288. itev. Poltnlna ptafana * gotovini. V MubtUml. v sredo 21. decembra 1921. PouMtma atov. so par m K l-an. Lete V. Izhaja rasen nedelj in prašnikov vsak dan ob 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer ae ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. * Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice itsti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. Csiiiiele Jiifoslov. socfiaino - demokratične stranke T©i«at®ssska St. 312, Naročnina: Po pošti nli % dostavljanjem na dom m celo leto K 336, za pol leta K 168, za Četrt let« K £4, za mescc K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, Učiteljska tiskarna. Svetovni položaj soeifalizina in naše bodoče naloge. (Poročilo sodr. dr. O. Baura na zboru avstrijske socijaltie krači je dne 27., 28. in 29. novembtal92l). (Dalje.) demo' Našo politiko v opoziciji torej določajo najrazličneja nasprotstva: »asprotje. da smo mi, republikanci, ▼ opoziciji, dočim monarhisti republiki vladajo; nasprotje med našo močjo izven parlamenta in našo manjšino v parlamentu; nasprotje paše moči v različnih deželah; nasprotje naše moči v državi in slabost te države napram zunanjim kapitalističnim državam. Utegnil bi marsikdo meniti in sklepati, da je to pravzaprav silno si nasprotujoč In silno nezadovoljiv položaj. Kar se nezadovoljnosti tiče, mi dovolite, da vam o tem rečem nekaj besed. Kaj pa je, kar razločuje politiko avstrijskega proletarijata od politike v vseh drugih deželah? V vseh drugih deželah razpolaga vlada s sredstvi moči, s katero nasilno strahuje oroletarijat. In če se prole-tarijat upira, ima pač vojaštvo, tehniško pomoč itd., da ga pokori. Pri nas vladajo drugače. Ta vlada nima teh pomočkov. In če buržoazija vlada. more vladpti te, ker je tudi pro-tetarljat uverjen o tem. da bi bilo danes io vreči neumno, ker bi sami, kakor Je danes položaj, ne mogli vladati, in z drugimi vladati pa nočemo. (Živahno odobravanje.) To le razlika v situacij}; ta se kaže v vseh posameznostih. V prvem letu po prevratu, ko smo bili v vladi, ko je psihologija vračajočih bila še tako močna. ko so bile vsak dan demonstracije ^vračajočih, brezposelnih in invalidov, ko je bilo še težko, gladujo-če, po vojni demoralizirane ljudi tudi duševno dovesti v mirovno stanje, ko smo vse to oskrbeli brez sile, brez streljanja, le s tem. da smo vsak dan hodili k obupajočirn gladu-Jočfm ljudem in jim pojasnjevali položaj tako. kakršen je bil, jih poučili ▼ razumevanju situacije in apelirali na naj ih lastno uvidevnost, takrat je neki dovtipnež rekel, v Avstriji nimamo sovjetskega sistema, pač pa sistem prigovarjanja (živahna veselost), zakaj tukaj se ne vlada s silo, nego samo s prigovarjanjem. To je dovtip, pa je mnogo resnice v njem. in kar pomeni še več Je to, da je v tem še danes mnogo resnice. (Živahno pritrjevanje.) Nikakor ne trdim, da je to najprijetneji način vladanja: prijetneje je vladati s silo. Star pregovor pravi: z obsed-■im stanjem more vladati vsak osel j (veselost); s prigovarjalnim sistemom pa ne zna vladati vsak osel. (Živahna veselost.) Nočem pa seveda trditi, da bi ob prigovarialnem sistemu ne mogli sedeti na vladnih klopeh osli (veselost), zgodovina zadnjega leta bi tudi temu oporekala... Toda ti osli bi mogli le tedaj pod tem sistemom vladati, če bi funkcijo, ki je predpogoj vsega vladanja pod tem sistemom ne Izvrševala vlada, ampak drugi, ki niso osli. (Bučno pritrjevanje.) Naj se smeje temu prigovarjalnemu sistemu kdor hoče. in ga smatra za nezadovoljivo vladanje, da proletarijat, čeprav bi mogel vreči vlado, je vendar ne vrže, marveč jo pusti vladati. Kljub temu pravim, da vidim v tem stanju najvišje, kar smo dosegli, ker vidim v tem odločilen In bistven korak k resnični svobodi proletarijata. (Živahno pritrjevanje.) Zakaj svobode nl nikdar, v nobenem položaju, stanje brez omejevanja svobode pomeni marveč vedno le. da nam omejevanja nasilno ne nalagajo drugi, ki nas strahujejo, marveč edino sami sebi po svoji fashi! uvidevnosti, po svojem lastnem spoznanju. (Burno, trajno pritrjevanje.) in če se proletarijat v tej deželi tako zavzema za to republiko, če jo proletarijat ljubi n ie oripravljen zanjo žrtvovati svoje življenje, je to zaradi svobode. Naši sodrugl v inozemstvu, v drugih republikah, sploh še ne vedo, kaj pomeni beseda republ!ka za čut avstrijskega delavca: zakaj drugod ne vlada prlgovarjalnl sistem, marveč povsod sistem nasilja. Res je. komunisti Imenujejo republiko buržoazno republika Toda če je to buržoazna republika v tem j smislu, da temelj! še na burzoaznem produkcijskem načinu, da v njej traja dalje meščanski pravni red. celo, da ji meščani vladajo, pa vendar nl meščanska republika v tem zmislu, da bi imela še oblast nad proletari-jatom v svojih rokah, marveč obstoja kot buržoazna republika le. ker jo proletarijat pušča obstajati, obstane toliko časa kot buržoazna republika, dokler ne dozori on' med-| narodni razvoj, da jo pretvorimo v i proletarsko republiko. (Živahno prl-' trjeyanje.) Pa naj imenujemo ta po-, ložaj. v katerem se nahaiamo. nezadovoljiv, vendar se ne smemo varati v tem, da je mogoče prema- ~sr“5S“ LISTEK. L. N. Tolstoj: Po plesu. (Dalje.) " Nov. sai je vseeno, pa plešite sedaj vi ž njo — je dejal in se je laskavo smehljal, ko je utikal sabljo v portopej. Kakor se včasih za eno samo kapljo ulije iz steklenice v velikem curku vsa tekočina, tako je moja ljubezen napram Varenki osvobodila vso v moji duši skrito sposobnost ljubiti. Cel svet sem tedaj objemal s svojo ljubeznijo. Ljubil sem gospodinjo z okraskom, z njenimi jelisca-vetinskim oprsjem, njenega moža, njene goste, njene lakaje in celo inženirja Anosimova, ki se je jezil name. Napram njenemu očetu, z njegovimi domačimi škornji in laskavim. njenemu podobnim smehljajem, pa sem občutil tedaj nekako navdu-5eno nežno čustvo. Mazurka se je končala, gastite-sta poprosila goste k večerji, to- da polkovnik B. se je zahvalil, češ, da mu je treba jutri rano na noge, in se je poslovil od njiju. Jaz sem se tedaj prestrašil, da odpeljejo tudi Varenko, toda ostala je z materjo. Po večerji sem plesal 2 njo obljubljeno mi četvorko in ne glede na to, da sem bil, kot se mi je zdelo, neskončno srečen, je moja sreča vse rasla in rasla. O ljubezni nisva govorila; niti nje niti sebe nisem vpraševal. niti o tem ne, ali me ljubi. Zadostovalo mi je to. da jaz ljubim njo. In samo nečesa sem se bal. da mi ne bi karkoli pokvarilo moje sreče. Ko sem se pripeljal domov, se slekel in pomislil, na spanje, sem spoznal, da je to popolnoma nemogoče. V roki sem imel peresce iz pahljače in celo rokavico, ki mi jo je dala pri odhodu, ko je sedla v kareto in sem jaz najprej posadil njeno mater, potem pa še njo. Gledal sem na te stvari in sem jo videl pred seboj, ne da bi zatisnil oči — zdaj v tre-notku, ko izbira med dvema plesalcema in ugiba mojo lastnost, in slišim njen mili glas, ko pravi: »Ponos, da?« in ml radostno podaja roko, ali gati ta notranja nasprotstva tega položaja ne s kakim našim sklepom, ne s kakim izmišljenim taktičnim načrtom, marveč le z nadaljnim razvojem zgodovine. Pred nami je grozovita industrijska kriza, ki je najprej potisnila proletarijat globlje v defenzivo, zunaj v svetu, o kateri pa ne vemo, če se ne bodo njeni vplivi tako prevrnili, kakor narašča beda in množica brezposelnih. Pred nami je grozovita reparacijska kriza, kriza tributnih zahtev en ten te od Nemčije, o kateri mi le toliko vemo, da sama sebe vodi do absurdnosti, da po vsem svetu ustvarja najbolj nemogoče razmere, ne vemo pa, kako se to reši, ali s kreditnim! dogovori ali z mirno poravnavo, ali z novimi nasilnimi krizami; nihče ne more prerokovati. Nihče ne more danes prerokovati, ali bo šel razvoj bližnjih let mimo pot postopne povzdige ali nasilno pot novih, težkih pretresov, novih vojn In revolucij. Nam se zdi, da Je mogoče eno in drugo, In če smo kaj preizkusili v teh Štirih letih, potem Je to, kako nestalni smo v taktiki svojega ravnanja, kako je v resnici vedno gospodarski in socijalnl razvoj tisti, ki nam usitjuje zakone našega ravnanja, naj smo si prej mislili o taktiki svojega ravnanja karkoli. In prav zaraditega, ker poznamo In preizkušamo tega povzročitelja našega ravnanja, to nesvobodo naše taktike, prav zaraditega si moremo In moramo, varovati duševno svobodo, da smo pozorni na vse možnosti in pripravljeni nanje, enako dobro na eni možni poti kakor na drugi. Če to velja mednarodno, potem velja za nas v Nemški Avstriji še bolj. Padanje vrednosti denarja v tempu, ki prav lahko omogoči katastrofo; gotovo je možno, da pride moment, ko krona sploh izgubi svojo vrednost, to je. ko za krono ne bo mogoče kuniti nikakršnega blaga. To bi bila katastrofa, glad, ker bi od zunaj ne dobivali več živil. Jasno je. da bi v tem trenutku, če bi se kaj takega priblžalo, padel tudi meščanski režim. Ali bo mogoče to preprečiti. Je odvisno deloma od finančne politike. ki se tu razvija. Toda le deloma; krona je odvisna tudi od mednarodnega raz vola. predvsem od nadalj-nega razvoja reparacijskega problema, od usode marke, in ni mogoče vnaprej napovedati, ali uidemo tej katastrofi ali ne. Ali tudi. če se ognemo tej katastrofi, če se nam tudi posreči, da ustavimo padanje našega denarja še pravočasno, utegnejo priti pa še druge težke nevarnosti. (Dalje prih.) Valentin Komavli: Par besed k strankinemu zboru. Le par dni nas' še loči od dneva, ko se sestane naša najvišja strankina inštanca, naš strankin zbor. Ker je letošnji strankin zbor z ozirom na važna vprašanja, o katerih bo Imel razpravljati in sklepati, morda najvažnejši od vseh, kar smo jih do sedaj imeli, Je razumljivo, da vsi nestrpno pričakujemo rezultat strankinega zbora. Vsi se vprašujemo, bodo H razprave In sklepi rodili zaželjenl uspeh? Z željo, da hi se motil, sl upam trditi, da uspeha ne bo, vsaj v tisti meri ne, kakor, če bi se bile predpriprave za strankin zbor izvršile tako, kakor je bilo — sklenjeno! O tem želim povedati svoje misli, izjavljajoč najprej, da me k temu ne vodi ali sili animoz-nost do Petra ali Pavla. Sodrug K. R. Iz M. se v »Napre-fu« od 16. t m. vprašuje, zakaj se ni o raznih vprašanjih In predlogih vršila diskusija v listu. Odgovor: zato ne. ker se nl izvršilo sklepa zadnje seje izvrševalnega odbora v Celju, sklepa, ki se glasi tako-le: Vsi referati imajo biti Izgotovljeni do 20. novembra In objavljeni v strankinih i glasilih. Po 20. novembru se v listih . otvorl diskusija o referatih, predlogih in vseh vprašanjih, ki se imajo na strankinem zboru reševati. Ta sklep, ki je gotovo silno važen In ki bi gotovo imel velik uspeh, se ni Izvršil. Zakaj se nl rvrSlI bomo zvedeli na strankinem zboru, le žal nam je, da bo to prav majhno zadoščenje! Rekel bo kdo, da je vsakemu so-drugu na prosto dano, da pove v listu svoje mnenje o tem ali onem vprašanju. Na to bi jaz odgovoril, da se pravi mlatiti prazno slamo, če se diskutira, ne da bi se imelo pred seboj dotične referate. Tl morajo služiti kot podlaga za diskusijo: drugače je vsaka diskusija zaman. Posebno nujna in važna bi bila Javna diskusija o vprašanju zedinjenja, vprašanja, ki nam stoje vsem najbolj pri srcu. Nič manj važna bi ne bila razprava o našem tisku, o glavnem našem orožju, potom katerega pridemo najlažje do reda v stranki In — socialističnega prepričanja v glavi! To zadnje sem podčrtal zato, ker smatram prepričanje kot predpogoj vsemu našemu dejanju in nehanju, vsemu našemu delu v stranki. Da mora v stranki vladati popolen red, je tako gotovo, kakor je gotovo, da je bolje, če je v stranki vpisan h 1000 prepričanih sodrugov, kakor pa 10.000 ljudi, ki so socijall-sti samo zato, ker so plačali prispevek za ta ali oni mesec! Da je temu tako. nam pričajo dogodki zadnjih dveh let, zato se nič ne bojim more- bitnih oporekanj. Tudi se ne bojim trditi, da se je do sedaj vse preveč govorilo in pisalo o osebnostih In o golih formalnostih, dočim so nam bila načela, taktika in druga važna vprašanja deveta briga. Nočem tr* diti, da se o teh stvareh ni nič govo-rilo in pisalo. Vendar se mi zdi, da se je pri nas takemu načinu razpra* ve polagalo do sedaj premalo vaŽ* nostl. Javna razprava o različnih vprašanjih socijalistčnega gibanja bi se moral vršiti sistematično. Le tw ta način bi dosegla svoj namen. Oso* bito pred vsakim strankinim zba* rom bi morali v listu diskutirati a stvareh, ki pridejo pred naš najvišji forum. Do sedaj se tega nismo držali in to Je po mojem mnenju poglavitni vzrok, da se moramo noč in dan pre* rekati o redu in neredu v stranki. Še par besed glede sklepov za d« nje mariborske konference. Med drugim je mariborska konferenca tudi sprejela predlog, naj se strankin zbor vrši v Celju mesta v Trbovljah. Vprašanje okusa je. ali so raz* logi, ki jh jie te konferenca navedlar utemeljeni ali ne. Meni se zdi, da so« in če niso — po mnenju nekaterih —« sc mi pa zdi, da je Imela mariborska konferenca pravico in dolžnost po* vedatl o stvari svoje mnenje. Zato se ml zdi res brezokusno, če se ogla-« si sodrug in v »Ljudskem Glasu* proglasi mnenje mariborske konfo-renče kot golo in pusto demagogijo ter brezokusno trditev. Ker sem bi na konferenci navzoč, konštatiraiH, da se o lovu na komuniste sploh go* vorilo nl, pač pa se je govorilo o na* pačnem in res demagoškem tolmače* nju dejstva, da se strankin zbor vrši V Trbovljah, to pa ne od naše strant, pač pa od strani naših nasprotnikov« Nekaterim mariborskim sodrugoitt, ki so imeli o tem svoje pomisleke, sva s sodrugom Bahunom pojasn la, kako In zakaj Je prišlo do tega, da se zbor vrši v Trbovljah, kar so sodrugl tudi vzeli z zadovoljstvom na znanje. Napisal sem o vprašanju sedeža strankinega zbora par besed posebno z ozirom na Trboveljske sodruge, kateri so lahko prepričani, da je imela mariborska konferenca z onim sklepom le dober in časten namen koristiti zedinjenju, ki je ravno za trboveljsko delavstvo najbolj potrebno. Sodrugu, ki se je v »Ljudskem 01p.su« oglasil proti sklepom mariborske konference, želim povedati, da mu priznam popolno pravico povedati svoje mnenje, ker sem prepričan. da dela to z dobrim namenom. Vendar pa bi od njega zahteval nekoliko več takta v diskusiji. TCTlJJTJJgHaeBBBaMBBP ko pri večerji pomaka ustnice v kozarec šampanjskega in gleda izpod čela name z laskajočimi me očmi. Največkrat pa jo vid!m v paru z očetom, ko se mirno giblje poleg njega in ko s ponosom in radostjo zase in zanj pogleduje na občudujoče ju gledalce, in nehote ju združujem, njega in njo. v enem samem nežnem, ganljivem čuvstvu. Takrat sva živela z ranjkim bratom sama. Brat že sploh ni imel rad družbe in ni hodil na plese, tedaj pa se je nripravljal za kandidatski izpt in je živel kar najbolj soldno življenje. Spal je. Pogledal sem na njegovo v blazino pogreznjeno in do polovice z volneno odejo pokrito glavo in postalo mi ga je do ljubezni žal, žal zato, ker ni poznal in ni z menoj občutil tiste sreče, ki sem jo občutil jaz. Naš lakaj, tlačan Petruša, me je pričakal s svečo v roki in mi je hotel pomagati pri slačenju, toda odslovil sem ga. Izraz njegovega zaspanega obraza z namršenimi lasmi se mi je zazdel milo ganljiv. Pazil sem, da ne bi delal šuma. in sem šel po prstih v svojo sobo, ter sem se- del na posteljo. Ne, preveč sem bil srečen, nisem mogel spati. Razen tega ml je bilo vroče v zakurjenih so-h?v' • mi dn bi- slekel uniforme, sem potihem odšel v predsobo, sem oblekel vrhnjo suknjo, odprl zunanja vrata in odšel na cesto. S plesa sem se odpeljal ob petih; med tem ko sem se vozi! domov in sem doma posedel, — .ie minlo Š3 kaki dve uri, tako da je bilo že svet- lo. ko sem odšel z doma. Bilo je pravo predpustno vreme: stala je meda: vode pronasičeni sneg se Je tajal in z vseh streh je kapalo.-B.-jevi so tedaj živeli na koncu mesta, kraj veMkega polja: na enem koncu tega polja je bil prostor za veselice, na drugem pa dekliški inštitut. šel sem po naši samotni ulici do konca in sem prišel na veliko cesto, kjer sem pričel srečavati pešce in voznike z drvmi na vozeh, ki so s sanišči dosegale tla. In konji, ki so enakomerno kimali z mokrimi glavami pod blestečimi se vprežnimi lok, in vozniki, ki so pokriti z rogo-žaml čofotali v ogromnih Škornjih poleg vozov, in hiše po ulici- ki so | se zdele v megli zelo visoke, vse ml je bilo posebuo milo in pomembno. Ko sem prišel na polje, kjer Je stala njihova hiša, sem zagledal na drugem koncu, v smeri proti veseličnemu prostoru, nekaj velikega, črnega in sem zaslišal zvoke flaute in bobna, ki so prihajali od tam. V moji duši je ves čas ncio včasih pa se je zaslišal motiv mazurke. To pa je bila nekakšna drugačna, trda, ne-dobra muzika. »Kaj pa je to?« sem pomisli in sem šel sredi polia po spolzki poti v smeri zvokov. Po kakih sto korakih sem skozi meglo začel razločevati gručo črnih ljudi. Očividno — vojaki. Najbrž vežbanje, sem pomislil. Pred mano je šel v umazani kratki suknji in v predpasniku kovač in ja nekaj nesel; oba sva stopila bližje. Soldati v črnih oblekah so stali v dveh vrstah drug proti drugemu in držali puške nepremično pri nogah. Za njimi so stali bobnarji in ft-r.fnt . in so brez prestanita ponavljali vse eno in isto neprijetno cvilečo mcb> dlJo. i (Dalje prih.) Trditev u. pr., da si razno stvari izmišljujejo ljudje, katerim je strankin program premalo svet, ali da ga sploh ne poznajo, sc mi zdi malce preveč brezobzirna, ker vidim v tej trditvi očitek neumnosti, ali pa hudobije! Naj mi dotični sodrug oprosti, če smatram tako trditev za neokusno ! Povedal sem svoje misli z dobrim namenom, naši stvari koristiti in ne da bi hotel tega ali onega dražiti. Prepričan sem, da bo naš strankin zbor napravil majhen korak naprej. Daljši korak pa napravimo le tedaj, če odpravimo nered v stranki s tem, da se obenem ogibamo preti- ranega birokratizma, kateri nas pri delu ravno tako ovira kakor anarhija! Končam z besedami sodruga v »Ljudskem Glasu«, da ne gre samo za to, kdo ima prav in kaj je prav, pač pa tudi za to, kaj bi moralo biti prav. To naj velja kot odkrita beseda na desno in levo in — to pa še najbolj — na sredino! Oni sodrugi pa, ki bodo šli v Trbovlje kot odposlanci slovenskega socialističnega proletarijata, naj imajo pri razpravah in sklepanju vedno pred očmi še vedno sveži izrek našega velikega učitelja Marxa, da je rešitev proletarijata delo njega samega! Seja lublisnskega občinskega sveta. Včeraj ob 5. uri popoldne se je vršila peta redna javna seja ljubljanskega občinskega sveta pod predsedstvom župana s. dr. Periča. Župan naznani, da je iz upravnega odbora Mestne hranilnice izstopil g. Prepeluh Albin. Na njegovo mesto je bil nato izvoljen obč. sv. dr. Stanovnik (SLS). — Občinski svet je potem sklenil: Uvede se občinska dGklada na osebno dohodnino in sicer: od letnih dohodkov od 60—SO tisoč 5'/o, od 80—100 tisoč 15%, od 100—120 tisoč 25%, od 120 —140 tisoč 35%, od 140—160 tisoč 45%, od 160—180 tisoč 55%, od 180—200 tisoč in več 60%. — Mesina davščina na voz!la in avtomobile se s 1. januarjem 1922 zviša za 100%. — Županov predlog, da mestna občina ustanovi v svoji režiji veliko ljudsko kuhinjo v posebni veliki za to opremljeni baraki, je odkazan še stavbnemu uradu, da izračuna stroške za postavo take stavbe. — Mestni delavci in delavke dobe 21. t. m. izplačan enkratni nabavni prispevek in sicer: 1. Tisti, ki so uslužbeni na I leto do 5 let: sanici a 600 K, oženjeni s preskrbljenimi otroci, ter vdovci z nepreskrbljenimi otroci h 900 K, oženjeni z nepreskrbljenimi otroci a 1200 K, 2. Tisti, ki so uslužbeni nad 5 ter do 10 let dobe: samci 800 K, oženjeni s preskrbljenimi otroci ter vdovci z nepreskrbljenimi otroci a 1200 K, oženjeni z nepreskrbljenimi otroci A 1600 K. 3. Tisti, ki so uslužbeni nad 10 let: samci a 1000 K, oženjeni s preskrbljenimi otroci ter vdovci z nepreskrbljenimi otroci it 1500 K, oženjeni z nepreskrbljenimi otroci 5 2000 K. Kot preskrbljeni se smatrajo otroci nad 16 let stari. — Za sestavo službenega pravilnika za mestne delavce in delavke je izvoljen nov 9-Članski odbor. — Sklenjeno je pobiranje 20% manipulacijskega prispevka pri trošarinsklh pristojbinah za tranzitno blago. — Meščanske podpore upravičencem se zvišajo s 1. jan. 1922 na 100 K. — Vodstvo cestne železnice se pozove, da diferenco zneskov samovoljno in neupravičeno zvišane cene mesečnih voznih kart plača nazaj posestnikom takih kart. O povišanju cen voznih listkov na 2 K sc bo razpravljalo v prihodnji seji. Nameščencem mestnega doho-darsivenega urada so urejene plače s 1. nov. 1921., izenačene draginj-ske doklade ter priznani nabavni prispevki od 1500—3000 K. — Sprejet je predlog policijsko-zdravstve-nega odseka, da naj prostovoljno gasilno in reševalno društvo voli nov odbor, ter da občina ustanovi v svrho temeljite reorganizacije gasilne in reševalne službe poseben mestni gasilski urad z 2 nastavljen-cema. — Samostalni predlogi se odkažejo pristojnim odsekom. — V svrho preskrbe mesta Ljubljane z mesom in sploh ureditve aprovi-izačnega vprašanja predlaga obč. svetnik Kremžar, da se sme v klavnici klati le ob uradnih urah, da se kolje naprej živina namenjena za domači trg in potem šele živina za izvoz, da se uvede stroga kontrola nad poslovanjem klavničnega uslužbenstva, ter da sc pristojbine za klanje živine namenjene za izvoz zvišajo za 1000%. Predlog je bil sprejet soglasno. Sprejet je tudi predlog, da občina stopi z drugimi mestnimi industrijskimi občinami v stik v svrho osnovanja gospodarske zveze teh občin, za aprovizljonira-nje prebivalstva teh občin z živili. — Pri debati o vprašanju aproviza-cije se je vnela dolga in mestoma silno burna debata, ker so demokratski občinski svetovalci oziroma njili časopisje na demagogičen način zvračali in zvračajo krivdo za draginjo na ljubljanskem trgu na sedanjo koalirano večino občinskega sveta. (O tem poročamo še v prihodnji številki. Op. nr.) Obč. svetovalec s. Iv. Kocmur je prediagal, da naj se osnuje čim-prej mestna aprovizacija ali pa aprovizacija občine v zvezi z zasebnimi podjetji, ter naj se najame v to svrho potreben kredit. Predlog je odkazal župan aprovizačnemu odseku. S tem je bila javna seja zaključena ob pol 10. uri zvečer, na kar se je vršila še tajna seja. Dnevna vesti. Naši javnosti. Podporno društvo jtigoslovenskih akademikov v Ljub-‘ ljani se obrača na naše občinstvo s prošnjo, da pomaga podpirati naše revne akdemiae ljubljanske univerze. Subvencija, ki jo dobi društvo od vlade, ostane kljub naraščajoči draginji ista. marsikateremu naših akademikov bo postal nadaljnl Študij nemogoč. Da se pomaga tem našim akademikom, je izdalo P. D. J. A. na božične počitnice nabiralne pole in prosi našo javnost, da daruje v ta namen svoj oboi. Kazdelba civilnih oblek pri vojaški intendanci je zaključena z 31, 12. 1921. in je vsaka osebna ali pismena intervencija pri tej ustanovi brezuspešna in naj se opusti, Samo ujetniki, ki so se vrnili po 1. V. 1921 morejo dobiti še civilno obleko ako imajo tozadevno uradno potrdilo pristojne občine in orožniške postaje. Natančna navodila vposlana so bila na okrajna glavarstva v ob-, vestitev občin. Ne pridemo ven iz korupcije. Barake stmiškega taborišča z vsemi pritiklinami je kupil za več milijonov g. Fr. Čuček iz Ptuja. Ustano- vi tovarno za izdelovanje lesne volne. Nepotrebno in škodljivo divjanje »Jutra«. V pondeljek je bil izvoljen za predsednika direktorija Mestne hranilnice ljubljanske dr. Fran Petrič. To dejstvo je dalo »Jutru« povod, da omalovažuje osebe, ki so prevzele funkcije pri mestni hranilnici, kakor dela tudi glede mestne uprave, ko očita sedanji upravi stvari, s katerimi ni prav nič v zvezi. Namen »Jutra« je izpodkopati osebni ugled funkcijonarjem in zbuditi proti njim ogorčenje in se v ta namen poslužuje nelojalnega boja, ki mora škodovati občini in zavodu. Ali je to prav ali ne, to sodbo prepuščamo »Jutru«. Vsekakor pa moramo pribiti, da ni prav, če se izpodkopava ugled zavodu, ki bi utegnil v dobrih rokah prav mnogo koristiti splošnosti, vlagateljem hranilnih vlog in občini. Dr. Petrič ima vso potrebno kvalifikacijo za to mesto in ima že nekaj izkušenj v komerci-elnem in denarnem gospodarstvu, tako da ni nobenega dvoma, da Je bil najbolje kvalifikovani kandidat za predsedniško mesto. Petrič je sicer še mlad, toda gospodarsko iniciativen mož. Sin je pokojnega Petriča. ki ga je avstrijska soldateska ustrelila in tudi sam je bil interniran. Ker je pa za upravo važnega zavoda treba v prvi vrsti znanja in razuma. menimo, da se »Jutro« brez potrebe boji mladih ljudi. EJ. »Ju-trovci« so tudi »mladi«; kaj šele bo. če jih je že zdaj strah pred mladimi! Umrl Je črkostavec Mravlje Ivan v Celju, ko se je vračal iz Topolšice. Mravlje je bil rodom Idrijčan ter je delal v Ljubljani. Počivaj v miru! J. Janečka, poslanec Radičeve stranke, je v Zagrebu umrl. Popravek. V sobotnem članku o lik v dači ji beg. tab. v Strnišču se je v odstavku, ki govori o viničarjih vrinila pomota. Stavek se mora glasiti: »veliko število haloških viničarjev bi bilo rešenih trpljenja«, ne pa »katoliških« kakor je pomotoma tiskano. Tiskovna pomota. Naznanilo seje centralnega odbora »Svobode«, ki ga tudi danes prinašamo, je včeraj po pomoti prišlo pod rubriko »Iz stranke« namesto v »Vestnik Svobode«. S tem popravljamo. Razpis službe. Na drž. dvoraz-redni trgovski šoli v Celju se razpisuje z začetkom II. semestra, t. j. z dnem 1. februarja 1922 mesto učitelja komercialista. Prosilci, ki morajo dokazati, da so dovršili trgovsko akademijo ali srednjo šolo z maturo in abiturijentski tečaj ter napravili triletno prakso v blagovni ali bančni trgovini. Prošnje naslovljene na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z običajnimi prilogami do dne 1. janu-arja 1922._______________ ______ Iz stranke. Spodnja Šiška. Sestanek zaupnikov JSDS sc bo vršil v Zadružnem domu v Spodnji Šiški ob 19.30 zvečer. Dnevni red važen. Iz sirek. ©rgastiiadl©. Seja centralnega odbora kovinarjev se bo vršila v četrtek dne 22. decembra ob 6. uri popoldne. Tajništvo. Kleparji, kateri žele dobiti službo, oziroma spremeniti svoje mesto naj se zglase v Tajništvu kovinarjev, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6. II. nadstr. Cestnik Seja centralnega odbora „Svo-bode“ se bo vršila v četrtek 21. t. m. ob 20. uri v tajniških prostorih na Aleksandrovi c. s sledečim dnevnim redom: Čitanje zapisnika zadnje seje; poročilo tajnika, blagajnika, slučajnosti. Vsi člani odbo-ra naj se gotovo udeleže seje. Naisvoveiše. KRIZA VLADE TRAJA. LDU. Belgrad, 20. dec. Muslimanski delegati so sc danes zopet pogajali z Nikolo Pašičem glede sestave nove vlade, kateremu so stavil svoje pogoje. Do sporazuma ni došlo. Ob 15. je imel muslimanski klub sejo, na kateri so delegati refe-rlrali o pogajanjih s Pašičem. Finančni minister dr. Kumanudi se baje protivi muslimanskim pogojem finančnega značaja, posebno v pogledu zakona o izenačenju davka na to-čarino. Klub je dal svojim delegatom instrukcije, nakar so odšli muslimanski delegati ob 17. zopet k Pašiču, kjer so se pogajanja v navzočnosti ostalih radikalnih in demokratskih ministrov nadaljevala. Pogajanja so trajala skoro do 19., toda do končnega rezultata še ni prišlo, ker so muslimani stavili neke pogoje, med njimi pogoj, da se jim nakaže port-felj ministrstva za vere, na katere pa Paši e ne pristane. Jutri dopoldne ob 9. se bodo pogajanja še nadaljevala. LDU. Belgrad, 20. dec. Danes ob enajstih so posetiii ministrskega predsednika Pašiča designirani ministri radikalne in demokratske stranke ter zastopniki muslimanov dr. Spaho, Sahib Korkut, Kapetano-vič in dr. Hrasnica. Začela so se po-gajania glede vstopa muslimanov v vlado. Politični krogi menijo, da bo Nikola Pašič predložil kralju v odo-brenje predlog o imenovanju kabineta, v katerem pa bi mesti mini- strov za trgovino in zdravstvo ne| bili zasedeni. Ti dve mesti bi se iz-: popolnih šele tedaj, ko bi se dosegel sporazum z muslimani glede vstopa v vlado. SEJA SKUPŠČINE. LDU. Belgrad, 20. dec. Seja zakonodajne skupščine se je pričela, ob 17.40.Tajnik je prečital protokol zadnjega sestanka, nakar je pred-, sednik obvestil skupščino o poročilu finan.čnega odbora o proračunskih dvanajstinah za januar in ie« bruar 1922., Ker je stvar nujna, io je treba rešiti še ta mesec. Posla-nec Y^)a. *-azič se je pritoževal, da skupščini dohaja toliko prošenj in pritožb, katere pa skupščina le po malem rešava in je prosil predsednika, naj naroči odboru za prošnjo in pritožbe, naj takoj pregleda vse prošnje in pritožbe, ki so bile do-poslane skupščini, naj referira o njih. Ker vlada še ni sestavljena, je predsednik zaključil sejo ob 18.50 in odredil prihodnjo za jutri po« poldne. SEJA FINANČNEGA ODBORA. LDU. Belgrad, 20. dec. Danes dopoldne je imel finančni odbor sejo, na kateri se je razpravljalo o proračunskih dvanajstinah za januar, februar in marec 1922. Pri tej priliki se je govorilo tudi o znižanju števila uradnikov ter o tem, da bi se v prihodnje vsi dijaki odpustili iz državnih služb. ZAKONODAJNI ODBOR. LDU. Belgrad, 20. dec. 32. seja zakonodajnega odbora je bila danes dopoldne. Po prečitanju zadnje seje so se prečitala poročila sekcij, nato pa je bil v glasovanju sprejet zakon o uveljavljenju pogodbe o začasni ureditvi odnošajev med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in češkoslovaško republiko na. podlagi pogodbe, sklenjene dne 10. oktobra 1920. Nato je bila seja končana, ker vlada še ni sestavljena. STRAH V NOVEM YORKU. LDU. Nev/ York, 20. dec. Najvažnejša trgovinska poslopja stražijo stražniki in redarji, ker se je pretilo z napadi na člane borze za osveto radi aretacije navodnega nemškega boljševika IJridenfclda. Športni klub „Prlmorje“ naznanja, da se bo vršil klubov redni občni zbor dne 6 januarja 1922 Kraj se dcLvi n naznani pravočasno. — Tajnik — Tragična smr< švedskega športnega mojstra. Najbcljš. švedski skijaš, Ihddo llumism. ki je bil 1913. zmagovalec v nordijsk.h igrali, je poginil na lovu na divie živali. Na ledu mu je spodrsnilo, pri čemer si je zlomil nogo. Njegov pes je sicer tekel po pomoč, toda ta je prišla prepozno in našla Hanusona zmrznjenega in vsega pokritega s snegom, ki je naletaval v gostih kosmičih. Rsfeeve & Zanki, prsii £>. ZanHC sinovi. kemičnih m rssdn, barv ter lato# CenSraga: LSublfana ti z o. s Skladišče: Novlsati. Telefon 64. Brzojavi MERAKL, Ljubljana. Telefon 6-1. EiaaJSaE Saki. Pra« firnež. Barva za pede. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), niastenec (Federwcifi), s!ro no olie, kn»bolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski topiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL", Lak za pode. „MERAKL“, Liuoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAl