'eriška Domovi ima

KO. 95
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MOENING. MAY 15, 1967
SLOV€N!AN
MORNINO NCWSPAfagJs
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Venezuela je prijela Kubance' pri prihodu
Venezuelske oborožene sile so zasačile skupino oboroženih “Kubancev”, ko se je izkrcala na venezuelski obali.
CARACAS, Venez. — Oblasti So že dolgo vedele, da pošilja Castro s Kube v Venezuelo rde-Ce gverilce, delno prave Kubanci delno pa Venezuelce, ki so na Kubi izvežbali za gverilce ^ jih opremili z vsem potreb-Sedaj so dobile za te svoje btfitve dokaze. Pretekli petek P°noči so prestregle gverilsko skupino 12 mož, ki so jo vodili Castrovi oficirji. Poveljnik skupine je padel, prijeli pa so nje-§°vega pomočnika in še nekega drugega Kubanca. Pri padlem v°dniku so dobili preko $9,000 v §°tovini.
Predsednik republike Venezu-Raoul Leoni je izjavil, da bo enezuela ukrenila vse potreb-(^e korake, da se zavaruje pred to nevarnostjo”. Računajo, da 0 “kubansko invazijo” spravila kred Organizacijo ameriških dr-^av- Tako je tudi napovedal no-ranji minister R. Leandro Mo-ra> ki je izjavil, da kvost Venezuele 110 mejo”.
Prijeta Kubanca sta 25 let sta-P Poročnik v kubanski armadi ^anuel Gil Castellanos in 29 let stari kubanski miličnik Pedro . abrera Torres. Skupina se je Okrcala na samotnem obrežju kfi Machurucuto, kakih 90 milj ^hodno od Caracasa, kjer se v kžnjih gorah drže castrovski Partizani. V spopadu z vladnimi silami je padel kubanski nadporočnik Antonio Briones Mox-°io, neki drugi Kubanec je uto-il, 8 Venezuelcev, ki so se .lUbi izvežbali m pobegnilo.
je potrpež-dosegla skraj-
za partizane,
na
pa
“Vzorna snesJa” preko Wh ovir v fCoiigresm
Washington, d.c. — d0-
°v finančni odbor je sprejel O’odsednikov predlog za nada-m Van j e programa “vzornih ^ eat”, pa je vsoto v ta namen ižal od predloženih 662 milijo-na 237 milijonov. V tej ob-
bo
kod,
je prišel pred celoten od-predlog iz stanovanjskega odbora.
a je bil predlog zvezne vlade s reiet in zanj predvidena nova eclstva, je po sodbi načelnika j^Povanjskega pododbora J. L. ^vmsa, demokrata iz države j^hpessee, že samo po sebi veli-j Zmaga za predsednika L. B. ^ ^sona. Na splošno so napove-k^ak, da bo predlog naletel na ^ 0 nasprotovanje v Kongresu če bo že sprejet in odo-v W ne bodo zanj izglasovana eria finančna sredstva.
^Jkudi predlog za podporo sta-skhlnam W srečno prebil pre-Srijo v finančnem odboru Do-V predloženih 45 milijonov b^^rnen so kongresniki v od
Novi grobovi
Joseph Smole
V soboto je umrl v University bolnici 75 let stari Joseph Smole, 1398 Larchmont Rd., rojen v Veržeju v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko 1. 1921, do upokojitve zaposlen v železniških delavnicah N.Y.C. v Collinwoo-du, mož Angele, roj. Lustrick v Goricenjah, oče Leona in Eli-zabethe Novak, 8-krat stari oče. Pokojni je bil član W.O.W. No. 293. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na AlBSoul pokopališče.
Anten Krsul
Umrl je 63 let stari Anton Krsul, 912 E. 214 St., preje s Shade Ave., rojen pri Reki na Hrvaškem, od koder je prišel v Ameriko pred 50 leti in kjer je zapustil sestri Antonijo in Marijo, zaposlen preko 25 let pri Park Drop Forge Co., mož Ide, roj. Nemanich. Pokojni je bil člane ADZ št. 1. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 1.30 popoldne na Lakevievv pokopališče. Namesto vencev priporoča družina darove za Slov. dom ostarelih na Neff Rd. ali pa za American Cancer Society.
Andrew Poklar
Po dolgi bolezni je umrl v Euclid Glenville bolnici 71 let stari Andrew Poklar, 1507 E. 174 St., rojen v vasi Podgraje pri Ilirski Bistrici, od koder je prišel v ZDA 1. 1921, do upokojitve zaposlen 37 let pri National Acme Co., mož Mary, p. p. Celin, roj. Robb, oče Vincenta, očim Josepha Celin in Rosemary Nunzer. Prva žena Gertruda in sin James sta umrla. Pokojnik je bil član SNPJ št. 604, ABZ št. 173 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob 1.30 na Highland Park pokopališče.
Michael Marolt
Včeraj , zjutraj je umrl na svojem domu na 23800 Effingham Blvd. 57 let stari Michael Marolt, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Chandler Products Co., mož Daniele, roj. Žnidaršič, oče Mrs. Francine Bruening in Mrs. Geraldine Todaro (Massi-lon, O.), stari oče, brat pok. Ed-warda in Laddyja (Oakland Park, Fla.), sin Mrs. Frances Marolt, roj. Erbežnik (v Floridi
Črntf v Jacksonu so napovedali osvelo
Pripadniki “črne moči” so pretekli petek napovedali, da bodo delali po načelu “zob za zob” “življenje za življenje”.
JACKSON, Miss. — Ko je neki črni policaj hotel aretirati na tukajšnjem kampusu Jackson State College-a nekega avtomobilista zaradi prehitre vožnje, je to sprožilo hude izgrede črnih študentov. Demonstrirali in razbijali so v okolici svoje šole, pa skušali nato izvesti še pohod v samo mestno središče. Policija je to skušala preprečiti, kar je privedlo do spopadov demonstrantov s policijo.
Ko policija črnim demonstrantom ni bila več kos, je guverner Johnson poslal na pomoč narodno gardo. V četrtek je ta nastopila odločno in črne demonstrante ukrotila. Pri tem je padlo nekaj strelov in 22 let stari črni voznik tovornjaka Benjamin Brown je bil smrtno ranjen in je dejansko naslednji dan umrl. Dva študenta sta bila le lažje ranjena.
Brownova smrt je črnce hudo razburila in nekateri pripadniki skupine “črne moči” so javno napovedovali maščevanje po načelu “zob za zob”, življenje za življenje. To načelo je zlasti glasno zagovarjal Willie Ricks, pomočnik in sodelavec znanega početnika “črne sile” -Stokely Carmichaels.
Študentovski vodniki Jackson State Collegea, največje črne visoke šole v Mississippiju, trdijo, da so za izgrede v precejšnji meri odgovorni “tujci”, ljudje, ki so prišli od drugod, da bi na-hu j skali domačine k demonstracijam in nemirom. Predsednik Jackson State College-a dr. John Peoples je izjavil, da ”90% izgrednikov niso bili študentje”.
V petek in soboto se je vznemirjenje uneslo, zato je guverner narodno gardo umaknil. Nemiri se tudi včeraj niso ponovili.
Jemenska vfada zaseda nra^iio ameriške Imevino
ASMARA, Abes. — Jemenski republikanski vladi se ne godi dobro. Na eni strani je popolnoma odvisna od Egipta, na drugi strani jo pa zmeraj bolj preganjajo kraljevi uporniki. Povrhu je pa še gospodarske in politično stanje v Jemenu obupno. Jemenska vlada je morala najti nekaj, na kar naj obrne javno pozornost; “odkrila” je vohunsko organizacijo in vanjo zapletla tudi dva ameriška državljana, ki sta bila zaposlena pri našem poslaništvu.
Jemenska politika hoče pora-
ŽIVAHNI LETALSKI BOJI NAD PODROČJEM HAN0IA
Ameriške letalske sile so v bojih nad Severnim Vietnamom sestrelile v soboto in nedeljo 10 sovražnih letal, same pa po sedanjih poročilih izgubile le eno. — Marini v hudem boju z rdečimi južno od demilitarizirane cone.
biti oba Amerikanca za velik Ameriška letala proces, naše državno tajništvo se pa trudi, da bi jih osvobodilo.
Zato so odnosi med našo deželo
Orbiter 4 začel pošiljati slike z Lunine površine
PASADENA, Calif. — Čeprav kroži gondola Orbiter 4 okoli Lune v višini nad 2,000 milj, je vendar začela pretekli teden pošiljati prve slike, ki so pa dosti
SAIGON, J. Viet. — V soboto so ameriška letala z o-porišč na Tajskem sestrelila v zraku 7 sovražnih letal vrste MIG17, verjetno celo 9. Do letalskih bojev v zraku je prišlo, ko so severnovietnamska letala hotela ameriškim zapreti pot. Včeraj je prišlo do novih spopadov med ameriškimi in severnovietnamskimi letali nad področjem Hanoia.
Thunderchief so bombardirala vojašnice Ha Dong 4 milje jugozahodno od Hanoia. Ko so se dvignila proti njim severovietnamska letala MIG, so ta prestregla ameriška letala vrste Phantom, ki so priletela z o-m Jemenom ze o napeti. To sta-; porišča pri Da Nangu, da varujejo skupino letal, ki je bom-nje je porabi a jemenska vlada, bardirala vojaške cilje v okolici glavnega mesta Severnega .a je ] rat oma o zaplenila vse, Yjetnama. Ameriška letala so sestrelila tri sovražna letala, premoženje našega poslaništva, I eno ameriško letalo vrste Thunderchief je sestrelila talna
celo pohištvo avtomobile itd., i protileta!ska obramba.	--------------
kar je vse skupaj vredno nad milijon dolarjev.
Do sedaj še ni kaj takega storila nobena vlada, ki ima z nami redne diplomatske stike. Sumijo, da ima pri tem tudi Naser svoje prste vmes. Zadnje čase je namreč parkrat javno tako grdo napadel našo deželo kot že davno ne. Mož ni dobil možnosti, da zopet “kupi” ameriško pšenico po znanih pogojih. To ga jezi. Ker se v Egiptu ne more znašati nad Ameriko, se pa v Jemenu.
Iz Clevelanda in okolice
i
Izvršitev smrtve obsodbe — narodno veselje!
AKRA, Gana. — V Gani so imeli pred par meseci običajno revolucijo. Nekaj mladih poročnikov je nabralo 120 vojakov in jim je le malo manjkalo, da niso prekucnili sedanje vojaške diktature. Upornike so hitro polovili, postavili pred vojaško sodišče. Oba voditelja upora so obsodili na smrt s streljanjem.
Smrtna obsodba je bila izvršena tri milje zunaj mesta na morski obali v prisotnosti 2,000 zijal, med njimi tudi mnogo o-trok. Zijala so smatrala dogodek za povod za veselje, ki ga niso končali niti takrat, ko je policija odpeljala trupli usmrčenih poročnikov.
Značilna za letalske boje zad-j Sovražnikove izgube niso bile
pri Laddyju). Pokojni je bil član
Društva sv. Jožefa št. 169 KS-i boljše od vseh dosedanjih, ki so j pregled, kakšna je Lunina po- danes v teh bojih 14 marinov,
Obsežni boji na tleh
Redne enote severnovietnam-ske armade, ki so prešle v Južni biti po drugi poti. Ko bo gondola Vietnam, so zopet zapletene v končala fotografiranje, upajo hud boj z marini neposredno strokovnjaki, da bodo s pomoč- južno od dimilitarizirane cone. jo fotografij sestavili zanesljiv Po zadnjih podatkih je padlo
njih dni je severnovietnamska podjetnost in bojevitost. V preteklih mesecih so morala ameriška letala sovražnika prav iskati, sedaj je ta postal sam napadalen. Kljub napadom na tri vojaška letala na področju Ha-noi-Hajfong, pri čemer naj bi bilo eno tako uničeno, da ni več uporabno, so severnovietnamske letalske sile še vedno sposobne za boj in kažejo precej več bojevitosti kot so jo kdajkoli prej.
Ameriška letala so včeraj in danes bombardirala tudi druge vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Tako so včeraj uničila raketno oporišče 16 milj severno od demilitarizirane cone, le nekaj milj od podobnega oporišča, ki so ga uničile pred dvemi tedni. Ameriška letala so to oporišče napadala v valovih in povzročila velike eksplozije. Raketna oporišča tako daleč na jugu, do pred nekaj tedni jih še ni bilo, so namenjena predvsem napadom na ameriške bombnike B52, ki v zadnjih tednih sistematično bombardirajo rdeča oporišča neposredno v sami demilitarizirani coni in južno od nje.
(Dalje na 3. strani)
jih naši strokovnjaki mogli do- 1 vršina.
. okoli 100 pa je bilo ranjenih.
objavljene. Trdijo, da je v razvoju ena naj večjih bitk sedanje vojne v Vietnamu; nasproti si stoji okoli 35,000 severnoviet-namskih vojakov in okoli 40,000 ameriških marinov.
Ker so marini zapleteni v zadnjih tednih v obsežne boje z rdečimi na skrajnem severu Južnega Vietnama, je prišla pretekli teden pomagat varovat predele južno od Da Nanga 101. padalska brigada.
Pustili le še 15 milijonov.

Vremensk
,°blač
no in deževno, hladno.
aWišja temperatura 56.
Nad milijon naših vojakov padlo za domovino po I. 1775
CLEVELAND, O. — Treba je, da si tudi to pokličemo od časa do časa v spomin. Devet velikih vojn je imela Amerika v svoji zgodovini: med njimi so bile sledeče zelo krvave: civilna, prva svetovna, druga svetovna, korejska, sedaj pa vietnamska. Naj večja je bila seveda druga svetovna vojna. 16.1 milijonov naših vojakov se je udeleževalo bitk po vsem svetu, na suhem, na morju in v zraku. Skoraj 300,-000 se jih ni vrnilo z vojnih poljan, 130,000 jih je umrlo na posledicah vojne, 670,000 jih je pa bilo ranjenih. V drugi svetovni vojni se je zgodilo prvič, da je več vojakov padlo na frontah, kot jih je umrlo v bolnicah ali na prevozu. To se je ponovilo v korejski vojni in se ponavlja sedaj v vietnamski.
Najtežje je pa ceniti naše zgube v civilni vojni. Uradne ugotovitve trdijo, da je takrat,
to je pred dobrimi sto leti, u-mrlo 264,500 vojakov, 282,000 jih je pa bilo ranjenih.
V vietnamski vojni je do sedaj padlo na bojiščih 9,681 vojakov, 1,851 jih je umrlo v bolnicah ali pa pri nesrečah, ki so se pripetile zunaj bojišč, 57,824 jih je pa bilo ranjenih.
Vse te številke bi bilo treba imeti v glavi v prihodnjih mesecih, da pravilno ocenimo bodoče zgube.
Te bodo namreč večje, ker bo vojskovanje samo postalo bolj krvavo. Dve okoliščini govorita za to.
Najprvo je morala naša armada prevzeti še policijsko službo v južno vietnamskih vaseh in trgih, namreč tam, kjer saigonske oblasti skupno z nami izvršujejo “pacifika-cijske ’ naloge. Ta akcija ima za namen, da odtrga vietnamske kmete od terencev in partizanov. Zato so se komunisti že zakleli, da bodo pobili vse
čane pacifikacijskih moštev. Ta cilj skušajo doseči in se ne zmenijo za lastne žrtve. Ako bodo sedaj naše čete prevzele varnostno službo v vaseh, kjer delajo pacifikacijska moštva, bodo postale posebno priljubljena tarča za partizanske napade.
Dalje moramo vpoštevati tudi najnovejšo taktiko vietnamskih partizanov. Ker vietnamski komunisti vedo, kako silno > vplivajo na razpoloženje v Ameriki tedenske objave ameriških zgub v Vietnamu, zato hočejo te zgube povečati, pa naj pri tem trpijo njihovi partizani in terenci še tako velike lastne zgube. Sedanje bojevanje v Vietnamu je torej dobilo nov cilj; oba nasprotnika se ne pulita samo za strateško važne točke, še več jima je na tem, da pobijeta čim več sovražnikov. Prišli smo torej v dobo prave uničevalne vojne, kjer je glavna
naloga vojskovanja pobijanje nasprotnikov.
Vietnamski komunisti imajo za to taktiko še poseben razlog. Sami zase — seveda le vodilni tovariši med njimi — dobro vedo, da imajo sami nekajkrat večje zgube kot ameriške in saigonske čete. Tu je prizadet njihov ponos in tega ne morejo dolgo časa prenašati, zato so se odločili za “več vojskovanja”, ki ga identificirajo z “več pobijanja”.
Pričakovati moramo zato, da bodo podatki o tedenskih zgubah v naši armadi rasli. Da jih pravilno ocenimo, je treba vedeti, koliko smo vojakov zgubili v prejšnjih vojnah. Ni to nobena tolažba, je pa sredstvo za pravilno oceno nastalih zgub na človeških življenjih. Končno je treba vsako stvar presojati tudi s strani hladnega razuma in ne samo s strani čustev.
Zadnje vesti
FATIMA, Port. — V soboto je tu pričakalo sv. očeta Pavla VI. preko milijon vernikov.
Nekateri od njih so ga čakali po več dni. Sv. oče je opravil sv. mašo in v pridigi pozival k molitvi za mir, mir v cerkvi in mir v svetu. Sprejel in blagoslovil je sestro Lucijo, edino od treh preživelih otrok, ki se jim je Marija pred 50 leti prikazala. Po opravljeni pobožnosti in nekaterih kratkh sprejemih se je papež Pavel VI. z letalom vrnil v Rim.
NEW YORK, N.Y. — V soboto se je velike parade v “podporo našim vojakom v Vietnamu” po sredini mesta udeležilo
preko 100,000 ljudi. Na njenem čelu je korakala skupina odlikovancev s “kongresno medaljo časti”, najvišjim vojaškim odlikovanjem dežele.
ŽENEVA, Šv. — Razgovori med 53 državami v okviru GATT za novo ureditev carin v mednarodni trgovini (Kennedyje-va runda) so pri uspešnem koncu. Trdijo, da bodo danes zaključeni.
HONG KONG. — Rdeča Kitajska je uradno obdolžila britanske policijske sile “fašističnega” nasilja nad kitajskimi delavci, ki so pretekle dni demonstrirali v tej britanski koloniji. Zahtevala je ostro kazen za krivce.
Seja—
Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SND na E. 80 St. Kdor hoče na izlet v Washington, naj pride za gotovo na sejo.
Srebrna maša—
Rev. Bonaventure Bandi, O,-S.B., bo jutri, 16. maja, praznoval svojo srebrno mašo v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Boulder, Colorado. Naj bi ga Bog ohranil še dolj*o v Svojem vinogradu! j Zadušnica—
Jutri ob 8.3C bo v cerkvi Marije Vne^iovzdte sv. maša za pok. Josepha Sinčeka ob 1. obletnici njegove smrti.
Načelnik-^
Državni) polneč G. V. Voi-novich i^^^olivnega okraja (Collijf^rfid - Nottingham - Eu-clidj^poroča, da je bil imenovan za načelniiča pododbora za vprašanja vode in bbja proti onesnaževanju tekočbi. in stoječih prirodnihr^SdaTCestitamo! Čeprav je Voinovich bil lani prvič izvoljen v državno zakonodajo, se je tam kar lepo uveljavil.
Dar Slov. šoli—
Sloven, šola pri Sv. Vidu se prisrčno zahvaljuje g. Rudolfu Lukežu st., 1187 E. 61. cesta, za $20. —, ki jih ji je poklonil v svojem imenu kakor tudi v imenu vseh uduv svoje družine v počastitev spomina svoje rajnke ge. soproge, odn. matere. Naj sprejme on in vsi njegovi tudi ob tej priložnosti naše iskreno sožalje in toplo zahvalo za tako lep in plemenit dar!
Lepi prireditvi—
Včerajšnji materinski proslavi Slov. šole pri Mariji Vnebovzeti in Slov. šola pri Sv. Vidu sta bili lepo obiskani, skrbno pripravljeni in izvedeni.
Dinamit v hišo črnca—
Včeraj zjutraj je eksplodirala v hiši J. Newtona Hilla, direktorja Karamu House, na 2604 E. Overlook Road, Cleveland Hts., dinamitna bomba in napravila okoli $3,000 škode. Hill se je preselil na to cesto pred po. leta kot prvi in edini črnec. Izjavil je, da bo kljub temu bombnemu napadu ostal v svoji hiši. Skupina za mirno integracijo stanovanj je izvedla tiho demonstracijo v podporo Hilla pri njegovem domu in razglasila $4,400 nagrade tistemu, ki pomaga izslediti napadalca.
Gradbinci štrajkajo—
Gradbeni delavic, člani Local 310, skupno okoli 3,300, so začeli danes zjutraj štrajk na področju Velikega Clevelanda.
Nuernberg ne mara Hitlerjevih naslednikov
NUERNBERG, Bav. — Nuernberg je užival 20 let časb d^> ie Hitler tam prirejal svoie glav-,no letno zborovanje. To čast je v
Čistina bo široka 600 metrov
DA NANG, J. Viet. — Povelj- drugi svetovni vojni drago planik pionirskega bataljona mari-j čal. Sedaj je pa ne mara več. nov, ki čisti preko Južnega | Mestni očetje so se namreč uprli, Vietnama malo izpod demilita- Ma bi narodno - demokratska
riziranega pasu “čistino”, ki bo preprečena z minskimi polji in pasovi bodeče žice, je dejal, da ta ne bo široka le 200 metrov, kot je bilo prvotno določeno, ampak 600.
Ta 600 metrov široki utrjeni pas, na katerem bodo odstranili vse rastlinje, da se ne bo mogel tam nihče skrivati, se bo vlekel od morja pa v notranjost do gora v dolžino kakih 12 milj.
stranka pod vodstvom Von Thaddena imela svojo konvencijo v glavni mestni dvorani. Prosili so sodnijo, naj konvencijo prepove, kar se je tudi zgodilo. To čast so odklonila tudi štiri druga nemška mesta.
Brez telovadnic
NEW YORK, N.Y. — Okoli 85% vseh višjih šol v deželi je brez telovadnic.
»MEHIŠKA DOMOVINA MAY 15, 1967
Ameriška Domomiwi
f'—^	-A—

6117 St. Člair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
> ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 rta leto; $8.00 za pol letaj $5.00 za 9 met««* it* Kanado in dežele izven Združenih, držav:
$10.00 na leto; $9.C0 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5,00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$I6.0S per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.60 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 95 Monday, May 15, 1967
Odkod toliko štrajkov?
Ni dneva, da ne bi brali v časopisih ali pa slišali na radiu ali televiziji o novih štrajkih. Resda so postali štrajki nekaj vsakodnevnega v našem življenju, saj jih je letno na desettisoče v vseh 50 naših državah, toda take poplave pa še ni bilo. Kar je ^naeilnejše; obetajo se nam še novi in med njimi veliki kakor tudi taki, ki bi lahko škodovali naši narodni obrambi. Kaj jim je vzrok?
Glavni vzrok tiči v tradiciji, da se mezdne pogodbe sklepajo navadno za 3 leta ali več. Ta navada izvira iz dobe, ko je Amerika imela še zlato veljavo in stalne cene, ki so se letno nihale komaj za par odstotkov. Ker je bila kupna moč našega dolarja stabilna, niso delavske unije nič' tvegale, ako so sklepale pogodbe za več let, saj so vedele, da se vrednost dolarja v pogodbeni dobi ne bo dosti poslabšala.
Danes je to drugače. Že nekaj let opažamo, kako inflacija draži naše življenje. Srečni bi bili, ako bi se povprečno stroški za življenje letno dvigali recimo le za par odstotkov. Ti časi so minuli in se ne vrnejo več, dokler bo federacija vztrajala na svoji sedanji finančni politiki, ki se izogiba davkov in jih nadomešča z dolgovi. Naša javnost je prepričana, da bo življenje postajalo zmeraj dražje in da bo kupna moč dolarja padala. Drugače si ne moremo na primer razlagati, da cene delnicam stalno rastejo, naj deželo čaka konjunktura ali pa nevarnost zastoja. Kupci so pač prepričani, da bodo tekom let prišli na svoj račun, četudi sedaj kupujejo delnice po izredno visokih cenah in četudi obstoja do gotove meje upravičena nevarnost, da bodo borzne cene zopet zdrknile navzdol kot so v lanski jeseni.
Če borzijanci špekulirajo na visoke cene na dolge roke, morajo tudi unijski voditelji računati s padcem vrednosti naše valute in temu primerno prilagoditi svoje zahteve po višjih mezdah. V mislih imajo pa še drugo okoliščino; podjetja njihovih delavcev zaslužijo vsako leto več, precejšen del dobička gre pa naravno na račun inflacije. Ako bi inflacije ne bilo, bi bila tekma za kupce hujša, cene in dobički pa nižji. Ako pa podjetja dobro zaslužijo ne samo danes in jutri, ampak bodo verjetno tudi vsa prihodnja leta, potem je razumljivo, zakaj unije stavljajo od leta do leta višje zahteve. Saj so znani slučaji, da so unije zahtevale za $30-40 na teden .večje mezde, seveda ne za letošnje leto, pač pa za 1. 1969 ali 1970. S takimi zahtevami pač hočejo že naprej paralizirati padec kupne moči našega dolarja. Take zahteve delavskih unij so pa direktne posledice federalne davčne in finančne politike in ne samo želja po udobnejšem življenju za unijske člane.
Ko javnost zve za take zahtevke, se jih ustraši, si pa ne zna pomagati. Hitro se pa znajdejo unije, ki čakajo na mezdna pogajanja. Kar je prva unija zahtevala, ali pa dosegla pri mezdnih pogajanjih, to druge unije smatrajo za najmanj, kar lahko zahtevajo. Velikokrat se nam na primer zdi čudno, zakaj je unija zahtevala tako velika povišanja. Pa kmalu zvemo, da je podobna unija nekje v Kaliforniji dosegla še več. Njen vzgled je vplival tudi na ohajsko unijo. Tako bo tekma za povišanji delavskih mezd postala prava mora za naše gospodarstvo. Pri tem pa nihče ne misli, kaj vse se iz tega lahko izcimi.
Ko je bil predsednik Johnson še manj obremenjen o težavami vojskovanja v Vietnamu, je skušal najti mejo tudi za poviševanja delavskih mezd. Njegovi strokovnjaki so izračunali, da takoimenovana delovna storilnost raste pri nas za 3% na leto. Za toliko odstotkov se namreč povprečno poveča vrednost delavčevega dela v podjetjih. Zato je skušal pregovoriti podjetja in unije, naj se drže pri zahtevah in pogajanjih treh odstotkov kot gornje meje za povišanja.
V začetku je ta sistem še veljal, toda kmalu so ga velike unije preluknjale. Zahtevale so in dosegle povišanja, ki so šla preko gornje meje 3%. Podjetja so na večje unijske zahteve morala pristati, kajti sama so tudi zaslužila več kot prejšnja leta, navadno še veliko več kot ravno 3%. Tako je Johnsonova teorija o treh odstotkih odšla kmalu v pozabo. Ker pa danes ni nobene take gornje meje, ki bi imela vsaj nekaj moralnega vpliva, pa vidimo, kako unije kar tekmujejo med seboj, kako bi postavljale čim več zahtev. Podjetja se proti takim težnjam nočejo boriti, ker vedo, da večje mezde lahko vračunajo v višje cene. Tako je potrošnik tisti, ki nosi vse breme višjih mezd in plač.
Vse to so stvari, ki so'znane že desetletja. Bili so časi, ko je zlata valuta varovala potrošnika pred visokimi cenami in preko cen vplivala tudi na mezdna pogajanja. Danes tega ni več.
Če je pa temu tako, počemu toliko štrajkov. Odgovor je kratek; podjetja, ki stojijo pred mezdnimi pogajanji, vedo, da bodo morala pristati na višje mezde, da bodo vračunale višje mezde v cene in tako postavile potrošnika pred
gotova dejstva. Toda potrošnik ima v svojem obupu še eno orožje: ne kupuje blaga, ki mu je postalo predrago ali pa ga kupuje za toliko manj, za kolikor se mu je dvignila cena. To pa končno pomeni manj proizvodnje in manj dela. Tudi to se že dogaja pred našimi očmi, samo tega ne vidimo, ker nas na to nihče ne opozarja. Sedaj na primer pričakujejo vsi, da se bodo nove hiše podražile, čeprav so že sedaj drage. Kdo jih bo kupoval? Kar več zasluži, potroši za tekoče nakupe, da drži svoj življenski standard na višini, ki je nanjo navajen.
Ker se podjetja v marsikateri stroki zavedajo vseh teh nevarnosti, nočejo takoj popustiti pri mezdnih pogajanjih, unije pa takoj zagrabijo po grožnjah s štrajki. Včasih se podjetja zbojijo in grožnje dosegajo svoj cilj. Velikokrat pa podjetja vračunajo v svoje stališče tudi možnost štraj-ka, takrat so se pa unije urezale in bile prisiljene na štraj-ke, akoravno so jim morda zelo zoprni.
Nagibov za štrajke je torej dosti. Zato se pa tudi tako množijo. In se verjetno še bodo.
| BESEDA IZ NARODA

ROJAK MIHA, s katerim se poznava že dolgo vrsto let, me je povabil na družinsko slavnost njegove hčerke. Pozimi ni toliko dela, pa sem se odzval. Marsikaj sva se pomenila, kako sva v mladih letih cement nakladala, ob večerih pa fantovala. Nič novega. Stari znanci se radi kaj takega pogovarjajo in midva z Mihom nisva nobeni izjemi.
Miha se v pogovorih rad spominja dogodkov iz starih časov. Ko sva o teh govorila, me naenkrat opozori, čp se spominjam Pov-žarjeve Lize, ki je služila v njenih mladih letih v Puhačevem salunu kot pomočnica v kuhinji in gostilni.
Kaj je ne bi poznal, mu odgovorim. Kaj še kje navihana Liza travo tlači po svetu, to bi pa rad vedel?
"Ne več,” mi odvrne Miha. “Veš, pred nekaj leti je bila na obisku v starem kraju, to bi ti rad povedal.”
Tako, kaj pa je iskala tam? “Kaj je iskala? Fanta, fanta, Gregor!” mi je z nasmehom odgovoril Miha.
Malo debelo sem gledal Miho, kaj mi bo vse privlekel na dan Lizi. Jaz sem jo srečal baš v Puhačevem salunu pred menda več kakor 55 leti. Rada je plesala. To je ugajalo staremu Puha-ču, ker so ob sobotnih večerih radi nje radi fantje v njegov sa-lun prihajali. Eden izmed njegovih “boardarjev” je meh vlekel, fantje pa plesali z Lizo in zraven dobro “tritali”, da se je kar od bare cedilo. Včasih so se kaki s preveliko ljubosumnostjo radi Lize še pograbili. Puhač jih je miril in tolažil. Večkrat je bilo tako. Fantom je kri vzkipela — caj hočete.
Miha mi je razlagal dalje, da zatem par let, ko sem jaz odšel v drugi kraj, da je prišel iz starega kraja eden izmed Puhače-vih nečakov v Ameriko in da se je zagledal v Lizo in se z njo poročil. Nato sta “salun in boarding house” od Puhača prevzela in ga obratovala in vodila. Dobro sta delala nekaj let. A kmalu po prvi svetovni vojni je Lizi mož umrl. Otroci se jima niso rodili. Sama je ostala, še enkrat se je poročila in drugi mož ji je pa preminul par let pred to zadnjo svetovno vojno. Ostala je zopet sama. Bila je vedno trdnega zdravja in pri moči. Hodila je pokonci, kakor da ne nosi še 40 let na svojih plečih. Ko jo je kdo vprašal po letih, je navadno odgovorila; “Ja, 45 jih je že za menoj.” Tako je trdila še 20 ali 25 let zatem, ko je že resnično vzela slovo od 45 let starosti. Potem je nadaljeval Miha, da
jo je pred kakimi 18 let prijela misel, da bi šla pogledat v stari kraj. Znanci, ki so jo poznali, so jo dražili s šaljivimi vprašanji: “Po kaj pa Liza, po kaj — po fanta, moža?”
“Zakaj pa ne?” je krepko odvrnila vsakemu na tako vprašanje. “Bog je moške za to ustvaril, da ženskam družbo delajo, ali ne? Tu ste pa moški vsi o-dreveneli in z vami ni nič — še za v koruzo niste — bom šla pa tja pogledat, kakšni so tam!” jim je odgovarjala Liza.
Pri tem Mihovem pripovedovanju o Lizi je eden izmed navzočih naju prekinil z nekim vprašanjem. Ko je Miha z njim opravil, se je pomaknil zopet k meni in nadaljeval:
“Veš Gregor, tu s tem njenim obiskom starega kraja se šele njen glavni “špas” prične. Sama mi je vse razlagala, ko se je vrnila iz starega kraja. Povdar-jala je, da tam je dosti fantov in mož vsake starosti na izbiro. Le to navado imajo, da gledajo za takimi dekleti in ženami, ki imajo kaj pod palci — ali kakor pravijo Hrvati, da imajo kaj v “bački”. So mojstri, je naglašala Liza.
i
VESTI

Upravitelj je vse to vzel na znanje, jo potolažil, da bo on poskrbel za srečanje z dobrimi fejst fanti in možmi, med katerimi ji bo lahko izbrati kandidata za zvestega tovariša v življenju.
“Res, par dni zatem,” je pripovedovala Liza, “jo je upravitelj obvestil, da bo zvečer gostovalo par odličnih samcev, fantov -še, v gostišču in če jo veseli, daj škofp Loki v gradu nad mestom
. ,	1 J ■ -I	i	'	O n vv-l	O V.	-r>l -I	r,
jo bo on predstavil gostom.
• VE m m jM
Izgnane uršulinke so si ustvarile nov dom
Uršulinke so imele do prihoda Nemcev v Slovenijo leta 1941 v
Liza je privolila. Cel popoldan se je lišpala in kodrala lase. Zvečer se je podala , iz nadstropja, kjer je stanovala v gostišče, ki je nahajalo spodaj. Tam jo
je pozdravilo kakih pet penzijo-niranih moških. Med njimi dva profesorja in trije razni upokojeni uradniki. Eden kot drugi je imel bolj nasukane in navihane brke. Vsi so se ji lepo priklanjali.
Posedli so okrog mize. Strežniki so servirali večerjo, natakar pa je skrbel, da je na mizi zopet kipel šampanjec. Po dobri večerji in ob zalivanju s šam panjcem so kmalu postali vsi od sile duhoviti in zgovorni. Ko jim je Liza omenjala, kako se živi tu v Ameriki in kako smo tu v Ameriki drug do drugega demokratični in ne preziramo druge med seboj, če je kdo manj časa hlače trgal po šolah kot drugi, so se tu pa tam spogledovali in si pomižikovali med seboj. A pogovor so pa vedno tako sukali in vodili, da so Lizi stavljali taka vprašanja, da bi kaj povedala ali kaj odkrila, kako težka je kaj njena “bačka” in koliko zelenih dolarjev premorq. To jih je srbelo.
Ura je šla že na pozno. Liza je že naveličala odgovarjati
Pripovedovala je, da po dolgih letih, ko je tja prišla, ni našla nobenega več domačih. So že vsi pomrli. Nekaj dni je bivala pri neki družini v vasi, kakih 60 milj od Ljubljane. Ker je pozabila vzeti s seboj praškov in drugih lišpov za lepšanje obraza, je njej obraz kmalu pokazal, da Liza ni več 24 let, pa tudi ne 45 let več stara in da bo zadnje število let, če bo še kaj časa travo tlačila po svetu, lahko pomnožila s številko 2. Kmalu so jo začeli po vasi klicati za “staro teto”. To se ji pa ni dopadlo. Zato je odšla v Ljubljano. Nastanila se je v hotelu. V Ljubljani je prišla do raznih lišpov, dala si skodrati lase in zgledala je zopet kar čedna lepa “lady”.
Upravitelj hotela je bil prijazen mož. Z njim se je rada raz-govarjala. Njega je zanimalo, kdo je ta Amerikanka? Nekega večera je po večerji prisedel v gostišču k njej in Liza veli natakarju, naj prinese njima na mizo najboljšega, ki ga zmore njihova klet. Natakar jo je ubogal in kmalu je stala na mizi pred njo in upraviteljem steklenica najboljšega šampanjca. Par-krat sta ga srknila in postala oba zgovorna kakor kaki karlovški “fiškali”. Upravitelj jo je lepo prijazno povpraševal o tem in onem in jo dostojno in spoštljivo “vikal” in naslavljal z “gospo”. To si ji je dopadlo, da se ji je kar srce topilo. Ko jo je vpraševal o namenih obiska, sta se ob kipečem šampanjcu jima jezik in srce odprla. Zaupala mu je, da če bi naletela na kakega poštenega in zanesljivega fanta ali strica, bi ga poročila.
“Zakaj ne? Sama sem,” je dejala, “pri moči še tudi, tudi nekaj imamj da lačna ne bi bila__
le pogrešam, saj veste, prijaznega tovariša, da bi mi družbo delal in kratek čas. Sami mi je dolgčas — saj razumete! Včasih kihnem, pa ni nikogar, da bi mi voščil “Bog pomagaj!” ”
in je na široko zazehnila in pri tem ji je padla zgornja umetna čeljust (zobje) iz ust. Hitro jih je stlačila umetno zobno čeljust nazaj v usta. Njeni gostje so se pri nesrečnem dogodku spogledali in eden izmed njih se je spozabil in je zašepetal sogostu: “Pozno je že pozno, stara tetajcert postaja zaspana, da ne more več držati sape in zob v ustih ...”
To je Liza slišala — jezen o-braz napravila in dejala:	“Ne
svoj samostan, združen z osnovno šolo in učiteljiščem za dekleta. Nemci so jih pregnali kot druge duhovnike in redovnike, samostan pa zaplenili.
Po njihovem odhodu leta 1945 je “ljudska oblast” storjeno krivico potrdila s tem, da uršulin-kam ni dovolila povratka v Škofjo Loko in prevzema samostana-. Redovnice so si potem pomagale tako, da so si kupile v bližini cerkve -Sv. Duha v Crngrobu (na cesti med Škofjo Loko in Kranjem) razpadajoč grad ter ga z ogromnimi žrtvami obnovile.
Danes je to najlepši del Crngroba. Iznad obzidja med smrekovim gozdičem se dviga grad. V njem živijo uršulinke, kakih 35 po številu, držeč se načela sv. Benedikta: Moli in delaj! Grajsko sobo v pritličju so po načrtu arh. Bitenca spremenile v kapelo. Sliko, ki je v glavnem oltarju, so uršulinke rešile iz prejšnjega samostana; slika je stara nad 400 let in je delo slikarja Berganta. Kapelo jim je lansko leto blagoslovil nadškof dr. Jože Pogačnik.
Bog je prizadevanja uršulink lepo blagoslovil. Kljub težkim razmeram imajo poklice. Trenutno živi v samostanu 8 kandidatinj, nekatere od njih s končano gimnazijo.
V prvem delu je imel samo stojen koncert prof. Hubert Ber* gant, ki je predstavil vrsto klasičnih in modernih orgelskih mojstrov. Zastopani so bili Sweelinck, Bach, Franck, Dupre in Alain. V dovršeni igri je pri' šla do izraza vsa tehnika ter in-terpretacijska sposobnost pri' znanega organista, škoda le, da ni bilo pri vsem koncertu P°' trebne zbranosti številnega občinstva, kar je motilo tako izvajalca kot vse one, ki so sledili koncertu s pravim glasbenim
namenom.
V drugem delu je bil koncert raznih pevskih zborov, ki so se predstavili v glavnem z veliko' nočnimi in Marijinimi pesmimi-Tako so nastopili zbori iz Mirna> Podnanosa, Vipave, Dornberka, Vrtojbe in moški zbor “Mirk0 Filej” iz Gorice. Vsi so pokazali veliko ljubezen do naše cerkvene pesmi, tako starejše kot no-
vejše, ki zahteva marsikdaj
tudi
ičali
Lepa slovesnost na Mirenskem grad«
Mirenski grad je bil v nedeljo, 16. aprila, pozorišče velikega srečanja primorskih pevcev in vernikov, ki so se zbrali v veličastni cerkvi z obeh strani meje. Na sporedu je bil orgelski koncert ter nastop pevskih zborov, vse pa je zaključila cerkvena slovesnost. Lepo pomladansko
veliko žrtev za resno pripravo-Zbori, kot že prej organist-kon-certist, so želi veliko navduš6 nega odobravanja.
Večkrat bi se še radi sre na podobnih prireditvah, ko ^ lahko skupno nastopili Slovem s te in one strani meje in Pf kazali, da je med nami še velih smisla za lepoto naše pesmi i glasbe sploh.
vreme je privabilo na prijazni
tako zaspana, da bi ne vedela, s	C.V(et0?m1dr^m čredno
kakimi gosjaki in petelini ima vf k» sfe«1»
onravitii”	zdruzih prijeten izlet v naravo
r , -	-	.	, ‘z umetniškim užitkom.
Dost] e so se zopet vsi spogle-________________________________
dali in se hiteli opravičevati.
Liza pa je vstala, poklicala pla-
“laša mmp” nM na lef^e sejo
Nova Kocbekova knji?3
Slovenska Matica v Ljublj2nl je te dni izdala drugi del pard zanskega dnevnika Edvard0 Kocbeka pod naslovom na”. Knjiga je zajetna^ saj i1113 kar 562 strani.
V spremni besedi pravi Kocbek: “Proti moji volji se je godilo, da mi trije deli partizan^
skega dnevnika niso mogli
izid
v sklenjeni časovni vrsti.
čilnega, plačala račun in odšla k počitku.
Drugi dan je vse pospravila, EUCLID, O. - Dramatsko plačala se stanovanje m se s društvo “Naša zvezda” sporoča prvim vlakom odpeljala proti, vsem članom in članicam dru-;
Trstu. Upravitelj gostišča se ji štva, da bo imelo to prihodnjo! je opravičeval, da naj ne zameri j nedeljo, 21. maja, popoldne ob
1 »ve!;v. »»!^ so DIH malo v rozcah m v ta- Recher Avenue svojo letno sejo.
del, “Tovarišija” je izšel 1-drugi del, “Listina”, -pa prihki3 med bralce šele danes, 18 let P° objavi prvega. Nenaravna raz^ dalja med obema izidoma ho škodo tako celotnemu delu h3 kor bralcu, saj si bosta omeni3 na dela stala vsaksebi..
Več Kocbek ni mogel pove«3 ti. “Nenaravna razdalja” oseh1^ nsystih let je nastala zaradi Pre^ povedi še lani ob tem času vse' mogočne UDB-e, ki se je obja' upirala iz političnih razlog0^ Kdor je “Listino’, prebral, se P1 stopanju UDB-e ne bo čudi Kocbekovi pogledi na social
I revolucijo pri nas v mar
■sičem
v — necner /ivenue svojo letno sejo. kem stanju pade kaka beseda, ki Vse članstvo je prošeno, da se te
m< na mveS,t,U' .	i seJ'e za gotovo udeleži. Na njej
2-e, že, je odvrnila Liza. ne bomo volili samo novega od-“Povem pa vam, da v Ljubljano bora, ampak se bomo tudi pogone bom več prišla za fanti in vorili o preteklem delu in na-možmi gledat, pa tudi če bi tu Črtih za bodoče društveno delo. imeli zadnjega dedca v hlačah Naj vsakdo o tem malo premi-na svetu!”	sli in na seji stavi predloge.
Upravitelj se je komaj vzdr- Po seji ob štirih se bo začela zal smeha pred Lizo, ona pa je domača zabava, na katero so po-odšla na postajo in se odpeljala leg članov in članic vabljeni tu-proti Trstu in od tam kmalu na- di vsi prijatelji društva in odr-zaj v Ameriko.	j skega delovanja. Preskrbljeno
Tako, tako — zanimivo! In bo za jed in pijačo, za ples bo kje je zdaj Liza? sem vprašal pa igral trio Gila Hrvatina.
Miho.	| Na svidenje!
stopanjem vodilnih komun.
isto^
Osvobodilni fronti. Padec KaIT
koviča in omajani pol°z3'*
UDB-e je, kot kaže, omogočil, ^
je knjiga končno le izšla. se je zanjo zavzela tudi 1 Tomšičeva, ki naj bi bila i1116 zadnjo besedo.
-Tl,—^	—
IZ NAŠIH VR$t
u-
“Je ni več med nami. Nedolgo po vrnitvi je odšla proti zapadu, da bi našla za svoje pokojninske čase bolj tople kraje, kakor jih imamo tu. Slišal sem pred kakimi 12 leti, da je preminula, kje, to pa ne vem povedati.
Frances Modic
Smrt dulsovsiška
¥fta8¥l!13 '
Mellen, Wis. — -Spoštovan0 ^ redništvo! Tukaj Vam P°®j ^
znesek za celoletno naročm Ameriško Domovino rada ci Vsi stari naročniki tako leP° ^ sejo in tudi drugo branje je nimivo.
PATERSON, N.J. — Iz Slove-Tako mi je Miha pravil, da je nije je prišla žalostna vest, da so Liza šla za fanti gledat v stari dne 6. t. m. pokopali salezijan-kraj, a se vrnila nazaj razočara- skega duhovnika dr. Franca na. Tam so ji pa po svoje dajali Grmiča, župnika pri Sv. Terezi-znati, da ni več “mlada”, kar bi ki na Kodeljevem v Ljubljani, morala sama vedeti, ker se pa ki ga je zadela kap, ko je bil na tega računstva ni nikdar učila, obisku pri svojem bratu dr. Veje pa menila, da se posebno kake koslavu, župniku na Vranskem.
tete” starosti in let lahko več- Pokojni je bil rojen 26. jan. 1913 no otepljejo. čgs jo je pa seveda v Dragotincih pri Ljutomeru in poučil drugače.	j bil v mašnika posvečen 17. dec.
Vidite, na svetu se med ljud-:1939 v Rimu. Imel je tri dokto-mi res marsikaj sliši.	j rate z Gregorijanske univerze.
Vsem lepe pomladne pozdra-1 Naj v miru počiva! ve!	Gregor ‘	E B
Ameriški Domovini ze^rnkov. sti dobrih in stalnih nar°0I1^^3
Vas vse lepo pozdravlja,
jr*rkov-*i r»*-»	A/Eciry 1^0
naročnica
Chicago, 111. — SP'^gdn0 Prav lepa hvala za tako pošiljanje petkove izdaje- . ^ sel jem obnavljamo narocni
Lep pozdrav!	jinga1-
Družina Frank P° 0
„ ,,reu
Miami, Fla. — Cenjeno ništvo! V poslani mi Vam pošiljam naročnino 23^^0 leto. Ameriško Domovino prejemam in jo rad čitam-S prisrčnimi pozdravi-Frank
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE

Razgovor preko zamrežene ograje se je nadaljeval.
“Ne ... Doslej še nikoli ni padlo... Toda pred nekaj dnevi je malo manjkalo, da ni prebilo stropa v sedmem nadstropju. To ni dvigalo, ampak granata. H kateri stranki pa ste namenjeni?”
“H gospe Maude? . ..”
“Halo, gospa Maude ... K vam sta namenjeni...”
Nekdo je javil, da so telefonirali mehaniku in da bo vsak trenotek prišel. Prav tisti hip Pa se je dvigalo brez vsakega povoda zagnalo z vso silo kvišku ter se nenadoma ustavilo na hodniku v šestem nadstropju.
Toda tudi tam še ni hotelo izpustiti svojih žrtev. Prikazala se je hišnica z zlovoljnim obrazom. Z nožem ji je uspelo spraviti mehanizem ključavnice v red.
“Ljudje z dežele ste,” je nahrulila ženski; to se vidi. Da se mi ne drzneta več stopiti v dvigalo, razen če vaju jaz peljem.” “Oprostite, gospa, saj ste naju vi sami...”
“Ni res! To je laž!...”
Hišnica je vstopila v dvigalo ter ga je spravila v pravo nadstropje.
Vsa pobita in zardela je obstala teta Cecilija na hodniku sredi radovednih ljudi. Gledala je na desno ... na levo ... nobena roka se ji ni iztegnila nasproti. Na slepo srečo je poskušala teta Cecilija:
“Gospo Maude iščem ...” Nekaj hipov je bilo vse tiho ... Naposled se je gospa Maude odločila:
“To sem jaz, gospa.”
Teta Cecilija je vsa radostna razširila roke:
“Ah, klanjam se, draga gospa! Naposled — evo, sva dospeli ria cilj po tolikih križih in težavah! Naposled sva pri dobrih znancih.”
Gospa Maude, ki je bila še Vedno v spalni obleki, je odgovorila v zadregi in kakor z viška:
“Oprostite, s kom imam čast govoriti?”
“Z Rolandino teto ...”
“Z Rolandino teto? Ne poz-ham...”
Mati se je okrenila proti svoji hčeri Adeli, nato proti Valentini, ki je pravkar prisopihala s svinjskimi parklji, zeljem in Prekajeno klobaso in zmerjala: “Kdo pa je bil tisti nebodigatreba, ki je pokvaril dvigalo? Uh, to šesto nadstropje! Človek si kar na lepem nakoplje srčno hapako!...”
“Tiho bodi” je zagodrnjala mati... “Oprostite, gospa, čigava teta ste?”
TEŽAVNO PARKANJE — E ek at e rim ' je premajhen Prostor, temu fantiču pa je Previsok parkovni meter.
“Rolandina; evo tu je moja nečakinja ... Ali vam ni znano? Vaš sin vam ni povedal? Prihajal je vsak večer k nam po vodo ... v Noirmoutieru ...” “Ah! Noirmoutier! Že vem, že vem! Moj sin vaju je šel sinoči čakat na kolodvor ...”
“Žal... ni prišel!”
“Pač, pač! Zagotavljam vaju! Kajne, Adela, da je šel? Kajne, Valentina?”
Toda Valentina se je izmikala:
“Kam hodi Roger zvečer? To je reč, ki je živa duša ne izve.” “Toda saj se spominjaš, da nam je včeraj rekel, da pojde na kolodvor čakat gospe...” “Rekel je, seveda je rekel...” “Uverjena sem bila,” je tožila gospa Maude pred sosedi, ki so prodajali zijala ... “uverjena sem bila, da vaju je našel in lepo spravil pod streho. Ko je prišel ponoči domov, smo vsi spali; in zjutraj je odšel v pisarno, ne da bi nas bil videl, tako da me nimamo pojma, kako in kaj . .. nobenega pojma, vam rečem!”
...? ?
“Le vstopite ... Sedli bosta malo, da prideta k sebi... Stanovanje še ni pospravljeno! ... Oh, saj veste, kaj je nepospravljena postelja...”
Teta Cecilija in Rolanda sta vstopili v stanovanje gospe Maude.
Na prvi mah sta bili neprijetno dirnjeni radi tesnobe, nereda in zatohline “pariškega apart-mana”, kakor se take luknje bahaško imenujejo.
Če bi bilo “Zavetje” s svojo prostornostjo, zračnostjo, s svojim cvetjem in svojo svetlobo, živo bitje, kako bi prasnilo v smeh ob pogledu na ta oddelek tretjega razreda, ki si natika ime “apartman”.
Valentina, ki ima lase pristrižene na piskerlonc, biserno ovratnico, neverjetno kratko krilo, ki je napudrana, nališpana, ki ima poslikane trepalnice in obrvi, suhe nožiče v svilenih nogavicah in v nizkih odprtih šolenč-kih, še bolj veča s svojo zunanjostjo nered bivališča.
Na voščenem miznem prtu se vijejo goste črte polite kave; kanarček poje v svoji kletki, dvigajoč svoj glas vedno bolj.
“Nesi ga ven!” zapove razburjena gospa Maude Valentini ... saj bomo oglušili!”
Nato se obrne k teti:
“Torej vaju Roger ni srečal? No, to ga je moralo jeziti, kajti odpravil se je proti kolodvoru š prav posebnim veseljem! Toda pustimo to! Rajši mi povejte, je-li dobro izbral; sta li zadovoljni s hotelom?”
“Saj nisva bili v hotelu.” “Kako? Nista bili v hotelu! Saj je Roger vendar rezerviral za vaju sobo z dvema posteljama ...”
“Računali sva, da naju gospod Roger popelje tja. Ne veva namreč ne naslova, ne imena hotela.”
- Gospa Maude vpraša Adelo: “Ti... ali ne veš, kateri hotel je to?”
“Zdi se mi, da oni-le v ulici des Abbesses ... zraven mont-martreškega pokopališča ...” “Tako bo. Če se prav ne motim, se zdi tudi meni, da je Roger omenil ta hotel! Oh! Tam boste prav udobno stanovali. Zračno in na lepi razgledni točki! Pa še čisto blizu severo-juž-ne železnice, podzemske železnice in dva koraka od trga Cli-chy... Še eno vprašanje mi dovolite: Kje pa imate prtljago? ’ “V shrambi.”
“Rekli boste, da sem vsiljiva, ampak prosim vas, povejte mi, kje ste prenočili?”
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
KJ. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen jutri, v torek, ob dveh popoldne.
Edward C. Skripko
V	petek je nenadoma umrl Edward C. Skripko, 90 E. 211 St., star 52 let, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Warner and Swasey Co., mož Eleanore, oče Barbare Petrič in Charlesa V., 3-krat stari oče, sin Eve. Bil je član Windermere Council K.O.-C. Pogreb bo v torek ob 9.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev Holy Cross, nato na pokopališče Kalvarija.
Thomas J. Jur lina
V	soboto je umrl v Richmond Heights General Hospital, kamor je bil prepeljan dva dni preje, 39 let stari Thomas J. Jurlina s 411 Douglas Blvd., Richmond Heights, rojen v Clevelandu, kjer je do pred 11 leti živel na E. 74 St., mož Leone, roj. Malnar, oče Linde, Nancy in Thomasa, brat Josepha, Roberta, Mrs. William (Mary Jane) Elam in pok. Edwarda. Pokojnik je bil kot podpredsednik glavni inženir pri Process Machine &. Tool Co., kjer je bil zaposlen 19 let, vse od svoje graduacije na Case Institute of Technology. Rad je igral banjo in je bil član banjo klubpv in. društev. Bil je član Sv. Nikole št. 14 HBZ, v letih 1946-1948 je bil v U.S. Army v Koreji. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob devetih, v cerkev sv. Paskala Baylonskega ob desetih, nato na Kalvarijo.
Tudi NASA mora priti pod javno kontrolo
Kongresni odbor se je izjavil proti nepotrebni tajnosti in ^ zahteval večji nadzor.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom ima poseben “pododbor za vesolje”. Pododbor se je spustil tudi v preiskavo, kako je moglo priti do katastrofe z gondolo Apollo. Pri tem je pa na svoji zadnji seji moral u-gotoviti, da celo sam glavni ravnatelj NASA organizacije Webb ne jemlje svojih izjav preveč natančno. Zgodilo se je, da ni pravilno poročal, kako je prišlo do sklepa, da North American Aviation dobi naročilo za gondolo. Proti tej tovarni so bili strokovnjaki, toda Webb in njegovi uradni sodelavci so zmagali nad strokovnim mnenjem. Webb je torej moral to priznati šele na pritisk radovednih kongresnikov, ki so člani pododbora. Kongresniki so mu takoj o-čitali, da je preveč zaljubljen v tajnosti.
Imeli so prav. Tajnosti naj se omejijo na zadeve, ki so važne za narodno obrambo. Kdo bo pa dobil to ali ono naročilo, to pa ni nobena vojaška tajnost. Zato mislimo, da imajo prav tisti člani Kongresa, 'ki zahtevajo reorganizacijo NASA “od vrha do tal” v administrativnem in tehničnem pogledu. Stroški za polet na Luno so preračunani na $23 bilijonov in ameriški davkoplačevalec ima že pravico, da ve, kako NASA birokrat j e trošijo te bilijone. To pa tem bolj, ker se na Kapitolu kar naprej šušlja, kdo vse se vmešava v oddajanje naročil pri NASA organizaciji. Ali naj imajo res lobisti glavno besedo pri tem poslu?
Joseph S. Scbolewski
J če‘r*ek zv“f .ie.umrlTv	Angleški socijalisti
Smai bolnici 49 let stan Joseph v ..	.
S. Sobolewski s 1314 E. 66 St., CUtljO nezac.OVoljSlOSt rojen v McKees Rocks, Pa.,	dežele
stavbni mizar, mož Helen roj. LONDON, Ang. — Na Angle-Cvar, oče Garyja in^ Kathleen, g^em so imeli pretekli teden tu-sin Pearl Naomich. Zapustil je ^ občinske volitve. Da za vlad-tudi 3 sestre in 3 brate. Pogreb j no SOcijMistično stranko ne bodo je danes ob 8.15 iz Grdinovega dobro potekle; so Vsi pričakova-pogreb. zavoda na E. 62 St., v jp Navadni ljudje se ne brigajo cerkev sv. Kazimirja ob devetih, velik0; ali naj pride Anglija v nato na Kalvarijo.	Evropsko gospodarsko skupnost,
zato so pa tem bolj v skrbeh za službe in za stalnost dohodkov, pa tudi naraščanja cen se bojijo. Vse to je spretno izrabila kon-
— Porečje reke Amazonke v Južni Ameriki je skoraj tako obsežno kot vse Združene države.
servativna opozicija in dosegla! pri volitvah kar lep uspeh. V 322! občinah gospodarijo sedaj konservativni župani. Wilsonu zadeva gotovo ni prijetna, toda ima v parlamentu zanesljivo večino. Do parlamentarnih volitev je pa še daleč in do takrat se razpoloženje angleškega volivca lahko še temeljito spremeni. Na to možnost stavi Wilson svoje politično upanje.
-------o-------
Amerika dosegla 100 milijonov telefonskih priključkov
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je naš telefonski sistem vključil naročnika, ki pomeni stomilijonski priključek v telefonsko mrežo. T e 1 e f onske družbe so hotele proslaviti ta dogodek s “telefonsko” slavnostjo. V zaključenem krogu so povezale telefone predsednika Johnsona in vseh 50 guvernerjev in jim dale možnost, da so se po mili volji razgovarjaii .med seboj, kakor da bi bili na nedeljskem pikniku.
Pogovore je začel predsednik Johnson, k besedi so se pa oglašali guvernerji po abecednem redu. Menda so bili razgovori zelo živahni in dobro zasoljeni. Udeležil se jih je naravno tudi naš guverner Rhodes, ki je ob tej priliki dobil pozlačen telefon, ki ga je bil zelo vesel, ker ga bo zelo rabil. Njegova 17-letna hčerka Sharon je namreč tako spretna, da lahko rabi kar tri telefone naenkrat, j e. rekel Rhodes. Verjetno so tudi drugi guvernerji omenili svoje podobne težave.
-------o—------
Taut znova pozval h končanju letalskih napadov
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je v predsednikovem raziskovalnem odboru ZN pozval Združene države znova h končanju letalskih napadov kot koraku na poti k razgovorom, ki naj končajo vojno v Vietnamu. Po njegovem bi “v nekaj tednih” po ustavitvi letalskih napadov prišlo nujno do razgovorov, brez končanja bombardiranja pa “razgovorov ne bo”.
U Tant je dejal, da so Združeni narodi v vietnamski vojni brez moči, ker Severni Vietnam in rdeča Kitajska nista članici Združenih narodov.
TEMPELJ ZARJE — Mogočno in vendar ljubko se dviga proti nebu tempelj Zarje v Bangkoku, glavnem mestu Tajske (Siama)- Bangkok je mesto templjev, pa tudi modernih stavb, le da teh ni na tej sliki.
Zloraba narodne zastave naj bo federalni zločin!
WASHINGTON, D.C. — Pri nas ima vseh 50 držav zakone za varstvo časti narodne zastave, toda vsi zakoni so pomankljivi in se njihova vsebina menja od države do države. Z ozirom na pojav, da zlikovci zmeraj bolj požigajo narodno zastavo, mislijo v Kongresu, da je treba vsako zlorabo narodne zastave smatrati za federalni zločin. Poseben pododbor Cellerjevega odbora za pravosodje se sedaj peča s tem vprašanjem. V Kongresu je razpoloženje za to idejo kar dobro.
Katastrofa Apollo bo povzročila nepregledne stroške
CAPE KENNEDY, Fla. — Katastrofa z gondolo Apollo ni samo uničila življenje trem našim najboljšim astronavtom, bo imela za posledico tudi nepregled-
Moški dobijo delo IŠČEMO DELfiVSE
Strojnike, izdelovalce orodja in popravljalce kalupov. Redni ali nadurni čas. Stara tovarna na vzhodni strani mesta nudi odlične plače in koristi. Kličite personalni oddelek od 9. do 11. — 451-9744.	(96)
mmm
Izkušeni v nastavi in izdelavi manjših in srednje velikih kosov. Morajo brati osnutke, rabiti škarje, prebi-jače, stiskalnice, upogibnice. Samo podnevi. Možnost napredka za vse. Mnogo koristi.
ROSE IRCU WORKS
1536 East 43rd St.
Phone: 881-3355 Eves. 371-2025
(96)
MACHINISTS
THE CLEVEL&RQ
PHEUKATIB TasS Go.
8784 E. 73 St. 341-1703
A Subsidiary of
PNEUMO-DYNAMICS Corp,
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDRQTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL
boring mm
TURRET
LATHES
GAP TORRE! LATHES
mmuE LATHES
MILLING MACHINES
RAIMI BRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD TIRE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite .141-1709 za čas sestanka An Egual Opportunitv Employer
(98)
ne dodatne stroške za priprave za polet na Luno. Že sedaj so naračunali $75 milijonov dodatnih stroškov, to je pa šele začetek. Priprave se bodo namreč zavlekle tja do 1. 1970.
Do takrat se bo pa podražilo vse, delo in materij al. Sam glavni upravnik NASA organizacije Webb ceni dodatne stroške na $200 do 500 milijonov. Upajo sicer, da bodo priprave pospešili* toda vsakdo se boji odgovornosti za pospešeno delo, čeprav bi bilo postavljeno pod izredno strogo kontrolo.
------c-------
Obetajo nam dobro letino
WASHINGTON, D.C. — Federalno tanjištvo za poljedelstvo je objavilo, da naj dežela pričakuje s pšenico pridelek 1.5 bilijon mernikov pšenice. To bi pomenilo, da bo pridelek prekašal domače letne potrebe za okroglo 900 milijonov mernikov. Za izvoz bo torej kar dosti blaga. Dosti bo tudi sena. Slabo pa kaže za sadje, posebno breskev bo menda kar za 40% manj. Temu je krivo mrzlo vreme, ki je deloma škodovalo tudi ostalim deželnim pridelkom, toda ne v občutni meri.
------o-------
Velik prirastek lesa
SEATTLE, Was. — Letni prirastek lesa v ZDA znaša okoli 11 bilijonov kubičnih čevljev.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za pranje in likanje. Kdor se zanima naj sporoči v našem uredništvu. HE 1-0628.	(95)
IŠČEMO ŠIVILJO
izkušeno, za izdelavo zaves po meri. Stalno delo.
FRAN’S DRAPERY SHOP 3515 E. 93rd St. Cleveland, O. 44105 telefon 883-5775
(101)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša, spodaj in zgoraj, garaža, majhen vrt, lepa okolica. Kličite 361-9176 med 10 zj. in 3. pop., in med 8. in 12 zv.
(96)
ZA ZELENJAVNE MLADIKE IN ZA CVETLICE
SE OGLASITE PRI EMIL BUKOVEC 6024 St. Clair Ave.
Quality Groceries & Meat
PH: 431-7066 Cleveland, Ohio 44103
Vsaki dan sveže pripeljane iz
_____vrtnarske farme. —(98)
V najem
Lepo 4-sobno stanovanje, zgoraj, se odda v st. clairski slovenski naselbini. Odrasli imajo prednost. Za pojasnila kličite EN 1-4688. •	*	—(96)
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 4-4, lot 170 čev. globok, na Arcade Ave., blizu Euclid Beach. Kličite KE 1-4899.
(9,11,15 maj)
Garaža v najem
Manjša garaža se dobi v najem na Schaefer Ave. Kličite 881-9250.
—(11,15 maj)
PrljafeFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
rjur	s.	<» ■ kv i -421;
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
V najem
Dvoje trisobnih neopremljenih stanovanj s kopalnico, vse prebarvano, na 1257 E. 60 St. za samo $35 mesečno. Vprašajte tam ali kličite 431-2050.
AMERIŠKA DOMOVINA
S ^
k'	%
ff	N
J FR. JAKLIČ:	||
)$	m
Peklena svoboda
v,j


Ko se je polegel odmev in je čete ostati bratje. Vidim gos-utihnila množica v pričakova- pode ‘od stanu’, trgovce, roko-
nju, je pa stopil izpod obokov na rob vrhnje stopnice namestnik županov:	Janez Gutman.
Njegova beseda je bila gladka, krepka in trenutku primerno ubrana.
Najprej je dal duška ogorčenju mestnih očetov in vsega poštenega prebivavstva nad dogod ki prejšnje noči, potem pa je nadaljeval:
“V trenutku, ko je dehnila zaželena in težko pričakovana svoboda preko prostranega cesarstva, ko je vse, kar je plemenitega in poštenega v našem mestu, zakipelo od navdušenja in je duh bratstva objel vse mesto, tedaj ko je moral nagibati vsakega čut najgloblje hvaležnosti do malega cesarja, ki nam je obljubil svobodo, so pa razni divjaki delali nepokoj, pobijali šipe, pokončavali premoženje, razdirali javne naprave in nere-dovali tako, kakor bi nikdar ne smeli. Človek bi se zjokal, ako bi bilo samo pri nas tako. Pa je bilo tudi drugod tako in to nam je v tolažbo in pomirjen j e.
Cesarjeva želja je, da ohranimo red in mir, njegova želja oživotvorjenje narodnih straž po vsej širni državi. Vi, možje in mladeniči, ste prešinjeni od istega duha. Vi hočete 'mir in red! Vi ste se na prvi hip od zvali klicu in ste prostovoljno vstopili v vrste narodne straže. Namesto vojščakov, ki jih cesar potrebuje drugod, boste vi varuhi našega življenja in našega premoženja.
Srce mi je ganjeno, ko vidim, da ste prešinjeni vsi od enega in istega duha, da ste in da ho-
CHICAGO* ILL.
MALE HELP
4 MEN
NEEDED IMMEDIATELY. PERMANENT. NO LAYOFFS
Quiet, clean plant. 7501 N. St. Louis Ave. One Block West of Howard Busline Terminal, 4 Blocks East of Crawford.
•	Overtime — 49 hours
•	Free Insurance
•	Bonus & Retirement Plan
•	Promotion from within
Must be draft exempt. Interviews: Weekdays, Saturday 9-12 Noon
BURRELL BELTING CO.
262-8110	(97)
delce, profesorje, študente, uradnike, pomočnike, iz vseh stanov vas vidim. Vidim osivele može, ki so se borili v armadah pokojnega cesarja Franca in so si zaslužili odlikovanja, ki se jim še danes blešče na junaških prsih, a poleg njih stoje mladeniči, ki so bili še včeraj otroci. Vi vsi skupaj ste plemenita četa enega duha, vi ste tovariši, vi ste naša narodna straža.
V naših srcih bije rodoljubno srce, zato bodi znamenje narodne straže svilena pentlja belo-rdeče barve, ki je barva našega cesarstva, in na klobukih bo zvezda v enakih barvah s črkama N G (nacionalna garda).”
Tedaj so pristopile iz ozadja plemenite gospe s pripravljenimi kokardami in v kratkem času so imeli gardisti našita znamenja na prsih in klobukih.
Možje in mladeniči so se vzravnali. Ponos jih je prešinil, zakaj opentljani so se čutili nekaj več od drugih, prevzel jih je čut odgovornosti, ki jih je
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER 2 adults. North Evanston area. Northern Wisconsin in summer, Phoenix in winter. References required. Call DE 2-2731 or write to: 135 So. La Saile St., Room 862, Chicago, 111. 60603.	(95)
CHILD CARE For my 5 schl.-age children in my home. Live in. Rm. & board. Pvt. rm. 5 days. Prefer elderly lady on soc. sec. Foreign welcome. Perm. Tel. 348-1361 aft. 4 p.m.
(99)
CLEANING WOMAN For good thorough general house cleaning. I day a week. No laundry. No ironing. Reliable & Permanent. References. Call eves. 764-9203.
(96)
BUSINESS OPPORTUNITY
FOR SALE BY OWNER Restaurant & Lounge with est. year round clientele. Inc. Frame bldg, with 5 income apts. Exc. loc. Nr. Wiscorsin-Illinois state line. Beaut, area. Call 872-4663.	(96)
REAL ESTATE FOR SALE
Good Opportunity Inspectors
Steady work, excellent salary. All Company benefits.
LENNOX MF6. 09.
5000 S. Halstcd
An Equal Opportunity Employer
(96)
HOFFMAN HIGHLANDS BY OWNER 514% G.I. Trans. 8 rm. 3 bdrms., split-lev. sep. dng. rm., 21x20 rec. rm., patio, IV2 baths, extra Ige. kit & dng. area. Beaut, spac. living, att. gar., w.w. crptg., Nr. schls., all churches, synagogue, shopping. Many extras. Mid. 20’s. 529-1749.
(97)
LINCOLNWOOD—2 STORY By owner. 3 bdrms., liv. rm., din. rm., iy2 cer. tile baths & kit.; cent, air cond. Prime loc.; walk to schls., shpg., pub. trans.; beaut, cond. Will sacrifice at $39,800 for quick sale. For appt. call	OR 5-3713
(99)
zresnil, dovzetni so bili za red in pokorščino.
Okoli njih se je pa zgrinjala nepregledna množica radovednežev, ki so hoteli biti priče slovesnemu trenutku, zakaj tam so imeli svoje sorodnike, prijatelje, znance, ki so prostovoljno stopili v vrste vzdrževateljev miru in reda.
Noben resen trenutek še ni minil in nobena slovesnost se še ni opravila, ob kateri ne bi bili ljudje našli kaj smešnega, kar vzbuja dovtipe, rodi šale, ki učinkujejo, a tudi namenoma se kaj oslini in oblati.
Četa narodne straže res ni bila vzor telesne lepote, zakaj pri vpisovanju niso gledali na zunanjost telesa, merodajno je bilo pogumno srce.
Tako so ljudje, vajeni v vojnih vrstah gledati le leporasle ljudi, kmalu opazili, da je ta in oni preveč obilen na hrbtu ali trebuhu, da oni nima prsi, tam tretji je bil na previsokih nogah. Zopet drugi bi moral imeti s seboj še mosljo, tam onemu se zadnji konec skoraj po tleh vleče in tako so našli okoli stoječi vse polno napak, opozarjali na-
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA
Pavel Habjan
ki je šel prerano v grob in umrl 14. maja 1966
V tihem grobu že počivaš dolgo leto dni,
tvoj spomin pa v mojem srcu vedno bolj živi.
Lahka naj Te zemlja krije, spavaj dragi mi sladko, luč nebeška raj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo. ,
Žalujoča
soproga MARIA HABJAN in OSTALO SORODSTVO
Chicago, 111. 15. maja 1967. f
HELP WANTED
0. R. SUPERVISOR
Needed in 160 Bed Hospital and Expanding. Range $600 to $650 plus $5 per shift for standby, plus time and half for overtime.
OPENINGS ALSO AVAILABLE FOR
Seneral Stall Daly Nurses In £11 Fields.
Paid Hosp. and full fringe benefits. Range $500 plus Shift Diff. and other fringes.
WRITE OR APPLY IN PERSON
PERSONNEL DEPT. — MISS SLOAN
TUCSON GENERAL HOSPITAL
3838 N. Campbell Ave.
Tucson, Arizona 85719
v Biar* spomin
PRVE OBLETNICE — ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG-OČE-STARI OČE-TAST IN BRAT
Joseph B. Sinček
ki nas je zapustil 15. maja 1966 leta.
V tihem grobu že počivaš celo leto dni,
Tvoj spomin pa v naših srcih vedno bolj živi!
Ni ga dneva, ne noči, da ne bi bil mi pred očmi.
Brez Tebe težko moje je življenje.
Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili. Enkrat pa bomo združeni veselje rajsko uživali!
Žalujoči:
TEREZIJA — soproga HČERKE, ZETI, VNUKI in VNUKINJA BRATJE in SESTRE
Cleveland, O., 15. maja 1967.
nje prijatelje in znance, pa je bilo smeha in kihanja.
Beseda narodna straža jim je bila nenavadna, zakaj takrat se je o narodu kaj malo govorilo, in zlobneži so besedo takoj, ko jo je dobri gospod Janez Gutman izgovoril, zaobrnili in jo dali naprej: “nerodna straža”. In komaj je govornik nehal, že je priskakal dovtip od skrajnega konca nazaj in “nerodna straža” je bila takoj vsem na jeziku.
Tone Krivanoga se je bil utaboril na stopnicah pri vodnjaku skoraj tik ob desnem krilu narodne straže. Njemu se je zdelo vse to gola komedija, ki mu pa m bila prijetna in je ni hotel naravnost grajati, da bi ne vzbudil suma.
Toda Tone Krivanoga je imel bistro oko, ko je šel z njim po stražnikih gor in dol, in njegov jezik je bil zbadljiv in strupen, zato so njegove besede vzbujale obilo smeha, ko je opozarjal na napake posameznih gardistov. Sicer ni dokazano, da bi bila krilatica “nerodna straža” prav njegova iznajdba, morda ga je bil kdo drugi prehitel, vendar se je bil ovekovečil z drugo, ki ni bila nič manj strupena.
Krilo narodne straže, ki je bilo Krivanogu najbliže, je bilo študentovsko: gimnazijci in dijaki z liceja. Na njihovih mladih obrazih je žarelo navdušenje in njihova srca je navdajal ponos; zakaj zavedali so se, da so varuhi mlade svobode. Pred
nekaj urami so gostoleli po cestah in trgih svoj “Živio!” — sedaj so pa stali resni v vrstah in čakali, da jim pripno znake narodne straže.
O, kako so se jim bočile prsi, ko so jim častite gospe in ljubke gospodične pripenjale pisane pentlje, kako so napenjali ušesa, da so ujeli vsako besedo, ki je prišla iz ljubeznivih ust, beseda pohvale in spodbude. Še ušesa jim je oblivala rdečica, ko so jih gospe trkale po ramah in hvalile: “O, kako čvrsti ste! Kaki junaki!”
Prsi so silile ven, glave so se pa ravnale kvišku, da bi zvezde, ki so bile pripete na klobukih, bolj učinkovale. N G — te dve črki sta blesteli na zvezdah. Dve črki neznanega pomena, uganka za marsikoga, skrivnost za večino množice. Začeli so izpraševati, ugibati, in tedaj, ko je nekdo vprašal Krivanoga, kaj pomeni N G na zvezdah, in je Tone videl pred seboj mlade študente, se je pa ukresalo v njegovi glavi, da je s smehom in na glas prasnil, da so ga daleč naokoli slišali in razumeli:
“To pomeni Niks Gelt. Le poglejte jih. Niks Gelt! Niks Gelt bo na straži stal!”
Kazal je mlade junake in se grohotal: “Niks Gelt! Niks!”
Ljudje so razumeli dovtip, bil jim je všeč, pograbili so ga brž in poslali naprej od gruče do gruče in šlo je od ust do ust med smehom in šalo.
MAJ
KOLEDAR
društvenih
prireditev

MAJ
28. — Slovenski spominski dan.
— Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road.
JUNIJ
4, — Društvo sv. Jožefa št. 169 < KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
4. — Društvo sv. Lovrenca št.
63 KSKJ bo proslavilo vse, ki so nad 50 let njegovi člani. Dopoldne ob .11.15 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša, nato pa za vse kosilo v SND na 80 St.
10.	in 11. — DSPB Tabor-Cleve-
land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
11.	— Klub društev SDD na Re-
cher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18. — Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
2. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
4. — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni pikhik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
^9. — Društvo slov. pritikomuni-
stičnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
12. -16. — Farni karneval pri
Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču.
19. — Klub slov. upokojencev za
senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
23. — Slovenski športni klub
priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
26. — Klub slov. upokojencev
na Waterloo Road priredi PIKNIK na SNPJ farmi.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
27. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3. in 4. — Piknik Slovenske pristave.
10. — Telovadna zveza priredi
telovadni nastop s piknikom na Slovenski pristavi.
24. — Oltarno društvo fare sv. Vida praznuje 50-ietnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
1. — Združeni kulturni program in proslava 48-letnice SDD "na Recher Avenue.
7.	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14. — “Slovenska noč” v avdi-
toriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
28.	— Oltarno društvo pri Ma;
riji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar-domu na St. Clair Avenue.
11. — Klub slov. upokojencev v Newburgu priredi BANKE 1 ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio-
19. — Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek °b 3.30 popoldne.
23. — The Sixth Thanksgiving
Tony’s Polka Party v Slov-nar. domu na St. Clair Ave-
DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.

V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE
Jeanie Preskar
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Michael Preskar
ki je umrla 18. maja 1962.	ki je umrl 15. marca 1960.
Čas hiti, a rane nam ne celi...
Vse bolj pogrešamo ljubeči Vajin smehljaj,1 zaman, zaman Vaju kličemo nazaj!
Spomine svetle vedno v n,as budita, v ljubečih srcih vedno nam živita.
A enkrat bomo združeni veselje večno uživali!
Vaši žalujoči:
MICHAEL JR. — sin
JANE VIDIC, PAULINE CENTRIK — hčere VNUK, VNUKINJA in PRAVNUK
Cleveland, Ohio 15. maja 1967.
AVGUST
2. — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
6. — Spominski sklad H. Lobeta priredi piknik na Slov. pristavi.
13. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
REŠEVANJE — Vietnamka rešuje iz gorečega doma, kar je mogoče. Vladno vojaštvo je zažgalo vas, ko so iz nje streljali nanj.
ŽE PRAVA REDKOST — Šole z eno učilnico so postale v naši deželi že prava redkost. Na sliki vidimo eno od takih redkosti v Ainsworthu v Nebraski.
in
ti
L
M


W1
h.