Ht" izhaja vsaki Idaliran z dnevom lednje nedelje. I velja za Av- a celo leto za Ogrsko vin. za celo i Nemčijo slano i leto 6 kron, za fcriko pa 8 kron; (drago nozemstvo se i naročnino z ozi- visokosl pošt- [Haročnino je pla- t\. Posamezne |seprodajajopolO v bistvo in uprav-se nahajata v gledališko po-štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za Vi strani K 40 — za >/i strani K 20 — za Ve strani K 10"— za '/m strani K 5"— za V« strani K 250 za '/«« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. laska ofenziva povsem vstavljena. — Odbiti napadi na vseh frontah. Turki vjeli čez 6000 Italijanov. — Obletnica bitke pri Lissi. v Severnem morju eno angleško po-križarko z okroglo 7000 tonami. Istega je ob angleškem vzhodnem obrežju z podmorskih čolnov tri oborožene an-atražne barke potopilo. Njih posadke jolo_in pno.kanono, zaplenilo. Šef admiralnega štaba mornarice. - Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 14. julija. Uradno se Bes razglaša: Rusko bojišče. V Bukovim stoje [ le po izpolnitvi njim prideljene nalogo arih, postojankah aa visooinah za-Klno zgornje Sol da w e. — Zapadno in ircmo-zapadno od B u c z a c z a so Rusi gaj svojo napade nadaljevali. Popoldne sta dva široko pričeta napada odbita. Proti posrečilo se je nekemu tretjemu najin sovražnika, da vsili severno-zapadno iBnc z aoz-a. V ljutih ponočnih bojih bil praznik po nemških in avstro-ogrskih zopet popolnoma ven vržen. Severno [Samy v Kowel vodeče« železnice lezdili so so ruski oddelki na levem bregu B p h o d a." -Bili so pozno ponoči od naših I napadeni in prepodeni; pri temu je ostalo ' roki 160 vjetih in 2 strojni puški. [Italijansko bojišče. Živahno bono delovanje na fronti med Bron t o in peh se nadaljuje. Po artilerijskem ognju seli so proti raznim točkam našega obram-oddelka med C i m a D i e c i in jinte H a s t a opetovani napadi jako gnih italijanskih sil. Posebno trdovraten boj sevemo-vzhodno od M o n t e Ea-kjer je sovražnik deset naskokov po-n ' čete odbile so zopet vse napade iimi izgubami za nasprotnika in so 'zalo vse svoje postojanke. Naše črte se-bio od dolino P o s i n a stale so pod ljutim vskim ognjem. — Ob P a s u b i o bil je L sovražni ponočni napad odbit. ■J n ž n o - v z h o d n o b oj i š č c. Ncspre-Bnjene. Namestnik generalštabnega šefa pi. Ho for, fini. | K.-B. Dunaj, 14. julija. Uradno se da- i razglasa: ■ D o g o d k i n a morju. Eden naših podmorskih čolnov je due 18. 1». popoldne v Otranto- cesti neki ita- . nski razruševalec torpednih čolnov tipa ito': ootopi I. V noči od 13. na 14. c eno pomorsko letalno brodovje vo- objekta in kolodvorske naprave od m. P a d u e jako učinkujoče z mnogoštevilnimi bombami obmetalo; letala. ki so bila od odpornih baterij ljuto obstreljevana, vrnila so se nepoškodovana. Mornariško poveljništvo. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 14. julija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadnobojišče. Na obeh straneh S o m m e se je iz novega ljuti boj razvil. Angleži napadli so danes zjutraj v oddelku gozdič) e M am o t z-Lo ngu o v al in so ponovili svoje napore v gozdu Trones, kjer so bih že včeraj zvečer s hitrim sunkom naših rezerv občutljivo zadeti. Ko so bili prvi poskusi krvavo zavrnjeni, so novi napadi v toku. Francozi dodali so' s svojimi včerajšnjimi brezuspešnimi napadi v pokrajini od' B a r- I. e u \ in zapadno od Es trees mnogoštevilnim neuspehom zadnjih dni novo razočaranje. Ne oni sami, no njih 6rni prijatelji niso zamogli pridobiti niti enega koraka ozemlja. — Vzhodno od M a a s e so se izjalovili francoska napadi. V pokrajini trdnjave S o u v i 11 e so bili z našim ognjem preprečeni, pri trdnjavi Laufee pa gladko zavrnjeni. — Mnogoštevilne sovražne patrulje ali močnejši poizvedovalni oddelki bili so na ostali fronti zavrnjeni; nemško patrulje so pri O u c c h e s, Boaulne in zapadno M a r-k i r c h a sovražnike vjele. Vzhodno bojišče. Arifrada L i n-s i n g o h. Ob Stochod-črti vrgel je protisunek pri Z a. r e c z e čez oddelek prodirajoče Ruse nazaj; vjeli smo J60 RUSOV in zaplenili 2 strojni puški. — Naša letalna brodovja ponovila so uspešno svoje napade vzhodno Stochoda. — Pri armadi Both mer vsilil je sovražnik včeraj zopet v najpreilnejŠo črto I m je bil zopet s protinapadom pri znatnih' izgubah vržen. Balkansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. \ Vrhovno armadno vodstvo. Nemci potopili eno angleško križarko in tri angleške stražne barke. K.-M. Berlin, 14. julija. (W.-B.) Dne II. julija imičil je eden naših podmorskih čolnov možno dne se napadi gleške. se j.e \ Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 15. julija. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Južno-zapadno od M o 1 d a w o bifi .so ruski oddelki, ki so se upali proti našim oddelkom, razpršeni. — Pri Jablonici južno-vzhodno od Z a b i e vjeli smo 200 Rusov. - Pri D e 1 a t y n u povišano bojevno delovanje. Sovražne prednje čete, ki so bile v mesto vsilile, bile so na južni rob nazaj vržene. Neki od Rusov južno-zapadno od Delatvna poskušeni napad se je v našem ognju izjalovil. Italijansko bojišče. Včerajšnji dan potekel je tudi na fronti med B rento in E t s c h mnogo mirnejšo. V splošnem se je omejilo bojevno delovanje na topovski ogenj. Posamezni sunki sovražnika proti našim postojankam severno od P o s i n a-doline in en večji napad proti prelazu B o r c o 1 a bili so zavrnjeni. J u ž n o - v z h o d n o bojišče. Nespremenjeno. Namestmik generalštabnega šefa pl. Hofer, ftril. ■ Ogromni angleški napadi. — Nemci vjeli čez 1500 Rusov. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 15. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Po prvi krvavi zavrnitvi nadaljevani angleški napadi severno od S o m m e vodili so do težkih bojev. Med P o z i e r e s in L o n g u e v a 1 posrečilo se je nasprotnikom s tukaj masiranimi silami vkljub največjim izgubam v našo črto vsiliti in naj preje na ozemlju pridobiti ter so v gozdičju T r o u e s vtrditi. Sunek je vstavljen. Boj se danes nadaljnje. — Južno od Som-m e nobenega infanterijskega delovanja, — — 2 — TRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (eksttakt) najfinejših Od ostale fronte ni, razven brezuspešnih podjetij manjših angleških oddelkov južno-vzhodno od Armentieres, v pokrajini od A u-gres, Neuville in severno-vzhodno od A r r a s a nobenih pomembnih dogodkov poročati. Vzhodno bojišče. Armada H i n-d e n b u r g. Ruski oddelki, ki so poskusili pri Lene wad o, n Diino prekoračati, bili so zavrnjeni. — Na kolodvore z močnim prometom ob progi Smorgon-Molodečno se je vrglo mnogoštevilno bomb. — A r m si-da princa Leopolda bavarskega. V pokrajini od Skrobove se je dele od nasprotnika po svojem prvem naskoku dne 3. julija držanih obrambenih črt v napadu nazaj vzelo in pri tem 11 oficirjev ter 1500 mož vjelo. — Armada Linsingen. Položaj je nespremenjen. Naša letalna bro-dovja so dosegla dobre uspehe pri napadu zoper transport čet na kolodvorih K i \v e rez. — Armada Both mer. Nobeni bistveni dogodki. Balkansko bojišče. Sovražni oddelek, ki je napadel neko naprej potisnjeno bolgarsko stražo južno-zapadno od G e w-gh e 1 i, bil je zavrnjen. Z ognjem na G u 1 e-m e n 1 i (severno-vzhodno od Doiran-jezera) bilo je ubitih 7 grških prebivalcev, med njimi 4 otrok. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, IG. julija. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. V Bukovini napadel je sovražnik včeraj naše postojanko na viso-čini C a p u 1 in pri L u c z i n a ; bil je v ročnem boju vržen. Število pri Jablonici pripeljanih v j etih povišalo se je na 3 oficirje in 316 mož. — V prostoru od N o w o -Pozaj ewa izjalovil se je en ponočni sunek Rusov proti našim prednjim stražam. —Južno-zapadno od Lučka so zopet močnejši boji v toku. — Zapadno od T o r c y n a odbile so naše čete neki po Ijuti artiljerijski pripravi peljani ruski napad. Italijansko bojišče. Na naše postojanke v prostoru prelaza B o r c o 1 a trajno težki artiljerijski ogenj. Sovražni letalci ob-metali so V i e 1 g o r o u t h brezuspešno z bombami. V pokrajini Tofane so se razbili opetovani napadi Italijanov. Južno-vzhodno bojišče. Ob spodnji Vojusi artiljerijski boj in praske. Namestnik generalštabnega šefa pl. Ho f er, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 16. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o b o j i š č e. Na obeh straneh Som me močno artiljerijsko dolovanje. Tekom popoldneva se je štiri močne angleške napade v oddelku Ovillers-Bazentin-L e Petit pred našimi črtami istotako popolnoma zlomilo, kakor dopoldne en vzhodno od Bazentine pričeti napad. — Južno od S o m m e razvil se je včeraj živahni boj pri in južno od B i a c h e s. En del vasi je zopet od nas zaseden. Vjeli smo čez 100 nasprotnikov. Francoski napadi so bih pri Bar-1 e a u x ter v pokrajini Estrees in zapadno od nje, ti celo že v zatvornem ognju, pod velikimi izgubami za sovražnika zavrnjeni. — Vzhodno od M a ase vporabili so Francozi popoldne močne sile proti visočini „K a 11 e E r d e" in proti F1 e u r y. Imeli niso nobenih uspehov. Pri njih zvečer ponovljenem napadu vsilili so južno-zapadno trdnjave Thiaumont v male dele naših naj-prednejših črt, za katere so še bori. — Na ostali fronti so bila sovražna patrulj ska podjetja severno od D u 1 c h e s - Gr a o n e 11 e in tudi napadi večjih oddelkoVodbiti. — Severno od Chilly pripeljala je ena nemška patrulja 24 Francozov in 1 strojno Z^?^niflV'z najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz. AC&CUJOlV Ts]ed tega prjznano najboljši ŽelOfUC ORrepČIUOČi preba™ lH puško. — Zapadno od L o o s a bilo je eno sovražno letalo po infanteriji sestreljeno. Padlo je v naše obrambeno pripravo. Neki po odpornem ognju poškodovani dvokrovnik padel je pri Nesle v naše roke. Vzhodnobojišče. ArmadaHin-d e n b u r g a. Nobeni posebni dogodki. — Armada princ"a Leopolda bavarskega. Ruski protinapadi proti od nas zopet zavzetim črtam v pokrajini Skrobowa ostali so brezuspešni; v naši roki je ostalo 6 oficirjev in 114 mož. — ArmadaLinsin-g e n. Južno-zapadno od Lučka stoje čete vvprotisunku proti napadajočim ruskim silam. — Pri armadi B o t h m e r je položaj nespremenjen. Balkansko b o-^i š č e. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 17. julija. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. V Bukovini ostali so zopetni sunki Rusov proti našim postojankam južno in južno-zapadno od Moldawe kakor v prejšnjih dneh brezuspešni. Sovražnik je imel velike izgube. — V gozdni pokrajini severno od P r i s 1 o p - sedla so na obeh straneh poizvedovalni 'oddelki v boj stopili. — Pri Z a b i e in Tatarowu bili so ruski sunki zavrnjeni. — Sevemo-zapadno od Bur-kanowa preprečila je naša prednja straža poskus sovražnika, nadaljevati svoje jarke proti našim postojankam. — Južno-zapadno od Lučka napadli so Rusi z močnejšimi silami. Frontni del pri S o k 1 i n u omaknil se je v prostor vzhodno od G o r o c h o w a. S protisunkoin nemških batajlonov na zapadni strani krite, so se potem južno od Lučka boreče se zvezne čete, brez da bi bile od nasprotnika motene, za spodnjo Lipo nazaj vzele. — Zapadjip od Torczyna bil je en ponočni napad Kusov zavrnjen. Italijansko bojišče. Sovražni artiljerijski ogenj proti naši Bor cola-postojanki traja naprej. Tudi v sosednem oddelku do A s t a c h-doline je topovski boj jako živahen. Ob fronti Dolomit stale so naše postojanke severno od doline P e 11 e-grino in v pokrajini Marmolata, ob koroški fronti pa oddelki Seebach in Raibl pod ljutim ognjem. Italijanski infan-terijski oddelki, ki so prodirali v dolini S e e-b a c h a, bili so zavrnjeni. J užno - vz h odn o b oj išče. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Treviso bombardirano. K.-B. Dunaj, 17. julija. Uradno se poroča: Dogodki na morju. Neko brodovje pomorskih letal je v noči od 16. na 17. julija kolodvorske n« vojaške objekte od Treviso jako j joče z 90 težkimi in lahkimi bombam] talo. Eno letalo se pogreša. Mornariško pove' Nemško uradno poročilo od pondel K.-B. Berlin, 17. julija likega glavnega stana se poroča: ; Zapadno bojišče. )le A n c r e povišali so Angleži na veSffl ogenj do večje ljutosti. — V pokrajijj m e ostalo je artiljerijsko delovanje straneh jako močno. Prišlo je do delnih napadov, v katerih so AngležiJ lersu nadalje vsilili in ki so južno I c h o s do ljutih bojev vodih, v osta; ze v zatvornem ognju izjalovili ali| mogli polno razviti. Število v boju o| ! ches napravljenih vjetih povišali 4 oficirje in 366 mož. — Dne 15. jI | četi večji francoski napadi vzhodno [ so se do danes zjutraj nadaljevali. I sovražnik v tem krvavem boju ni? ! pa je izgubil na nekaterih krajih na^ Ob ostali fronti nobeni dogodki p™ ; pomena. En francoski sunek v na^_ j neko razstrelbo severno od O u 1 c 1 ! zavrnjen. Razstreljevali smo z do ■ hom na visočini C o m b r e s. En\ patrulja pripeljala je pri L anf roiij : (na Lotrinškem) nekaj vjetih. — B* se je še d v a nadaljna letala iz boja : vilo. Vzhodnobojišče. A r in al d e n b u r g a. Krepkejši ogenj padno in južno od Rige ter ob 63 ■. ne ruska podjetja. Pri Katarinej (južno od Rige) napadle so močnejš ne sile. Tukaj se je razvil živahni A i- m ;i d a p r in ca Leopolda^ s k e g a. Nobeni bistveni dogodki. m a d a Linsingen. Južno-zapiJ Lučka se 'je z nemškim protiaun* razni napad zadržal. Čete so bile skrajšanje obrambene črte brez nadl od strani nasprotnika za L i p o naz: Na drugem mestu so Rusi gladko ] — Armada B o t h m e r. Polo i spremenjen. Balkansko bojišče. Ni8| Vrhovno armadno Cesar Viljem na zapadni fro K.-B. Berlin, 17. julija. V | stan, 16. julija 1916, zvečer. ' j danes zopet v bojevnem okraju ob' • m e. Sprejel je od vrhovnega po j made poročilo o izvršenih opera imel spotoma pogovor s šefom štaba vojne armade. Pri poseki v b' odlikoval je cesar težko ranjene B križcem. Kakor opetovano ob pr' j navzočnosti pri bojih ob Maasi vi času, izrekel je tudi ob S o mm i lir tam svoje priznanje in svojo zahvalo. Pod morjem v Ameriko. zadnji ZurFahrr eines deufschen U-Boorea nach Balrimore. Massiab. tf w *ctf /ep _ itfo _ «*"tf "*** Kakor smo že številki poročali, dospel je nemški podmorski čoln „D e u t s ch-1 a n d", naložen z jako dragocenim blagom, v Baltimore v Severni Ameriki. Oddaljenost nemškega pristana, iz katerega je „DeutschlandL1 odplul, do severno - ameriškega pristana Baltimore znaša 4000 kilometrov. Prevožen je torej celi Atlantski ocean. Prinašamo zemljevid, ki kaže v poštev prihajajoča ozemlja in morja. Vožnja trgovinskega podmorskega čolna ,.Deutschland" je sovražnike grozno presenečila in v strah pripravila. Kajti vsa blokada velikanskih angleških in francoskih brodovij nima nobenega pomena več, ako zamorejo novo iznajdeni, 2000 ton veliki nemški podmorski čolni po- fe& (1379 - sredovati kupčijo in trgovstvo me Ameriko. Nemška tehnika se pač i benih nasprotnikov, nemški duh triu vsem sovraštvom! — 3 — irijsko uradno poročilo od torka. Dunaj, 18. julija. Uradno se da-Bša: |sko bojišče. V Bukovini in severno sedla P r i s 1 o p potekel iji dan brez opombe vrednega do- - Pri Zabie in Tatarowu po-|Rusi naše naprej postavljene straže npadi na našo glavno postojanko iz-p se pod velikimi izgubami za sov- — Tudi severno od Radziwil-i južno-zapadno od Lučka bila sta lažna sunka zavrnjena. lali j a n s k o bojišče. V pokra- Itlerj a bil je en sovi-ažni napad na ev i o s e r - J o c h" zavrnjen. Mesto laasa fronta med sedlom B o r c o 1 a ach-dolino ter posamezni oddelki v lit nh stali so pod živahnim artilje- jognjom. — Ob koroški fronti Itopovski boji v oddelkih F e 11 a in ]. naprej. Tudi M a 1 b o r g h e t je po- dijanska artiljerija obstreljevala. V te n g r a b e n" (sevemo-zapadno od |e) je bilo slišati zvečer močni boj ovni Dd naše strani se ni nahajalo tam i čet v boju. — Ob S o č i n i fronti i'je sovražna artiljerija zlasti proti Ikemu mostičju živahnejše delovanje. |i2 n o - v z h o d n o boj išče. Nič no- Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. uradno poročilo od torka. B. Berlin, 18. julija (W.-B.) Iz vezivnega stana se poroča: ladno bojišče. Na severnem ^lte bile so na mnogoštevilnih krajih (patrulje pred našimi obrambami za-, Ena naših patrulj vjela je v angleš-jku vzhodno odVermelles 1 ofi-Ipodoficirje in 11 mož. — Na obeh [So m me porabili so naši nasprot-j za ognjeno pripravo. Močni napadi, | obračali ponoči in zvečer' proti B o- z i e r e s u in postojanki vzhodno od tam, proti Biaches-Maisonette-Barleaux in proti S o y e c o u r t u, so se povsod pod veliko izgubo sovražnika izjalovili. — V pokrajini M a a s e časovno živahni ogenj in mali boji z ročnimi granatami. Vzhodno bojišč o. Armada H i n-d e n b u r g. Rusi so nadaljevali južno in južno-vzhodno R i g e svoje močne napade, ki so se pred našimi postojankami krvavo razbili ali pa ki se jih, kjer prihajajo do naših jarkov, s protisunkom nazaj vrže. — Armada princa Leopolda bavarskega. Nobeni posebni dogodki. — Armada Linsingen. Položaj je v splošnem nespremenjen. Ruski napadi so bili zapadno in južno-zapadno od Lučka gladko zavrnjeni. — Armada Bothmer. Razven manjših bojev v prednjem polju nobeni dogodki. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški podmorski čolni ob angleškem vzhodnem obrežju. K.-B. Berlin, 18. julija (W.-B.) Dne 11. julija obstreljeval je eden naših podmorskih čolnov železne tvomice v Seahamu ob angleškem vzhodnem obrežju. — V času od 10. do 14. julija bilo, je ob angleškem vzhodnem obrežju po naših (nemških) podmorskih čolnih sedem angleških r i-biških pa mikov in dve ribiški ladji uničenih. Turki vjeli nad 6000 Italijanov. K.-B. Konstantinopel, 18. julija. Glavni stan poroča: Vojaške operacije proti Italijanom v T r i-p o 1 i s u in proti Angležem v zapadnem Egiptu vodi paša N u r i B e i na krasni način. V zadnjem boju z Italijani pri M i s-raia vjeli so Turki 200 italijanskih oficirjev in 6000 vojakov ter zaplenili 24 topov.. Misrata. in Djedabie so v rokah turških prostovoljcev. Med tema mestoma in moijem ni nobenega Italijana več. — V zapadnem Egiptu stojijo turški prostovoljci v zmagovitih bojih, o katerih še niso posameznosti znane. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 19. julija. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Nobena sprememba. Južno-zapadno od Mold awe bilo je zopet nekaj ruskih sunkov odbitih. — V gozdni in gorski pokrajini od Jablonice in Zabie razpršil se je boj v mnogoštevilno posameznih prask. — Južno-zapadno od Delatyna prepodile so naše čete ruske oddelke, ki so bili prodrli na zapadno obrežje P rut h a, čez reko nazaj; pri temu smo vjeli 300 Rusov in zaplenili dve strojni puški. — Drugače na severu ničesar pomembnega. Italijansko bojišče. Po zopetni ljuti artiljerijski pripravi so Italijani naše po- . stojanke južno-vzhodno prelaza B o r c o 1 o trikrat z močnimi silami napadli. Ti napadi so bili z ročnimi granatami, ognjem iz strojnih pušk in z lavinami (plazovi) kamenja krvavo zavrnjeni. — Ob koroški fronti se nadaljuje živahni topovski ogenj v oddelku Fella in Raibl. En ponočni napad oddelkov alpincev v pokrajini od ,,Mittags-k o f e 1" izjalovil se je po trdovratnem boju ob vztrajnosti braniteljev, ki so obdržali v svoji roki eno sovražno strojno puško. T a r-vis (Trbiž) stal je zopet pod topovskim ognjem. — Ob S o č i n i fronti učinkovala je italijanska artiljerija zlasti proti visoki .planoti Doberdoba. J u ž n o-v z hodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 19. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. V pokrajini S o m m e se je včeraj zvečer vas L o n g n e- 50-letnica zmage pri Lissi. RdniiranVgetthoff j Flaggsctiiff Erzh|j^«r4inAnElsa«iluidom naročiti. 6 škat- franko samo 4 K 40 h in svetujemo, da se [oba domača sredstva vedno pri roki. Fellerjev lentholni črtnik z zn. »Elsa«, ki se prijetno rabi nigreno, zatnore se za 1 krono pošiljatvi dodati. i________________;____________________________(fe) Razno. C. k. okrajno glavarstvo v Ptuju opozarjamo ::<> na gotove razmere, ki jih j a v-prav dobro pozna in ne posebno vo ocenjuje. Kaše prebivalstvo jo gotovo i], pa tri j otično do skrajnosti ter je /v več dokazov svoje požrtvovalnosti, larsikaterem uradu to domišljujejo. pa zahteva to prebivalstvo tudi v vsa-ozim in na vsako stran v a r s t v o, kava p o s t a v a. Kajti postava ne biti kos papirja, ki se vrže na smetišč,«. ižno vprašamo torej slavno c. k. ptvo v Ptuju za danes sledeče: Ali mu da se še vedno od strani nakopane ne postopa v zmislu predpisov •ga uničuje po nepotrebnem domačo Aii rim je znano, da se pojavljajo Beli še vedno nakupovalci, ki niso legi-lorej sleparijo V Ali je glavarstvu ^, da vkljub najstrožji prepovedi mestni i;- talci, judovski špekulanti, gališki in oficirske sluge, branj ovci 5 ozira na postavne določbe in ceno po deželi vse pokupujejo jj pošiljajo? Ali ve, da se noben judovski prekupčevalec aih določb? Ali je glavarstvu | da isti judovski prekupčevalci, kr*so la že zaradi navijanja cen kaznovani, odborih vplivajo na določitev con I povzročajo vsakdanjo povišanje tki, marveč interesenti, kar je ipciji ? Kmeta si bega in odira; bega in udira : ali ve slavno da se na ta način gotovo ne širi ■: Naše stališče je : ogroženo Avstrijo podpirati liijaja : naša opešati, a ko se nas ne varuj jo proti oderuštvu in postavo sinio za vpoštevanje teh dejstev, h ■■ še na drugem mestu nagla* za pomoč v imenu prizad . ensko-klerikalna stranka razbita. Listi (ne 6. julija \Tšilo soje v deželno- ilopju v Ljubljani zborovanje za- gjiko-klerikalne stranke. K. tema t veliko kranjskih deželnih in dr- žavnih poslancev ter zastopnikov duhovščine. Po poročilu načelnika deželnega glavarja dr. Šušteršiča o notranjih strankarskih vprašanjih se je po živahnem razgovoru dni. Šušteršiču polno zaupanje, državnima poslancema dr. Janezu E. Krek u in profesorju J a r c u pa nezaupnico izreklo. Obenem se je sklenilo, da se ta dva poslanca ne smatra več kot člana izvršilnega odbora stranke. K tej zadevi se še poroča: Nasprotja med vo- , ditelji slovensfco-klerikalne stranke dr. Š u -š t e r š i 6 e m in dr. K r e k o m so starejša, so se pa v vojni zaradi raznih narodnostnih in gospodarskih vprašanj še poojstrila. Radikalno krilo stranke dr. Kreka se je v zadnjih mesecih proti oiieijelnomu vodstvu , stranke očitno opiralo in pridno pristaše nabiralo ; zlasti med mlajšo duhovščino in med klerikalno inteligenco se je pod Krekovim vodstvom močno gibanje pojavilo, i kije Šušteršičevo politiko kot slabotno obsojalo in svojo idejo hrvatsko-s love n-ske vzajemnosti močno v ospredje stavilo. Govori se tudi, daje bil posl. dr. Krek od škofa dr. Jegliča v njegovi lastnosti kot profesor katoliške moralne (!) teologije na ljubljanskem duhovniškem seminarju zaradi njegovih političnih nazorov odstavljen. Tako poročajo listi! Mi poznamo stvar precej natanko, zaradi preljubeznjive cenzure pa zamore-mo danes le par stvari omeniti. Dra. Kreka nazori so bili že pred vojno splošno znani iz njegovih spisov in govorov. Jugoslovanski „trializem", ki zahteva razrušenje krono vin, mu jo bil vzor. Šušteršič pa je mož, ki razume prav dobro, da veje danes gotovi veter povsem drugače, kakor pred vojno. Tu tiči nekako nasprotje med političnim — recimo idealizmom in — recimo še nežneje realizmom. Osebnosti ,,moralnega" profesorja Kreka in pa v gotovih procesih označenega da-. Šušteršiča so zreli naši javnosti itak znane. Naj-zanimiveje v tej bratovski vojni v tabora klerikalno slovenske stranke je le vprašanje: kaj bodejo klerikalni bratci na Koroškem — tam ima dr. Brejc prvo besedo, ker je dr. Grafenauer šel na „počitnice': — in na štajerskem — kjer je klerikalni poglavar znani dr. Korošec — storili. Doslej se zadnja ,, Straža" le repenči nad tem, da se upa i ime dr. Jegliča v zadevo vleči. Hm, hm! Gospodje, ne skrivajte se za kulisami! Povejte jasno, ali ste se za desno ali za levo odločili! — Slovensko ljudstvo bode imelo po našem mnenju od tega spora v klerikalni stranki več dobička nego škode! Mnogo semena rdeče detelje! Cene za detelj no seme so se bolj zvišale kakor cene za vsa drug% semena. V, letošnji spomladi je cena dosegla znatno višino črez 500 kron za meterski stot. Vkljub tej prisojeni ceni pa ni bila potrebna množina za nasad povsod na razpolago. Med vsemi kronovinami monarhije pridela Štajerska največ deteljnega semena. Ker je pričakovati, da bo tudi v prihodnji spomladi primanjkovalo deteljnega a, bi bila naloga naših poljedelcev, da letos pridelajo kolikor mogoče mnogo deteljnega semena. S tem bi bila zagotovljena potreba ostalih poljedelcev v Avstriji in štajerski poljedelci bi lahko pri teh visokih cenah računali z visokimi dohodki. Velikanski požar v gozdu Tatoi grškega kralja. Poletna rezidenca grškega kralja, krasni grad, ki leži sredi v velikanskem gozdu, postala. je žrtev ogromnega požara.. Ves ^gozd in grad je uničen od požrešnih plamen. Škodo se računa na najmanje 40 milijonov drahem, ker je bil tudi krasni pinijski gozd v razmerju 100.000 hektarjev uničen. Požar je ostal obenem na, raznih točkah gozde. Vsak poskus pogašenja je bil zaman. Kralj Konstantin in njegova družina so se nahajali z velikim spremstvom v gradu, ko je ogenj izbruhnil. Listi so poročali, da je bil kralj amen ranjen; ali pozneje se je dognalo, da se je kralj s svojo družino zamogel nepoškodovan rešiti. Pač pa je mnogo oficirjev, vojakov in drugih oseb našlo v plamenih svojo smrt. Splošno se sodi, da so nasprotniki kralja Konstantina, torej prijatelji Anglije, Francosko in Rusije, v morilnem namenu zanetili ta požar. Javnost se spominja na smrt francoskega socialista Jata resa in rumunskega kralja K a r o 1 a, ki sta bila oba naspi-otnika svetovno vojne. Našim sovražnikom je pač vsako sredstvo dobro. Požar še zdaj ni pogašen in divja naprej. Pozneje enkrat šole bode mogoče, preceniti škodo in najti povzročitelje. Iz bojnega polja se nam piše: V Brežice! Vsem dekletam in fantom v Kapeljski občini pošiljam si-čne pozdrave iz ruskega bojišča, posebno pa svojim starišem. Ostajam Vaš pi-ijatelj Jos. Web le gftr., vojna pošta 11, Radio G. Smrtna nezgoda. V Celovcu prišel je pti preanikanju na glavnem kolodvoru delavec Jožef Fran d a k pod vagon; bili sta mu obe nogi pa'i kolenih odtrgani. Prepeljali so ga še živega v bolnišnico ali. tam je nesrečnež kmalu izdihnil. Razpust društva. Koroška deželna vlada je društvo „Drava" v Beljaku na podlagi določb § 24 postave od 15. nov. 1867 razpustila. Vlomi. Iz S t. V e i t a na Koroškem se poroča: Prod kratkim so tatovi vlomili v tobačno ti-afiko Cecilijo Hofer in pokradli okoli 700 K denarja. V isti hiši aiahajajoči natakarici pa so ukradli tatovi 500 kron denaaja. Pripombe k bodoči žetvi. Če tudi se nam po došlah poročilih obeta za letos dobra žetev, bi vendar ne bilo primerno, premnogo od nje pa-ičakovati. Dobra žetev nas varuje pred lakoto, nas pa še davno ne odveze dolžnosti vsa živila kar najvarčnejc porabljati. V sploš-aieon smo bili lahko v pretočenih mesecih s preskrbo z živili pa-av zadovoljni. V primeri z drugimi deželami se je Štajerska še najbolje izkazala. Če tudi so tu pa tam živila zastajala, je bilo to vendar le mimogrede. Sicer pa zahteva čas, da se tudi bogati ljudje omejijo v svojih zahtevah in udobnostih in so zadovoljni, ako ne najdejo vse tako na mizi, kakor so navajeni in bi radi imeli. Vporabljajte odpadno sadje! Že v mirovnih časih so nezrelo odpadno sadje nabirali in ga porabljali za .sadno žolico. Vsled pičlosti živil smo primorani poa-abiti vse mogoče prilike, da dobimo Živila. Z nabiranjem odpadnega sadja se že lahko začne v najkrajšem času. Nič naj ne leži neporabljeno, vse se :iaj porabi. Zvišanje množine porabe žita ali mlinskih izdelkov za Žetvene delavce. Pod št. 196 v drž. zak. je izšel min. ukaz, ki zvišuje spremenju-joč min. ukaz z dne 15. januarja 1910, drž. zak. št, 15, dopustiao množino porabe za poljedelske osebe, ki so neposredno zap<. pri žetvenih opravilih, na 500 g žita alf iz njega napravljene množine mlinskih izdelkov. Izvtšitveno določbe k temu min. ukazu vsebuje namestn. ukaz z dno '«28. junija 1916, dež. zak. št. 69. Zvišana množina porabe se sme po tem na Štajerskem porabljati od 9. julija naprej. Ta dan je bil izvoljen z ozirom na čas izdaje izkaznic. .Od tega dne lahko porabljajo kmetje, ki imajo lastne zaloge žita ali mlinskih izdelkov, ako imajo neposredno opravila z žetvijo, 500 gramov žita za dan ali 7 kg žita v 2 tednih. Pri žetvi neposredno zaposlene osebe, ki nimajo lastnih zalog in imajo torej pravico do izkaznic, dobijo od tega dne do 1. oktobra za vsaka 2 tedna po 2 splošni izkaznici. Po dodatnih kart za težake nimajo seveda te osebo nobene pravice. Izrecno se povdarja, da velja zvišana množina porabe za žetvene delavce samo za osebe, ki imajo v resnici opravila neposredno z žetvijo, ne pa tudi za njihovo rodbinske svojce. Zvi-šanje množine porabe velja dalje kakor že omenjeno, samo do 1. oktobra." Kako se godi našim vjetim na Ruskem. Invalidni avstrijski vojaki, ki so bili za ruske invalide izmenjani, pripovedujejo prav goro-stasne stvari o njih bivanju v ruskem vjet-ništvu. Omeniti hočemo le sledeče izpove&be dveh izmonjalnih invalidov: L.Gefoeiter S i e-g e, 1 Johan, c. k. dež. brarnbeni inf. rog. št. 3 je bil vjotdnell. maja L915 v Horodenki; podal je sledeče na zapisnik: ..Ko sem bil vjet, se me je na linjsurovej.ši način oropa- — 6 1 o. V Astrachanu je vladal tifus, na katerem so tisočeri umrli. Zdravniki niso zamogli pomagati; na razpolago ni bilo ne zdravil, rie zdravniških pripomočkov. Na potu od Astra-. chana v Jarausk bi imeli dobiti za 9 dni po 23 kopek. Lajtnant pa nam je dal namesto 2 rublov 7 kopek samo 1 rubel 11 kopek. S puškinim kopitom se nas je k delu podilo". — Gefreiter Sonnleitner Engelbert istega regimenta, ki je bil vjet pri Nowe-Miasto dne 19. oktobra 1914, dal jo na zapisnik: ,.Rusi so imeli težko stanje. Da so zamogli svoje jarke držati, bilo je nas 18 težko ranjenih kakor vreče za pesek pred jarke položenih kot živa z a p r e k a. To je trajalo 3 dni in noči, bi-ez zdravniške pomoči. V Kalugi se nas je pozneje mnogokrat sko/.i iste ulice vodilo, da se je vidilo, kako zmagovita je ruska armada. V Kazanu dobivali' smo slabo dišečo ribjo župo s kostmi in luskinami; večinoma smo od nje zboleli. Avgusta meseca prišel sem kot izmenjalni vjetnik v Saradow v neko bolnišnico med 200 na tifuzu bolanih mož. Vožnja od Moskve v Petersburg je bila dostojna; primerna ležišča in redna menaža". — Kako se pa godi vjetim Iiusoni pri nas? Morda se jim še nikdar ni tako dobro godilo, zlasti ker imajo nekateri še tako veliko ,, usmiljenje", da bi jih najraje s „cukrčki" pitali. Požar vagona. Dne 13. t. m. ponoči prišel je s tovornim vlakom en goreči vagon v postajo Laško: postavili so ga na stransko progo, kjer ga je požarna bramba kmal.i pogasnila. Potres se je čutil dne 14. t. m. po 10. uri ponoči skoraj po vsem spodnjem Štajerskem. Večje škode ni potres nikjer napravil, čeprav se gaje v nekaterih krajih prav močno občutilo. Prepoved izvoza mesa. C. k. namestništvo na Češkem je prepovedalo izvoz meša čez deželne meje. Cena svinjskega mesa v Budimpešti pada v zadnjem času prav občutno. Vzrok leži menda v novih najvišjih cenah, ki veljajo za Ogrsko kakor za Avstrijo, ter v gotovih že objavljenih, deloma pa šele nameravanih odredb prizadetih oblasti j zoper vojno oderuštvo. Srbski mlini v prometu. Prvi budimpeštov-ski parni mlin dobil je nalogo, da postavi v zasedeni Srbiji nahajajoče se mline v obrat. Bivši srbski mlini bodejo torej za nas mleli. Časi se pač spreminjajo. . . Na Nemškem je pričakovati več sladkorja. Glasom Usta „Zentrale fur Zuokerindustrie" cenijo kmetijski krogi prihodnji pridelek sladkorja na Nemškem za 8 do 9 milijonov centov večjega, nego je bil dosedanji. To je pač v gospodarskem oziru prav porjiembno. iiihaška smrt Na južno-zapadnem bojišču padel je junaške smrti dne 8. julija t. 1. pri Koberlabi v okraju Asiago na Italijanskem ob priiiki zmagovite naše ofenzive trgovski pomočnik g. Avgust S t o 11 e r, doma iz Maribora, najzadnje uslužben v Ptuju. Junaški mladenič bil je že preje enkrat zasut od ka-menja. Komaj okrovan, pohitel je zopet v krvavo borbo zoper izdajalskega Laha. Na italijanski zemlji zadela gaje sovražna kroglja v glavo in mu odvzela nadepolno, mlado življenje. Bil je v tuji zemlji pokopan. Kdor je blagega- pokojnika poznal, ta ga je imel gotovo rad; kajti redki so med našo mladino tako ponižni, pošteni značaji. Izrekamo prizadetim zaostalim najprisrčnejše sožalje. V njih globoki žalosti jih naj tolaži to, da je pokojnik prelil svojo kri za nas vse, za domovino in cesarja. Njegovo ime ostane zapisano v zlati knjigi naših junakov! najboljša bra .a za dojenčke, •..>; ko, rekonvalescente po želodčnih in črevesnih boleznih ea vedno dobi. Poskusna doza in podučita . dra-niika brošura o oskrbi otrok zastonj po Nestle's KindcrmeM Gesel! sehaft, Ounuj I., Biberstrasso 49 a 261/1 Vpoklic. Kakor poroča ministerstvo za deželno brambo, se prihodnje dni pokličejo pri sedaj se vršečih pregledih za sposobne spoznani avstrijski in ogrski črnovnjniški obvezanci rojstnegaletnika 1897 in sicer so tisti, ki so bili pregledani do vštetega 22. julija, pokličejo 1. avgusta, tisti, ki so bili pregledani po 22. juliju, pa 10. avgusta t. 1. Potom pi-ostovoljnega vstopa v skupno armado, vojno armado an obe deželni brambi na podlagi brambnoga zakona potrjeni rojstnega letnika 1897 morajo tudi, in sicer če so bili že pregledani, po dnevu pregleda, drugače pa po dnevu potrditve 1. ali 10. avgusta t. 1. odriniti pod orožje. Potom prostovoljnega vstopa potrjeni pripadniki rojstnih letnikov 1896 do 1866 bodo morali pod orožje šele v poznejšem času. Tudi na Ogrskem se velik del pri novih pregledih potrjenih črnovojniških obvezancev letnika 1897 pokliče pod orožje 1. avgusta t. 1. Darila. Koroška družba za vnovčevanje živino je darovala iz svojega dobička v dobrodelne namene sledeče svote: 1. Družbi „Bdečega križa" za zavod tuberkuloznih v Tentschaohu 5000 K. — 2. Koroškemu deželnemu odboru za invalidne šole 5000 K. — 3. Družbi za otroško varstvo v svrho preskrbe dojenčkov 6000 K. — '4. C. k. skladu za vdove in sirote po padlih vojakih na Koroškem 15.000 K. Nadalje iz pričakovanega dobička še: 5. koroškemu deželnemu kulturnemu svetu za uresničenje vojaških domov 10.000 K. — 6. Društvu .,Kriegspatenschaft" pa 5000 K. Vse skupaj torej 46.000 kron, kar je gotovo prav lepa svota, darovana v patrijotično-dobrodelne namene. Žetvena škoda na Rumunskem. K.-B. poroča iz Bukarešta z dne 16. t. m.: V pretekli noči so prišli po 14-dnevni, vztrajni, izredni vročini toča. in viharji v mnogih krajih Valahije in so prizadeli zlasti'Tja ovsu znatno škodo. Pšenica, katere žetev je skoraj povsod dokončana, ostala je neprizadeta. Kot srednji pridelek pšenične žetve se računa poluradno 16 hektolitrov na en hektar. Škof c!r. Krgpac t. V svoji zagrebški zasebni palači je umrl 16. t. m. škof od Dja-kovara dr. Johan K r a p a c v starosti 76 let. Bil je imenovan leta 1910 kot naslednik bojevitega jugoslovanskega cerkvenega kneza Strossmayra za škofa Bozne in Syrmije. Medtem ko jo bil njegov predhodnik strastni politik, ki je napravil svojo rezidenco ne samo za duševno, marveč za mnogo Hrvatov tudi za nekako politično Mekko, in katerega načrti so prišli z realnimi razmerami mnogokrat v nasprotje, znal je škof dr. Krapac v 6-letncm delovanju precej zanemarjeno škofijsko posest popolnoma ponoviti, vsakemu prepiru s političnimi strankami se izogniti in z ogrsko vlado v dobrih odnošajih ostati. Samomor v zaporu. Dne 10. t. m. so je v okrožni sodniji v Celju tam zaprti Johan Kamenšak na svojem hlačnem jermenu obesil. Nahajal se je zaradi požiga v preiskovalnem zaporu. Hrvatski vlomilci na delu. Prod kratkim se je v stanovalno hišo posestnice Antonije M i-kuš v Tlakah pri Rogatcu vlomilo in obleke, perila ter življenskih sredstev v vrednosti čez 630 kron pokradlo. V istem času pokradli so' vlomilci pri posestniku Štefanu Jagcr življenska sredstva, obleke in perila za 180 kron. Tudi so poskusili tatovi pri po-sestnici Jeri K i t a k v Lehnem vlomiti; tam pa so bili propodeni ; pri temu so na zasledujoče može iz revolverjev streljali, brez da bi zadeli. Vlomilci so bili brezdvomno Hrvati, ki s svojimi roparskimi pohodi v zadnjem času rogaški okraj vznemirjajo. „Vojna" družina. Iz M a r i b o r a se poroča : Sodnijski oficijal g. Jos. Eosmlnii stoji kot feuenverker v vojni in se nahaja sedaj pri neki vojni sodniji enega armadnega poveljstva na južnem zapadu. Njegova soproga gospa R o s m an n šla je kot strežnica v rezervno bolnišnico podružnice Maribor nem- škega „Schulvereina'- in je delovala! se ni bolnišnico opustilo. Njegov sin g.1 R o s m a n n stoji kot feldvebel priB regimentu in je bil šole pred kratkim j znanje njegovih zaslug pred sovražnikooi služnim križcem s krono na traku hran medajle odlikovan. Pač vrla družina! | težka nezgoda. V Mar iboruseja šil konj kolodvorskega gostilničar] jal po ulicah. Skočil je na koncu strasse v skupino žensk in otrok in \ oseb na tla. Sfrojnikova soprogu MarijaliJ in kondukterjeva soproga Antonija šek sta bili težko ranjeni, učenka Hi| Berklič pa lahko. Kdo je nezgoaVj bode preiskava dognala. Z roko v mašino je prišla 54-letap lavka Marija G m e i n e r v LcvkamoviJ v S p i 11 a 1 u na Koroškem. Teži prepeljali so v bolnišnico. Nepoboljšljiva je v G u t e n s t eij Koroško pristojna 19-letna Angela '/ Šele pred kratkim je bila iz zapora I sodnije v St. Pavlu izpuščena, kjer jej vlačugarstva 14 dni sedela. Dne ill. pa so jo morali orožniki Kopot zaradi j panja aretirati in sodniji oddati. Mladji bura pravi, da nima veselja do dela. biti bi zamogla to veselje pač v kakšni silni delavnici! Nove določbe o porabi mesa in masi] dni je izšla ministerska naredba jitve porabe mesa in masti. Naredba poi veljavna 25. julija in poostruje dosedanji ločbe glede brezmesnih dni. Število brezraal dni ostane nespremenjeno, pač pa doloj se raztegne ta prepoved na vse, vžitne ^ govedi, telet, ovac, prašičev, koza, konj,] cev, kurotnine in divjačine, dalje na i konzerve, prekajene mesene stvari gnjat in z gotovimi izjemami na vse! klobas. Tudi je te dni uživanje mesH vatnih gospodinjstvih prepovedan. rova in cvrta, tudi brezmesni špoh in I produkti, ki se lahko pokvarijo a bodo nepremožnim slojem tudi brezmesj na razpolaganja, kakor kri, mozeg in t vrste klobas, ki se izdeljujejo iz krvi i nojših notranjih delov klavnih živali, dajo pod to prepoved. Politična čež. ob| bodo določila, katere vrste klob;;s ljeno brezmesne dni prodajati in uživ, bodo obenem razglasila najvišje cene. (roa in zavodi smejo obed pripraviti vedno | ,dve mesni jedi. Prodajanje s stopljeno i ali oljem cvrtih jedi, vseh z oljem pri omak in krompirja, prirejenega z surovim maslom, jo prepovedano. obed je dovoljeno pripraviti le močnato jed. Ob sobotah je poraba pripravljanje svežih mesnih jedi vseh! močnatih jedi sploh prepovedana. nje posod z; gorčico, z jesihom in olj mizo je prepovedano. V gostilnah itd.] ena oseba pri vsaki jedi dobiti le snato ali ribjo jed. Mesna ali ribja ji smela biti težja, kakor 11, oziroma l6j Gostilničarji morajo imeti jedilni list A mi, ki se ga bo videlo že z ulice. Izd! mesnih konzerv za civilno prebiva sptošno prepovedano, ravno tako k slaščice in obrtoma izvrševano izdelo^ močna.tih jedi s cvrto mastjo. Političnej oblasti imajo pravico omejiti izdelovanje] bas na gotove tipe. Prevzemne cene za letošnje žito in Uradno razglašajo letošnje prevzemne za žito in sočivje. Prcmijski sistem j<£ pravljen. Cene so določene v dveh stopa] katerih prva po ljudstvo v olajšanje | preskrbe dobi tudi ob dnevih brez mg nr. kri, sporazumu z Ogrsko konča 15.J J*embra. Cene za 100 kg so: pšenica dj rdcc. 38 K, kasneje 35 K; rž 31 K. 29 K; napolica 31 K, potem 29 K; za varjenje 36 in kasneje 33 K; pri je za krmo sta določeni ceni 32 in 29'E| ovsu 30 in 28 K. Za sočivje in sir3 ločene sledeče prevzemne cene za 11 sirk 28 K, grah in leča 25 K. fižol vrst, razen iižola za krmo 40 K in leča za krmo 30 K. grašica 20 i erekc brez : ivezd na hko d. noji ijnico mer enu al Ko irenje sini.-tudi ko z praz za u ata aditi diti j omanl ad i — 7 — nje at i ost; l-nia re 3tj, _ Ura - SaflA slatina se dobi v vseh špecerijskih trgovinah. — Generalna za stopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice ta okrepčanie ičrvi prot slabosti in bledičnosti (Bleicbsiichr) itd; steklenici 2 K Tekočir.a za prša iu pljuče, stekl. 1-60, K vel. sttkl 2 40 K proti kašlju ie*ki sapi itd. Čaj if. pilule za čiičenje krvi a 80 »in. - Čaj proti sihtu 1'50 K. — Balzam ra giht ud< in živce stekl. 150 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani boleč-ne — Bleiburški živinski prašek a 150 K. Prašek pro: odvajanju krvi v živalski vodi aK 160 — Izvirni »trup za podgane, miši, Ščurke a K 1 50 Ra?pošiljat«v L. Herbst, apot, k,» Bleiburg na Koroškem. ,< Pridni pošteni z najmanj e 4—5 delavskimi močmi sprejmejo se za mojo posestvo v občini Leitersberg pri Mariboru v jeseni. Vprašanja na J. Kokoschi- negg, Maribor, TegetthofstraBe 19: Vam plačam, ako moje Rjj.hjhjm Va§> lturJa "česa, brada-iztrebilo korenin = MOUItHM vice trdo kožo ne odfravt brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim ismom vred K 150, 3. posodice K 4;-, 6 posodic K 5,50. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. f^g^-t- "» nogah, rekah, v pazduhi se hitro odpravi z Ita-*■ "*■ praškom (Ita-Streupulver) Cena l/>, kron, 3 skatljic 8'/, kron. 256 Kemeny. Kaschau (Kassa) 1. poštni predal 12/827, Ogrsko. Zelo ugodna ski pomočnik star '-'>-2 let, priden in treated ima blizo 3000 K premoženja, želi Pekova zon, kateri ima blizo 3000 K. premoženj pridno in skrbno deklo za ženo, katera bi naj bila stara »d 24 do .:S2 let ter bi naj imela najmanj 3000 K premoženja, ako mogoče nekoliko izobražena in bolj mirnega obnašanla. Dekleta katera bi zna biti imela pek any, kakorSno drugo obrt ali posestvo, taiste imajo prednost. Natančna pisma z naslovom naj se pošljejo do t. avgusta na upravo tega lista. Mama, daj Sida-medu, ki je najcenejša in najboljša jed s kruhom. Ceneno, izborno, okusno hranilo je Sitiamed, napravljen iz umetnega medu. Med je bil do-sedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se uživa lahko v vsak dan, osobito kot maza na kruh mesto dragega surovega masla, s čimer se doseže jako znaten prihranek. Ena sama poskušnja Vas bo o tem prepričala. Nadomešča mnoga druga draga jedila. Vsaka gospvdinja prihrani mnogo denarja. En zavojček valja 35 vin. Dobiva se, pri raz-iljalnici Josip Be-daj« LJubljane 18, Zelisr-ška ulica. 6 zavojčkov Sida-medu 2 K po pov-i zetju ali če se pošlje denar naprej. 297 . I------------------------------------------------------------------------- z BnQAki mam b z ttni s košto ali brez košte-se takoj sprejmeta pri g. Joti. Lovstz, črevjjarski mojster v Mariboru, Hauptplatz št. A'. 995 Kupiti se želi dva močna, dobra TIra na zapestnik z usnjalim jermenom, velika oblika K 6'—, radij K 10—, mali format K 10—; 12'—, radii 15—, 18-—. S prCcizijskim anker-koles cm K 2-i-1—. Znamka Cvma K 30- —, Ornega 50-—, radij K 10'— več, z varstvom za steklo K 2*— vet'. Ona niklasta ura K -i-—. Vojna ura z dobrim anker-ko-lesjem K 6 —, la kakovost K 8—, radij K 10—, pravo srebro K 15"—. Žepne ure-budiluicc K 20'—, radij K 20*—. Primerni usnjati napestnik K 2-— posebej. Vojna budilnica, zaniklana, 30 cm visoka K 6"—. 3 leta garancije. Razpošiljatev le po vposlanju svote z 1 K za zavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski in na bojišča po "Eldftf Max Bdftnei Dunaj IV, Marjrarelenstrasse 27/51. ■ Originalni fabrični cenik zastonj. « Kdor hoče posestvo ali trgovino kupiti ali prodati obrne naj se na najbolje organizirani strokovni list ,,Zentral-Anzeigeru Dunaj, XIII. 7, Diabelligasse Nr. 1 a in naj zahteva v svrho brezplačnega pojasnila ter razgovora obisk enega zastopnika. Kupci za vse vrste realitet in trgovin vedno v oznambi. Nobena posredovalna pristojbina. — Ogledna številka zastonj. 265 Proti okuzeiijq se moramo tembolj varovati, ker zdaj razne nalezljive lj kor: škrlatica, ošpice, koze, kolera, legar i poviSamJ pajo. Zato se naj rabi povsod; kjer se take bolezni pojavljajo, dobro nuh stvo, ki mora biti v vsakem gospedarstvu v potrebi Najpriljubnejše ra"kuževalno sredstvo sedanjosti jj glasom preiskav zavodov prof. LBffler, Liekreicl Vestea, Vas, Pfeiffer, V. rtun, Pertik itd. LTSOPOEM] ki je brez duba, brez strupa in poceni ter sedoUw karni in drnžeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklar Uspeh Lysoforma gotov in hiter; zato ga priporočajo 1 niki za razkuževanje v bolniški postelji, za uaiiraojen| za antiseptične obveze in za irigacijo. LysoforB«-milo| je fino. lahko, Cisto toaletno milo, ki vsebuje Lysofonffl kuje antiseptično. Uabi se lahko na najobčuilji/ejfi . otrocih iu dojenčkih. Ni pravi kožo mehko in gib sebno aromatični duh En poskus zadostuj? in bodoče vedno to izvrstno milo, ki je le navidezno pa je jako ekonomičuo, ker en kos za dolgo iasa i stane K 2 —. Pfefferminz-Lysoftj je močno antiseptična ustna voda, ki slab istniduhjj tovo odpravi, zobe bled in ohrani. Rabi se lahko in) niškem predpisu pri vratnih katanh, kašlju in nahodu Par kapljic zadostuje za eno čašo vode. 0rigii«ll4| stane K 2"— in se dobi v vsaki lekarni in drožeriji. I knjigo z naslovom: „Zdravje in razkuževanje" fitm D(sinfektion) pošlje na zahtevo zastonj in poštnineiš. miker HUBMANN, Referent der Lysoformverke, W| traschgasse 4. Dr. Keleti & Muranyi, Lysoform-tvornice,] fabrika, Ujpest. zdravi giht, revmatizei Poizvedbe s prospektom zastonj po direkciji 9 lsias. Zagotovljen USpeh Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za i 11 piii. VDooled oa razpolago. ^I^.^.^TSJItr' r Ipošiij ne prestara, brez hibe, ki S3 dasta rabiti za pogorske vožnje. Ponudbe pod „Ziindwaren- fabrik, Masna Rast". srn Ljudska kopelj mestnega '■ kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna ,ie od ^praznikih od 11. do 12 ure dopoldne. ^ 1 kopelj zvročim /.rakom, o&rc ali „Brausebadu z rjuho K —"70 38 74 391674 �76418