-^ fiqtisop 14.000. — Stajerc pefja za celo leto eden goldinar.
rtila si nas kmete ljubil!
m
</»
.J*
Kmečki staasnečen stan!'
ina za celo leto K 2*—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. iomanil je »a 1 stran K 32—, Vi strani K 16'—, !/< strani K 8.—, >/b strani K 4—, »/« strani K 21—, </„ strani K i"—. — Pri večkratnem _JJfo je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju v pftera poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalie do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati.
18,
V Ptuju v nedeljo dne 4. septembra 1904.
V. letnik.
(>■•
a bodemo volili za dežel-;a poslanca v četrti knriji ptujskem volilnem okraju?
Klerikalna stranka je za četrto občno kurijo odočih deželnozborskih volitvah v ptujskem vo-d okraju nastavila dvornega svetovalca in držav-anca doktorja Miroslava Ploj-a, o kojem y naši letošnji 15. številki že nekoliko sprego-in sicer z ozirom na politični shod pri Veliki ji. katerega je ondi sklical ta „dičnia državni nec dne 3. julija t. 1. Tega moža toraj želijo in ■o klerikalni kolovodje vsiliti slovenskemu pre-^tvn ptujskega volilnega okraja tudi še za de-ga poslanca, moža, ki je svojo poslaniško nez-jst, oziroma zanemarjanje poslaniških dolžnostij kot državni poslanec dovolj jasno pokazal. i in jeza se morata ob enem polotiti človeka, pomisli, za kake buteljne imajo slovenske vo-prvaški mataclorje, ki mu priporočajo, bolje (»vsiljujejo za deželnega poslanca moža, n je dr. M. Ploj. Smešno je slišati o tej pri-|ri, ako premislimo in prevdarimo dosedanje o delovanje tega poslanca, ki je k večjemu jem shodu samemu sebi slavo speval ali pa jinsti! od farških listov peti in ki se je ob času ja državnega zbora istega izogibal, namesto se v zbornici potegoval za blagor in pravice jolilcev. Čehom na ljubo zanemarjal je dol-tdo svojih volilcev na štajerskem. Plačati si n na dan lepih 10 goldinarjev, akoravno se [udeleževal.   In vsi  ti lepi   denarji   pridejo  iz
žuljave roke stiskanega davkoplačilca, ki mora dolgo časa v mrazu ali v vročini trdo delati, zraven pa še znabiti glad in žejo trpeti, predno zasluži to svoto denarja, katero tak poslanec kakorje dr. M, Ploj na eden dan za nič in zopet za nič potegne. Glejte vi volilci kmečkega in delavskega stanu, ali ni to grozna krivica? Ali se vam ne krade takorekoč denar iz žepa? Ogoljufani ste predi in zadi, ker morate človeku za nekaj plačevati, česar si ne zasluži. Vsak svetnik i m a, kakor se pravi, roke k sebi obrnjene. Tak svetnik je pa tudi dvorni svetnik dr. M. Ploj in taki svetniki so vsi njegovi pri poročevalci. Lasten žep je njihog bog, akoravno zmes govorijo tudi o pravem Bogu.
Nekoliko je pa ravnanje dr. M. Ploja kot državnega poslanca tudi razumljivo. Dr. Ploj se kot v i-sok državni uradnik neče zameriti vladi, pri kateri ima presneto mastno službo, ki mu nese na leto okroglih 16 tisoč kron. Vsak služabnik, ki ima dobro službo, se za isto boji; boji se pa tudi zamere nasproti svojemu gospodarju. Raji vsakoršnemu povelju svojega gospodarja brez ugovora ustreže, in če bi bilo tisto morebiti zdravi pameti še tako nasprotujoče in enemu ali več ljudem škodljivo, za nje brezvestno večkrat raje tak službabnik, ki ni dovolj trdnega značaja, stori krivico, nego da bi svojega gospodarja na njegovo neopravičeno ravnanje opozoril, ž njim zategadelj navskriž prišel in morda še celo dobro službo izgubil. Glejte volilci, približno enako razmerje je med vlado kot gospodarjem ali delodajalcem in med državnim poslancem in dvornim svetnikom dr. M. Plojem    kot njenim   uslužbencem.
Pregovor pravi: Nikdo ne more ob enem dvema

2
gospodoma zvesto služiti. Resnica je. Dr. Ploj slnži pri vladi kot dvorni svetnik, toraj je uslužbenec vlade. Ob enem je pa tudi uslužbenec volilcev-davkoplačilcev, ki so ga za svojega zastopnika izvolili in s kojih denarjem se dr. Ploj plačuje. Vlada in ljudstvo pa sta dva nasprotna faktorja, vsaj je to tako videti, ako vzamemo v poštev njune neprestane   medsebojne terjatve.
Vlada terja od ljudstva vsemogoče davke, denarne in krvne, — prebivalstvo pa tudi želi od vlade svojih pravic. Vlada stavi svoje terjatve energično in če se ji zdi, s krepkim povdarkom, da se ji — hočeš, nočeš, moraš — takoj ustreže, a davkopla<5ilci morajo prositi in moledovati za to, kar jim gre, in vkljub temu se jim njihove opravičene prošnje, oziroma zahteve, še dostikrat odbijejo. Za blagor in srečo svojih vo-lilcev vneti poslanci še tu in tam kaj dosežejo, toda od poslanca, ki nima sočutja do svojih volilcev, ki se brati in pajdaši s tujimi poslanci, ki tem na ljubo zanemarja svoje poslaniške dolžnosti in ki se boji zamere pri višjih vladnih krogih, od takega poslanca se ne da pričakovati plodo-nosnega in vspešnega delovanja. Za revščino svojih volilcev, svojih rojakov mu je tolikor mar, kakor lisici za tarnanje uboge oferce, kateri je edino kokoš odnesla.
Vrana vrani neizkljujeočiin tako se pač g. dvorni svetnik dr. Ploj s svojimi gospodi tovariši in prijatelji v visokih službah (pri vladi) noče staviti v nasprotje in to bi moral na vsak način storiti, ako bi hotel za svoje volilce tako skrbeti, kakor se to za vestnega in nesebičnega poslanca spodobi.
Za svoje volilce le tisti poslanec pri vladi — bodisi pri deželni, bodisi pri državni — kaj izpos-luje in pridobi, ki se za njihove zahteve in terjatve neprenehoma poteguje ter na merodajnem kraju resnično tudi vedno in odločno terja in zahteva, česar je njegovim volilcem treba ter kolikor možno preprečiti in zabraniti skuša vse, kar bi bilo volilcem v škodo in kvar.
Ali pa to stori dr. M. Ploj? Ne. Vsaj dosedaj tega ni storil, ker se pogostoma na merodajnem mestu celo pokazal ni, kjer bi imel za svoje volilce nastopati, se za olajšavo njihovih teženj potegovati ter jim boljšo bodočnost pripravljati. G 1 i h a vkup š t r i h a in tako ga tudi izkoriščevalci ljudstva, naj že tičijo v črnih aH drugih suknjah, za deželnega poslanca toplo priporočujejo — bolje vsiljujejo — ker vejo, da bi dr, Ploj deloval le za nje (ako sploh misli za koga če3ar storiti), kakor pa za ubogo, pri-prosto ljudstvo.
Poslanec iz četrte splošne kurije se mora v zbornici potegovati v pervi vrsti za blagor kmečkih in delavskih deželjanov, kajti od teh je izvoljen, te on zastopa. Dosedaj priprost delavec v deželnem zboru ni imel nobenega zastopnika, ki bi se potegoval tamkaj za njegove pravice, za njegov korist, in vendar mora ubogi delavec ravno tako davek plačevati, kakor kak bogatin, in sicer v primeri še veliko več-
jega. Pri vsaki reči, ki jo kupi, je že davek zarafl nadalje je takozvana vojaška taksa i. t. d. ■ davek se od delavcev še bolj strogo terja, kaki pr. od posestnikov zemljišč, za katere so v po« slučajih nekatere olajšave npeljane. Na podlagi M vičene potrebe in navedenih okolščin se je tndfl lavcem pripoznala pravica, da smejo voliti poslal ki jih bode pri vladi zastopal. Ta volitev Bel vršila letos dne 2<X septembra. Noben previdni pametni volilec — bodisi kmet ali delavec - J ne voli dr. Ploj-a, ker s tem bi si storil safl sebi največo krivico.
Dragi moji, pojdite v kako mesto pa bodefl deli tamkaj, koliko je ondi lepo oblečenih in dl rejenih gospodov, ki brezposelno pohajkujejo terl samega dolgega časa ne vejo kaj početi. Mnogofl njimi je še v najboljših letih, kljub temu juH treba več „ delati", ker so svoje delo „že storili! Ti so takozvani   penzijonisti   ali   prevžitkarji držal
Seveda mislimo tukaj le une lenuharje, kil šli prerano v pokoj (penzijon), ki bi še lahko d« letja svojo službo opravljali, pa jim lenoba alil druzega ( !) tega ni pripustila. Glejte ljudje b« za te postopače skrbi država in dežela, za take 11 je denarja dovolj in ti ljudje so posebni prijal dr. Ploj-a. Kmet in delavec, ki sta se celo svoje I Ijenja trudila od zore do mraka z mučnim in nan nim delom, sta za visoke gospode malovažnal njuno starost, ko sta prišla resnično že ob vso nI se vlada malokaj aH pa čisto nič ne briga, prej cena sta sama sebi aH pa milosrčnosti sorodni znancev in drugih sočutnih ljudi. Večer njihoi življenja je navadno le doba pomanjkanja, žalost« trpljenja, med tem ko je celo življenje višjih sloj veselica, koje vspored ali program je uživanje, j selje in razkošje. Glejte, teh pijavk prijatelji „dični" dr. M. Ploj, ti so njemu najbliže stoj ljudje; deloma so njegovi tovariši, deloma pa so bi njegovi predpostavljeni. Te ljudi vlada negnjel „cartlau in dr. Ploj zvesto pomaga, ker je vid svetovalec. Kmetje, delavci, ljubljenci dr. Plojal niste, to Vam lahko z mirno vestjo povemo. SI je skrb in ljubezen dr. M. Ploja do slovenskega Ijj stva jako hladna in neznatna, akoravno ga peri v tem oziru vedno poveličujejo; to namreč žel njegovo zasebno življenje, kajti vzel si je za a trdo Nemko, ki mu je prinesla k hiši milj one kri in pokazal je s tem korakom, da ga prevladuje j sebičnost in častiželjno3t, kakor pa ljubezen do si jega ljudstva. Ako je pa dr. Ploj zares tak zal sovražnik nemškega naroda, kakor ga pervaki vd cem predstavljajo, tedaj je ta mož ravj tako nehvaležen, kakor je sebičj Njegova nedoslednost je znana; plašč obrača v« tako, kakor veter piše. Pa kakor se klerikalni ] tatorji vedno in povsod lažejo, kjer se gre za doa njihovih zvitih nakan, tako se tudi tukaj poslnžnj laži ali pa so — celo kratkovidni in nevedni. Dr.j Ploj namreč večinoma in najraje občuje v nemi družbah in to ne samo  zavoljo  njegovih  stanova
ktimer, temnč iz osebnega nagnjenja. In kako bi to Bmoglo biti drugače? Nemški narod mu je dal bo-Bato ženo, koje premoženje mu že samo ob sebi za-potavlja brezskrbno življenje. Nemka je mati nje-Ifovili otrok, Nemka je gospodinja v njegovi hiši! ■emški je uradni jezik v naši državi, katero hvala Bogu že skozi stoletja in stoletja vladajo vladarji ■nemške rodovine in v kateri ima Dr. Ploj Rastno službo dvornega svetovalca. Klerikalni    prenapetneži,    priliznjeni    agitatorji
1 Warn, slovenski volilci, mečejo pesek v oči, ako Vam pnčijo o izmišljenih zaslugah dr.   M.   Ploj-a,   kojega nam priporočujejo in vsiljujejo za deželnega poslanca. jemogoče obljube  se  Vam  delajo sedaj pred volit-Bjo, a potem   bodete,   ako  izvolite za   poslanca dr. Soj-a. od njega v deželnem  zboru ravno tako Ssabljeni   in   zapuščeni,   kakor   so bili pozabljeni in Spuščeni tisti volilci,   ki   so  po   nasvetu klerikalnih Spelji vce v tega moža v   državni   zbo r   poslali. Sbro si toraj to naše svarilo premislite in  prevda-^Se in držite  so trdno našega nasveta, ki Vam veli: Volilci ptujskega volilnega okraja, izvolite  eno-Sasno  za   deželnega   poslanca
H        g. Franc Vračko
■osestnika    in    načelnika    okrajnega
Sstopa  gornje-radgonskega,   kajti ta je
jBož iz   Vaše   srede, ki ž i v i   z   Vami   in   med
Warn i,   ki   dobro   spozna Vaše   težnje in britkosti,
■Taše želje in zahteve. Vračko je sam kmet ter pride
Hot tak vsak   dan  z   delavci   v  dotiko,   toraj so mu
■odi razmere   delavskega   stanu   znane   dobro  dovolj,
Sotovo bolj,   kot   kakemu dunajskemu   gospodu,   ka-
7:Soršen je dr.  Ploj.   Mož, ki živi med kmečkim in de-
^Svskim ljudstvom, bolje  ve,   kje da  ga   čevelj   tišči,
e^Skor  kak   dunajski   dohtar,   in   makar   če je   tudi
VSrorni svetovalec;   visoki  gospodje imajo za potrebe
,!i||iižjih stanov le redkokedaj spoznanja, le prav malo-
kažejo za revne priproste ljudi sočutja in le v
tSrav redkih slučajih se pripeti,   da   za njihov blagor
Saj žrtvujejo,  — priprosto ljudstvo jim je   le nekak
rSaterijal, s kojim si svojo srečo gradijo.
Vsak   človek   za  svoj   stan, za   svoje   stanovske Btariše najbolj skrbi. Kmet si želi vzboljšanje polo-Bja kmečkega stanu, uradnik pa uradniškega —  ali ^^Bor se navadno pravi — gosposkega stanu.
[Vračko je kmet, dr. Ploj pa je ■rad ni k — visok gospod — toraj Vam ni težko Saoiti, kateri da je   V a ž   mož!
| Volitev se bode vršila tajno, to se pravi tako,
lise ne bode vedelo, katerega kandidata posamezni
Hec voli. Zapisati se mora njegovo ime na volilni
j^H^, kateri se nato skupaj zgane ter volilnemu ko-
Ibrju odda,   ki   ga   dene v volilno posodo brez da
' Imel pogledati, čegavo ime je na njem zapisano.
' \f fr k° J° vou^ev končana, se smejo   volilni   listeki
•l/V I*1"8*' prečitati in glasi posameznih kandidatov se-
Si. Volilci, ne bojte se toraj Vaših strahonetov in
Bflnežev   in  ne  dajte se  zapeljati potuhnjenim in
B
priliznjenim zapeljivcem. Korajžno stopite na volišče ter volite poslancem moža, ki je Vašega zaupanja popolnoma vreden, in ta je naš kandidat:
g. Franc Vračko, kmet v Orehovesi in načelnik okrajnega zastopa gornjeradgonskega, ki je mož poštenjak od pet do glave, ki je Vaš prijatelj in tovariš.
Vojska med Rusi in Japonci.
Ruska križarka „Novika, ki je po hudi pomorski bitki dne 10. avgusta mislila zbežati v wla-diwostosko pristanišče, bila je na potu od Japoncev zasačena ter tako močno prestreljena, da se je potopila. Zaradi razburkanega morja se je rešilo le malo moštva.
Ruski bojni ladji „AskoldB in „Grozowoj" sta zbežali v kitajsko pristanišče Sangaj, kjer sta nameravali svoje v bitki dobljene poškodbe popraviti. Ko po pretečenih 24 urah pristanišča niste zapustili (toliko časa se namreč sme bojna ladja vojskujoče države v nevtralnem pristanišču muditi), je kitajski cesarjev namestnik ruskemu poveljniku zapovedal, da ima ladji razorižiti. Nekaj časa se je ta sicer obotavljal temu povelju ustreči, toda slednjič se je vendar udal, ko mu na nobeno stran ni kazalo se drugače izviti. Zunaj na morju so na ruski ladji namreč prežale japonske bojne ladje, ki bi je bile gotovo uničile, kakor hitro bi se iz pristanišča ganili. Moštvo zazoroženih ladij je kitajska vlada poslala domov na Rusko. Ruska križarka „Diana" poiskala si je zavetje celo v daljnem francoskem pristanišču Saigon v Zadnji Indiji, kjer misli biti varna pred za-sledujočem sovražnikom; Francoska je namreč zaveznica Rusije in je toraj mogoče, da se poveljnik »Diane" v svojem zaupanjem ne bode ogoljufal.
Wladiwostosko eskadro je japonski admiral Ka-m i m ura dne 14. avgusta v hudi bitki skoraj popolnoma uničil. Ruska križarka „R u r i kK potopila se je med bitko, križarki „Rosija" in „Gromo-boja pa sta bili tako prestreljeni, da so ju Rusi komaj spravili nazaj v pristanišče, kjer jim ni dru-zega kazalo, kakor lepi in dragi ladji potopiti. Od moštva teh dveh ladij je bilo sto mrtvili in pa črez 300 ranjenih. Kapitan D a b i je bil v tej bitki dvakrat hudo ranjen, kljub temu je do zadnjega trenutka junaško vztrajal na svojem mestu-
Rusko pomorsko silo v Izhodnji Aziji so na na ta način Japonci do dobra štrli in le malo je upanja, da bi se zamogli ondi Rusi v doglednem času svojim sovražnikom na morju vspešno v bran postaviti, in če bi tudi tje dospelo vso baltiško bro-dovje. To pa pred spomladjo gotovo ne bode priplulo tje, toraj je bojna igra v Izhodni Aziji začasno končana, ako se ne zapletejo v njo druge države, kar ni čisto neverjetno.
Kakor so Japonci Ruse na morju do dobrega »naučili manire", tako jim tudi na suhem donašajo dokaze na dokaze, da zmaga ni vedno ondi, kjer je večja moč, pretirana samozavest in ošabno in zanič-
Ijivo preziranje svojega nasprotnika, temne ondi, kjer je neustrašljivost, junaški pogum, vztrajnost in zaupanje v srečen izid započetega boja.
Trdnjavo Port Artnr, o katerej se je zaradi njenih orjaških in jako pripravnih utrdb trdilo, da je nepremagljiva, so Japonci skoraj že popolnoma zavzeli. Poveljnik posadke, general Stiissel se sicer jako junaško brani, toda konečno bode vendar omagal in Japonci se bojo polastili te »pedi zemlje", kjer so Rusi mislili biti vekovečno gospodarji. Veliko tisoč in tisoč Japoncev je že našlo smrt pred port-artnrškimi utrdbami in na tisoče jih še bo, pa japonski vojaki grejo radi v smrt, samo da se ostalim tovarišem posreči priti preko njihovih trnpel v trdnjavo Port Artur, katero njim je njihov ljubljeni cesar zaukazal za vsako ceno priboriti. Vsak posamezen japonski vojak je junak, kakoršnih ima le redko kaka armada.
Na severnem bojišču v Mandžuriji je bojno orožje za nekaj časa mirovalo, zadnje dni pa sta se sovražnika zopet krepkeje sprijela in bila je že več jako krvavih bitk — posebno okoli Liaojanga, — v katerih je padlo na tisoče vojakov. Morda se vrši, ravno ko to pišemo, velika odločilna bitka, o katerej bodemo našim čitateljem prihodnjič obširneje poročali.
Spodnje-štajerske nemce.
Lastno ženo umoril. Dne 20. avgusta našli so na železnični progi med Ptujem in Mošganjcami truplo 23 letne kmetice Marije Šegula iz D o r-n o v e pri Ptuju. Akoravno se je mož umorjene ženske takoj drugo jutro prijokal v Ptuj in tukaj pripovedal, da mu je iz romanja gredočo ženo vlak povozil in je za ranjko tukaj tudi naročil železen nagrobni križ, vendar se je med ljudstvom vzbudil sum, da je ženo najbrž sam umoril, ker seje znalo, da sta dva zakonska živela v vednem prepiru. In res se je dognalo sledeče: Posestnik Ožbolt Šegula, p. d. Kralj, v Domovi pri Ptuju bil je jako zani-kerni zapravljivec. Prodal je od hiše, oziroma posestva, kar se je dalo. Ko je slednjič vendarle sprevidel, da zna na ta način vso posestvo iti rakom žvižgat, dal je Še svojo polovico posestva na svojo ženo prepisati. Ko mu pa nato nihče ni hotel več opati, ga je začelo grevati, da se je posestvu odpovedal. Vsled tega je imel do svoje žene vedno večjo mržnjo in začel je premišljevati, kako da bi se je iznebil. Posvetoval se je v tej zadevi s žnidarjem Alojzijem M u r š i č-em iz Domove. Že dne 7. avgusta sta sklenila imenovano žensko umoriti, kar sta v noči od 19. do 20. avg. tudi storila. 19. avg. povabil je Šegula svojega tovariša, naj pride zvečer k njemu, da bodeta svoj sklep izpeljala. Ko prideta v spalnico nesrečne žrtve, sta ji nemudoma okoli vratu zadrgnila jermen, ko se sirota še dobro zavedla ni. Nato sta jo vlekla v lojpo ali vežo (Vorhaus), kjer sta imela za svojo krvavo delo že vse „pripravljeno." Glavo sta ji položila črez škaf, kamor sta kri vlovila.
Najpreje jo je udaril mož trikrat s sekiro po glaJ in da bi bilo delo še bolj popolnič storjeno, je Muršič enkrat udaril. Kri sta pustila v škaf od katerega sta potem v Pesnico izpraznila, posodo bila ter kose posebiČ v vodo pometala, da bi na način sled dobro zakrila. Tudi doma sta pridno v krvav madež odstranila, nato pa si (kakor na kak furovžu) z jedjo in šnopsom postregla ter se medte posvetovala, kaj je z mrtvim truplom storiti. Krof Muršič je predlagal, da bi mrtvo truplo v uto slamo položila ter uto užgala, da bi vse skupaj z0 relo. Temu pa Šegula ni privolil, ker se je za svo hišo bal, ki stoji v bližini. Zdaj je Muršič nasvetoval mrtvo na železnični tir položiti, naj jo vlak razme1 ka. Sklenjeno, storjeno. Izslekla sta umorjeni krva^ oblačila, oblekla jo v praznična, zvezala ji roke noge skupaj ter nesla na drogu kakor zaklanega prašiča železnično cesto, kjer sta ji odvzela vezi, vtaknila žep okoli 5 kron denarja ter jo položila na tir (ši ravno ko je prihajal brzovlak. Na ta način sta mislila proti vsakemu sumu okovariti. Muršič se podal nato k svoji ljubici, da bi ta v slučaju zašle-) dovanja zamogla pričati, da je bil dotično noč p njej, Šegula pa je spravil krvava oblačila v vre (žakelj) ter vse sknpaj v Pesnico vrgel. Vlak je zdro^ bil (oziroma porezal) mrtvemu trupla samo roke in! noge; glava ni prišla pod kolesa. Sekirini udarci na! glavi in pa pomanjkanje krvavih sledi na tiru so bili) vzrok suma, ki se je takoj polastil sodnijske komw sije ter letel v prvi vrsti na moža umorjene ženske,) Po dolgem izpraševanju je zverinski Človek konečnoj svojo hudodelstvo žandarjem obstal, ki so ga nato) seveda takoj uklenili ter z vrednim tovarišem ojego-j vim, že večkrat kaznovanim krojačem Muršičem, cesJ kr. okrajni sodniji v Ptuju izročili.
Telegram: Alojzij Muršič, ki je Šeguli pomagal) njegovo ženo umoriti, je baje bil sotrudnik ^Domo^ vine."
Javno vprašanje. Slavnemu ces. kr. okrajnemu glavarstvu v Ptuju se stavi uljudno javno vprašanje, ali smejo duhovniki od svojih faranov terjati oziroma beračiti vinskega mošta in zrnja?
Mnogo kmetov.
Kranjski pankert ali kakor se   ta gnjuead sama| imenuje „ Slovenski Štajerc" se je koj hitro v začet-) ku svojega obstanka v pravi luči  pokazal.   Pisač tq cunje namreč blati v   svoji 2.   številki   moža,   ki j' nehvaležneža pred kratkimi leti rešil iz sile in bed" ko je bil dotičnik od leskovškega konzuma iz sluz Odpuščen ter iskal pomoči in rešitve iz njegovega ž lostnega položaja. S povzdignjenimi rokami je takrat presil ptujskega župana, gospoda Ornig^a — zaupajoč njegovočlovekoljubje, sočutje in milosrčnost, - - da bi m blagovolil iz hude zadrege do kruha pomagati. G. Orni je to prošnjo uslišal ter  priskrbel   zaslužek   prosil kakor tudi njegovi ženi.   Ko pa  je to ČloveČe kij neprestanemu opominjevanju   vedno bolj in   bolj   pi jančevalo   ter se slednjič  popolnič šnopsu udalo,   " druzega kazalo, kakor mu službo odvzeti.   Z oziro na njegovo nedolžno družino se  mu je  pri odhod
5
Salo še spričevalo, kakoršnega si ta pijane nikakor ni zaslužil, in sicer iz gole milosrčnosti, da bi to izgubljeno človeče vsaj še zamoglo kje službo dobiti, da bi mn ne bilo treba z nedolžno družino vred feladu poginiti. Gospod Ornig, kateremu se tolikrat pd gotovih aesramnih in lažnjivih obrekovalcev podtikajo, da je le Nemcem naklonjen in da le te podpira, je toraj tega človeka prav iz krščanske ljubezni do blijžnjega sprejel v službo, ki mu je zagotovila primeroma dobro eksistenco, akoravno je g. Ornig-u bilo znano, da je prosilec rojen Kranjc, „vnettf Slovenec in da je služboval pri klerikalnem konzumu. prava milosrčnost pač ne gleda na politično mišljenje pomoči potrebnih revežev, temuč vidi v vsakem človeku le »svojega bližnjega". Da je pregovor „ne-^valežnost je plačilo sveta" resničen, pokazalo se je Mi tukaj kaj jasno. To človeče pa bode zamoglo Mojemu nekdanjemu dobrotniku Čast ravno tako |nalo prikrajšati in našemu listu škodovati, kakor se je to posrečilo drugim obrekovalcem in Jažnjivcem, pkoravno si na vse kriplje prizadeva. Gospodar, pihpos in celjska žaba so si svoje strupene zobe že pobro skrhali in kranjskemu pankertu se bode ta'polkas pa že slabeje obnesel, akoravno si je poiskal jr dragi deželi zasedo, iz katere misli napadati poltene može, korporacije in podjetja. Pisaču kranjske-jga pankerta je šnops itak že do dobrega možgani pešal in kranjska borovička bode pripomogla, da [prido ta reva tem hitreje s predzadnje postaje svojega grešnega življenja v Kamniku na svojo zadnjo fcostajo Feldhof pri Gradcu, toda brez „Retour-Sarte". Konečno še pripomnimo, da se pameten človek za nesramno zraven pa še neumno čvekanje vmenjenega pis una ravno toliko briga, kakor mesec, tadar pes v njega laja.
Volilcem mariborskega volilnega okraja! Naznanili smo že v prejšni števiki našega lista, da je v mariborskem volilnem okraju, ki obsega sodnijske »kraje Arvež, Slov. Bistrica, Cmurek, Ivnik, Maribor, ■arnberg in Radgona, za prihodnje deželnozborske Hltve V IV. knriji napredna stranka nastavila za ■andidata gospoda Albert Stiger, župana, načelnika ■rajnega zastopa, posestnika in trgovca v Slovenski Bistrici. Mi vsem volilcem tega kandidata najtopleje ■riporočamo, kajti ta mož bode svoje poslaniŠke dolž-■081 i na vsak način zvesto in vestno izpolnjeval, za ■ar nam jamči Že njegovo ime, njegov brezmadežen ■ačaj. Gospod Stiger dobro pozna težnje priproste-■a ljudstva, katero ga spoštuje in čisla, kjerkoli je Btemu osebno znan.  On je izgleden gospodar v svoji
■stni hiši, izvrsten ekonom na svojih zemljiščih, pa B tudi jako skrben gospodar okraju, kateremu je na-Blnik. Veliko se je v slovenje-bistriškem okraju na Bolje obrnilo, odkar mu je na čelu sedanji velezaslu-
Bri gospodar. Mnogo lepih okrajnih cest tega okra-B. ki bo bilo pred Stigerjevem gospodarstvom zaptiš-
Be in zanemarjene ter bolj gorskim kolovozom ka-Hr okrajni cesti podobne, dovolj jasno priča o skrbi
Blelavnosti sedanjega okrajnega načelnika.    Ime g.
■ger-ja pa je znano tudi izven naše države; celo na
Francoskem slovi zaradi njegove iznajdbe praktičnega in vspešnega streljanja zoper točo. Sploh se mora ta mož v gospodarstvettem ozira prištevati med perve veljake — strokovnjake. Poljedelstvo, vinogradstvo, živinoreja — sploh kmetijstvo — mu ni samo teoretično znano, temuč on ima obzirno prakso vsled dolgoletne lastne izkušnje in pa iz potovanj po dragih v kmetijskem oziru jako razvitih deželah, kjer se kmetom in delalcem mnogo bolje godi, nego pri nas. S zaupanjem volite enoglasno g. Stiger-ja ter bodite prepričani, da fcode se ta mož krepko potegoval za Vaše pravice ter si vestno prizadeval k vzboljšanju Vašega slabega položaja pripomoči. Na glasovnici vsakega napredno mislečega volilca naj bode toraj zapisano ime Albert Stiger.
„MladiČ iz Žič" brez perja ptič, ne zna nič in je dosedaj nič, ki zasluži še od očeta bič, — ta mladič se je zopet oglasil v „Doinovini.a Ker se drugače ne more znašati nad dopisnikom našega sestav-*ka: „ Nekaj za juriste", pa izkorišča neko tiskovno pomoto, katere pa dopisnik ni zakrivil. Stavcu, ki ima opraviti tudi z uradnim listom, v katerem kar mrgoli uradnih izrazov, pač ni zameriti, ako se ma nameri, da stavi namesto najvišje sodišče (ali najvišji sodni dvor) upravno sodišče. Bog žegnaj žičkemu mladiču to lečo! — Le ljudje najnižje vrste poslužujejo se takih sredstev, in le potuhnjene!, vohuni in onemogli obrekovalci izkoriščajo nebistvene in neznatne pomote svojih nasprotnikov, Če jim mislijo do živega priti, toda taki poskusi sramotijo njih same, ako še sploh kaj sramu imajo! — Da g. C. iz Loč z našim dopisom ne stoji v dotiki, naj bode »mladiču iz Žiča povedano, če pa ne verjame, tedaj se mu zna to odločneje dotrobiti ali „za uho zapisati". — General Kamjekura.
V Muro Skočil ter utonil je na Cvenu 66 letni trgovec z usnjem, Matija S k e r 1 e c iz Ljutomera. Brodnik je sicer to videl, toda ko je Skerlecu pri-hitel na pomoč in ga iz vode potegnil, je bil isti že mrtev. Domači prepiri so baje bili vzrok  samomora.
Umor pri Mariboru. V nedeljo dne 21. avgusta t. 1. zvečer zgodil se je blizo Maribora pri takozvanem Gangelsbacher-jevem mlinu grozen umor. Druzega dne je namreč nek mož našel tamkaj čisto nago žensko truplo. Oblačila so visela ob grmovju tik Drave rastočem. Obrežje je tamkaj jako strmo in morilec je najbrž mislil, da bo mrtvo truplo lahko v vodo sko-talo, a v temi ni zapazil, da je na bregu obviselo. Po neumornem iskanju in izpraševanju policije in žan-darmerije se je slednjič posrečilo dognati, da je umorjena ženska neka kuharica z imenom Antonija P o z e b, rojena leta 1869 v S k o m r u, okraj Konjice, mati 51etnega nezakonskega sinčka. Po neprestanem poizvedovanju se je dognalo, da je prejšnega dne pila z nekim „po štajersko oblečenim" možkim v dveh gostilnicah blizo Maribora in naslednje — že v noči — še v Kamnici. Po popisu osebe zasledili so morilca; ta jo neki Anton Majcen, doma iz Podvinc pri Ptuju, star 39 let, oženjen, ki pa živi ločen od svoje žene.    Akoravno trdovratno  taji to
6
zločinstvo, vendar se je nabralo zoper njega toliko obtožujočega gradiva, da se ne bode mogel izviti. — Pogreba umorjene ženske udeležila se je ogromna množina ljudstva, ki je vsled neke govorice mislilo, da bode tudi morilec navzoč, kar pa se seveda ni uresničilo.
Mlad razbojnik. Pri Šmarje ti blizo Rimskih toplic je čakal pretečeni teden 16 letni čevljarski sin Rudolf Brina na Franc-a Majcen-a, krčmar-jevega sina iz Globokega. Ko poslednji nič hudega Bluteč pride po cesti, se Brina vrže iz skrivališča na njega ter z glavo slabotnega dečka tako dolgo ob kamenje bije, dokler Majcen zavest ne izgubi. Nato ga vleče divjak po strmem bregu dol k Savinji ter ga misli v vodo vreči. K sreči pa je prišel slučajno en žandarm tod mimo ter takoj zapazil zločinstvo. Brina se je spustil v beg, toda na kolodvoru v Rimskih toplicah, kjer se je hotel žandarju skriti, ga je ta zasačil ter okrajnemu sodišču v Lažkem trgu izročil.
Življenje rešil je 18. avgusta uradnik Jožef Peitler iz Krškega pekovskemu pomočniku Franc Kostanjšek-u, ko se je ta šel blizo Vidma v Savo kopat, pa je prišel v vrtinec, ki ga je potegnil v globočino. Na bregu stala sta neka stareja ženska in en šolar, ki sta nesrečo zapazila ter začela na pomoč klicati. Peitler je bil urno na mestu, izslekel s« je za silo ter skočil za utopljencem, katerega je z velikim naporom nezavestnega na suho spravil. Posrečilo se je kmalo ga spet oživiti. Dohiteli zdravnik dr. Janez Kaisersberger iz Krškega je ponesrečenca nato velel   v krško   bolnišnico prepeljati.
Dva delavca sta se zadušila pri kopanju novega studenca na posestvu občinskega predstojnika Franc Medvedec-a v Kapeli pri Brežicah. Bila sta delavca Anton Stingl in Jožef Fresl, doma iz Samo-bora na Hrvatskem.
Koroške novice.
Odgovor „Nlir" u. Prejeli smo sledeče pismo: „Libuče, dne 29. augusta 1904. Dragi mi ,Štajerc'! „Mira se me je v Štev. 32 spomnil in zapadel kakor popadljiv pes. Kaj je „Mirovcema mar, da sem ubog rokodelec, saj jim nisem krajcarja dolžen in ga bi mi tudi ne dali zastonj ? Ako je moja tabla nemška in ste tako zabiti, da napisa ne razumete, tedaj idite pa kam drugam po svoje pantofelne! Meni je malo za Vas; jaz dobim dela dovolj od drugih ljudi, za katere imam tudi tablo, kakor to sami pravite. Le spomnite se me še kedaj v Vašem listu, jako prijetno mi bo, ko bom Vas po gobcih nazaj okle-stil. G.  Gradischnik, čevljar.
Strela udarila je dne 20. avgusta v gospodarsko poslopje posestnika Š m o 1 i n a r-ja v Arijah ter isto užgala To kakor sosednja poslopja so do tal zgorela in v njih tudi nekaj živine. — Istega dne je užgala strela hlev II a n i b a u r a v S o-kovi. — Blizo železniške postaje nPaternion-Feistritz" je ravno ta dan strela udarila v Lak- |
nerjev mlin. Mlin je pogorel in v ognju je nuj smrt tudi ondi stanujoč revček Simon R o g i, kal rega so navadno ljudje imenovali BMuhltockerleB.| Vzgleden fajmošter je Alojz V a n a v Širok Dne 24. aprila je hotel pri seji okrajnega šolski sveta glede snaženja šolskih prostorov nepostafl komandirati, za česar sta se z ondotnim g. nadnl teljem Franc Morokntti-jem sprla. V jezil rekel nadučitelj fajmoštru: „V i s t e lažnjivj in tudi druge k laži zapeljuje tj Ko je fajmošter na te besede opozoril posestni Jurija L e c h n e r-ja, da bode moral o tem na učiteljevem izrazu pričati, mu Lechner hladnokrvno a govori: „Za Vas jaz ne pričujem, k« je resnica, da ste lažnjivec inl tuhnjenec." Nato je V a n a po dr. B r e j c-n vid tožbo pri okrajni sodniji v Feldkirchnu zoper Moj kutti-ja in Lechner-ja, ki pa sta bila popolno)} oproščena, ker sta po svojem zagovorniku dr. Mal M e s s i n e r-ju resnico svoje trditvijo dokazalai sicer skozi več slučajev ■— ne samo iz e neg Vana je rekuriral nato na deželno sodnijo, katerol je Morokutti-jevo in Lechner-jevo izjavo zopet a znalo za resnično, namreč da je Vana laž nI vec. O Vana, Vana, wanen kunnt' ma! j »Brztg.«
Vlak je povozil blizo P o n t a b 1 a nekega iti janskega vojaka, ko je hotel na svoje stariše nadfl ljeno pismo v poštni voz vreči. Ob naši meji d* sedaj italijansko vojaštvo šance in polaga min*, t bi se v slučaju vojske avstrijskim vojakom zabra prestop laške meje. Vojaki delajo te obrambe j strminah ob železnični progi Pontabel — Čiuzafoi kjer vozijo toraj sedaj vlaki iz previdnosti pred nI zdol se kotajočimi pečinami jako počasno. Ta on šČina je napeljala dotičnega vojaka na misel, da znal svoje pismo kar na peljajoč vlak oddati, td revež je prišel pod njega in kolesa so ga na kol razmečkala.
Pri kopanju studenca zasut bil je dne 12. J
gusta t. 1. v Suhi pri Beljaku delavec Tomaž Ki r i t n i k. Mož je kopal na vrtu neke vile studej in je prišel že 13 metrov globoko, ko se je omen nega dne udrla zemlja ter nesrečneža zasula. Naj moč so prihiteli huzarji iz Jezernice, kjer ini sedaj vojaške vaje. Kopali so noč in dan, pa šell noči od 14. na 15. avgusta so prišli do zasutega! veža, ki je seveda že bil mvtev. Karitnik je nesrj baje sam zakrivil, ker je naredil slab beton (maj nico cementa s gramožem ali šodrom).
Za pogorelce v Šmohorju je vlada dovolila 1
biranje milodarov po celi avstrijski državi. Iz i srca želimo po ognju tako hudo prizadetim nesrečneži da bi ta nabira imela prav povodnega vspeha; va avstrijski državljan, neglede ali je s te ali izl dežele, neglede ali govori ta ali uni jezik, naj bil magal po svojih močeh lajšati revšino in oboa stanje teh revežev. Zlato se v ognju čisti, pravi m jatelj pa se v nesreči spozna.
7
Dopisi.
Iz Črešnjevca. — Č/ešnjevec   v  žalosti. Savno pred letom so nam milostljivi  gospod   knezo-I hf poslali sedanjega od vseh   faranov  spoštovanega i ljubljenega gospoda kaplana  Alojzija   Zamuda. Ma na našo  veliko žalost  smo  zvedeli   nepričako-I eno novico, da nam nameravajo višji nadpastir tega I pijabljenega gospoda duhovnika zopet odvzeti in na j Iransko prestaviti.   Mili jok in   stok nedolžnih otro-dt je predzadnji petek v šolskem poslopju  odme-1il. koso ljubeznjivi gospod katehet svoj odhod na-] lanili. Ta neljuba novica se je urno raznesla po vsej I ffi ter povsodi   povzročila neizmerno žalost. — Pre-fceno nedeljo so se  g.  kaplan   na prižnici   ganljivo koriti od svojih vernih ovčic. Glasen jok je nastal Icsrkri in solzne oči so še zunaj  cerkve pričale o miki Žalosti in vročem sočutju faranov zaradi izgube l    m srčno ljubljenega dušnega pastirja. — Da so g. i    klan že koj od začetka svojega tukašnjega bivanja i   iS od vseh strani jako spoštovani in ljubljeni,   bili   so ■ gotovo davno prepričani,   da pa je  ljubezen fara-m do njih toli goreča, to so seli dnevi slovesa pokali. V celi razležni  fari   niti ene osebe  ni,   ki bi -^■bila vrlemu gospodu   iz   srca   udana.    Prijazno in fceznjivo   obnašanje g.   kaplana   proti   ljudstvu,   v kkvi kakor tudi zunaj cerkve, je srca vseh faranov -    k tega gospoda vezalo. Farani, ki so g. kaplana, do Ikra spoznali, so čutili, kolike vrednosti je imeti ob i^kih in hudih časih Ijnbeznjivega g.   duhovnika  za koralca  in   tolažnika,   skazali  pa so se tudi vsik-il   lr za to kolikor mogoče pokorne in hvaležne. Upa-% m Ja zagotovljeni smo, da so g.  kaplan izprevideli :,   \^ prepričali, da črešnjevski farani niso takšni, ka-pršni so se jim od   neke   strani  slikali.    G.   kaplan
I rez ozira na neke posebne tukajšnje razmere — lar in povsod služili v lep izgled, razlagali so, resnice svete vere po nauku Kristusovem, ter lazili vsakogar, ki je pri njih bodisi te ali une ibe iskal. Za plačilo naj jim bode odkritosrčno spo-mje, brezmejna udanost in goreča ljubezen per-, kakor zadnjega vernika črešnjevške fare. V duhu szoi in hvaležnosti spremljamo spoštovanega gobi na novo jim določeno mesto, toda ostali nam 1 za zmiraj v najboljšem spominu. — Bog jih ohrani v trajnem zdravju, v srečo in veselje nji-h njim v pastirstvo izročenih vernikov. Taki naj biii vsi duhovniki in katoliška vera gotovo ne j pešala, — ljubezen in udanoet do čast, duhov-e bi potem gotovo ne pojemala, — Delovali so japlan Zamuda v vinogradu Gospodovem kot a naslednik svetih apestolov, zavživali so pa zato brezmejno zaupanje, brezpogojno udanost in to ljubezen svojih vernikov. Ljubezen, čast in i naj jim služijo kot nadomestilo za pozemsko Ho, ljubi Bog pa jim naj v nebesih enkrat da u plačilo, kakoršno je namenil tistim, ki po Nje-I svetih zapovedih živijo ter svojim sovernikom •odbujevalen izgled služijo! [Blagoslov   božji   naj   spremlja   blagega   gospoda
kaplana »a vseh njihovih potih in naj se še kaj spominjajo črez hribe in doline svojih srčno jim uda-nih, toda zapuščenih in preganjanih vernikov! Ne su-miči se naj ta izraz hvaležnosti, da ga ravno „Šta-jerc" objavi; kdor je hvale v resnici vreden, mu je ista gotova, in sicer tudi od take strani, od katere se bi dotiČnik znabiti najmanje nadejal. — 2. avg. 1904. Hvaležni Črešnjevčani.
Iz gornjeradgonskega okraja. Kdo naj kmetu pomaga? Sliši se vedno, da kmečki stan propada, da je resničen čas kmetu pomagati. Še celo „Gospodar" večkrat piše, da kmet silo trpi; to vse je prazno slamo mlatiti. — Ce premislimo, koliko besed se je storilo že o tej zadevi tudi v deželnem in državnem zboru, zraven tega pa se ničesar ni storilo. Naši ministri poljedelstva se za nekaj trudijo,'pa ne znajo zakaj; za kmečki stan pa ne najdejo pomoči, toraj lahko vsak sam pri sebi misli: ali je to sama sleparija ali pa ne znajo pomoči najti. Večinoma pa šuntajo nekteri ljudje kmečko ljudstvo enega proti drugemu, da se med seboj sovražijo in ne znajo zakaj, ker s tem kmečko ljudstvo k tlem držijo, sami pa na konja zbežijo; nam kmetom politiko in nacionalno bedarijo pridigajo in nas za norce imajo — nikdo pa na to ne misli, katera pomoč bi se naj kmečkemu stanu dala, da bi ložje shajal. Največja sila je tistim kmetom, kateri se imajo s poljedelstvom živiti. Popred, ko je zrnje ceno imelo, je kmet jako skrbno obdeloval svoje njive; on je dobil vsako leto obilno denarja za zrnje, in Če pa neko leto polja niso obrodila, je vendar imel denar v rokah, ker je minulo leto imel dober dohodek. Zdaj pa zrnje nima cene, kmet ne dobi v dobrem letn denarja in v slabem še glad trpi. Res, živina ima par let dobro ceno, ali premislite, živinče ne zraste v enem letn ko zrnje, ampak pride vsako drugo ali tretje leto k prodaji. Kmeta pa dve ali tri leta nikdo ne čaka, ne davkarija in tudi ne obresti, on pride toraj pred na boben; in zategadelj, da zrnje nima prave cene, ne dobi kmet več mlatiča in vse ga zapusti, da si ne more več pomagati. Kako lahka pomoč pa še je za kmeta! In noben stan ne bo najmanjše izgube pri tem imel. K temu ni treba nikake politike in ne potrebuje Bog ve koliko postav; kmeta naj branijo naši posta-vodajalci pred prepadom, ker sam si ne more pomagati, ako nobene postave za njega nimamo, vse pa proti njemu dela. ■— Naši poslanci in zveza gospodarskih zadrug naj skrbijo za to, da se kmetovalcu njegovo zrnje direktno kupi za erar, naj se polnijo magacini z našim zrnjem dokler ga imamo, in potem še le iz ptujih dežel, in sicer za tako ceno, da se kmetu plača njegovo delo: meterski cent pšenice 28 kron, rži 15 kron in ovsa 15 kron. Ta cena bi naj ostala vedno enaka, ako je dosti ali malo zrnja, ker ni pretirana za erar, (za borzne zrnske cene pa se ne brigamo). Velika krivica za domačega kmeta pa je, da s tujim zrnjem erarske magacine polnijo, za domače pa ne marajo. Kmet, kojega sinovi morajo pri vojakih služiti, mora sam posestvo obde-
H
lovati, mora dačo plačati, mora svojo zrnje židovu šenkati; ali je to prav? — Zakaj bi stariši svojim sinom ne smeli krnha iz svojih rok dati? Ali bi to bila krivica, ako bi kmetu država toliko več plačala, da bi tndi za svojo delo plačani bili kakor vsak delavec? Ali mora kmet, kateri vse redi, zraven svojega težkega dela uničen biti? — To drugo pa je, da bi se skrbelo za to, da se naredijo deželske blagajne za kmečke posestnike. N. pr.: Kmet prevzame od svojih starišev posestvo; vendar je več otrok, on more svoje brate in sestre izplačati, kako si hoče pomagati, vsi ga tožijo za dedščino in on ima veliko stroškov in s tem se zakoplje v dolge za celo življenje. Zakaj bi ne bilo mogoče, da bi dobil na 2 ali 3% denar, da si hitro pomaga in po več letih ta dolg nazaj poplača itd. Ako to kmet doseže, za drugo pa bo že sam skrbel. Ali je k temu treba Bog ve koliko paragrafov? Ali ni lepše, siromaštvo v deželo braniti, kakor pa siromaštvo množiti? Tudi bi ne tre-balo tako ostre postave za siromake, kakor jo imamo. Kmet bi vendar vse oskrbel, družino in berače, kakor popred. Ker pa je zdaj kmet sam na beraški palici, se vendar morajo vse mogoče postave za kri-stjansko ljudstvo delati, in zidovi se pa nam smejijo. Kmetje, kadar volite poslance, terjajte od njih, naj vam k temu pomagajo! One sleparije pa, politične in nacionalne, naj na stran ostanejo! Ali to si dobro zapomnite, da kak kapitalist tega ne bo storil.
Kmet.
Iz Skočila na Koroškem se nam piše: nRedek patriotizem in dokaz lojalnosti do cesarske hiše. Tukaj imamo fajmoštra, ki se je s Spodnjega Štajerskega k nam na Koroško preselil. Znan je že vsled večih časniških člankov, ki so o njem pisali. Tudi „Štajerc" je že svoječaeno o tem človeku poročal, n. pr. kako je moral v naši fari brez svetih zakramentov za umirajoče umreti mož, ki že 30 let ni bil pri spovedi pa si je na smrtni postelji želel duhovnika, da bi ga ta z Bogom spravil ter mn delil tolažbe, koje sveta cerkev po svojih služabnikih skesanim grešnikom obeta, oziroma deliti ima. Toda naš fajmošter slučajno ali prav za prav običajno (kakor navadno) — ni bil doma in revež je brez svetih zakramentov moral zapustiti dolino solz. Posebno navado ima ta gospod pri opravljanju cerkvene slovesnosti ob priliki cesarjevega godu. Na ta dan bere mašo za kakega pokojnega farmana ter si pusti za to opravilo štiri krone plačati, namesto da bi opravil sveto daritev, kakor je to drugod navada, brezplačno (oficijelno). Mislimo, da vleče od države dovolj lepo plačo in bi se toraj take grabežljivosti že lahko zdržal. Ob raznih prilikah, posebno na političnih shodih, nekateri gospodje kar gorijo ljubezni do domovine in do cesarske hiše, ko pa bi bilo treba to dejanski pokazati, tedaj ste jim patriotizem in lojalnost tuji reči, — oni poznajo le svoj nenasitljivi žep. To je naš fajmošter pokazal tudi letos na cesarjev rojstni dan. Občinski in šolski zastopniki  kakor  sploh   vsi navzoči   verniki so bili o
tem   fajmoštrovein   ravnanju kar iznenadjeni neprikladno ravnanje ostro obsojajo."
Patrijoti iz Skočid
Zunanjo novice.
Vojaški novinci (rekruti) bodejo letos k službi cani dne 10, Oktobra; enoletni prostov< in novinci ces. kr. mornarnice (Krif rine) pa nastopijo službo že 3. oktobra.
Velike vojaške vaje, ki bi se imele let Češkem vršiti in h katerim bi imel tudi pr cesar priti, so se na povelje Nj. Veličanstva vedale. Vzrok feinu jako iitemeljenemu pr^k baje letošnja izvanredna snša, vsled katere bi za tako ogromno armado vode primanjkovati, velika revščina kmečkega prebivalstva dotičnihl kjer bodejo letošnji poljski pridelki vsled mk pičli. — Tudi v Galiciji se bojo iz ravno teh i namesto nameravanih armadnih manevrov vršili garnizijski manevri.
Cesar pomilostil je, kakor se iz Lvova p unih 21 huzarjev, ki so se lani zaradi črez ti službe svojim predpostavljenim uprli, povzroči bnko ter vsled tega bili v daljšo ječo obsojeni so 12. huzarskega polka, štacijonirani v Lvova
Največi hotel na svetu je v St. Louisu (Sev.
rika), kjer je sedaj svetovna razstava, in se itn „Insi de Fun". Hotel je zgrajen ves ii da pa se prepreči vsaka nevarnost proti ognjn, hodnikih razpostavljeno mnogo priprav za g3 Izhodov ima 50, hodnikov pa 15. Sob za gos 2500 in v vsaki stojite po dve postelji, tako da za prenočiti v hotelu 5 tisoč oseb, v sili pa tudfl soč. Lastnik hotela ima na dan 70 tisoč kroi hodkov; sama restavracija mu nese na dan 8 tisoč kron. Časniki stanejo hotelirja na 1100 kron. — Stavba hotela je stala 2Va mil kron. Velikansko poslopje ima 6 tisoč okenj in no toliko vrat. V kuhinji se obrača 400 kuh v gostilniških prostorih pa skače semtertje 35( takariev in 800 natakaric. — So pač Amerikau
čuden Štrajk se naznanja iz bretonskega m Brest na Francoskem; pred kratkim so namreč« začele štrajkati — babice ali „hebankeB. 0M očetje so si bili zaradi tega v velikih skrbeh 1 koj hitro dovolili iz občinske blagajne babicanj merno plačo, samo, da se svojega posla zopet H — Želja se jim je izpolnila in občinski očetje« Brest so s svojim modrim sklepom in urnim ril njem zadovoljni.
Uboga mati! V vasi Casimo pri Raveni nI kem je nedavno na klopi pred svojo hišico sedelaJ mati in pestovala svojo 5 mesecev staro hčerH daleč proč i^ral se je na cesti njen triletni sinčeH mimogredoč potepuh vrgel je v dečka kamen H tako nesrečno zadel, da je fantič pri priči dnšoB nil. Prestrašena mati položi dete na klop t« sinčku na pomoč. Ko pride z mrtvim dečkomB h  hiši,   zapazi, da je medtem velika domača m
na klopi ležečo hčerko usmrtila in deloma požrla. S Irce pretresujočim krikom zgradila ee je nboga mati [nezavestna na tla, in ko je omotica minila, bila je [reva blazna, — znorela je. Spravili so jo takoj v no-|rišnico v Raveno.
„Novi kurz" je baje v vladi nastopil ministerski (predsednik plem. Koerber. Ali se ma le ne bojo na Sem »novem potu" vrgla polena pod noge, kakor se K to zgodilo že marsikateremu njegovih prednikov pziroma tovarišev (n. pr. Badeni-ju)? Mnogo politic* bih strank ta ,,novi kurz1' ostro obsoja ter Koerberja |pred njim svari. Ali bode kaj pomagalo? Tega ne jremo.
Korajžni ljudje se morajo imenovati tisti šesteri (možje, ki so se podali v nedeljo 7. t. m. v 37 čevljev dolgem čolnu pod vodstvom krmilarja Brude-ja |iz Aalesunda črez morje v Ameriko. Čoln je Čisto zadelan in zrak se dobiva v njega s pomočjo klapk (ventilov). Udeleženci te vožnje hočejo obiskati svetovno razstavo v št. Lojzu v Ameriki. Ce le ne bodejo prepozni ?! Živeža so vzeli seboj za osem ^nesocev. Gonilna moč bodo morale biti človeške roke i veslami.
Pricezinja Chimay, ki je si pred nekaterimi leti pekega cigana po imenu Rig o za moža izvolila ter Be z istim tudi poročiti dala, se je sedaj tega cigana ^aveličala ter si vzela nekega Laha z imenom Ric-|eardi. Rigo dobi zanaprej 60 tisoč kron letne »odškodnine" od svoje bivše žene, a nima do nje nikakršnih druzih pravic.   —   So pač ženske muhe. —
Grozno zloČinstVO. Pred tremi tedni zgorela je fiiša puškarja Stoftel-a v Windesheimu na He-kenskim. V ognju je tudi storil smrt 40 letni ^toffel-nov svak Janez S t e i n e r. Tako se je reklo takrat, a sedaj so preiskave dokazale, da je bii Bteiner pred požarom usmrten s tem, da mu je nekdo obi nogi odsekal. Zločinec je potem mrtvo truplo k postelji privezal. Kot hudodelstva ^umljiva je oblast zaprla StofTel-na in njegovega |14 letnega sina. 60 letni Stoftel je baje strašansko pnrov človek, ki je že enkrat bil zaradi svoje grozo-litosti k smrti obsojen,  pa ga je vladar pomilostil.
Lastnega generala kot ogleduha prijeli so italijanski policaji blizu naše meje. General Garmagnola pregledoval je svet (Terrain), kjer bi se v kratkem ^mele vršiti vojaške vaje. Laški policaji so v njem [takoj sumili avstrijskega ogleduha (špijona) ter so ga aaprli. Seveda se je zmota v kratkem razjasnila. — Ha Laški meji se godijo v novejšem času dokaj pomenljive reči, v notranjem pa zbira Garibaldijev naslednik četo prostovoljcev; imeti baje želi 50 tisoč jmož — pa menda ne samo za komis jesti! Prekleto jdiši po smodniku!
Angleži v Tibetu tamošnjim mogotcem kakor podi vsemu prebivalstvu velik strah delajo, ker hočejo prodreti do Lhasse, svetega mesta Tibetancev, kamor k nikoli ni stopila noga kakega Evropejca. Hvalili b se sicer nekateri potovalci, da so bili v Lhassi ali pa to*mesto od daleč videli, toda verjetna niso do-jična poročila. No, če se že ravno Angležem posreči
v ta azijski Rim priti, zveličani menda zategadelj ne bodo. —
40 dni brez hrane je vstrajala Ana Knobloch v Habsteinu na Češkem. Bolana je bila na živcih ter v zadnjih 40ih dneh svojega življenja, kakor to priče zatrjujejo, niti trohice hrane ni zavžila. — Umrla je toraj ravno tedaj, ko se je živeža do dobra odvadila. Hm — —
Nemci V južni Afriki imajo s tamošnjimi ustaj-niki, posebno z junaškim plemenom Hererov dosti opravka. Kakor se sliši, ustajo še ne bojo v kratkem zadušili. Treba bode jim še hudega napora, predno se jim bode posrečilo divjake pomiriti in prepričati, da bode njih itak evropska kultura v podobi žganja uničila.
Zverinska Ženska. Iz neznanega vzroka storila je neka Marija Lamassiande v vasi S a t e j n (Chatain) na Francoskem strašansko hudodelstvo. Nagovorila je neko slaboumno (noro) dekle z imenom I v a n a B o n n a n d, da naj zmeče njene 4 vnnke (oziroma vnukinje) v globok studenec, kar je Ivana tndi storila potem, ko je starka vnukom kamenja in surovega krompirja v goltance natlaČila. Na pomoč dohiteli ljudje izvlekli so dva mlajša otroka še živa, starejša dva pa sta bila že mrtva.
Gospodarstvene in gospodinjske
stvari.
Opustošenje vinogradov vsed peronospore. Lanska za razvitek trsja jako ugodna jesen, kakor tudi neprehuda pretečena zima dali ste našim vinogradnikom upanja na bogato trgatev. Tudi rez se je za-mogla pravočasno (pravilno) dovršiti. In v resnici se je v vseh primerno obdelanih in oskrbljenih vinogradih vse prav povoljno zastavilo in dobro kazalo. Toda veselje ni dolgo trajalo. Vlažno (mokro) in toplo vreme v maju in juniju pospeševalo je cimanje trosa (semena) peronospore tako, da se ta gljiva ni samo razširila po listju, temuč tudi na cvetju in mladem grozdičju ter poslednje skoraj popolnoma uničila. Na ukuženih jagodah bil je začetkoma videti nekak bled lišaj, postale so rujave, pozneje Črne in so slednjič odpadle. Ta škodljiva gljiva se je v tkanino mladik usnadala in zajedla ter zaporedoma nove rastlinske dele napadla, ki so se vsled tega posu&li; poznejša suša je to opuetoševanje sicer nekoliko ovirala, toda le bolj na listih in mladikah (rozgih), kakor pa na jagodah, na katerih se je takoj tudi tako-zvana usnjata bolezen grozdja (Lederbeerenkrankheit) pokazala. Pri daljšem mokrotnem vremenu, ki je v novejšem času nastopilo, se bode ta bolezen najbrž še bolj razširila. Kjer se je peronospora že v tkanino rastline zajedla, tam zoper njo ni pomočka; v takem slučaju se mora le na to gledati, da se zabrani izci-manje trosa in tako nadaljno zajedanje. Za jako ugodno razvijanje te škodljivke pa letos ni samo vreme  izvanredno pripravno,  temuč tudi   še mnoge
10
drage  okolščine  pospešnjejo njeno naglo  razširjanje in razvitek. Med temi omenimo samo sledeče:
1.   Raztopijina bakrene-apnene galice se še vedno ne napravlja na primerni način, ker so navadno jemlje preveč apna, Ako se ravna na ta način, tedaj se raztopljina prenaglo na listih posoši ter tako ničesar ne koristi. Pa tudi iz kemičnega oisira se ne sme vzeti preveč apna, ker se ž njim ovira povolj-na raztopite? razškropljene bakrene galice skoz atmosferično vodo (dež, roso itd.) in se toraj njena pokončevalna moč odvzame ali vsaj zmanjša. Prime-šanje apna k raztopljini bakrene galice se mora nadzorovati. Ko raztopljina kaže dovolj jasen alkalični nčinek (reakcijo), tedaj se ji ne sme več apna pri-djati; da se o tem prepričamo, moramo vzeti košček rudečega lakmnsovega papirja ter ga v raztopljino namočiti. Ako postane papir moder (plav), tedaj je dovolj apna primešanega. Še bolje pa se prepričamo, kedaj je dovolj apna, ako namočimo v raztopljino beli „Phenolphtaleinpapier" ki postane v tem slučaja temnorndeč. Pravilno napravljena raztopljina 1 procentne bakreno-apnene galice, ki se da rosi enako razškropiti, ne da bi padala po trsju v velikih, debelih kapljah in delala mlake, je popolnoma zanesljivo sredstvo za pokončevanje peronospore.
2.  Velika napaka se dela s tem, ako se prvo škropljenje ne opravi o pravem času in tudi ne dovolj temeljito, kakor se je n. pr. to letos godilo. Pogostoma so vinogradniki škropili neposredno pred dežjem, ki je potem raztopljino splaknil ter jo brez-vspešno naredil. Da bi bil kdo po dežja zopet Škropil ter tako svojo napako popravil, na to se skoraj nihče ni spomnil.
3.  Marsikateri vinogradnik letos prvega škropljenja čisto nič ni opravil, misleč si, da letos pero-nospora itak ne bode nastopila. Pa varali so se do-tičniki, ker s to brezbrižnostjo niso samo sebi napravili mnogo škode, temuč tndi svojim sosedom, ki se groznemu nastopanju in razširjanju niso zamogli vspešno zabraniti. Cvikavi škripači so morali to drago plačati.                                            paijG prihodnjič.
Pisma uredništva.
Planinska vas: Dragi možje, to pač ne gre, da bi se za deždnozborske volitve v vsakem kraju drugi kandidat nastavil! Vaši nazori in Vaše prepričanje znabiti so Se lako „dobri", toda izvesti se Vaši predlogi ne dajo, ker reč zahteva složno postopanje, — edinost. Brez zamere!
Dopisnika iz Keblja: Vaš dopis je jako nejasen in toraj nam nerazumljiv, ker se iz njega nikakor ne da razvi-deti, kaj je z unimi 30imi leseni vojaki in četirimi deklami ? Ako je reč posebnega pomena, tedaj jo morale nam natančneje razložili, ako želiie, da Vasi želji usirežemo.
Mnogim vprašalceni: Kaj da imate s Kranjskim pan-kertom naredifi, smo Vam že zadnjič povedali in povemo danes še enkrat; Zapišite na oklep ek besedo nazaj (ali pa retonr) ter pristavite svoje ime! Nobeden pameten človek ne bode trpel te gnjusadi v svoji hiši. Storite to pravočasno, sicer bodete imeli še neljube stroške!
Dopisniku od sv. Trojice v Slov. gor.: Smo prejeli, toda za to številko je Vaš dopis prepozno došel; objavimo ga toraj v prihodnji številki. Pozdrav!
F. L. v Slaptincih: Brezpomembno, ni za tisk.
Dopisnik  iz  št.  Janza  na  Dr.  p.:   Objavimd hodnjič.
Gospodu 31. Z. v Brezji: Vaš dopis o dr. R. pri] njič.  Pozdrav!
Dopisniku na Kapli: Je bilo že v vseh  listih; kaj druzega.___________________________________
Pri zdravljenju različnih ran se mora paziti, da se ranasefeB iaceli; ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko pow rana se mora obvarovati pred vsako  nesnago in se mora uporablj obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Starcn domače  sredstvo,  ki  k   temu   dobro  služi, je najbolj znano „pr( domače   mazilo"  iz  lekarne  B. Fragner,   c. kr. dvorni  zalojfl Pragi.   To  sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign. b a 1 k a. — Glej inserat._________________________
Loterijske številke.
Gradec, dne 27. avgusta: Trst, dne 20. jalija:
80,    43,    82,    33, 82,    66,    13,    55,
(?
>'■
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
Hitra razprodaja!
4 pare čevljev za gohl. 250.
Ker se je nakupilo velikanska množina čevljev, so isti le malo Časa po sramotni ceni: 1 par. možkih in 1 par čevljev za dame na vrvico, rjavi ali črni, z močno obi! i mi podplati, nadalje 1 par moŽkili in 1 par ženskih modernih Čevljev, vsi -t pari so elegantno izdelani, čedni in lahki. Velikost na cm. Vsi 4 pari stanejo le gld- 250. Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanim zneskom H. Wachtel, eks-portna hiša za čevlje, Kra-
kovo 154-Se lahko zamenijo, ali denar vrne.
289
Majhno   posest}
se zaradi preselitve lastnika] ugodnimi   pogoji   iz  proste proda.    Zemljišče,    na   kal stoji   lepa hiša s  tremi sol kuhinjo   in s   shrambo za 3 (Spajz).   zraven pa   dva   svinji hleva, meri 4622 kvadratni rov   ter   obstoj' iz   njive. I* vrla   za   zelenjad  z   lepimi nimi drevesci, 1 K) Spa rgeljnoj rastlinami ter   vrtnicami   m gimi cvetljicami.  Skupna 4 tisoč kron. Posebno ugodna bilo to posestvo za kakega zijonist.1.   Naslov    lastnika upravniStvo »Štajerca".
iHii

11
yu
no,

aw
oves
po najboljši  ceni ku-fcnje- in plačuje pri gospodu
|arol Teppey v Celju.
Naznanilo.
pivljajo se vsi tisti uslužbenci, ki so lez deset let pri enem in istem fcstihučaijii (krčmarju) služili, naj se ji podpisanem takoj zglasijo, da bode Bih ta za obdarovanje predlagal.
L r.
načelnik zadrnge krčmarjev v Ptuju, poštna nlica štev. 14.
Usnjarija (Lederei)
jaKrall v Ptuju ima bogato zalogo vsakovrstnega usnja: črnega mjavega gornjega usnja in močnih podplatov, vse po jako ■redni ceni. Kupce uljudno vabi Julij K rail, usnjar v Ptuju,
Dravska ulica štev. 6.
2 SO

Nakup sadja
ir   prejšna    leta   tako   kupujem   tudi    letOS ftdje  '^   i/voz v   inozemstvo.   Prevzetnem  ga vsak |to pri magacinu na kolodvoru (Bahnhof-Magazin), fLeskoschegg-ovem magacinu vštric Hatter-a ali pa lastnem domu na Bregu pri Ptnju ter vsako mno-b takoj v gotovem denarju po dnevni ceni izplačam. jletkom oktobra potrebujem 50 vagonov sadja
B prsšati,   svetujem   toraj   sadjerejcem,   da   naj
pustijo tako sadje dotlej viseti.
■namizno sadje plačujem |Q dO  18  goldinarjev I štartinjak ali 3 dO 6 kraje, za kilogram.    294
_____        Franc Blaschitz.
Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godal (Musikinstromente)
W. Schramm,
izdelovalec godal V Celju, Gratzerstrasse štev. 14.
Prodajam vsakovrstne plehaste in lesene pihalne instrumente, dobre gosli za Šolarje po nizki ceni, kitare, citre. harmonike na meh. bobne, lamburice, jako line strune. Kupujem stare gosli ali pa jih zamenjam za nove.                     284
se bode v pondeljek po angelski nedelji, t. j.
dne 5. septembra t. 1. vršil v Kamnici (Gam3) pri
Mariboru. Prodajalci in kapci so nljudno povabljeni.     29a
Priporočava pravo, izvrstno, domače
Bučno olje (Kiirbiskernol) in
80°;0no kislino za jesih (ocet) delati.
Iz enega litra te kisline napravi se 20 litrov dobrega in zdravega jesiha. Dobi se v vsakej množini ter se pri naročilu prosi za natančni naslov in ime zadnje pošte.                                                       208
Brata Slawitsch, trgovca-v Ptuju.
Dva  čevljarska pomočnika
dobila  stalno  delo pri   Cvetku
Pičko, čevljarski mojster na Suhi,
poŠta  Laboda   (Lavamund)   Ko*
roško.               281
Lepo malo posestvo
ob glavni cesti blizu Maribora, s zidano, z opeko pokrito hišo in s tremi svinjskimi hlevi in enim živihjskim hlevom; zraven lep vrt, S orale njiv, sadunosnika in travnika. Cena je 3.200 gold, od kojih je 1400-gold, hranilničnega dolga. Pri kupu se ima samo 600 do 800 gold, položili, na ostali znesek se proti 5°/0nim obrestim dalje Časa čaka. To posestvo je za kakega obrtnika ali rokodelca jako pripravno in kup je zaradi lahkega plačevanja jako ugoden. Prostora je za troje strank. Več pove: Franc Podlipnik. na Tozni, štev. 42, pošta Maribor. 285
Malo posestvo
ob cesti na Brezje {Fraustaudner-strasse) štev. 225, občina Po-brežje pri Mariboru je po ceni na prodaj. Zidana h<ša s 3 sobami in 2 kuhinjama, klet, gospodar-stveno poslopje s hlevi, vrt za zelenjad, štepih itd. Več pove: Franc Spindler, Faustaudner-strasse Nr. 225, pošta Maribor. 286
Pekovski učenec,
sin poštenih starišev, sprejme se takoj v uk pri pekovskem mojstru, ki ga bode s vsem potrebnim preskrbel, da stariši ne bojo imeli nobenih stroškov. Fanl bode ondi imel tudi priliko, se nemški naučiti. Franz Richterics, Back-er-meister in Kloeh bci Radkersburg. 287
Kovaški učenec
se takoj sprejme v kovačnici Jožefa  Erženjak-a   na Bregu   štev. 107 pri Ptuju.          288
Šafar,
oženjen, v najboljših letih, zmožen slovenskega in nemškega je-zika ter izurjen v poljedelstvu in Živinoreji, išče primerno službo. Naslov pove upravništvo »Staler«" v Ptuju.          296
Trgovski   pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, vojaščine prost, spreten prodajalec, vzeme se v službo s 1. oktobrom t. 1. pri tvrdki; Alojz Walland, trgovina z mešanim blagom v Oplotnici.   295
Na prodaj
je lepa novozidana hiša. 15 minul od mesta Ptuj oddaljena, ob glavni cesti v prisolučni legi; zraven sta dva hleva in dve drvarnici ter 500 m1 lepega vrta za zelenjad, v katerem je tudi nekaj žlahtnih sadnih dreves. Cena je prav ugodna in zna polovica tiste na posestvu vknjižena ostati, da se polagoma izplača. Kdor si Želi to ugodno priliko v svoj prid obrniti, naj se zglasi ustmeno ali pa pismeno pri upravništvu „Štajercaa, kjer se mu naznani naslov prodajalca.        261
Priden hlapec,300
doslužen vojaški trobentač (Hor-nist) ?e sprejme za postiljona (pošlnega voznika) pri ces. kr. pošti pri sv. Vidu niže Ptuja. F. Sch os te rjts c h, ces. kr. poštar.
299
Ugoden kup.
Na mojem brodu se mi je utrgaU 8 cmt debela vrv iz konoplja. Ako se ne zglasi v kratkem kupec za oba dolga kosa, bodem vrv na krajše kose razprodal. Cena je nizka. Jožef Deschman, brodnik v Jelovcu, pošta Maribor.
Vinicar      ™
s 8 do 4 delavnimi močmi se sprejme pri M. Josifovič. Več pove Johan Hasl,   oskrbnik  v  Framu   (Frau-heim).
12
Tovarna za poljedelske stroje
C. Prosch-a v Celovcu
priporoča
izboljšane
vitale (Gopel) mlatilntce
z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče.
Dalje stroje za reza nico delati, trijerje in mline za srot. m
Kupcu   se poslavi  vsak   stroj   na   njegovo   železnično  postajo   voznine prosto- Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in
zastonj.
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmasehinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — n Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za
krojače .   .180   „ — „
Minerva A............100   „ — „
Minerva C 2a krojače in čevljarje ... 160   „ —   „ Howe C za krojače in Črevljarje   ...    90   „ —   ,,
Cylinder Elastik za čevljarje.....180  „ — „
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.      98
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje.
Stanje  vlog interesentov dne 31. dec. 1902  K   9,808.55121 Vloge od  1. januarja 1903 do 31. decembra
1903 z obrestmi vred......   .    »     4.312.950 22
Od tega je odračuniti:                          K 14,121.501-43
Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile......   .   K    3,264.66130
Stanje  vlog interesentov dne 31. dec. 1903   > 10,856.84013
Hipotekam* posojila.....•..... K 6,246.645*43
Mej nično stanje.............   >      85.126'—
Posojila na vrednostne efekte.......  >       16.329-83
Efektni zaklad     .............   > 3,453.858'—
Posestva................  »     183.000 —
Imetek,  katerega ima hranilnica za dotacijo
pri kreditni zadrugi........   >     317.000'—
Vloge pri kreditnih podjetjih.......  >     330.425 20
Stanje blagajne Jkase"..........   »      91.22*963
Glavni reservni zaklad..........   >     564.881-88
Posebni rezervni zaklad za kurzne diference   »     315.35392
Zaklad za penzije............  >      32.448*21
Visokost za obresti:   Pri vlogah 4°j0 in se plača rentni davek od hranilnice (šparkase) same.
Shranjevalne   vloge  se sprejmejo.                   jo4i
Red Star Line, Antwe
t Amerik:
Prve vrste parobrodf. — Naravnost brez danja v New York in v Philadelphia. — Dobra — Izborna oprava na ladUi- — Nizka vozi
Pojasnila daje:
Ked Star Line, 20, Wiedener Gflrtel, na!
ali
Kari Rebek, kone. agent v i/aM/s/r/, tfo/otfvors(te u/lce Štev. 4Q
Pravo domače pla
za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah;
Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, « 1 gld., oziroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tejf1, mačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr.
To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer ve^ je platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Dom-za  „Štrozokeu   velja  meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28j
Brata Slawit trgovca v Ptuju, Flora!
mwm
Spreten   manufakturist,
izurjen   prodajalec,   zmožen   tudi
slovenskega jezika dobi lakoj dobro
službo   pri   Prano  Huth-u  v
Velikovou.           282
Planinske brusnice
(Karntner Alpenpreisclbeeren) iz Koroškega priporočil v najboljši kakovosti po jako nizki ceni proti poštnemu povzetju (Post-Rilgut-sendung) Olhmar Goli. trgovec v Meži, (Post Miss fl. d. Drau.) 276
Lep vinograd
z dovršenim novim nasadom, samo četrt ure od farne cerkve sv. Barbara V Halozah oddaljen, se s vsem zemljiščem vred (okoli devet oralov ah joh) po vredni ceni proda. Posestvo obsega vinograd. travnik, njive, sadunosnik in gozd. Letošnja trgatev sliši kupcu. Vprašanja naj se naslovijo na gospoda: Ogorelec, nad-učitelj pri Sv. Barbari v Halozah. 259
Hiša
z dvema sobama in dvema kuhinjama. s shrambo za jedila, kletjo, svinjskimi hlevi in pripadajočim zemljiščem »,', orala, se da za mesečno najemnino 20 kron takoj skupno v najem ali pa tudi vsako stanovanje posebič. Jožef Treff v Ragoznici pri Ptnju.    269
Veliko preseneSe,
Nikdar  v  življenju  nil priložnosti
500 komadov za 1 gld
Ena   krasno   pozlačena*! ura, katera točno teče ini se  3 leta jamči, z jako verižico, ena moderna Žid: vata za gospode, 3 jako; robci,   en   prslan   za  gi iniit. Žlahtnim  kamenom,: mošnjiček, 1 jako fino žen 1 par manSetnih gin za   srajco,   (3% riuhla-zla( tenliranim  zaklepom.  1 £ tintnik iz nikelna, 1 fini ?6   najlepšimi   slikami. broša  za  damo bouton  s similt-brilanlonja Učnih  smešnih  reči   za mlade. 20 različnih reči zal denco in še 400 drugih stvari, katere se rabijo | so za vsakogar potrebne se pošlje  z uro vred. sama tega denarja vredna,} 1 gld. 95 kr. Razpošilja poštnemu povzetju ali de;
pošlje naprej. Dunajska centralna razpoSf P. Lust, Krakov (Krakau) NB. Za neugajajode se der
Etna* rizling-I
jako priporočljivo za pri lahkemu in kislemu vimii hektoliter po 22 goldini
Jožef Kravagna v
Prodajajo se ondi tudi vi Štertinjaki in polovnj
******
I
fBrzojav" (Telegramm).
Vsakovrstni   obrtniški   delavci,   ki so   brez dela ■bi hoteli svoje dosedanje mesto premeniti, za-^jo takoj   delo   dobiti,   in   sicer se jim   da v to [jako dober nasvet za trajen in dober posel. |Po največ   se   iščejo:   krojači,   mizarji,   kovači, sedlarji,   remenarji,   krznarji    itd.;    nadalje kuharice, sobarice, natakarice itd. pije sprejema in nemudoma odgovarja
Ivan Z. Rebrek,
J^Htii, posredovalec obrtniških delavcev in raznovrstnih služabnikov v
"                               Belovaru (Hrvatsko).
13
■ ^
172
FRANZ  SODIA
pušk (Gewehrfabrik in Ferlach, Karaten)
[izvrstne puške, kakor   puške  za šrot in kroglje, najizbomejSa
za streljanje; roCno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane ce-
fodobamt poSiljain vsakomur, kdor  mi pošlje 15 kr. v markah,
■ prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval.
ini blagom ne bil zadovoljen,   tistemu ga zamenjam ali pa
vrnem denar. Moja zaloga je jako velika.
b štajerska tovarna sre-irnin zlatnin in verižic s parnimi stroji
Celju,
ees. in kr. dvorni liferent
Prodajalnlca glavni trg, |siev. 4.                                    štev. 4.
»na delavnica za popravila pn zavod za graviranje.
se vse na novo, vdelnjejo se kamenčki po in risbah.
jro-galvanično pozlačenje in posrebrnjenje.
i vseh reči za vsakdanjo rabo.
STB in učenke z   dovršenim    14. letom   so sprej-
V. Leposcha na Bregu i
in v Ptuju
priporoča svojo veliko zalogo Portlanto-v eg a cementa (Judemlorfter Portland Zeiiient) ter vsakovrstnega špecerijskega in železnega blaga po naj-nižih  cenah.
2j5
S spoštovanjem
V. Leposcha,
Štev. .152.
Mestni šolski svet v Ptuju.
Oznanilo.
*
mejo v nk.
158
Za šolsko leto 1904 5 se bojo kakor lani otroci iz tajili šolskih okolišev v tukašnjo deško ljudsko šolo, dekliško ljudsko in meščansko šolo sprejemali proti položitviji osmih kron kot doneska za Šolska učila.
Stariši naj se oglasijo z otroci in s zadnjim šolskim naznanilom pri vodstvih omenjenih šol, nakar se ima imenovani znesek takoj položiti pri mestni blagajni (Stadtamtskasse), ako šolsko vodstvo proti sprejemn ne ugovarja.
Ptuj, dne 11. julija 1904.                               239
5i>9
Ptujsko kopališče
Gornja dravska ulica v Ptuju.
Vsaki dan kopele v banjah,  prsne in mrzle kopele.
» ► .«">V *'-.  -
Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. jOS.Kasimir in v kopališču samem.
00000101 oooooooooooooc S  Vsakovrstne rane
Q       se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago.
^^ ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 10 let no je izkazalo mečilno vla&lno mazilo, tako imenovano praiko domača mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To ndriaje rane čist«, obvaruje tiste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi iu pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
8   Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo -ii pušice ali 338 6]2 puSice ali 4*60 6J1 ali 4*60 9'2 pušici poštnine prosto na v**ako postajo avstro-rger^ke monarhije. Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovano vareiveno znanko.
O Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
ft                           lekarna „pri črnem orlu"
Q     Praya, Mala strana. ogel Nerudove ulice 203. haloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka.    896
lOOOOOOOOOlOlOO'
14
XK^^K>O0*KKX*©©C*KXXKX
(Verrechneter Kellner) se išče
za jako dobro službo v obilno obiskovani gostilni na Spodnjem Štajerskem, ki ima 10.000 kron letnih dohodkov. Prednost imajo tisti, ki so oženjem pa brez otrok ter nemškega in slovenskega jezika zmožni. Kavcije je položilM 000 kron. Ponudbe 262               naj se vpošljejo upravništvu  »Štajerca«.
*lf llAII se 'ma zanvan'' svojemu <i. MIUIl vprovspehu proti nikotinu
Izvrstni, od nikogar doseženi
edino impregniranju dotičnih zelišč. Ne povzročuje glavobola ter daje tobaku jako prijeten duh. Pazili je treba na varstveno znamko in na ime „Morathon".
Glavna   zaln^a* Jožef K"ni"s v Ce,Ju- Kier
lAMLTUfi zjtftiv^Ui« nj zatožisfia, od tamo dobijo naročniki pošiljatev v paketih po 10 komadov (10 Stuck) 2-52 kron.
Theodor Morath v Gradcu.              17G
Angležke svinje (praseta)
čistega jorkŠirskega plemena, stare od 2 mesecev do 1 leta, med temi tudi en mlad plemenski mrjasec (Zachteber), se prodajo na graščini Dobrava (Neustift) pri Ptuju, Več se izve pri g. Franc Kaiser
v Ptuju.                                 2&3
Veliko presenečenje.
Nikdar več v življenja se ne ponudi taka priložnost
600 kosoY samo i gld. 80 kr.
Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodhe z jantarjem (berenSteinom). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno Žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat inošnjiček,   1 žepni   nožič z   pri-
pravo. 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, i jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za borenšpondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiSi in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. I 80-Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth,  Krakau A/14.      1038
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Nikdar več ni take priložnosti!
Tako  dolgo,   dokler  5e  ni  zaloga  hlač izprodana,  dobi vsakdor
hlače
za malo svoto in sicer za
I gld. 80 kr.
Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroČi dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po postnem povzetju. Pri naroČilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih Sirokost okoli pasa.
Dunajska fllijala za sukneiio Mago Cli. Jnngwirth, Krakau 51.
Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar.             1110
¥se stroje za poljedeljstvo in yidoI
Brizgalnice za sadno  drevje
z   meSaloin   za   meSanico   iz  bakra  in
vapna   tako,   da se  najedenkrat ua dve
cevi brizga
brizgalnice (strealjke) za
sadno   drevje  z natanko na-
merjeno petrolmešanico
svetilnice na acetilen
da se ulove leteči hrošči
hidravlične stiskalnice za vino
stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim prit
stroje za drobljenje stiskanice j
čisto nove mline za grozi
nove  priprave   proti   peronoj in za žvepljenje
sesalke za vino, cevi za 1
kakor   tudi   vse   druge stroje za polja kot
razbiralnike (triere) mlatiliiie tale (gepel) itd.
razpožilja kot  špecijalitete po   najntijil nizkih cenah
IG. HELLER, DUNj
37                 II., Praterstrasse 49.
Ccnilniki zastonj in franko. Dopisuje se vTSihje
Adolf Sellinschegg
špecerijska trgovina k ..zelenemu vencu'
v Ptuju
kupuje vedno
vsakovrstno frišno sadje jagode, maline, grešuje, višnje, ja| bolke, hruške, slive, breskve, maj relice,   ringle,   špindlinge,   sipke]
dren, kutine, kostanje, orehe,
grozdje, jajce, krompir, Ink, česen
vsakovrstni fižol, maslo, frišno soj
rovo  maslo   (pater),   med, gebelnj
vosek, posušene gobe, hren, salaf
murke, zelje, lanenoseme, živo in)
pitano perutnino, suhe   hruške,
suhe   črešnje,   suhe  slive  in jaj
bolCne krhlje, kure, race,
gosi i. t. d.
vse to po visokih cenah.
iS
■ 30.643.
J    Razglas.
Tretje šolsko leto deželnega ženskega učiteljišča
— I; nemškim   pod učnim jezikom v Mariboru   začne   se H19, septembrom t. 1.
Sprejemne zglaeitvije se sprejmejo dne 15. sep-
[bra od 9. do 12. ure predpoldne in od 3. do 6.
popoldne v ravnateljev! pisarni tega zavoda (Tap-
nerplatz    Nr.   1).    Tiste učenke, ki so že prej ta
^vod obiskovale,   imajo prinesti samo spričevalo od
jega tečaja, od drugod došle prosilke pa se imajo
ati s sledečimi listinami:  1. krstni ali  rojstveni
; 2.   zadnje   šolsko spričevalo;   3.   od   uradnega
mika   i2dano   zdravstveno  spričevalo   o   telesni
Bobnosti za učiteljski poklic; 4. v slučaju da do-
prosilka ni prišla neposredno iz kake šole, mora
sti   spričevalo   o zadržanju   (Sittenzeugniss),   ki
biti   po   tozadevnih   predpisih    izdano.   Razun
i se mora   v lepopisju,   risanju   in   ročnih   delih
pobljena izurjenost dokazati s predložitvijo lastno-
izdelanih spisov, risb in ročnih del.
Prosilke   za sprejem morajo imeti dovršeno
[najeto   leto starosti ali pa   dovoljenje od ces. kr.
ilnega   Šolskega   sveta   v Gradcu, da smejo   pred
fcnajstim   letom v ta  zavod vstopiti,   katero   se iz
posebno tehtnih vzrokov  do 6 mesecev (pod petnajstim letom) podeli.
V dokaz potrebne dosežene izobrazbe bode se 16. in 17. septembra vršila predskušnja in sicer iz sledečih predmetov: veronauk, nemški podučni jezik, zemljepisje in zgodovina, naravoslovje, prirodoslovje (fizika), računstvo, geometrično oblikoslovje, lepopisje, risanje in ženska ročna dela. Gledalo se bode tudi na to, ali so prosilke v godbi dovolj podučene, ali njihov muzikalični posluh in ritmični čut da v godbi povoljnega vspeha pričakovati. Pri enakem izidu pred-skušnje se da prednost tistim prosilkam, ki so dosegle popolno postavno starost.
Pri vpisanju se ima položiti sprejemna pristojbina v znesku 10 kron; šolnina znaša za mesec 10 kron in se ima v naprej plačati.
Primerno utemeljene prošnje za znižanje ali popust šolnine imajo se na štajerski deželni odbor nasloviti ter do 28. septembra ravnateljstvu tega zavoda predložiti.
Ponavljalne skušnje se bojo vršile dne 17. septembra. Udeležba neobligatnih podučnih predmetov, kakor sta slovenski in francoski jezik, mora se pri vpisanju naznaniti.
V Gradcu, dne 6. avgusta 1904.
277
Od štajerskega deželnega odbora.
i h.
C-
Konkurenčna  budilnica
(Konkurrenz-Weckeruhr)
Priliva se  direktno za 150 fl.
S kazalnikom, ki 8e po noči sveti 175 fl.
v lepem poliranem nikelnaslcm okrovu, teee v vsaki legi, gre izvrstni, dobra kvaliteta s triletno pismeno nnnUJp za dober in natančen tek. komad stane samo 1*50 fl 3 tornadi 4'-- 1.; « kazalnikom, hi se po noči sv. ti 1*75 fl. 3 komadi 5— fl — Stoječa budilnica z godbo, 1» cm visoka, v lepem polirauom nikelna^tcm okrovu s pozlačenim pročejera, I a lino upravo na sidro, namesto zvunenja igradva komada in slan') samo 6*50 fl. Kavno taka ura toda brez godbo, s zvoncem, bijoča ure, 5*50 fl.; brez da bi bila ure- samo 3"50 fl. Za vsako nro jamčim s 3  letno
pismeno girantijo.
3= Novost! s=
Kraval-budilnica
ioni, 30 cm vi oka a upravo za buditi $■#> fl.; 8 kazalnikom, ki so po noči »veti 3.60 B.    Zvoni p-av glasno, da je človek ne more prešli "ati.
Budilnica z zvoncem
21 cm visoka, v krasnem poli ranem okrovu s glasnim trajajočim, pnjetnim zvonenjem. na močno sidro iz   jekla da te tudi zapreti, da ne zvoni, I a kvaliteta samo 285 fl,
Brez nevarseine! Zamena dovoljena ali pa se vrne denar. Pošilja se proti postnemu povzetju ali pa, ako se denftr naprej vpoSlje.
HANNS
KONRAD
X
Prva tovarna za ure v Briix-u štev. 949 (Češko).
K *odnijsko   zapru-eženi  cenilec.   Muja   tvrdka   je odlikovana s ros. kr.    avstrijskim državnim orlom ter s zlatimi in srebrnimi kolajnami (medajlami) iz različnih razstav
Došlo mi je že več kakor 10 tisoč pisem priznanja iz vseh delov sveta.
Tvrdka je ustanovljena leta 1887. Bogato ilustrovani ceniki (katalogi) z več kakor 800 podobami se na zahtevanje vsakomur dopošljejo zastonj
in poštnine prosto.                                                                         166 D
16
javlja slavnemu občinstvu, da bede od 1. septembra t. 1. naprej v svoji prodajalnici med drugim blagoj tudi zopet prodajal
pg^ manufakturno blago,
katerega si je v veliki množini
čisto     VSC   lia    IIOVO   za^ož^   'z naJPrv'h   m največjih   tovarn (fabrik), po jako   nizkih cenal
■^..^^r-tako da se bo za bodoče pri njemu vse   najbolj po ceni in v najboljf
kakovosti prodajalo. Nobeden naj ne zamudi si ogledati Matheisovo
veliko, čisto novo zalogo manufakturne robe.
Nadalje priporoča Matheis svojo veliko zalogo stavbenih traverzov, cementa, umetnih gnojil tomaževe žlindre, trstine, kranjskega redilnega prahu, železne studence (štirne, Schlagbrunnen), strešnega kleja (Dachpappc).
Glavna zaloga najboljše in najlepše moke iz celjskega mestnega mlina.
Matheis vsikdar kupi in po najvišji ceni plača vsakovrstne kmečkJ pridelke, kakor so: jajca, laneno seme, fižol, pšenico, koruzo, oves, ječmen, ajdo, bučne koščice, strd, vinski kamen (Weinstein) itd.
Kdor ima česar za prodati,   naj prinese ali pripelje k Matheisu v Brežice,   ker tamkaj bode dobil svoj
blago najboljše plačano.
Dve domačiji
se prodala posamič ali pa skupno zavoljo bolehavosti posestnice po dogovoru. Posestvi ležite v ravnini ter ste v dobrem stanu. Kraj je varen pred povodnjo in tudi toča je ondi redka. Kdor želi ugodno in po ceni kupiti, naj ne zamudi te priložnosti. Edno potestvo meri 5 oralov in 1435 D sežnjev polja, 770 D sežnjev travnika, 215 C sežnjev pašnika, 3 orale 907 Q sežnjev gozda in 105Q sežnjev stavbenega prostora; skupaj toraj 10 oralov in 229 □ sežnjev.
Drugo posestvo obsega 20 oralov 162 J] sežnjev polja, 3 orale 670 G sežnjev travnikov, 12 oralov 1140 D sežnjev gozda in 368 □ sežnjev stavbenega prostora: skupno 36 oralov 670 G sežnjev.
Zanesljivi kupci naj se oglasijo pri: Alojzija Domnig p. d. Domnig v Kokjem, poŠta Doberlaves (Kberndorf) na Koroškem._______________________________________237
Xajuvrstnejse in najboljše tamburice (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja
Prva sisečka tovarna tamburic
J. Stjepušin
Sisek (Hrvaško).
Ta  tovarna  je   bila  odlikovana   na J'ariSki razstavi leta 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896.
Hazven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne  gosli,  citre,   kitare,   mandoline,
harmonike in okarlne. V isti tovarni izhaja tudi strokovni list
„Tamburica"
po edenkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron s glasbeno  prilogo vred. Za vsaki inštrument se jamči. Veliki  cenik   (Preiskurant)   s  slikami   se pošlje na   zahtevanje  zastonj
236
Repno seme
(pravo gorenjsko) in
rudečo deteljo
(inkarnatko) ima naprodaj
Josip Kordin, v Ljubljani
V Ameriko potujoči
blagovolijo naj se obrniti na
agenturo Zwilchenbart y Buclisu in y Bi
(Švica)
Havre-New York.
Yoznja čez morje samo 6 di
Na  vsako  vprašanje  da  se  poštnine prosi brezplačen odgovor in pojasnilo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag
Tisk: W. Blanks v Ptuju,