— 374 — Slovstvo o povestnici domači. Archiv fitr die Landesgeschichte des Herzogthums liram mn Dr. V. F. lilun. ltes Heft. 1852. Knjige, ki bi obsegla zgodovino domovine naše do novejšega časa. še zmiraj milo pogrešamo, čeravno se ponositi smemo, da imamo nektere zgodopisne dela take cene, kakor jih le maloktera dežela ima. Priča tega so spisi Schonleben-a , Valvasor-a, Linhart-a. Al Schdnleben in Valvasor sežeta le v 17. stoletje; Linhart sklene izverstno povestnico svojo z Drago-tinom Velikim; Vodnikova zgodovina je tako ob kratkem napravljena, da je na 58 straneh vsa; Hoff pa je bil bolj krajopisnik kot zgodovinar. Od mnogih strani se tedaj že več let oglašujejo želje po povestnici domači, ki bi segla do naših časov; v leta 1850 eo se ^Novice" (stran 163.) obernile na zgodovinsko dražbo v Ljubljani: naj bi ona, ker je za to poklicana, dala na svetlo povestnico v slovenskem jeziku, po domače pisano, tudi razumu preprostega bravca primerno , dokler se ne loti obširnejšega dela, ktero se ne da , kar vsak lahko spozna, na vrat na nos doveršiti. Slavna zgodovinska družba je na ti poziv v Ljublj. nemškem časniku odgovorila, da tako važno delo dobro izveršiti, je poprej mnozega nabiranja zgodovinskih pisem in skerbnega pretresovanja potreba, kterega se pa lotiti hoče. Na to si jejelo slovensko društvo v Ljubljani prizadevati, da bi saj za pervo potrebo malo povestnico slovenskega naroda na dan spravilo, ker tudi ono je dobro spoznalo, da obširen zgodopis je pretežavno delo, da bi se zamoglo spretno dognati. Izbrala si je v zgodoslovju izvedenega in scer izverstnega slovenskega pisatelja, gosp. J. Terdina-ta, ki je po domače pisano malo povestnico zložil. Ker je pa slovensko društvo v Ljubljani dosihmal še ni moglo na svetlo dati, je društvo sv. Mohora v Celovcu, ravno to potrebo spoznavši, unidan 200 fl. razpisalo za nar boljši prostonarodno zgodovino slovenskega ljudstva v slovenskem jeziku. Med tem se je osnovalo v Zagrebu „društvo za jugoslavensku poveštnicu i starine". Tudi ta družba je berž spoznala potrebo povestnice in potožila: wMi neimamo još sve do danas, po primeru drugih narodah, dobre kritički napisane povestnice našega naroda". Al tudi nji je bilo očitno, da tako važno delo ni mahoma spisano in da potrebuje mnozega naberanja od vsih strani, kteri nabirki imajo biti temelj prihodnjega zgodopisa. Osnovalo je slavno društvo v ti namen časnik pod naslovom „Arkiv za povestnicu jugoslavensku" in vredništvo njega izročilo gospodu predsedniku Ivanu Kukuljeviču Sakcinskemu — možu, ki nadušen domoljubja, opravlja to častno sporočilo, kakor že tretja na svetlo dana knjiga očividno spričuje, tako marljivo in izverstno, da zasluži iskreno zahvalo Jugoslavenov vsih. Med tem, ko se je vse to godilo, nismo culi nič, kaj da naša Ljubljanska zgodovinska družba o tem predmetu dela , — kar je prišel te dni zgorej naznanjeni „Archiv" gosp. dr. Kluna, pridnega tajnika Krajnske zgodovinske družbe , v nemškem jeziku na dan , kterega prihod z veseljem pozdravimo. Namen tega arkiva 5 ki bo sledil v več zvezkih, je gosp. pisatelj ob kratkem takole napovedal: „pripo-močke nabirati in sostavljati za spis povestnice Vojvodine krajnske in polajšati delo željno pričakovano!" Začel je pa gosp. dr. K1 u n to delo tam , kjer je L i n-hart svoje (Geschichte v on Krain und der s ti rili ch en Slaven) jenjal — z Drago t in o m Velikim, ker misli, da prihodnji zgodopisnik bo imel leLinharta. posledovati, kteri je delo svoje tako slavno doveršil, da — 375 — bo teško kaj boljega izdelati, in to toliko manj, ker Linhart je pisal v zgodovini Krajnski tudi zgodovino jugoslavensko, ker ena od druge se ne da ločiti, česar veči del važniših zgodb spričuje. Vsak v zgodovini jugoslavenskih narodov izveden bo to skoz in skoz poterdil, kar žeSchlozer pravi: ,,davsakasam-ska povestnica je prepusta, ako se ne obrača tudi na sosedne dežele in z njih zgodovino vštric ne gre". Naj bi se tedaj učene glave po vsih jugoslavenskih deželah kakor pridne čbelice lotile donašati spomenike in predmete, ki spadajo v povestnico domačo, da se tako nabere zaklad, iz kterega se bo spisala zgodovina jugoslavenskega naroda* Kakor Zagrebški 5)arkiv", ki se je začel leta 1851, je že mnogo vele vrednega blaga nabral za povestnico bolj južnih krajev, tako je začel sedaj wArchiva Ljubljanski nabirati zgodbe in povestnice Krajnske dežele, ki bojo prihodnjemu pisatelju povestnice, naj je ta ali le zgodovina Krajnske dežele same ali slovenskega naroda sploh ali Jugoslavenov vsih, dragoceni pripomoček o spisovanju zgodovine. Način pa, po kterim gosp. dr Klun svoj arkiv izdeluje, je le to p i sni, to je , poredoma kakor je iz starih pisem ali spomenkov izvedel, popisuje, kaj se je v tem, kaj v unem letu važnega zgodilo, začemši z letom 788. Tako nam odpre hvale vredna knjiga vgled v zgodbe domovine naše. Ako bi bil slavni gosp. pisatelj letopisom še pristavil izvirna pisma, iz kterih je zgodopis izpisal, bi bil prijatlom zgodoslovja še bolj vstregel in knjiga bi po tem prav za prav zaslužila ime arkiva. Radi verjamemo, da gosp. pisatelj je zvesto povedal, kar je izvedel, in da je ojstro pretresel, kar je zapisal; vendar je vsacemu zgodopisniku važno in znamenito poznati tudi pervo-pise (Quellen) posamnih zgodb. Pri imeniku opatov Zatičinskega samostana (stran 121 in 122) nam je gosp. pisatelj sam pokazal, da so si zgodopisi dostikrat navskriž. Ti pristavki pervopisov bi se dali s kratkimi zaznamkami opraviti, vrednost „arkiva" bi pa jako povišali ; in ker bi se dalo to v dostavku k 2. delu za 1. del dopolniti, razodenemo gosp. dohtarju to željo, ker mislimo, da nam bo poterdil važnost razodevanja pervopisov v vsaki knjigi, ki se ;,arkiv" imenuje. Sedaj še nekaj o besedi „L j u b 1 j a n a" in wLa i ba ch.a Pravda: ali je beseda „Laibach" in 35Laubach" sla-venske ali nemške korenine, spada v ravno tisto kolo, kakor pravda: ali je wGratztf slovenske korenine (Gradec, Grade) ali ne. Cmu pa sled resnice tako d e-lječ iskati, če ga ima tako bi iz o? Cmu nemško etimologio tako napenjati, če nas domača brez posilno-sti bolj resnici bliža. Ne! da bi mislili s tem le iskrice jezikoslavnega prepira vžgati 9 ali da bi komu hotli svojo misel vrivati, povemo le, kar z mnogimi veljavnimi jezikoslovci vred o tem menimo. Stanovniki krajnske dežele, ki so v starodavnih časih mestom , tergom in vasem imena dali, ki se še dandanašnji pervotne imenujejo, bili so S lov eni. O tem obziru so popolnoma resnične Vodnikove besede, ko pravi: Od perviga tukaj Stanuje moj rod, Ce ve kdo za drujga, Naj reče: odkod? Ako iz tega obzira na perve stanovavce, ki so svojim selišom imena dajali, sledimo njih začetek, bomo nar gotovši pot šli, ker jo gremo na roki zgodovine, ne pa spretne domišlije. Poprej kakor Franki so na tem mestu, kjer današnja Ljubljana stoji, bili Sla veni, ki so svojemu se-lišu ime dali, ktero so pozneji slovenski pisatelji sami popačili, ker so iz ;)L'bljana" (ali z gosp. Metel- kovimi pismenkami Ls b lana) iskovali 5)Lj ubijanaa, ktere besede med našem narodom nikdar ne slišimo, ampak vedno le Lbljana (ali Lobljana ali Ibljana). Gosp. pisatelj „arkivaa ima tedaj o tem prav, ako gosp. Metelkotovega mnenja ne poterdi, da Lau-bach izvira od Ljuba h v pomenu ljub (drag, prijeten, amoenus), ker korenina te besede je vsa druga, kar beremo v knjigi slavnega Jarnika ?5$3erfu4) eineS SttjmofogtfonS ber f(oDOTunbart«, na strani 81. takole: „L'b, bie ©tirne, gront, Dittnbung, Ssorberfeite, &a\)U u. f. m., l'bni, a, o, adj., Lubno, top. 23. 8au-fen, Le b eni je (locus Ceoeniad) top. 83.), L'benče, pl. top. 23. Zabimt)ti)ati), L i bič, top. 23. ber SEBalb 2ibit\ti), L'belj, top. 23. ber 23erg Soibl, I/beliče, pl. top. 23. fieifling, 1'belice, pl. bie 9?ieren, L7bljana, top. 23. iaibati) in ber grome erbaut, Tberič, dim, Tberje, coll, bk ©cfiatten, SReijjer, fonft iver, 1'banja, ber r>of;le Slabel |td.a Ker je Lobljana res tako okoli grada zidana, da naredi nekakookolino «,gront, L?unbung", se vjema prav popolnama s staroslavensko korenino L'b, in ta korenina nam, bi rekli, tudi očitno razodeva, da ne lena levem bregu L^bljauice so bili Slovani naseljeni, temuč tudi na desnem, in da so jih Franki le iz desnega brega pregnali in morebiti veči seliše sozidali. Kakor pašo Franki slavensko selišče na levem in desnem brega našli, so slišali gotovo tudi slavensko ime, ker ni misliti, da bi bilo selišče brezimno bilo. Ce je pa vsakemu znano, toliko tisuč in tisuč slovanskih kraj-nih imen so Nemci že v pozneji h letih na nemško prekovali le s tem, da so čisto slavensko ime popačili, da včasih ni celo več pervemu podobno, je to še lože verjeti od tistih starih Nemcov, ki so se Franki imenovali in jezik govorili, kterega sedanji Nemec, ako ni učen jezikoslovec, celo ne razume več. V slovanskih imenih ni tako teško sledenje po starinah, kjer večidel slovanske imena so ostale kakor so nekdaj bile;— ali kakošna mešanica je v nemških starih jezicih, kako težaven je v nemškem jeziku tak sled! Po vsem tem menda ni dalje dvomiti, da, naj so že pervi Slovani sedanjo L'bljano L'b e, Lobe ali Lube imenovali, nemško ime „2aubati)" ali „2aibati)" izvira od staroslavenske v L'bah ali v L ob a h ali Lubah *), ker skozi in skozijresnično je, kar gosp. prof. Metelko o tem terdi, rekoč:" da Nemci so bili lahko zapeljani, pri krajnih imenih slovenski mestnik (lokal) v nemški imenovavnik (Nominativ) prekerstiti, ker prosti človek , ako ga vprašaš: kako se temu kraju pravi ? ti gotovo vselej odgovori: tukaj se pravi vSelcah, Moš-nah, Cerklah, Hinah, Goricah itd. itd. In tako eo si napravili potem Nemci svoje imena—Selce so postale ©eljad), Mošnje 9)? b\ti)nati), Cerkle &}x* i lati), Hine Spin na ti) , Gorice &ovtfti)ati) itd. Vse te in druge še veliko veliko bolj popačene slovenske imena so gotove žive priče, da tudi 2 a tbacf> je le popačeno slavensko ime, in gotovo ne manj popačeno, kakor ©ortfa)acb iz„Goriče", 93etta$ iz „Bela", 2Batffacr> iz 5)Visokoa itd. itd., o kterih še nihče ni razlagal njih nemškega izvira, ali je &'6xt\ti)ati) iz ©or-t\ti)ati) ali@6rtfcfr--acfr, 98eHac& iz %$e = \lati) ali KelU ati), SBatfacfc iz 2Bai--facfr ali 2Baif=ac&, Sivtlati) iz 3\v:tlati) ali Bir:U = ati) itd. *) Kako se je (morebiti pozneje) iz »L'b e«, »L u b e«, »L o b e«, osnovalo ime L'bljan, Lubljan, Lobljan , ker pomdni stanovnika tega mesta, in iz »L'bljan« ime mesta L'bljana, dokaže tudi gosp. prof. Metelko na omenjenem mestu (le, kakor smo že rekli, iz druge korenine.) Scer še pristavimo, da gosp. dr. Orel je že v tetu 1843 v Novicah dokazal, da se ne piše prav »Ljubljana«, ampak Lobljana po rusovski korenini lob, ki je edina s slovensko Vb ali lgb. Pis. 0 — 376 — V poslednjih časih so bili scer nekteri gradovi po Nemcih sezidani in po teh pervotno nemško imenovani, na priliko SBagenšbetg Bogenšperk , €>d)nee-fretg Šneperk, Stjurn amipart Šrajberski turn itd., — ali tem imenom je ravno tako očitno na lice pisano, da bo jih Slovenci po nemškem popačili, kakor so ime Nemci po slovenskem. — Toliko smo za potrebno spoznali o ti zadevi omeniti, da se prijazno v domačih rečeh pomenimo in „z drnženo močj6u resnico najdemo ali je saj — išemo, ker gotovo le na ti je marljivemu gosp. pisatelja „arkivatt ležeče. Ko tedaj še enkrat živo priporočimo lično natisnjeni 1. zvezek vsim domoljubom in verh tega očitno pohvalimo blagi namen , da vsa skupšina tega ,,arkiva" je darovana zgodovinski družbi, povabimo v«e, ki imajo kakošno v domačo zgodovino spadajočo nabero ali saj za-njo vedo, naj jo prijazno ponudijo gosp. pisatelju, ki v tem težavnem in sila obširnem delu nobenega dru-zega dobička ne iše, kakor slovstvo domače pomnožiti s pripravami, iz kterih se bo spočela kadaj povestnica domača. __________ B.