Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana VII« Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaSa mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1,-—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane p®-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav poputt. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 84. Sreda, 19. oktobra 1932. Leto VII. Kmetiški dolgovi po banovinah na hektar obdelane zemlje. Tajništvo Društva narodov bodo tudi reorganizirali. Vrše se pogajanja o reformi tajništva, sedaj, ko je generalni tajnik Drumond odstopil. Zavzemajo se nekatere države, da naj se osnuje nekakšen direktorij. Generalni tajnik bi postal Avenol kot zastopnik Francije, drugi tajnik Italijan, tretji Norvežan za manjše države. Direktorij bi tvorili zastopniki Anglije, Japonske in Nemčije. Zopet konferenca srednje Evrope. Dne 20. t. m. se sestane v Budimpešti nova konferenca, ki jo sklicuje tozadevna komisija Društva narodov. Konference se udeleži 35 delegatov. Med njimi nemški^ indu-strijec Frovvein, angleški bančnik F. V. Schuster, tajnik ital. industr. zveze Olivetti, ter poleg drugih dežel Avstrija, Madžarska, Čehoslovaška, Rumunija, Jugoslavija, Poljska in Zedinjene države. Bolgarski emigranti ne smejo domov. V zmislu dogovorov so se po osemletnem pregnanstvu vrnili emigranti v Bolgarijo. Med njimi bivša ministra Stojanov in Atanasov. Osem kilometrov od meje so ustavili vlak ter je policija odredila, da se peljejo dalje z avtomobili. Avtomobil je vozil do vasice Tapovici. Tam so odredili, da morajo Stojanov, Atanasov in še trije drugi takoj odpotovati nazaj v Jugoslavijo. Takoj so jih odpremili v beograjski .vlak in jih spremljali do meje. Protesti niso zalegli. Krvav spopad na Dunaju. V okraju Simmering so v nedeljo imeli nacionalni socialisti shod. Ko so se uniformirani naciji vračali v koloni skozi Dreischitzgasse, kjer imajo socialisti tega okraja svoj strankin dom, je prišlo do izzivanja in prerekanja nakar so padli proti hiši prvi streli. Schutzbundlerji, ki so se nahajali v svojem domu v pripravljenosti, so vračali milo za drago in tako se je streljalo vsevprek. Ubit je en policaj in dva nacija, več oseb je pa bilo ranjenih od krogel, nožev in udarcev. Na mesto spopada je takoj prihitelo 300 policajev na 10 avtomobilih, ki so naskočili socialistični dom, razorožili 67 Schutz-biindlerjev in jih aretirali. Najdeno orožje so zaplenili. Izzivajočim na-cijem niso ničesar prizadejali. Oči-vidno so imeli naciji ta spopad že v načrtu, kajti kljub temu, da jim je policija dovolila korporativni propagandni obhod po čisto drugi ulici, so nalašč šli skozi Dreischiitzgasse mimo delavskega doma, da bi izzvali socialiste. Pod pretvezo, da so Židje nahujskali socialiste proti njim, so naciji nato začeli napadati Žide v okrajih Brigitenau in Leopoldstadt. Proti večeru je bil vpostavljen mir. Socialno skrbstvo dunajske občine izkazuje za mesec julij t. 1. 2,047.400 šilingov izdatkov, to je, na vsakega dunajskega prebivalca z dojenčki vred precej več kakor 1 šiling. Komunistična opozicija na Čeho-slovaškem (pristaši Trockega) je na svoji zadnji konferenci sklenila korporativen pristop k socialnim demokratom. Nemški »kronprinc« miri patri-jote. Med Hitlerjevimi nacionalnimi socialisti, ki se morajo kolikortoliko ozirati na zahteve delavcev v svojih vrstah, in med Hugenbergovimi nacionalci, ki zastopajo industrijo, je izbruhnil težek spor in obe stranki se na shodih ljuto napadata. V spor je sedaj posegel še bivši »kronprinc«, ki je naslovil na hitlerjevce odprto pismo, v katerem jih roti, naj si vsi odkritosrčni nemški pa- Poročali smo že, da je kmetijstvo v Jugoslaviji zadolženo za okoli sedem' milijard dinarjev. Po banovinah in na hektar obdelane zemlje znaša dolg v banovini: dravski na ha Din 1306 dunavski » » » 603 primorski » » » 565 savski » » » 425 drinski » » » 412 zetski » » » 811 vrbaski » » » 290 moravski » » » 230 vardarski » » » 115 Iz teh številk se vidi, da je ob- delana zemlja v dravski banovini najbolj zadolžena. Zadolžitev pa ni najnovejšega datuma, marveč se zadolževanje vleče že nekaj let. Predvsem je treba pomniti, da imamo pri nas večinoma malo posest in ne prav posebno plodovite zemlje s prav majhnimi izjemami. Ta mala posest in manj plodovita zemlja se ne more primerjati v produkciji s prvovrstno in industrijsko obdelovano zemljo. Vrhutega produkti niso konkurenčni, ker jih je malo in ker so slabejše kvalitete. Iz teh razlogov naša zemlja ne more nositi sorazmerno enako visokih bremen kakor večja gospodarstva. Minister Kramer je sicer zadnjič rekel, da je naša bano- Macdonald je povabil Herriota v London, da se posvetuje z njim in Simonom o razorožitvenem problemu. Herriot in Macdonald imata vsak svoj načrt in Herriot hoče predvsem pojasniti v Londonu svoj načrt. Macdonald pa je z ozirom na javno mnenje v Angliji, ki noče sprejeti nobe- Na industrijski seji v Monako-vem je dne 12. t. m. govoril o svoji državni politiki. Papen hoče uposta-viti popolno suvereniteto naroda, svobodo in enakopravnost. (?) Nemčija ne želi vojne pustolovščine; nje cilj je nova srednja Evropa, ki naj sloni na pravičnosti in samoupravi narodov. Delo pa omogoča zaupanje. Prišel pa je čas, da se izpreme-ni \veimarska republikanska ustava. Vlada hoče ustvariti nadstrankarsko državno oblast, ki se ne bo opirala na slučajne večine. Oblast mora trijotje podajo bratski roke, kakor leta 1914, da ne bodo triumfirali sovražniki Nemčije v inozemstvu in »rdeča fronta« v notranjosti države. Kriza belgijsk-odpade. V zvezi z rezultati belgijskj je pčinskih volitev so liberalni ministj poK)d vodstvom zunanjega minis 15 iymansa izročili predsedniku tra v Renkinu ultimativne zahteve, .Qiejtvračajo vladni sanacijski nač;. j in zahtevajo razpust parlamenta o razpis novih volitev. Zahteve liberalcev podpirajo tudi socialni demokrati. Holandija znižuje železniške tarife za potnike in za blago. Znižanje stopi v'veljavo 1. januarja 1933. Istočasno se znižajo plače železniškim nastavljencem za 5 odstotkov. Proslava najstarejše socialistične občine na svetu. Naši francoski vina razmeroma močno obdavčena, ker je najbolj razvita. To je resnica. Toda na drugi strani je pa tudi resnica, da pri nas ni velikih gospodarstev in da se prav zaradi tega procent plačilne zmožnosti silno zmanjša. Za vse gospodarstvo je prav posebno značilno, da so kmetijski pridelki že par let brez primerne cene, dočim morajo konzumenti plačevati še vedno visoke cene za blago. Živina se je pocenila za sto odstotkov, meso le morda za trideset odstotkov. Moka se je pocenila, kruh pa malo itd. Odtod prihaja, da prinašajo žrtve kmeti in konzumenti, prekupci pa ne. Prekupci delajo samo velike dobičke. Res je, da so kmetiške razmere po nekaterih banovinah zaradi slabe zemlje še mnogo slabejše in da je po nekaterih banovinah zopet premalo obdelane zemlje ali se goji kmetijstvo premalo intenzivno. Vse to je resnica. Vendar pa je v gospodarski in finančni politiki treba vpošte-vati zgoraj navedene dejanske razmere, ki nam povedo, da naš kmet z ozirom na malo posest in plodo-vitost zemlje ne more imeti sijajnih dobičkov, marveč ima komaj borno eksistenco. nlh nadaljnjih obveznosti napram Evropi, izdelal milejši načrt. Malo je pa verjetno, da se ustvari baza za nadaljevanje razorožitvene konference, dasi se Macdonald osebno trudi za problem, ker med državami ni iskrenosti in se v Evropi bijeta dva bloka držav. imeti v rokah vlada, ne pa parlament. Da se preprečijo diktirani sklepi parlamenta, se ustanovi gosposka zbornica (senat), ki mora imeti odločilen vpliv na zakonodajo. Dežele dobe primerno avtonomijo. V svojem govoru je obenem ostro napadal nacionalne socialiste. ♦ Baron Papen je torej sovražnik demokracije. Parlament naj mu bo le »zavetišče prepirov«, zakonodajne moči pa ne sme imeti. Zakaj je potem še potreben parlament? sodrugi so dne 2. oktobra slavili petdesetletnico prve socialistične občinske uprave v Franciji. To je občina Kamantri v okrožju Alne. Občina se nahaja v področju premogovnika in železnega rudnika ter šteje 10.000 prebivalcev. Občina je trajno petdeset let v socialističnih rokah. Prvi župan te občine Krištof Tivri. ki je bil tudi poslanec ter je prihajal na parlamentarne seje vedno v delavski bluzi, je umrl 1895. leta. Prve volitve v katalonsko zbornico se bodo vršile 20. oktobra. Hud spor radi pogodbe z Rusijo se vrši med rumunskim ministrskim predsednikom Vajde-Vojevodom in novoimenovanim zunanjim ministrom Titulescom, radi katerega je vlada podalo ostavko. Nemški generali za stare cesarje. Se razume. General Goltz je predsednik nemškega patriotskega udruženja. V sedanji volilni borbi je ta general izjavil, da sedanja vlada potrebuje podpore vseh nacionalnih sil v svr-ho izpremembe ustave in državne oblike ter da bo to delo lahko kronala z obnovitvijo hohenzollernske-ga cesarstva. Novi generalni tajnik DruStva narodov Francoz Avenol. Na 13. zasedanju Društva narodov je bil na zaključni seji izvoljen za generalnega tajnika (namesto odstopivšega Drumonda) Francoz Avenol. Obenem je dobila Italija še eno mesto v tajništvu. — Naloge Društva narodov so težke, ker postaja mednarodna politika bolj in bolj zapletena. Kaj si dovoljujejo? Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« z dne 13. t. m. daljši članek kot odgovor na vest o sporu med mehikansko vlado in katoliško cerkvijo, ki jo je dne 12. t. m. priobčil naš list. Na jezuitska zavijanja »Slovenčevega« člankarja, ki je zopet enkrat izbruhal ogenj in žveplo na socialiste in II. internacionalo, odgovorimo le toliko, da nas prisrčno veseli, da smo zadeli v živo. Dokler nas »Slovenec« v bolj primernem tonu ne prepriča, da rimska cerkev ne hodi roko v roki s kapitalizmom, kar najbolj potrjuje njeno zadržanje za časa vojne, dogodki v Španiji, Mehiki in drugih državah, končno pa tudi postopanje katoliških mož napram delavcem v Sloveniji (Zaloška cesta) itd., ostanemo pač mi socialisti pri našem dosedanjem naziranju glede zadržanja cerkve in njenih politikov napram delavskemu razredu. 2000 let je rimska cerkev gospodovala domala v vseh evropskih državah, pozneje pa je tudi zavladala v Združenih državah. Ves čas ni odpravila požrešnega kapitalizma, kar danes čez noč zahteva od II. internacionale. Zato je vsako zavijanje v tem pogledu zaman. Najbolj duhovit se nam pa zdi v tistem članku v »Slovencu« prirepek o parlamentarizmu. Člankar mu daje pridevek »lažnivi meščanski«. Ali ne bi kazalo, da bi se člankar o teh stvareh pomenil z dr. Korošcem in bivšo gardo SLS poslancev? Vse graje je vredno dejstvo, da je »Slovenec« poznal bistvo parlamentarizma že davno pred 1. 1929, ne da bi bil to povedal svojim čitateljem in tedanjim volilcem SLS. Mi smo prepričani, da bi mu bili le-ti, s kandidati vred neizmerno hvaležni za njegova razkritja. Koliko truda, potov in sitnosti bi si bili lahko prihranili katoliški možje! Koliko bi se bilo lahko prihranilo na dijetah in plačah gospodov s kolorji in brez, ki so se drenjali in pehali kot ljudski zastopniki po Beogradu! In še to bi radi vedeli, če se je »Slovenec« in z njim njegova garda odrekla parlamentarizmu za vselej. To vprašujemo le radi tega, da ne bo pozneje enkrat nejasnosti v teh vprašanjih, O prisrčni antanti jugoslovanskih socialistov s pregrešnim kapitalom pa naj »Slovenec« malo bolj razločno začivka, da mu bo potem dana prilika, da bo tudi lahko zacvilil. Sicer pa Londonski razgovori. Herriot in Macdonald. Baron Papen bo reorganiziral Nemčijo. Reakcija ima velike načrte. iskreno čestitamo »Slovencu«, ki zadnje čase v svojih izpadih proti socialistom dosledno uporablja frazeologijo komunističnih demagogov. Morda bo to pravi način, kako spraviti Rim in Moskvo pod en klobuk. Doma in Uspeh delavskih zbornic. — Savsko pristanišče v Beogradu. V Beogradu se je pripravljal predlog, da se odda gradba savskega pristanišča v Beogradu francoski firmi in za uvažanje inozemskega materija-la vse uvozne olajšave, češ, da pride s tem inozemski kapital v deželo. Centralno tajništvo delavskih zbornic je temu predlogu ugovarjalo iz gospodarskih razlogov in ker vlada tako velika nezaposlenost v državi. Ministrski svet je, kakor zvemo, francosko ponudbo odklonil. Kongres Glavne zadružne zveze se je vršil te dni v Sarajevu. Predsednik te zveze je dr. Anton Korošec, bivši predsednik vlade. Na kongresu so govorili o reformi zadružništva in uvedbi stroge banovinske kontrole. Zveza izdeluje načrt novega zadružnega zakona. Bedasto zavijanje »Ponedelj-skega Slovenca«. Na članek »Boj proti ženi«, ki je bil objavljen v št. 81 in 82 našega lista kot odgovor na gonjo klerikalnega tiska proti zaposlitvi žene v moških poklicih, odgovarja zadnji »Ponedeljski Slovenec« s prav neumnim zavijanjem. Priznava med drugim, da mu je »Zveza akademskih žen« poslala omenjeni odgovor v objavo, ki ga pa baje ni priobčil zaradi tega, ker ni bil pisan »slovesu tega klerikalnega lista primerno«. Pravi dalje, da se je članek po preteku 14 dni prikazal v socialistični »Delavski Politiki«. To baje pomeni, da je »Zveza akademskih žen« zaman prosila pri ostalih ljubljanskih dnevnikih za kotiček prostora; celo »Delavski Politiki« se ni zdelo vredno, da bi članek prinesla naenkrat, temveč ga je neusmiljeno razkosala na dvoje. — Konstatiramo, da smo omenjeni članek radevolje priobčili, žal le, da ga vsled pomanjkanja, prostora nismo mogli objaviti takoj in vsega naenkrat, kar bo menda vsakdo razumel, izvzemši resnicoljubnega »Pone-deljskega Slovenca«. Clankar se pač zaveda, da bi ne bilo »slovesu tega lista primerno«, če bi stvarno odgovarjal ali pa da bi bil celo odgovor priobčil v svojem glasilu. Da ostali dnevniki niso priobčili odgovora, pač znova potrjuje, kako potrebna je »Delavska Politika«. Kajti le delavski razred bo osvobodil tudi ženo in ji dal enakopravnost, česar krščanstvo v teku 2000 let ni hotelo storiti. V tem boju pa utira naše časopisje pot do zmage. Kaj spada v šolo: znanost ali verska bajka? V Ljubljani so imeli nedavno občni zbor društva »Šola in dom«. G. Eppich je prinesel v de- Mifoevc Nace: Jožo in Rafka. To, kar je Jožo od Rafke hotel, to je internacijonalno, to je prastaro, to ne pozna konfesije. Rafka je bila vzgojena v strogo krščanski gorenjski koči. Jožo Jeftinovič je bil pa musliman, veroval je v drugega boga. Močnejša od obeh bogov je bila ljubezen, ki ne pozna nobenih verskih mej in nobenega jezika, nobenega dialekta in — tudi ne tete Žefke. Jožo je prijel Rafko za roko, stiskal jo je za roko bolj in bolj, naposled vzklikne Rafka: »O, je!« ni pa njegove roke izpustila. Jožo Jeftinovič ji je nekaj pripovedoval, Rafka ga ni razumela, le njegov žareči pogled je prodrl v nje plave oči in nje kri je postajala bolj in bolj nemirna, Jožo jo je za vratmi pričel božati in naposled jo tudi poljubil. Rafke ni še nikoli kdo pobožal, nikoli je še ni poljubil. Vse to je tako čudno vplivalo nanjo, vplivalo tako, kakor če upehanemu človeku zapihlja hladen veter. Kriza v čehoslovaški vladi se zaostruje. Čehoslovaški proračun je tudi čehoslovaškim strankam zmešal štreno. Veliko štednjo hočejo na eni strani, na drugi se pa otresajo davkov. Zaradi tega je vladna kriza ali vsaj rekonstrukcija vlade neizogibna. po svetu. bati na dan tudi vprašanje skladnosti pouka v načelnih vprašanjih. Ugotovil je, da se uči n. pr. razvoj človeka v šestem razredu gimnazije po verskih načelih, v sedmem pa po znanstvenih. Tako nekako učijo našo mladino, v šesti je človeka ustvaril bog menda šestega dne stvaritve in ga napravil po lastnem videzu. V sedmi pa: človek je samo člen v razvojni verigi živih bitij. Iz enostanič-nih bitij se razvijajo mnogostanična, od bolj enostavnih, kompliciranejša in zdaj je človek nekako vrhovni člen v tej verigi razvoja. Popolnoma umevno je, da mladina opazi to protislovje in ne vemo, kako kaj verjame svojim; učiteljem in kako kaj misli o svojih pedagogih. Ko je zaključil svoj govor, je pa dejal g. Eppich: »ta protislovja bi bilo treba rešiti v načelu in jih iz šole odstraniti. Naj ostanejo ohranjene znanosti, iz šole pa morajo ven.« In »Slovenec« pripominja: »Njegovim izvajanjem je sledil buren aplavz.« — Bedna nam majka, če bomo imeli take pojme: znanosti naj ostanejo ohranjene, ali — ker ni to tradiciji in otroškim bajkam primerno — naj pa — izginejo iz šole. Daleč smo prišli, če dosega na roditeljskem zborovanju tak predlog buren aplavz in daleč še bomo. Verske bajke in legende s čudeži vred na mesto znanosti, to je Ljubljana iz 20. stoletja. Vredna je Daytona v USA z opičjo pravdo vred! Zakon proti veneričnim boleznim. V ministrstvu izdelujejo zakonski načrt za pobijanje veneričnih bolezni. Volitve v Pokojninski zavod za nameščence. 'Upravi Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani poteče poslovna doba. Iz tega razloga se bodo vršile spomladi volitve v ta zavod. Zidanje hiš brez gradbenega dovoljenja je občinski svet zagrebški na svoji zadnji seji za bodoče prepovedal. Vsled stanovanjske krize se je sicer trpelo, da so po vojni razni zasebniki na periferiji smeli zidati svoja stanovanja, kar pa se je dogajalo brez sistema, vse križem kražem, tako da te naselbine niso ničemur podobne. Na ta način je bilo pozidano 4000 stanovanjskih hišic, ki pa že sedaj tvorijo veliko oviro mestnemu regulačnemu načrtu. V bodoče se bo mogla vsaka novogradnja izvršiti le z dovoljenjem in po načrtu mestnega gradbenega urada. — Tudi pri nas v Mariboru se je na tem področju obilo grešilo; samo poglejmo na Aleksandrovo cesto (Spatzekova Zmračilo se je že, prižigalec cestnih svetilk je prižigal luči. Jožo je Rafko potegnil za seboj in ona je šla. Šla sta v tivolski drevored. Tam pri vrtiljaku so jrele orgije, bolj veselo, bolj poskočno so pele, kakor one orgije v cerkvi v Zalem Logu, ki jih je Rafka tolikokrat slišala. Vrtiljak se je neprestano vrtel in orgije, ki so imele na vrhu pozlačen kip dive, so neprestano pele. Dekleta na konjih, fantje za njimi, ki so jih cukali za krila, vse to je bilo Rafki jako všeč. Nikdar ni še videla kaj takega. Poleg vrtiljaka je bila gugalnica. Tudi na gugalnici se je gugalo polno deklet in fantje so poganjali čolničke. Rafka in Jožo sta imela ene misli, oba bi šla rada na vrtiljak, ali Jožo ni imel niti pare v žepu. Pa kako ga naj ima, ko pa za cel mesec dobi kovača. Rafka pa tudi ni imela s seboj niti beliča. Stemnilo se je, po nebu so se pojavljale gostejše zvezde in tam proti Zalemu Logu je migljala večernica. Rafka jo je opazila in se spom- kavarna), na Koroško cesto, v Mag-dalensko predmestje itd. Še celo mestni gradbeni urad sam izgleda, da ni imel v tem pogledu nobenih smernic, sicer bi ne gradil transformatorjev kar sredi cest, ki jih mora že danes zopet podirati. Še hujše je v tem oziru v okoliških občinah, kjer izglodajo včasih nove ulice kakor iz vseh vetrov skupaj znešene ciganske vasi. Otroška otrplost se je pojavila v Zagrebu, vendar ni nastopila epidemično in je bolj lahkega značaja. Pri nas se bolezen ni pojavila, razen treh primerov v ljubljanski okolici. Bolezen je precej nevarna, ker rada zapušča posledice in je tudi smrtnonevarna. Kdor je poznal bivšega vojaka Šmida Franca, doma iz Selc nad Škofjo Loko, ki je bil v ital. ujetništvu v Tappa-Caldonazzo leta 1918 ali 1919 in bi vedel kaj o njem, naj se javi Oblastnemu odboru udruže-nja vojnih invalidov v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica. S strihninom je zastrupil svojo ženo kmet Janez Urh v Stari Fužini pri Bohinjski Bistrici na ta način, da ji ga je nasipal skrivaj v kavo. Sedaj bodo izkopali tudi ostanke njegove prve žene, ki je umrla pred tremi leti, ker se vzdržujejo govorice, da je tudi svojo prvo ženo zastrupil. Kranj in Novo mesto sta nasedla pustolovcu Simončiču, ki se je izdajal za zastopnika zagrebškega ton-filmskega podjetja »Svetloton«. Natvezel je raznim trgovcem, podjetnikom in gostilničarjem, da bo njihova podjetja oziroma kraje fil-mal za posebni propagandni film, kakor je to napravi! »Svetloton« v Ljubljani, in lahkoverni Kranjčani in Novomeščani, ki bi se radi videli v filmu, so mu šli na limanice in radevolje plačevali za to odškodnine po 200 do 300 dinarjev. Šele, ko so povprašali pri podjetju »Svetloton« v Zagrebu, kedaj bo že film gotov, so zvedeli, da so nasedli prevejancu. • Ob potresu se je zrušila rudniška jama. V Grški Macedoniji so imeli nedavno močan potres. Blizu kraja Stratoniki se nahaja rudnik, v katerem se je zrušil rov ter pokopal vse rudarje. Potres je zahteval mnogo človeških žrtev in porušil cele kraje. Iz zasutega rudnika pa so mogli doslej spraviti le 40 mrtvih rudarjev. Grozovite nezgode si niti predstavljati ne moremo. V najrazličnejših oblikah preži smrt po vseh deželah na slabo plačane rudarje. Komunistična vstaja na Bolgarskem. V okraju Nevrokop v južni Bolgariji, kjer je kmetstvo komunistično orientirano, je izbruhnila splošna vstaja, kateri se je pridru- žila tudi vojaška posadka z oficirji vred. Vlada je poslala proti vsta-šem močna vojaška ojačenja in se ji je posrečilo vstajo zadušiti. Vsta-ši so deloma zbežali na grško ozemlje. nila, kolikokrat jo je gledala doma pred kočo in kako je mati nato rekla: »Otroci spat!« Jožo je objel Rafko okoli pasu in tako sta šla, Rafka ni niti vedela, kam gresta. Šla sta okoli Rožnika; šla naprej po Večni poti, po Večni poti, kamor hodijo vsi oni, ki se nemo razumejo, vsi oni, ki jih vodi zrevolucijonirana kri, vsi oni, ki jih vodi samo srce in ne razum. Ko sta bila ž