar v podrobnostih, bi si pa želeli marsikaterih izprememb. Če imamo pred očmi namen knjige, ki naj bi bil jiodati la-jiku vpogled v notranjo organizacijo naše države in mu nuditi pregled najvažnejših pravnih določb, tedaj bi morali grajati predvsem veliko nesorazmernost v posameznih poglavjih. Dočim so nekateri zakoni, čeprav so zgolj začasnega značaja, objavljeni kar v celoti (n. pr. zakon o zaščiti javne varnosti in reda i. dr.), je pa drugod kar celo poglavje ! funkcij javne uprave obdelano v par odstavkih (n. pr. javna dela; trgovina, obrt in industrija; sodstvo i. dr.) ali pa sploh manjkajo celi važni Odstavki (pri soc. skrbstvu je omenjeno le delavsko varstvo, a manjka poglavje o preskrbi ubožcev, varstvu mladine itd.). Knjiga obsega celo kopo stvari, ki bi brez škode lahko odpadle (seznam zakonov in uredb v dodatku je nepotreben, ker bi bilo treba opozoriti na tozadevne predpise že pri dotičnih poglavjih, misli o novi državni ureditvi pravtako itd.). Skratka: delo je glede razporeditve snovi in tudi obdelave pomanjkljivo, vendar bo vkljub temu jako dobro došlo vsem zgoraj navedenim, ki na našem knjižnem trgu takega dela sploh pogrešajo. Ker pa živimo danes jako hitro in se organizacija naše države začenja prav za prav še komaj oblikovati, je jasno, da bo potrebna že v Nova avtobusna proga ftliltii otvorjena. is iaSC vozi avto v Ljubljano ob 6'30 zj. in ob 13'45 pop. V i ai£e iz Ljubljane ob 12'15 opoldne in ob 18 30 zvečer izpred gostilne Cešnovar na Doleuj. cesti. Avtobus obratuje tudi na progi 111 Iz fSrosuplia odhod ob 7. zjutraj in ob 13'50 pop. v Ljubljano V ŠrosilpUe ob 12'- opoldne in ob 18'30 zvečer iz Ljubljane gostilna Cešnovar. Cenjenemu občinstvu sc najtopleje priporoča Hufobus podjetje Pečnikar Tudi naMšI kadilci bodo imeli bele, zdrave zobe in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan Odis pasto. Vso škodo, ki jo čez dan napravi na Vaših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani edls Pasta. par letih nova izdaja, ki jo naj gosp. pisatelj temeljite preuredi in prav izdatno dopolni kajti tak priročnik je na knjižnem trgu neobhodno potreben. —e— Razstava grafičnih tehnik v Narodnem muzeju v Ljubljani. V Narodnem muzeju je odslej obiskovalcem na vpogled razstava tehnik grafične umetnosti in sicer je ta material razstavljen v vitrinah na hodniku pritličja. Obiskovalec se more tu nazorno poučiti o značaju in nastanku sledečih grafičnih strok: lesoreza, linoreza, bakroreza, suhe igle, različnih vrst ujedank, akvatinte, punktiranke, struganke, monotipije in litografije. Razstavljeni niso samo tiski na papir nego v veČini slučajev tudi ostale potrebščine (plošča, barvilo, orodje, papir itd.), kar dela vso prireditev mnogo nazor-nejšo in poučnejšo. Posameznim objektom prideja-ni kot razlaga kratki teksti, iz katerih se more vsakdo natančneje poučiti o značaju pokazanih tehnik. Večinoma so za primer uporabljena dela domačih mojstrov, izmed katerih omenimo S. Šan-tla, H. Smrekarja, M. Maleša in E. Justina, v nekaterih slučajih pa služijo po nazorilu tudi starejši tiski in muz. zbirke grafičnih listov (Mencinger, Ci-priani i. dr.). V skladu s to razstavo tehnik se namerava kesneje prirediti majhna historična razstava grafike, kolikor seveda zadošča za to gradivo. ki je v Ljubljani na razpolago. V zadnji vitrini je pokazan nastanek klišeja z označbami njegovih glavnih vrst. Razstava »razvoj naše pisave«, ki je bila doslej v teh vitrinah, je bila s to novo prireditvijo ukinjena, na kar se je občinstvo že pred letom dni opozorilo. »Naše poti in naši dnevi« je nova knjižica, ki je te dni izšla in ki so jo izdali akademiki: Dra-ganovič, Povšič in Vodušek. Ta knjižica je izdana v spomin na prvi akademski misijonski tečaj, ki se je vršil ob Bohinjskem jezeru in na Sv. Višarjah. Referati so deloma hrvatski, deloma slovenski, ki podajo v jedrnatih stavkih zelo točno sliko o sedanjih misijonskih problemih in so za vsakega izobraženca poučni. Posebno indijski misijonski problem je s skrbjo in pregledno obdelan. Cena knjižici je 6 Din in se dobi v trgovini Nič man in v Misijonski pisarni, Seineniška ul. 2-II. Nova literatura, revija za kulturna vprašanja, št. 6. Številka je posvečena moderni Nemčiji. Izdaja »Nolit« v Belgradu, Cara Uroša 15. Komentar k novemu kazenskemu zakoniku od 27. januarja 1929 je napisal zagrebški univerzitetni profesor dr. Stanko Frank. O novih smereh in obzorjih srbo-hrvatske literature (»Appunti di letteratura serbo-croata ver-so nuovi orizzonti«) piše Cesarc de Lollis, profesor na vseučilišču v Rimu v reviji »La Coltura«. Na zmoti temelječ jubilej. Težko je najti v zgodovinskih knjigah kakega naroda toliko falzifikalov kakor v madžarskih. Tako imajo tudi proslave 400-letnice prvega madjarskega prevoda svetega pisma, ki se vrše letos v Blatnem potoku, za temelj — neresnico Madjari pripisujejo prvi prevod madjarskemu duhovniku Gašparu Kdroli. Toda Karoli najbrž ni prevel sv. pisma 1. 1529., ker je bil takrat še — novorojenec, ampak kakih 50 let jx)z-neje. Ta madjarski prevod sv. pisma sploh ni najstarejši. Zakaj prvi prevod sv. pisma v madjarščino je nastal že sredi 15. stoletja pod vplivom češkega husitstva. Za kralja Zigrmmda (1387—1437) se je husitstvo znatno razširilo tudi na Ogrskem, zlasti v okolici Trnave in na Seditiograškem. O tem priča dejstvo, da je poslal papež spreobračat teh krivo-vercev Jakoba z Marchia. Duhovnika Tomaš in Valentin, ki sta v začetku 15. stoletja študirala na praški univerzi, in se tam navzela husitskin nazorov, sta se nato umaknila iz Ogrske v Moldavijo, kjer sta končala prvi prevod sv. pisma v madjarščino. Prepisi tega prevoda so v dunajskem, mona-kovskem in t. zv. Aporskem kodeksu. Kakor mad-jarska znanost rada zataji, da so Madjari sprejeli krščanstvo cd Cehov, da jc bil prvi madjarski nad škof Ceh in večina najboljših predstavnikov madjarskega kulturnega in političnega življenja slovanske krvi, tako jc tudi zatajila svoj prvi prevod svetega pisma, ker najbrž ui delo Madjarov. Jan. Radio „nase vleče" Strelo na primer. In točo in potres in Se maroikatero nadlogo tega sveta potegne radio »nase«. Drnulčevi mami je zlezel Čez hrbet že šesti križ, sedmega pol in imajo Drnulčeva mama bogate, bridke in vesele skušnje. Pred pet in dvajsetimi leti jim je strela dobesedno ubila ljubega moža, ko ga je bila baš na sv. Ahacija dan zalotila uima na polju. Zatekel se je bil mož pod neki hrast, v katerega je treščilo Od tistega leta naprej hranijo Drnulčeva mama vse Blaznikove pratike in strogo nadzorujejo hude vremenske pojave. — Bilo je te dni, ko je lila na Ljubljano in okolico mokra ploha. In treskalo je vmes, da so se človeku tresle obisti in drobovje. V takem vremenu ne zaleže dežnik; kvečjemu oklopnjak Zavil sem s ceste pod gostoljubni krov Drnulčeve mame, da bi vedril. »Preklicano vreme, kaj ne, mama?« sem po-edraviL »Bog se usmili, res! Saj pohlevnega dežja je bilo treba nekoliko. Ampak treskanja in toče so bojim. Veste, pred pet in dvajsetimi leti, baš ua svetega Ahacija dan ...« In sem moral zopet posLušati žalostno zgodbo Drnulčeve mame, ki sem jo bil čul že najmanj tolikokrat, kolikor let je stara. »Hude nevihte so divjale te dni po vsej državi, kot pravijo poročila,« sem obrnil pogovor v drugo smer. »V mnogih krajih je napravila toča obilo škode. Ljubljanskemu polju je bilo doslej prizanešeno, hvala Bogu.« »Sem že razmišljala o tem in menim, da je to radi — radia.« »Radi radia? Kako si to predstavljate, majka Drnulčeva?« »I, nase vleče najbrž, kakor strelovod strelo. Naš fant ima detektor, in kadar grmi, vselej premakne tisti ročaj, ki je pritrjen pri oknu in pravi, da je to zoper strelo. Pomislite, koliko je v Ljubljani in okolici prepletene te žice od radia! Moj sin pravi, da se v njej nabira vse polno elektrike, zlasti ob takem vremenu, kot je danes. V prati-kah imam zaznamenovano, da ni bilo nobenkrat toče brez grmenja in treskanja. Sedaj pa treska in grmi, a toče ni. Zato sodim, da jo radio vleče nase. Hvala Bogu, če jo. In če se bo izkazalo, da jo res vleče, točo nase, potem si bo v sdk kmet kupil radio.« »Nekoliko imate že prav, mama, toda moč radia vendarle ni tako velika, da bi kljubovala nevihtam. V radijevih žicah, mislim tiste, ki jim pravimo antenske žice, se resnično nabira elektrika, kajti vse delovanje radia je osnovano naposled na električnem valovanju Niso izključeni slučaji, da udari strela v anteno. Toda zastran toče, tisto ne bo držalo. Točo povzročajo mrzli zračni tokovi ,ki nenadoma navale med zgoščene oblake in zakrivijo, da vodene kapljice, iz katerih eestoje oblaki, ter padajo kot toča na zemljo.« Bog ve, Bog ve,« so dvomili mama Drnulčeva. »Radio ima pa le čudežno moč. Prepričana sem, da nase vleče. Še bolezen vleče. V ponedeljek zjutraj je mojega sina strašno glava bolela. Polagala sem mu na glavo mrzle obkladke, krompirjeve krhlje, tavžent rož sem mu skuhala — nič. Kar z belim očesom je buljil v strop, tako ga je tiščalo v glavo. Opoldne ni maral juhe, pač pa je poželel slušalke od radia. Nataknila sem mu jih na ušesa in fant se je pomiril, pričel se je potiti in je naposled zaspaL O, radio ima čudo-tvomo moč, recite, kar hočete.« Ne vem, ali je bil res, ali ne, ampak zazdelo se mi je, da vidim pod posteljo mladega Drnulca iztegnjenega velikanskega — mačka ... * V Franciji se bavijo v vojnem ministrstvu z načrtom, v vojašnicah postaviti sprejemne aparate, kar bi biLi vsekakor prijetna sprememba za enoličnost velikih kasarn. IJanko Mlakar: Neprijetne posledice podlistka »Katerega?« »Tistega o Abdonu Sršenu in njegovi Kor-duli, roj. Osi.« Ko bi bil saj gospodu Abdonu obljubil, da ne bom v podlistku opisal njegove zadeve z duhom ranjkega tasta Ose! Koliko razburjenja, strahu, samoočitanja in kar je še drugih takih neprijetnih reči, bi si bil prihranil! Tako pa . . Toda, le poslušajte, oziroma berite! Nekaj dni potem, ko je izšel moj »Glas [s drugegu sveta«, dobim pismo s firmo odvetniške pisarne dr. Svedra. Juz, odkrito povedano, ue občujem rad z odvetniki — službeno, kajti v takem slučaju te vedno stane, naj že pišejo ali govore. Dr. Svedra pa do takrat niti poznal nisem in ga še danes ne pozna m. Zato sem >b-račal nekaj časa sumljivo pismo v rokah m ogledoval naslov, če morda ni namenjeno kakemu drugemu Mlakarju. Ko sem se pu ure-pričal, da je pismo nedvomno name naslov fjeno, se slednjič vendarle ojunačim in ga >d-prem. Moram pa pripomniti, da jaz pričaka jem in sprejemam neprijetne vesti vedno v naslonjaču, odkar sem zvedel, da je neki Heli ob taki priliki padel s stola in si zlomil tilnik. Zato sem tudi dr. Svedrovo pismo bral sede v naslonjaču in če bi ne bil tnko previden, bi bil proračun mestne občine ljubljanske skoraj gotovo olajšan za mojo — pokojnino. Da pa morete umeti moje domnevanje glede padca s stola in njegovih slabih posledic, vam podam iu prepis dotičnega pisma: Gospodu profesorju Janku Mlakarju v Ljubljani! Gospod Zlatko Šlupn in njegova soproga, gospa Božiča Šlapa, se čutita v Vašem jiodbst-ku, ki je izšel v »Slovcncu« št. 141, razžaljena in javnemu zasramovnnju, posmehovanju in zasmehovanju izpostavljena. Iz omenjenega podlistka je namreč razvidno, da ste pod izmišljenimi imeni Abdonn Sršena in Kordule, roj. Ose, hoteli zlobno popisati moja klijenta in ju javno osramotiti. Zato Vas poživljam, da se zglasite v moji pisarni in 1. podpišete od mene sestavljen prcklic in obžalovanje vsebu-jočo izjavo, ki se bo na Vaše stroške objavila v vseh slovenskih listih; 2. da plačate mojima kli-jentoma kot odškodnino 9999 Din. Ako teli pogojev ne izpolnite tekoni osmih dni, vložim zoper Vas tožilo zaradi častikraje in javnega sra- Programi Radio-Ljubljana i Petek, 28. junija: 9 00 Prenos svečane službe božje ob priliki Vidovega dne iz ljubljanske stolnice. 9.30 Vidov dan v zgodovini Srbov, predava dr. K. Capuder. 11 Koncert liadio-orkestra: Drž. himna, Leopold: Jugoslovanski biseri, Šidak: Kitica srbskih pesmi, Borodin- V samostanu, Čajkov-sky: Žalostna pesem, čajkovsky: Prekinjen sen, Parma: Mladi vojaki. 12.10 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, lz današnjih dnevnikov. 18 Koncert Radio-orkestra: Državna himna, Raha-Pe-trič: Kitica slovenskih napevov, Wagner: Sieg-friedova idila 20 Vojnovič: »Smrt majke Jugovi-ča«, izvajajo člani nar gled. 21 Koncerl Radio-orkestra: Državna himna, Jaki: Slovenski biseri, Kovin: Mighty Lak' a Rose, Wagner. Listi spominske knjige, čajkovsky: Chanl sana Paroles, Wald!eufel: Prestissimo, Carossio: Ritorno, Stolz: Ti boš kralj moje duše, Strauss: So stvari, ki jih je treba pozabiti, Bali: Ljubi me in svet je moj, Goldmann: Zimska pesem, Oie Capua: O sole mio, Kroneger: Pri letošnjem, Pavčič: Narodna koračnica 22 časovna napoved in poročila. Sobota. 29. junija: 10.30 Poljedeljska ura, inž. Cerne. 11 Pevski solistični in duetni koncert go-jenk Drž. konservatorija. Sodelujejo gne.: Pire, Dragica Sok, Korenčan, pri klavirju ga Wisting-hausen 1. Loevve: Morski sij, 2. Chopin: Litvan-ska pesem, 3 Pavčič: Pesem. 4. Rozvcki: Valček iz opere »Casanova«, 5. Schubert: Moč in sanje, 6. Grečaninov: Ko sekire peza, —: Domačija, Ponchielli: Arija slepe starke iz opere »Giocon-da«, 9. Mozart: Canzone Cherubina iz opere »Fi-garova svatba«, 10. Mayerbeer: Arija paža iz opere »Hugenoti«, 11. Haydn: Arija iz oratorija »Vstvarjenje«, 12. Rubinstein: Sen. 13. Kienzj: Arija Magdalene iz opere •»Coangeliute«, 14. Pu- ' cini: Arija Mimi iz opere »La Bohčmec, 15. Rossi-ni: Cavatina Rozine iz opere »Seviljski brivec , 1(3. Mendelsshon: Duet .Nedeljsko jutro.-, 17. -Duet iz »Psalma«, 18. —: Duet »Zvonček in cvetlica«. 15 Mati in otrok, detinska doba. Vzgo-jeslovno predavanje, ga. Bartolova. 15.30 Reproducirana glasba. 1(3 Humoristično člivo. pisatelj Milčinski. 16.30 Lahka glasba. 20.30 Prenos iz Zagreba: Društveni koncert simfoničnega koncerta H. T. D. »Merkur«. Dirigent- Mišo Mihokovič: 1. W. A. Mozart: »Tifus«, uvertura, 2. W. A. Mozart: Simfonija št. 40 g-mol (AlIegro-molto-Menuetto-Al-legro- assai). 3. a) E. Krouke: Melodija op 92 št. 3 za flavto in klavir, igra na flavto g. li. Vilček; b) D. Popper-Pergolesi: Nina Gabriel Marie: La Cinquantaine, izvaja na violccellu VI. Kurka; c) Henry Harold- Cavatina. Mendelsohn: Polnisch, izvaja na violino K Fiala. pri klavirju A. Fiirst. 4. Haydn: Simfonija št. 5 D-dur (Adagio-Allegro Largo cantabile-Menuetto-Presto ma non troppo). 5. W. A. Mozart: Turška koračnica iz A-dur sonate, izvaja društveni orkester. 22 Časovna napoved in poročila. Nedelja. 30. juuija: 9 30 Prenos cerkv. glasb?. 10.30 Poljedel. ura, ing. Černe. 11 Koncert Radio-orkestra: Neumann: Parada kitajske straže, Zer-kovvitz: Jesenska pesem, \Vagner: Ob tihem ognjišču, Carpentieris: Tello mio, Mayer flelmund: Nate mislim, Margareta, Borchet: Kar vam je všeč, Leopoldi: Zopet enkrat dunajska pesem, Joh. Straufi: Vesela bitka. Vmesne speve poje g. Joža Likovič: Vilhar: Lastavice, Foerster: Ali me boš kaj rada iinela, Ruski narodni: Večerni zvon, Ejohneni, Meyer Helmund: Nate mislim, Margareta, J. Brahms: Moj deklic. 15 Reproducirana glasba. 15.30 Motorne brizgalke in naše gasilstvo, ing. Štolfa. 16 Planinski spomini, prof. Mlakar. 16.30 Pevski kvartet. 20.45 Prenos iz Zagreba: Wagnerjeva opera: Meistersinger, 2. in 3. dej. 22 Poročila in časovna napoved. Ponedeljek, 1. julija: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18 Koncert Radio-orkestra: Michaeli: Turška straža, Gastalnod: Musica proibita, Conradi: Offen- moten.ja potom tiska. Po priloženi položnici blagovolite poravnati expenzar za pismo 100 Din. Lahko si mislite, kako sem se začudil in tudi prestrašil! šlape in njegove Božiče niti poznam ne, pa si domišljujeta, du sem nanju mislil. Gotovo imata v hiši kako neprijetno »ko-tarico«, kateri želita — nebesa, pa kmalu: zdaj se pa čutita zadeta po mojem podlistku. Koliko je zakonskih parov v Sloveniji, ki morajo imeti neprijetne sorodnike v hiši in se tudi lahko čutijo zadete v »Glasil iz drugegu svetu«! Ako ine vsi ti i/.roče odvetniku in zahtevajo izjavo in odškodnino, sem lahko čez noč berač. Ako se pa pustim tožiti in zapreti, mi bodo pa toliko let nadividirali, da boni še po smrti moral sedeti. Kaj naj storim? Take in enake misli sem premetaval po s\oji ubogi glavi in končno želel uredniku Kir-bu, ki mi jc ta nesrečni podlistek tako rekoč izsilil, da bi ga pet kokelj obrcalo. Ta želja me je nekoliko potolažila in šel sem sc v »Ilirijo« kopat, kajti po pismu mi je postalo neprijetno toplo. V kopelji najdem dr. Kljukeža, s katerim sva so malo poprej docela sprijaznila, in mu tukoj potožim svoje gorje. »S tem podlistkom ste pu zašli v precejšno zagato,« mi je dejal potem, ko me je zvesto poslušal do konca. »To sam vein. Povejte mi rajši, kako pridem iz nje!« »Ste nekoliko nervozni.« »Na mojem mestu bi bil vsak. Koliko pa dobim, če se pustim tožiti in sem obsojen?« »Največ do sto tisoč dinarjev in dvajset let ječe. Tli paragraf je zelo oster. Najpametnejo storite, da greste k dr. Svedru in se poravnate. Seveda, najbolje bi bilo, ako bi dobili od Abdonu Sršena izjavo, da se je ves v inkriminira-nem podlistku popisani dogodek /godil v njegovi hiši. Potem vam ne more nihče blizu.« »Ne, take izjave pa ne dobim. Moja sestra ima itak strog ukaz, da ne sme nikogar pustiti k meni v sobo, ki nosi ime po kn.ki žuželki, ki rada piči, naj si bo to že sršen, čebela ali osa. I3a bi pa jaz celo v Sršenovo hišo šel, ne, potem se raje pobotam s šlnpo in njegovo Božico.« »Dobro, pn storite tako. Ako so pn ne boste mogli poravnati brez tožbe, vns bom jaz zastopal po najboljših svojih močeh. Sicer vas bo pied sodniki jako težko izrezati, pa upajmo, dn bo šlo Akn vam ne i/poslujem popolne oprostitve, vsaj kazen bom skušal kolikor mogoče doli potisniti. Seveda, človek ne ve ...« Česa človek ne \e, nisem zvedel, ker sem jo preje pobral iz vode. Imel sem dosti. Spoznal bachiada. Fleischmann: Nocturno, Mercadante: Prisega. 20 Dr. Mirko Rupel: Rezija in Rezijani. 20.30 Reproducirana glasba. 21 Valčkov večer II. izvaja Radio-orkester: Ascher: Princesa-valček, Engelberger: Pomlad je zopet, Waldteufel: Drsalci, Translateur: Hrepenenje, Lederer: Cvetlično sanje, Granado: E1 Turia, VVilm: Libelle, Kal-mann: Če pustinja molči, Fuiik: Ideali sanj, Ascher: Ne moreni te pozabiti. 22 Časovna napoved in poročila. Torek, 2. julija: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napovod, borzna poročila, reproducirana glasba. 13 30 Iz današnjih dnevnikov. 18 Koncert Radio-orkestra* Jankovec: Ohen, Dauber: Moja deklica mora biti blondinka, Toselli: Serenada, Frederiksen: Poročno potovanje preko Skandinavije, Ervvin: Ti si gospa mojega sna, Siede: He-liotrop. 20 Kraški prepadi: Križiška Okroglica pri Dobrempolju g. Kunaver. 20.30 Vljolinski solistični večer, g. Richard Zika, pri klavirju J. Ravnik: Cesar Franck-Sonata: Allegro ben moderato, Allegro, Recitativo-Fantasia, Allegretto pooo moso, Jos. Suk: Quasi balatta. Appassionata, Un poco trisle, Burlesca 21.30 Radio-orkester: Holzmann: Ogenj, Nedhal: Kavalirski valček, KelerBela: Komična uvertura, Leoncavallo: Marttinata, Grieg: O pomladi, Faure: V samostanskih razvalinah, Blon: Skratovski pohod. 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Sobota, 29. junija. Belgrad: 13.30 Dnevne vesli. — 17.20 Ura za deco. Pravljice. — 17.25 Radio-Jazz. — 18.35 Ura ljudskega zdravstva: »Zakaj pojema naša narodna sila?« — 20.05 Radijski kvartet. — 21.55 »Po deželi vseli lepot.« — 22.20 Dnevne vesti, nato šahovske novice. — 22.45 Oba ljudska pevca Šamovac s flavto in harmoniko. — Zagreb: 16.30 Prenos slavnostnih tekem ob priliki desetletnice obstoja jugoslovanske nogometne zveze. Drugi dan. — 20.30 Koncert simf. orkestra društva »Merkur«. — Praga: 9.00 Religiozna glasba. — 12.00 Oodba. — 16.30 Prenos iz Brna: Vojaška godba. — 18.C0 Nemško oddajanje: Recitacije, glasba. — 19.05 Ljudske pesmi. — 20.00 Poljuden večer — 21.00 Poljudna orkestralna glasba. 22.25 Vojaška godba. — Stuttgart: 15.00 Zabavni ' koncert. — 16.30 Koncert h čajanki. — 20.30 Pozdravni koncert (združeni moški, ženski in otroški zbori). — 20.30 »Prestolonaslednika prvi medeni teden«, igra. — 21.45 Veder večer. — 23.15 Vesele točke. — 0.00—1.00 Plesna godba. —Toulouse: 12.45 Koncert. — 13.00 Pesmi. — 13.15 Plesna glasba. — 20.30 Koncert (dunajski orkester). — 20.45 Španske pesmi. — 21.00 Koncert. — Katovice: 18 Poljuden koncert iz Varšave. — 19.20 Vesela ura. — 20.30 Poljudna večerna glasba, prenos iz Varšave. — 22.45 Plesna glasba. — Rim: 13.lt Koncert tria. — 17.30 Popoldanski koncert. — 21 Koncert s pestrim sporedom. — Berlin: 17.00 Vedre pol ure (Recitacija). — 17.30 Zabavna glasba. — 20.00 »Plagiat«, kolektivna komedija. Nato do 0.30 plesna godba.— Dunaj: 10.20 Zbori »Wiener Sangerknaben«. — 11.00 Koncert dunaj. simfon. orkestra. — 15.25 Pravljice za veliko in malo. — 15.55 Popoldanski koncert. — 18.00 A. Rausch, Sonata za violino in klavir. — 18.30 Prenos iz dun. drž. opere: »Lohengrin«. — Milan: 11.15 Plošče. — 13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 19 Jazz. — 20.30 Koncert s pestrim sporedom. — Buda-pest: 10 Služba božia. 12 Koncert opernega or-jiestra. — 16 Lahka glasba. — 17.35 Ciganski orkester. — 21 Klavirski koncert. — 22 Koncert vojaške godbe. — 23 Ciganski orkester. Nedelja, 30. junija. Belgrad: 12.10 Plošče. — 13.15 Dnevne vesti. — 17.30 Prenos koncerta kr. garclne kapele. — 20.00 Flavta in harmonika (narodna pevca A. Milutinovič in R. šamovac). — 20.45 Chansons. Poje ga. P. Jesič. — 21.30 Pred. prof. dr. Milojevič: »Novosti iz biologije«. — 21.55 Dnevne vesti. — 22.10 »Vedra glasba« — kvarteti, dueti, soli, razi. instrumentov. — Zagreb: 11.30 Promenadni koncert zagrebške vojaške godbe. — 17.30 Prenos nogmetne tekme. Govori dr. M. Polič. — 20.45 Prenos iz zagrebškega narodnega gledališča: Rich. \Vagner- »Mojstrski pevci niirn-berški« (prenos 2. in 3. dej.) Med odmorom dnevne vesti in vrem. napoved. — Krakov: 10.15 Služba božja (prenos iz Wilne). — 17.00 Koncert (prenos iz Varšave). — 20.05 Prenos iz Varšave: Vesela ura. — 20.30 Večerni koncert. — 22.45 Prenos iz Varšave: Restavracijski koncert. — Praga: 07.00 Prenos iz Karlovih Varov: Koncert. — 09.00 Prenos iz Brati- sem pn, da kakor kdo piše, tako tudi govori. Tisto dr. KI jitkeževo »odprto pismo« name ni imelo no nog ne glave, in tudi njegovo čvekanje jih nima. Toda najlepše je šele prišlo. Dva dni potem sem že dobil iz njegove pisarne račun za 200 Din. Da bi se bil malo znesel nad njim, sem šel osebno plačat. »Oprostite, gospod doktor,« rekel sem mu, >.jaz sem pa celo mislil, da vns bom žalil, ako bi vas prašal za račun.« »Zapomnite si. dragi gospod profesor,« odvrnil mi je Kljukež, »mi nismo nikdar razžaljeni, ako kdo praša za račun, in prav tako se mi tudi nikdar ne razgovarjaino o pravnih zadevali v brezplačnih prijateljskih razgovorih.« Za to »dvoje pojasnilo« sem zopet dobil račun za 100 Din (pojasnilo po 50 Din). Pa ni treba misliti, du so vsi odvetniki taki. Mislim, dn je pri nas edini Kljukež te vrste, ker rabi preveč denarja za svojo radijske poizkuse, ki so pa prav toliko vredni, kakor njegovi pravni nasveti. Ko sem namreč pozneje pravil o tem prijatelju dr. Minkelošu, seje na vse grlo zasmejal in rekel: »To mu je čisto podobno. Toda on jc bela vrunn med nami. Kur se pa tvoje zadeve tiče, je bilo sploh nespametno, dn si kak korak storil. Noben sodnik te ne more obsoditi v takem slučaju. In kolikor poznam dr. Svedru, bi on težko sprejel to žc v naprej izgubljeno tožbo. Njegovo žuga nje je bilo le udarec v vodo. Seveda dr. Kljukež bi nuzadnje zastopal, če bi bilo mogoče, oba hkrati, tebe in Šlapo, samo da bi bilo kuj zaslužka, ha, ha, ha!« Po dolgem prijateljskem razgovoru, ki sc je sukal tudi okrog pravnih zadev, me jc dr. Minkeloš prijazno spremil do vrat. Ako bi ga bil pa prašal /u račun, bi mi bil pa vrata le — pokazal. O tem sem prepričan. Nič posebno ohlajen — kar mi je voda vzela vročine, mi jo je vrnil dr. Kljukež —- se vračam počasi i/, kopališča domov. Naenkrat začutim za seboj urne korake. En kratek pogled nazaj in videl sem dovolj. Tisti, ki je zn menoj dirkal, ni bil nihče drugi, kakor gospod Abdon Sršen v lastni osebi. No, jaz sem jo tudi ubral, jia še kako! Cesta je bila namreč skoraj iMipolnoinn prazna, gospod Abdon jc pa velik lirust in — Sršen. Ti urno pripelje eno od leve, drugo od desne in... no, in jih iinaš. Brisala sva jo kakor dve slafeti. od zada j, jaz pa spredaj, kajti zn urnost se tudi mladega nc ustrašim. inKo sva »tekmovalu« pit-cej časa po vroči cesti. Tu nama pride nasproti počasnih umerjenih korakov — stražnik. Zdaj sem pa takoj nehal biti »štafeta« in padel sem v navadni korak. S krepkim izpiranjem da Odol ustom sveži dišeči dah V vsaki kapljici je moč. slave: Nabožni koncerl. — 11.00 Koncert v kopališču Podebrady. — 12.00 Prenos iz Brna: Radio-orkester. — 13.15 Dr. fticha: Socialne informacije. — 16.30 Koncert. — 18.00 Nemško oddajanje: Novice in pesmi. — 20.00 Kadio-orkester, nato plesna godba. — Stuttgart: 11.00 Otvoritvene svečanosti »Katchenfest-spiele.« 15.00 Zabavni koncert. — 16 Zabavni koncert. — 10.00 Angleško pesništvo in glasba. — 20.00 Koncert kubanskiii Kozakov. — 22.45 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. — 13.15 Solistični koncert. — 13.30 Nabožna glasba. — ;t0.3i Koncert. — 25.45 Havvaiska kitara. — 21.00 Odlomki iz operet. — 21.20 Simfonični orkester. — 21.45 Plesna godba. — Berlin: 9.00 Jutranja pobožnost. — 12.00 Opoldanski koncert. — 14.00 Prenos koncerta iz »Unter den Linden«. Nato plošče. — 16.20 Nemški derby. Prenos iz dirkališča. — 17.00 Godba k čaju. — 19.00 Koncert mandolinskega orkestra. — 29.00 Pesem in proza. — 20.40 Koncert potsdamskih glasbenih umetnikov orkestra. — Nato jioročila, plesna godba. — Dunaj: 10.20 Orgelski koncert. — 11.00 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 15.45 Koncert dunajskega ženskega simf. orkestra. — 17.40 Komorna glasba. — 19.00 O hrejienienju Afrike. Zamorska lirika. — 20.05 »Abraham I.incoln.« Dramatična kronika od J. Drinkvvotena. Nato večerni koncert. — Ponedeljek, 1. julija. Belgrad: 20.00 Predav. g. K. Ljubisavljeviči »O delu in gospodarskih krizah«. — 20.25 Tambu-raški zbor vojvodinskih študentov. — 21.00 Mil. Ce-kič: »Udruženje gled. igralcev in teater«. — 21.25 Dnevne vesti. — 22.45 Prenos v inozemstvo: Jugoslovanske jiesmi in plesi sodobnih avtorjev. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 20.30 Prenos v okviru srednjeevropskega izmenjavanja sporedov. — Krakov: 16.30 Plošče. — 18.00 Prenos koncerta iz Varšave. — 20.39 Prenos iz Varšave: »Terezina«, opereta, ugl. Straufi. — 22.45 Koncert. — Praga: 11.30 Plošče. — 12.20 Ojx)ldanski koncert. — 17.30 Dr. Mollenda: Mallmai-sonski muzej. — 19.05 Prenos iz Bratislave: Slovaški večer. — 20.00 Prenos iz Brna: Komorna glasba. Radio-orkester. — 22.15 Informacije z orlovskega zleta. — Stuttgart: 9.30 Glasbena svečanost. — 16.15 Po-poldanski koncert. — 20.15 »Emilija pred jioroko«, kantata za alt in mali orkesler. — 20.45 »Maček Lam-jie«. Komedija v štirih dej. — 22.30 Zabavni koncert. — Toulouse: 12.45 Plošče. — 20.30 Odlomki iz oper. — 21.00 Havvaiske kitare. -— 21.15 Odlomki iz operet. — 21.30 Veliki orkester. — Berlin: 15.30 Žensko vprašanje. — 17.00 Umetniški koncert. — 20.00 Operetni večer. Nato plesna godba. — Dunaj: 11.00 Do-jxildanska glasba. — 16.00 Koncert. — 17.40 Sjx>min-ska razstava Canon in Sebupe v »Kiinstlerhausu«. — 19.15 Theodor Diiubler čila iz svojih del. — 20.00 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. Seveda je bil moj »tekmovalec« v hipu pri meni. Kaj se je potem godilo, se mi zdi še danes, kakor sanje. Govoril je nekaj o vedni hvaležnosti, o sreči, o največjem dobrotniku, da bi mi najraje kolena objel, če bi bil še v Rusiji itd. Nad menoj so se pa začeli trgati črni oblaki, in prikazala sc je mavrica. Ko mi je pn moj dragi Abdon obljubil potrebno izjavo, se je zjasnilo popolnoma. Naslednji dan sem že prejel to-le pisanje: Prečastiti gospod profesor! Prav lepo se Vam s Kordulico zahvaljujeva, da ste dogodek / duhom v Podlistku tako lepo in resnično opisali. Jaz sein bil v Kurjih čev-cuh Frizer, pa ne izučen, ampak ker sem bil edini, ki je imel britev. Potem sem pn inornl v vojsko, kjer so mi prestrelili desni uhelj. Potem sem se preselil v Ljubljano in se priženil k Osi. Kot Invalidu so mi milostno dovolili, da smem izvrševati frizersko obrt, toda izključno zunaj mestu, dokler nimam izučenih pomočnikov. Tako sem bril jnz moške, Kordulico pa ženske. Dum in gospodov ni bilo k nam, ker imam svoj etelje na pireferiji mestu, šlo nama je pa zelo slabo. Večkrat sva imela cel dan samo enega klejentn. Obrila sva ga pn vselej oba, jaz polovico in Kordulicn polovico, dn nisva prišla iz vaje. Po Vašem Potlistku sva pa |>o-stuln puoilnrnn. Takoj tisti dan po tisti nedelji sva imela polne roke dela, in danes imam že dva izobražena Frizerja in eno Frizerko. Vse dere k nam in hoče zvedeti, kuko je strašilo. Ako |X).jde tuko naprej, postavim v kratkem svoj etelje s pireferijc v sredino mesta in najamem tudi manicuro. Zu vso lo se imamo zahvaliti Vam, ker ste nas in samo nas pa ne tistih slap, tako lepo popisali. Zato sein pa tudi pripravljen Vas do sinrti zastonj briti in striči. Vns prav lepo pozdravljava Vaš z odličnim s|x>-štovanjem udnni Abdon Sršen. Etelje za dame in gospode in brivnicn za moške in ženske. Tu se strižejo tudi pubifrizure. NB. Z Evlalijo se dobro razumemo. Poleg grlice ima že tudi niuciko. lisička pa dobi, ko nekoliko dorasle. Fremnn je že. NB. Tisto o nohtih bi bili |>u Inhko izpustili. Sc zahvaljujem gospa Korduln Sršen r. Osa. Zdaj sem pa to pismo nesel tnkoj dr Svedru pokazat, si morda mislite, pa sc motite. Ja/, sc nc dam »poživljati« v odvetniške pisarne. Pač |)n čakam, dn me šlapa toži in se »ble-mera«, kakor bi rekel g. Abdon Sršen, pri katerem so strižejo »pubifrizure«. uvimteiD vrvenjem Izposojeno jezikovno blago Kakor si na vasi sosedje izposojujejo med seboj orodje in druge potrebščine, ki jih nima vsaka hiša, tako si tudi narodi izposojujejo med seboj izraze za pojme, ki jih niso vsi enako izbrusili. Ker so bili Grki in Rimljani naši kulturni predhodniki, je naravno, da smo mnogo neprekosljivo izklesanih izrazov sprejeli enostavno od njih in si za le pojme potem nismo ustvarjali lastnih izrazov. Ali pa tudi v njihove izraze položili nove pojme, za katere potem nismo iskali lastnih besed. Tako smo delali i Slovani i Germani in na tem doslej ne eni ne drugi nismo umrli. Nasprotno! Na tistem, kar so neoporečno dognali Grki in Rimljani, na njihovem izklesanem jeziku smo mogli varno zidati dalje. Zato nimajo brezpogojono prav tisti, ki bi radi iztrebili iz narodnega jezika vse tujke — vsaj dotlej ne, dokler nimamo zanje enakovrednih izrazov. Mnogo tujk je tudi že med priprostim ljudstvom tako udomačenih, da jin bolje razume nego nove slovenske označbe Kakor med Slovenci tako je ludi med Nemci veliko gibanje, da se »jezik očisti peg«. O tem duhovito kramlja znani pisatelj Hans Reimann v svoji novi knjigi »Der gute Onkel Reimann«, ki je zamišljena kot nekak moderni Knigge — knjiga o lepem vedenju. Reimann piše: »Jezika ne čutiš, ako ga osvobodiš tujk, marveč le dosežeš, da postane revnejši. Tudi bi bilo napačno misliti, da v francoščini ali angleščini ali pri divjakih nima ji tujk. Seveda pod tujkami ne razumem 'uraz> \ ki bi jih dejansko radi pogrešali in katerih človek, ki ima jezikovno vest, nikoli 110 bo rabil aH pa le v najbanalnejšem pogovoru, n pr'.: re-tour, kolosalno. faktično, eteklivuo, kupe, peron, trottoir itd. Drugače pa imajo tujke že svojo neizpremenljivo veljavo in utegne biti celo pravkar omenjeni izraz >kolosalno : umesten — tako v resnem, slovesnem smislu, kakor tudi v ordinarnem. Nalašč uporabljamo besedo ordinarno; najti »navadno« niti od-daleč ni tako ordinarno nego »ordinarno«. Mnogi mečejo okoli sebe s tujkami, ker se jim to zdi imenitno in bi radi imponirali. Za >imponiratk ni nobene prestave (tudi v slovenščini ne). Ker tujka večinoma pomeni nekaj drugega nego še tako natančna prestava. Tuji obliki smo ulili novo zmisel. Tujko smo napolnili z vsebino, ki se z eno samo nemško besedo ne da izraziti. — Znana je zgodbica, ko nekdo vpraša svojega prijatelja, kaj je to: »kompaktno«? Namesto, da bi inu ustmeno pojasnil, začne prijatelj na čudeu način govoriti z rokami. Duden prestavlja >kompaktno<: s trdno, jedrovito. Proti temu bi z vso mogočo obzirnostjo ugovarjal. Kom- paktno ni ne trdno ne jedrovito, marveč: kompaktno. Prosim, kaj je diskretno? Kratko in jasno, brez ovinkov! Duden ima za to tri besede: osamljen, obziren, molčljiv, a pri vsem tem strelja za las mimo cilja. (Tudi naš Ja-nežič navaja tri izraze: preudaren, razboren, molčljiv.) Kajti diskretno je nedvomno obzirno in tudi molčljivo in tudi osamljeno, toda v prvi vrsti je to, kar razumemo pod diskretno, marveč — diskretno. To naj mi kdo opredeli! — Prosim, kaj je devotno, kaj jo fri-volno, kaj je subalterno, kaj je delikatno, kaj je skurilno, kaj je groteskno, kaj je iron čno? Da ostanem pri besedi »ironično«: Grki imeli zvit način za razvijanje duha v d.ah.g'b (dvogovorih odnosno pogovorih). Mojster, ki je bil dobro podkovan v modroslovnem dla-kocepstvu, se je delal neumnega, d.i bi i/, učenca, iz partnerja (kaj je partner?; izk-ssal čim silnejših isker. »Eironeia« ni pomenilo nič drugega kakor: pretvezo. Ali je ironija kratkomalo pretvara? Ne. Ironija je zasme-šek, pri katerem pravimo ravno naipiolno od tega, kar mislimo. Taki pravi Duden Tucet (!) besede namesto ene. — Kaj je »exiibris':? Ali je potiti se isto, kar transpirirati? Kaj je unikum? Kaj pa simpatija? Kdor ve, naj pove! Pet dni delaj, dva počivaj Ne\vyorški stavbni delavci so dosegli pomembno zmago: delovni teden se je sk ajšal na pet dni, ne da bi se jim znižale plače. V petih dneh zaslužijo tedaj ravno toliko kakor doslej v pet in pol dneh. Tako prodira petdnevni delovui teden v Ameriki v vedno nove industrije, in to ne samo v Ne\v Vorku, mai-več tudi na pacifiški obali. Kakor objavlja Ameriška strokovna zveza, uživa sedaj že pol milijona delavcev v Združenih državah petdnevni delovui leden. Kamen je sprožil Henry Ford. Poljetniki sedaj uvidevajo, da je v njihovem interesu, ako so delavci stalno zaposleni, ako imajo dovolj dohodkov, da kupujejo industrijske proizvode, in dovolj prostega časa, da jih uživajo. Pred kratkim je opozoril Daniel \Villard, generalni ravnatelj železnice Baltimore—Ohio, ' d;, je produkcijska sposobnost ameriške industrije za 25 odstotkov večja nego sposobnost , potroška in da se mora kolesje industrije ustaviti, ako konsum ne bo dosegel produkcije. Ta j cilj se da doseči v dveh smereh. Prvič je tre-I ba delovui čas skrajšati, drugič pa z višjimi I plačami dvigniti kupno moč delavstva. Krajši | delovni čas ima torej namen, da prepreči i preveliko produkcijo in pa odpuščanje delavcev. Kar se tiče stavbne stroke v New Yorku, kjer dela 150.000 delavcev, bo zaenkrat neposredna posledica ta, da bodo stavbni stroški za 9 odstotkov višji; kajti da bi se delo zaradi krajšega delovnega časa še bolj pospešilo, ni misliti, ker so tu delali že doslej z vso paro iu nadaljnje stopnjevanje ni mogoče. Zidarji v New Yorku zaslužijo od 1. maja letos po 15 dolarjev na dan. Nedavno je drzen filozof prorokoval, da ni več daleč čas, ko nihče ne bo delal na dan več ko dve uri. Morda pri tem ni upošteval, da vsako novo sredstvo, ki človeku na eni strani prihrani delo, na drugi ustvarja nove prilike za delo. Tako je prinesel avtomobil tovarniškim delavcem in mehanikom stokrat več dela, nego ga je kolarjem in sedlarjem odvzel. Morda se bo petdnevni delovni teden sčasoma razširil na vse delo in to bi delavcem od srca privoščili, pod pogojem seveda, da bi oba prosta dneva v tednu koristno porabili za dušo in telo. Ako bi se pa pridobitno delo znižalo na samo dve uri dnevno, bi pa bilo to znamenje popolnoma zavoženega gospodarstva in razmere bi postale na svetu najbrže še manj vesele, nego so sedaj. Ura Marije Siuarl Marija Stuart je leta 1564., ko se je peljala čez zapuščen travnik, izgubila uro. katero je prinesla iz Francije. Dve--.ro let kasneje je neki ovčji pastir našel uro m jo prepustil lastniku zemljišča, ua katerem jo je našel. Dedič dotičnega lastnika zemljišča je vzel uro seboj v Transvall, kjer so jo pred kratkim odkrili. Osmerokotna ura, čije izborno delo je kljub zanemarjenju skozi stoletja čudovito dobro ohranjeno, je bila po sodbi strokovnjakov izdelana od francoskih urarjev. Sedaj bodo uro shranili skupno z ostalimi spomini na nesrečno kraljico v hiši Marije Stuart v Jed-burghu. Pražani znajo pili Iz gospodarskih podatkov mesta Prage je razvidno, da popijo Pražani letno približno 100 milijonov litrov piva. Da si ponazorimo to množino bridko — sladke pijače! Treba bi bilo zanjo bazena, ki bi bil 1 km dolg, 100 metrov širok in 1 meter globok. Še je dela za abstinente, še! Bukarešt bo pit vodo iz Donave Bukareščani imajo pregovor, ki pravi: Damboritska voda je sladka, toda kdor se je napije, ne pojde nikdar več dalje — tako je namreč slaba, da človek od nje umrje. Bukarešt nima zdrave vode, ki je v njegovi bližini ni dobiti. Že dolgo se pečajo z načrtom, da bi napeljali vodo iz Donove, toda za tako ogromno delo je manjkalo sredstev. Sedaj pa poročajo, da se je vrnil iz Londona inž. Dimitrij Leonida, profesor na lehniki v Temeš-varu, ki je sklenil pogajanja za zgradbo kanala Bukarešt—Donava in za elektrifikacijo proge Bukarešt—Brašev. Filmski igralec - vozač smrti Iz Berlina poročajo: Na cesti Glienicke-Kopenik se je pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Avtomobil je bil last znanega filmskega igralca Ivana Petroviča. Petrovič sam opisuje nesrečo takole: »Avtomobil sem šofiral sam. Na nekem ovinku, tik za železniškim križiščem, stoji čuvajnica, ki popolnoma zapria vsak raz gled. Nekoliko pred to čuvajnico se je pred avtomobilom nenadoma pojavilo molorno kolo in zavozilo v avtomobil. Trk je bil tako silen, da je sovozača motornega kolesa vrglo s sedeža čez avtomobil in je na drugi strani obležal težko ranjen. Ker je bil moj avtomobil nesposoben za prevoz, -em naprosil šoferja, ki je slučajno privozil mimo, da je ranjenca odpeljal v bolnišnico. Nato sem se sam prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo. Roparji napadli šolo V Berlinu se je dogodil neverjeten slučaj, kakršnega policijska kron:i in pobegnili prav tako neovirano, kakor so prišli. Nepovabljeni gostje na grofovski zabavi Veleposestnik grof Jožef Wenckliaim je priredil te dni v svoji vili nedaleč od Budimpešte veliko vrtno zabavo. Medtem ko so se gostje v parku zabavali, godli in plesali, so vlomilci izkoristili to priliko in neopaženo prišli v vil®. To jim je bilo tem lažje, ker je bilo skoro vse služabništvo zaposleno s postrežbo gostov na vrtu. Vlomilcem se je posrečilo, da so v spalni sobi grofice našli škatljo z nakitom. V škatlji je bilo 16 nakitov velike vrednosti, prstani, zapestnice in ovratne verižice ter biseri. Vlomilci so nato neopaženo odšli. Šele proti jutru, ko so se goslje razšli in sta se grof in grofica podala v svoje sobe, sta opazila, da so jih počastili s svojim visokim obiskom nepovabljeni gostje. Na nočni omarici grofice je ležal listek, na katerem je bilo napisano: .-Oprostite nam, ker smo prišli na Vašo zabavo brez vabila.« Neki Anglež se je vozil iz Ne\v Yorka v Kalifornijo skozi celo Ameriko. Seboj je imel tudi slugo. Prvi dan vožnje sta se zanimala zu vse, kar sta videla, drugi dan sta postajala nemirna, tretji apatična, četrti pa do skrajnosti utrujena. »To je torej Amerika?« je dejal sluga svojemu gospodarju. »Pa so tolikanj slavili in še slavijo Krištofa Kolumba. Pri moji veri, saj je vendar ni mogel izgrešiti, ko jo je šel iskat!« Desetletnica podpisa versajske mirovne pogodbe 28. junija 1919 je bila Nemčija prisiljena, da je podpisala v zrcalni dvorani Ver-saillesa, kjer je bila ustanovljena nemška država, mirovno pogodbo, ki je vsebovala zelo ležke pogoje. Na poziv nemškega državnega zbora sta mirovno pogodbo podpisala državni minister dr. Bell (na levi) in državni minister Hermann Miiller (na desni). Delno iz-\edbo versajske mirovne pogodbe nam kažeta spodnji sliki, od katerih leva predstavlja uničevanje vojnih letal, desna pa podiranje utrdb v vojnem pristanišču Kielu. Mirovna pogodba je določala tudi, da izroče Nemci vse svoje vojno brvdovje zaveznikom. Nemci so pa tik pred terminom, ko bi se morala izvršiti izročitev brodovja, pri Scapa Flopu vse svoje vojne ladje potopili. Angleži so začeli sedaj potopljene ladje dvigati iz morja in so jih nekaj že dvignili; prodali jih bodo kot staro železo. Mirko Kunčič: Večer Aj, mar so zvezdice padle z nelm? — Vsevprek čez rožne poljane in trate plavajo lučke srebrne in zlate. Vetrič poredno se z njimi igra. Aj, niso zvezdice padle z. neba. Z murenčki sestre kresnice svatujejo, vigred zeleno svečano praznujejo. Zbor žabjih grl vmes koncert svoj ima . Lep je, prelep je ta božji večer. Vse je kot pravljica, vse je kot sanja. Z zlatimi strunami v srca pozvanja: Božji lepoti ni konca nikjer — — Mirko Kunčič: Pastir Blažon Ko je nekega večera spet prikrevsal pastir Blažon v našo raztrgano bajto na klancu, sem se začel kar hitro smukati okoli njega in tiščati vanj: »Stric Blažon, povejte storijo!« »Kakopak,« me je zavrnil Blažon; »misliš, da se storije pri meni kar zastonj dobijo!? Nocoj ne bo nič, fant!« »Kakor hočete, stric. Jaz tudi eno vem, pa vam je ne povem,« sem kljubovalno zinil in mu pokazal hrbet. »Hencajte, če je pa taka, se moram pa kar udati,« se je hudomušno zarežal Blažon, prižgal čedro, ki mu je bila ugasnila, in začel pripovedovati. »Veš, to se je zgodilo na kresni večer. Pasel sem ovce visoko gori v planinah. Na-nosil sem suhljadi in trhlih štorov na kup ter zakuril kres. Ko sem tako čepel ob ognju in strmel vanj, sem se začutil mahoma strašno osamljenega. Zaželel sem si druščine in žalostno vzdihnil pred se: — Da bi vsaj kakšen epak iz doline prišel k meni v vas! Komaj sem bil dobro zinil te besede, že je pricopotal iz gošče neznanec s kozjo brado in nie pozdravil: ,Klical si me, fant; zdaj sem tu. Dolgčas ti je, kajne? No, le počakaj, midva se bova imenitno zabavala 1* Lahko si misliš, kako sem se prestrašil, zakaj kozjebradec ni bil nihče drugi kot hudobec sam. No, pa sem se hitro opomogel od strahu. ,Nič se ne bova zabavald midva, boter,' sem dejal, poklical na pomoč vse svetnike in se pobožno prekrižal. Hu, ali je peklenšček takrat zarjul! Iz-bulil je oči in se skokoma pognal v ogenj. Kres je še enkrat mogočno zaplapolal, nato pa ugasnil. Hudobec je izginil kot kafra. Le &e neznosen, dušeč smrad po žveplu je ostal za njim. A tista noč je bila zame zaradi hudobca kskor ukleta. Komaj so se moje oči za silo privadile teme, ki je nastala po ugaslem ognju, že je prilomastil iz šume volk in zarenčal nad menoj: ,Blažon, daj mi ovco, sicer raztrgam tebe!' Ne boš ne ovce ne mene, sem si mislil in bliskovito pograbil gorjačo. Volk pa je bil hitrejši od mene. Planil je name in me raztrgal na drobne koščke. Nato mi je ugrabil najlepšo ovco iz staje in pobegnil v šumo. Ves žalosten in potrt nad izgubo ovce sem se podal v kočo, legel na slamnato ležišče in...« »I, stric Blažon, kako ste vendar mogli to storiti, če vas je pa prej ?olk raztrgal na drobne koščke?« sem se zavzel. Stric Blažon pa ni zlepa prišel v zadrego. Požuril se je s pojasnilom: »Hencajte vendar, vidiš, to seni ti bil pa pozabil povedali, fant. Takrat, ko sem bil raz-tigan na drobne koščke, je prišel mimo čarovnik. Zamrmral je nekaj skozi zobe, dotaknil se me s palico čaralko — in sem bil spet živ in cel.« »Takisto pa že, takisto,« sem sveto verjel in modro kimal z glavo. »A kaj se je zgodilo potem, ko ste šli v kočo in legli?« sem bil na moč radoveden, kakšno bo nadaljevanje storije. »I, kaj neki,« je malomarno zamahnil z roko pastir Blažon. »Potem sem zaspal.« »Ah,« sem bil, kakor vedno, iznova razočaran nad nezanimivim koncem Blažonove storije, »jaz sem pa mislil...« »Ti si lahko misliš, kar hočeš,« me je rcbalo zavrnil stric Blažon, zazehal, da me je bilo strah žrela njegovih škrbastih ust, in počasi odkrevsal iz bajle... Kotiček tnalih bistroumnežev Pod tem naslovom se bodo stavljala bistroumnim glavicam naših mladih čilateljev raznovrstna vprašanja. Oni, ki l>odo pogodili najboljši odgovor, bodo nagrajeni. Današnje vprašanje se glasi: EESEZETTS hekh mehanična delavnica za popravilo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn. Poseben oddelek za popravilo fotoaparatov in nalivnih peres. Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Točna postrežba Telefon 2980 GOSFO&SmSKU ZMEZH W LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih gnoji?, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apueni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst portkanti cem&nta. Bogata zaloga §p?£erJjshega in kolonllalnega blaga, vse vrste tnteo3ki izdelki, poljedelski stroji, limone in pomaranče. Kakšno kazen zasluži sirovož, ki za prazen nič pretepa ubogo žival? Za najboljši odgovor razpisujemo sledečo nagrado: »Poredni smeh.« Zbirka mladinskih pesmi od S. Savinška. Odgovori — zadostuje tudi dopisnica — naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo »Sloven-čeve« mladinske priloge, Ljubljana. Za smeh in zabavo Blažek je junak, Blažek se nikogar ne boji. Skozi samoten gozd jo maha sani. Pa pokuka izza grma dr obč kan zajček. Blažek je junak, a takšne »zveri« se le ustraši. Ročno se spusti v beg — zajček zbegat1 za njim. Prikoraca naproti stara ženica. Pobara zasopljenega Blažka: »Kam pa tečeš, fantek, kam?« »Zajčka lovim!« se odreže mali in beži hrabro dalje — zajček za njim ... < ^fG Spisal Mirko Kunčič. 37. Ponatis prepovedan. Ilustriral J. P. Pojoč in vriskajoč so se vrnili opoldne roparji domov. Muc Kec se je komaj utegnil skriti za slamnatim ležiščem v kotu — in že je z omahujočimi koraki prištorkljal poglavar. Bil je močno pijan. »Halo, Krivonožec, kje si, da ti odrežem glavo!« je zakričal razigrane volje. »Joj, striček, saj sem storil, kar ste mi ukazali,« je z milim glasom prosil usmiljenja Jckec. »Kakooo?« je presenečen izbulil oči poglavar in si z dlanmi zaslonil ušesa. »Kaj si dejal?« »I, pregnal sem vse miške, striček,< se je skromno postavil mali. 38. »Ho, ho, ho,« se je široko zarežal poglavar in se jel tolči ob kolena. »Nak, kaj takega pa še ne! 0 ti spak prismojeni! Jaz sem se samo šalil s tisto mišjo rečjo — ho, ho, ho — ta pa ti gre in stori zares...! Za počit, ojoj! No, ker si tak junak — ostaneš do smrti pri nas!« 39. 40. »Vse nič ne pomaga,« je žalostno ugotovil Jokec. »Nikoli več ne bom videl zlate prostosti.« Legel je vznak na slamo in se topo zagledal v strop. Tudi muc Kec je bil strašno potrt. Pretakal je solze, debelejše od lešnikov ... Peci sistema „Luc" vseh velikosti izdeluje tvrdka Srcbotnjafc & Golob, Ljubljana, Pubargeva ulica št. 3. Prevzema ludi v popravila in prezidavo vsakovrsUie gori navedene peči in jih izvršuje strokovujaško in po najnižjih cenah brez konkurence. 35 I$0L izborno učinkujoče n najzanesljivejše sredstvo za izolacijo zidovia proti vlagi in vodnemu pritisku za IzsuSItev vlažnih sten, tal i. t. d. Dobiva -e v trgovinah / insterijalnim blagom' barvami. že'eznino itd. Glavna zaloga zn Jugoslavjio: LJUBLJANSKA KOMERCIALNA DRUŽBA LJUBLJANA, BLEMEISOVA CESTA ŠT. 18 Tedaj je zaslišal Jokec slabotno, pojemajoče ječanje nad seboj: »Joj, joj, pomagajte, rešite me!« Jokec je planil na noge in videl: V gosto pajčevino na steni se je bila zamotala drobna mravlja. Poleg nje je čepel debelušen pajek z ostudimi nogami in se baš pripravljal na skok--- 41. »Hu, ti grdunl« se je raztogotil Jokec. »Ali mi ne greš!« Pajek se je prestrašil iu jadrno pobegnil v svoj temni domek. Jokec je previdno potrgal pajčevinaste vezi s telesca njegove žrtve in si položil na pol mrtvo mravljo nežno na dlan. 42. »Kdo pa si ti, kdo?« jo je pokroviteljsko pobaral, ko se je za silo opomogla od strahu in bolečin. »Dovoli,« je odgovorila mravlja, »da so ti najprej iskreno zahvalim za plemenito dejanje. « »Kaj bi tisto!« je dobrodušno zamahnil z roko Jokec. »Takih-Ie pajkov malopridnežev uženem desel na en prst.« »Čudim se tvojemu junaštvu,« se je zavzela drobna živalica. »A zdaj dovoli, da se ti predstavim: Princeska Medinka sem. Moja mati je kraljica vseh mravelj, kar jih živi v leni gozdu; njih število sega v milijone. »Olio,« se je spoštljivo priklonil Jokec. »Jaz, seve nisem tako odličnega rodu. Samo ubog, nesrečen pobič brez očka in mamice sem...« »Vem, vem,« ga je sočutno prekinila princeska Medinka; »vse vem. Slišala sem tvoj pogovor z mucem. Revček si resi« .SPECTRUm d. d. tvornica ogledal In brušenega stekla LJublfana VII Celnvfika eentn 81. - Telefon 2343. Zagreb. Osijek. Sredlšnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo i—t) mm, ogledala brušena v vseh velikostih in oblikah kakor tudi brušeue orozorne Sipe. izbočene plošče, vstekievanje v med Fina. navadni) ogledala. gospodarstvo Trboveljska premogokopna družba Zvišanje dividende od 30 na 35 Din. — Zložba delnic. 50. redni občni zbor Trboveljske premogo-kopne družbe, lu se je vršil dne 27. junija t. 1. v Ljubljani pod predsedstvom predsednika g. Adolf Miincha, je na predlog upravnega sveta sklenil razdeliti dividendo od 35 Din za delnico. Izplačevanje kupona št. 16 se bo vršilo od 1. julija 1929 naprej pri sledečih plačilnih mestih: v Ljubljani: pri družbeni blagajni, Gledališka ui. 3, v Belgradu: pri ekspozituri družbe, Vuka Karadžiča 11, v Zagrebu: pri ekspozituri družbe, Strossmayero-va ul. 2, v Parizu: pri Banque de I'ays de i'Eu-rope Centrale ali pri Banque de Pariš et de Pays Bas, v Lyonu: pri Credit Lyonnais ali pri Societo Lyonnaise de Dčpots et de Credit Industriel ali pri Vve. Morin Pons & Cie., v Ženevi: pri Lom-bard, Odier & Cie., Danier & Cie., in pri Union financiere de Geneve, na Dunaju: pri Zentral-Europaische Lšinderbank, Niederlassung Wien. Občni zbor je nadalje sklenil zamenjati po pet na 200 Din glasečili se delnic v eno novo, katera se bo glasila na 1000 Din in tako znižati število delnic od 1,000.000 na 200.000 komadov. Nominalna glavnica družbe od 200 miljonov dinarjev ostane na ta način neizpremenjena. Način, kako se bodo stare delnice zamenjale z novimi, bo v kratkem objavljen. Upravni svetniki, katerim je v smislu pravil potekel mandat, so bili ponovno izvoljeni. Iz poslovnega poročila za 1928 posnemamo, da je znašala lani produkcija premoga 1,574.210 ton (1927 1,628.750 ton), oddaja pa 1,617.851 ton (1,585.345 ton). Produkcija cementa se je povečala od 21.190 na 41.230 ton. oddaja pa od 20.350 na 43.750 ton. Tudi produkcija apna se je povečala. Povišanje čistega dobička je pripisovati predvsem prebitku cementarne. Tudi lani so se rudniki tehnično izpopolnjevali, zlasti pa zato, da lahko zadovolje naraščajoča naročila. Razširile so se v Trbovljah sesalne naprave, zgradila nova žičnica in drobilnik. Poleg separacije je družba zgradila poseben bunker za kosovec v Trbovljah Preddela za novo separacijo v Hrastniku, za avtom, transp. napravo za deponiranje premoga v Trbovljah in za izmenjavo dosedanje ozkotirne dovlačibrice v Zagorju z novo normalnotimo so končana. Z zgradbo teh naprav se je pričelo začetkom 1929. Iz bilance je razvidno, da so ostala lastna sredstva neizpremenjena, upniki pa so nazadovali od 66.9 na 64 milj. Din. Kljub znatnim odpisom (16.4 milj. napram 18.4 milj. za leto 1927) so se investicije znižale le od 199.6 na 188.5 milj., iz česar računamo nove investicije na 5.3 milj. Din. Podjetju je uspelo izredno znižati zaloge premoga (od 6.8 na 1.4), pa tudi cementa (od 1.4 na 0.4 milj.), dočim so se zaloge materiala znižale od 23.9 na 21.6 milj. Zaradi povečanja števila odjemalcev, posebno pa radi počasnega plačevanja drž. železnic so so se dolžniki zvišali od 147.4 na 172.0 milj.; od česar odpade menda samo na državo 120 milijonov Din. Račun dobička in izgube izkazuje povečanje donosa od 104.9 na 106.2 milj. in neizpremenjen prenos 1.7 milj. Pri neizpremenjenih stroških in plačah so se znižale bančne obresti od 0.7 na 0.3 milj., davki od 33.7 na 30.5 milj. in odpisov od 18.4 na 16.4 milj., dočim so se izdatki za socialno skrb zvišali od 8.4 na 9.1 milj. — Ker izkazuje bilanca 44.1 milj. čistega dobička napram 38.1 milijon za 1927, je letos bila sklenjena dividenda 35 Din na delnico napram 30 Din za 1927. Zaradi vedno bolj obsežnega poslovanja družbe so se izpremenila tudi pravila, cla je omogočeno razširjeno poslovanje. ŠTAJERSKA KOKOŠ IN PERUTNINARSTVO Našemu podnebju in našim gospodarskim razmeram se prilagodi najbolje štajerska kokoš, ki je po nesnosti, velikosti jajc in sposobnosti za mast najbolj pripravna, da se razširi pri vseh kmetih - perutninarjih. Toda ta pasma se ne goji čistokrvna in kaže veliko razlike v velikosti, barvi itd. Za razširjanje pa se mora uporabiti le čistokrvna žival, ki kaže vse znake te pasme. Potrebno je, da se štajerska kokoš požlahti in da pride produkcija jajc in mesa zopet na isto višino, ki jo je preje zavzemalo perutninarstvo v naših krajih. — Tudi izvozničarji bodo zadovoljni, ako s tem dobijo enotna jajca in dobro rejene živali. Uveljaviti se mora tudi pri nas izrek: »Od pasmo do produkcije«. Opaža pa se, da se zamenja štajerska kokoš s Sulmdolsko oziroma pridejo bastardi teh pasem zopet kot štajerska oziroma Sulmdolska kokoš na trg, ker sta si ti dve pasmi, razven nekaterih podrobnosti, zelo slični. — Primanjkuje pač perutni-narjev, ki bi se posvetili povsem reji čistokrvnih štajerskih oziroma Sulmdolskih kokoši, da bi ti dve pasmi razširili med interesente in tako po-žlahtili podeželsko pasmo ter s tem pospešili produkcijo jajc in mesa. Svetovni pakt o dušiku. — Kakor poročajo nemški listi, so se sporazumeli čilenski finančni minister kot zastopnik čilenske produkcije solitra, J. G. Farben in angleški kemični trust »Imperial Chemical Industries« glede dušika in njegovih cen. Vsi trije pogodbeniki bodo vodili skupno propagando, nadalje paralelno gibanje cen in bo v kratkem cena za dušičnata gnojila znižana. Ta sporazum jo bil. predvsem diktiran po vedno bolj težavnem položaju industrije čilskega solitra, katere produkcija se je občutno zmanjšala radi konkurence industrije, ki je producirala dušik iz zraka. Dočim je znašala v letu 1927-28 produkcija čistega sintetičnega dušika 875.000 ton (1929-30 jo cenijo celo na 1,100.000 ton) jc znašala produkcija čilskega solitra samo 387.000 ton. Samo ,T. n. Farben je 1927 producirala 450.000 ton dušika. Ta sporazum je važen tako za naše kmetovalce kakor tudi za veiiko našo industrijo. Likvidacije: O. d. za preradu kukuruza i tvor-nica ulja v Vel. Bečkereku. ki je bila ustanovljena 1918, je že lani sklenila likvidacijo, pa je sedaj po prodaji imetja predložila občnemu zboru ponovno likvidacijo. — Družba je imela tovarno za koruzno olje in parni mlin. Kapital 5 milj. Din. — Nadalje predlaga svojemu občnemu zboru likvidacijo »Privredna banka« v Sarajevu, ki šele sedaj predlaga bilanco za 1927 in 1928. Banka jo bila ustanovljena 1922. Razsodišče sarajevsko Trgovske in obrtniške zbornice. Vse do leta 1925 se je poslovanje razsodišča sarajevske zbornice stalno povečavalo. Od tedaj naprej pa' število vloženih tožb pada z na- raščajočo normalizacijo uprave in gospodarskega življenja. Tako je bilo 1928 vloženih 73 tožb napram 99 v letu 1927. Skupna vložena svota je znašala 1.25 milj. Din napram 2.4 milj. Din v t. 1927. Največja vložena svota je znašala pol milj. Din. S sodbo je bilo zaključeno 48 (84) tožb, s poravnavo 5 (8), 14 (39) jih je bilo odstopljenih itd., v toku so ostale 4 (2). Borza 27. junija 1929. Ta teden je znašal na ljubljanski borzi d e -vizni promet 15.4 milj. Din napram 20.2, 17.3, 20.6 in 11 milj. v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizi London, ki je tudi mednarodno tendirala slabeje. V privatnem blagu ni bilo dosti zaključkov. Skupno je v mesecu juniju t. 1. znašal de-j vizni promet ljubljanske borze 73.5 milj. Din napram 86.4 milj. Din v juniju lani. Skupno je v prvi polovici t. 1. bilo v Ljubljani 436.4 milj. Din deviznega prometa. V posameznih mesecih je bil razvoj prometa v milj. Din naslednji: 1928 1929 72.8 89.0 60.2 60.1 72.8 62.5 73.2 74.6 88.5 76.7 86.4 73.5 januar februar marec april maj junij Zanimiva je tudi statistika po polletjih, tako je bilo deviznega prometa: 2. polletje 1927 393.7 milj. Din 1. polletje 1928 454.9 milj. Din 2. polletje 1928 498.9 milj. Din 1. polletje 1929 436.4 milj. Din K tem podatkom je pripomniti, da je v drugi polovici leta promet vedno močnejši kakor v prvi. Ob tej priliki pa tudi ne moremo preko dejstva, da se tudi velik del deviznega prometa Slovenije vrši na zagrebški borzi, kar seveda ne pride do izraza v številkah. DENAR Devizni tečaji so danes ostali neizpremenjeni, edino London se je učvrstil od 276.10 na 276.14. V ostalem je bil promet srednji in je vse devize dala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 27. junija 1929. povpraš. pon. srednji sr. 26 VI Amsterdam _ 2287,- — — Berlin 1355.7 š I3J8.75 1357.25 1357.25 Bruselj — 790.90 — — Budimpešta — 993.42 — — Curih 1094.40 1097.40 1095.90 1095.91. Dunaj 798.94 801.94 800.44 London 275. <4 276.Č4 276.14 ' 276.10 Ne\vvork — 56.83 — Pariz — 222.79 _ ■ Praga 168.23 It 9.03 168.63 16Š.63 Trst — 297.92 — 1 & do 292.50, št. 5 267.50—277.50, št. 6 260-265, št. 7 240—250, št. 8 170—180. Otrobi: 120—130. Tendenca mirna. Promet: 26 vagonov pšenice, 12 koruze, 1 moke; skupaj 39 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica: okt. 23.05—23.34, zaklj. 23.36—23.37, marec 25.05 do 25.36, zaklj. 25.35—25.36. — Rž: okt. 18.50-18.72, zaklj. 18.66—18.68, marec 20.30—20.34, zaklj. 20.35 do 20.36. — Koruza: julij 22.60—22.72, zaklj. 22.70 do 22.72, maj 18.30—18.34, zaklj. 18.34—18.30. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: en vagon anten, en vagon oglja in pet vagonov hrastovih drv, skupaj sedem vagonov. — Tendenca nejzpremeniena. Socialna vprašanja GOSPODARSKI SVETOVALNI ODBOR PRI D. N. Gospodarski odbor Društva narodov je zboroval pretekli mesec v Ženevi pod predsedstvom belgijskega ministra Theunisa. Odbor je obravnaval več vprašanj trgovske, kmetijske in industrijske narave. Posebne važnosti je vprašanje racionalizacije, o katerem je odbor predložil Društvu narodov sledečo spomenico: Odbor ne more dovolj podčrtati važnosti vprašanja racionalizacije. Dvoje načrtov je bilo predloženih odboru — oba od mednarodnega instituta za znanstveno organizacijo dela. Odbor prosi še ostale organizacije Mednarodnega urada za delo, da mu predložilo načrte in svoje mnenje. —ab. MEDNARODNA UČITELJSKA FEDERACIJA. Mednarodna učiteljska federacija, ki šteje 543.800 članov, je imela svoj letošnji kongres v Bellinzoni. Predsedoval je predstavnik Nemčije Wolf. Federacija ima posebno dva cilja: združevati vse učiteljstvo in mu pomagati strokovno in drugič z mednarodnim sodelovanjem delati za sporazum med posameznimi narodi. Kongresu so prisostvovale skoraj vse države, med njimi tudi Jugoslavija. Sprejete so bile resolucije o vprašanju zaslužka, o strokovni izobrazbi, o spravi narodov, dvojezičnosti, o cerkvi in šoli in o državi in šoli. Glede zaslužka se zahteva, da mora učitelj zaslužiti toliko, da mu bo možno dostojno vzdrževanje brez postranskih zaslužkov. Glede strokovne izobrazbe zahteva resolucija, da mora biti predhodna izobrazba učiteljstva taka, da mu je omogočen vstop na univerzo. Glede mednarodnega sporazumevanja pravi resolucija, da je treba onemogočiti uporabo tendencioznih knjig v šoli. Obenem naj se stremi za tem, da se pišejo enotne šolske knjige, ki naj se prevajajo v različne jezike. —ab. Prireditve in društvene vesti Slovensko kat. akad. starešinstvo v Ljubljani bo priredilo v nedeljo, dne 30. junija t. 1. izlet v Št. Vid nad Ljubljano. Zbirališče popoldne ob 4 v gostilni »Pri Cebavu<. K obilni udeležbi vabi — odbor. Društvo >Soča< vabi svoje člane na VIII. redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto 6. julija 1929 v salonu restavracije pri Levu ob pol 21 zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Poročilo o vojni škodi (dr. Šapla). 6. Volitev novega odbora. 7. Volitev nadzornikov. 8. Slučajnosti. V slučaju nesklepčno- sti se bo vršilo zborovanje pol ure kesneje ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov. — Predsedstvo. »Prelepa jo trnovska fara...« Zato pojdi vsakdo dne 30. junija ob treh popoldne v Trnovo, odnosno v Kolezijo, kjer priredi pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« žegnansko veselico s sodelovanjem agilne godbe »Gradaščica«. Na veselici bo dobila lepo darilo devojka, ki bo imela največ kart šaljive pošte. Na veselišču bo harem kjer so bo lahko vsakdo za en dinar oženil. Seveda bodo prišli tudi plesalci na svoj račun. Nihče naj ne pozabi obiskati skrbno pripravljene veselice. Loterija. Dne 29. junija se vrši ob pol 4 po-popldne v dvorani Prosvetnega društva v Borovnici loterija. — Odbor. Kolesarsko društvo »Sora« Št. Vid nad Ljubljano priredi 29. v slabem vremenu 30. popoldne otvoritvene medklubsko dirke, združene z vrtno veselico v Dravljah pri Sojarju. K obilni udeležbi vabi odbor. Prostovoljno gasilno društvo Zidani most priredi 7. julija t. 1. ustanovno slavnost in blagoslovitev brizgalne. Sprejem gostov pri jutranjih vlakih, nato povorka, ob pol 11 služba božja in blagoslovitev brizgalne. Od 13 do 14 koncert železničarske godbe. Ob 14 začetek veselice na prostoru pred postajo, kjer bode preskrbljeno za razna razvedrila. Ker je čisti dobiček namenjen za najpotrebnejše gasilno orodje, vljudno vabi odbor. Orel Telovadce in telovadkinjo, ki gredo v Praga, ponovno opozarjamo, da se sigurno udeleže skušnje za proste vaje, ki se vrši v Mariboru in v Ljubljani v ponedeljek dne 1. julija ob 9 dopoldne. V Ljubljani se vrši skušnja za člane na Medijatovem dvorišču (če bo dež v telovad. Ljudskega doma), za članice na realki. V Mariboru se vrši skušnja za vse na letnem telovadišču, če 1» dež pa za člane v gimnaziji, za članice v Zadružni gospodarski banki. V Ljubljano pridejo k skušnji telovadci in telovadkinje kranjske, ljubljanske in novomeške podzveze, v Maribor pa vsi od Litije dalje ter iz celjske in mariborske podzveze. Odseki se opozarjajo, da vzamejo v Prago prapore. — Tehnično vodstvo JOZ. Jugoslovanska orlovska zveza priredi na Vidovdan, dne 28 t. m. ob 6 popoldne na Medijatovem dvorišču na Dunajski cesti št. 17 (poslopje Vzajemne zavarovalnice) nastop reprezentančnih vrst za slovanske in mednarodne tekme v Pragi. Vstopnina: Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din. Člani, vojaki in otroci po 2 Din. — Vstopnice se dobe v orlovski pisarni v Ljud. domu ter na prireditvenem prostoru 1 uro pred pričetkom. Ce bo dež, se vrši nastop naslednji dan na istem prostoru ob 3 popoldne. Bog živi! Homec. Tukajšnji orlovski odsek praznuje v nedeljo 14. julija svojo 20 letnico. Ob tej priliki bo blagoslovljen tudi novi orlovski prapor. Dopoldne po prihodu vlaka (ob 9) zbirališče pred šolo nato odhod v župno cerkev kjer se vrši slovesna služba božja in blagoslovitev. Po sv. maši bode ob spominski plošči poklonitev prapora padlim bratom Orlom. Popoldne ob 2 litanije, nato se vrši na vrtu g. Repanška javna telovadba. Sodeluje godba iz Domžal. Ker je Homec zelo lepa izletna točka, prisrčno vabimo vse naše prijatelje in sosedne bratske odseke, da na ta dan prihite na prijazni Homec. Bog živi! —■ Odbor. Zagreb. Amsterdam 2284 —2290, Budimpešta 993.42 bi., Berlin 1355.75, Curih 1094.40—1097.40, j Dunaj 798.94—801.04, London 275.74—276.54, Ne\v- ' york 56.735—56.935, Pariz 221.79—223.79, Praga ! 168.23—169.03, Trst 296.85—298.85. Belgrad. Berlin 1355.75—1358.75, Budimpe- , šta 991.92—994.92, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj j 798.94—801.94, London 275.73—276.53, Newyork | 56.735—56.935, Pariz 221.79—223.79, Praga 168.23 ! do 169.03, Trst 296.92 —298.92. Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 208.725, Berlin 123.85, Bruselj 72.19, Budimpešta 90.645, Bukarest 308.50, Dunaj 73.04, London 25.19375, Madrid 73.50. Newyork 519.675, Pariz 20.3325, ! Praga 15.39, Sofija 3.76, Trst 27.185. Dinar notira; na Dunaju (deviza) 12.48625, (valuta) 12.45, v Londonu 276, v Pragi 59.37. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zav. 170 den., Vevče 125—130, Ruše 275—285, Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 407—408 (405—408), kasa 407—408, termini: 7. 410—411, 12. 425—427, 7odst. inv. pos. 83.75—84.50, agrari 50—51. Bančni pap.: Hipo 202—203 (203), Poljo 15.50—16, Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 82 do 83 (82), Lj Kr. 123 den., Narodna 7800 den., Praštediona 852.50—855, Srpska 152—154 (152). Ind. pap.: Guttmann 205—207 (204, 205), Slavonia 175 do 180 (175), Slaveks 100 den., Danica 135 bi., Drava 400 bl„ Šečerana 405—410 (405), Osj. ljev. 200—210, Union 165—175, Isis 20 bi., Itagusea 500 den., Trbovlje 497.50-500 (500, 503), Vevče 125 den., Nar. šum. 30—35, Piv. Sar. 215 blago, Jadr. plov. 575 bi. Belgrad. Narodna banka 7650—7750, 7 odst. inv. pos. 84.25—84.75 (84.50), vojna škoda 407 do 408 (407.50, 407), 7. 409.50—410.50 (410). Dunaj. Don. sav. jadr. 82, Wiener Bankverein 22.10, Bodencred. 100 30. Creditanst. 53, Escompte-ges. 21.50, Zivno 105.55, Union 24.90, Aussiger Chemische 237.50, Guttmann 24.70, Slavex 12, Al-pine 40.75, Trboveljska 63, Kranj. ind. 29. T evkam 6.52, Rima Murany 110.55. Žito Promet na našem žitnem trgu je bil. danes splošno manjši, v Sloveniji pa se je živahnejše kupovala zlasti moka in pšenica. Pšenica je v cenah neizpremenjena ter tendira celo k dvigu; notira 210—212.50 gornjebačka nakladalna postaja. Koruza je zopet nekoliko nazadovala, tako da velja bačko blago 220 nakladalna postaja. Ostali proizvodi so neizpremenjeni in brez interesa. Pšenični mlevski izdelki so nekoliko nazadovali ter je dobiti srednje bačko znamko pšenične moke po 310 do 312.50; otrobe pa po 135—140. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plačlj. 30 dni, dobava promptna): pšenica bačka 80 kg 2 odst. 257.50—200 junij 262.50—265, moka 0g vag. bi. fko. Ljubljana 365—370, koruza laptatska za julij, avgust in september 292.50—295, bč. ml. tar. 270.50-272.50, nav. vozn. 277.50 —280, ječmen bar. piv. 70-7i kg 315-317.50, i)č 07-68 kg 290 do 292.50. oves bč. 275—277.50. Novi Sad. Pšenica: bč. 207.50-212.50, bč. pot. 210—215, bn. 217.50—220. Koruza: bn. in bč. 212.50-220 Moka: Og 302.50-312.50, št. 2 282.50 Dobro idoča trpina z mešanim blagom in gostilna se takoj ugodno proda. Lega idealna. Potreben kapital cca. Din 500.000.—. Posredovalci izključeni. Ponudbe nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Lepa prihodnjost na Dolenjskem«. najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja ua obroke. »Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. ZAHVALA Za obilne dokaze sočutja ob bridki in kruti izgubi naše ljubljene sestre in svakinje, gospe Marije Zochbauer kakor tudi za tako častno spremstvo na njeni zadnji poti, bodi izrečena vsem prisrčna zahvala. Ljubljana, 27. junija 1929, Žalujoči ostali. Jugoslovansko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, sporoča pretresljivo vest, da je njegov redni član, gospod dr. Gregor Žerjav minister v pokoju danes popoldne v Poljčah na Gorenjskem nenadoma preminul. Pogreb bo v nedeljo dopoldne ob 11 v Ljubljani, Bodi blag spomin našemu velikemu tovarišu. V Ljubljani, 27. junija 1929. ODBOR. ZAHVALA Ob prebridki izgubi naše nenadomestljive, zlate LIZETE se tem potom vsem, ki so nam lajšali bol, iskreno zahvaljujeva. Posebno se zahvaljujeva družini Fortič in gospodičnam modnega ateljeja Fortič za prekrasne vence in častno spremstvo, kakor tudi vsem ostalim darovalcem za poklo-njeno cvetje. Zahvaljujeva se gdč. Tončki Resnik za njeno požrtvovalnost ob bolezni in smrti, enako vsem gg. materam, ki so dale belo oblečene hčerke in pripomogle k tako veličastnemu pogrebu. Vsem bodi Bog plačniki Žalujoči siarii: Mihael in Marija Volk. ZAHVALA Za obilne dokaze sočutja ob bridki in kruti izgubi gospoda Andreja Biienca kakor tudi za tako častno spremstvo na njegovi zadnji poti, bodi izrečena vsem prisrčna zahvala. Ljubljana, 27. junija 1929. Žalujoči ostali. KUPON ZA UtiANKE V ILUSTRIRANEM g SLOVENCU St. 25 Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 150Din.Najmanjši I znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekio Din. Pristojbina za šifro 2Din.Ysak oglas treba plačali pri naročilu.Na^piamena vprašanja odgovarjamo le,če je prilože-l na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.23-2S.1 IBBHMB! Hlapec priden in pošten, vajen vsakemu delu, z lepimi spričevali, želi službo v Ljubljani. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 6992. Pridno dekle ki se je že učila kuhanja, išče službe pri dobri krščanski družini. Dela vse. Nastopi takoj 1. julija. Ponudbe na upravo Slov. pod »Pridna 6912«. Mesto blagajničarke išče gospodična iz boljše družine za malo plačo. Ponudbe pod »Začetnica« na upravo lista. Služkinja za vsa dela, zmožna tudi šivanja, išče mesta kamorkoli. - Zernc Ana, pri Lobniku, pošta Hoče. Učenca za pekovsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. Drugo pO dogovoru. — Karol Bele, pekovski mojster, Rožna dolina cesta II, štev. 14, p. Vič pri Ljubljani. Službo dobi občinski tajnik in organist boljša moč. - Ponudbe sprejema uprava .Slovenca pod štev. 6949. Dekle 13—15 let staro k dvema otrokoma iščem, even, jo tudi oblačim. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6969. Gospodična starejša, vajena voditi večje gospodinjstvo, varčna in dobra kuharica. -Gre tudi k enemu gospodu ali vdovcu z otroci. Cenj. ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Varčna in pridna gospodinja. ttužbodobe Kovaški pomočnik in vajenec se sprejmeta takoj. - Jakob Lešnjak, kovaški mojster, Sodra-žica št. 104 - Dolenjsko. Vajenec ea čevljarsko obrt se iprejme v dobro, pošteno delavnico za najfinejša tlela, da ima veselje in dobra spričevala. Prednost imajo, ki so se že učili in oni, poštenih in dobrih vzgojiteljev. Na-dov v upravi »Slovenca« pod štev.'6987. Šteparica se sprejme za pomoč začasno ali pa tudi mogoče ta stalno. Hrana in stanovanje preskrbljeno. -Naslov v upravi št. 6989. Vrtnarskega vajenca sprejme s popolno preskrbo Ivan Bizovi-čar, trgovski vrtnar, Ljubljana, Kolezijska ul. 16. Trnovo. Kuharja ali kuharico ter pomožno kuharico sprejme v stalno službo hotel »Belle-vue« v Ljubljani. Oziralo se bo samo na prvovrstne, zmožne moči. Nastop lahko takoj. Prodamo Naprodaj: Meyers Grosses Konver-sations-Lexikon VI. izd., 24 zvezkov. - Ista, mala VI, izdaja, 6 zvezkov. -Spammers, Weltgeschich-te. - Ullstein, Weltge-schichte. - »Zvon« od 1870—1880. - Ljubljanski Zvon 1881—1928. - Kres 1881—1886. - Dom in Svet od 1888 do 1928 -Slovan 1884 do 1887 in vse slovenske pesnike in pisatelje - proda po ugodnih cenah Antikvariat knjigarna Hinko Ševar - Ljubljana, Stari trg št. 34. Paromlin z žago polnojarmenik s stanovanjskimi in drugimi poslopji promet, mesta Slovenije proda za 1,600.000 Din Zagorski - Maribor, Tattenbahova ulica 19. Hlode hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga. V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. Izjava. Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki jih napravi moj mož Herman Vaši, slik. mojster, na račun mojega posestva. - Sv. Andraž, 25. junija 1929. — Marija Vaši, Sv. Andraž pri Velenju. Dobro idočo pekarno. Dobro kupčijo pod ugodnimi pogoji išče UMarstan«, Maribor, Ko-v najem Alojzij Lipša, roška 10, velika izbira Golubovec, krai Varaž- kupcev, prijave za: pose- II II Ml MMSMM Ul dina. Ucenca sprejmem takoj. - Ivan Jezernik, sobo- in črko-slikar ter pleskar, Domžale. Lancia - Lambda štiri- (pet) sedežni, se takoj proda zaradi bolezni. - Povprašati in si ga ogledati pri Srečko Vršič, Ljubljana, Gledališka ulica 4. Ženski šivalni stroj »Adler«, skoro nov, poceni prodam. Breg št. 37, p. Stražišče pri Kranju. Christoiov učni zavod Ljubljana, ki obhaja letos 25 letnico svojega obstanka, vpisuje za prihodnje Trgovski lokal za trgovino z mešanim blagom, inventarjem in j stanovanjem v bližini far-ne cerkve v večji vasi, ne daleč od Ljubljane, se odda za daljšo dobo na|em. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 7014. I stva, hiše, trgovine, go-| stilne, mline, žage, slav-bišča itd. brezplačno. Trgovska hiša ua deželi, pred farno cerkvijo, z zalogo, se proda zaradi starosti. Potreben kapital 50.000 Din. - Poizve se v upravi Slovenca pod št. 6913. POSREDOVALEC realitetna pisarna Pozor! I Dalmatinova ulica 11, JCrojno risanje proda: in prikrojevanje damskih VILO - Mirje, nova, pod-oblek poučuje edino stro- kletena (2 kleti, pralnica, Hi Ljubljančani! Sploh vsi, pri katerih je SkrbiČ ali kdorkoli za »Marstan« in »Domačijo« inkasiral ali sploh sklepal kupčije, sporočite takoj natančne podatke: upravi Domačije«, Maribor, Koroška 10. žimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite Preden kupite klavir, si najceneje pri RUDOLFU oglejte mojo bogato za- RADOVANU, tapetniku, logo prvovrstnih klavir- Krekov trg štev. 7 (poleg Klavirji! Prašičerejci! in večerni tečaji. Služkinja za vsa kmečka dela, se sprejme v župnišče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6957. Dobra žaga na električni pogon, štiri liste, cirkulare, blizu kolodvora, se proda za 110 tisoč Din. - K. Breznik, Celje, Dolgo polje 1, Preiskovalec jajc popolnoma vešč tega po-lla, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Lamporak«. Kovaški pomočnik ta izdelovanje sekir in motik išče službe. Dopise poslati na upravo »Slov.« pod »Sekirni pomočnik« št. 6997. Učenca s primerno šolsko izobr. sprejme trgovina K. Dob-ljekar, Tattenbachova 3, Maribor. figilnega astopniha išče svetovno podjetje za mesto Celje (za obisk privatnih strank), vešč slovenskega in nemškega jezika ter trgovsko na-obražen. Ponudbe poslati na podružnico »Sloven-Celje pod »agilen in zanesljiv«. Pekovskega vajenca sprejme Jernej M u 1 e j , Bled-Zagorica. Oskrba ' hiši. -lit, • f i pwu>.u t o.i v - Kieiena 14 Kieu, pralnica, solsko leto ves ,uh,1 vsak koyno izprašana učite- drvarnica, 1 soba s kuhi-dan na Domobransk« ce- ,jica ^ Roza Medved, njo), visokopritl. 2 sobi,, sti 7/1. Vpisnina 0'Din, Ljubljana, Mestni trg 24, kuhinja, kopalnica itd., v šolnina nizka. - Dnevni m nadstr„ naspr. magi- I. nadstr. 2 sobi, kabinet, ! Ako še ne poznate že-strata. - Istotam se izvr- kuhinja, balkon itd., man-, lezno, higijenično, pre-šujejo damske obleke, zardno 2 sobi. - 600 m1'i gibljivo in praktično se-kostumi, plašči itd. po vrta - 330.000 Din. | stavljeno zmerni ceni - ter kroji HIŠQ z 2m) m, vrl8i gj. »30BIS KORITO P° raen- I ška, spodaj 2 velike kleti, visokopritl. stanovanje 3 velikih sob, predsoba, ku- jev. - Prodaja najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo brez vsakega pribitka in brez vraču-nanja kakršnihkoli obre sti. - Izposojevalnica. — I Ljubljana, Sv. Petra c. 19, WARBINEK - Ljubljana, k -c vsako množino ,e_ Gregorčičeva 5 (v bliži-1 ni Glasb. Matice). Mestnega doma). Drogerija AL. FLORJANČIČ po sušeno amska cvetie po.najvišjih dnev. cenah. Restavracijo ali večjo gostilno v prometnem kraju vzamem v najem ali kupim, ev. tudi na Šta|erskem. Ponudbe pod »Restavracijo« na upravo »Slovenca«. • • v Sedmošolec ki ne sme domov na Primorsko na počitnice, želi inštruirati.. Naslov v upr. Slovenca« pod št. 7034. Radio aparat nov, znamke Hartley s 5 žarnicami, ceno prodam. Naslov pove uprava lista pod štev. 6973. Prodam recepte za izdelavo kreme za čevlje, muholovca, žganja, trdila za čevljarje in razne druge. Reflektanti naj pišejo na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »S«. Gramofon dobro ohranjen, glasen, primeren za gostilno, jako poceni prodam. Naslov v upravi štev, 6838. Poltovornš avto lahek, v dobrem stanju, se poceni proda. - Maribor, Aleksandrova 57, Stanovanja Opremljeno sobo oddam v pritličju, s posebnim vhodom, električ. razsvetljavo - solidnemu gospodu s 1. julijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6842. Gateriste in cirkulariste z večletno prakso v žaganju hrastovega lesa oz. frizov, več prvovrstnih, sprejmem takoj za trajno službo. Samo res prvovrstne samostojne moči naj se javijo na poštni predal št. 151, Ljubljana. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič kemička čistiona perja Zafireb. Ilica 82. 10zidar!€¥ dobro izurjenih v zuna njih in notranj. delih ter 30 pridnih delavcev sprejme takoj v delo Gradbeno podjetje G. TČNNIES. Oglasiti se je na stavbi »Posojilnica v Logatcu«. Hlapca sprejme v stalno službo boljša rodbina v Ljublja-ni. Pogoji: Dosluženi voj. rok, 23 do 26 let star, zdrav, kmetski fant, miren in tih, pošten, trezen, neomadeževane preteklosti (po možnosti priporočilno pismo), sposobnost za vsako delo. Nastop takoj, plača in drugo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Gospodarju vdan 6920«. Učenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom v mestu na deželi s popolno oskrbo. Prednost dotičnemu kateri se je trgovine že učil, ozir, se uči, pa je moral učno dobo upravičeno prekiniti, Ponudbe s spričevali pod »Starost 15 do 16 let« št. 6914 na upravo »Slovenca« Posredovaln. Ogrinc Ljubljana, Miklošičeva 28 (blizu kolodvora), telefon interurban 3109, rabi takoj natakarice, hotelske in privatne kuharice, sobarice, služkinje. Za odgovor 2 Din znamka. Tovorni avto dobrem stanju, nosilnost 1200 kg, pripraven za hribovite kraje, ker ima izredno močan motor, se proda za 20.000 Din. Naslov na upravo »Slovenca« Maribor. Iščem prodajalca za špecerijsko trgovino, nad 22 !et starega, z znanjem slovenščine in nemščine. Ponudbe na poštni predal 57. Ljubljana. Klavir dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 7020. Strojnik kurjač, izučen ključavničar z večletno prakso montaže strojev, napeljave elektrike, popravila avtomobilov, Dieselovih strojev, motorjev in vsa spadajoča dela išče stalno službo, najraje kje na Štajerskem. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod šifro »Samostojen«. Mizarska pomočnika dobra, se sprejmeta takoj. Zavodnik Franc, St. Vid nad Ljubljano. Osebni avto Fiat 503, 4 sedežni, gen repariran, novo lakiran se proda po nizki ceni Naslov se poizve v upra vi lista pod štev. 7013. Pekovski pomočnik pošten in vesten, ki je popolnoma izvežban v vsem pecivu, sprejme se parno pekarno na de-eli. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca«. Sobarica stara od 28—35 let, vajena vseh hišnih del, -zdrava in marljiva, - se sprejme za takoj ali 14 dneh. Mesečna piaca 300 Din. Služba trajna. -Ponudbe na Frakna« Šmartno pri Litiji. Drva bukova - suha ali napol suha - rabim večje mno žine. Plačilo akreditiv — Mangart, Ljubljana poštni predal 43. Plohe nežamane, hrastove, jel šove in lipove, rabim večjo množino. Plačilo akreditiv. Mangart, Ljub ljana, poštni predal 43 Bukova drva 1. vrste kupujem v malih in večjih količinah. Ponudbe na poštni predal 299, Zagreb. n 1 rj , « . v . vciinin auu, pit-uouua, ivu- Pozor! Zasebni teca) hinjai veranda, manzard-za gg. čevljarje se vrši no enosobno stanovanje, v mesecu juliju in avgu- 200.000 Din. stu. - Poučevalo se bo HIŠO - Zg. Šiška, nova, 2 prikroj. vzorcev, kolek- dvosobna stan., elektrika, cjiske vzorce, izdelova- vrt, 77.000 Din. nje gornjih delov, prak- HIŠO - center Ljubljane, lično lepljenje čevljev, dvonadstr., z dvoriščem, galoš itd. po novi meto-1 Velika klet, 6 enosohnih, di »Ehkam« in »Ago«. |2 dvosobna, 2 trisobna Zahtevajte prospekte. Josip Steinman, Ljubljana, Kolodvorska 41. Najzanesljivejše in najcenejše se > konzervira "*>C sadje in povrtnine v ter imate še zmiraj staral ssRFFORM// lesena ali kamenita mrzla . ,? . , ^i)1"« korita, vsled česar Vam steklenicah - Glavna z«-živali krme ne pojedo, ter lofin za Jugoslavijo pn si želite železni dobi od- tvrdki Lovro Petovar, govarjajočo in trpežno I napravo, zahtevajte prospekte in pojasnila od | specialista »Bobis koritov« Malenšek, Boh. Bistrica Ivanjkovci. Sostanovalca sprejmem v lepo, solnč-no sobo na Starem trgu št. 16, II. nadstr., Ljublj. Radi izpopolnitve slovenščini iščem za do 6 tednov popolne oskrbe pri slovenski družini v Ljubljani ali bližnji okolici. - Pogoji: 1. čim večja možnost konverza-cije v rodbini; 2. pouk v slovenščini (ev. v zameno za nemščino). - Ponudbe Strok, učitelj Kness, Klageniurt, Biirgerschule, Ost. Sidmanskygasse. Meblirano sobico podstrešno, oddam pošteni samski osebi, najraje šivilji. Naslov v upravi pod štev. 6970. Prazna soba solnčna, z elektr. razsvetljavo, sc takoj odda. — Zelena jama 230. Stanovanje za avgust oddam. Štiri obe in pritikline. Naslov v upravi pod št. 6932. stanov, in 3 sobe s štedilnikom. 240.000 Din. — Lahko se prevzame Din 100.000 hipoteke, TOVARNIŠKI kompleks, 5000 m'-' na ljubljanski periferiji. Stanovanjska hiša, podkletena, 5 sob, kuhinja itd., zidane delavnice. - Skupno zazidano preko 1000 nr. - 850.000 Din, plačilo po dogovoru. GOSTILNIŠKO HIŠO -Maribor, enonadstr., podkletena, pritlično 2 lepi gostiln, sobi in večja dvorana za veselice itd., kuhinja, 2 enosobna stanov, in pritikline, v I. nadstr. 4 večje sobe in 2 kompl. Posredovalnica I ??osob,na1. sl*nov". dvo£ sče z baliniščem in večji Zagorski, Maribor, Tat- j zelenjadni vrt. Hiša ima tenbahova ulica 19, pro- e]ektr. napeljavo in lasten da širom Slovenije kme- vodovod. Poleg večje to-tije, gostilne, pekarije, varne z izbornim prome-hiše, graščine, trgovine tom. Naprodaj zaradi bo-po ugodnih cenah. |lezn; za 380.000 Din z vsem inventarjem. Kolarji, pozor! HIŠ0 z GOSTILNO, Ce-Zaradi odhoda prodam lje, poleg večje tovarne, majhno posestvo z veli- Vsa podkletena, pritlično kim sadnim vrtom in tri 2 gostiln, sobi, kuhinja, njive z novo pritlično I shramba itd. ter 3 velike hišo, zidani svinjaki, ko- stanov, sobe V nadstr. 2 zolec ter veliko množino | večje in 2 srednje stanov, vsakovrstnega kolarskega I sobe ter podstreš. shram-lesa, rezanega in okrog- be. Naprodaj zaradi sta-lega, s kompletnim ko-1 rosti za 330.000 Din. Po-iarskim orodjem s po-llcil gospodarsko poslopje, gonom. Prodam vse sku- dvorišče in večji vrt. paj, event. dam v najem HIŠO Z GOSTILNO pred-za dobo 10 let. - Intere- mestje Maribora, nova, senti naj se osebno zgla- enonadstropna, 2 kleti, za se, ker se pismeno ne bo 100 hI, 2 gostiln, sobi, ve-odgovarjalo. And. Kranjc, I lika dvorana, v nadstr. kolar, Verd pri Vrhniki, | štirisobno stanov. 530.000 Din Gostilno TRG. HIŠA z gostilno - bi kupil v predmestju ljubfjan. okolica, gospo-Ljubljane, okolici, ali kje darsko poslopje, skladišče na Gorenjskem, za kapi- in vrt. Izboren promet tal, ki naj bi ne presegal I mešane trgovine, premo-čez 200.000 Din. Posre-1 ga in drv, kakor tudi go dovalci so izključeni. —Istilne. Potreben kapital Ponudbe je poslati na 1500.000 Din. oglasni odd. »Slov.« pod I POSESTVO 5 oralov, bli šifro »Gostilna 1000«. ru Bleda, 2 sobi, pritikli 1 ne, hlev, sadni vrt, 2 nji vi, 3 travniki, - v hiši | vodovod in elektrika, 70.000 Din. - Sama hiša z vrtom 45.000 Din. Kose in srpe garantirane priporoča los. Jagodic, Celje Glavni trg Specerija — fceleznina -Nakup kuhanega masla, Tvrdka A. VOLK L)ubl|ana, RosMeva cesta 24 nudi na.lconeje vse vrste ušonično moko ln druge mlevske izdelke. Zahtevaile cenilci Fotograf, potrebščine I CeBjene gospodinje! in vsakovrstne aparate, „, . , tudi na obroke, kupi pri Ako. ?el,tc r° štev- »o, pritličje. Kupim hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana. Kralja Petra trg 8. Zakonski par brez otrok išče za takoj ali za avgust nepritlično stanovanje 2 sob, kuhinje, po možnosti kopalnice, -lahko tudi v Šiški. Za začasno tudi prazna soba z domačo hrano. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod štev. 7012. Meblovana soba z električno razsvetljavo, se takoj odda. Maribor, Betnavska cesta 36. trasa! Gostilna dobro idoča, se da radi bolezni takoj v najem. -Naslov v upravi št. 6991 Zidana hiša (3 sobe) z vinogradom, sa-donosnikom, vrtom in travnikom, skupaj 1 in pol erala, se proda poceni Radanovič, Pivola št. 32 pri Mariboru, 5 minut od graščine Hausambachern, Zidano hišo raznimi pritiklinami, v | Družabnica Brežicah, na kolodvorski | s 3000 j);n gotovine cesti, prodam. Sadni vrtLprejmc v mlekarno. Na in % orala njive, vse v siov poVe uprava »Slo enem kompleksu, v hiši venca„ pod štev. 7011. se nahaja elektrika, voda pri hiši. Živinski hlev in svinjaki, vse v dobrem stanju. Natančnejša po- Družabnika jasnila daje Anton Ving- sprejme strokovnjak pc šel, Kolodvorska c. 49, ra<|ar za osnivanje veli Brežice. |ke perutninarne (Geflii ■ gelfarm). Rentabiliteta je Lepo posestvo zajamčena. Potreben ka-z gostilno, tratiko, 5 ora- pital najmanj 100.000 D lov, ob glavni cesti blizu j Sodelovanje ni^ potrebno Celja, se proda za lbb.OOOl- Ponudbe pou Hrvatska Din. - K. Breznik, Celje, peradarna upravi »Slo-Dolgo polje 1. 1 venca« pod št. 700L rizirane smetane, priditi v trgovino Ivana Pestot-nik, Sv. Petra cesta 14. f !t(gl Wm 20- Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po | pošti in železnici. PAVLA SLUGOVA Celje, Vodnikova ulica nasproti nove stavbe Ljudske posojilnice. Naj-novo otvorjen; najmoder- I lepša ročna dela, noga-nejši aparati, najnovejše vice, čipke, predtiskarija. svetlobne naprave. Foto | Meyer, Maribor, Gosposka 39. Fotografski atelje Krušno moko | in vse vedno sveže Trgovcem s čevlji naznanjam, da izdelujem »bakanče« štrapac čevlje po naročilu vsako množino po zelo nizkih ce-1 Stari trg 32, Ljubljana, nah. Naslov v upravi Slovenca pod št. 6730. mlevske izdelke dobite pri A. & M. Zorman Vsakovrstno Špecijalna delavnica | za previjanje električ. motorjev, popravljanje vseh ... aparatov. — F. Perčinlič, CERNE. juvelir, L|ubl|ana. elektro - mehanično pod- jetje, Ljubljana, Gospo-1 svetska 16 (restavracija | pri »Levu«). Kurja očesa 0» Varstvena znamka V zalogi v lekarnah 11 ilroKertjah ali naravnost iz tovarne in Klavno za loto M. Hrnjoli, le-kamar, Slsuk. Mizarji! Okras za mrtvaške rakve, tančice, zglavnike, tapete itd., nudi najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina, Maribor, Ve-trinjska ulica 26. Ažurira in entla takoj Matek & Mikeš, Ljubljana - Dalmatinova 13. Vezenje oblek. Pred-tiskani stenski prti 10 D. Stopnje po najvišjih cenah. :RNE, juvelir, Ltubljat Wollova ulica št X Vse vrste rudninske vode, delikatesa Josip Vitek Ljubljana, Sv. Petra c. 13 Uglošuje ier popravila Glasovirie in liaiiiiunijo strokovna ivrdka G. Jurasek Ljubljana, Ključavničarska ulica 3/11 — vhod Mestni trg 22 in Cankarjevo nabrežje 13. Bolnim pošljemo brezplačno pojasnjujoči spis. Nov način obnavljanja moči, zdravja in sposobnosti za delo. -Obrnite sc, Beograd, Mo-lerova, 27 Miloš Markovič Odrešenje stanovanjske bede! Pristopite takoj k splošni gradbeni akciji! Brezobrestno posojilo! Pojasnila: Kreditna stavbna zadruga »Mojmir«, Maribor, Koroška 10. (Znamke priložiti.) Vinotoč je otvoril Halbarth, Maribor, Trubarjeva ul. 89. Klavirji! Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglaše-vanje, se najceneje izgo-tavlja v tovarni klavirjev WARBINEK, Ljubljana -Gregorčičeva 5, 2 minuti od univerze. Češnle, grah In drago zeleni«. vo z najboljšim uspehom ukuhate v WECK-ovlt» čašah za ukuhavanje. Tovarniška zaloga WECK za celo kraljevino pri tv. „Frnctus' Ljubljana, Krekov trg 10/1. - Maribor: CarlLotz in Pinter& Lenard. Celje: Josip Jagodic. - Zahtevajte cenik. Ifsilolitni (lak polaga Material d. z o. i Ljubljana Dunalsha cesta 36. Telefon 27-m^j Najvarnejše in najboljše naložite denar pri • a a• Ml • • v Celju Reglstrovanl zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov 7. vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka Vinotoč pri Skamlecu — Košaki pri Mariboru. Lep sprehod za Mariborčane. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strok, knjige!) dr. P e č n i k , zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška post. Rogaška Slatina. Birete, šemisete talarje in druge obleke za veleč, duhovščino izdeluje solidno in po zmernih cenah, ter se priporoča Fr. Himmel-reich, kroj. mojster, Ljubljana, Pred škofijo št. 9. - Na željo se pošlje tudi po pošti. Pravkar dospela Ugotovljenih Oblek P° *el° u^dT velika zaloga 9 ' ! mh cenah I Ze za 3ZD Din K že za 135 Din deške suknene obleke. * Istotam se dobe pristna angleška in češka sukna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča Ivan Mailnak, Celie. Kralja Petra t.15 Hladilne naprave izolirane s plutovino za gospodinjstvo, gostilne in mlekarne izdeluje „UEHH" d. z o. z., Ljubljana Gosposvetska cesta 8 - Automatične hladilnice brez leda. oNe razumem, kaj Vam je vendar vmes? Prvič, da se Vam je kaj takega pripetilo.« In v resnici je Jean vprvič videl v sou-vignyskem poligonu vse kaj drugega kot topove in vozove in vse kaj drugega kot vojake in častnike,V oblakih prahu, ki so ga dvigala kolesa vozov in konjska kopita, ni Jean opazil devete baterije devetega topnifarskega polka, temveč videl je razločno podobo obeh Aineri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiimiiiiiiniiiniiiiiiiuiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiii Šoferska šola oblastveno koncesijonirana I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiweisova 52. Praktične vožnje z modernimi automobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. julija. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUUIIIIIMnillllllllllllllllllllMIHIIII Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da se bom 1. julija preselil iz Borovnice v Doi. Logatec v lastno hišo. Gledal bom, da bom postregel kar najbolje z dobrim vsakovrstnim in vsak dan svežim pecivom. Priporoča se za cenj. naklonjenost Matija Zupančič, pekovski mojster. ŠTIRJE CILINDRI 52 KS. 90 km NA URO.- Voz z izredno elastičnim motorjem. Elegantne, udobne karoserije. V iformalni izvedbi sc more dobaviti takoj. , trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kurje očiizlečiv2—3dneh FEBRUUMAPARAT patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 56. Glavuo sidadišče za Jugoslavijo: Stara Salvatoi apoteka. Osi;ek l. kamor je treba tudi poslati naročila prečital prav malo. Angel pa vendar tudi ni bil. Nr.vel 'e milost in ljubkost pri šiviljah Souvi-gn.y--' kadar so mu dovoljevale, jim je rade rv< ,„rek< 1, da so srčkane, toda te ljubezni nikakor bile idealne in ga nikdar niso globoko vznemirjale ter o njih ni mnogo razmišljal. Pavel de L.avardcns pa se je kaj hitro navduševal in je rad idealiziral. V svojem srcu je vedno gojil tri ali štiri velike ljubezni, ki so živele tam po bratovsko v lepem soglasju. Pavel jc imel dar, cla jc našel v tem malem mestu, ki je štelo petnajsttisoč duš, množico lepih devojk, ki so bile vse ustvarjene, da jih obožava. Vedno je mislil, da je on odkril Ameriko, pa jo jc vendar samo našel. Jean je svet komaj površno videl. Mogoče desetkrat je sledil Pavlu v večerne družbe, na plese v okoliške gradove. Odnesel pa je z njih vtis prisiljcnosti in dolgočasja. Iz tega je sklepal, da te vrste zabave niso zanj. Njegov okus je bil resen in priprost. Ljubil jc samoto, delo, dolge izprehode, ljubil je širno ravan, konje in knjige. Bilo je v njeni nekoliko divjaka in nekoliko kmeta. Obožaval jc svojo vas in vse priče svoje mladosti, ki so mu pripovedovale o minulem času. Četvorka v salonu mu jc povzročala neznosen strah; vsako leto pa je na proščenje v Longucvalu rad zaplesal z dekleti in ženami okoliških najemnikov. Če bi bil videl gospo Scott in miss Pcrcival doma v Parizu v vsem razkošju njunega bogastva, v vsem sijaju njune elegance, potem bi ju bil gledal radovedno od daleč kakor dražestne umetnine. Nato pa bi šel domov in bi brez vsakega dvoma spal kot po navadi tako mirno, kot je na svetu le mogoče. Kopiji se v peni ..Peng* Švedska originalna Osmos-kopelj za shujšanje je izredna in svetovno poznana vsled svojih uspejo.*. Švedska dama pravi: Ne potrebuiem hrane za shujšanje Ni se mi treba švedski telovaditi Postajam vitka, sveža, krepka Vse to mi daje kopelj Pengl Razveseljiv uspeh že po prvi kopelji. poskusite enkrat tudi Vi; po zdravniški izjavi popolnoma neškodljivo za srce, ledvice in splošno zdravje. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parlume-rijah. Kjer bi ne bilo dobiti, tja pošlje en zavoj „Penga" proti predplačilu Din 42-— franko generalno zastopstvo: Parfumerija „Luxol" 1/eiiki Bečkerek št. 41 Gradbeno podjetje ..Probuda", Krekov trg 10/1 vzame v delo zidarje in tesarje za Jesenice. — Dobrim zidarjem in tesarjem je zagotovljeno dobro plačilo. Perilno blago za damske in Najpopolnejši »i STOEWER" šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L. BARAGA, LJUBLJANA. Šelenburgova ulica 6. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 2980 Prelernova ulica 4 poleg frančiškanske cerkve H. Suttner, LJubljana 2 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Birmanska darila Birmanske ure za dečke od D 49'60 naprej > zapestne ure od D 98"— » Srebrne vratne verižice (Colliers) od 20 D naprej Zlate > > » > 85 > » Lepota — zdravje I Oboje potrebuje prave nege, toda samo z zdravstveno zanesljivimi sredstvi, kot Feller-jeva Elsa-pomada za obraz ter zaščito kože (tudi proti solnenim pegam), nadalje Elsa-pomada za rast las. 2 lončka za vnaprej poslanih 40 Din. Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote, vsebujejo dobro delujoče sestavine (6 vrst: lilijino, rumenjakovo, glicerinovo, boraksovo, katranovo ter milo za britje) Od teh na poizkus 5 komadov po izbiri za vnaprej poslanih 52 Din, dostavi LEKARNAR FELLER, STUBICA DONJA, Elsatrg 134 Hrvatska. Za izmivanje glave Elsa-Shampoon 3 Din 30 p. Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah Stroine tovarne ln livarne d.d. v Ltudliani Armature ■Ssag.4../, Železo-livarna Zvonovi Kovino-livarna Stroji za obdelovanie lesa s tr. nisijskim in električnim pogonom — Vodne turbine i se vodne naprave — Transmisije In železne konštruk, — Prenosne motorne ognjegasne brizgalne in vse drug** ognjegasne potrebščine v Mariboru Sprejema vloge | Reglstrovana zadruga z neometeno zaveze Daje posojila | Izvršuje vse v denarne stroko spadajoče oosle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka Spodnještajerska ljudska posojilnica ZADRUZNAO lfsakoorstne trgonske knjige, Strace, mape, noteze, herbariie, odjemaine knjižice, bloke, zoezke i. t. d. nudim po skrajno ugodnih cenah S Ha debelo! - - Ha drobno! ANTON JANEŽ1Č Ljubljana, Florjanska uM4 Knjigoveznica in frtalnica trgovskih knjig. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno in solidno Prvovrstni francoski izdelek — Najložji tek Cene brez konkurence Ljubljana, dunajska cesia Zl Ceniki brezplačno I Najboljše Nalprijetnefše Naiianesifivejše sredstvo za čiščenje ŽELODCA in CREV za OTROKE in ODRASLE je PRA$Elf ker čisti brez BOLEČIN — je prijetnega okusa ler obenem osvežuje in desinfi-cira ŽELODEC in ČREVA in s tem preprečuje težja OBOLENJA. Ako redno jemljete po vsakem obedu na špici noža v pol čase vode prašek MAGNA, Vam pospešuje PREBAVO in preprečuje trdovratno ZAPRTJE. Odsfrantuie preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh iz ust, pehanje, vzdigovanje, go-rečico. Zdravi katar ŽELODCA, katar CREV, bolezni JETER, krče v želodcu, hemeroide, tvore v želodcu. Dobite ga v vseh lekarnah: I zavoj s točnim navodilom 4 Din ali naročite na naslov: LABORATORIJ „ALGA". SUŠOK in priložite pismu 20 Din ali v znamkah za 5 zavojev. Poriland cementna tovarna d. d. Dovje-Hojstrana — Ustanovljena leta 1892 priporoča svoj prvovrstni izdelek Portland-ccmcm Dobavlja se promptno iz tovarne kakor ludi od zaloge v jav. skladiščih Ljubljana, Dunajska c.33. Zastoonik: JOSIP GAGEL LJUBLJANA, Šolski dre»ored. Telef. 2547. KA BANKA O. Brzojavni naslov: Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih podov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. V ILfotslfor&I (Miklošičeva cesta lO) Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000—, vloge nad Din 360,000.000 — Pod r u £ n i c e : Bled« Celje, Diakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Sad, %omte®r9 Split, Sšbenik* Telefon št. 2057, 2470 in 2979 Prodaja obveznic 7% 'nvest. posojila ter 2'/,% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.