/Primorski Št. 72 (14.818) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ui. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 UH POŠTNINA PlAČANA V GOTOVINI SPE). IN ABS. POST. GO. 1/50% pUflTp BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE OVJIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PONEDELJEK, 14. MARCA 1994 Avstrija navzkriž: evropskim povemanjem . Ivan Lukan fnd pomembni krog letošnjih volitev v Avstriji je mi-®a Sporočilo veC kot 1,2 milijona Avstrijcev na deželno-zborskih volitvah na Koro-šzsni, na Tirolskem in v zvezni deželi Salzburg je zelo ja-snn. Nezadovoljstvo z vladajo-pnn strankami se je Se okrepi-°> na Koroškem je prišlo do nadaljnega nevarnega premika volilnega telesa na desno, izid v vseh treh zveznih deželah oo avstrijska pot v Er bolj težavna, kot si preds koalicijska vlada. Preše niorala višje ovire, kot si Pred nekaj dnevi ob i Snem zaključku brusel ^asn rezultat na Tirol kj® sta izgubih obe stra zagovarjata bruseljski uniji pa so zmagah, do sno pove, da pozitiven Int na referendumu o skem pristopu v EU St ni zagotovljen. Prav r Grozi celo negativen i; bodo tako Haiderjevi unjaki kot tudi Zelt uspešnem nastopu prt oljskim sporazumom žitni pogodbi se okrep bi, svobodnjaki in 5 50 jih pridobih. Skrajno zapleten —un.cm. oociaiaer svojim glavnim kar Atnbrozyjem so sic katastrofalnemu obranih položaj naj stranke v deželnem i vni zmagovalec pa ki je s svojo populiš snicarsko in proti i t-^uuuu uociamo p Ker tudi drugi; koroških vohtev, t Zelni glavar Christt žeh ostati na po vprašanje o noven U-U* glavarju v našle na Koroškem eno Vr°Cih, Ce lahko i poraženim sociali ^ Zernattu, ki z v^herju ne bode 0.0 —_______ 1 potem se enkrat rešila. Ze w —^a, ter ne 0stal'kakršen je j- vea ^Koroškem i ^ luga stoletja pa. AVSTRIJA / VOLITVE NA KOROŠKEM, TIROLSKEM IN V SALZBURGU Volilci kaznovali vladajoči stranki CELOVEC, DUNAJ - za socialistično stran-Poraz vladajočih strank, ko«, za volilne rezultate premik volilnega telesa na Koroškem pa je dejal, na desno in nezadovolj- da so Se slabsi, kot so se stvo s politiko vkljuCe- bali. Namesto 17 manda-vanja v Evropsko unijo tov jih bo imela SPO v so poglavitve značilno- koroškem deželnem zbosti rezultatov prvih leto- m po vsej verjetnosti sa-šnjih volitev v Avstriji, mo 14, komaj enega veC K volilnim skrinjicam kot Haiderjevi svobo-so bili poklicani volilci dnjaki. Glede na vCeraj-na Tirolskem, na Koro- Snje rezultate ima dose-škem in v zvezni deželi danji deželni glavar in Salzburg. V vseh treh voditelj ljudske stranke deželah so volilci nagra- Zernatto največ možno-dili predvsem obe opo- sti, da ostane na tem me-zicijski stranki, Zelene stu, Čeprav na to mesto kot nosilce odpora proti kandidira tudi Haider, vključevanju v Evropo, Avstrijski volilci bodo svobodnjaško FPO pa letos še dvakrat poklica-kot nosilca nacionalisti- ni k volilnim skrinjicam, čne nestrpnosti. Junija bodo na referen- V vseh treh deželah so dumu glasovali o pristo-najvisjo ceno plačali so- pu Avstrije k Evropski cialisti. Kancler Vra- uniji, oktobra pa bodo nitzky je sinoči govoril o volitve v državni zbor. »zelo žalostnem dnevu Na 7. strani IZIDI DEŽELNIH VOLITEV NA KOROŠKEM Socialisti Ljudska stranka Svobodnjaki Borelli: »Gre zatri ■ imena« MILAN - »V zapisniku razgovora med Samo in Di Pietrom so imena novinarjev Turanija, De Paolinija in Bertoneja«. Tako je včeraj izjavil državni pravdnik Borelli in tako potrdil, da so tri imena novinarjev, ki so jih objavili trije italijanski dnevniki, »prava«. Vsi trije novinarji so vCeraj odločno zanikali, da bi prejeli denar posredno ali neposredno, od Same. Zaenkrat novinarjev niso uvrstili na seznam osumljenih, ker se morajo preiskovalci Se odločiti, Ce so zakrivili kaznivo dejanje ali disciplinski prekršek. Na 2. strani DUNAJ / VCERAJ SO SE SPORAZUMELI O DVEH KANTONIH Danes na športnih straneh Dogovaijanje o bosanski federaciji le težko napreduje Različne ocene Hrvatov in Muslimanov o perspektivah DUNAJ - Hrvati in Muslimani, ki se že deseti dan pogovarjajo o bosanski federaciji, so se v nedeljo dogovorili o oblikovanju dveh kantonov. Hrvaški zunanji minister GraniC meni, da zdaj ni veC ovir za sklenitev dokončnega sporazuma. Toda bosanski premier SilajdžiC je previdnejši: »To je stahsce hrvaške delegacije. Se nekaj vprašanj moramo rešiti.« SilajdžiC se bo pred sklenitvijo sporazuma posvetoval Se z bosanskim predsedni- kom Izetbegovidem. Prihodnja hrva-ško-muslimanska federacija naj bi obsegala od 51 do 54 odstotkov ozemlja BiH, toda srbski voditelj Kraji-šnik pravi, da so ji Srbi pripravljeni prepustiti največ 45 odstotkov bosanskega ozemlja. Posebni odposlanec Združenih narodov Jasuši Akasi je dovobl uporabo letal zveze Nato, ki naj bi na zahtevo francoskih mirovnih sil napadla srbske položaje okob Bihača. Na poveljstvu Nata v Neaplju so povedali, da letala niso napadla, ker so se srbski tanki, ki so obstreljevali Francoze, umaknili. Napada torej niso odpovedali zaradi slabega vremena. Nekoliko pozneje je Bihač obiskal tudi francoski premier Balladur, ki je nato odpotoval v Zagreb na pogovore s hrvaškim predsednikom Tudmanom. V Maglaj, ki so ga Srbi obstreljevali v nedeljo, pa je prispela prva skupina vojakov mirovnih sil. (AFP) Afera Sisde; Baje vpletenih vsaj 30 italijanskih politikov RIM - Iz Pandorine skrinjce italijanskih obveščevalnih službe je v zadnjih mesecih privrelo veliko blata, ki je pljusknilo celo do palaCe na Kvirinalu. Toda skrinjica skriva Se marsikaj in zelo verjetno je, da bo v prihodnjih tednih in mesecih brizgalo vse naokrog, kot Ce bi ga dali na ventilator. Pri tem za nekatere ni zelo pomembno, ali so obtožbe lažne ali resnične, dovolj je, da blato pljuskne, saj madež sumničenja ne bo nikoli povsem zbrisan. Za tako obrambno strategijo se je odločil Maurizio Brocoletti, vodja upravne službe Sisdeja, ki je bil obtožen združevanja v zločinske namene in poneverbe javnega denarja in kateremu bodo 26. aprila sodili s hitrim postopkom skupno s kolegom Gerar-dom Di Pasqualejem. Broccoletti je bil med aretiranimi krivolomnimi funkcionarji obveščevalne službe prvi, ki je obtožil ves državni vrh, vključno s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfarom, sedaj pa napoveduje, da bo prišel na dan vsaj še s 30 imeni znanih italijanskih pobtikov, ki naj bi bib redno ah občasno na plačilnem seznamu Sisdeja. Teh imen, kot je pojasnil Broccolet-tijev zagovornik odv. Nino Marazzita, Broccoletti še ni povedal sodnikom in jih torej ni v zapisnikih dosedanjih zasliševanj. Prihranil si jih je kot »rezervni as« za proces. Sicer pa namerava Broccoletti zahtevati pričevanje okoli 100 prič, med katerimi naj bi bili predsednik repubb-ke Scalfaro, notranji minister Nicola Mancino ter njegova predhodnika v palaCi Viminala Vincenzo Scotti in Antonio Gava, poleg seveda že ome-njih tridesetih politikov, kompromitiranih s Sisdejem. Za koga gre? Marazziti ni ušlo niti eno ime, ve se le, da naj bi Slo za dokaj vidne politike, med katerimi naj bi bilo tudi nekaj predstavnikov pobtike. Lov na imena je odprt, bi bo trajal vsaj do 26. aprila, Ce ne bo že pred volitvami iz Pandorine skrinjice po kapljicah privrelo novo blato. SSk podpira slovenska kandidata TRST - Deželni svet Slovenske skupnosti še je opredelil za odprte in demokratične sile ter za prodor slovenskih kandidatov za rimski parlament Svoje stalisce bo stranka uradno predstavila na sredini tiskovni konferenci. SSk je znova izpričala svoje veliko nezadovoljstvo nad novo volilno zakonodajo in tudi nad potekom razgovorov o sklepanju volilnih zavezništev. O tem je na včerajšnji seji strankinega deželnega sveta obširno poročal tajnik Ivo Je-vnikar. Na 2. strani Goriški odbojkarji deželni prvaki Mladinci Valpraporja SoCe Espego so v Pordenonu osvojib naslov deželnih odbojkarskih prvakov. Stran 9 Nogometna amaterska prvenstva Včerajšnje kolo ni prineslo bistvenih Sprememb za naše ekipe. Zarja in Sovodnje so Se vedno pri vrhu, medtem ko ostaja položaj Gaje in Primorja zaskrbljujoč. Stran 10 in 11 Jadranovi košarkarji odlični Jadranovi košarkarji so v 24. kolu C lige po dobri igri zasluženo premagali Castelfranco s 98:80 in se mu oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva Stran 12 Evropsko prvenstvo v atletiki V Parizu se je zaključilo evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki, na katerem so bili najbolj uspešni atleti in atletinje iz Rusije. Stran 13 Milan že prvak? Niti Sampdorii ni uspelo zaustaviti zmagoviti pohod Milana proti novemu italijanskemu naslovu, ki je tako sedem kol pred koncem prvenstva dejansko že oddan. Stran 14 Vse zadnje novosti pri - EDINO PRODAJNO MESTO -TRST ■ Ulica Baiamonti 3 - Tel. (040) 820766 Kuhinje: tfafc morefuzzo fantOfli MINOTTI GRATIAROLA VOLITVE / SKLEP STRANKINEGA VODSTVA TRST / MNOŽIČNI VOLILNI SHOD NACIONALNEGA ZAVEZNIŠTVA SSk je na strani odprte politike \/ Nabrežini shod naprednega tabora Fini skušal prepričati »dobromisleče« volilce Večina stranke še obsedena od slovanske nevarnosti TRST - Deželni svet Slovenske skupnosti, ki se je sestal vCeraj v Devinu, se je izrekel za volilno zmago odprtih in demokratičnih sil ter za odklon vseh tistih ki zagovarjajo nacionalistična, skrajno konservativna in protislovenska stališča. Slovenska stranka, je v tiskovni noti napisal njen deželni tajnik Ivo Je-vnikar, se ne umika v kak geto in se ne odloCa za volilno abstinenco, ampak si s posebno odgovornostjo zastavlja cilj izvolitve slovenskih kandidatov. Vodilni predstavniki SSk so na devinskem zasedanju (sejo je vodil deželni predsednik Marjan Terpin) poudarili krivičnost nove volilne zakonodaje, ki je uvedla večinski sistem, ne da bi istočasno podkrbela za zajamčeno zastopstvo narodnih manjšin. SSk poudarja torej svoje nezadovoljstvo nad volilnim ustrojem in tudi nesoglasje z razpletom pogovorov z drugimi političnimi silami, ki njenih predlogov niso vzeli v poštev. Stranka zato potrjuje dejstvo, da je v takem volilnem sistemu možnost zastopstva Slovencev odvisna le od dobre volje večine, trenutnih okoliščin in ra- čunov. SSk, je poudaril Jevnikar, se zato ne prepoznava v zavezništvih in li-' stah, ki nastopajo na volitvah, svojim somišljenikom pa predlaga, da se pod silo razmer odločajo trezno in premišljeno. Svoja stališča do bližnjih parlamentarnih volitev bo stranka predstavila na sredini tiskovni konferenci. Na podlagi razgovorov o treh bistvenih točkah SSk (zaščitni zakon, zajamčeno zastopstvo, odnos med izvoljenim in SSk ter volilci na sploh) in spričo odnosa medsebojnega zaupanja, ki mora v novem sistemu vezati izvoljenega predstavnika in volilce, pa je prodrlo stališče tudi o okrožjih, kjer ni slovenskih kandidatov, je pa močna prisotnost slovenskih volilcev. Nasveti volilcem, je naglasil še Jevnikar, ne zadevajo enega samega volilnega zavezništva. Napredno zavezništvo vabi medtem drevi v Nabrežino (ob 20.30 v dvorani Iga Grudna) slovensko javnost na srečanje s slovenskima kandidatoma za parlament Darkom Bratino in Renatom Kneippom. Množiča na včerajšnjem volilnem shodu Gianfranca Pinija (f.KrižmančiC -KROMA) r RIM / LOTERIJA PUST'94 Porazdelili 80 nagrad V Trst prišli dve tolažilni RIM - Tudi pust je povezan z bogato loterijo. Pristojen odbor pri finančnem ministrstvu je posredoval seznam srečnežev oziroma srečk Pust ’94, ki bodo lastnikom prinesle Čedno vsoto. Najvišja nagrada znaša 3 milijarde lir, dobil pa jih bo lastnik srečke M 77227 prodane v Barlet-ti, druga je za polovico manjša, šla pa bo lastniku srečke S 77050 prodane v Clusoneju (Bergamo), nato pa se nagrade nižajo do 300, naslednje štiri srečke bodo lastnikom prinesle 250, šest dobitnikov pa.bo prejelo 150 milijonov lir. Seriji »velikih« nagrad sledi druga, ki je precej dolga in v kateri vsakdo prejme 50 milijonov lir. V serijo »najsrečnejših« se ni prebila srečka, ki bi bila prodana v Furlaniji-Julijski krajini, v seriji »tolažilnih« nagrad pa sta bili izžrebani tudi dve »tržaški« srečki: lastnika srečk G 21619 in L 21987 prodanih v Trstu bosta dobila 50 milijonov lir na glavo. Skupno je bilo prodanih skoraj šest milijonov srečk, med dobitnike pa bodo porazdelili skoraj 12 milijard lir. NOVICE Karabinjerji so zaprli mladoletna posiljevalca TREVISO - Orožniki iz Castelfranca Veneta so peljali vCeraj v zapor 15 oziroma 17 let stara fanta, ki sta posilila vCeraj ponoči 23-letno A. B. iz Sedica v pokrajini Belluno. Ko je v pozni uri zapustila diskoteko v Signores-si (Treviso) in se odpeljala z avtomobilom, sta ji podleža v spremstvu vsaj enega prijatelja sledila z lancio themo, jo blizu kraja Vas izrinila z vozišča, nasilno porinila v svoj avto in jo potem pretepla ter večkrat posilila. Ko sta jo pustila domov, se je zatekla v najbližjo hišo in poklicala karabinjerje, ki so fanta izsledili že po dvanajstih urah. Zdaj išCejo še tretjega in morda celo Četrtega potnika lancie theme. Enega posiljevalca so zaprli v kaznilnico v Trevisu, drugega pa v bolonjsko jetnišnico. Rodila je na pločniku RIM - Chen Mincong, rojena pred 30 leti v Zhejiangu na Kitajskem, a s stalnim bivališčem v Valdagnu (Vicenza), je prišla v Rim obiskat sorodnike, ki imajo v Ul. Aosta prodajalno pečenih jedi in tudi stanovanje. Včeraj ponoči je dobila hude porodne krce, kljub prigovarjanju nečakinje, naj se brž odpelje v bolnišnico, pa je oklevala, Ceš da jo je sram. Prepričati se je dala šele zgodaj dopoldne, vendar ji ni uspelo priti niti do tam blizu parkiranega avtomobila: legla je na ploCnik in rodila. Nekdo je poklical policijo, agenti pa re-* šileč RdeCega križa, ki je žensko peljal v bolnišnico San Giovanni. Komplikacij ni bilo: mati je Čila in zdrava, prav tako tudi novorojenček, ki tehta tri kilograme. VOLILNA KAMPANJA / BERLUSCONI OMILIL POLEMIKE S SODSTVOM Kdo se res boji sodnikov? MILAN - Približno devet tisoč ljudi je vCeraj v športni palači v Assagu pri Milanu hrupno vzklikalo Silviu Berlusconiju kot človeku, ki bo rešil Italijo pred komunizmom in pred splošno zmedo. Voditelj »Forza Italia« je vsekakor prepričan, da ima volilno zmago že v žepu in da bo v bistvu usmerjal vsa politična dogajanja v državi in to ne glede na Severno ligo, ki stopnjuje polemiko proti njegovemu gibanju. Lastnik TV postaj Fininvest in Stande je vCeraj nekoliko omilil znano polemiko z milanskimi sodniki, ki so uvedli sodni postopek proti nekaterim njegovim sodelavcem. Očitno je prišel do zaključka, da so sodniki v javnosti zelo priljubljeni in popularni in da se zato ne splača proti njim voditi politične bitke, posebno ne v tem predvolilnem obdobju. Berlusconi je prepričan, da bo v kratkem vsa zadeva pojasnjena in da se bo prej ali slej iz podkupovalnih afer, v katere je vpleten, izmazal tudi brat Paolo. Vodja »Forza Italia« je vsekakor še vedno zelo jezen nad Bossijem, ki ga na vsakem volilnem shodu strupeno napada in mu skuša odvzeti vsakršno verodostojnost. Tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto je v Torinu pozval volilce Severne lige, naj zapustijo Bossijevo gibanje in naj na strani naprednega bloka prispevajo k gradnji nove Italije. Voditelj DSL je bil precej optimistično razpoložen, tudi zato, ker je prepričan, da bo napredno zavezništvo v nasle- dnjih dveh tednih nadoknadilo zaostanek do »Zavezništva svoboščin« Berlusconija, Bossija in Pinija. Nekatere volilne sondaže namreč govorijo, da levica pridobiva konsenze v primerjavi z desnico. S sredine pa prihajajo pozivi volilcem, naj ne nasedajo demagogiji desnice in levice ter naj se 27. in 28. marca opredelijo za zmerne sile, ki lahko edine jamčijo neboleč prehod v drugo republiko. Tajnik Ljudske stranke Mino Martinazzoli je trdno prepričan, da bo tako na levi kot na desni takoj po volitvah prišlo do razkroja ter da se bosta obe zavezništvi razkrojili na stare stranke in nove strančice. Sredinska unija vsekakor raCuna tudi na odkrito podporo Vatikana in cerkvenih hierarhij. UMAZANA PERESA Sama vpletel Turanija, De Paolinija in Bertoneja MILAN - In prišel je že dolgo napovedovani Crn dan za podkupljene novinarje. Državni pravdnik Francesco Saverio Borrelli je vCeraj potrdil, da so imena treh novinarjev, ki so dan prej prišla v javnost, »prava« imena: Carlo Sama je tožilcu Di Pietru povedal, da je lastnoročno izročil denar Giuseppu Tu-raniju, Osvaldu De Paoliniju in Ugu Bertoneju, zato da bi s pisanjem povrnili blesk družini in grupi Ferruzzi po ločitvi od Gardinija. Državni pravdnik pa je izključil, da bi bilo še kakšno »umazano pero« zaenkrat vpleteno v afero oziroma je povedal, da »so v zapisniku razgovora med Samo in Di Pietrom tri imena novinarjev«. Pripomnil pa je, da novinarjev še niso uvrstili na seznam preiskovanih oseb, ker morajo preiskovalci še preučiti njihov položaj: zakrivili naj bi kaznivo dejanje samo, Ce bi vedeli, da je denar, ki jim ga je izročil Sama, prišel iz Črnih fondov, v nasprotnem primeru bi bilo njihovo dejanje samo disciplinski prekršek. Kako se bodo odločili preiskovalci, bo najkasneje znano jutri, ko se bo nadaljeval proces Cusani. Znak, da jih nameravajo obtožiti podkupovanja, bi bila že njihova prisotnost v dvorani, kjer bi jih lahko zaslišali kot priče. Nadaljevanje procesa pa bo tudi razkrilo, Ce je bilo še kakšno znano novinarsko pero vpleteno v projekt družine Ferruzzi, kot je namigoval Sana, ko je govoril o novinarju, kateremu naj bi denar izročil Cusani. Trije novinarji, o katerih je govoril sama, so znani predvsem kot ekonomski komentatorji. Giuseppe Turani je komentator dnevnika La Repubblica, prej pa je bil pri njegovem milanskem »tekmecu« Corfierre della sera, Osvaldo De Paolini je bivši urednik finančnih strani dnevnika »Sole 24 ore«, Ugo Bertone pa je odgovoren za milansko redakcijo dnevnika »La Stampa«. Turani naj bi prejel 500 milijonov lir, De Paolini 300, Bertone pa sta sto. Zadnja dva sta bila tudi vpletena v afero Lombardfin, De Paolinija so zato izključili iz novinarske zbornice (vložil je priziv), Bertoneja pa suspendirali za 4 mesece. Vsi trije novinarji so odločno zanikali, da bi prejeli denar od Same ali od kogarkoli v zvezi z grupo Ferruzzi ali Montedi-sonom. Ob nujni pripombi, da je treba krivdo omenjenih novinarjev še dokazati,- pa smo kot stanovski kolege lahko samo zadovoljni, da so imena le prišla konCno na dan. Namigovanjem, ki so prehajala že v grožnje ali omalo-ževanje celotne kategorije, je moralo biti enkrat konec, kot so glasno zahtevale tudi organizacije novinarjev. Seveda ne gre zamolčati niti zadrege, s katero so nekatera - predvsem pomembnejša sredstva javnega obve-šCevanja - spremljala zadnjo fazo in pred objavo imen želela počakati na uradno potrditev. TRST - Italijanska skrajna desnica ima dva obraza. Enega, ki se jasno sklicuje na fašizem in drugega, ki se je naličil z zmerno konservativno ideologijo. Ta dvoličnost je prišla jasno do izraza tudi med včerajšnjim volilnim shodom Nacionalnega zavezništva (novo ime za MSI), ki je privabil na Trg Unita res veliko ljudi. Vsedržavni tajnik Gianfranco Fini se je predstavil kot konservativno usmerjeni politik, njegovi krajevni somišljeniki (posebno kandidata za zbornico Sergio Giacomelli in Roberto Menia) pa zgolj kot nostalgiki fašizma in nacionalizma. Menia in Giacomelli sta še vedno obsedena od slovenske in slovanske nevarnosti, ki naj bi prej ali slej zatrla italijanski znaCaj Trsta. Oba sta bolj kot Finiju bližja stališčem Francoza Le Pena, medtem ko se njun voditelj nasprotno dobrika zmernim in konservativnim volilcem, ki so do vCeraj podpirali Krščansko demokracijo, na zadnjih volitvah pa morda glasovali za Severno ligo. Tudi zato je nekdanji delfin pokojnega voditelja MSI Almiranteja včeraj v Trstu govoril o desnici kot o vladni silL pri Čemer se je izognil odkriti polemiki s svojima sopotnikoma Bossijem in Berlusconijem. S prvim sploh nima smisla polemizirati - je poudaril Fini - ker itak ni dorasel za zrelo soočanje. Po mnenju voditelja Nacionalnega zavezništva je edini resni volilni tekmec desnice trenutno le levica, medtem ko je sredina le ostanek ko-rumpiranega strankarskega sistema. Occhetta in napredni tabor je označil za zagovornike interesov velikega kapitala in -zakulisnih gospodarskih lobijev, svojo stranko pa kot edino za-šCitnico šibkih družbenih slojev. Skušal je torej postaviti na glavo klasične razlike med levico in desnico. Lokalna vprašanja je Fini omenil le mimogrede in to na koncu svojega posega. Neofašisti in njihovi nasledniki bodo seveda vedno ščitili italijanski značaj teh obmejnih krajev in se bodo borili proti vsakršnemu poskusu uvedbe tako imenovanega blingvizma-Italijanski vladi je očital, da je prezgodaj priznala Slovenijo in Hrvatsko-glede Istre je ponovil znane ozemeljske zahteve, »ki pa jih bo treba doseči z diplomacijo in ne s tanki«. Tej nalogi pa, meni vodja NZ, got°' vo ni dorasel sedanji zunanji minister Andreat-ta, Id je, podobno kot Fini, za svoje volilno okrožje izbral prav Trst in Furl^nijo-Julijsko krajino. Pahorjevo pismo tržaškemu kvestorju Po strokovnem mnenju 0 vetnikov Bogdana in An-Berdona o pravni veljavi S OVenskeea ierilra {p Sam n stoiju Bigiu Gilibertiju sledeče odprto pismo: V prilogi vam dostavljam ■ stran Primorskega dnevnika 2 dne 12. marca 1994 s stroko-''Diin mnenjem dr. Andreja Grdena in dr. Bogdana Ber-ona. po katerem vročitev sa-^Gga slovenskega besedila va-locf 0^°^a 2 dne 3. marca o prepovedi zborovanja na javnem prostoru družbenopolitičnega društva Edinost 6. marca 1994 od 11.30 0 12.30 v Trstu, sredi trga f^drnjenje Italije, brez izvimi-v italijanskem jeziku, ni ni-£na, kot je zapisano v telefa-.SU’ ^ sem vam ga poslal v imenu društva dne 6. marca 1994. Iskreno upam, da vas bo navedeno strokovno mnenje Povsem prepričalo, da vroči-av samega slovenskega besedila vaSega odloka, brez izvir-^ v italijanskem jeziku, ni mena. Predvidena je namreč v zadnjih besedah prvega odstavka 5. člena Posebnega sta-. ta z dne 5.10.1954, ki pravijo, da je oblast dolžna zagoto-'nti vsaj prevod odgovora. Od vašega prepričanja, da je navedeno strokovno mnenje povsem temeljeno in v bistvu neoporečno, pričakujem we posledici: 1. da boste odslej poskrbe-n, da bodo vasi odloki o prepovedi zborovanj na javnih Prostorih in, zakaj ne, tudi drugi uradni spisi, ki so namenjeni pripadnikom slovenske jezikovne manjšine, vroče-m samo v slovenskem jeziku; 2. da boste prijavili kršilce vase zakonito vročene prepovedi sodni oblasti, da se bo ta tanko izrekla na vseh stopnjah, do Vrhovnega kasacij-skega sodišča, o popolni pra-imi veljavi rabe izključno slovenščine v javnopravnem uradnem aktu. Z odličnim spoštovanjem Samo Pahor PREDSTAVITEV / META KUŠAR Knjiga kot skrinjica z dragocenim zakladom poezij r? M V soboto zvečer je bil v Kavarni San Marco mali prijateljski sprejem (na fotografiji Križmančič/KRO-MA) s pridihom slovesnosti za predstavitev nove pesniške zbirke Mete Kušar z naslovom Madeira, ki je izšla lani pri založbi Ganeš v zanimivi sloven-sko-italijanski izdaji. V italijanščino je Metine pesmi prevedel Aleksander Beccari. Kot urednik je pri izdaji zbirke sodeloval Vladimir Jurc. Krog prijateljev se je zbral okoli pesnice, da bi se vsi skupaj veselili ob knjigi z zlato obrobljenimi listi in s kot kri rdečimi platnicami, uokvirjenimi v čmo-zlat rob. Knjiga, ki jo je likovno-tehnično opremil Roman Kos, se predstavlja kot dragocena skrinjica, v kateri je shra- Na Opčinah o inkovski kulturi Jutri, 15. marca, ob 20. uri bo na pobudo Knjižnice Finka Tomažiča in tovarišev v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje na temo Po sledovih inkovske kulture, po katerih bo udeležence z besedo in dia-pozitivami popeljal Lojze Abram. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst zdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gonca, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 u°pisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 hjubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba ^ija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 °nca, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATEUER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 , Cene oglasov a ya. 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, 8VH™ *n *e®aln' 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT Prednaročnina za Italijo: 300.000 LET velja do 31. 1. 1994 Poštni tj. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG njen zaklad. Na sobotni predstavitvi sta o zbirki Madeira spregovorila Boris Paternu in Miran Košuta. Izbor pesmi so brali Vladimir Jurc, v slovenščini, Dario Pen-ne, v italijanščini in Alojz Svete, v angleščini. Poeziji primerno naklonjeno vzdušje je ustvarila lutnja Borisa Šinigoja, (bov) Ljubomiru Sancinu v spomin Danes je 50 let, odkar je v Jelšanah v Brkinih padel v boju proti nacifašizmu Ljubomir Sancin - Stojan doma iz Doline. Bil je partizanski komandir, predvsem pa je bil zaveden Slovenec, osveščen o tem, kar se je dogajalo doma in po svetu, hraber borec in iskren tovariš vsem, ki so z njim sodelovali. Bil je sin preprostih kmečkih staršev, ker pa je odraščal v času fašizma, je moral okusiti tudi vse njegove grozote. Dobrih osem mesecev je kot politični jetnik preživel v italijanskih zaporih, nato pa se je pridružil partizanom. Sredi marca leta 1944 je bil pokojni v Brkinih. Tu se je 17. marca začela bitka z večjo skupino Nemcev in spopad se je dobro iztekel. Zato so si domačini in borci privoščili skupno urico oddiha in večerje ob zvokih harmonike, kar jim je bilo usodno, ker je sovražnik spet napadel. Del borcev se je prebil na varno in med njimi je bil tudi Ljubomir Sancin, ki pa se je iz čuta odgovornosti do soborcev vrnil v bojni me-tež in tu ga je smrtno ranila nemška krogla. 3. julija 1977 so v Jelšanah Ljubomiru Sancinu -Stojanu in še osmim padlim soborcem odkrili spominsko ploščo, na kateri piše: »Mi bomo preživeli naš čas. Vaš boj in vaša plemenita kri pa bosta dajala neminljivi utrip za srečnejše prihodnje dni«.(NL) Iskrene Čestitke novopečeni dr. Lari Jogan Tomaž. Franc, Zvonka, Franko, Sebastian, Donata VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 14. marca 1994 MATILDA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 18.09 - Dolžina dneva 11.49 - Luna vzide ob 6.52 in zatone ob 20.38. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,9 stopinje, zračni tlak 1018 mb, veter zahodnik 7 km na uro, vlaga 79-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,6 stopinje. Jutri, TOREK, 15. marca 1994 KLEMEN LEKARNE Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. marca 1994. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, UL Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.15, 19.45, 22.15 »Quel che re-sta del giorno«, r. James Ivory, i. Anthony Hopkins, Emma Thompson. EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfi-re - Mammo per sempre«, i. Robin VVilliams, Sally Field. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Film bianco«, r. Krzysztof Kieslovvski. NAZIONALE 1 - 17.45, 20.00, 22.15 »Uova d’oro», r. Bigas Luna, i. Alessandro Gassman. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 -15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Nel nome del padre«, i. Daniel Day Lewis, Emma Thompson. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I milici - Colpo gobbo a Milano«, i. Claudio Amendola, Monica Bellucci, Ricky Memphis. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II si-lenzio dei prosciutti«, r.-i. Ezio Greggio, i. Dom Delui-se, Mel Brooks, Bill Žane, Joanna Pacula. GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 »Phila- delphia«, i. Tom Hanks, Denzel Washington. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II silenzio dei prosciutti«, r.-i. Ezio Greggio, i. Dom Deluise, Mel Brooks, Bill Žane, Joanna Pacula. EDEN - 15.30 - 22.00 »La časa dei piaceri anali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.20, 20.20, 22.10 »La famiglia Addams 2«, i. Anjelica Houston, Raoul Julia. ALCIONE - 19.00, 21.30 »Carlito’s Way«, r. Brian De Palma, i. Al Pacino, Sean Penn, Ann Miller. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Bronx«, r.-i. Robert De Niro. RADIO - 15.30 - 21.30 »Piaceri insaziabili anali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. ji priredItve V TRŽAŠKI KNJIGARNI je do 19. t. m. na ogled razstava slikarja Safeta Zeca. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo danes, 14. marca, gost večera publicist VIKTOR BLAŽIČ, prejemnik prve Jurčičeve nagrade za časnikarstvo. Govoril bo o aktualnem političnem stanju v Sloveniji. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. SKD VIGRED vabi danes, 14. t. m. v društvene prostore v Sempolaju na VEČER Z VANKO IN TONGO. VINCENCIJE V A KONFERENCA iz Trsta in Klub prijateljstva vabita na SREČANJE ČLANOV v sredo, 16.3., ob 16. uri v dvorani v Ul. Donizetti 3. Inž. Marjan Jevnikar bo predaval in pokazal filme in diapozitive iz krajev svojih potovanj. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu vabi na predstavitev knjige Borisa Pahorja SREČKO KOSOVEL. Knjigo bo na dan 90. obletnice Kosovelovega rojstva predstavila Ivanka Hergold. Predstavitev bo v knjižnici, Ul.sv. Frančiška 20, v petek, 18. marca, ob 18. uri. SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja RICMANJSKI TEDEN v kulturnem domu v Ricmanjih. Program: petek, 18.3., ob 19.30 v sodelovanju z Odsekom za zgodovino pri NSK v Trstu otvoritev zgodovinske razstave z naslovom USTANAVLJANJE PEVSKIH IN BRALNIH DRUŠTEV V BREGU IN BLIŽNJI OKOLICI TRSTA, sodeluje MePZ Primorsko iz MačkoIj; sledi predstavitev knjige Borisa Kureta RIC-MANJE IN LOG, sodelujeta MPZ V. Vodnik iz Doline in gojenci Glabene matice Jutri, 15. t.m., bo v Peterlinovi dvo-/f rani v Ul. Donizetti 3 v Trstu, ob '1 20.30 gost Slovenske skupnosti prof. MARGHERITA HACK občinska svetovalka Zavezništva za Trst in kandidatka v 1. tržaškem okrožju. Vabljeni. Politične sile napredne volilne koalicije Pogresistov prirejajo ODPRTO SREČANJE s slovenskima kandidatoma R. KNEIPPOM in D. BRATINO Srečanje bo danes, 14. t. m., ob 20.30 v dvorani P D. I. Gruden v Nabrežini Vabljeni! naročnik: Sirio Ban poobl. Bratina iz Trsta. Sobota, 19.3., ob 20. uri DOMAČI VEČER -nastopajo Mladinski orkester glasbene šole Godbe na pihala iz Ricmanj, otroška dramska skupina SKD Slavec, združeni MePZ Sla-vec-Slovenec in dramska skupina SKD Slavec. Nedelja, 20.3., ob 19.30 nastop harmonikaškega ansambla SVNTHESIS. SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 prireja POKUŠNJO DOMAČEGA KRUHA IN VINA v soboto, 19. t.m., ob 20.30. Pridelovalci lahko prinesejo na sedež društva vzorce vina, od vsakega po 2 steklenici, danes, 14. in jutri, 15. t.m., od 19. do 21. ure. Vina bo ocenila strokovna komisija, nagrajevanje bo v soboto, 19. t.m.. Istega večera bo tudi občinstvo pokušalo, ocenilo in nagradilo prve tri vrste belega in črnega vina. Zato vabi društvo vse, da se pokušnje udeležijo. ČESTITKE Danes se veseli v Ricmanjih svoje četrte pomladi mali GIOVANNI. Mnogo zdravja in sreče ter da bi bil vedno tako priden deček mu želijo sestrična Veronika ter družini Carli in družina Berce. FRAZI KRAVOS, Se vedno pridni telovadkinji, ob njeni 80-letnici z naj-lepšimi voščili iskreno čestitajo telovadkinje tretje mladosti! V soboto je postala doktorica ekonomije ELIZABETA SPETIČ. Da bi v življenju vedno poslovala z dobičkom, so želje Car-men, Aleksandre, Adriane, Brede in Helene. □ OBVESIUA SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA v Trstu in Klub prijateljstva vabita na DUHOVNO PRIPRAVO NA VELIKO NOG v četrtek, 17.3., ob 16. uri pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu. Vodil jo bo msgr. Lojze Skrij. MLADI solisti, kantav-torji, skupine! Ge se želite predstaviti sirsi publiki z vašimi originalnimi skladbami v okviru celovečernega koncerta, ki ga organizira KD F. Prešeren iz Boljunca tel. na st. 228311 od 14. do 14.30 od ponedeljka do petka. KD S. ŠKAMPERLE in ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST (skupina Sončni Zarek) prirejata v prostorih društva Škamperle (na 1. Maju) 20-urni plesni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov. Plesali bomo vsak ponedeljek od 20. do 21.30 s pričetkom 14. t. m. Za informacije in vpisovanja tel. na St. 360324. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVE-LU sklicuje v Društveni gostilni na Kontovelu 49. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 18. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Vabljeni elani! MALI OGLASI BERTO TONKIC je na Tržaški ul. 25 v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprli v Medje vasi št. 8 Gianna in Bojana. OSMICO ima Dušan Guštin v Repnu St. 22. Vljudno vabljeni! PODJETJE import/ex-port s tehničnimi artikli iz okolice Trsta isce osebo za komercialno in tehnično servisno dejavnost, bodisi v uradu kot na terenu. Zaželjena je višješolska izobrazba v elektromehanski stroki, znanje slovenščine in pogojno hr- vaščine ter vozniško dovoljenje. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Varnost". MIZARSKA DELAVNICA zaposli izkušenega delavca. Tel. St. 226354. NUJNO iščem sposobnega radiostezista. Več po dogovoru. Tel. St. (0481) 391697. ZELO UGODNO PRODAM zaradi selitve skoraj nov štedilnik na plinsko jeklenko, pomivalno korito iz inox jekla in nove omarice. Tel. St. 393624. PRODAM motor suzuki 1.1 GSxS, rdeče barve, letnik 91, 20.000 km v odličnem stanju, garažiran za 8.600.000 lir. Tel. St. 228736. PRODAM tri leta star, malo rabljen avto ford escort v dobrem stanju, sivo kovinske bave. Tel. St. (0481) 21429. PRODAM golf gl 83, cena po dogovoru. Tel. St. 226286 po 15. uri. DVE LETI STAREMU dalmatincu iščemo primerno družico iste pasme. Tel. št. (0481) 882141 v večernih urah, oz. urah kosila. VZGOJNO zaposlitveno srediSče Sklad Mitja Cuk zbira volno in blago na Opčinah, Narodna ul. 126 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, tel. St. 212289. Ze v naprej hvala. prispevk! V spomin na Angelo Cijak darujeta Vesela in Pe-pi Starc 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Marico Daneu darujeta Vesela in Pepi Starc 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Marico Daneu daruje Sveto Daneu z družino 20.000 lir za PZ Vasilij Mirk. V spomin na Ivanko Kobal, na Francko Peršič in Bruno Jugovič darujeta Laura in Ladi 25.000 lir za SKD Tabor in 25.000 lir za CPZ Sv. Jerneja. Anica Skerlavaj daruje 17.000 lir za vzdrževanje Doma na Brdini. Namesto cvetja na grob drage in dobre Kristine Si-gulin daruje Mimi Cesnik 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V polastitev spomina Milana Guliča daruje Pina Lipovec Kante 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marico Daneu darujeta Sonja in Mario 30.000 lir za SD Kontovel. Za Društvo slovenskih upokojencev sta darovali Gabrijela Siskovič 50.000 lir in Rožica Počkar 10.000 lir. V spomin na Marico Daneu darujeta Marina in Žarko 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na očeta Karla in na staro mamo Frančiško daruje Irma Udovič 100.000 lir za Sklad Mostarske žrtve. Namesto cvetja na grob Josipa Sedmaka darujeta Miranda in Renato Blason 30.000 lir za SD Vesna. V spomin na ljubljeno mamo darujejo Nino in družina Polduzzi 50.000 lir za spomenik NOB v Gabrovcu. V spomin na Marico Starc vd. Daneu daruje Ivanka Cuk vd. Ukmar 50.000 lir za cerkev na Kontovelu. Ob priliki praznovanja dneva žena darujejo bazov-ske žene 120.000 lir za Sklad »Mostarskih žrtev«. V spomin na Francko Peršič darujeta Pepka in Lidija Sosič 100.000 lir za SKD Tabor. 14.3.1978 14.3.1994 Ob 16. obletnici smrti Zdravka Vodopivca se ga spominjajo žena Angela in hčerki z družinama VOLITVE / NENAPOVEDAN OBISK VODITELJA LIGE Bossi si je privoščil postanek na Pokrajini Vprašljivo zloraba institucije v strankarske namene Predsednica je v Bossijevem objemu žarela od srede NOVICE Nocoj v Podgori razprava o načrtu za pokopališče V Podgori se bo nocoj ob 20. uri sestal rajonski svet. Seja bo na sedežu v poslopju nekdanje osnovne Sole v Ul. Slataper 27. Nanjo so povabili predstavnike Briške gorske skupnosti, vabljeni pa so seveda tudi vsi krajani, saj bo na seji govor o dveh pomembnih vpršaanjih. Načrtovalec, občinski tehniki in predstavniki KZE bodo namreč predstavili stanje in naCrte glede dolgo let pričakovane razširitve pokopališče, pri drugi točki dnevnega reda pa bo govor o urejanju odtekanja vode s pobočja Kalvarije. Kot znano so prav neurejene hidrogeološke razmere pred nedavnim povzročile usad, ki je tudi ogrozil stanovalce v Ul. Attems. Nocoj ob 20.30 se bo tudi sestal rajonski svet v LoC-niku na sedežu, Trg San Giorgio 37. Govor bo o porazdelitvi sredstev in o kulturnih prireditvah. Zeleni prirejajo srečanje o predelavi odpadnega papirja Zeleni golobice nadaljujejo jutri s srečanji iz niza o ekoloških in drugih upravnih problemih Gorice. Po srečanjih o problemih javnih prevozov bo tokrat govor o zbiranju in predelovanju odpadnega papirja. Na sedežu v Ul. Formica 3 bodo ob 20.30 spregovorili o tem predstavnika družbe “Centro Raccolta Carta” Abelli in Buttazzoni ter Sisto Job, upravitelj papirnice v Ovaru, ki se ukvarja s proizvodnjo recikliranega papirja. Mestno podjetje svari pred anonimnimi obvestili Mestno podjetje za distribucijo elektrike, vode in plina obveSCa, da so se te dni pojavila anonimna obvestila s ponudbo za namestitev posebnih varnostnih naprav proti uhajanju plina. Ker gre za anonimna obvestila, Mestno podjetje obveSCa občane, naj bodo previdni. Za preglede in posege na plinskih napeljavah naj se obračajo le do podjetij, ki so znana, preverjena in zato zanesljiva. Tudi včeraj vrsta nesreč na cestah na Goriškem Včeraj pozno popoldne se je na goriških cestah pripetilo vec prometnih nesreč. Okrog 17. ure se je v padcu z motorjem v LoCniku sam ponesrečil 25-let-ni Giorgio Collini iz Gorice, Ul. Duše 20. Sprejeli so ga na zdravljenje v splošni bolnišnici zaradi poškodbe na gležnju. Kasneje sta se nesreči pripetili tudi v Gorici in Krminu. Ob zaključku redakcije še ne razpolagamo s podatki o ranjencih, vendar se zdi, da niso dobili težjih poškodb. Folk glasba v novogoriški Perii Nocoj bo v novogoriški igralnici Perla nastopila folk skupina The Whisky Priests, ki sta jo leta 1985 ustanovila dvojčka Gary in Glenn Miller. Skupina izvaja nevsakdanjo folk glasbo, s katero se borijo proti ravnodušnosti britanske glasbene industrije. Do sedaj so izdali že štiri albume, zadnji, ki nosi naslov Bloody Well Live pa velja za njihovo najboljše delo. Koncert v novogoriški Perii spada v njihovo evropsko turnejo. Marko Marinčič Po Finiju je včeraj bil na vrsti Bossi. Voditelj Severne lige je med volilnim krogom po naši deželi vCeraj popoldne našel Cas za nenapovedani obisk v Gorici. Tako kot (posredni) zaveznik in obenem sovražnik Fini je tudi Bossi izbral za svoj obisk palaCo pokrajinske uprave. Toda medtem ko je vodja neofašistov imel tam javni volilni shod, je Bossijev postanek pomenil v bistvu zasedbo institucije. V pokrajinski sejni dvorani se je sestal z s predsednico Monico Marco-lini in izbrano druščino, v kateri so bili deželni tajnik Lige Roberto Vi-sentin, pokrajinski odborniki in svetovalci (samo Severne lige, seveda), pa še nekaj drugih somišljenikov lum-bardskega gibanja. Dejstvo, da so ligaši za izrazito strankarsko srečanje izbrali sedež javne ustanove in ga za kratek Cas dobesedno zasedli, je izzvalo protest novinarjev. Pri vhodu so namreč trije mišicna-ti mladeniči, gorile iz Bossijevega spremstva, z lombardskim naglasom preprečevali vstop vsakomur, ki ni bil “njihov”. 2e res, da razpolaga Severna liga z absolutno večino v pokrajinskem svetu, to pa še ne pomeni, da je Pokrajina njena zasebna stvar. Toliko o incidentu. O vsebini srečanja je kasneje Bossi v pogovoru z novinarji povedal, da V Tržiču pohod žensk za mir v Bosni V TržiCu so ženski odbori sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL skupaj z drugimi ženskimi združenji vCeraj dopoldne priredili pohod za mir. Zenske so pohod priredile ob 8. marcu z željo, da bi nekoliko drugače obeležile svoj praznik in ponudile priložnost za razmislek in solidarnost z ženskami v Bosni. Bosanska novinarka Zineta Mujič je v kratkem govoru spregovorila o stanju v Bosni in predvsem o ženskah, ki so dvojne žrtve slepega nasilja a so tudi Čvrsta sila, na kateri lahko temelji pomiritev in sožitje. je hotel predvsem slišati od goriških somišljenikov, kakšen je tu volilni utrip in kakšni so njihovi občutki o razpoloženju volilcev. »Hotel pa sem tudi spoznati našo Monico«, je dodal obrnjen k njej, ki se je iskrila od radosti. Voditelj Severne lige je tudi polemiziral s Fi-nijem, ki ga je prav v Gorici označil za “Atilo italijanske politike”. »Najbrž tudi to sem«, se je počaščeno posmejal, nato pa skušal ironizirati, Ceš da »ob tolikih različnih narodih, ki živijo v teh krajih, je Fini gotovo mislil, da tudi Ce zakruli, ga bo že kdo razumel«. Naj se nihče ne užali, saj je šlo le za ponesrečeno domislico, ob kateri so se le redki prisiljeno posmejali. Bossi je obračunal tudi z zavezniki gibanja Forza Italia: označil jih je za reciklirane ostanke starega režima, ki pa vedo, da se režim spreminja in se skuSajo prilagajati. S tem je spravil v zadrego tukajšnjega kandidata Lovisonija, ki je v bojazni, da izgubi glasove berlusconijevcev, hitel pojasnjevati, da na Goriškem ni prav tako. Bossi pa mu je kmalu zamašil usta in pol v šali pol zares dejal, da si je prišel ogledat Goriško tudi zato, ker išCe kraj, kjer bi si privoščil oddih po volilni kampanji. »Kaj je boljšega kot tu, saj boste kakor slišim povrhu imeli še občinske volitve...«. Je to obljuba ali grožnja? GORICA / V UL, ASCOLI IN SV. IVANA Sejem obrti vrnil mestu življenje Uspeh manifestacije pokazal smer delovanp za turistično in trgovsko ovrednotenje Gorice Ulica pred cerkvijo sv. Ivana je vCeraj zaživela (foto Studio Reportage) Sejem umetniške obrti, ki ga je rajonski svet za severno Četrt vCeraj prvič priredil na ulicah Ascoli in sv. Ivana, je pokazal, kako malo je treba, da se razživijo lene goriške nedelje. Manifestacija jeotvorila prenovljeni ulici, ki ju je občina spremenila v cono z omejenim prometom, in je privabila že od jutranjih ur na stotine obiskovalcev, ki so se v Času najveCjega obiska sprevrgnli v pravcato gneCo. Mimo samega zanimanja za razstavljeno blago, sta bila glavna elementa atrakcije najbrž radovednost in pa želja po doživljanju dogodka. S tem je star in predolgo pozabljen del starega mesta resnično zaživel. Sama od sebe se ponuja ugotovitev, da bi takih prireditev bilo treba še in še (in rajonskemu sve- tu za severno Četrt gre priznanje, da dela v tej smeri), saj lahko ima mesto od tega tudi zelo konkretne turistične in trgovske koristi. Svoje izdelke je na ulicah razstavljalo okrog 40 likovnikov in umetniških obrtnikov, večinoma amaterjev. Dosti je bilo slik in grafik vseh vrst in tehnik, zraven pa so bili še razni okrasni izdelki, keramike, usnjeni predmeti, dišave in drugo. Radovednost in zanimanje so pritegnili nenavadni izdelki iz zelo preprostih snovi: iz drevesnih korenin ali kamni in struge SoCe, ki se spretno pobarvani spremenijo v razne živa-lice. Skratka uspel praznik, ki mu je glasba harmonike in kitare dodajala še kanček pristno domačega veselega vzdušja. GLASBA / NOCOJ KONCERT V DVORANI UGG Na vrsti je ameriški jazz kitarist Mike Slem Nastopal je z nojvečjimi mojstri jazz glasbe Ciklus goriških jazz večerov se bo drevi nadaljeval z nastopom slavnega ameriškega kitarista Mikeja Sterna. Poznan po izredni tehniki je Štern s Scofieldom (ki bo v Gorici 31. marca) bil med prvimi jazz glasbeniki, ki so uspešno spojili harmonijo jazza in jakost rocka. V svoji plodni karieri je igral s številnimi mojstri jazza, od Pat Methenyja do Billa Fri-sella od skupine Blood Sweat and Tears do Billa Cobhama. Nepozabno je bilo njegovo sodelovanje z Miles Davisom. Na goriškem koncertu, ki se bo pričel ob 21. uri v veliki dvorani UGG, ga bosta spremljala basist Jeff Andrews in bobnar Danny Gottlieb. Predstavil bo tudi svoj zadnji al- bum, ki se je prav v teh dneh pojavil v glasbenih trgovinah. Vstopnice, na razpolago jih je še nekaj, so v prodaji tudi v agenciji Appiani. (AW) stave. rma. . KINO GORICA VITTORIA 17.40-19.50' 22.00 »Philadelphia«- I-Tom Hanks in Denzel Wa' shington. Ozvočenje Dol' by stereo. ‘ CORSO 18.00-20.00' 22.00 »Robin Hood, un uomo in calzamaglia«. TR21C COMUNALE Ni pred- GLEDALIŠČI V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo nocoj ob 20.30 in jutri op isti uri predstava Dvanajsta noc VVilliama Shake-spearea. Igralo bo gledališče Teatro Stabile iz Tu' iJ prireditve PD RUPA-PEC priredi v soboto, 19. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih prireditev od dnevu kulture Skozi življenje Simona Gregorčiča. Sodelujeta mešani in mladinski pevski zbor Rupa-Pec' Toplo vabljeni! . 9. OTROŠKA URICA v FEIGLOVI KNJIŽNICI: Stanka Mozetič pripoveduje “Tri pravljice za pomlad”. V Četrtek, l^-marca, ob 17. uri v Feigl0' vi knjižnici. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI DTJDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, UL Ma»' lio 14/B, tel. 480405 POGREB! Danes ob 11. uri Dorn® nico Pavesi iz bolnišnic® Janeza od Boga v st0^PLe in na glavno pokopahS ter ob 12.30 Ottavio Ere-sciani iz splošne bolnisnp ce v cerkev in na pokop3 lisce v Podgoro. NEMČIJA / VOLITVE V SPODNJI SAŠKI, DRUGI NAJVECJ1 ZVEZNH DE2ELI Supervolilno leto se začenja Prvi v seriji devetnajstih dvobojev med CDU in SPD Spodnja Saška s skoraj Šestimi milijoni volilcev je vCeraj £acela supervolilno leto, v katerem bodo nemški državljani kar devetnajstkrat napolnili volišča: poleg Šestnajstih volitev v zveznih deželah bodo maja izbirali novega predsednika, junija volih predstavnike v Evropski parlament, veliki finale pa bo oktobra, ko se bodo stranke pomerile za premoč v parlamen-hk Zaenkrat so politiki zadovoljni: vsaj udeležba je kljub mo- Oncmu dežju in ostremu vetru boljša kot pred štirimi leti. Do Zmagovalec Gerhard Schroder in poraženec Christian Wulff Popoldneva se je na volišča v deželi, kjer sicer skoraj vsak dan dežuje, podalo okoli 61 odstotkov volilcev. _______BLIŽNJI VZHOD________ Izrael je prepovedal dve skrajni židovski organizaciji Spodnja Saška, ki jo je zadnja štiri leta vodila rdece-ze-ena koalicija socialdemokra-ov in zelenih, bo tako prvi kazalec političnega razpoloženja nemških volilcev, zadnje javnomnenjske raziskave pa so le potrdile izide prejšnjih, da se vladajoči stranki fKCanskih demokratov CDU ni kanclerju Helmutu Kohlu ne piše najbolje. Kohlov najnevarnejši tekmec je Rudolf Scharping, ki načeluje najmočnejši opozicijski stranki socialdemokratov SPD. Kohlovi NOVI PAZAR - Čeprav sestavljajo 3, 14 odstotka prebivalstva Srbije in Črne gore, 327.290 Jugoslovanov muslimanske narodnosti po mnenju Beograda resno ogroža integriteto države in tudi svetovni mir. V uradnih izjavah se dejansko priznava samo dva »konstitutivna« naroda - srbskega in Črnogorskega, pa tudi albansko in madžarsko manjšino. Muslimani ne obstajajo veC. Skoraj vsi živijo v Novem Pazarju v Sandžaku (zgodovinsko ime nekdaj turske province), kjer so °d začetka vojne podvrženi preganjanju, ki zaradi drugih spopadov ne zbuja pozornosti. San-džak je eden najrevnej-^h predelov nekdanje Jugoslavije (tako kot Kosovo in del Makedonije), yendar pa od tam izhajalo znani muslimanski Politiki, kot je sedanji Podpredsednik Bosne Bjup Ganic in nekdanji Poveljnik bosanske voj-ske general Hadijevič. Zaradi etničnega čiščenja in manipulacije cenzusa razpoložljivi statistični podatki niso uatancni. Vendar lahko domnevamo, da v Sandžaku živi 440 tisoč Iju-od tega jih 153.500 živi v šestih srbskih pokrajinah, preostali del Pa v petih Črnogorskih Pokrajinah. Etnično ra-žmerje je 55 odstotkov Muslimanov ter 45 odstotkov Srbov in Črnogorcev. Tako kot v Bo-sni so tudi tukaj Muslimani Številnejši v me-stih, (kjer jih je 75 odstotkov, na primer v Novem Pazarju), Srbi Pa na podeželju. Do danes se še ni poja- CDU napovedujejo 36 odstotkov glasov, socialdemokratom pa 44. Krščanski demokrati so med vrsticami celo dali vedeti, da ne pričakujejo vilo 17 oseb muslimanske narodnosti, ki so jih 22. oktobra 1992 zajele srbske paravojaške skupine v Sjeverini (v okolici Pri-boja v Črnogorskem Sandžaku). Prav tako ni podatkov o 20 Muslimanih, ki so jih 27. februarja 1993 ugrabili na vlaku Beograd-Bar na območju Strpca. Približno 50 vasi ob obmejnem pasu San-džaka z vzhodno Bosno je zaradi etničnega Čiščenja nezakonitih srbskih policijskih skupin in jugoslovanske armade še vedno neobljudenih. Srbska policija v različnih mestih in krajih Sandža-ka vsak dan izvaja racije v hi$ah muslimanskega prebivalstva; seveda brez ustreznih papirjev izvaja tudi popise prijavljenih in aretacije pod pretvezo, da išCe orožje. Prebivalstvo je prestrašeno in negotovo, zato ima vsak doma najmanj eno pištolo. PoCetje policije razkriva jasen namen ustrahovanja muslimanskega življa, saj ni znano, ali je tudi v hišah Srbov izpeljala takšne racije. Aretirane je nezakonito pridržala v preiskovalnem zaporu in šele po 25 dneh so lahko stopili v stik z odvetnikom. Voditelji muslimanske stranke SDA so prepričani, da je v Sandžaku trenutno tisoč političnih zapornikov. Tajnik občine Novi Pa-zar je na vprašanje, kakšen je položaj ob meji z Bosno, odgovoril resno in z mirnim pogledom: »Ob meji, ki jo nadzoruje Unprofor, zmage, saj je le malo verjetnosti, da bi lahko nadoknadili izgubljeno bitko izpred štirih let. Deželni premier Gerhard Schrdde uživa močno podporo volilcev, kandidat CDU Christian VVulff pa je mirno.« Pravi, da o množičnem izseljevanju 60 tisoč ljudi ne ve ničesar. Vendar je resnica precej drugačna: dostop na to območje je nevaren in vlada v Beogradu je glasovala proti odločitvi Črnogorske skupščine o namestitvi modrih Čelad na tem območju. Etnično CišCenje Črnogorskega okoliša Plevlje so izvedli plačanci Sešljeve Radikalne stranke, ko je ta še sestavljala koalicijo z Mi-loševičevo stranko. CišCenje Priepolja (Srbija) pa je rezultat Belih sokolov Mirka Joviča, poslanca v srbski skupščini. Oblasti so celo opazovalcem ES prepovedale vstop na »očiščena« območja. Šešelj je javno sporočil, da je CišCenje potekalo v dolžim 30 kilometrov ob meji. Safet BandžoviC, zgodovinar, ki predseduje Komisiji za zaščito Človekovih pravic v Novem Pazarju, navaja samo tiste številke množičnega izseljevanja, ki jih lahko potrdi: Sjenica devet tisoč, Tutin deset tisoč, Priboj dva tisoC, Plevlja 850. Razim Ljajič, generalni tajnik stranke SDA, pa pravi, da Priboj vsak dan zapusti deset ali dvanajst družin. Podobno se dogaja tudi v drugih mestih. V Novem Pazarju je 31. januarja 1994 potekalo javno sojenje proti 25 Muslimanom, obtoženim hujskanja, separatizma (hoteli so osnovati neodvisno republiko), mu po mnenju opazovalcev ne sega niti do kolen. Opazovalci opozarjajo še na dve vzhajajoči zvezdi: nekdanje komuniste, združene v Stranko demokratičnega socializma (PDS), in stranko zelenih Biindnis 90/Die Grii-nen, ki so v Hamburgu, enem ekološko najbolj osveščenih mest, že dokazali svoj vpliv. Nekdanji komunisti so včeraj na svojem letnem kongresu v Berlinu poskrbeli za novo atrakcijo: na oktobrskih parlamentarnih volitvah bo zanje kandidiral tudi grof Heinrich von Einsiedel, bolj znan kot ilegalnega posedovanja orožja in terorizma. Po Bandžovičevem mnenju jih večina nikoli ni imela opraviti s politiko, in ko je javni tožilec spregovoril o Republiki Sandžak, so vsi obtoženi postali zbegani, saj izraza niti ne razumejo. Razen štirih so bili vsi že eno leto v zaporu. Vsi imajo družine in skupaj 57 otrok. Večina je imela doma kvečjemu eno puško in 30 nabojev. Puške so bile nove, iz iste tovarne orožja v Kragujevcu, ki dobavlja orožje KaradžiCevi vojski, prodajali pa so jih ljudje, ki naj bi ne bili povezani s srbsko tajno policijo. Obtožene so v zaporu mucih in o tem obstajajo dokazi; stranka SDA in Komisija za zaščito človekovih pravic imata dokumentirane dosjeje s slikami, izjavami in zdravniškimi mnenji. Podoben proces pripravljajo v Bijelem Polju (Črna gora), kjer so nedavno aretirali skupino Muslimanov iz severnega dela Črne gore. Novico so povzeli po vesti, ki jo je objavila edina neodvisna Črnogorska revija Monitor. Muslimanska stranka, ki že dve leti prosi za izvedbo statuta za avtonomijo Sandžaka, ne razpravlja veC o tem, pac pa razmišlja, da je zdaj najpomembnejša naloga ustaviti množično izseljevanje. NiC nenavadnega ne bi bilo, Ce bi to stranko prepovedali, saj je občina Bijelo Polje že zahtevala njeno razpustitev, češ da »njeno delovanje ogroža ustavo Črne gore in Jugoslavije«. pravnuk pruskega vladarja Bismarcka. Von Einsiedel je bil 35 let elan SPD, lani pa se je priključil PDS, saj meni, da se je koncept socializma po razpadu varšavskega pakta osvobodil in da bo PDS postala glavna opozicijska stranka. V zatonu je koalicijska stranka liberalnih demokratov FDP, saj Genscherjev naslednik, zunanji minister Klaus Kinkel, očitno ni prepričal volilcev. Ankete FDP napovedujejo ne bo zbrala pet odstotkov glasov, potrebnih za vstop v parlament. Tudi skrajno desničarska stranka republikancev je razočarana: napovedujejo ji le tri odstotke. Volilci so strankam že jasno povedali, da se ne bodo odločali »proti nečemu«, temveč predvsem »za nekaj«. S tem pa se število resnih kandidatov moCno zmanjša. Predsednik Richard von VVeizsacker je vCeraj dejal, da so male protestne stranke pomemben dejavnik v političnem življenju, saj večje stranke opozarjajo, naj imajo veC posluha za volilce. Ce upoštevamo VVeizsackerjevo mnenje, potem bo letos v Nemčiji sila dolgočasno: devetnajstkrat se bosta pomerili dve stranki - krščanski demokrati in socialdemokrati -, ob strani pa jima bodo stali nekdanji komunisti in zeleni. Ana Kovač Danes srečanje KaziijevChrislopher VLADIVOSTOK - Voditelja ruske in ameriške diplomacije, Andrej Ko-zirjev in VJarren Christo-pher, se bosta danes v Vladivostoku pogovarjala o razmerah v Bosni in Hercegovini ter na Bližnjem vzhodu. Kot napovedujejo, naj bi ministra v poldrugi un' dolgem pogovoru uskladila staliSCa obeh držav o svetovnih problemih, saj so se odnosi med VVashingtonom in Moskvo v zadnjih Šestih tednih nekoliko ohladili. Predvsem gre za vprašanje bosanske krize, o kateri so bila staliSCa obeh držav na trenutke neenotna. ZDA so se precej zadržano odzvale tudi na pobudo s srečanja ruskega zunanjega ministm Kozirjeva in voditelja PID Jaserja Arafata v Tunisu. Arafat je tam izjavil, da je pripravljen nadaljevati pogajanja z Izraelom. V Rusiji ocenjujejo, da je ohladitev rusko-ameriskih odnosov posledica novih niških pobud v mednarodni politiki. Rusija je prevzela tudi pobudo v Varnostnem svetu OZN o sprejemu resolucije o obsodbi pokola v Hebronu. Warren Christo-pher je voditelja PLO Arafata v petek in soboto pozval, naj najprej nadaljuje pogajanja z Izraelom, potem pa bodo ZDA podprle omenjeno resolucijo. (AFP) JERUZALEM - Izraelska vlada, ki skuša narediti vse, da bi se Palestinci vrnili na pogajanja o avtonomiji, je sklenila prepovedati dve skrajni židovski organizaciji Kaš in Kahana Haj. Obe skupini sta tako razglašeni za teroristični organizaciji. Na zasedenih ozemljih sta bili prepovedani skrajni palestinski organizaciji Hamas in Hezbolah. Baruh Goldstein, ki je zagrešil pokol v mošeji v Hebronu, je bil pripadnik organizacije Kaš. Voditelji obeh orga- nizacij so že zagrozili, da bodo delovali ilegalno. Izraelski premier Jicak Rabin, ki skusa preprečiti, da bi na zasedena ozemlja prišli opazovalci mednarodne skupnosti, je vsem prebivalcem zasedenih ozemelj zagotovil zaščito brez diskriminacije, dokler ne bo zaCela delovati palestinska policija. Rabin, ki se odpravlja na pot v Združene države Amerike, bo skušal ameriškega predsednika Clintona prepričati, da lahko njegova vlada nadzira židovske priseljence na zasedenih ozemljih. (AFP) NOVICE Albanci v Bonnu za neodvisno Kosovo BONN - Približno 30 tisoC kosovskih Albancev, ki so se zbrali iz vse Evrope, so zahtevah neodvisnost Kosova in pošiljanje mirovnih sil v pokrajino. Demonstranti so zahtevah tudi ustavitev srbske represije na Kosovu in obsodili etnično CišCenje v pokrajini. Opozorili so tudi na možnost razširitve vojne na Kosovo, v Makedonijo in na ves Balkan. (AFP) Črnska večina je zapostavljena ERMELO - Voditelj ANG Mandela je predsednika De Klerka obdolžil, da se o pomembnih odločitvah, ki zadevajo usodo države, sploh ne posvetuje s predstavniki Črnske večine. Mandela, ki je v pokrajini Transvaal govoril veC kot 40 tisoC ljudem, je omenil petkovo odločitev vlade, da v samostojno pokrajino Bophuthat-swano pošlje vojsko. Po večdnevnih spopadih je v tej pokrajini zdaj razmeroma mimo. Odstavili so predsednika Mangopeja, njegove dolžnosti pa bo prevzel južnoafriški veleposlanik v tej pokrajini. (AFP) Rasizem v Somaliji MOGADIS - Poveljnik ameriških oboroženih sil general John Shalikashvili je zavrnil obdolžitve pakistanskega zunanjega ministra Ahmeda Alija, da operacija OZN v Somaliji »diši po rasizmu«, saj bodo po odhodu zahodnih vojakov tam ostali le vojaki iz afriških in azijskih držav. »Ne vem, kako lahko nekdo državo, ki je prišla pomagat Somalcem, obdolži rasizma,« je dejal Shalikashvili, ki je obiskal ameriške vojake pred njihovim odhodom 25. marca. (AFP) Poslovneži kritizirajo Christopherja PEKING - Člani ameriške trgovinske zbornice na Kitajskem so ostro kritizirali povezovanje trgovinskih ugodno-sh s spoštovanjem človekovih pravic v tej državi. Med zajtrkom, ki so ga priredili ameriškemu državnemu sekretarju Christopherju, so poslovneži opozorili, da je od dobrih trgovinskih odnosov s Kitajsko odvisno 167 tisoč ameriških delovnih mest na področju visoke tehnologije. Christopher je poslovneže opomnil, da zunanje politike ne usmerja le gospodarstvo, temveč tudi naCela. (STA) Prvi dogovor med ZDA in Japonsko TOKIO - Japonska in ZDA sta se dogovorili, da bo japonski trg odslej bolj odprt za ameriške brezžične telefone. To je po neuspešnem srečanju predsednika Clintona in premiera Hosokave, ki je napovedovalo celo gospodar-; sko vojno med državama, prvi konkretni gospodarski dogovor. Sporazum predvideva, da bo podjetje Idu Tshushin, japonski partner najveejega proizvajalca telefonov na svetu, ameriškega podjetja Motorole, na območju Tokia in Nakoje izdelal 159 relejnih postaj. (STA) V Egiptu napadli britanske turiste ASJUT - Oboroženi napadalci so davi streljali na ladjo, ki je v pokrajini Asjut v južnem Egiptu prevažala britanske turiste. Žrtev ni bilo, povzročena je bila le manjša gmotna škoda. Od oktobra leta 1992 je to že deveti napad na turistične ladje v Egiptu. Odgovornost za prejšnje napade je prevzela skrajna islamska j organizacija Džamaja Islamija. (Reuter) DAm® m WASHINGTON - Obisk irskega premiera Reynoldsa, ki bo kasneje iz ameriške prestolnice odletel na Bahame BONN - Uradni obisk danske kraljevega para BUKAREŠTA - Romunsko sodišče razpravlja o pritožbi pripadnikov nekdanje tajne policije Securitate, obtoženih množičnega pokola med revolucijo leta 1989 DUNAJ - Nadaljevanje muslimansko-hrva-ških pogajanj WASHlNGTON - Obisk izraelskega premiera Rabina LONDON - Obisk indijskega premiera Raa Prvi neuradni rezultati (kot jih je ob pol sedmih zvečer posredovala ZDF) . SPD 44,5 odstotka CDU 37,0 odstotka FDP 4,8 odstotka Zeleni 7,0 odstotka Republikanci: 3,8 odstotka Drugi: 2,9 odstotka Kandidat CDU Christian VVulff je izjavil, da prevzema vso odgovornost za poraz krSCanskih demokratov. ZR JUGOSLAVIJA »Muslimanski narod« ne obstaja več Ricardo Estarriol KOMENTAR Zmagoslavje, z okusom po razočaranju Pravzaprav je bila razvpita poroka sredi mondenega Bleda za Četverico strank, ki bodo odslej zasedale tretjino sedežev v parlamentu, torej enkrat veC od »drugouvrščene« krščanske demokracije, sila zmagoslaven in slovesen dogodek. V zadnjem tednu je neusmiljena bitka za Cim ugodnejšo kadrovsko aritmetiko v novi stranki sicer dokončno oluščila okrasje zvenečih teoretskih utemeljevanj o obči nujnosti in plemenitem poslanstvu združujoče se sredine, vendar to seveda prav nic ne pomaga zaskrbljenim političnim nasprotnikom; boj za oblast je namreč legitimna zadeva tudi na naših tleh že od znamenitega leta 1988, ko sta se za predsedniško mesto v takratni mladinski organizaciji, zgodnji predhodnici današnje »megambc« liberalne demokracije, spopadla Janez Janša in Jožef SkolC. Očitki o oblastiželjnosti združenih prvih mož nove LDS so se torej že nekajkrat pokazali kot točni, a so hkrati brez prave teže. Nobena politična stranka se ne bori za mesto v opoziciji, Ce pa že, potem to počne samo zato, da bo oblast zavzela ob prvi priložnosti. V nasprotnem primeru to ni politična stranka, ampak ljubiteljsko društvo. Prav taka redkost bi bil politik, ki tega, kar paC dela, ne bi poCel za Cim bolj pomembno funkcijo na oblasti. Tudi Ce obstaja, bi se pravzaprav moral ukvarjati z vrtičkarstvom ali vzrejo malih živali. PraviCništvo, ki se je razpaslo na slovenskem političnem prizorišču, tako v bistvu ni nic drugega kot drugaCne vrste oblika političnega boja, ki je prav zato na nek naCin še bolj »nepoštena« ali »neetična« (ce uporabimo aktualno politično terminologijo) kot odkrita ofenziva na oblastne funkcije novopečene, Čeprav v politiki prekaljene liberalne demokracije. In tudi tista šala, da je kongres na Bledu pravzaprav kopija znamenitega mladinskega kongresa v Krškem v svinčenih Časih, z dvema »novincema« - Drnovškom in Žakljem - je sicer sila zabavna in koristna pri sestavljanju mozaika slovenske politične polpretekle zgodovine, hkrati pa popolnoma neuporabna pri ugotavljanju realnih razmerij političnih sil. Dejstva so namreC sila preprosta: na Bledu so novi liberalni demokraciji, (ne) načelnosti navkljub, vse tri vladne partnerice zagotovile, da želijo ostati v vladi. Premier si je privoščil še eno kar se le da jasno opozorilo, da utegne že med sprejemanjem proračuna neposlušnim pokazati vrata vladne palaCe. In tudi ustanovitve nove demokratske stranke obeh poslancev Toneta Peršaka in Danice Simšič ta trenutek ni mogoCe oceniti drugaCe kot sicer simpatično, a v tekmi z velikansko močjo nove LDS utopično in neperspektivno dejanje. Toda: Ce je bil združitveni kongres tako zmagovit in slovesen dogodek, zakaj so se na koncu, razen vodilnih ljudi, vsi počutili tako slabo? ZveCer socialisti niso veC nosili svojih levičarskih nageljnov, ekozeleni so sedeli sami zase, demokrati so bili videti sila poparjeni in molčeči in liberalni demokrati pa so pripovedovali nekaj o tem, da stranke ni veC mogoCe prepoznati. Kot da okrasje visokodoneCih utemeljitev, zakaj je združitev nujna, ne bi odpadlo samo navzven, ampak tudi navznoter. Kar je pravzaprav samo znamenje, da se zaCenja Cas, ki bo ovrgel ali potrdil vse špekulacije, strahove in slavospeve novi združitvi. Odprte pa so še vedno vse možnosti: novi kolos lahko preraste v nekakšno strašljivo različico HDZ, lahko postane osrednja in najmočnejša politična grupacija, ki bo v vseh vladnih kombinacijah zasedala vodilno mesto še nekaj desetletij -lahko pa se tudi sesuje sama v sebi zaradi neizogibnih nepomirljivih notranjih napetosti in spopadov. Politični procesi se na slovenskem političnem prostoru ne končujejo, samo nekoliko preglednejši postajajo. Konec koncev so že prejšnje volitve (tudi sedaj združenim strankam) pokazale, da absolutnih in veCnih zmagovalcev ni in jih ne more biti. Ali (kot je na Bledu izjavil Slavoj Žižek): Slovenci niso neumni. Na to trditev je dejansko mogoCe staviti. Tanja Starič KOLEGIJ PREDSEDNIKA VLADE O VARNOSTIH RAZMERAH Premier Razmere niso dramatične Policijsko poročilo dokazuje zlorabe? LJUBLJANA - Danes se bo sestal politični kolegij predsednika vlade Janeza Drnovška, na katerem bodo sodelovali tudi notranji minister Ivo Bizjak, obrambni minister Janez Janša, direktor Sove Drago Ferš in predstojnik vojaške varnostne službe. Tema: policijsko poročilo o vamostnih razmerah v državi, ki naj bi - kot je slišati iz neuradnih virov - vsebovalo domneve o nezakonitem delovanju nekaterih služb. Tako naj bi poročilo kriminah-stov potrjevalo (pred Časom celo javno) izrečene domneve o tem, da se zbirajo podatki o dveh zaposlenih v Drnovškovem in dveh v Kučanovem kabinetu in da so zasledovani tudi nekateri novinarji. Predsednik vlade Janez Drnovšek je na sobotni tisko- vni konferenci na Bledu potrdil informacijo, da bo »varnostni vrh« države danes govoril o omenjenem poročilu, torej o vamostnih razmerah. Po njegovih besedah naj bi predvsem »razčistili situacijo« in javnosti »posredovali Ivan Bizjak korektno informacijo«. Drnovšek sicer meni, da je celotna zgodba medijsko prena-pihnjena in da »razmere niso tako dramatične« oziroma da »So v mejah normale«. Kot je znano je indice »nedemokratičnih« oblik političnega boja prvi javno omenjal predsednik države Milan KuCan, za njim pa je o veliki verjetnosti, da ga zasledujejo in o nadzorujejo govoril tudi predsednik parlamenta Herman Rigelnik. Sobotna izjava premiera Drnovška je prvi »uradni« odziv na te dramatične izjave iz državnega vrha. Prav predsednik vlade naj bi bil za zdaj edini naslovnik že omenjenega poročila kriminalistov, s katerim pa naj bi bili sicer - po nekaterih informacijah - že seznanjeni tudi v kabinetu predsednika države. ' (T. S.) Prvo maševanje dr. Šuštarja na Kliničnem centru LJUBLJANA - Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je vCeraj ob 10. uri dopoldne prvič maševal v kapeli Kliničnega centra v Ljubljani. Prostor, namenjen kapeli, se nahaja v pritličju ustanove, na željo bolnikov pa so jo odprli za božic. Maša, ki je vsako nedeljo in po kateri je mogoCe opraviti tudi spoved, je med verniki, ki se zdravijo na Kliničnem centru, naletela na velik odziv. STATISTIKA / PROIZVODNJA ELEKTRIKE Uskladiščili so še dodatnih 19 sodov radioaktvinih snovi LJUBLJANA - Slovenske elektrarne so prejšnji mesec proizvedle skupno 722 milijonov kilovatnih ur elektrike, od tega 546 milijonov termoelektrarne - skupaj z jedrsko elektrarno Krško, hidroelektrarne pa 176 milijonov kilovatnih ur. Kljub remontom številnih agregatov na hidroelektrarnah so te proizvedle 27 odstotkov veC elektrike kot februarja lani. Jedrska elektrarna Krško pa je za slovenske potrebe proizvedla 207, 8 milijona kilovatnih ur elek- trike. Jedrska elektrarna Krško je februarja proizvedla 415.824 me-gavatnih ur električne energije in bila s tem 99, 8-odstotno izkoriščena. V istem mesecu so v začasno skladišče nevarnih snovi na območju elektrarne odložili 19 sodov radioaktivnih snovi. Na tem odlagališču je zdaj vskladišCenih že 9429 sodov nevarnih snovi. Slovenija je februarja uvozila 51, 8 ter izvozila 8, 9 milijona kilovatnih ur elektrike. ( B. P., STA) DIPLOMATSKA KRONIKA Živahen konec in začetek ledna Peterle s Slovenci v Čilu LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je zadnji dan svojega obiska v Čilu sreCal z novim ministrom Čila za gospodarstvo Alvarom Garcio Herta-do, ki je izrazil velik interes za tesnejše gospodarsko sodelovanje med obema državama. Minister Peterle je govoril tudi na zasedanju združenja podjetnikov Asexma, ki želijo svoje področje trgovanja razširiti na srednjo in vzhodno Evropo, ob zaključku obiska pa se je sreCal s slovensko skupnostjo, Id živi v tilu, je sporočilo zunanje ministrstvo. Minister za pravosodje Miha Kozinc se je vCeraj v Ljubljani sreCal s pravosodnim ministrom Republike Češke Jiržijerri Novakom in namestnikom Cyrilom Svobodo. Govorila sta o težavah, ki spremljajo spremem- be zakonodaje v državah nove demokracije v srednji Evropi, ter njihovem reševanju pri preoblikovanju in usklajevanju z zahodnoevropskim pravom. Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar pa se danes udeležuje seminarja o Sloveniji v Utrechtu na Nizozemskem. Nizozemskim bankam in podjetnikom naj bi pred slovensko-nizozem-sko poslovno konferenco, ki bo previdoma maja v Ljubljani, predstavili ekonomske možnosti Slovenije, možnosti za tuja vlaganja pri nas in povečanje blagovne menjave med obema državama. Vojka Ravbar naj bi se danes udeležila tudi otvoritve slovenskega tedna na Nizozemskem, ki ga pripravlja nizozemsko Združenje prijateljev Slovenije. (STA) ZGODILO SE BO TA TEDEN Izredna seja parlamenta o javnem dolgu bo osrednji politični dogodek LJUBLJANA - Poslanci slovenskega parlamenta se bodo ta mesec že drugič sestali na izredni seji državnega zbora. V sredo, 16. marca, bodo na peti izredni seji državnega zbora na zahtevo skupine 25 poslancev, ki jo je prvi podpisal Marjan Podobnik (SLS), obravnavali urejanje odnosov Slovenije s konzorcijem komercialnih bank in vprašanje slovenskega javnega dolga. Izredna seja parlamenta bo verjetno zaprta za javnost, takšna je namreč zahteva Drnovškovega kabineta, vodje poslanskih skupin pa zahtevajo, naj vsaj uvodne besede in del razprave državnega zbora potekajo pred oCmi javnosti. Koliko bodo vrata odprta oziroma zaprta za javnost, je odtisno tudi od pogovora med vodstvoma parlamenta in vlade, ki že teCe. Poslanci naj bi najprej poslušali uvodna razmišljanja predlagatelja sklica izredne seje (to bo verjetno Marjan Podobnik), nato pa naj bi govorili finančni minister Mitja Gaspari, guverner banke Slovenije France Arhar in direktor Agencije za sanacijo bank Janko Deželak. Pred izredno sejo se bo sestal tudi odbor DZ za finance in kreditno-mone-tarno politiko, ki bo državnemu zboru predlagal stalisca in sklepe o obravnavani problematiki. Skupina poslancev slovenskega parlamenta je ocenila, da je izredna seja potrebna, ker nekatere vladne odločitve v zadnjem obdobju povečujejo dvome o ustreznosti slovenske politike na tem področju. Poslanci so za to sejo od vlade dobili kar zajeten kup gradiva, dobršen del je le v angleščini, del dokumentov pa nosi tudi oznako poslovna skrivnost. Vladni strokovnjaki so v gradivu o slovenskem javnem dolgu, ki je že v parlamentarnem postopku, pojasnili, da je namen postopka ugotoviti stanje vseh možnih obremenitev državnega proračuna in obvestiti širšo javnost o tem, kaj je javni dolg, kako nastane, koliko ga je in kakšna je njegova struktura. Celotni javni dolg Slovenije konec preteklega leta je znašal 2, 9 milijarde ameriških dolarjev, pri tem je neposrednih obveznosti za 2, 3 milijarde ameriških dolarjev in posrednih obveznosti za 544, 9 milijona ameriških dolarjev. Od celotnega znanega dolga odpade 76, 8 odstotka na notranji dolg in 23, 2 odstotka na zunanji dolg Slovenije. V finančnem ministrstvu so še zatrdili, da sodi Slovenija med nizko oziroma srednje zadolžene države, značilnost dolga pa je predvsem ta, kako in v kakšnih razmerah je nastal. Delež, ki ga bo Slovenija prevzela po končanih pogajanjih, bo takrat postal del javnega dolga in bo neposredno bremenil republiški proračun. V finančnem ministrstvu poudarjajo, da bo moral konCno višino obveznosti, ki jih bo Slovenija prevzela iz tega naslova, potrditi državni zbor. O odnosih republike Slovenije do Konzorcija komercialnih bank bo v ponedeljek govoril že tudi parlamentarni odbor za finance in kreditno - monetarni sistem. V sredo pa bodo zasedali tudi državni svetniki, ki bodo med drugim obravnavali predlog letošnjega proračuna. (STA) Parlamentarci se bodo za zaprtimi vrati lotili javnega dolga (Foto: Srdan 2ivulovič) PRVA OCENA IZIDOV DEŽELNOZBORSKIH VOLITEV NA KOROŠKEM, NA TIROLSKEM IN V SALZBURGU CELOVEC /DUNAJ- Trend na Škodo vladajočih strank v zveznih deželah, na Koroškem nadaljnji premik na desno ter svarilna znamenja v zveži z avstrijskimi porizadevanji za vključitev v Evropsko brlijo - to so rezultati prve analize vcerajsnih dežel-flozborskih volitev na Koroškem, na Tirolskem in v Salzburgu, kjer je nad 1, 3 milijona volilnih upra-jdCencev odločalo ne samo o prihodnji regionalni Ideželni) politiki, marveč so s svojim glasom hkrati tudi očenili politiko avstrijske zvezna vlade oz. opozicije. V prvih ocenah volilnih izidov je avstrfljski zvez-rd kancler Vranitzky govoril o«žalostni nedelji»za avstrijsko socialno demokracijo. Kljub temu, tako je dejal, pa bo treba še nadalje uresničevati pomembne olje, kot so vključitev v Evropsko unijo, polifiko zaposlovanja ter ohranjanje socialne varnosti. Vodja avstrijske Ljudske stranke Busek pa je menil, da je bil dan za njegovo stranko dober. Izid naj bi bil po-^rrljiv tudi, kar zadeva vključevanje Avstrije v Evropsko unijo. Vodja svobodnjakov Haider pa je !zjavil, da se bo ponovno potegoval za položaj ko-roskega deželnega glavarja. Za Zelene pa je Madelai-oe Petrovič poudarila, da se je zavzemanje za varstvo okolja in ekologijo izplačalo. .. MANJŠINA________ Razočaranje med pristaši slovenske Enotne liste koroška - Razoca- Z zmago svobodnjakov se je Koroika pomaknila v desno Koroški deželni zbor po volitvah leta 1989 in po včerajšnjih volitvah ranje pri privržencih Enotne liste, narodne stranke koroških Sloven-cev. Lista, ki je nastopila v treh od štirih volilnih okrožij, je zbrala nekaj Hnd 3200 glasov, kar po-TOeni, da še zdaleč ni dosegla svojega cilja, 4200 glasov, kolikor jih je leta 1979 dosegla takratna fproska enotna lista (KEL). Glavni kandidat EL Andrej IVakounig je ob rezultatu dejal, da je Pnčakoval«znatno večjo Podporo). Pri tem je opo-p°rjl> da je stranki v °djuni uspelo obdržati rezultate zadnjih volitev leta 1989 (ko je EL nastopila skupaj z Zelenimi - op. ured.), da pa so bile izgube v Rožu nepričakovano visoke. Tajnik EL Rudi Vouk pa je v pogovoru za Republiko dejal, da bo treba tudi pri EL razmišljati ne le vzrokih za slab rezultat, ampak tudi o morebitnih personalnih spremembah. Enotna lista je kandidaturo utemeljila predvsem s tem, da bi dober rezultat podprl prizadevanja Slovencev za zajamčeni deželnozborski mandat. CELOVEC - Najbolj dramatično so potekale volitve na Koroškem. Socialdemokrati so kot najmočnejša stranka v deželnem zboru so utrpeli kra-tostrofalen poraz. Stranka z glavnim kandidatom Petrom Ambrozyjem je izgubila skoraj devet odstotkov glasov, tri sedeže v deželnem zboru in vrh tega absolutno vedno v deželni vladi. K političnem potresu na Koroškem je hkrati moCno prispeval šef avstrijskih svobodnjakov in bivši deželni glavar Jorg Haider. Le-ta je včeraj nadaljeval pohod, ki ga je po Koroški zaCel leta 1989: svobodnjaki so na Koroškem pridobili nadaljnih pet odstotkov glasov in dva sedeža v deželnem zboru. Po prvih napovedih se bo Haider zdaj ponovno potegoval za položaj koroškega deželnega glavarja. To pa želi postati tudi drugi zmagovalec včerajšnjih volitev na Koroškem, sedanji deželni glavar Christof Zernatto. Njegova ljudska stranka je vCeraj pridobila skoraj tri odstotke glasov, dodatni sedež v koroškem deželnem zboru in tudi v deželni vladi. Brez možnosti pa so bile vse ostale stranke, ki so nastopile na teh volitvah. Zeleni, ki so jim raziskovalci javnega mnenja napovedali dodatne štiri ali pet odstotkov, so komajda dosegli dva odstotka. Liberalni forum nekdanje Haiderjeve namestnice Heide Schmidt je prav tako ostal pod pričakovanji (3, 5 odstotka), brez vsakih možnosti pa je bila tudi slovenska Enotna lista koroških Slovencev, ki je v treh volilnih okrožjih zbrala nekaj nad 3200 glasov in s tem ostala pod pričakovanji pobudnikov kandidature. Razlog za neuspeh strank je predvsem v nedemokratičnem volilnem redu, saj mora stranka, ki hoCe v deželni zbor, doseči skoraj deset odstotkov. Liberalni forum in Zeleni so zaradi tega že sporočili, da bodo izpodbijali rezultate koroških volitev pri ustavnem sodišCu. Po volitvah na Koroškem je zdaj znano novo razmerje sil v koroškem deželnem zboru in v de- želni vladi, odprto pa je vprašanje novega koroškega deželnega glavarja. Kot znano, je hotel pred volitvami vsakdo od treh glavnih kandidatov SPO, FPO in OVP postati prvi mož v deželi. Najboljše možnosti ima po hudem porazu socialdemokratskega kandidata Ambro-zyja sedanji deželni glavar Christof Zernatto. Tako socialdemokrati kot tudi ljudska stranka so še vCeraj poudarila, da Haider kot deželni glavar ne pride v poštev. Ker deželnega glavarja izvoli deželni zbor, je pričakovati, da se bosta SPO in OVP v pogajanjih zedinila na skupnega kandidata, njegovo ime pa bo - vsaj za polovico petletne legislaturne dobe - po vsej verjetnosti Chri- stof Zernatto. Že vCeraj se je znotraj socialdemokratske stranke začela personalna diskusija: nekateri poslanci stranke so katastrofalen poraz takoj povezovali z osebo glavnega kandidata, le-ta pa je v prvi reakciji dejal, da ne izključuje tudi »osebnih posledic«. Kljub temu je menil, da imajo socialdemokrati pravico do položaja deželnega glavarja in to utemljil z dejstvom, da je SPO še vedno najmočnejša politična sila na Koroškem. Kot Ambrozyjev naslednik se v razpravah pojavlja sedanji minister za zdravstvo v Vranitz-kyjevi vladi celovški zdravnik Michael Aus-servvinkler. Ivan Lukan Na sliki: prvaki treh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank - Peter Ambrozy (levo), Jorg Haider in Christof Zernatto. TIROLSKA SALZBURG Spori o tranzitu tovorpjakpv odločali o porazu SPO in OVP Ljudsko stranka je kljub vsemu ohranila absolutno večino Innsbruck - zmago- a deželnozborskih vo-1 ev na Tirolskem so svo-0dnjaki in Zeleni, majh-senzacija pa je v tem, ,a je ljudski stranki deželnega glavarja Wen-6 uia Weingartnerja uspelo obdržati absolutno vedno v deželnem zboru. Rezultat pomeni, da je VVeingartner tudi ubranil položaj deželnega glavarja. Svobodnjaki so v deželnem zboru pridobili en sedež, prvič v zgodovini dežele ljudskega junaka Andreasa Hoferja pa so v deželni vladi zastopani Zeleni, ki imajo v deželnem zboru zdaj kar štiri poslance. Edini resni poraženec volitev na Tirolskem so -kot na Koroškem in v Salzburgu - socialdemokrati. Le-ti so v deželnem zboru izgubili dva sedeža. Volilni boj je na Tirolskem potekal predvsem v znamenju bruseljskega sporazuma o tranzitni pogodbi. Tako zeleni kot tudi svobodnjaki so se odloCno postavili proti sporazumom in očitali zvezni vladi, da je klonila pred Evropsko unijo, ko je privolila v skrajšanje veljavnostne dobe tranzitne pogodbe na enajst let. Iz analiz rezultatov v občinah, ki jih še posebej prizadene tranzitni promet, je jasno razvidno, da so izgube ljudske stranke in socialdemorkatov, torej zagovornikov tranzitnega kompromisa in avstrijskega pristopa k Evropski uniji, nadpovprečno visoke. Izid volitev na Tirolskem je tako zelo jasen opomin koalicijski vladi na Dunaju, da prebivalstvo s kompromisom ni zadovoljno. Pričakovati je, da bodo tako svobodnjaki kot tudi z eleni še okrepili kampanjo proti tranzitni pogodbi in s tem tudi proti avstrijskemu pristopu k Evropski uniji. Za vročo razpravo pred junijskim referendumom o Evropski uniji letos je torej poskrbljeno. I2|DI deželnih volitev na tirolskem Ljudska stranka ob absolutno večino V deželni vladi bo imela le še tri sedeže SALZBURG. Dežel-nozborske volitve v Salzburgu so se končale, kot so napovedali raziskovalci javnega mnenja: Ljudska stranka deželnega glavarja Hansa Kat-schthalerja je izgubila ab- solutno vedno v deželni vladi, izgube pa so utrpeli tudi socialdemokrati. Velika zmagovalca volitev sta Haiderjeva svobodnjaška stranka in Zeleni. Slednji so si vstop v deželni zbor zagotovili v sami prestolnici, na podeželju pa je bila podpora pod pričakovanji. Tudi v Salzburgu je volilni boj potekal v znamenju tranzitne pogodbe in vključevanja v Evropsko unijo. Z izgubo absolutne večine v deželni vladi se maje tudi stolček deželnemu glavarju Kat-schthalerju, tako da bo odvisno predvsem od socialdemokratov, kdo po postal novi prvi mož v deželi. V pogajanjih se bo pokazalo, ali bo SPO se naprej podpirala sedanjega deželnega glavarja, ali pa se bo celo odločila za lastnega kandidata, ki lahko računa tudi s podporo zelenih in svobodnjakov. izidi in lestvice Moška B2 liga IZIDI 18. KOLA: Riviera r Baker Cus Ts 3:0; Sedi-co - Bussolengo 1:3; Lugo - Porto Ravenna 3:1; Im-sa Kmečka banka - Rojalese 3:0; Viserba - Chiog-gia 3:1; VBU Videm - Rovigo 3:2; Pall. Trieste -Lunazzi 1:3. VRSTNI RED: Rovigo in VBU Videm 30, Sedico 28, Lugo 26, Riviera 24, Viserba 22, Imsa Kmečka banka in Bussolengo 18, Chioggia 16, Porto Ravenna 14, Baker Cus Ts 10, Pittarello 8, Lunazzi Tv 6, Pallavolo Ts 2. PRIHODNJE KOLO (19.03.94); Baker Cus Ts - Sedico; Lunazzi - Lugo; Rovigo - Riviera; Porto Ravenna - Rojalese; VBU Videm - Imsa Kmečka banka; Bussolengo - Viserba; Chioggia - Pall. Trieste. Ženska C1 liga IZIDI 18. KOLA: Mogliano - Gemona 0:3; Ghemar - Vivil 3:0; Battisti - Arco 3:0; Bor Tombolini -Fontane 3:1; Kennedy - San Dona 0:3; Biadenese -Koimpex 3:0; Tarcento - Cus Pd 3:1. VRSTNI RED: Ghemar Piove di Sacco 34, Battisti Trento in Noventa Pd 30, Tarcento 28, Gemona 26, Bor Tombolini 24, Fontane Tv 20, Biadenese 18, Koimpex 16, Kennedy Videm 12, Arco Trento 6, Cus Pd in Vivil 4, Mogliano 0. PRIHODNJE KOLO (19.03.94); Gemona - Ghemar; Cus Pd - Battisti; Koimpex - Mogliano; Arco -Fontane; Biadenese - Bor Tombolini; Vivil Ud -Kennedy; San Dona - Tarcento. Moška C2 liga IZIDI 18. KOLA: 01ympia CDR - Prata 3:2 (9:15, 15:10, 13:15, 15:6, 15:8); Fagagna - Mossa 3:2 (15:12, 9:15, 6:15,17:16,15:7); San Vito - Bor Om-se 2:3 (15:12, 6:15, 15:12, 8:15, 14:16); Rozzol -Porcia 2:3 (12:15, 15:13, 5:15, 15:9, 9:15); Ipem Buia - Natisoma 1:3 (9:15,15:3, 7:15,13:15); VBU Videm - Koimpex 2:3 (15:8, 6:15, 3:15, 17:15, 10:15); SoCa Sobema - Flebus 1:3 (7:15, 7:15, 15:11,12:15). VRSTNI RED: Koimpex 32, Natisoma 28, Povolet-to in 01ympia CDR 26, Mossa in SoCa Sobema 24, Prata 22, Ipem Buia 18, Fagagna, Porcia in San Vito 10, Rozzol in VBU Videm 8 in Bor Omse 6. PRIHODNJE KOLO (19.03.94): Prata - Fagagna; San Vito - Flebus; Koimpex - 01ympia CDR; Bor Omse - Porcia; VBU Videm - Rozzol; Mossa -Ipem Buia; Natisoma - SoCa Sobema. Ženska C2 liga IZIDI 18. KOLA: Sokol Indules - Kmečka banka 3:1 (4:15, 15:10, 15:4, 15:12); Fiume Veneto -Monfalcone 3:2 (12:15, 15:9, 15:3, 9:15, 15:8); Al-tura - Martignacco 0:3 (10:15, 9:15, 7:15); Mossa -Porcia 2:3 (15:5, 14:16, 15:13, 10:15, 16:18); Cus Ud - Codroipo 3:1 (15:5, 15:10, 7:15, 15:11); Tor-riana - B- Meters Arsa 3:2 (6:15, 11:15, 15:6, 15:6, 15:9); Sagrado - Breg 3:0 (15:6,15:12,15:5). VRSTNI RED: Cus Videm 30, Porcia 26, Fiume Veneto in Martignacco 24, Codroipo, B-Meters in Sokol Indules 22, KmeCka banka 18, Sagrado 16, Mossa 14, Monfalcone in Breg 10, Tomana 8 in Al tura 6. PRIHODNJE KOLO (19.03.94): Kmečka banka -Fiume Veneto; Breg - Altura; Arsa - Sokol Indules; Martignacco - Porcia; Gradišča - Mossa; Monfalcone - Cus Ud; Codroipo - Sagrado. ŽENSKA C1 LIGA / V TELOVADNICI SUVICH Po res privlačni igri lepa zmaga borovk Nasprotnice niso znale športno prenesti poraza - Kljub 0:3 Koimpex ni razočaral Bor Tombolini - Fontane 3:1 (7:15,16:14,15:6,15:12) BOR: Gregori 6+3, Pitac-co 7+6, Nacinovi 9+6, Ažman 8+7, Vodopivec 6+10, Cok 2+5, Faimann 0+0, Grbec 0+0, Benevol, Flego. Servis (tocke/napake): Bor 11/17, Fontane 6/12; Napake: Bor 23, Fontane 15. V letos najbrž najlepsi tekmi, ki smo jim bili priča v telovadnici Suvich, so bo-rovke premagale trdoživo ekipo Fontan, ki je pokazala izredno igro v obrambi, to pa je bil element, v katerem so se tokrat odlikovale tudi bo-rovke. Razliko in s tem zmago pa je prinesel boljši Borov sprejem servisa, medtem ko sta si bih ekipi v napadu in bloku precej enakovredni. Po izredno lepem srečanju pa je sledil tudi zelo neprijeten zaključek Gostje očitno niso znali športno prenesti poraza in po zaključnem sodnikovem žvižgu se je z njihove strani (predvsem trenerja, ki ga je sodnik predčasno poslal med gledalce) vsul plaz psovk na raCun sodnikov in Bora. Trenerjevemu »zgledu« so se pridružile tudi igralke, ena od njih pa se je celo fizično lotila domačega trenerja Marka Kalca. Toda povrnimo se k tekmi. Zaradi odsotnosti (Grudnova je zbolela, manjkala je tudi Gustinijeva, Benevol in Flego pa sta lažje poškodovani) je moral trener Kalc na igrišče poslati precej spremenjeno postavo. Tako je Pi-taccova zaigrala na centru v diagonali z Ažmanovo, na krilih sta bili Nacinovijeva in Čokova, glavno napadalko Vodopivčevo pa je pomaknil v diagonalo s podajalko Gregorijevo. Občasno pa sta v igro vstopah tudi Grbceva ter Faimannova in posebej slednja je zelo do- bro opravila svojo nalogo. Taka postava je seveda potrebovala nekaj Časa, da je zaigrala bolj uigrano. To se je deloma poznalo v prvem setu, ki so ga plave izgubile. Za konCni razplet je bil najbrž odločilen drugi set, la so ga borovke dobile na razliko, potem ko so gostje že imele tudi zaključno žogo. Tretji set je bil povsem enosmeren, v četrtem pa so gostje po zaslugi napak plavih povedle z 8:0. Potem se je vnel hud boj za vsako točko. Fontane so vodile še z 12:9, nato pa do konca niso osvojile veC nobene točke. Za sobotni nastop je treba pohvaliti celotno ekipo, ki je pokazala izredno voljo do zmage. Biadenese - Koimpeoc 3:0 (15:12,15:11,16:14) KOIMPEK: Fabrizi 4+7, Garbini 1+0, Gregori 3+4, Mijot 1+4, Pertot 3+3, So- sič(4+3, Skerk 5+10, Tamara Vidah 2+3. Biadenese je za slogaSice absolutno Cma točka. V prvem delu prvenstva se je prav proti tej ekipi poškodovala Martina Ukmar, ki je morala opustiti igranje, tokrat pa je prišlo do drugačnih, toda na srečo sploh ne hudih zapletov. Sloga je namreč že pred Časom od odbojkarske zveze prejela telegram, da bo tekma na sporedu ob 18. uri. Na licu mesta pa je naše društvo izvedelo, da bo srečanje ob 20.30. Kako je lahko prišlo do tega spodrsljaja, ni znano, nase igralke pa so se paC morale sprijazniti z dolgim Čakanjem v turistično prav nic zanimivih Biadenah. Tudi sam razplet tekme je bil Čuden. Koimpex je sicer gladko izgubil, vendar bi lahko bil izid tudi diametral- Breda Čok (v sprejemu), tokrat v začetni postavi no nasproten, saj so bih vsi trije seti zelo izenačeni. V primerjavi z res medlo igro iz prejšnjega kola proti Boru, je bilo tokrat opažih v Slogi-nih vrstah vidno izboljšanje. Koimpex sicer ni zaigral tako dobro kot v drugi polovici prvega dela prvenstva, ko si je privoščil nekaj bolj renomiranih nasprotnikov, vendar ni razočaral. Slogaši-ce so v soboto zopet igrale s sistemom 5:1, saj je zaradi bolezni odsotno Karin Starc zamenjala Barbara Gregori v vlogi pomožne podajaCice. Ta sprememba sistema pa ni zmedla naših igralk. Prav nasprotno. Tako v prvem, kot v drugem setu, so nam- reč zelo dobro zaCele. Njiho-vi ostri servisi so spravljali V hude težave sprejem domače ekipe, dobro pa so tudi napadale s centra in bile vseskozi v vodstvu (v prvem setu celo z 8:2 in 12:8). V obeh končnicah pa se je Koinv pexu začelo zatikati, igra je postala manj sproščena, v njej pa se je zvrstilo tudi nekaj napak, ki jih je Biadenese izkoristil in povedel v setih z 2:0. V tretjem je pobudo prevzel Biadenese, povedel že z 8:1, ko so slogašice reagirale, izničile zaostanek in celo povedle s 14:13, v konCnici pa so bile spet prisebnejše domačinke. (Inka) MLADINCI / VALPRAPOR SOCA ESPEGO Vendarle prvaki! Goričani so v Pordenonu igrali vzelo okrnjeni postavi Borovke v deželi nepremagane - Paolo Gregori najboljšo Pallavolo Trieste - Val-prapor SoCa Espego 3:2 (15:5, 6:15, 12:15, 16:14, 15:9) VALPRAPOR SOCA: Radetti 10+21, C. Populi-ni 10+28, Makuc 2+4, Crassini 1+1, Pintar 5+3, Lutman 2+1. Mladincem združene ekipe Valprapor SoCa je vendarle uspelo priti do naslova deželnega prvaka. V tekmi zadnjega kola proti Pallavolu so MOŠKA B2 LIGA / IMSA KMECKA BANKA Po uspehu proti Pittarellu se je nebo dokončno razjasnilo Marino Buzzinelli: »Pozna se fizično delo prof. Aleksandro Kodriča« Rezultati sobotnega kola so spet potrdili, da je prvenstvo izenačeno Po zmagi prod Pittarellu se je za odbojkarje Imse Kmečke banke nebo razjasnilo, Čeprav to še ne pomeni, da se je pri njih pripravljala nevihta, saj bi po treh zaporednih porazih v he-breaku kdo lahko podvomil, da izgubljajo valovci svoje trdne živce. Igralci so paC vedeh, da bo morala smola slej ali prej popustiti in res so v soboto konkretizirali svoj trud z zmago. Ekipna igra, ki jo v zadnjih tednih prikazujejo plavo-rdeci, sodi prav gotovo med najboljše v ligi. Sedaj se igralci zmeraj predstavljajo na pravem mestu ob pravem trenutku. »Zadovoljen sem z blokom in rekonstrukcijo igre v obrambi,« pravi trener Imse Zamo. V zadnjih Časih so valovci res zelo izboljšah tudi blok. Sedaj, Ce že drugače ne, obvladajo vsaj pasiven blok. To se odraža tudi v obrambi, ki »vraCa« napadalcem vse več žog, v soboto pa so znali plavo-rdeCi pozitivno zaključiti tudi večino protinapadov. Izjema je le drugi set, ko je koncentracija rahlo upadla. Pozitivno pa je, da so tokrat valovci reagirah ravno v trenutku, ko bi jih gostje lahko dosegli pri 14. točki, kar bi postavilo pod vprašaj izid seta in tekme. »Sedaj se pri nas obrestuje tudi delo opravljeno s prof. Kodričem, ki nadzoruje našo atletsko pripravo. Zahvaliti se moram Kodriču, ki mi je prišel na pomoC v trenutku, ko sem doživljal padec forme. Sedaj gremo v Videm z zavestjo, da lahko ponovimo rezultat iz prvega dela prvenstva«, pravi center Imse Kmečke banke Marino Buzzinelli, ki poudarja, da je v moštvu tudi fizična priprava strogo programirana. Po štirih mesecih nepretrganega treniranja in tekmovanj, bi lahko utrujenost že začela prihajati na dan, saj je naravno, da forma lahko precej niha v teku prvenstva. Pomembno pa je, da je Val še na odličnem nivoju sedaj, ko manjka osem tekem do konca sezone. Večjih ne- varnosti za izpad bi ne smelo veC biti za goriško šesterko, a dejstvo, da je Bussolengo, ki zaseda 7. mesto z Goričani, v soboto premagal vodeči Sedico v gosteh, oziroma, da se ni prejšnji teden nobena tekma končala z gladko zmago 3:0, opozarja, da ni še priporočljivo spati mimo spanje, saj ni še nobena ekipa predala orožja. S tem se strinja tudi Esposito, pomožni trener Pita-rella, ki pravi, da njegova ekipa ni Se izgubila vseh upanj, pa Čeprav je sedaj predpredzadnja na lestvici. Igro VidemCanov je v soboto pogojevalo dejstvo, da je njihov podajan stopil na igrišče poškodovan. Na domačih tleh pa znajo biti tudi šibkejše ekipe zelo nevarne. Ne gre namreč pozabiti, da se je prejšnji teden Pitarello upiral VBU do 5. seta. Ravno proti VBU so valovci v prvem delu prvenstva dosegli svoj doslej najbolj prestižen uspeh. Odtlej pa VidemCani niso nikoli zapustili igrišča poraženi...(AScD) morali Goričani osvojiti najmanj dva seta in to jim je tudi uspelo. V normalnih okoliščinah bi bili to srečanje tudi dobili, toda, kot znano, ker je večji del ekipe istočasno sodeloval na deželnem finalu »dečkov«, federacija pa ni hotela ugoditi prošnji OK Val po drugačni razporeditvi urnikov tekem, je na srečanje mladincev v Pordenon odšla izredno okrnjena postava, v kateri so bili praktično samo trije 'aktivni igralci. Treba je reci, da so Crassini, Pintar in Lutman, ki so društvu priskočili na pomoC, s svojim nastopom resnično presenetili, ne le zaradi požrtvovalnosti, ampak tudi, ker so bili zelo koristni in so naredili malo napak. Prava junaka srečanja sta bila vsekakor Danjel Radetti in Carlo Populini, ki sta v prvih treh setih nosila najveCji del bremena v napadu in sta obstreljevala nasprotnikovo polje z vseh mogočih položajev. Če k temu dodamo še, da so bili Tržačani, za katere je ta tekma pomenila le formalnost, dokaj nemotivirani, si lahko razložimo, da so igralci Valpra-porja SoCe Espego po medlem začetku, ki mu je botrovala velika neuigra-nost, osvojili dva zlata vredna seta, ki sta jima tudi prinesla naslov prvaka. V 4. setu so naši fantje razumljivo popustili, vseeno pa bi bili lahko zmagali, saj so že vodili s 14:12, vendar so na koncu popustili, v tie breaku pa jim je preprosto zmanjkalo sape. Naslov prvaka je potrditev zdaj že nespornega dejstva, da sta goriški OK Val in SZ SoCa na mladinskem področju s skupnim dogovarjanjem in smotrnim razporejanjem sil prekosili vse klube v deželi in Čeprav to rojeva veliko zavist, kar je prišlo do izraza tudi na tem finalu s poskusom, da bi našim fantom preprečili pot do naslova, jim tega priznanje nihče ne more odreci. Ostali izid: Pordenon -VBU 3:2 KonCni vrstni red: Valprapor SoCa Espego in Pordenone 4, Pallavolo Trieste in VBU Videm 2. Mladinke Bor - Fincantieri 3:1 (10:15,15:7,15:9,16:14) BOR: Faimann 1 + 1, Gregori 4+4, Ažman 6+10, Cok 4+3, Vodopivec 132+12, Pitacco 5+10, Benevol 4+7, Flego. Borovke, ki so si naslov prvakinj FJK zagotovile že v prejšnjem kolu, so tudi deželno fazo končale nepremagane. Proti Fincantieriju sicer niso igrale najbolje, načrt, da bi zmagale brez izgubljenega seta jim je spodletel, vendar pa so tudi na tem sreCanju dokazale, da so najmanj za razred boljše od ostalih finalistk. Plave so zaCele dobro in vodile z 10:2, nato pa se jim je popolnoma zataknilo. V nalsednjih dv-beh setih so borovke zaiograle bolj zbrano in nadkrilile nasprotnice, Četrti set pa je bil zelo izenačen. Pri 12:14 je imel Fincantieri tudi set žogo, borovke pa so požrtvovalno reagirale in s poslednjimi atomi moCi nadoknadile suvereno zaostanek in zmagale, čeprav je bilo opazno, da so bile po napornem sobotnem tretjeligaškem nastopu vidno utrujene. Med nagrajevanjem je bila za najboljšo igralko finala imenovana bo-rovka Paola Gregori. Čestitamo! Ostali izid: Sangiorgi" na - Porcia 3:0. KonCni vrstni red: Bor 6, Sangiorgina 4, Porcia 2, Fincantieri 0. Dober štart Goričanov Dekleta KO »Dečki« združene ekipe so že v 1. kolu deželnega finala v Comu di Ro-sazzo potrdili svojo vlogo favorita. S 3:0 so premagali trdoživi Cordenons. Slabše pa so se na ženske finalu v Repnu odrezala Borova in Domova dekleta, ki so po gladkih porazih prvega kola že skoraj odrezani od boja za 1. mesto. Fantje: Valprapor SoCa Korotan -Cordenons 3:0 (15:3, 15:11. 15:12); Nuova Pallavolo - VBU Videm 3:0 Dekleta: Bagna-ria Arsa - Bor 3:0 (15:5, 15:1, 15:7), Cordenons - Doro Imsas 3:0 (15:17, 15:13,15:4). O finalih bomo še poročali. ŠPORT, ODBOJKA Ponedeljek, 14. marca 1994 9 ŽENSKA C2 LIGA / DERBI V NABREŽINI MOŠKA C-2 LIGA / DVE ZMAGI PO TIE BREAKU Nabrežinke s servisom »potolkle« Kmečko banko Z začetnim udarcem Sokol dosegel kar 17 točk - Kmečka banka blestela lev 1. setu - Igra ni bila preveč privlačna Olympia Cdr ni navdušila Bor Omse v San Vitu končno pokazal zobe V/ petem setu so borovci zgubljali 14:12 Rado Gruden Sokol Indules - Kmečka banka 3:1 (4:15, 15:10, 15:4, 1S:i2) SOKOL INDULES: Fabi, Kosmina, T. Masten 11+5, ijdali 5+0, L. Masten 2+0, Visentin 0+0, Bmmat 5+2, ®ucelli 8+5, Cossutta 9+4, Lupine 2+0. KMEČKA BANKA: Visintin 8+7, Luvisutti 5+3, Bri-c° 5+^; Zotti 2+5, Bressan 8+3, Braini 3+0, TomsiC, srnic 0+1, Zavadlav 0+1, Miklus 1+0. [. Rajanje setov: 12, 19, 12 in 22 minut; Servis ocke/napake); Sokol Indules 17/15, Kmečka banka: Napake: Sokol 13, Kmečka banka 9. ^ rretjeligaški derbi med Sokolom Indules in Kmečko Klk0 i6 P° ne PreveC privlačni igri zasluženo pripadel k at>režinkam, ki so znale uveljaviti predvsem svoj do-er ki je za gostje iz Sovodenj predstavljal skoraj erešljivo uganko. Dovolj je Ce povemo, da so domače gralke s tem elementom dosegle 17 točk, vsaj tolikokrat Pa je bil sprejem Kmečke banke tako slab, da niso mogle 'jS^rizirati napada. To so sokolovke znale dobro izkori-Vati ^ S° zma8a^e razmeroma lažje, kot je bilo pricako- Kmečka banka je bila v igri do sredine drugega seta. i^J1 Se*; ie ^ pravi monolog gostij, ki so z res zelo dobro „ - povsem nadigrale sokolovke. PremoC KmeCke anke se je nadaljevala tudi v zaCetku drugega seta do anja 9:6 za Sovodenjke. Zaradi težav s hrbtom je trener ^aroneic takrat zamenjal Zottijevo, Nabrežinke so zaCele grah bolje v polju, predvsem pa so izredno dobro servi-aie in tehtnico počasi prevesile na svojo stran. Tretji set J® dejansko minil brez prave igre. Najprej je že Vidalije-a s servisi spravila gostje v težave, njeno delo je dopol-1 a Brumatova, na koncu pa je spet Vidalijeva z dvema as°ma zaključila set. Toda Kmečka banka se nikakor ni želela predati in je a začetku Četrtega seta spet pokazala zobe. Povedla je s • , vodila je tudi z 12:10, nato pa je Marucellijeva s sejo servisov (!!) prinesla Sokolu zasluženo zmago. IZJAVI PO TEKMI Branko Sain, trener Sokola: »Ocena našega nastopa je ® vomno pozitivna. Predvsem sem zadovoljen z rezul-a om, pa tudi z igro, ki so jo moje igralke pokazale. Med 6 nom smo se na igro Kmečke banke posebej pri-pravljali in to se nam je na koncu obrestovalo. Z izjemo Prvega seta, ko smo zaceli preveč nervozno, smo pose-el na servisu odigrali tako, kot smo se dogovorili.« n r Q1ian ]eronCic> trener KmeCke banke: »Moram priz-a . da sem razočaran. Naš cilj je bil zmaga. Vedeh smo, una Sokol močan servis in temu primerni so bili tudi tap1 V;eningi H16®! tednom. Toda na igrišču ni šlo vse r °’*jot smo načrtovali. Mislim pa, da je bilo za naš poti 70cIl°cilno, da sem moral sredi drugega seta zamenja-^ ottijevo zaradi težav s hrbtom. Z igro na obeh stra-6 nisem zadovoljen, mi pa smo le v prvem setu pokazan, da znamo igrati.« Oljmpia CDR - Prata 3:2 (9:15, 15:10, 13:15, 15:6, 15:8) OLVMPIA CDR: Simon Terpin 14+14, Janez Terpin 7+11, Andrej Terpin 0+1, Vogrič 2+0, Komjanc 0+1, Bensa 5+1, Povše 1+0, Maraž 0+0, Dornik 3+4, Petejan 10+14. Servis (tocke/napake): 5/12. Blok: 14+2. 01ympia je dosegla pomembno zmago proti Prati, tako da je še vedno na tretjem mestu skupno z Po-volettom, medtem ko je Mossa nepričakovano klonila v Fagagni. Sobotna tekma ni bila na visoki tehnični ravni. To lahko pripisujemo po eni strani demotivirano-sti Prate, ki je opustila že vsako upanje na napredovanje, po dmgi strani pa pomanjkanju koncentracije gostiteljev. Ti so tekmo zaceli v nekoliko neobičajni postavi, kar je omogočilo gostom, da so povedli z 10:0. Nato so Goričani le uredih svoje Top 1wenty, moški Simon Terpin (01ympia) 482 Aljoša Kralj (Sloga) 383 Danilo Riolino (Sloga) 339 Diego Petejan (SoCa) 285 Janez Terpin (01ympia) 266 Marco Rovere (Bor) 263 Fabjan KorsiC (SoCa) 261 Aleš Klede (SoCa) 255 Andrea Cisolla (Sloga) 243 Edi Božic (Sloga) 222 Rajko Petejan (01ympia) 221 Marko Marega (Bor) 206 Dejan Furlanic (Bor) 186 Cristiano Bresich (Bor) 176 Daniele Braini (Soča) 160 Giulio Šema (Bor) 136 Stefan Cotič (SoCa) 133 Mauro Maraž (01ympia) 105 David Kralj (Sloga) 90 Marko Tomšič (SoCa) 83 Top twenty, ženske Lara Vižintin (Kmečka) 292 Tanja Spacal (Breg) 274 Tanja Masten (Sokol) 270 Viviana Zotti (Kmečka) 229 Suzana Ciocchi (Breg) 227 Ai Ling Marucelli (Sokol) 226 Barbara Luvisutti (Kmečka) 218 Monika Košuta (Sokol) 214 Lara Masten (Sokol) 200 Eriča Bressan (Kmečka) 189 Karmen Brumat (Sokol) 191 Erika Brisco (Kmečka) 136 Vera Stopper (Breg) 87 Martina Vidali (Sokol) 83 Mojca Milic (Breg) 75 Federica Černič (Kmečka) 69 Vilma KocjanCiC (Breg) 62 Meta Brišnik (Breg) 62 Michele Fonda (Breg) 51 Maja Kosmi ona (Breg) 32 vrste in znižah zaostanek do rezultata 10:9. Po seriji nepotrebnih napak pa so set osvojih gostje. Tekma se je potem nadaljevala v znamenju nekolektivne igre 01ympie, saj se igralci niso držali taktičnih navodil. Po besedah trenerja Petejana se je tako zdelo, da je taktika bolj zmenek med posameznimi igralci, kot pa uveljavitev tedenskega dela bodisi v napadu kot v obrambi. Kljub temu je zmaga 01ym-pie povsem zaslužena, saj je vseeno pokazala nekaj vec od Prate. PremoC goriške ekipe pa je prišla na dan predvsem v Četrtem in petem setu, ko je 01ympia zmagala brez večjih težav. V nadaljevanju prvenstva pa je treba gotovo popraviti disciplino na igrišču, igralci pa se morajo držati domenjenih taktičnih navodil. Omeniti moramo še hujšo poškodbo gležnja Andreja Terpina v Četrtem setu. San Vito - Bor Omse 2:3 (15:12, 6:15, 15:12, 8:15, 14:16) BOR OMSE: Bresich 11+10, Coloni 0+0, Furlanic 5+3, Cella, Gombač, Koren 5+3, Marega 8+5, Rovere 9+8, Šema 8+5, Taberni 3+0. Trajanje setov: 20, 14, 18, 23, 15 minut. Servis: Bor 14/15, San Vito 4/16. Borovci so po devetih zaporednih porazih nepričakovano, a povsem zasluženo v gosteh premagali San Vito, ter tako ponovili uspeh s prvega dela. Tokrat so borovci stopiti na igrišče sproščeno in zagrizeno. Kot zadnjeuvršCena ekipa, ki nima kaj izgubiti, so značajno reagirali proti nasprotniku, ki je imel kot imperativ le zmago, da bi dosegel dve zlata vredni točki v boju za obstanek. Opis srečanja pa je treba pričeti pri koncu. Borovci so v tie breaku pri menjavi igrišCa izgubljati že z 8:4. Stanje so z zvrhano mero požrtvovalnosti izenačiti pri enajstici, domačini pa so takrat dve naivnosti borovcev izkoristiti, povedli 13:11 in celo 14:12, toda tedaj jih je zajel strah pred zmago. Prvo zaključno žogo so zapraviti s zgrešenim servisom, drugo pa se je sprejem konCal v strop. Nato je Šema z blokom popeljal naše fante v vodstvo, nazadnje pa napad s centra San Vita se je končal v mreži. Srečanje pa se za Bor ni pričelo najbolje. Sprejem je bil dokaj nenatančen in po-dajaca sta bila v težavah vse do izida 14:6. Borovci so se se približali nasprotniku, a ga niso mogli dohiteti. Dmgi niz je bil monolog naših. Borovci so že s servisi povedli s 5:0, vodstvo stalno višali ter niz z lahkoto osvojiti. Tako kot v prvem, so tudi v tretjem setu varovanci trenerja Seppija zasledovati nasprotnika. Domačini so namreč povedli 8:2 in 10:6, z napadi Bresicha s krila pa so Borovi odbojkarji pri dvanajstici domačine dohiteli, vendar vec niso zmogli. V Cetretem setu sta stopila v ospredje Rovere in Koren, ki je s servisi v skoku spravil v hudo zagato sprejem gostiteljev. Niz pa je tako suvereno pripadal našim. Nato pa razburljiv, a na koncu srečen epilog tie-breaka. Po zmagi je bilo veselje v Borovem tabom res na višku. Prepotrebna zmaga vliva moralo borovcem, stanje na lestvici pa ostaja skoraj brezupno. Tokrat zaslužijo pohvalo za borbeno in požrtvovalno igro vsi igralci, posebno pa so se izkazali Bresich v napadu, Šema v napadu in bloku, Koren pa je bil s svojimi servisi v skoku stalen trn v peti nasprotnika. Pejan) Pokrajinska prvenstva na tržaškem T moška divizija: Sli ga - Le Volpi 2:3. T žanska divizija: Vi tu - Breg 2:3, Sokol Kontovel neod. • ženska divizij: Nuova Pallavolo - Bc t1, S1°ga - Pallavol 1 fieste 3:2 Naraščajniki: Pallav: 0 - Sloga 0:3); Ricre: tori-Bor 0:3 NarašCajnice: Sloga Sokol 3:0, Altura 7. 0ga A 1:2, Orna ikontovel B 3:0. NA GORIŠKEM K moška divizija: Go ridoni Pia - atan Naraščaji Iroboja) - 3:0 (15-3 OlVmpia’ Prapor o:a 5:15); Olj PraPor So 15:8, n:1 ŽENSKA C2 LIGA / V POMEMBNI TEKMI ZA OBSTANEK Meta Brišnik (Breg) v sprejemu Proti odlični obrambi Sagrada je Breg igral premalo agresivno \/ drugem setu so si gostje zapravile visoko prednost - Pot zdaj bolj.strma Sagrado - Breg 3:0 (15:6, 15:12,15:5) BREG: Brišnik 2+6, Can-ziani 0+0, Daniela Ciocchi 0+0, Suzana Ciocchi 2+7, Fonda 2+1, KocjanCiC 0+2, Kosmina 0+0, Laurica 0+0, Milic 1+0, Spacal 5+6, Stopper 4+5. SERVISI (tocke/napake): Breg 4:11, Sagrado.6:3 Sobotna tekma v Foglia-nu je bila izredno važna v borbi za obstanek, saj sta točki krvavo potrebovali obe ekipi. Sagrado za varnejše mesto bliže sredini lestvice, Breg pa prav zato, da bi se Sagradu približal. Uspelo je domačinkam, ki so s 3:1 slavile že v prvem delu prvenstva v Dolini. Razumljivo je, da je bila tekma zelo živčna. Sagrado se je tokrat odlikoval z izredno obrambo, ki je Bregu nikakor ni uspelo streti. Brežanke bi morale biti, Ce bi hotele upati v uspeh, bolj agresivne tako pri serviranju, kot pri napadu. Razplet dogodkov je sicer dal upanje na povoljnejši izid, saj je Breg, potem ko je dokaj gladko izgubil prvi set v drugem že povedel z 11:2. Vendar se je tedaj v Bregovem mehanizmu nekaj zataknilo. Igra je poCasi bledela. Priča smo bili sicer dolgim akcijam, ko je žoga tudi po petkrat prešla mrežo, preden je padla na tla, vendar so do zaključnega napada prihajale domačinke. Sagrado je tako manjšal zaostanek in na koncu že izgubljeni set tudi zmagal, to pa je povsem spravilo iz tira Breg, ki je v tretjem setu popolnoma popustil. S tem porazom za Breg sicer prvenstva še ni konec, res pa je, da postaja pot, ki pelje do 10. mesta vse bolj strma. (Inka) Idealni postavi 18. kola Vidali (Sokol) Stopper (Breg) V. Kocjančič (Breg) Marucelli (Sokol) Brisco (Kmečka b.) T. Masten (Sokol) izidi in lestvice Elitna amaterska liga IZIDI 23. KOLA Gradese - Aquileia 1:0 Cussignacco - Palmanova 0:3 Fontanafredda - Porcia 4:0 San Sergio - San Canzian 0:0 Gemonese - Sacilese 0:0 Itala San Marco - San Daniele 2:0 Tamai - San Luigi 3:0 Ronchi - Sanvitese 1:1 VRSTNI RED: Tamai 34, Sanvitese 32, Palmanova 28, Fontanafredda in Ronchi 27, Aquileia in Gradese 26, Gemonese 25, Porcia 24, Itala San Marco 23, Sacilese 21, San Sergio 20, San Luigi 16, San Canzian 15, San Daniele 13, Cussignacco 11. PRIHODNJE KOLO (20.03.94); San Daniele -Cussignacco; Sanvitese - Fontanafredda; Porcia - Gemonese; Palmanova - Gradese; Sacilese - Itala San Marco; San Canzian - Ronchi; San Luigi -San Sergio; Aquileia - Tamai. Promocijska liga IZIDI 23. KOLA Ponziana - Staranzano 2:0 Pro Fiumicello - Fortitudo 1:0 Monfalcone - Lucinico 0:0 Flumignano - Primorje 0:0 Maranese - Pro Cervignano 2:0 Gonars - Ruda 0:2 Cormonese - San Giovanni 4:0 Juventina - Trivignano 1:1 VRSTNI RED: Cormonese 33, Flumignano 30, Maranese 29, Ruda 27, Ponziana 26, Lucinico 25, Pro Fiumicello 24, San Giovanni in Trivignano 23, Staranzano 22, Juventina 21, Monfalcone in Pro Cervignano 20, Fortitudo in Primorje 16, Gonars 13. PRIHODNJE KOLO (20.03.94.): Ruda - Cormonese; Staranzano - Flumignano; Trivignano -Gonars; Primorje - Juventina; Lucinico - Maranese; San Giovanni - Monfalcone; Fortitudo -Ponziana; Pro Cervignano - Pro Fiumicello. 1. amaterska liga IZIDI 23. KOLA Bearzi - Basaldella 2:1 Zarja - Bressa 1:1 Manzano - Donatello 3:1 Pozzuolo - Pasianese 6:0 Opicina - Portuale 0:0 Buiese - Reanese 0:0 Vesna - Risanese 1:1 Union - Torreanese 0:0 VRSTNI RED: Zarja 36, Pozzuolo 35, Bearzi in Manzano 33, Basaldella, Donatello in Vesna 27, Buiese 24, Torreanese 23, Union 21, Bressa in Reanese 18, Opicina, Risanese in Portuale 15, Pasianese 1. PRIHODNJE KOLO (20.03.94.): Torreanese -Bearzi; Donatello - Buiese; Risanese - Manzano; Pasianese - Opicina; Reanese - Pozzuolo; Portuale -Union; Bressa - Vesna; Basaldella - Zarja. C LIGA / V TRSTU Triestina je izenačila, ko so gledalci že odhajali... Walter Bet Triestina - Chievo 1:1 (0:0) TRIESTINA: Facciolo, Ballanti, Milanese, Conca, Cerone, Zattarin, Terraccia-no (ob 76’ Danelutti), Caso-nato, La Rosa (od 58’ Labar-di). Rizzioli, Camso. Tekla je zadnja minuta igre ob vodstvu Chieva in razočarani gledalci so s precejšnjim negodovanjem spremljali dogodke na igrišču. Tržačani so brezglavo udarjali v dobro postavljen obrambni zid gostov, trener Buffoni je nervozno gledal na uro in s hripavim glasom bodril svoje varovance, naj se ne vdajo v usodo. Danelutti si je požrtvovalno pridobil že izgubljeno žogo in jo z lobom poslal v kazenski prostor. Tam je najvisje skočil Cerone, z glavo podal do Conce, le-ta pa je v voleju močno streljal: vratar Zanin je strel Čudežno ubranil, vendar le do Labardija, ki je neubranljivo zadel v črno. To je bil vsekakor osrednji dogodek vcerjasnje tekme, za katero je med nogometnimi izvedenci vladalo precejšnje zanimanje. O tem priča prisotnost na tribunah številnih opazovalcev ekip iz višjih lig, ki so prišli v Trst igro, ki jo predvaja moštvo iz predmestja Verone. V prvem polčasu gre omeniti predvem oster presing Triestine, ki je skorajda ' onesposobU organizirane sheme gostov. Priložnosti za gol resnici na ljubo ni bilo. Z izjemo strela Rizzio-lija v 39’, ki pa je švignil mimo vrat. Med odmorom smo med gledalci zaznah precejšnjo zasrbljenost nad usodo svoje ekipe. Vsem je bilo namreč jasno, da bo Triestina le s težavo zdrža- la peklenski ritem iz prvega dela, kar se je v resnici tudi zgodilo. Alarmni zvonec je zazvonil že v začetku dragega polčasa, ko je Gentili-ni z diagonalnim strelom zadel prečko. Tržačani so sicer reagirali in si v 53’ ustvarili najlepšo priložnost tekme. La Rosa je z lepo potezo ugnal obrambo gostov, podaljšal togo do Carusa, ki je moCno streljal, vendar se je strel odbil od droga. Samo tri minute kasneje so gostje povedli. Po hudi napaki Milaneseja je Rinino nemoteno stekel proti Facciolu ter zatresel mrežo. Gol je dobesedno odrezal noge Tržačanom. Gostje so zagospodarili na igrišču in dokazali, da so tudi atletsko dobro pripravljeni. Vstop v igro Labardija in Daneluttija je vlil domačinom nekoliko vec poguma in prav omenjena igralca sta najzaslužnejša za že opisan izenačujoči zadetek Buffoni: »Zadovoljen sem z rezultatom. Fantje so dokazali, da se lahko z dobro voljo marsikaj doseže.« Malesani, trener Chieva: »Morali bo zmagati, saj smo bili tehnično in taktično boljši.« Ostali izidi: Bologna -Alessandria 3:3, Carpi -Empoli 1:1, Carrarese - Pi-stoiese 0:1, Como - Mantova 0:1, Fiorenzuola - Prato 1:1, Leffe - Spal 1:2, Palaz-zolo - Massese 0:1, Pro Šesto - Spezia 0:1. Vrstni red: Chievo in Mantova 43, Bologna in Spal 41, Fiorenzuola 38, Como 35, Pro Šesto 34, Pi-stoiese 33, Prato 31, Triestina 30, Carrarese 29, Carpi 28, Empoli in Massese 26, Leffe in Spezia 24, Alessandria 23, Palazzolo 12. Prihodnje kolo: Como-Triestina. PROMOCIJSKA LIGA / PESIMIZEM NI BIL NA MESU!. Proseško Primorje v gosteh povsem enakovredno močnemu Flumignanu Štandrežka Juventina se je kljub naporom v drugem polčasu moralo zadovoljiti s točko Aleksi) Vodopivec (desno), vezni igralec Primorja Juventina - Trivignano 1:1 (0:0) STRELEC za Juventi-no: Kovic v 60’ JUVENTINA: Pascolat, Capotorto, Bastiani, Tre-visan, Pizzi, Kavs, Gan-din, Kovic, Cecotti (v 46’ Pizzi), P. Gergolet (v 75’ Brumatti), Tabaj Rezultat odgovarja dogajanju na igrišču, saj sta si bili ekipi v glavnem enakovredni. Oboji so tudi imeli po nekaj priložo-sti za zadetek, vendar sta bili obrambi z vratarjema na Čelu izredno pazljivi. Nasploh je bila tekma dopadljiva, tako da so tudi gledalci, čeprav ni padlo veliko zadetkov, prišli na svoj raCun. V prvem polčasu sta se pri Juventini v najbolj ugodnem položaju znašla Peter Gergolet in Gandin, ki pa sta bila pri zaključevanju netočna in žoga je konCala mimo vrat. Vendar tudi gostje niso spali in so dvakrat resno zaposlili Pascolata, ki pa se ni pustil presenetiti. Začetek drugega polčasa bi lahko ponesel Ju- ventino v vodstvo, saj je Gandin lepo podal do Kovica, a žoga nikakor ni hotela v mrežo. Kmalu zatem so Standrežci zaradi napake v obrambi (branilec je žogo podal do nasprotnika) omogočih vodstvo gostov. Veselje v taboru Trivignana pa ni dolgo trajalo: Juventina se je odločno podala v napad in izenačila po podaji Pizzija do Kovica, ki je naposled le zatresel mrežo (prav Kovic je bil skupaj s Trevisanom med najboljšimi na terenu). Tudi po zadetku je Juventina silila v napad, medtem ko se je Trivignano zanašal le na protinapade, pri katerih je bil še kar nevaren. Kot smo dejali, pa sta bili obrambi pazljivi in izid se ni več spremenil. Flumignano - Primorje 0:0 PRIMORJE: Attruia, Luxa, Savarin, Digovich, Auber, Vodopivec, A. Prestifilippo, Legisa, M. Prestifilippo, Favento (v 60’ Padovan), Porcorato V proseskem taboru si niso delali kakšnih P°' sebnih utvar pred vC6' rajšnjo tekmo proti drU' gouvrščenemu Flumig113' nu, igrišče pa je pokazalo; da pesimizem tokrat n1 bil upravičen: ne samo-da Primorje ni bilo v p°' drejeni vlogi, odigralo je letošnjo najboljšo tekm0-se povsem enakovredn0 kosalo z nasprotnikom j3 imelo tudi nekaj izrazitih priložnosti, da si zagotov1 celotni izkupiček, med' tem ko se domači nis° enkrat samkrat predstavi' li pred Attruio. Potem ko je prvi polca5 minil brez posebnih pre' tresov, so Prosečani v drugem delu srečanj3 trikrat ogrozili mrežo FlU' . mignana. Najprej je z gla' vo poskusil Porcorato-vendar ni imel sreče. Z3' tem se je LegiSa okrog 65; minute sam podal pred1 j vratom, vendar je žog0 ( nekoliko premočnio ud3' | ril, ni je več utegnil dom' j teti in domači branilec j3 , svoje rešil pred nevarn0' I stjo. Pet minut pred kom cem se je pred vratarjem znašel Padovan, ki pa je nekoliko okleval, pribit0' li so domači branilci h1 | priložnost je šla po vodi’ \ Na drugi strani je Flumi' j gnano dvakrat poskusil3 streli od daleč, venda1 brez uspeha. V tem delu je Primor]0 igralo prodorno (posluZ0' | valo se je zlasti protin3' pada), akcije so bile lep0’ kombinirane, posebno s0' lidna je bila vezna vrsta Z Legiso na čelu, medtenj ; ko je v napadu izstop3* ; Porcorato. Skoda, da sta j Luxa in Massimo Prestin' lippo dobila opornim tako da v nedeljo ne bost3 ^ mogla nastopiti. 1. AMATERSKA LIGA / NA PROSEKU 1. AMATERSKA LIGA / V BAZOVICI Po slabem pivem delu je Vesna le izenačila Maracich v 20. min. zastreljal 11-metrovko Vesna - Risanese 1:1 (0:1) STRELEC ZA VESNO: Vlach v 65. minuti. VESNA: Zemanek, Ricci, N. Sedmak, Kriscjak, Maracich, Vlach, La-coseliac, KoSuta (Nonis v 53. min.), Naldi, Bertoli, Leoanrdi. Križani na tej tekmi niso igrali kdove kako uspeSno, toda če upoštevamo, da so tudi tokrat nastopili v zelo zdesetkani postavi (na seznamu odsotnih se je Sigurju, Kosta-napflu, Soaviju in P. Sedmaku pridružil še vezni igralec Malusa), smo lahko z osvojeno točko zadovoljni. V prvem polčasu so Križani igrali zares slabo. Lahko rečemo, da so imeli niti igre v svojih rokah, vendar so igrali nezbrano, nepovezano in brez pravih idej. Vseeno bi lahko povedli. V 20. minuti je branilec Ri-saneseja v kazenskem prostoru odbil strel Vlacha z roko in sodnik je dosodil enajstmetrovko, vendar je Maracich z bele pike streljal desno od vratarja mimo vratnice in priložnost je splavala po vodi. Kot se večkrat zgodi v teh primerih, je napaka povzročila... kazen. Gostje so povedli v 30. minuti v protinapadu po slabi igri kriške obrambe. Bila je to njihova edina resna akcija, vendar pa ne moremo reči, da je bilo vodstvo nezasluženo, saj se je Risanese dotlej urejeno branil in je konec koncev potrdil formo, ki že nekaj kol označuje njegove nastope. V drugem polčasu je Vesna končno pokazala drugačno lice. Igralci so stopili na igrišče nekoliko bolj razpoloženi. Držali so se taktičnih navodil in igrali bolj koncentrirano. Lep strel Naldija je Sel za malo mimo vrat. Gol je padel v 65. minuti. Vlach je streljal z roba kazenskega prostora in presenetil vratarja, ki sicer lepega strela verjetno ni pravočasno opazil, tako da se je žoge le dotaknil. Priložnost za zmago se je proti koncu srečanja spet ponudila Nal-diju, ki je bil v ugodnem položaju, a žoge ni mogel odbiti v mrežo. (S.K.J Zarja izborila točko le z vrhunsko potezo Ispira, Gregoriča in E. Fonde Čeprav je zgledalo, da bo Bressa lahek plen, so se morali Bazovci pošteno potruditi - Svoje premoči v 2. polčasu niso znali konkretizirati Zarja - Bressa 1:1 (0:0) ZARJA: Kočevar, Dussoni (v 23’ Ferlu-ga), Štrukelj, Kalc, Damjan Fonda, Tognet-ti, Antonič, Sclaunich, Gregorič, Ispiro, Rava-lico (v 67’ Egon Fonda). STRELEC za Zarjo: Egon Fonda v 75’ Čeprav je v začetku zgledalo, da bo Bressa lahek plen Bazovcev, se je kasneje izkazalo drugače. Bazovci, ki so med tednom premagali solidni Donatello in pokazali tudi zelo dobro igro, so namreč tokrat pokazali veliko manj in so se morali pošteno potruditi, da so odnesli vsaj točko. Premalo so se odkrivali brez žoge, vseskozi so bili preveč statični, tako da so hitrejši gostje z precejšnjo lahkoto odbijalo vsak napad. Ko pa so se zarjanom ponudile stoodstotne priložnosti, so preveč oklevali, tako da so vse splavale po vodi. Omeniti velja tudi sojenje, ki ni bilo v skladu z nogometnimi pravili: vse preveč je bilo neumestnih prekinitev, ko pa bi moral sodnik poseči, se njegova piščalka ni oglasila, tako da je bilo po končnem žvižgu kar precej razburjenja. V prvem polčasu bi lahko zarjani dosegli vsaj tri gole, saj so imeli tri stoodstotne priložnosti, ko sta se Ispiro in dvakrat Gregorič znašla sama pred vra- Tretji letošnji gol E. Fonde tarjem. Gostje pa so malo pred koncem polčasa s podarjenim irostim strelom zadeh irečko. V drug6® lolčasu je Zarja silosi o pritisnila, toda oči le premoči ji ni uspe|° Lonkretizirati. Bress^jg lepričakovano poved >0 začetniški napaki ibrambi Zarje, Pf0 lončnem strelu pa se J :oga odločilno odbi* e od Ferluge v mrež^j lazovce je gol potrl i ^ e zaradi vrhunske p° eze Ispira, Gregon ^ n Egona Fonde so '5. minuti izenači . Dd tega trenutka da] ;e je začel pravi n1011^ og Zarje, ki pa seJn. norala ob koncu za.. ^oljiti le z delitvlij očk, čeprav je i111 rrav v zadnjih seku lab Gregorič izredIU uriložnost, da dose rdločilni zadetek, (me ŠPORT, NOGOMET Ponedeljek, 14. marca 1994 2. AMATERSKA LIGA / V GOSTEH V TRSTU V 2. AMATERSKI LIGI / NOBENE ZMAGE Nagrajena vztrajna igra Sovodenjcev Ko so gledalci že zapuščali tribune, je Grillo v 94. minuti zasluženo izenačil Gaja: vrata Poggia tokrat kot začarana Trebenci so zamudili številne priložnosti in ostali praznih rok V Krasovem taboru so s točko proti Bertiolu zadovoljni Edvin Bevk Campanelle - So-vodaje 1:1 (i;o) STRELCA: Manteo v 3o’ in Grillo v 94’. SOVODNJE: Gergolet, Pernic, Grillo, PerSolja ^ 46’ Sambo), Hmeljak, Devetak, Zotti, Interbar-tojo, Casagrande, Capo-rale, Doria (v 68’ Pisk). Letošnja sezona je za Sovodenjce in tudi za številne navijače, ki so v lepem Številu sledili ®kipi na gostovanju v irstu, zares enkratna in nepozabna. Tudi proti Campanellam so nam-rec igrali precej slabo, ''endar so ujeli točko, k° se je regularni čas že iztekel. Srečanje se je slabo Načelo za goste, saj so mieli domačini po eni sami minuti igre lepo Priložnost za zadetek, a strel je končal mimo vrat. Igralci predsednika Marsona so takoj zatem Prevzeli vajeti igre v roke in v 11. minuti je Doria po kotu z leve z glavo poslal usnje meter nad mrežo. Sovodenjci so žogo sicer imeli več v Posesti kot nasprotnik, toda v napadu je bil Do-ria preveč osamljen: večkrat si je priboril žo-§o že na polovici terena, a predno je prišel do kazenskega prostora, so jnu jo prestregli domači branilci. Na drugi strani )e bil vratar Gergolet le anktar resneje zaposlen, k° je (sicer brez večjih težav) ubranil močan strel. Sovodenjci so ^rali preveč nervozno, Prvo mesto na lestvici )lrn je morda povzročilo »vrtoglavico«, tako da Grillo (desno) je dosegel gol za Sovodnje v 94. minuti so bile podaje netočne, večkrat pa sta se kar dva igralca znašla pri žogi in se tako ovirala. Domačini so te napake izkoristili v 30. minuti, ko so gostujoči branilci nekoliko zaspali in Manteo se je sam znašel pred Gergoletom ter ga premagal. Prave reakcije gostov ni bilo, le Zotti je s kakih 20 metrov streljal na vrata, a vratar je ubranil. Po odmoru je trener Cupini poslal na teren izkušenega Samba, toda igra Sovodenjcev se ni izboljšala. Domačini so skušali pomagati nasprotnikom tako, da so skoraj zakrivili avtogol: žoga je po napačnem udarcu domačega branilca končala za las mimo vrat. Sovodenjci so stalno vodili igro, a brez konkretnih idej, tako da so se igralci Campanel umirjeno branili. V zadnjih desetih minutah so belo-plavi ustvarili tri odlične priložnosti. Najprej je domači vratar s težavo ubranil strel z glavo Caporala, nato se je Casagrande znašel sam pred nasprotnikovim vartarjem, ki je žogo odbil z nogo, v 87. minuti pa sta se Caporale in Casagrande znašla v gneči meter pred nasprotnikovimi vrati, vendar žoge nista uspela preusmeriti v mrežo. Srečanje se je tako bližalo koncu, domačini so skušali izgubljati čas z zamenjavo, a ko so gledalci že zapuščali tribune, so Sovodenjci izenačili: Zotti je z desnega kota poslal v sredino kazenskega prostora, kjer je najvišje skočil Grillo, ki je z glavo zatresel mrežo. Kras - Bertiolo 0:0 KRAS: Martellani, Zacchigna, Procentese, Norbedo (v 65’ Cucari-ch), Maiorano, Žagar, Leban (v 72’ Rota), Castro, Padoan, Suc, Rebetz RDEČI KARTON: Rebetz v 45’ Slab položaj na lestvici razumljivo pogojuje Krasovo igro: v prvi vrsti mora pač paziti, da se izogne porazu. To je prišlo do izraza tudi na včerajšnji tekmi, ko je bila vsa pozornost usmerjena v obrambo. Prav obrambi, tako na eni kot na drugi strani, sta prevladali nad napadoma: igra je v glavnem potekala na sredini in posebno izrazitih priložnosti za zadetek ni bilo. Kljub temu je bilo srečanje občuteno, borbeno (seveda je Bertiolo, ki nima nikakršnih težav, lahko igral povsem umirjeno), osvojena točka dragocena. Resnici na ljubo so bili domači celo boljši v drugem polčasu, ko so ostali v desetih. Ob koncu prvega polčasa je namreč sodnik, ki je sicer zelo dobro opravil svojo nalogo, zaradi ugovarjanja izključil Rebetza. Kras je namreč v trenutku, ko je sodnik odpiskal konec prvega dela tekme, imel žogo v posesti, bil je v razmeroma dobrem položaju, in Rebetz je očitno želel akcijo izpeljati do kraja. Lahko si predstavljamo, kam bi prišli, če bi sodnik hotel ustreči željam vseh 22 igralcev na terenu... Povejmo še, da je Rota tokrat opravil svoj prvi nastop v letošnjem prvenstvu, saj vse doslej zaradi težav z zdravjem ni mogel igrati. Gaja - Poggio 0:0 GAJA: Vesnaver, Paro-vel, Masala, Bullo (v 35’ Manueli), Pugliese, Ga-brielli, Gombač (v 80’Andrej Majcen), Mu-solino, Subelli, Vengust, Čermelj. Z izidom medsebojnega obračuna med Gajo in Poggiom (oboji se borijo za obstanek) v gropajsko-padriškem taboru niso preveč zadovoljni, saj so računali na celotni izkupiček. Ekipa iz Zdravšči-ne, ki zaseda zadnja mesta na lestvici, sicer ni pokazala nič posebnega, tako da so zeleno-rumeni vseh 90 minut pritiskali na njena vrata, ki pa so bila kot začarana: žoga nikakor ni hotela v mrežo. Ugodno priložnost je v prvem polčasu zapravil napadalec Čermelj, medtem ko je v drugem delu tekme Ga-brielli za las udaril žogo čez prečko. Vsekakor moramo povedati, da obe ekipi nista pokazali lepe igre, bodisi s taktičnega kot atletskega vidika. Edino pozitivno oceno so si zaslužili zvesti navijači in simpatizerji Gaje, ki so polnoštevilno bodrili gropajsko-padriško enajsterico, čeprav tokrat ni pokazala požrtvovalne in borbene igre, ki smo je bili včasih vajeni gledati. Med posamezniki pa si pozitivno oceno zasluži le kapetan Gabrielli, ki že vrsto let brani barve domačega moštva. (Kalc) Junior - Primorec 3:2 (2:1) STRELCA za Primorca: Srebemich v 7’ in Benet v 75’. PRIMOREC: Savarin, 3. AMATERSKA LIGA / MLADOST IN DOLINA SE VESELITA Doberdobci po izenačenem prvem polčasu spravili na kolena Lumignacco Nov podvig Doline - Pri Bregu spet prišle na dan vse letošnje hibe ®reg - Begliano 1:1 (0:1) hovkaf*kEC Za Bre8: Diminich v 48’ (11-me BREG: Gregori, Pečar (v 65’ Buzzi), Zobec va ob 19.30. Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona: jutri, 15. t. m., ob 20. Uri (red C) Šesta predstava Bellinijeve upere »MeseCnica« (La Sonnambula). Jbrigent Michael Luig. Ponovitev v Četrtek, 17. t. m., ob 20. uri (red H). Vstopnice: blagajna Dvorane Tripcovich " 9-12, 16-19 (zaprta ob ponedeljkih). pledalisce Rossetti Jutri, 15. t. m., ob 20.30 (red premiera) gostovanje gledališke skupine Teatro di oardegna z delom H. Pinterja »Terra di uessuno«. Režija Giudo De Monticelli. V glavnih vlogah Paolo Bpnacelli in Massimo de Francovich. Predstava v abonmaju: odrezek 7A - modri. Gledališče Cristallo-La Contrada Jutri, 15. t. m., ob 16.30 bo gledališka skupina Teatro Popolare La Contrada uprizorilo C. Grisancichevo delo »Un baseto de cuor - Anita Pittoni, Colori di una solitudine«. Režija Francesco Mace-donio. Nastopajo Ariella Reggio in Mim-mo Lo Vecchio. Ponovitev v sredo, 16. t. m., ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 14. in jutri, 15. t. m. ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Giorgio Bar-berio Corsetti z W. Shakespearejevim delom »Kar hočete«. [koroška SiLOVfC ^testno gledališče: jutri, 15. t.m., ob 10.30 ln 14.30: A. Lindgreen »Pippi Lang-ftrumpf«; ob 19.30 opera »Ein Masken-ball« G. Verdija. V poslopju slovenske gunnazije bo jutri, 15. t. m., ob 19. tiri predavanje »Informacijski večer o nevar- nosti uživanja mamil«. V Mladinskem domu bo v sredo, 16. t. m., ob 20. uri predstavitev filmov »Govorice - Das Geriicht« in »Karavanke«. GLOBASNICA Pri Steklnu bo jutri, 15. t. m., ob 20. uri predavanje »Rak - ozdravljiva bolezen?«. . ■ [Slovenija tUffllJANA JANIČARJEV DOM, tel.: 061/ 222-8 ^edo, 16. marca, ob 19. uri: pred TLIJA RAVNJAKA - Duhovno spon udobni slovenski umetnosti. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 anes, 14, marca, ob 19. uri: predava “Pozitivi, glasba - ŠPELA SEME. iz u?ek’ 17’ marca’ °b 20. uri: 6. ra Razgovor vodi Mirko Kambič. Sodnikova domačija, * odrukova 65 , mrek, 15. marca, ob 18. uri: pre r' JOŽETA POGAČNIKA - Sloven: lUra v zamejstvu. Zavod za zdravstveno JAV arov ANJE RS, Miklošičeva VnH rek'15' marca, ob 20. uri: v dvo ^•tS^SsVnak MARIBOR POROČNA DVORANA ROTOVŽA, Rotovški trg 1 V sredo, 16. marca, ob 18. uri: literarni večer SONJE GOLEČ. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V Četrtek, 17. marca, ob 20. uri: ob 90-letni-ci rojstva pesnika Srečka Kosovela je izbor pesnikovih pisem V MENI, PREVRAT pripravil ALEŠ BERGER. ŠKOFJA LOKA V sredo, 16. marca, ob 18. uri: večer z diapozitivi - TURČIJA. Predaval bo URBAN ERŽEN. VELENJE V torek, 15. marca, ob 19. uri: v Domu kulture Velenje - VEČER SPIRITUALNE INDIJE. VeCer pripravlja skupnost za zavest Krišne iz Ljubljane. V Četrtek, 17. marca, ob 19. uri: v knjižnici Velenje gostja večera BERTA GOLOB, pisateljica, pesnica in publicistka. [furlanija-julijska KRAJINA Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 15, t m., ob 18. uri: Giarmi Gori -»Schiller: od drame do melodrame«, z Ottavio Piccolo in Virginiom Gazzolo. Nastopajo Se pevca Gabriella Morigi in Andrea Concetti ob klavirski spremljavi Roberta Torzulla. Vstop prost. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, PreSemovaJV Razstava JOŽETA CIUHE - Iz pariškega ateljeja je na ogled do 20. marca. Razstava modne fotografije PARS PRO FOTO je na ogled do 10. aprila. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Pregledna razstava TOMAŽA KRŽIŠNIKA -Izbrisane podobe sveta in oblik je na ogled do 20. marca. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava ANDRESA SERRANA je na ogled do 3. aprila. Razstava ŽARKA VREZCA je na ogled do 3. aprila (Mala galerija). GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava AVGUSTA ČERNIGOJA je na ogled do 22. marca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik KLAVDIJA ZORNIKA je na ogled do 4. aprila. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava skulptur LUJA VODOPIVCA je na ogled do 21. marca. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik JASNE KOZAR-HUTHEESING je na ogled do 24. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava akvarelov JANEZA LOGARJA je na ogled do 30. marca. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 Danes, 14. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave UMETNIŠKIH ODTISOV. Razstava bo na ogled do 5. aprila. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava likovnih del NATAŠE RIBIC z naslovom Water je na ogled do začetka aprila. RAZSTAVIŠČE CICERO - DELO, Dunajska 5 Razstava kiparskih del BOJANA STINETA je na ogled do 29. marca. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA, Prešernova ul. 3 Razstava slik ŽARKA VREZCA je na ogled do 29. marca. CELJE POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Razstava z naslovom PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV - Iz življenja v rimski Celeji, ki je namenjena predvsem slepim in slabovidnim ljubiteljem zgodovine, je na ogled do 31. marca. LIKOVNI SALON CELJE Razstava del TANJE SPENKO-NOVAKOVIC je na ogled do 1. aprila. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava akvarelov MOJCE PLESTENJEK-BA-HAR je na ogled do 20. marca. KOPER GALERIJA LOŽA Skupinska medregionalna likovna razstava je na ogled do 1. aprila. GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Razstava risb, akvarelov in gvašev STANETA KREGARJA je na ogled do 31. marca. KROPA V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja je na ogled razstava Kropa z okolico skozi objektiv fotografskega društva Radovljica MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA, Strossmeyerjeva 9 Razstava del RUDOLFA KOTNIKA je na ogled do 25. aprila. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava ZIMSKI SALON 1994 - VOJKO ALEKSIČ, OTO RIMELE in ANDREJ TROBENTAR je na ogled do 26. marca. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7 Razstava slik, skulptur KRESIMIRJA NOVAKA je na ogled do 4. aprila. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava KARLA PLEMENITAŠA je na ogled do 6. aprila. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Razstava tapiserij, del v tehniki makrameja in risb MARKE DANC ROTH je na ogled do 25. marca. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK Razstava slik KLAVDIJA TUTTE je na ogled do 12. aprila. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna Do 19. t. m. je na ogled je razstava Safeta Zeca. Galerija Minerva Do 21. t. m. bo na ogled razstave Delie Sfiligoi. Art Gallery Do 19. t. m. bo na ogled razstava Lida Dam-brosija. MILJE Občinska razstavna dvorana: do 24. t. m. razstavlja Mirella Saluzzo. SPETER Beneška galerija in Zveza beneških žena vabita na ogled razstave kiparke Diane Cri-setig, ki bo odprta do 26. t.m. od 17. do 19. vsak dane razen nedelj. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 16. t.m. razstavlja Haim Steinbach, do 4. aprila Peter Kogler in do 29. maja Heimo Zobernig. Hiša umetnikov: do 19. t.m.razstavlja Barto-lomeo Migliore. BOROVLJE Galeriji Rieser: razstava del 50 koroških umetnikov. BELJAK Mestna galerija: do 19. t. m. razstavlja Peter Kravvagna. TINJE V galeriji Tinje razstavlja do 15. t.m. Emil Kos. KOPER Danes, 14. marca, ob 20. uri: v dvorani Sole Koper koncert STANKA ARNOLDA - trobenta, BRANIMIRJA SLOKARJA -pozavna in KATHARINE KE-GLER - klavir. NOVA GORICA Danes, 14. marca, ob 20.15: v veliki dvorani Kulturnega doma koncert VOLGA BRASS QUINTET. Program: Shilling, King Henry VHI, Bach - Vivaldi, Plock, Šostakovič, Joplin, Gillis, Lennon-McCartney. FJK TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: danes, 14. t. m., ob 20.30 bo nastopil ansambel I Musiči della Serenissima. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek: danes, 14. t. m., ob 20.45 pa bo nastopil saksofonist in flavtist Bud Shank. V četrtek, 17. t. m., ob 21. uri bo, v organizaciji Zadruge Bo-nawentura in Robin Hood Country Cluba, koncert irske glasbe s skupino Glive Cun-ningham Trio. BBC Club (Ul. Donota) Danes, 14. t. m., ob 21. uri nastop skupine »Ferdinand et les Philosophes«. MIUE Gledališče Verdi V soboto, 16. aprila, ob 21. uri nastop jazz ansambla Victor Levris Quintet. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 29. t. m., ob 20.30, klavirski koncert Louisa Lor-tie, recitirala bo Giulia Lazza-rini. Na programu Schubert, Liszt, VVagner, Nietzsche in Strauss. GORICA Katoliški dom V petek, 18. t. m., ob 20.30 bo nastopil ansambel »I virtuosi baltici«, godalni oktet. V nedeljo, 27. t.m., ob 11. uri bo nastopil violinist Chang Guo s spremljavo pianista Silvia Sirsena. VIDEM V ponedeljek, 21. t. m.- štadion Carnera: JOVANOTTI. Za informacije in vstopnice; UTAT (tel. 630063). NOVICE LADJEDELNIŠTVO / »EPOHA AVTOMATSKIH KAPITANOV« Ustvarjanje »univerzalne« krvi NEW YORK - Metoda za pretvarjanje krvi skupin A in B v skupino O, s pomočjo katere bi dobili tako imenovano univerzalno kri, je prešla v fazo laboratorijskega in kliničnega testiranja. Preiskave, ki jih izvaja Raziskovalni institut Lindsley F. Kimball pri NewyorSkem centru za kri, zaobsegajo tudi odstranjevanje antigena, povzročitelja alergičnih reakcij v človeškem organizmu, s površine rdečih krvničk, vsebovanih v krvnih skupinah A in B. Kot zagotavljajo tamkajšnji raziskovalci, bo razvoj navedene metode za proizvodnjo krvne skupine O revolucionarno povečal zaloge krvi in izboljšal možnosti za transfuzije. Nevronsko mrežno integrirano vezje EVINE - Ne poznamo taksnega računalnika, Id bi se po svoji procesorski jakosti lahko meril s človeškimi možgani. Kljub temu so projektanti korporacij Intel in Nestor prepričani, da so se vsaj malo približali »človeškemu idealu«, ko jim je uspelo razviti »nevronsko mrežno integrirano vezje«, ki so ga pred nedavnim dostavili Napredni raziskovalno-projektni agenciji za obrambo (DARPA). Pričujoči čip NilOOO ima 1.024 umetnih nevronskih celic, kar je razmeroma skromno število v primerjavi s sto milijardami nevronov v. poprečnem človeškem možganskem tkivu. Toda tudi z majhnim Številom nevronov lahko omenjena »zamenjava« operira 10.000-krat hitreje kot njen biološki »vzornik«, kajti njene informacije prenašajo elektroni, in ne ioni natrija in kalija, kakor v človeških možganih. Ni 1000 se je zmožen, podobno kot možgani, »učiti« ter prepoznavati stvari in oblike med milijoni bitov podatkov, kolikor jih potuje skozi takšno vezje. Zato je dokaj primemo za prepoznavanje vojaških ciljev, analize oblik in sisteme, ki jih uporabljajo pri izogibanju pred trčenji. Družba Nestor, dobavitelj programske opreme tega cipa, je ugotovila, da lahko bistveno izboljša sposobnosti NilOOO za prepoznavanje Crk (z 10 na 10.000 znakov v sekundi), hitel pa že napoveduje, kako bo izdelal dodatne plošče z omenjenim integriranim vezjem za računalnike, ki uporabljajo mikroprocesorje 486 ali pentium, vendar pripominja, da bo stala skoraj toliko, kot nov PC. Mario v letalu JACKSON - Stevardese bi lahko v bližnji prihodnosti takole nagovorile potnike: »Želite kavo, vino ali Maria?« Mario je kajpada video igra za Nintendo, katerega povezava z letali je skrita v sistemu Nintendo Gateway, ki ga je razvil Nintendo of America s svojimi partnerji. Sistem je pravzaprav mreža za zabavo med poletom, za katero je v letalu potreben računalnik in posamični displeji na tekoče kristale, nameščeni na hrbtne strani sedežnih naslonjal (ali pa jih je moč izvleci iz naslonjal za roke). Potniki lahko izbirajo med desetimi video igrami (vsaka stane 4 dolarje), Štiri do šestimi filmi (po 6 dolarjev) ter med avdio CD-ji in tržnimi informacijami, medtem ko so podatki o možnih izhodih na letahscih, prtljagi in o prevoznih povezavah brezplačni. Jedro sistema je 16-bi-tni procesor, zasnovan na Nintendovi Super NES tehnologiji za igre. Igre so shranjene na disketi v računalniku. Stroške elektronsko beležijo, podobno kot pri uporabnikih kreditnih kartic. Zaenkrat so s tem sistemom opremiti dvajset letal družbe Northvvest. (E. J.) Računalnik za krmilom supertankerja Ta 258.000-tonski tanker z računalniškim sistemom vodenja, ki so ga zgradili v ladjedelnici družbe Mitsubishi, napoveduje dobo avtomatiziranih kapitanov (Foto: S) Po ledenih vodah severnega Atlantika pluje konvoj, podoben tistim izpred petdesetih let, ki so prijateljem in zaveznikom dovažali prepotrebne dobrine. Toda te ladje so - z izjemo poveljni- -ške - popolnoma brez posadk. Vse navigacijske funkcije so docela avtomatizirane. Umetna inteligenca analizira podatke z radarja, Dopplerjevega sonarja in s satelitskih navigacijskih sistemov, jih primerja z digitaliziranimi pomorskimi zemljevidi in predvideno potjo ter zaukaže vse potrebne spremembe smeri. Ob srečanju z drugimi ladjami na odprtem morju ali v omejenih kanalih se samodejno pričnejo manevri umikanja: ko nevarnost mine, se konvoj vrne na najugodnejši kurz. Najnujnejše moštvo na poveljniški ladji ima le malo dela. Prisotnost mornarjev je večinoma potrebna zaradi zastarelih pomorskih predpisov, ki terjajo, da kritične funkcije nadzirajo ljudje. Dandanes taki konvoji Se ne križarijo po svetovnih morjih, vendar pa je - po trditvah predstavnikov tokijske družbe Mitsubishi heavy Industries (-MHI) - večina tehnologije, ki bi omogočila tak scenarij, že na voljo. Družba MHI, ki sodi med največja ladjedelni-ska podjetja na svetu, je že zgradila eno tovrstno ladjo. 258.000-tonski supertanker je opremljen z večino tehnologije, ki bi jo morati najti na popolnoma avtomatizirani ladji. Za japonskega naročnika, družbo Shinwa Kaiun Kaisha, so ga zgradili v ladjedelnici Nagasaki. Prva od nove generacije računalniško upravljanih in vodenih ladij je že uspešno končala potovanje do naftnih polj na Srednjem vzhodu in to s slabim ducatom mornarjev in Častnikov, kar je mnogo manj kot na običajnih ladjah podobne velikosti. Računalniški sistemi pravzaprav podpirajo prav vsako opravilo na ladji - od vzdrževanja pogonskega sklopa in prekladanja tovora do navigacije in izogibanja trkom. ZivCni center ladje z imenom Super Bridge by MHI je boljši od vsakega krmarja zato, ker nikdar ne spi in ker obenem nadzira podatke z vseh instrumentov in navigacijskih sistemov. Računalnik, ki ne zadrema niti za trenutek, bdi tudi nad svojimi človeškimi dvojniki na poveljniškem mostu: občasno posije na zaslon signal, na katerega se morajo mornarji z dotikom odzvati. Ce dežurni kinka, je tako ati drugače odsoten ali se ne uspe odzvati v predvidenem ča- su, sistem o tem obvesti častnike v njihovih kabinah ali kjerkoli že so. Ta mehanizem bi lahko odvrnil katastrofo tankerja Exxon Valdez: Super Bridge pa zmore še marsikaj drugega. Sistem, podprt z digitaliziranimi podatki za izbrano pot, prikazuje na posebnem monitorju načrtovani kurz skupaj s premiki do štiridesetih bližnjih ladij. Če se izkaže, da se katerakoli od teh giblje tako, da bi utegnilo priti do trčenja, računalnik na to opozori, poišče najugodnejšo izogibalno pot ter jo prikaže na zaslonu. Predlagani izogi-balni manever upošteva podatke z digitalizirane pomorske karte, tako da gre pot mimo čeri in plitvin, da ne bi prišlo do brodoloma ati kake druge nesreče. Kadar ladji ne preti nobena nevarnost, sistem zbira in nadzira podatke o stanju na tankerju, načrtuje najugodnejše poti glede na trenutne in napovedane vremenske pogoje ter deluje kot avtopilot. Seveda imajo ladje avtopilote že zelo dolgo, vendar znajo običajne tovrstne naprave - ki so jim pomorci nadeli ljubkovalno ime »Železni Miha« - le vzdrževati smer po kompasu in nič drugega. Super Bridge pa, zahvaljujoč sistemu za globalno določanje lege, vselej pozna svoj trenutni položaj in ohranja pravi kurz ne glede na vetrove ati morske tokove. Digitalizirani pomorski zemljevid, ki ga terja novi način navigacije na japonskem tankerju, je treba zaenkrat sestaviti posebej za vsako potovanje posamezne ladje. Digitaliziranih kart svetovnih oceanov, ki bi jih potrdila vsaj ena pomorska država, preprosto še ni. Kmalu pa bo drugače. V Mednarodni pomorski organizaciji snujejo standardizirani Informacijski sistem za prikaz elektronskih zemljevidov (v angleščini na kratko EC-DIS). Zaenkrat bodo v MHI digitalizirali karte za potrebe ladjarjev, ki tega po japonski pomorski zakonodaji sami ne smejo početi. Tudi družba Mitsubishi heavy in-dustries mora za digitaliziranje zemljevidov dobiti dovoljenje japonske obalne straže. ■ Vprašanje, ali bodo tankerji brez posadk na trgov-skih poteh svetovnih oceanov sploh kdaj sprejemljivi z geopolitičnega stališča, ostaja odprto. Zamisel, da bi človeško zmotljivost podprti s popolnoma računalniško vodeno ladjo, pa je gotovo dobrodošla v času, ko pomorske nesreče vse pogosteje ogrožajo občutljive ekosisteme. Tanker Exxon Valdez, ki je pred časom nasedel ob obalah Aljaske, je bržčas bolj razvpit od jadr- j niče Bounty kapitana Bligha. Brez razvoja nadzora oceanskega prometa bodo taki dogodki najbrž vse pogostejši. Po nekaterih ocenah bi promet skozi Bosporsko ožino v slabem desetletju lahko narasel na 1200 supertankerjev letno, od katerih bi vsak vozil veC kot 100.000 ton surove nafte iz obubožanih bivših sovjetskih republik v industrijske države, prepotrebne energije. Robert Patton -PrZ- Pandemija aidsa na Tajskem Od okoli 13 milijonov ljudi na svetu, ki so okuženi z virusom HTV, naj bi jih bilo približno 75 odstotkov bilo okuženih zaradi heteroseksualnih spolnih odnosov. Ce je za razvite dežele zahodne poloble značilen homoseksualni prenos in na prenos med intravenskimi narkomani, je za manj razvite dežele Afrike in Azije značilen ravno prenos preko heteroseksualnega spolnega odnosa. Skupina znanstvenikov iz Tajske in ZDA se je lotila problema s heteroseksualnim spolnim odnosom prenesenega aidsa. Pregledali so 1.115 enaindvajsetletnih vojnih obveznikov in med njimi ugotovili 77 ali 6, 9 odstotka seropozitivnih na HIV. Preiskovali so v obdobju od 1989 do 1992 in v tem obdobju je bil zabeležen najvišji del seropozitivnih, ki je znašal 7, 0 odstotka, medtem ko je najnižji del seropozitivnih znašal 0, 5 odstotka. Slo je za relativno mlade ljudi, ki niso imeli preveč dolge in prezame-gljene zgodovine spolnih aktivnosti. Na Tajskem je zaradi kulturno socioloških dejavnikov dokaj pogosto obiskovanje prostitutk, ki delajo na ulici, manj pa tistih v bordelih, ker so mnogo dražje. Večina preiskovancev je bila iz nižjih slojev in zanje so ocenili, da pridejo kot možen vir okužbe v poštev le prostitutke, ki delajo na ulici. 75 do 81 odstotkov preiskovancev je kot možen vir okužbe navedlo heteroseksualni spolni odnos s prostitutko. Ostali načini okužbe kot so homoseksualni spolni odnos, intravenozne droge in spolni odnos z neprostitu-tko se ne zdijo tako pomembni. Tajsko ministrstvo za zdravstvo razpolaga z zanesljivi- mi podatki o okuženosti prostitutk, ki delajo na ulici, z virusom HTV. V preiskovanem času so se podatki o okuženosti pristitutk gibali med 3, 5 in 23 odstotki. Izkazalo se je, da je največ prostitutk in posledično tudi največ okuženih preiskovancev iz severnih delov dežele. Za spolne odnose se je pokazalo, da je v glavnem šlo za vaginalne, noben od preiskovancev, ki so imeli analne odnose, pa ni bil seropozitiven. Pomemben se zdi podatek, da večina preiskovancev ni bila cirkumscizirana. Pri takšnih moških so mogo pogostejše droben ulceracije na spolovilu, predvsem pa je pogstejša okužba s H. ducreyi, ki povroča genitalne ulkuse. Pokazala se je tudi jasna povezava med okužbami z raznimi spolnimi boleznimi in seropozitivnostjo za HTV. Epidemiološke študije kažejo, da se je aids v tej deželi najbolj razbohotil v zadnjih dveh letih. Podatki so bolj ocene kot realno stanje, ker do serokonverzije pride običajno šele po dveh mesecih in pol. Ravno to obdobje dveh mesecev in pol, pa bi naj bilo najbolj kužno, saj kasneje, od pojava protiteles, pa do razpada imunskega sis-tma in jasne manifestacije okužbe nevarnost transferja virusa ni tako velika. Na podlagi vseh teh spoznanj so izračunali verjetnost okužbe s HTV pri enkratnem spolnem odnosu in dobili 0, 031, ob upoštevanju pomot pri zajemanju podatkov pa celo 0,056. Podatek je vsekakor osupljiv - verjetnost je mnogo večja kot zadetek na loteriji, premija pa mnogo manj ugodna. ' (MK-jr) ELEKTRONSKI MEDIJI Ponedeljek, 14. marca 1994 NOGOMET / VELIKO POVPRAŠEVANJE DISNEV CO. / MIKI LOVI MIŠI Ali se je FIFA uštela? Mednarodna nogometa zveza (FIFA) si zadovoljno mane roke. Prihodki od mednarodnih te-tnovanj, zlasti svetovnih ni evropskih prvenstev, skokovito rastejo. Na leto-tjem SP v ZDA naj bi FI-' A zasluzila okroglo 350 jnilijonov nemških mark, kar je za tretjino vec kot na zadnjem SP v Italiji 1990. Predsednik FIFA Joao Havelange, ki je Bra-zilec, trdi, da je to plod njegove podjetniške žilice. Negovi kritiki pa menijo, na je Brazilec v resnici diletant - nogomet naj bi bi-o mogoče Se neprimerno oolje in dražje prodajati. Kritiki predsedniku FI-očitajo predvsem nesrečno roko pri določanju nen za televizijske pravice. prenosi SP v ZDA bodo Prinesli »le« 130 milijonov mark, kar je v primerjavi s tržno vrednostjo nogometa zares malo. Za tak denar v pomembnejših nogometnih velesilah ni naogoce odkupiti niti pra-ylce za sezono prenašanja tekem domačih lig. Primerjava je vsekakor zanimiva: v Nemčiji stane Prenos ene tekme državne reprezentance več kot pet milijonov nemških mark, tekme v evropskih pokalih Pa dosegajo okoli štiri mi-njone. RTL, ki si je izboril Prenose nove lige prva-Kov, je za sezono odštel 30 milijonov mark. Nemška lavna televizija - ARD in ADF - pa bo za prenose celotnega SP v ZDA (52 te-em) plačala »le« deset milijonov mark. To je res- da vec, kot jih je stal prenos SP v Mehiki leta 1986 (1, 6 milijona) ali Italiji leta 1990 (5, 8 milijona). Ostri Havelangovi kritiki so zlasti Evropejci. Pri Evropski nogometni zvezi (UEFA) so prepričani, da bi lahko FIFA 130 milijonov mark, kolikor bo iztržila od vseh svetovnih pravic za SP v ZDA, zaslužila zgolj na nemškem trgu. Nemčija pa odtehta najveC 40 odstotkov evropskega trga. Ce bi upoštevali še preostali svet, bi zares prišli do najmanj trikratne vsote. FIFA naj bi torej, tako kritiki, razprodajala vrhunski nogomet. Resnica pa je, da je predsednik Havelange z mednarodnim konzorcijem, v katerem je tudi Evropska radiotelevizijska unija (EBU), leta 1987 podpisal dolgoročni sporazum, s katerim je za skupaj 350 milijonov švicarskih frankov odstopil televizijske pravice do leta 1998, torej tudi za SP v Franciji. Tako lahko FIFA določi novo ceno šele za SP leta 2002, ki bo najverjetneje na Japonskem. V primerjavi s FIFA je Me-danarodni olimpijski komite (MOK) bolj podjeten - na OI v Barceloni je samo s televizijskimi pravicami iztržil milijardo mark. Vendar se v FIFA zagovarjajo, da med podpisom veljavnega sporazuma komercialna televizija še ni bila tako razvita, zato takrat še ni bilo mogoCe slutiti, kakšno tržno vrednost bo dobil nogomet. Številka se je takrat zdela astronomska. JfjUKA BRITANIJA / MEDIJSKA ZAKONODAJA Lastniki časopisov hočejo večji delež Po britanskih zakonih astniki časopisov ne smejo uneti vec kot 20 odstopov delnic v komercial-flJL plovizijskih postajah J v). Kljub zahtevam po Preprečevanju koncentrate medijev pa trdijo, da Je določba o 20 odstotkih Prevec omejevalna in za-,nevai° dvig omejitve na 29> 9 odstotka. Zahtevo Časopisnih za-°žnikov je podprla tudi neodvisna televizijska ko-®llslJa Ondependent Tele-•'j1?11 Commision), ki v. aJa licence in bdi nad komercialno radiotelevizijo- Ministrstvu za nacio-naino dediščino, ki je v daniji odgovorno tudi nr 5?^rocie medijev, so Predlagali, naj ugodi za- n t1, Ceš da bi privolitev uancem omogočila veje možnosti na mednaro-trgih. Seveda je ITC mm zahtevala, da morajo Revizijske postaje ohrani-'rredniško neodvisnost, „ ,ne,srne biti pogojena z 1° lastnika kapitala. Nekateri od založnikov menijo, da je omejitev na 29, 9 odstotka prenizka, vendar sodijo, da je vsaj korak v pravo smer. V predlogu, ki ga je sestavila ITC, je zapisano, da ni veC razlogov za tako omejevanje deležev Časopisnih založnikov v radiotelevizijskih postajah, saj se je razvila zadostna konkurenca, ki zaenkrat ne dopušča prevlade. Novembra lani so že prilagodili veljavni zakon, da bi omogočili krepitev komercialnega sektorja. Najprej je bilo dopustno le lastništvo ene regionalne frekvence, zdaj pa sme komercialna postaja dobiti največ dve. Obstajajo pa tudi predlogi, da bi sistem regionalizacije nadomestili s kvotami: nobeden od komercialnih ponudnikov ne bi smel iztržiti vec kot 25 odstotkov skupnih prihodkov od reklame. NajveCji Časopisni koncerni v Britaniji imajo tre- nutno naslednje deleže v elektronskih medijih. Pe-arson, ki izdaja Financial Times, ima 15 odstotkov delnic pri Vorkshire Tyne Tees Television, Associated Newspapers (ki izdaja Daily Mail) pa ima v lasti 20 odstotkov delnic VVfest-country TV in pet odstotkov radijske postaje Člas-sic FM. i Medijsko podjetje Guardian (ki izdaja Časnika The Guardian in The Ob-server) ima 20 odstotkov pri GMTV in 20 odstotkov pri drugi najveCji komercialni radijski postaji TWC. Daily Telegraph je lastnik petih odstotkov najveCje komercialne radiotelevizije Carlton, News International (Times, Sun-day Times, The Sun itd.) pa ima v lasti 50 odstotkov delnic British Sky Broadcastinga, satelitskega ponudnika programov, za katere doslej niso veljale enake lastniške omejitve kot za imetnike zemeljskih frekvenc. Medijski gigant postaja vse večji Trženje z Miki Miško ne pozna meja Družba Disney Go. se je oprijela tako imenovanega totalnega trženja. Preprosto prodajo so nadomestili paketni aranžmaji, v katerih ponujajo vedno nove proizvode iz hollywoodske tovarne sanj. Čedalje vec dobička prinaša na primer program Disney Club, ki ga ponujajo televizijam po vsem svetu. To so večurni programi po zgledu Mic-key Mouse Gluha, ki so ga oddajali v ZDA konec petdesetih let in ki ga je vodil Walt Disney. Družba Di-sney Go: sestavi program risank in dokumentarcev iz svojega bogatega arhiva, poskrbi za prevode in sinhronizacije (risanke je mogoCe lažje in preprosteje sinhronizirati kot igrane programe), napiše vezna besedila, ki jih vedno prebere lokalni voditelj, in za nameček zbere celo reklame. Televizijska postaja, ki je privolila v objavo tako zasnovanega programa, je bogatejša za zanimivo programsko ponudbo (in v ugodnem primeru tudi za delež dobička), Disney pa uspešno prodaja svoj arhiv in reklamira Disneyje- vo filozofijo življenja, vključno z drugimi ponudbami in proizvodi iz svojega arhiva. Formula je preprosta in uspešna. Takšen program je mogoče sestaviti hitro in za veC naročnikov, zato je tudi cenejši. Seveda ima Disney tudi nasprotnike. Njihova glavna pripomba je, da Dis-neyjeva zabava ne spodbuja kritičnega duha, temveč je izrazito pasivna, občasno tudi nekoliko nasilna. Kljub temu je Disney Club nova uspešnica družbe Disney Go., ki je že zdavnaj prehitela razvpite tržne zvezde, kot sta Dallas in Denver. V podružnicah Buena Viste, kot se imenuje televizijski oddelek najveCjega razvedrilnega koncerna sveta Di-sneyja Go., v Londonu, Miinchnu, Rimu, Parizu, Madridu, Tokiu in Bur-banku proizvajajo, sinhronizirajo, prevajajo in montirajo noC in dan. Iz rok dajo samo povsem izdelane programske pasove. Celo lokalni voditelji morajo priti na snemanje v najbližji studio Buena Viste. NiC ni prepuščeno naključju ah mo- žnosti kupca, da bi pred oddajanjem kaj spremenil. Poleg risank in Disne-yjevega kluba je uspešnica podjetja tudi nanizanka Golden Girls, ki je doslej prinesla že 300 milijonov dolarjev Čistega dohicka. Programe v blokih pa so prodali že veC kot sto tele- vizijskim postajam. Novo območje prodiranja družbe Disney Go. je vzhodna Evropa. Na Češkem so kupili del nove komercialne televizijske postaje Nova, vlagajo pa tudi v komercialne postaje v Rusiji, na Poljskem, Madžarskem in v Bolgariji. Televizijci pišejo časopis Ce je doslej veljalo pravilo, da se skušajo časopisi vključevati v televizijsko dejavnost, pa švicarska televizija (DRS) dokazuje, da je mogoče tudi obratno. Medtem ko drugod z bolj ali manj skromnim uspehom pona-tiskujejo najuspešnejše oddaje, je časopisna dejavnost švicarske televizije naletela na velik odmev. Po uspehu časopisa K-tip, ki objavlja razširjena besedila in dopolnilne informacije iz priljubljene oddaje o bančništvu in financah in ki je dosegel skorajda neverjetno naklado 256 tisoč izvod (Ar, bodo švicarski televizijci nemškega govornega področja konec marca začeli izdajati še časnik Puls tip, v katerega bodo pisali sodelavci priljubljene oddaje o zdravstvu. Časnik naj bi postal nekakšna domača lekarna, pojasnjuje urednik oddaje Steffen Lukesch. Spodbujal naj bi zavest o zdravstveni preventivi ter gledalcem oddaje Puls dajal dodatne nasvete. Za razliko od časnika K-tip, ki prinaša v glavnem besedila iz oddaje, naj bi za Puls tip tretjino člankov napisali posebej. Sodelavci švicarske televizije smejo sodelovati pri obeh časnikih v svojem prostem času. Za objavljeno vrstico dobijo 1, 17 franka. Seveda je televizija udeležena pri iztržku časnikov. Od vsake naročnine dobi po en frank licenčnine za uporabo naslovov oddaj, sodeluje pa tudi pri dobičku. Lani je imela sto tisoč frankov čistega dobička, ki ga je uporabila za »bogatenje programov«. # f 1* ** *' f>- SLOVENSKI PROGRAMI ST SLOVENIJA 1 10.30 11.00 11.40 12.10 13.00 13.05 13.35 14.20 14.55 15.55 16.20 17.00 17.10 17.25 17.50 18.00 18.45 19.10 19.30 20.05 20.30 21.10 22.30 22.55 23.30 Video strani Hci morskih valov, 2/6 del norveške nadaljevanke Znanje za znanje: Učite se z nami Svet narave, pon. 8/10 dela angleške pzn serije Poročila Slovenski magazin, ponovitev Športni pregled Video strani Oci kritike, ponovitev Videomoda: izdelano v ZDA Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Krona Zimska tekmovanja, 17/26 del francoske risane serije Slike iz SeCuana, 2. oddaja Bolšji trg Regionalni studio Maribor Lingo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme. Šport Sedma steza Gospodarska oddaja: 10000 obratov Omizje TV dnevnik 3, VPS 2230 Sova Zenske in moški II., 3., zadnji del ameriške nanizanke Mara China Beach, 15/17 del ameriške nanizanke Obljubljena dežela ST SLOVENIJA 2 14.00 14.15 14.30 14.45 15.00 15.15 16.15 16.45 17.30 18.00 18.50 Video strani Forum TV mernik Utrip Zrcalo tedna Podarim - Dobim Obzorja duha Sova, ponovitev China Beach, 13/17 del ameriške nanizanke V avtobusu, 19. epizoda angleške nanizanke China Beach, 14/17 del ameriške nanizanke Natch 4X4 19.30 20.05 21.00 22.45 23.40 Dnevnik 2 Ruski prijatelj, 2., zadnji del finske drame Režija Tirno Lamminen. Studio City Večer Jazza v studiu 1: Greentovvn Jazz Band Video strani A KANALA 07.00 07.30 12.00 12.15 13.05 13.15 14.05 14.30 15.00 15.05 15.20 16.00 16.10 17.45 18.30 19.00 19.20 19.30 20.15 20.45 22.20 22.35 22.40 22.45 m.in Borza dela Video strani Na velikem platnu Luc svetlobe, ponovitev 120. dela ameriške nadaljevanke A-Shop Helena, ponovitev oddaje Svet vsem ljudem, dokumentarec DW Borza dela Spot tedna Na velikem platnu Pozitiv +, ponovitev A-Shop Življenje z očetom, pon. ameriškega eb filma Igrajo: Elizabeth Tajdor, William Povvell, Irene Dunne in drugi: režija Michael Curtiz. Luc svetlobe, 121. del ameriške nadaljevanke Poulične tolpe, dokumentarec DW Poročila A-Shop Popspot, glasbena oddaja Brlog, 3. del španske serije Popotnik skozi Cas, ameriški akcijski film Igrajo: Klaus Kinski, William DeVane, Laureen Hutton in drugi; režija Michael Schultz. Poročila A-Shop Spot tedna CMT Borza dela 01.00 Video strani IS KOPER 18.00 Slovenski program EIMP KOROŠKA 19.00 Zvezna dežela danes ® RAI 1 6.45 9.35 10.00 10.05 12.00 12.10 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 15.00 16.00 17.30 18.00 18.15 19.05 19.40 19.50 20.40 22.25 22.30 23.40 23.55 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00,‘8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Dnevnik Film: Una lacrima sul vi-so (glas., It. ’64), vmes (11.00) dnevnik Nan.: Blue jeans Aktualno: Oltre le parole Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Aktualno: Prisma Dok.: Kvarkov svet Nan.: Saranno famosi Mladinski variete: Uno per tutti, vmes risanke, aktualnosti Nan.: Zorro Dnevnik 1 Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Variete: Caramelle Variete: Miraggi Vreme, dnevnik, šport Film: Michele alla guerra (dram.. It.-Nem ’93, i. S. Orlando, 2. del) Dnevnik 1 Volilna tribuna: Alleanza Nazionale-Liga/Forza Ita-lia (vodi Nuccio Fava) Gassman bere Danteja Aktualno: Parola e vita 23.20 0.25 Variete: Fantasy Party Dnevnik in vreme RAI 2 . Spoznavajmo biblijo V kraljestvu narave Za najmlajse Zidovska kultura Jutranji dnevnik Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama Jutranje kronike v živo K Dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo Volilna tribuna: Alleanza Nazionale-MSI Nad.: Beautiful I suoi primi 40 anni, 14.40 nad. Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi (vodi P. Castelli) Dnevnik jrga Pogum življenja Športne vesti Nan.: Hunter jrasj Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi S Nan.: Ispettore Derrick -La convivente Aktualno: Mbcer Dnevnik in vreme m Aktualna odd.: Pogum življenja Filmske novosti Film: Odio implacabile (dram., ZDA ’47) RAI 3 Pregled tiska ■Sja Jutranja odd. Laltrarete M Odprta šola gl Kulturna odd. Tortuga Uiln Dok. oddaja Zenith Idealna knjižnica Dnevnik Oddaje DSE: Parlato semplice, Camere d’au-tore. Arhitektura • Znanstveni dnevnik' Deželne vesti 14.20 14.50 15.30 Popoldanski dnevnik Deželne volilne tribune DSE - Eventi 16.00 18.00 Šport: Derby, nogomet C in B lige, 17.10 kolesarstvo, 17.40 plavanje Dok.: Geo 18.35 19.00 20.05 Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob, 20.25 Una cartolina di A. Barbato 20.30 22.30 Dan na preturi Dnevnik in vreme 22.45 23.45 0.30 Milano, Italija Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik in vreme §8 RETE 4 13.30 14.00 14.15 17.35 18.00 20.30 22.30 Nanizanka, 8.00 nad. Pic-cola Cenerentola, 9.15 Anima persa, 10.00 Gua-dalupe, 11.00 Febbre d’amore, 11.45 Maddale-na, 12.30 Celeste, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik TG 4 Aktualno: Luogo comune Nad.: Sentieri, 15.10 Prl-mo amore Dieci domande a... Nad.: Principessa, 16.00 Camilla Kviz: La verita, vmes (17.30) dnevnik Rubrika o lepoti Aktualno: Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Milagros (i. Grecia Colmenares) Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA ’80, i. D. Hoffman, M. Streep), vmes (23.30) dnevnik CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Variete: Le piu belle scene da un matrimonio Kviz: Sara vero? Agenzia matrimoniale Otroška oddaja, vmes risanke in variete Dnevnik TG 5 Kviza: OK il prezzo b giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Le comiche 2 (kom., It. ’91, i. R. Poz-zetto, P. Villaggio, R. Dal-la Chiesa) Aktualno: Target Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Lasciate un messaggio ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke H Odprti studio K Otroški variete ra Odprti studio Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Smile Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa Šport studio Nan.: Power Rangers, 18.30 Bayside School, 19.00 11 principe di Bel Air s Odprti studio E Radio Londra P 355 Variete: Karaoke m Film: Sorvegliata specia-le (pust., ZDA ’92) Šport: Mai dire gol del lunedi, 23.40 Predstavitev pokala prvakov Aktualno: A tutto volu-me, 0.10 Tu Italija # TELE 4 13.30 18.00 20.30 19.30, 22.05 Dogodki in odmevi Caffe dello šport Viola RC-Stefanel ® MONTECARLO 14.00 14.05 15.55 20.30 18.45, 20.25, 22.30 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Amore sotto coper-ta (kom., ZDA ’48) Variete; Tappeto volante Film: Ricomincio da tre (kom., ’81, r.-i. M. Troisi) ® Koper r ♦ Hrvaška 1 Euronews - TV novice Poročila Četrtki gospe Julije, pon. Dobro jutro 2/5 dela tv nadaljevanke Poročila Igrajo: Claudio Gora, Šolski spored Tom Ponzi in drugi; reži- Dober dan, učenci ja Paolo Nuzzi in Massi- Veliki vrtiljak mo Scaglione. Narava in družba Tedenska notranjepoliti- Mali vrtiljak čna rubrika TVD Angleščina za najmlajše: Slovenski program: Play and Speak Studio 2 šport Deklica iz prihodnosti, Primorska kronika 19/24 del nadaljevanke TV dnevnik Poročila Caroba svetilka, otroški TV-koledar program Divja vrtnica, 45/199 del Ponedeljkov športni pre- mehiške nadaljevanke gled Pujsovi dosjeji, 11/14 del Magazine TV angl. humor, nanizanke TV dnevnik Zvezdne steze ID., ameri- Slovenski program: ški zf film, 1984 Morske steze, 2. del an- Igrajo: William Shatner, gleške pzn serije: Leonard Nimoy, DeForest Karibi Kelley in drugi; režija Ge- Glasbena oddaja ne Roddenderry. Monofon Učimo se o Hrvaški Poročila V Modul 8, oddaja za otro- Vp r Otrok, Sola, dom Hrvaška danes Poročila Kolo sreCe f Santa Barbara, 660. del ameriške nadaljevanke r Dnevnik 1 Arena, oddaja o športu Gruntovcani, 5/10 del dramske serije Poročila Ivi Hrvaška in svet /Avstrija 1 Slika na sliko Poročila v angleščini Cas v sliki Hooperman, serija Nočni studio Gigi, pon. ameriškega glasb, filma Cas v sliki DtO Hrvaška 2 Mi Družinske vezi Big Valley TV-koledar TV živalski svet Deklica iz prihodnosti, Otroški program pon. 19/24 del serije Mapetki Skrivnosti, 63/65 del na- Nonni in Manni, serija daljevanke Štiri zadene Ponosni moški, pon. 2., B Kremenckovi zadnjega dela am. serije B VVurlitzer V pozdrav prihodnosti, ra Cas v sliki 2/15 del dokum. serije m Harry in Sunny, serija Laurel & Hardy, 2/29 del Znanost dokumentarne serije Cas v sliki Risanka Športna arena Dnevnik Pogledi od strani Rdeči lisjak. 1/4 del angl- Policijski klic 110, serija nadaljevanke Mladi general, franc.-ital. Dežele Evropske skupno- film. 1966 sti, 1/6 del dokumentar- Igrajo; MicheUde Royer, ne serije: Orson Welles, Jack Irska in Španija Hawkins, Liselotte Pul- Murphy Brown, 19/26 ver in drugi; režija Jean del am. hum. nanizanke Dreville. Plačilo za strah, franc.- Cas v sliki ital. film Polar, francoska krimi- Električni kavboj nalka MMF Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Kdor reCe A, razvedrilna oddaja Bambus: Portret vsestranske rastline Lipova ulica, serija Oce naš Pri Huxtablovih: Nic ne gre brez kolidža SrCek Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Bavarec na otoku Riigen, serija Požigalec Cas v sliki Roger in jaz, ameriški dokumentarec Režija: Michael Moore Technological Threat, risani film Billyja Kroyera Dekle iz tovarne vžigalic, finski film Poročila Tisoč mojstrovin 0 Madžarska y Verski program za evan-■ gelicansko mladino B S Snežnik Hargita j I Vklopi, otroški program R | Disneyjevo dopoldne UHU Mi-Vi-Oni 12.00 12.23 12.53 14.15 14.50 15.10 16.00 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.35 19.07 19.17 19.30 20.15 21.10 22.10 Opoldanski zvon Tostran luže, 11. del Panorama Pokrajine, mesta, ljudje Moja knjiga o džungli Madžarska polpreteklost, serija Revolucija na zidovih Zapuščina Moja hiša Zunanje zadeve, serija Simboli Vklopi, otroški program Kolo sreče Večerna pravljica O veri za otroke Dnevnik Vdova in njena hci, pon. 1. dela filma Spominska obeležja Božanski zvezdnikL ameriški film TV SPORED Ponedeljek, 14. marca 1994 21 Med sanjami in resničnostjo Pavel Gizinčič • Zlati ekran Nedaleč od Kamnika, v Podgorici, na obron-^ gozda stoji hišica, ki jo prepoznate po "krožniku" na strehi. Tam živi, dela, domuje in Ustvarja Pavel Grzintic, režiser, scenarist, snemalec in ne nazadnje letošnji nagrajenec Zlatega ekrana. Te je nagrada presenetila? Tvtoram priznati, da me je. Pa ne zato, ker ne P1 verjel v lastne izdelke, temveč zaradi situaci-le> v kakrSni kultura danes je. Pred nekaj leti srno bili ge vsi vajeni drugačnih simbolov, drugačnega Časa, imeli smo drugačne navade; po-t6ni se je Cez noC vse spremenilo, prišel je drug Pristop, drug sistem in mnogim je potegnil tla j^pod nog. Nastal je prazen prostor in mnogi se ^dijo, da bi postala kultura manj vredna. Zato Sem bil prijetno presenečen, da kdo sploh še °Pazi, kaj se dela." Zate je značilno, da si pri svojih filmih avtor, ki združuje veC poklicev. Tako si bil tudi Pri seriji Dediščina sončnih bogov, Id ti je tudi Pnnesla to nagrado, ne samo scenarist in reži-temveč tudi snemalec in ne nazadnje producent. Je to za ustvarjanje dokumentarnih filmov pogoj? Mislim, da ne. Dobro je seveda, Ce režiser obvlada tudi kakšen drug poklic pri tem, ko de-a dokumentarni film. Celo zelo dobro je za reportaže, Ce je tudi snemalec, ker lahko marsikaj posname takega, kar lahko snemalcu uide. Največkrat pa je to za režiserja obremenitev. Ko gleda skozi kamero, ne more istočasno režirati dogodkov pred kamero, lahko režira sliko, ne pa dogodke, tako da je v bistu mnogokrat to tudi minus." Serijo Dediščina sončnih bogov so mnogi Primerjali tako po ideji kakor po kvaliteti s se-lajanu, ki jih dela BBC, ki je znana po odličnih tovrstih serijah. Kako vam je v naših skromnih razmerah in pogojih, Id verjetno niso primerljive s tistimi pri BBC-ju uspelo realizirati tako zahtevno serijo? . Tn nas je šlo predvsem za naključje. Kolikor J32 poznam delo pri BBC-ju imajo zelo natan-cne raziskave in potem scenarije, strokovne tea-me> ki delo pripravljajo, tako da na terenu ni Vecjih presenečenj, vse je zelo natančno veC ah manj predvideno. Pri nas pa je šlo za srečno na-Kajucje, sam nisem niti egiptolog niti navdušenec nad arheologijo in sem se šele na samem mestu v Egiptu, kjer sem bil prvič in vse to videl postal pravi navdušenec in pristaš starih kultur. To pa je tisto, kar me je prevzelo in se verjetno to odraža tudi v filmu." Eden nepozabnih dokumentarcev je tudi Kamniti Pigmalion, dokumentarni film o Plečniku. Je res, da pripravljaš na to temo celovečerni film? "To so še Cisto deviški zaCetki. Ideja se je porodila ob razstavi, ki jo pripravlja Češka za leto 1995, ko naj bi počastili toliko Časa zanemarjen oziroma prepovedan spomin na Plečnika. Ob tem je prišlo na dan kup pisem njegovi prijateljici, za katera, ko smo delah dokomentarec, še nismo vedeli. Vendar so zanimiva, saj se v njih razkriva Plečnikov notranji jaz, ki ga do-zdaj nismo poznah. Tako je prišlo tudi do zamisli o filmu o PleCniku, saj pri nas nimamo filmov o slavnih Slovencih. Sam nisem režiser celovečernih filmov, sam sem vedno raje ostajal na strani dokrunentamega filma, rad imam naključja in presenečenja, vendar bi ta izziv z veseljem sprejel." Katere so teme, ki te kot avtorja dokumentarcev najbolj vznemirjajo? Je to zgodovina, so to potovanja po svetu, življenje samo, nepredvidljivi trenutki? "Ko sem študiral sem mnogokrat moral brskati po arhivih, vendar se mi zdijo filmi narejeni iz arhiva precej puščobni, ker je treba sestavljati gradivo, ki ga je nekdo že naredil. Zal, sem največkrat delal prav filme iz arhivskega gradiva in priznam, da me to ni najbolj pritegnilo. Mislim, da so lahko najboljši filmi tisti o človeku, kakršnemkoli v kateremkoli trenutku. Zato upam, da bom nekoC lahko naredil film o živem Človeku ne o mrtvem." Načrti? "Zanimiva tema. Gospod Savnik se ukvarja s prenosom starih filozofij, verstev, budističnih in kitajskih idej v moderen svet - preprosto z energetskim dizajnom. To je tema, ki jo obdelujem in mishm, da je lahko zelo zanimiva, saj so razne Čakre in aure danes vedno bolj v modi." Mnogo pred naSim štetjem so v starem Egiptu poznali zakonitosti piramid in njihovih skrivnostnih učinkov. V dobi sodobne civilizacije in tehnike se nekateri spet vmCajo v te skrivnosti in iščejo svojo nadzemeljsko identiteto. Morda bo tudi Pavel GrzinCiC naSel pot in skrivnostno vez med Dediščino sončnih bogov in energetskim dizajnom gospoda Savnika. TV SLOVENIJA 2 20.10 VIJOLIČASTE SANJE, nemška barvna drama keiija: Kai Borsche, igrajo: Dietrich Mattausch, Karin Anselm, Anke Seveni-ch Caroline Riedl in drugi Osrednja osebnost drame je poslovnež Helmut Wink-er' Neko noč zazvoni pri njem telefon in ta klic za ved-9o spremeni njegovo na videz mimo življenje. Neznanci ga pokličejo v neko zobno ordinacijo in pred njim je odločitev: ali sodeluje in jim pomaga pri uresničitvi njihovega načrta ali pa bodo odkrili njegovo mračno preteklost in mu uničili kariero. Winkler ne more izbirati: odloči se za tvegano in nevarno pot dvojnega življenja... TV SLOVENIJA 1 17.10 RADOVEDNI TACEK; krona Ste vedeli, da ima kralj krono? Ste. Da imajo krono je-'en, drevo in ribniški krošnjar, pa morda niste vedeli, vendar to še ni vse. Marko in Taček sta izbrskala še 9ekq/ drugačnih kron. Scenarij Evelina Umek, sodelujeta Nace Simončič in Marko Okorn. Scena Tomaž Marolt, dramaturg Jože "“de. glasbena oprema Anton Natek, redakcija Irena struna Arko, režija Andreja Humar Gruden. RETE 4 22.30 KRAMER PROTI KRAMERJU, ameriški film, 1980 Rfžijo: Robert Benton, /igrajo: Dustin Hoiffman, Meryl Streep in drugi. Na prvi pogled srečna družina propade, ko že-9a brez besed zapusti tpoža in malega sina. ude skuša skrbeti za djroka. To mu povzroča sicer težave, vendar se Počasi s sinom ujameta. lePega dne pa mati določi, da mora otrok Zveti pri njej. Fil je doživel uspej in f C? IT-O I Č P \ / I t ! , .—u M .—. uu^ivei uspej in Prejel številne oskorje (2° ^ režijo, moško vlogo) am@® as i&snmda MUSIČ TELEVISION 06.00 Awake on the Wild Side; 09.00 Video; 12.00 Soul Of MTV; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v Ionu; 17.30 Dlal MTV; 18.00 Hit Ust UK; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Wayne's VVorld Special; 22.00 Real VVorld; 22.30 Beavis & Buttfiead; 00.00 Hit List UK SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 Chiefs, 2. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.; 20.30 Polna hiša; 21.00 Intruders, 2., zadnji del serije; 23.00 Ponovitve PROT 05.35 Serije, ponovitve; 12.00 Pri Huxtablovih; 12.30 Agentka s srcem, serija; 13.25 Dinastija, serija; 14.25 Hardcastle & McCormick; 15.25 Debelo je moderno; 15.55 Cista Čarovnija, am. humor, serija; 16.25 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Krila; 18.55 Drugi svet; 19.25 Pri Huxtablo-vih; 20.00 Poročila, 20.15 Goljufi, angl.-indijski pustot film; 22.10 Nevidni sovražnik, južnoafriško-am. akc, film; 23.55 Poročila PREMIERE 07.00 Romeo; 08.00 Kristalna hišica, ital. film; 09.40 V daljni deželi, am. pustot film; 12.05 Sence in megla, am. film; 13.30 Kino '94; 15.00 Dolga pot v življenje, am. film; 16.40 Vse je teater, angl. kom.; 18.20 Pesti-Moras se boriti za svoj prav, am. akc. drama; 20.00 Clear; 20.15 Ocvrti zeleni paradižniki, am. melodrama; 23.20 Od-dball Hali-Zdaj so bogovi Cisto padli na glavo, am. komedija EUROSPORT 08.30 Aerobika; 10.00 Alpsko smučanje, vrhunci; 12.00 Nordijsko smučanje, vrhunci; 13.00 Mo-toSport; 14.00 Atletika, iz Pariza; 16.00 Snooker, vrhunci; 17.00 Eurofun; 17.30 Akrobatsko smučanje; 19,30 Športna poročila; 20.00 Motociklizem, vrhunci; 21.00 Formula 1, priprave na novo sezono; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev SATI 09.00 Ponovitve serij; 12.15 Kolo sreCe; 13.00 Ladja zaljubljencev; 14.00 Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Bavarec na otoku Rugen, 1/10 del nemške serije; 21.15 Prosim, javi sel; 22,10 K stvari. Kancler!; 23.00 Novice in zgodbe; 23.50 Anekdota RTL 09.00 Serije, ponovitve; 12,00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, serija; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri Časi, slabi Časi; 20,15 Divja družina Flooder, 11. del; 20.45 Strašno prijazna družina; 21.15 Mestna bolnišnica, serija; 22.15 Dan X; 23.00 Deset pred enajsto; 23.30 SK-15, magazin RTL 2 05.45-16,55 Ponovitve serij; 16.55 Zenska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Wolf, 3. del; 20.00 Poročila; 20.15 Natančno orožje-Ostri ovinki, serija; 21.20 Rokoborba; 22.25 Poročila; 22.30 Dream On; 23,10 Hallovveen-Obisk iz onostranstva, ameriška grozljivka SKY MOVIES 17.00 Flight From Ashiya; 19.00 Till There Was You; 21.00 Falsely Accused; 23.00 Shovvdovvn In UttleTokyo MOVIE CHANNEL 17.15 Delta Space Mission; 19.00 Class Action; 21.00 Regarding Henry; 23.00 Sleepwalkers FILMNET + 14.00 The Thief That Game To Dinner; 16.00 K-TV; 18.00 Robin Hood: Prince Of Thieves; 20.20 Sha-dows And Fog; 21.50 El News SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Danes, novice; T9.00 Poročila; 19.30 Kulturni koledar; 20.00 Showcase; 21.00 Velike nesreče; 21.30 Spomini; 22.00 Poročila; 22.30 Poslovne novice; 23.00 Jay Leno Show CNN 05.00-22.00 VVorld News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorld Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King U-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorld Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorld Business Toda/ Update; 22.30 Shovvbiz Today |li mm© Uh Slovenija 1 4.30.5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14,30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna klultura; 17.00 Sudio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC, otroci; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Šansoni in evergrini; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8,30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.10 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevka tedna; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Šport; 13.00 Val 202 po-poldanl; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16,40 Gost popldneva; 17.50 Šport; 19,30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14,00, 18.00, 22,00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 13.05 Igra za otroke; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.33 Operni koncert; 20.30 S koncertnih odrov; 22.30 Dvignjena zavesa; 23.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, Koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Odgovori na rešetu; 11.00 V podaljšku-pregled rezultatov športnega vikenda;12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.00 Ob robu igrišča; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Parlamentarna kronika; 17.00 Bla-bla radio; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30- 23.15 Večerni program Modrega vala RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9,30, 10,30, 13.30, 14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 9.05 Rande-vous; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Osebnosti; 9.32 Bilo je nekoC; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Edig Galletti; 10.35 Ulica velikih vrtov; 11.00 Ola, America Jatina; 11.30 Ak- tualnosti; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Zoo sta-tion; 16.00 Modri val; 18.00 Svet krojijo ženske; 18.45 Cronos Quartet. R. Gias Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.45 Slov. novice; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarski gost; 14,00 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešCa; 16.25 Nagradna uganka; 16.55 Loto; 17.00 Anketa; 18.15 Aktualnosti; 19.25 Vreme; 20.00 Nagradni kviz; 21.00 Ženske in lepota; 22.00 Sršeniada. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5,40 Dobro jutro; 7,40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 14.30 ToCke, metri, sekunde; 17.20 Oddaja o kulturi Parnas; 18.20 Juke box; 18,50 Radio jutri, informacijei. Radio Maribor 6.00. 8.00, 10,00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 12.10 Mali oglasi 13.00 Pod Persko gorco 15.10 Kmetijski nasveti 15.30 Dogodki in odmevi, 17.30 Obvestila, osmrtnice; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočja, 22,00 Zrcalo. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Vinilma-nija; 14.00 OF; 15.30 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.00 Joculator; 17.30 You-Rock It!; 19.00 Tolpa bumov: Makvlrag; 20.00 Alter-mozaik; 2100-24.00 Alter/Techno/Reggae. Radio Trst A 7.00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 8,00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 llz Četrtkovih srečanj; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Most na Drini (r. M. SosiC, 9. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.5 MePZ Ru-pa-Peč; 13.20 Kmetijski tednik; 13.50 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke; 15.00 Panta rei; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Brezposelnost: teorija in praksa; 18.30 Slov, lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 12.30 Odd. brez naslov a (prof. S. Pahor, nato odd. v italijanščini (P. Parovel); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Loža v Operi. Radio Koroška 18,10-19.00 Dilema slovenske zgodovine 1938: Po Schuschinggu za Hitlerja?. SRBIJA NUMEROLOGIJA / Boj za moralno preživetje m Demonstracija zahvale ruskemu narodu Vpliv planetov na znamenja zodiaka Merkur velja za planet intelekta in literature PriSel je z informacijami, ki so krožile med tujimi novinarji in so bile povezane z morebitnim napadom Nata. V primeru napada naj bi v Beogradu že obstajale skupine, ki bi napadle tuje ambasade, vpletene v spor. Ce pa do tega ne bi prišlo, sta bili najavljeni dve drugi manifestaciji: zahvala Rusom za odločno zoperstavljanje Natu in prekinitev prijateljstva s Francozi ob spomeniku iz prve svetovne vojne, postavljenem njim v Čast na Kalemegdanu. Povabil me je, da naslednjega dne skupaj odpotujeva v Beograd, kjer je imel svojo snemalno ekipo, kar sem seveda sprejel. Beograd, 21. februar 1994 V Beograd sva pripotovala z jutranjim vlakom. Prvi vtis, ki sem ga dobil o mestu, je bil, da so tu vse stvari v primerjavi z Novim Sadom potencirane. To je bržkone samoumevno, ker gre za večmilijonsko mesto. Čeprav tega ne gre posploševati. Gre tudi za kulturno-zgodovinske razlike, kajti medtem ko se Beograd nagiba, da postane orientalno velemesto z vsem, kar sodi zraven, Novi Sad Se vedno ohranja videz mesta, ki je nekoC pripadalo srednjeevropski kulturi. Beogradu je Cas vsesplošne krize naplavil vrsto dodatnih težav. Znani so prizori s prenapolnjenimi avtobusi in tramvaji, ki so sicer zastonj (-kdo bi si tu upal vprašati za karte?}, svojevrsten prizor je seveda tudi železniška postaja s svojo vsestransko nesnago in bedo. Stvari, ki vzbujajo pozornost, bi lahko Se našteval, vendar me je najbolj osupnil neki sicer obroben pojav oziroma vzdušje, ki ga človek opazi, ko gleda vso to množico ljudi, kako se giblje. Ljudje hodijo neverjetno hitro, skorajda drvijo (z vrečkami ali brez njih), Čemur se nehote in skoraj nezavedno človek tudi sam pridruži. S tramvajem sva se odpeljala pred rusko ambasado, kjer se je že trla vec de-setglava množica. Demonstracijo zahvale ruskemu narodu je vodil - kakor tudi pozneje tisto na Kalemegdanu - književnik Radomir Smiljanič, sicer vodja združenja Bela niža, ki je znano po svojih akcijah na Donavi, kjer so tujim ladjam onemogoCah plovbo. Demonstracija ni minila brez patetike; odražala se je v geslih, kot so »Hvala matjuska Rusija«, »Hvala za njet Natu«, »Naj živi bratstvo med Srbijo in sveto Rusijo«. Drago Pintarič (Se nadaljuje) Čiščenje po volitvah (Foto: Boban Plavevski / B+D) Bližajoča se invazija Sporočilo, ki ga je odkrilo to zaporedje, je za našo bližnjo prihodnost osupljivo. Po Nostradamusu lahko namreč pričakujemo invazijo azijskih, muslimanskih in rdeCih (karkoli je že Nostradamus mislil s tem izrazom) hord, ki bodo preplavile sredozemsko Evropo. Ko bodo leta 2000 dosegli Italijo, se bodo uporniki razmaknili vzdolž severnoafriške obale in prek Španije do južne Francije. Papež bo moral bežati po dolini Rone, kjer ga bodo ujeli in ubili: kot kaže, bo to sedanji papež. Vatikan bo uničen. Iz južne Francije bodo zavojevalci v milijonih prodirali proti severu, plenili, posiljevali in preganjali katoličane. S pomočjo neke vrste zračnega strelnega orožja bodo premagali glavno obrambno linijo na rekah Garonne in Loire in dosegli Rokavski preliv. Invazija v Anglijo bo zadnji trenutek preprečena, in to bolj zaradi sporov v samih azijskih vrstah kot pa po zaslugi branilcev. Potem se bo ponovila zgodovina druge svetovne vojne, ko bodo zavezniške sile organizirale protiofenzivo, ki pa se bo tokrat začela v Britaniji in Nemčiji. Po zaslugi izvrstne taktike bodo zavojevalci pregnani iz opustošene Francije, ki bo izgubila veliko prebivalstva, nato iz Italije in nazadnje iz Španije. Potem jih bo novi karizmatični zahodni vodja, ki se bo okronal za kralja večine Evrope - kakor nekoC cesar Karel Veliki - preganjal vse do Srednjega vzhoda. Nastopilo bo obdobje miru in blagostanja, kakršnega še ni bilo in ki bo trajalo veC kot pol stoletja. Toda tudi s tem stvari še ne bo konec. Po Nostradamusu namreč tisto tako dolgo pričakovano tisočletno Kristusovo kraljevstvo na Zemlji ne bo nastopilo vsaj Se naslednjih sedemsto let, ko bo Človeštvo moralo pretrpeti Se celo vrsto hudih nadlog in bridkosti. To sem torej odkril v Nostradamusovem sporočilu, kjer so te prerokbe večkrat in podrobno ponovljene. Ta podoba je dramatična, na trenutke celo grozljiva, vendar nikakor ne popolnoma mračna. Predvsem pa nima skoraj nic skupnega s tisto, ki prevladuje v dosedanjih komentarjih. Kolikor mi je znano, doslej Se ni bila razkrita. To podobo je bilo mogoCe prav osvetliti šele po koncu tako razvpite hladne vojne in z njo povezane jedrske grožnje. Sele prisilna smrt starih interpretacij je omogočila rojstvo nove. Merkur (8) Pri osebah, rojenih v znamenju Ovna, Merkur še poveCa njihovo bojevitost in prekanjenost, zaradi katere so pogosto nagnjene k nezadovoljstvu ali ironiji. Mislijo ostro, a vCasih nepovezano, ker so preobčutljivi za vprašanja, ki zadevajo samo njih, ob pomanjkanju posluha za potrebe in probleme drugih. Merkur Ovnom moCno razvije intuicijo, jim nakloni veliko smisla za humor ter natančnost pri delu z instrumenti, hkrati pa okrepi njihovo nagnjenost h kršenju zakonitosti. 13 Merkur na osebe, rojene v znamenju Bika, deluje tako, da postanejo Se bolj potrpežljive in pedantne, hkrati pa poveča njihovo skeptičnost, zaradi katere so pri nekaterih stvareh osupljivo brezbrižni. Zaradi vpliva Merkurja vCasih zasledujejo zapleteno logiko, ki zna biti neprožna, toga ali celo dogmatično nepopustljiva. Ob vsem tem pa Biki prav zaradi vpliva Merkurja pogosto razvijejo tudi smisel za lepoto in umetnost. -ff Osebam, rojenim v znamenju Dvojčkov, Merkur poveCa sposobnost komuniciranja ter poglobi njihovo nagnjenje do glasbe, mitologije, pijače in kleptomanije. Prav tako okrepi njihovo nagnjenje do neresnega obnašanja, ki izvira iz negotovosti in prethane želje po slavi in pohvali. Pod vplivom Merkurja postanejo osebe, rojene v znamenju Leva, hrupne, nagnjene k nastopaštvu, s površnim Čustvovanjem, z Bi se lahko uresničilo? Kaj je torej to, dejstvo ah izmišljija? Je takšen scenarij vsaj približno mogoC? Zdaj, ko to pišem, lahko reCem, da ni. Pa vendar so se zaCele dogajati nenavadne stvari. V osrednji Aziji se nove, od nekdanje Sovjetske zveze osamosvojene muslimanske republike s pomočjo Turčije in drugih muslimanskih dežel počasi postavljajo na noge. Njihovo skupno naftno bogastvo je precejšnje in zaloga orožja, ki jim je ostala od hladne vojne, ogromna. Islam zelo hitro pridobiva nazaj svojo nekdanjo moC in hrepeni po novem karizmatičnem voditelju, ki bi vse postavil na pravo mesto. Govori pa se tudi o ustanovitvi združenih držav osrednje Azije. Medtem so na Srednjem vzhodu že dozoreli pogoji za poslednje soočenje bojevitega islama in Zahoda, pa tudi v nekdanji Jugoslaviji je Čedalje bolj navzoCa skušnjava, da bi pozvali arabski svet k intervenciji v osrčju Evrope. Seveda ne morem zanesljivo reci, da je kateri od teh razvojev nujno povezan z Nostradamusovimi Kateri planeti ustrezajo - po Kabali - posameznim ključnim številom? 1 = Pluton in Neptun 2 = Uran 3 = Saturn 4 = Jupiter 5 = Mars 6 = Sonce 7 = Venera 9 = Luna 8 = Merkur občasnimi izpadi prepirljivosti ter z velikim smislom za dramatiziranje. 1%, Rojenim v znamenju Device Merkur poglobi njihovo pretirano kritičnost in sramežljivost, hkrati tudi njihov manjvrednostni kompleks. Sicer postanejo Device pod vplivom Merkurja še bolj analitično naravnane. Z veliko domiselnostjo se lotevajo najrazličnejših področij, imajo poseben smisel za psihologijo in biologijo, ob vsem pa so nagnjene k pozabljivosti in obremenjene s prebavnimi težavami. ||| Tiste, ki so rojeni v znamenju Tehtnice, Merkur pomirja: poglobi njihov smisel za opazovanje, estetiko, poezijo, za humorne plati življenja, trgovino in za oblačenje. Pod vplivom Merkurja si zlahka zapomnijo vse, Čeprav se nekaterim obveznostim zelo radi izmuznejo. ^ Merkur rojenim v znamenju Škorpijona izostri pero, inteligentnost, vztrajnost, a tudi - maščevalnost. Merkur vpliva tudi na njihovo odlično zbranost, na njihovo bojevitost in pronicljivost, z včasih prav diabolično intuicijo, ki jih Se posebej usposablja za proučevanje okultnih ved. Prav zato pa so vCasih pretirano skeptični, njihov humor pa zna biti strupeno zajedljiv. Rojenim v znamenju Strelca Merkur odstira široka obzorja, ob pomanjkanju vztrajnosti in praktičnih rezultatov. Zelo dobro zaznavajo posamezna drevesa, zaradi katerih včasih spregledajo gozd, v katerem ne- prerokbami. O njegovem značilnem židovsko-kr-SCanskem sovražnem odnosu do islama lahko reCem le to, da si ga z njim ne delim. Toda kljub temu se mi zdi, da bi tu utegnila biti neka zveza, ki samo Čaka, da bo vzpostavljena. Če se to zgodi, potem bo logična osnova Nostradamusovih prizadevanj postajala Čedalje bolj jasna. V svojih verzih namreč znova in znova ponavlja, da je prihodnost v naših rokah. To z drugimi besedami pomeni, da je od nas odvisno, ah bomo njegove prerokbe upoštevali in se primemo pripraviti na to, kar se lahko zgodi ter sprejeti protiukrepe, dokler je Se Cas. Seveda je še vedno mogoCe, da se je motil. Ce pa se je, se je zmotil za veliko - prav za neizmerno in obupno veliko - kar pa bi se težko ujemalo z dejstvom, da mu je na sploh pripisanih (kot bomo videli) precej preteklih uspehov. Zato se mi zdi zelo pomembno, da ugotovimo, kaj je Nostradamus napovedal za prihajajoča leta. (Se nadaljuje) pričakovano naletijo na sovražnika. Merkur jim jemlje nekaj notranje trdnosti, zato pa jim omogoča vpogled v višja spoznanja. Merkur vCasih povečuje tudi njihovo nagnjenost k sleparstvu. ^ Zaradi delovanja Merkurja osebe, rojene v znamenju Kozoroga, Se bolj razvijejo svoje diplomatske spretnosti, svoje sposobnosti za kritično analizo, kakor tudi vztrajnost pri zasledovanju praktičnih ciljev. Zaradi delovanja Merkurja znajo Kozorogi razmišljati hladnokrvno, znajo postaviti stvari na svoje mesto ter se brez obotavljanja napotiti k zastavljenim ciljem. Pod vplivom Merkurja razvijejo tudi svoj smisel za politiko ter za uporabne raziskave. (0 Rojeni v znamenju Vodnarja postanejo pod vplivom Merkurja v družbi izjemno priljubljeni, polni so človečnosti, prijateljsko so naravnani do vseh, Čeprav z občasnimi težavanu z zbranostjo, ob veliki nevarnosti, da se preveč oklenejo utopij. Merkur tudi povečuje njihov siceršnji smisel za psihološka vprašanja ter sposobnost za izume in inovacije na različnih področjih znanosti. Na rojene v znamenju Rib Merkur deluje tako, da še poveCa njihovo Čustvenost, kar precej ogrozi njihov siceršnji smisel za praktičnost. Veliko bolj so | nagnjeni k iluzijam in vCasih zelo težko izrazijo svoje > zamisli. Zaradi učinkovanja Merkurja vCasih vidijo in slišijo predvsem tisto, kar hoCejo videti in slišati-Kljub temu, da znajo poslušati in zastavljati prava vprašanja, so zato vCasih neverjetno brezbrižni. Vera Sega (Prihodnjič: Venera) 1 2 Kabalistična tabela 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z Primer izračuna ANA H O R V A T 10.8.1957 15 1 8 6 9 4 1 2 31 (3 + 1) =4 7 + 30 A/ (3 + 7)10 = 1 ključ = 1+4=5 Danes goduje Matilda (Mechthilde), kraljica Sv. Matilda je izhajala iz mogočne saške rodovine. Mladost je preživljala pri stari materi, opatinji samostana Herford. Leta 909 je samostan obiskal ovdoveli saški vojvoda Henrik Ptičar. Zasnubil je Matildo in ta je ponudbo sprejela. Matilda je bila dobri duh družine, ki sta jo ustanovila s Henrikom Ptičarjem. Pripomogla je k temu, da so njenega moža leta 919 izbrali za nemškega kralja, nemajhna pa je bila tudi njena vloga pri pomembnih moževih odločitvah. Zaslug pa ni pripisovala sebi, temveč razsvetljenju, ki ga je bila deležna pri molitvi. Po moževi smrti leta 936 jo je Čakalo 32 let vdovstva. Sinova Oton, ki je nasledil nemški prestol, ter Henrik, sicer njegov večni tekmec za prestol, sta se proti njej združila z namenom, da ji odvzameta posestva in premoženje, ki ga je podedovala po možu in ga namenjala za gradnjo cerkva in samostanov. ZaCasno sta jo zaprla v samostan in jo razlastila. Matilda je odtlej nagovarjala Otona k dobroti in usmiljenju do trpečih in mu skušala -pokazati pob ki bi bila všeč Bogu. Oton ji je prisluhnil in kmalu je blagodejno vplivala na državniške posle. Ponovno je vzpostavila družinsko slogo, skesana sinova pa sta ji vrnila vdovsko imetje. Umrla je leta 968 v enem od svojih samostanov, v bližini katerega je bil tudi grob njenega moža. (Vir: Leto svetnikov) PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Ponedeljek, 14. marca 1’994 ^1-MEDNARODNI AVTOMOBILSKI SALON V ŽENEVI Bo Concept 1 nova legenda? Volkswagen predstavil tudi kabriolet ma »concept 1« in »concept 1 cabriolet« Čaka kaj kmalu tudi serijska proizvodnja. Pri Volkswagnu, ki se trenutno ne more pohvaliti z vzpodbudnimi prodajnimi rezultati, si nameč želijo, da bi hroščev naslednik šel po poti danes že legendarnega prednika in postal pravi ljudski avto, za proizvajalca pa seveda pomenil dobičkonosen prodajni uspeh. V Volkswagnovem oblikovalskem centru v Kaliforniji so pri izdelavi avtomobila dali prednost zunanjemu izgledu in ne le uporabnosti. Silhueta avtomobila je sklop treh polkrogov, dveh kolesnih in osrednjega, ki prekriva potniško kabino, prtljažnik in motorni prostor. Na avtomobilu ni mogoCe Za pravo premierno Predstavitev na letošnjem 4. mednarodnem avto-ebilskem salonu, ki po-e^a te dni v Ženevi, je Poskrbel nemški Volks-|Vagen. Ob zaključku pr-, ega novinarskega dneva !e namreč predstavil ka- briolet - različico conce-pta 1, naslednika legendarnega hroSCa, ki je po predstavitvi v Detroitu pred nekaj meseci pritegnil veliko medijsko pozornost. Trenutno še konceptni vozih z delovnima imeno- Volkswagnov hrošč za 21. stoletje Simpatično vozilo Concept 1 kabriolet najti nobene ostre linije, vsi prehodi so blago zaobljeni. V potniški kabini, kjer ni odvečne dodatne opreme, je prostor za štiri ljudi, na armaturni plošči je mogoCe najti le velik merilnik hitrosti, v katerega so vključeni še merilnik prevoženih kilometrov, merilnika temperature motorja in količine goriva v rezervoarju ter kontrolne lučke, ki voznika obveščajo o luCeh. Kot serijsko opremo naj bi v pomlajenega hrošča vgrajevali tudi zraCni vreCi za voznika in sopotnika na prednjem sedežu, bočne ojačitve in ABS. Zanimive so tudi motorne opcije, saj naj bi v avtomobil predvidoma vgrajevali tri različne pogonske sisteme, ki so po svoje neobičajni. Posebnost dizelskega motorja z direktnim vbrizgavanjem, prostornino 1900 ccm in močjo 66 kilovatov (90 KM) je sistem »ecomatic«, ki bo skrbel za izklapljanje in vklapljanje motorja glede na to, ali pritiskamo na plin ali ne. Preprosto rečeno, pri vožnji po bregu navzdol naj bi se motor ugasnil in ponovno vžgal ob pritisku na plin. Druga opcija je elektromotor s 37 kilovati in dosegom 250 kilometrov ob povprečni hitrosti 50 kilometrov na uro, najvecja hitrost pa naj bi bila 125 kilometrov na uro. Zadnja opcija pa je še kombiniran elektro-dizel-ski motor z močjo 18 kilovatov oziroma prostornino 1400 ccm in moCjo 50 kilovatov. Marko Krautberger LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... Ime in priimekt Telefonska številkam Naslov:___________ Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4.: Ker radi ugajate in uživate ob laskavih besedah moškega in ženskega sveta, vas bodo zamikali novi obešalniki -pravzaprav tisto, kar na njih visi. BIK 21.4. - 20.5.: Prepričani boste postali, da je za vaš nemir krivo dejstvo, da nekdo posega na področje, ki se ga ne tiče. Na vse kriplje se mu boste uprli. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.:Sprejeli boste pametno odločitev: poskrbeli boste za svoje krhko zdravje. Sokovi, solate in sadje naj bodo nekaj naslednjih dni vaša osnovna hrana. RAK 22.6. - 22. 7.: Da niste zadovoljni s svojim delom, veste že lep Cas; zavedate se, da je preveč enolično za vašo razgibano dušo in premalo zahtevno za vašo ustvarjalno žilico. liV 23.7. - 23.8.: Tolažili se boste s prepričanjem, da ste kopicih podatke zaradi tega, da bi z razširjenim umskim obzorjem razkadih meglo nejasnih pojmov. DEVICA 24. 8. • 22. 9.: Na noben način vam ne bo uspelo najti dovolj tehtnih opravičil za nadaljevanje dosedanjega življenjskega sloga. Kaj boste torej storili? TEHTNICA 23.9. - 22.10.: GUjeli se boste pri zmoti - pa ne zaradi prepričanja, da imate svojega izbranca resnično radi, ampak zaradi preziranja nekega spremljajočega dejstva. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: GZelo vam bo všeC, da naključni pomočnik ni preveC silil v vas in ni pričakoval vradla - kar bi bilo od pripadnika nasprotnega spola skorajda normalno. STRELEC 23.11. - 21.12.: Novo delo se vam ne bo upiralo, saj je malodane pisano na vašo kožo: .je ustvarjalno, razgibano in cenjeno, in kar je najpomembneje: obeta lep zaslužek. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nekdo od vas zahteva, da se odrečete svoji najintimnejši želji. V vzdušju zamere se mu boste najprej glasno uprb, nato pa v miru razmisbb. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Kljub nenavadni umirjenosti boste v prostih urah begali od znanca do znanca - najbrž boste iskali toplino, ki jo že dolgo časa vroče pogrešate. RIBI 20.2. - 20.34 Osebi, ki vam greje srce, ne boste pokazali svoje naklonjenosti. A ker je dober opazovalec, bo že kmalu dojel pomen iskric v vaših lepih oCeb. KRIŽANKA Vodoravno: 1. ime ameriške filmske lepotice Thurman, 4. kraj pri Vrhniki, 8. italijanski dirigent, nekdanji vodja milanske Scale, (Arturo), 11. ime filmske igralke Ni-elsen, 12. egipčanska sveta ptica, 13. žlahtni plin, ki se uporablja v svetlobnih ceveh, 14. ime nekdanjega italijanskega nogometnega vratarja Zoffa, 15. leta 1941 umrla hrvaška sopranistka, interpretinja Wa-gnerja (Milka), 17. oseba iz romana Vzhodno od raja, 18. reka v Sibiriji, ki teCe iz Bajkalskega jezera in se kot Gornja Tanguska izliva v Jenisej, 20. ter, 23. Ca-pkova drama, 24. sorta hruške, 28. področje, območje, 30. mesto na Češkem, nekaj Časa imenovano Gottvvaldov, 31. druga najvišja karta pri taroku, 32. ime slovenskega pesnika Zajca, 33. podaja pri nogometu, 35. plitko slano jezero v osrednji Aziji, 36. rodoviten danski otok v Malem Beltu. Navpično: 1. nekdanji burmanski politik in generalni sekretar OZN, 2. avstrijski filmski igralec (Hans), 3. angleški fizik, odkritelj izotopnosti, Nobelovec leta 1922 (Francis William), 4. avtomobilske oznaka Valjeva v Srbiji, 5. mesto v Oklahomi v ZDA, ’6. majhna vodna žival, 7. delavec, ki dela za dnevno plačilo, 9. najve-Cji slovenski pisatelj (Ivan), 10. italijanski naziv slovenske luke, 16. kanaanska boginja ljubezni, 19. mesto zaleganja ptičjega zaroda, 20. rovnica, rovaCa, 21. rimska boginja jutranje zarje, 22. športni vaditelj, 25. urejen, za kopanje primeren del obale, 26. hrvaški skladatelj (Mario), (iz crk Kline), 27. dodatek k pogodbi, 29. levi pritok reke Pad v Italiji, 34. enaki Črki. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 sjv ‘piy ‘^[azo^paid ‘0ubq ‘puom ‘upz ‘uaru ‘rrex|m[ ‘uruSuv 'pr} ‘aspnj, ‘ouiq ‘uo9u ‘siqi ‘tpsy ‘iuiuuosoj^ ‘pi0A ‘buiq :oiiAmopo/\ Aausan ŠAH tim ' m m. Wn lili a b c d e f g ti Študija V. Smislova 1938 Tudi nekdanji svetovni prvak V.Smislov se je proslavil kot uspešni kompozitor študij. Ena od njegovih uspešnih je pred vami. Prodom Črnih kmetov in kralja na kraljevem krilu se je beri, ki je na potezi, zoperstavil na zanimiv in pouCen način in izsilil neodločen izhod partije. Kako poteka remi razplet? Rešitev naloge Da bi utesnil izhod Omega kralja v igro beli najprej žrtvuje lovca l.Lf6+! gfB in zapre polje g5 2.f4 Th8+ 3.Kg7! Th5: Po žrtvi belega kmeta pa se je ulovila tudi bela trdnjava! 4.a4 Tg5+ 5.Kh8! Bele ne vzame ponujeno darilo! 5...Tg6 6.Kh7 Kh5 7.Kh8 Beli kralj se ne more izbezati iz kota in remi je neizbežen! 7...Th6+ 8.Kg7 Tg6+ 9.Kh8 Remi! abcdefgh Bronstein - KorCnoj / Moskva 1962 Napad Črnih figur je dosegel višek. Polje g2 in b2 je pod udarom in beli, ki je na potezi, ne razmišlja o uspešni obrambi obeh šibkih točk, temveč išče možnost napada na Cmega kralja. Ta je v obrambi dveh kmetov, ki pa ne moreta ubraniti razpleta v korist belega! Rešitev naloge Za uspešen napad na Ornega kralja velemojster Bronstein žrtvuje trdnjavo s potezo l.Th6:+! Kh6: Tudi na l...gh6 sledi 2.Dg8+ Kf6 3.Df8+ z osvojitvijo Orne dame! 2.Dh8+ Kg6 3.Dh5+ Kf6 4.g5+ in beli zmaga. Belemu je bil v veliko pomoč dvojni kmet na polju g4! S. Kovač Pisalo se je leto 1892 Prvič izšla neodvisna »Vesna« V začetku devetdesetih let 19. stoletja se je del naših dunajskih naprednih visokošolcev začelo združevati okoli novega literarnega glasila »Vesna«, ki je prvič izšlo 15. marca 1892. »Vesnani« -Ivan Robida, Rado Murnik, Lojze Gorjup, Fran Govekar, Karel Geiger in drugi - so začeli brez nekega posebnega programa, z neposrednim delom in mladostno zagnanostjo. Vodil jih je pravnik Janko Vencajz, ki je poskušal te leta 1891 reformirati staro akademsko društvo »Slovenija« v duhu obnovljenega, političnega panslavizma. »Vesnani« so šele v prvi številki drugega letnika napisali program: »Vesna« naj bi bil neodvisen kulturno-znanstveni časopis, ki bi obravnaval vse kulturne in tudi politične probleme, vezane na vseslo-vanstvo. V programu so med drugim zapisali, da naj bi se »Vesna« trudila pridobiti za svoje delo tudi ženske, ki naj bi se začele uveljavljati v javnem življenju. Žal pa je ni podprla niti napredna niti klerikalna javnost in konec leta 1894 je kljub naklonjenosti bralcev prenehala izhajati. Mnogi so menili, da je slovenska liberalna inteligenca pustila mlade borce za nova, času primerna gesla, na cedilu. PREBLISK Vsak čas ima svojo resnico. Jose MarianoLarra Ponedeljek 14. marca 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NESTALNO, MIRNO LE V SREDOZEMLJU ALPE JADRAN / ZMERNO OBLAČNO IN SUHO Vremenska slika: Nasi kraji so pod vplivom višinskih severozahodnih vetrov. Po prehodu hladne fronte priteka k nam prehodno bolj suh zrak topla hladna fronta fronta C A središče središče ciklona anticiklona okluzija I pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** | 30-50% 10-30 i I i: 'n 'T* 'T' Š 50-80% 30-60 O 6*6 *** *** 5-10 m/s nad 10 m/s DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.17, zašlo pa ob 18.06. Dan bo dolg 11 ur in 49 minut. Luna bo vzšla ob 06.48, zašla pa ob 21.36. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so vednoma suhe m normalno prevozne. Promet po notranjosti države poteka tekoče in brez zastojev FURLANIJA-JK Piancavallo 20/90 cm Fomi di Sopra 10/80 cm Zoncolan 20/100 cm Trbiž 10/130 cm Nevejsko sedlo 40/270 cm Sauris 10/30 cm VENETO Sappada 20/80 cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Cerkno - Golte do 30 cm Kanin 190 cm Kope od 20 do 40 cm Kranjska gora do 15 cm Krvavec do 55 cm M. Pohorje do 35 cm Pokljuka 10 on Rogla od 50 do 70 cm Soriška planina 40 cm Vogel do 120 cm Zelenica do 80 cm PLIMOVANJE Danes: ob 4.22 najnižje -41 cm, ob 10.19 najvišje 32 cm, ob 16.10 najnižje -37 cm, ob 22.25 najvišje 46 cm. lutri: ob 4.49 najnižje -40 cm, ob 10.46 najvišje 27 cm, ob 16.29 najnižje -31 cm, ob 22.45 najvišje 44 cm. Slovenija: Prevladovalo bo son- Sosednje pokrajine: Sončno vreme, zjutraj in del popol- eno bo, v krajih vzhodno od dneva bo v vzhodmih krajih še nas ter na območju Alp bo pretežno oblačno. Pihal bo jugo- zmerno do pretežno oblačno zahodnikCez dan bo toplo in večinoma suho V Sloveniji: V torek bo večino- Obeti: Tudi v sredo bo še torna sonCno in toplo. plo, le nekoliko bolj oblačno bo. Ponekod v severovzhodnih krajih so prehodno možne rahle padavine TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... 7/16 TRST.......... '11/lf CELOVEC...... 5/16 BRNIK........... 2/16 MARIBOR...... 9/16 CELJE........... 5/1/ NOVO MESTO... 7/1/ NOVA GORICA.. 6/14 MUR. SOBOTA.. 6/l( PORTOROŽ..... 2/H POSTOJNA..... 2/H ILIRSKA BISTRICA. 4/- KOCEVJE...... 5/13 CRNOMEU...... 10/1/ SLOV. GRADEC.. 3/16 BOVEC........ 7- RATECE....... 1/12 VOGEL........ 4/- KREDARICA.... -4/-3 VIDEM........... 9/14 GRADEC....... 8/14 MONOŠTER..... 8/14 ZAGREB....... 10/19 REKA........... 11/12 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI 0/3 STOCKHOLM 1/4 MOSKVA -3/3 BERLIN 3/10 VARŠAVA 4/15 LONDON 7/11 AMSTERDAM 4/8 BRUSELJ 6/10 PARIZ 7/12 DUNAJ 10/17 ZuRICH 6/16 ŽENEVA r--. r-- RIM 11/15 MILAN 10/14 BEOGRAD 3/20 BARCELONA 8/16 ISTAMBUL 2/8 MADRID 6/17 LIZBONA 11/18 ATENE - 6/15 BUCAREST -3/H MALTA 9/18 PRAGA 3/14 Portugalska še v primežu bede LIZBONA - Kljub uradnemu optimizmu, Ceš da je zdajšnja recesija samo navidezno huda, kljub izdatni denarni pomoči iz blagajn Evropske skupnosti in kljub retoriki o Lizboni kot letošnji evropski prestolnici kulture ima Portugalska še zmeraj opraviti z moCno razširjeno revščino in nepismenostjo. Oblasti zadevo nekako odmišljajo, tisk pa ne: tednika Expres-so in Visao sta posvetila žgočemu problemu že veliko prostora, deloma v obliki raziskav in anket: »Naj Lizbona kar bo prestolnica kulture, s tem pa ni mogoče zabrisati dejstva, da živi v njej dva milijona ljudi, od katerih jih prebiva kar 170.000 v razpadajočih in opuščenih hišah, in da jih 150.000 trpi lakoto.« In še: 64 odstotkov stanovanj v starih poslopjih nima kopalnice, 29 odstotkov pa jih je celo brez stranišča, a 68 odstotkov zasilnih barak je brez vode. V najbolj revnih mestnih predelih 15 odstotkov Otrok ne dovrši osnovnošolskega študija, a med 12-, 13- in 14-let-niki je še vedno 6 odstotkov nepismenih, kakor poroča tednik Expresso. Novinarji Visaa pa delijo siromake na tradicionalne, na obubožane Člane srednjega sloja., na reveže brez lastne strehe (bilo pa naj bi jih samo 3.000), na pastirje, ki so vselej živeli v popolni zaostalosti in ignoranci, na upokojence z 260.000 lirami penzije in na revne družine, ki živijo na videz dostojanstveno, ne vedo pa, kako bi se prehranile. Po podatkih Evropske unije je bilo leta 1988 v vsej Evropi 55 milijonov siromakov, od tega kar 2, 4 milijona ali 26 odstotkov prebivalstva na Portugalskem; res je sicer, da je znašal portugalski odstotek revnih osem let poprej še 32 odstotkov, res pa je tudi, da imajo Portugalci največjo stopnjo revščine znotraj dvanajsterice, in sicer še višjo kot Grki (22 odstotkov), Čeprav portugalski povprečni osebni dohodek prekaša grškega. »Morda je bogastvo v Grčiji bolje porazdeljeno,« je zapisal za Visao raziskovalec socialnih problemov Alfredo Bruto da Costa. Za zatrtje revščine so sprožili že veC programov, ki jih finansirajo lizbonska vlada, oblast Evropske unije, Cerkev in nekateri privatni organizmi, vendar je denarja še vedno mnogo premalo. Osrednja vlada in županstva so osnovala naCrt, po katerem naj bi do konca stoletja odpravili iz središča in predmestja Lizbone ter Oporta 33.000 barak, nesrečnike pa preselili v skromne ljudske hiše. Muslimani praznujejo konec Ramadana Muslimanski verniki v Kairu, obrnjeni proti Meki, molijo ob zaključku svetega meseca Ramadana (telefoto AP) NOVICE S pomočjo gena naj bi preprečili širjenje pleše LONDON - Specialist za ginekologijo Adam Carey iz St Mary’s Hospital Medical Schoola, k1 preučuje vzroke za sterilnost žensk, naj bi p° naključju odkril gen, zaradi katerega postajajo moški plešasti. Pravzaprav gre za najbolj zgodnjo vrsto pleše, in sicer tisto, ki povzroča postopno iz-gubljanje las najprej nad čelom, potem na sencih in drugje na lobanji. Dr. €arey je ugotovil povezanost med širjenjem sterilnosti in pleše, kajti možje žensk, ki so bile sterilne, so bili plešasti. Omenja" ni gen je nekako v zvezi z enim od ženskih boi" monov, ki jih imajo tudi moški. »Kmalu boru0 moške rešili iz zadrege in spet bodo imeli košate lase,« zatrjujejo,Carey in njegovi sodelavci. Pod hotelsko posteljo se je razkrajalo truplo MIAMI - Nemški turist, ki je rezerviral sobo St-202 v hotelu Travellers v Miamiju, tega ne bo nikdar pozabil. Ko je vstopil v sobo, je močno zaudarjalo; to je šel povedat v recepcijo, a mu niso mogh pomagati, zato je legel in kljub vsemu zaspal. Sele naslednje jutro je sobarica odkrila pod posteljo truplo ženske, ki se je že razkrajalo in katerega je nekdo namenoma skril. Policija je uvedla preiskavo, turist pa je že doma. Čaščenje sv. Patricija tabu za homoseksualce NEW YORK - V Četrtek, 17. marca, bodo v Ameriki počastili zavetnika Ircev sv. Patricija. Vsako leto mu priredijo javne manifestacije s sprevod1 starih noš, tako tudi v glavnem mestu Massachusettsa Bostonu, kjer se zbere ob tej priložnosti p01 milijona oseb. Letos pa je Zupan Thomas Menino manifestacijo odpovedal in namesto nje napovedal svečanost na županstvu. Zakaj? Da ne bi bu0 videti tisočev komoseksualcev, ki se praznik3 redno udeležujejo. Značilno pa je, da so ravno v teh dneh homoseksualci izbojevali sodno razsod bo, ki jim dovoljuje takšno udeležbo. Utva; iz starih bankovcev kakovosten toaletni papir VILNIUS - Dosedanje litovske kupone, zacasn® državne bankovce, ki so bili v obtoku v led 1991-1993, bo spet uporabili, toda ne na denar nem trgu: iz njih bodo izdelovali »kakovosten toialetni papir«, kakor piše Baltic News Ag®1*-^' Dve toni in pol kuponov so že zaceli predelovati nanesli pa bodo 1.800 kg papirja, a enaka 113 _ bo doletela vseh 150 ton, ki jih hrani zdaj Litov ska centralna banka.