i? i É É Trst: sodelovanje med šolami za spoznavanje krajevne stvarnosti Pesniški večer Slovenskega stalnega gledališča: priljubljeni Vlado Kreslin med poezijo in glasbo /^12 Primorski SOBOTA, 1. MARCA 2008_ Št. 52 (19.142) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Nad kmete kot nad falote Dušan Udovič Slovenski kmetijski minister je bil včeraj na pomembnem obisku pri nas, gostila ga je Kmečka zveza, srečal pa se je tudi z vrhom deželne uprave. Težko bi rekli, da se je pristojni deželni odbornik ob tej priložnosti predstavil s pozitivno vizitko, vsaj kar zadeva odnos do kmetijstva na Tržaškem. Lahko upamo, da je bil vsaj malo v zadregi. Morda pa je celo srečno naključje, daje vest o hišnih preiskavah, prijavah in zaplembah vinogradov na Krasu in v Bregu prišla na dan prav ob tej priložnosti. Tako je bilo v pogovorih manj priložnostnih fraz, bolj v ospredju pa kakšen žgoč problem, ki gaje treba rešiti. Nenavadno ostro postopanje gozdnih stražnikov do naših vinogradnikov na najboljši način potrjuje utemeljenost protestov in pritožb kmetov, njihovih stanovskih organizacij in krajevnih upraviteljev ob uvedbi spornih zaščitenih območij, ki so stopila v veljavo, ne glede na glasne ugovore. Tako se zgodi, da sta bila Škerk in Zidarič lani paradna konja in ponos kraškega vinogradništva v samem državnem vrhu, sedaj pa sta obravnavana malodane kot falota. Nezaslišano! Obetajoči mladi Kocjančič z Brega se mora za svoje vinograde braniti na sodišču, čislani Bole s Piščancev pa nepričakovano naleti na mastno globo zaradi obnavljanja pašt-nov. In tako dalje, primerov je še in še. Bolje požreti in plačati, kot dolgotrajno iskati drago pravico na sodišču, za katero sicer nisi niti gotov, da jo boš našel. To je druga, senčna plat medalje našega vinogradništva, ki dosega vrhunce kakovosti za ceno tveganja in trdega, nikoli dovolj poplačanega truda. Naj pomisli na vse to deželni odbornik, ko bo s hvalo na ustih pokušal vrhunska vina s Krasa in Brega. ITALIJA - Po nekončnih podatkih statističnega zavoda Istat Cene surovin povzročile podražitev hrane in goriv Kruh dražji za 12,5 odstotka, testenine pa za 14,4 odstotka kmetijstvo - Kmetijski minister Iztok Jarc gost Kmečke zveze Rešiti probleme kmetov Srečanja z organizacijami na Tržaškem, Goriškem in Videmskem TRST - Sklep o ustanovitvi nove mešane komisije za kmetijstvo v okviru dvostranskih odnosov med Deželo FJK in Slovenijo je sad srečanja med dosedanjim predsednikom Dežele FJK Illyjem in slovenskim kmetijskim ministrom Jar- cem, kije bilo včeraj popoldne v Podbo-nescu. Minister se je z Illyjem sestal po srečanjih s kmečkimi organizacijami na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Minister se je dopoldne sestal s predsednikom in tajnikom KZ Debeli- sem in Bukavcem, ki sta mu predočila problematiko kmetijstva na Tržaškem, popoldne pa s števerjanskim županom Corsijem in z županom Podbonesca Do-menisom. Na 7. strani RIM - Po nedokončnih podatkih zavoda Istat se je inflacijska stopnja tudi februarja zadržala na januarski ravni 2,9 odstotka, najvišji od sredine leta 2001. Največ so k segrevanju cen prispevali živilski izdelki, ki so se glede na januar podražili za pet odstotkov (kruh +12%, testenine +14,4%, mleko +10%) in zabeležili največjo rast od leta 1996. Na drugem mestu so naftni derivati z bencinom, ki se je v enem mesecu podražil za 13, dizelsko gorivo pa za 17 odstotkov. Podražitve so sicer neposredni učinek strme rasti cen surovin na mednarodnih trgih, v prvi vrsti pšenice in surove nafte. Na 4. strani Hrvaška prodajala slovenska zemljišča ob Dragonji Na 5. strani Teden možganov: osveščanje o nevroznanosti Na 7. strani Boris Pahor o Nekropoli v tržaški knjigarni Minerva Na 9. strani Dan slovenske kulture na goriških šolah Zois, Vega in Cankar Na 16. strani volitve - Priprave na 13. in 14. april Stranke izbirajo kandidate za Rim TRST - 13. in 14. aprila bodo deželne in tudi parlamentarne volitve. Stranke zato v teh urah mrzlično sestavljajo kandidatne liste, ki morajo biti nared najkasneje do srede prihodnjega tedna. V Demokratski stranki je še pod vprašajem kandidatura vladnega podtajnika Miloša Budina. O tem odločajo v Rimu. Če Budin ne bo kandidiral, bo za senat najbrž kandidirala deželna svetnica Tamara Blažina. V Demokratski stranki vsekakor precej zamujajo z oblikovanjem kandidatnih list za deželni svet. Gle de de že le so na bolj šem pri Mavrični levici, kjer Slovenci računajo na izvolitev Igorja Kocijančiča v Trstu in Marka Marinčiča v Gorici. Združena levica še ni evidentirala kandidatov za parlament. Slovenska skupnost je v glavnem že izbrala kandidate za deželno skupščino. Njen glavni problem so podpisi za predložitev list. Vsega skupaj jih mora zbrati 1500 v tržaški, vi-demski in goriški pokrajini. Igor Gabrovec v odprtem pismu pojasnjuje razloge, zaradi katerih je sprejel kandidaturo SSk na deželnih volitvah. Na 3. strani nova gorica - Pogodba o sodelovanju Čezmejna pisarna sindikatov gradbincev NOVA GORICA - Skupna pisarna sindikata delavcev gradbene dejavnosti Posočja in sindikata gradbincev Fillea-CGIL iz Gorice bo prispevala k izboljšanju zaščite gradbenih delavcev na območju obeh Goric in širše. Predstavniki sindikatov so ob tej priložnosti tudi podpisali dogovor o sodelovanju, slovesnosti pa so se udeležili tudi vodilni predstavniki sindikatov Italije in Slovenije. To je prva takšna pisarna na območju Slovenije in Italije in je nastala kot objektivna potreba po sprostitvi pretoka delovne sile po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Na 15. strani MOPTOSTUDIO Katja SlobeC iH|lhk:l C»phhllHLflljLl kcmliiktin- |cč* očah za otroke in odraste in kontaktne leče najboljših znamk S3Sa®" v □ S WIS S FLEX Ulica Cu ^il 4f-; \ {JpLMii- hfefoir 2 Sobota, 1. marca 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Smrt Janeza Drnovška pokazala novo podobo Slovenije L ^ Boštjan Lajovic Prizori množičnega žalovanja, iskrena prizadetost, ki so jo v televizijske kamere spontano izražali ljudje, čakajoči v dolgih vrstah za vpis v žalne knjige ob smrti dr. Janeza Drnovška, je še ena nova, za marsikoga presenetljiva podoba Slovenije. Dežela, globoko in zagrizeno razdeljena na dva politična pola, ki sta se pripravljena spopasti za še tako nepomembno malenkost, je ob Drnovškovi smrti za hip obstala in se zazrla vase. Fenomen, ki ga bo mogoče v celoti verodostojno razložiti šele čez čas, dokazuje kako nenavadna in izvenserij-ska oseb nost je bil pred sed nik Ja nez Drnovšek. Bil je najboljše naključje, ki se je Sloveniji zgodilo v zadnjih dvajsetih letih, je zapisal dr. Jože P. Damijan, pripadnik tako imenovane struje mladoekonomistov, odločnih kritikov gradualizma, ki ga je v politiki poo-se bljal prav po koj ni pred sed nik Dr -novšek. Bilje pravi človek, ob pravem času, na pravem mestu, je dejal Milan Kučan, kije v nekakšni kohabita-ciji z Drnovškom sodeloval pravzaprav skozi skoraj vso pokojnikovo politično kariero. Verjetno je bila prav Drnovškova enakomerna oddaljenost od vseh, nje go va dr ža brez bar -ve, vonja in okusa, kot je zapisal dr. Vlado Miheljak, njegova največja kakovost in najmočnejše politično orožje. Bil je kot monarh, kot oddaljena, izpraznjena točka oblasti, ki ga za svoje ga ni so mo gli šte ti ne le vi, ne des -ni. Velikokrat smo v liberalni de- mokraciji imeli težave s stališči predsednika stranke Drnovška, je pripovedoval Igor Bavčar, saj so bila tako drugačna od večinskega mnenja. Drnovšek je s svojo držo nikogaršnjega spravljal ob živce vse, zaveznike in nasprotnike. Jelko Kacin ni izbiral besed, ko je komentiral Drnovškov izstop iz LDS, prav tako jih nista izbirala Janez Janša in Dimitrij Rupel, ko se je predsednik republike na svojstven način lotil reševanja nekaterih svetovnih problemov, od Kosova do Darfurja. Drža nekakšnega Don Kihota mu je prinesla veliko zasmehovanja, doma in v tujini, a tudi kakšna priznanja. Morda najlepše besede občudovanja je izrekla francoska igralka Brigitte Bardot, ki je izrazila obžalovanje, da v Franciji v predsedniški tekmi ne premorejo politika s takšno etično držo. »Dokazujete, da se politik na visokem položaju lahko vede kot človeško bitje«, je zapisala v pismu. »Ali ste ljudje, je nenavadno razburjen in morda prav zato v značilnem zasavskem dialektu spraševal razjarjene Dolenjce, ki so ob božičnih praznikih nič kaj krščansko preprečili, da bi pregnani romski družini Stro-jan podaril bivalne zabojnike, v katerih bi lažje preživeli zimo 2006. Spustil se je tu di v od lo čen spo pad z vla -do Janeza Janše, ki ga je poimenoval nič manj kot za princa teme. Nenavaden besednjak nenavadnega politika z izrazito osebnim slogom, ki ga bo težko kdo ponovil. Z Drnovškovim odlaganjem odločitev in sklepanjem kompromisov smo imeli pogosto težave tudi novinarji. Prav smešno je slišati sedanjo vlado, ki trdi, da so ji mediji nenaklonjeni, da neutemeljeno in pretirano kritično pišejo o posameznih ministrih in predsedniku. Pogled v arhive pokaže, da je bilo na Drnovškov račun zapisanih dosti več kritičnih in negativnih člankov kot pa hvaljenja, čeprav so rezultati, ki jih je dosegel, nesporno pozitivni: mirna tranzicija, ohranjena socialna država in trdno gospodarstvo, hitro vključevanje v mednarodne povezave. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi Drnovšek znal presegati ideoloških okvirjev in vedno znova poiskati najnižje možne skupne imenovalce. In če se Janša pritožuje nad lojalnostjo koalicijskih partnerjev: spomnimo se samo Drnovškovih muk z Marjanom Podobnikom, ki so se končale z nezaupnico in padcem vlade. Drnovšek je bil politik, ki se ga nihče ni bal. S temi besedami ga je opisal Gregor Golobič, dolga leta njegov najtesnejši sodelavec. Zanimiv paradoks, ki odlično ilustrira bistvo Drnovškove politične metode. Politik, ki se ga nihče ne boji, najbrž ne more biti prav uspešen. Drnovšek je doka zal, da to ne dr ži. Prav to je nje go -va najbolj dragocena zapuščina: ni nujno, da avtoriteta temelji na strahu, z ljudmi se lahko sodeluje tudi, če niso »naši«. Potrebuješ le vizijo, voljo za dialog in potrpežljivost. Drnovšek je vse to imel. Zato se ga nihče ni bal, na kon cu pa se je iz ka za lo, da so ga ljudje imeli radi. ljubljana - Nova številka ČKZ z naslovom Zgodba nekega izbrisa Hanžek: Blokada in molk obeh političnih opcij o izbrisanih LJUBLJANA - Matjaž Hanžek, bivši varuh človekovih pravic, je na predstavitvi tematske številke Časopisa za kritiko znanosti (ČKZ) z naslovom Zgodba nekega izbrisa včeraj poudaril, da se o množičnem izbrisu iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije pred 16 leti govori zadnjih pet let, prej sta pogovore na to temo blokirali tako leva kot tudi desna opcija. Pri tem je Hanžek izhajal iz lastnih izkušenj, ko je v vlogi varuha skušal pri politikih odpirati to občutljivo vprašanje. Urednici Uršula Lipovec Čebron in Jelka Zorn sta pri pripravi številke izhajali iz teze, da izbris ostaja slabo raziskana tema. Poleg tega je "prežeta z manipulacijami, katerih učinek je stigmatizacija izbrisanih, zamegljevanje dogodkov, ki so botrovali izbrisu, in zanikanje vsakršne politične odgovornosti". Številka zajema obdobje od leta 1990. V središče postavlja nastajanje slovenskega državljanstva, po-osamosvojitveni medijski molk, izključenost izbrisanih iz zdravstvenega sistema, primer kršenja mednarodnega prava, vprašanje odgovornosti in ustvarjanje organizirane nedolžnosti. Analizira ne le zakonodajo, temveč pisci prispevkov predstavljajo večletni boj izbrisanih za povrnitev pravic, analogijo z boji za pravice v Latinski Ame ri ki, kri tič no ana li zo pred lo ga ustavnega zakona in analizo vladne retorike. Izbris umeščajo v evropski in post-jugoslovanski kontekst. Publikacija prinaša obsežno kronologijo dogodkov, povezanih z izbrisom. ČKZ je nastal v sodelovanju z izbrisanimi, prek njihovih osebnih "zgodb" in usod. Av tor ske član ke so pri spe va li Marta Gre gor čič, Vlas ta Ja lu šič, Ne ža Kogovšek, Andrej Kurnik, Uršula Lipovec Čebron, Borut Mekina, Igor Meki-na, Marta Stojic, Imma Tuccillo Castal-do, Svetlana Vasovic, Boris Vezjak in Jelka Zorn. Kronologijo je pripravila Sara Pistotnik. Dodani so intervjuji z zdravnikom Aleksandrom Doplihar- Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je včeraj spregovoril o izbrisanih na predstavitvi nove številke Časopisa za kritiko znanosti, ki ima naslov Zgodba o izbrisu ARHIV jem, pesnikom in univerzitetnim profesorjem Borisom A. Novakom, aktivistom in profesorjem Robertom Pigno-nijem ter aktivistom in ustanoviteljem dveh društev izbrisanih Aleksandrom Todorovicem. Na predstavitvi v Konzorciju so spomnili, da gre za drugo znanstveno študijo o izbrisanih, prvo je izdal Mirovni inštitut. Opozorili so, da ne gre za "kvazi" akademske raziskave. Niso uporabili metode "kvazi objektivnosti", ker to zavračajo. Barbara Beznec, v.d. od go vor ne ga ured ni ka ČKZ, je ta me -todološki pristop ponazorila s poročanjem medijev predvsem v letih 20022004, ko so predstavljali mnenja izbri- sanih in nato nekoga, ki je izbris zanikal. Članica uredništva ČKZ Marta Gregorčič je izpostavila politično neodgovornost ključnih osebnosti v politiki v zadnjih 16 letih, odgovornih za izbris. Napovedala je skorajšnji prevod te številke v angleški jezik. Igor Mekina je pripomnil, da so ob pisanju o izbrisanih novinarji že "ostareli". Spomnil je, da je bila zgodba o izbrisanih odkrita v letih 19921994, vendar se v "mainstream" medije dolgo ni prebila. Neža Kogovšek je analizirala ustavni zakon o izbrisanih, in sicer osnutek iz leta 2005. Lanski vla-din pred log pa je po nje nih be se dah " -še bolj restriktiven". (STA) SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Strah pred • IV« • preizkušanjem znanja Dijaki in učenci kdaj pa kdaj podležejo strahu pred izpraševanjem, pred izpiti oziroma pred šolo. Znaki takega strahu so nemalokrat vidni tudi navzven. Naenkrat postane učenje prenaporno in nikakor ne zmorejo več šolskega dela. Ko pričakujejo, da bodo izprašani, se jim potijo roke, razbija jim srce, v glavi je zmeda, noge so negotove. Strah pred izpraševanjem ali pred izpitom ne prevzema le mladih in odraslih, pač pa tudi otroke. Prav pogosto spremljajo ta strah tudi bolečine v želodcu, slabo počutje in motnje spanja. Prvi znaki strahu se kažejo, ko je otrok nepozoren in pri učenju nima več prave vztrajnosti. Pred tablo včasih popolnoma odpove ali pa odkrije čisto praznino v glavi. Raziskave kažejo, da je vse več otrok in mladostnikov med 9. in 17. letom starosti, ki se šole bojijo. Strokovnjaki menijo, da so taki otroci negativno naravnani do sebe in do okolja. Če se ob tem pojavijo še pravi bolezenski znaki in otroka peljemo k zdravniku, ne rešimo osnovnega problema. Pokazatelje otrokove notranje stiske pa je treba jemati vsekakor resno. Otrok se strahu pred izpraševanjem ne more izogniti sam. Potrebuje pomoč. Strah izvira iz šolskega dela. Že pri osvajanju znanja, ki ga bodo morali kasneje pokazati, so nekateri otroci blokirani. Vidno so nepozorni, ne morejo slediti razlagi in se učenja sploh ne morejo lotiti. Tako nabirajo luknje v znanju. To jih vodi v slabo oceno ali slabo mnenje. Situacija se zaostri in tesnoba v šoli in v družini se okrepi. Razočaranja v zvezi s šolskim delom so pri otroku čedalje bolj pogosta; vzporedno narašča še strah pred izpraševanjem ali izpitom. Hkrati narašča tudi pritisk okolja na otroka, zaradi pričakovanja, kdaj bo končno popravil slabe ocene. Vzrokov za ta strah je nešteto in so različni. Skoraj vedno pa gre za otrokovo premajhno zaupanje vase. Veliko vplivajo tudi napačne učne navade, zraven pa še previsoka pričakovanja družine, otrokova preobremenjenost ali celo učitelj z učnim pristopom, ki je morebiti do slabše učečega se otroka preveč ciničen. Zmedenega in plahega učenca prevelika kontrola lahko le potlači. Poraznemu občutku zaradi slabih ocen se pridruži še otrokovo prepričanje, da v družbi vrstnikov sam nič ne velja. Občutek da ga ne jemljejo v poštev in da ostaja na robu. Strah pred izpraševanjem ali strah pred izpiti je tudi strah pred osebno odgovornostjo. Otroci, ki se šole ali izpraševanja bojijo, potrebujejo pomoč staršev, učiteljev in včasih specialnih pedagogov ter psihologov. Sami iz svoje zagate ne morejo priti. Toda, kaj strah sploh je. Gre za instinktivno nehoteno starodavno človeško reakcijo na nevarnost. Pred grožnjo bi najraje zbežali: naše telo se pripravi na beg ali pa na spopad. V možganih je takrat manj kisika. Količina stresnih hormonov se poveča, z njo tudi krvni pritisk; srce bije hitreje, globlje dihamo. Kri se iz površine pomakne v mišičevje. Vse je pripravljeno na spopad. V normalni situaciji bi se človek vsem tem telesnim alarmnim signalom moral podrejati, v šoli pa mora, nasprotno, učenec ali učenka, še naprej mirno sedeti in siliti svoje neprekrva-vljene možgane k pozornosti. Vzroki strahu so od otroka do otroka različni, ne glede na to, da imajo vsi izvor v pomanjkljivem znanju. Tako je za starše zelo pomembno, če želijo otroku resnično pomagati, da najprej odkrijejo, kaj natančno muči njihovega otroka. Kdaj se je otrok začel bati, je to bilo že takrat, ko se je skušal snovi učiti, ali šele v zadnjem trenutku pred preizkusom znanja. Ali je nje- gov strah stvar enega samega predmeta ali je vezan na različne predmete. Se strah večkrat pojavi ali je nastal šele v zadnjem času. Strah je lahko vezan samo na enega profesorja, lahko je tudi povezan na reakcijo sošolcev. S primernimi vprašanji se pri otroku lahko prepričamo tudi ali se boji bolj ustnega izpraševanja ali pisnih preizkušenj. Vse to nam bo pomagalo pri opredelitvi otrokovega strahu. Tudi razmislek o tem, ali ima naš otrok dovolj časa za sproščanje, je na mestu. Če bomo presodili, da je vzrok v preobremenjenosti, ali v neprimernem napornem načinu učenja, ali v pomanjkanju prostega časa, bomo kaj kmalu lahko izbrali način za rešitev problema. Lahko se pogovorimo z učitelji, lahko poskusimo novo šolo, lahko odvzamemo nekaj organiziranih dejavnosti v prostem času, tako da se bo otrok lahko sprostil zadihal in se brez pritiskov pripravil na preizkuse znanja. Če pa je vzrok kje drugje, moramo z veliko potrpežljivostjo in podrobnim opazovanjem, ugotoviti, kaj moti našega otroka, da se boji preizkušnje znanja. Tedaj lahko pomaga pogovor o šolskih učnih načrtih, o njihovem prilagajanju, in pa tehnike za sprostitev. Otroci, ki se šole bojijo, največkrat nimajo dovolj samozavesti. Tako je pri njih najprej treba utrditi zavest o lastni vrednosti. Pri tem so starši nenadomestljivi. Šola je namreč danes kraj, kjer se zahteva storilnost, vse z zvezi z otrokom je vezano na šolski uspeh. Ocene vplivajo tudi na njegovo vrednotenje samega sebe: osnova za lastno samozavest postane ocena. Ko teh dobrih ocen ni se začnejo tudi prvi problemi s samozavestjo in samopo-dobo. Starši in vsi, ki imajo z otrokom opravka, morajo šolskemu uspehu dodeliti pravo mesto. Ne smejo mu pripisovati prekomerne veljave. Dobre ocene so zelo pomembne, toda zapičiti se samo v ocene, ni najbolj pametno. To namreč za otroka pomeni pritisk; na vsak način mora biti uspešen. To vzbuja strah pred preizkušanjem znanja. Otrok ni le šolar, pač pa tudi družinski član, športnik, prijatelj in sostanovalec. Samozavest raste, če jo hranimo. Hranimo pa jo s pohvalo, izkazovanjem ljubezni do otroka in priznanjem. Poleg šolskih so vredne pohvale tudi druge stvari iz vsakdanjika, če jih je izvršil dobro. Za to je veliko priložnosti, če otroku dopovemo, da mora pomagati tudi pri drugih opravilih, ki jih nalaga življenje. Ne jemljimo kot samoumevno, da je prav, če je nekaj storil dobro, pač pa izrazimo svojemu otroku tudi primerno priznanje. Pri tem ne goljufajmo, otrok se bo takoj zavedel, če le govorimo ali smo ga pohvalili, ker je imelo njegovo početje neko veljavo. Iskrena pohvala vzbudi v otroku vedno pozitivno reakcijo. Veliko pomagajo tudi primerne učne navade. Redno opravljanje nalog otroka umirja. Strah je tesno povezan tudi s telesno napetostjo. Z vajami za sproščanje se napetosti izognemo in odpravimo strah. Najboljše sredstvo za to je gibanje. Lahko smo sami ugotovili, kako je pred izpitom težko sedeti pri miru. S tehnikami za sproščanje pridemo do notranjega miru in do samokontrole reakcij. V težkih in napetih situacijah so take vaje učinkovite le, če smo se jih pravočasno izvežbali do stopnje avtomatizma. Največkrat gre za vaje v pravilnem dihanju, za avtogeni trening ali za domišljijska potovanja. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 1. marca 2008 3 volitve - Senat in zbornica Izbire za parlament Miloš Budin BUMBACA TRST - V strankah so v teku zadnja srečanja za izbiro kandidatov za parlamentarne volitve, ki bodo 13. in 14. aprila, skupaj z deželnimi. Včeraj so stranke in gibanja v Rimu vlagale volilne simbole, v nedeljo, 9. in v ponedeljek, 10. marca pa morajo predložiti kandidatne liste. Vsi sklepi v zvezi s kandidaturami bodo sprejeti v Rimu in to v sozvočju s slabim volilnim zakonom, ki vse odločitve dejansko prepušča državnim vodstvom strank. V Demokratski stranki naj bi o kandidaturah v naši deželi odločali v ponedeljek ali najkasneje v torek. Deželni tajnik Bruno Zvech je državnemu vodji Wal-terju Veltroniju izročil okvirni seznam 40 možnih kandidatov, na katerem sta tudi vladni podtajnik Miloš Budin in deželna svetnica Tamara Blažina. Eden od njiju naj bi kandidiral za senat, menda poleg dosedanjega senatorja Carla Pegorerja. Demokrati naj bi za poslansko zbornico kandidirali Ettoreja Rosata, Alessandra Marana, Ivana Strizzola in eno žensko, ki jo bo predlagalo državno vodstvo stranke. Tudi Mavrična levica je še precej daleč od kandidatur za parlament. Stranka komunistične prenove (iz FJK sta bila na sestanku tajnik Giulio Lauri in deželni svetnik Igor Kocijančič) je v Rimu sestavila seznam 45 kandidatov in kandidatk, Tamara Blažina KROMA med katerimi ni nobenega Slovenca. Sestava kandidatnih list združene levice ne bo ravno enostavna, saj bo treba upoštevati predloge štirih komponent. Na volitvah 2006 je SKP v FJK izvolila Lidio Menapace v senat in Sabino Siniscal-chi v poslansko zbornico. Kot pravi Lauri bosta obe znova kandidirali, a najbrž ne pri nas. Izbira kandidatov Mavrične levice bo vsekakor stvar rimskih dogovorov. SKP predlaga deželno kandidaturo Laure Sartori, občinske odbornice v Cor-denonsu (Pordenon). Pred dvema letoma sta bila v parlament izvoljena Tržačan Iacopo Venier (SIK) in Pordenončan Gianluigi Pegolo (-SKP), ki pa sta kandidirala v drugih volilnih okrajih. Venier, ki je član državnega vodstva stranke, bo skoraj gotovo spet kandidat. Na zadnjih volitvah je Zelena lista v FJK izvolila v parlament bodočega ministra Alfonsa Pecorara Scania, ki je za mandat potem izbral drugo deželo. Namesto njega bi moral v Rim Alessandro Metz, ki je raje ostal v deželnem svetu in parlamentarni mandat prepustil Grazii Francescato, kije bila tretja na kandidatni listi zelenih. Ni izključeno, da bo tokrat Metz kandidiral z Mavrično levico, potem ko se je odpovedal kandidaturi za deželni parlament. volitve - Stališče Igorja Gabrovca Razlogi za kandidaturo Prejeli smo: Vest, da kandidiram kot neodvisen na listi Slovenske skupnosti za deželne volitve, je v nekaterih krogih naše javnosti sprožila začudenje in različne razlage. Mislim, da je koristno, da povzamem razloge, ki so privedli do moje izbire, s katero sem se odpovedal svojim »civilnim činom« in vsemu temu, kar je v našem malem svetu lahko označeno kot oblast. Brez ovinkarjenja: v meni je dozorel občutek, da je čas za določene spremembe, za nove izzive, načrte in cilje. V tekmo za deželni svet želim prispevati svoje znanje in svojo občutljivost, prvenstveno pa tudi vse tiste argumente in probleme, ki posredno ali neposredno zadevajo našo skupnost in v minuli zakonodajni dobi niso našli zadovoljivih rešitev. Zaželel sem si političnega soočenja in zato sem se odločil, da sprejmem ponujeno kandidaturo s strani slovenske stranke zaradi dveh osnovnih razlogov: ker mi je bila zagotovljena neodvisnost in ker imam ta status čast deliti s prof. Borisom Pahorjem. Funkcijam v SKGZ sem se odpovedal iz globokega spoštovanja in čuta pripadnosti, ki ga imam do svoje organizacije in njenega članstva. V vseh teh letih sem od blizu in z naraščajočo zaskrbljenostjo sledil vprašanjem, ki so življenjskega pomena za obstoj in razvoj naše in širše skupnosti: odnos do teritorija, spoštovanje dvojezičnosti in večkulturnosti tega prostora, skrb do družin, otrok in mladih nasploh. V mlade mora ta skupnost vlagati najboljše energije in sredstva, saj bo brez tega vsako drugo vlaganje na daljši termin brez- predmetno. Ukinitev Kraške gorske skupnosti, vsiljeno začrtanje hudo omejevalnih ukrepov na t.i. evropsko zaščitenih območjih ZPS-SIC, nezmožnost ovrednotenja mladih vodilnih in podjetnih kadrov, počasnost v vseh postopkih izvajanja zaščitnih zakonov, družbeno-gospodarske emergence so argumenti, ki naravnost silijo k novim in bolj odločnim pobudam. Naj ob tem dodam danost vedno bolj številnih narodno mešanih zakonov (ki jih moramo obravnavati kot dragoceno priložnost, ne pa kot problem) in otrok, ki iz teh izhajajo. Sam sem eden teh, sem otrok mešanega zakona. Zato sem v svojem vsakdanjem tudi političnem delu vedno in z veliko vnemo zahteval spoštovanje in enakopravnost obeh jezikov in kultur, ki me sestavljata in ki sta sestavni del našega prostora. V zadnjih dveh desetletjih so padli številni zidovi, od berlinskega pa vse do »schengenskega«, ki je širše obmejno območje znova poenotil. Na političnem področju so se v Italiji bivši komunisti združili z bivšimi de-mokristjani. V tej naši skupnosti pa ostajamo, nedvomno po sili razmer in zgodovinske specifike, še vedno kar nostalgično vezani na skoraj bolestno delitev med bele in rdeče. Zato so člani naše skupnosti večkrat deljeni v dve poenostavljeni kategoriji: v naše in njihove. Zato se še dogaja, da ponekod prirejamo ločene prireditve, se zbiramo v ločenih kulturnih domovih, ločeno častimo naše junake. Zato še kako utemeljeni predlog o povezovanju dveh krovnih ne more ne naleteti na nezaupljivost, kaj šele predlog o poenotenem, vsaj koordi- niranem političnem nastopanju. Vsaj ko gre za zagovarjanje skupnih interesov kot so ohranjanje in razvoj teritorija, gospodarska rast, ohranjanje in promocija (vsaj) dvojezičnosti in (vsaj) dvokulturnosti tega prostora moramo nastopati enotno. Kaj o vseh teh naših delitvah mislijo mlajši? Tisti, ki jih je delitev duhov kontaminirala še manj kot mene? V sklopu SKGZ sem vedno zagovarjal potrebo, ko že ne nujo, po čim tesnejšem sodelovanju in povezovanju s sorodno organizacijo SSO. Gojenje ločenih vrtičkov ni v koraku s časom, ki ga živimo. Verjamem v pomen in v »dodano vrednost« enotnosti v spoštovanju različnosti naše skupnosti, ki bo le strnjena lahko kljubovala nelahkim izzivom prihodnosti. Resnična pluralnost SKGZ in jasna, poštena odprtost do SSO sta dva elementa, spričo katerih brez vsake zadrege kandidiram na slovenski listi v prepričanju, da tako nadaljujem svojo pot v službi naše skupnosti in da ostajam dosledno zavezan izključno in njenim interesom. Kandidatura temelji predvsem na so-glašanju z osnovnimi programskimi smernicami, ki jih je SSk predočila predsedniškemu kandidatu Illyju in koaliciji. Stranka je locirana v politični levi sredini in programsko federalno povezana z italijansko Demokratsko stranko. Upam, da me bodo volivci ocenili brez predsodkov, na osnovi mojega dela, v vseh teh letih že iznese-nih stališč in mojih programskih predlogov, ki bodo predmet volilne kampanje. Igor Gabrovec 4 Sobota, 1. marca 2008 GOSPODARSTVO gibanja - Po nedokončnih podatkih zavoda Istat za februar Živila in pogonska goriva segrevajo inflacijo (2,9%) Rekordne podražitve kruha in testenin - Tržaška inflacija za desetinko odstotka nižja RIM, TRST - Letna inflacijska stopnja je v februarju po začasnih podatkih zavoda Istat ostala na enaki stopnji kot januarja, ko je bila z 2,9 odstotka najvišja od sredine leta 2001. Rast cen živilskih proizvodov pa je v inflacijski košarici tokrat dosegla že alarmantno raven, saj je bila s 5 odstotki najvišja po letu 1996. Poskok cene žita na mednarodnih trgih je privedla k dvomestni podražitvi kruha (+12,5%) in testenin (+14,4%), nič bolj še pa ni ni ti s cena mi mle ka, ki se je v povprečju podražilo za 10 odstotkov. Nižje, čeprav še vedno strma je tudi rast cen mesa (+3,7%), z izjemo perut nin ske ga, ki je začelo kazati zna ke zasu ka tren da ras ti. Segrevanje cen se nadaljuje tudi na področju naft nih de rivatov, saj se je bencin podražil za 13 in dizelsko gorivo za 17 odstotkov. Neposredni učinki so vidni pri prevozih (+5,5%), še posebno letalskem (+8%), pa tudi cestnem in pomorskem (oba +5,6%). Rast inflacije so zavirale le cene zdravil in komunikacij, ki so nadaljevale mesece trajajoči trend zni že vanja. V Trstu so se življenjski stroški februarja glede na januar zvišali za 0,2 odstotka, na letni ravni pa je bila inflacijska stopnja za desetinko odstotka nižja in je znašala 2,8 odstotka. V mesečni primerjavi so se najbolj podražili kruh (+3%), testenine (+1%) in riž (+0,5%), pa tudi sadje in zelenjava. V letni primerjavi pa so se cene najbolj zvišale v gostinstvu (+4,7%), transportu (+4%) in pri energiji (+8,1%). Cene ko muni kacij pa so se v skla du s sploš -nim trendom znižale 8,8 odstotka. Z visoko inflacijo se sicer spopadajo vse države evroobmočja. Po Eurosta-tovih podatkih za januar je letna stopnja inflacije znašala 3,2 odstotka in se je glede na december lani zvišala za desetinko odstotka, medtem ko je bila v celotni EU 3,4-odstotna. Med 15 državami območja evra je bila inflacija najvišja v Sloveniji (6,4%), najnižja pa na Nizozemskem (1,8%). Najnižje stopnje so poleg Nizozemske zabeležile Velika Britanija (2,2%) in Nemčija in Portugalska (po 2,9%), najvišje pa Latvija (15,6%), Bolgarija (11,7%) in Estonija (11,3%). V primerjavi z decembrom 2007 se je letna stopnja inflacije zvišala v 21 članicah EU, v dveh je ostala enaka, v štirih se je znižala. K zvišanju letne stopnje inflacije so po navedbah Eurostata januarja največ prispevali višji stroški izobraževanja, transporta in hrane, k mesečni pa višji stroški za hrano, stanovanje in zdravje. Živilska košarica postaja iz dneva v dan dražja ANSA podjetja - Seawayev dogodek v sredo V Portorožu javna predstavitev shipmanov TRST - Podjetje Seaway bo v sredo v Marini Portorož predstavilo javnosti svoja najnovejša izdelka, jadrnici iz ogljikovih vlaken Shipman 72 in Shipman 80 (na posnetku). Oba barki, ki sta se že uveljavili na svetovnem trgu, združujeta v sebi vrhunsko oblikovanje, tehnologijo in inženiring. vino - Ocenjevanje na sejmu GAST v Splitu Vinakrasov Teranton nagrajen z zlato medaljo SEŽANA - Leto se je komaj dobro začelo in v sežanski zadrugi Vinakras se lahko že pohvalijo z uspehi svojih vin, ki so se odlično izkazala na 13. ocenjevanju vin in žganih pijač na splitskem sejmu GAST. Zlato medaljo je prejel Teranton letnika 2003, tri srebrne medalje Izbrani teram PTP 2007, Cabernet Sauvignon 2006 in Vitovska Grganja 2007, bronasto medaljo pa Sivi Pinot 2007. Tekmovanje v Splitu, ki so se ga udeležile še Makedonija, BiH, Italija in Črna gora, je znova dokazalo, da sodijo slovenska vina med vrhunska. Posebno priznanje predstavlja zlata medalja za Teranton, ki je med vsemi rdečimi vini v ocenjevanju med zlatimi medaljami dosegel 3. mesto, je poudaril direktor Vina-krasa Marjan Colja. Med vsemi kraškimi vini - sodelovali so tudi drugi kraški vinarji s svojimi izvrstnimi in vrhunskimi vini, pa je Teranton Vinakrasa edini prejel zlato medaljo. Vrhunsko arhivsko vino Teranton pridobijo ob najboljših letnikih iz najboljšega grozdja sorte refošk, ki raste na izbranih legah. Vino je pridelano po posebni tehnologiji daljše maceracije, nato pa je več let starano v hrastovih sodih, kar mu daje harmoničnost in značilno žametno cvetico staranih vin. Teranton je temno rubinaste barve z rahlo opečnatimi odtenki in vonjem po bogati, intenzivni, zelo obstojni cvetici, ki spominja na sušene slive in drugo suho sadje. Po okusu je vino suho, dokaj toplo, z uglajenimi tanini in dolgim plemenitim pokusom. Teranton priporočajo k mesnim jedem s pikantnimi omakami, divjačini, jedem na žaru, pikantnim in zrelim sirom. Olga Knez Kot smo že poročali, je slovensko podjetje Seaway, ki ima sicer proizvodne obrate v Begunjah na Gorenjskem, začelo graditi novo ladjedelnico v industrijski coni v Tržiču. Po načrtih naj bi tam že prihodnje leto začeli proizvajati jadrnice znamke Shipman z dolžino med 30 in 50 metri. ronke Od maja letalska zveza s Kopenhagnom RONKE - Deželno letališče FJK v Ronkah bo prihodnje poletje bogatejše za povezavo z Dansko. Od 17. maja do 25. oktobra bo namreč letalska družba Sterling Airlines vsako soboto letela na progi Ronke-Ko-penhagen. To bo že sedmo italijansko letališče (po Rimu, Milanu, Benetkah, Firencah, Neaplju in Olbii), ki se ga poslužuje danski nizkocenov-ni letalski prevoznik, za katerega postaja italijanski trg vse pomembnejši. Za »premierni« polet, v soboto, 17. maja, je Sterling Airlines že odprl rezervacije (na spletni strani www. ster-ling.com), in sicer po promocijski ceni 87 evrov v eno smer in vključno z letališkimi pristojbinami. Letalo bo vsako soboto vzletalo ob 21.25 in bo pristajalo v danski prestolnici ob 23.25, medtem ko bo v obratni smeri vzletalo ob 18.50 in pristajalo ob 20.55. Na novi progi bodo letela letala boeing B737-500 s 126 sedeži in boeing B737-700 s 148 sedeži. Dežela prevzema agencijo Sviluppo Italia FVG TRST - Ministrstvo za gospodarski razvoj, Dežela FJK in Nacionalna agencija za vlaganja in podjetniški razvoj (nekdanja Sviluppo Italia) so podpisali pismo o nameri za prehod deželne agencije Sviluppo Italia FVG v pristojnost Dežele FJK. Ta je namreč formalizirala svoje zanimanje za prevzem (prek holdinga Friulia) deleža, ki ga ima v deželni agenciji Sviluppo Italia FVG nacionalna agencija in ki znaša 67,78 odstotka. Operac ija bo našo Deželo stala 1,5 milijona evrov, zraven pa bo morala odšteti še druga dva milijona za delež, ki ga ima Svi-luppo Italia FVG v holdingu Friulia. V istem pismu o nameri je bil določen tudi prevzem deleža agencije v družbi Friulia Lis, za katerega bo Dežela FJK, prav tako prek svojega holdinga, odštela 1,4 milijona evrov. Celotna operacija, ki sodi v okvir načrta o preureditvi in prodaji kapitalskih deležev nacionalne agencije Sviluppo Italia, sprejetih s finančnim zakonom, bo Deželo FJK stala 4,9 milijona evrov. Hitra železnica v celoti financirana TRST - Deželni odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego je včeraj zagotovil, da je gradnja hitre železnice v Furlaniji-Julijski krajini pridobila vsa potrebna finančna kritja, potem ko je bil v četrtek v parlamentu sproščen programski sporazum med državo in upravljalcem italijanske železniške infrastrukture za leto 2008. Celotni sporazum predvideva 4,7 milijarde evrov, od česar odpade na projektiranje odsekov Trst-Divača 22 milijonov in Ronke-Trst 24 milijonov evrov. Po So-negovih besedah bodo sredstva, ki jih je zagotovila vlada zajamčila nacionalno sofinanciranje, h kateremu je treba prišteti evropski prispevek v vrednosti 24 milijonov za Ronke-Trst in 50,7 milijona evrov za odsek Trst-Divača. Illy in Galan somelierja v dobrodelne namene TRST - Predsednika Furlanije-Julijske krajine in Veneta Riccardo Illy in Giancarlo Galan sta se na dobrodelni večerji v tržaškem Expo Mittelschool izzvala v vlogi somelierjev. V kuharski spretnosti pa so se na večeru z naslovom Kuharji srca pomerile nekatere javne osebnosti, ki jih je potem ocenjevala prav tako izbrana žirija. 8690 evrov prostovoljnih prispevkov so gostje namenili združenju, ki skrbi za otroke z redkimi obolenji Azzurra. EVRO 1,5167 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. februarja 2008 valute evro (povprečni tečaj) 29.02. 28.02. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,5167 160,57 10 7560 1,5121 160,45 10 6468 ruski rubel 36,3920 7,4532 10,6468 36,2190 7,4550 Ual 1 jlVa M la britanski funt O/^HCKS bfAna 0,7613 9,3686 0,75360 9,3005 JVCUJKCI MUlla norveška krona rpcba Kfrtna 7,8665 25,143 7,8845 25,020 LOM M Ul la švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,6037 15,6466 260,22 3,5234 1,6163 15,6466 259,20 3,5303 UUIliM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,4779 1 6038 1,4722 1 6048 CIVJLI CIIJM UUICII bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,666 1,9558 3,6430 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona I litac 32,779 3,4528 32,779 3,4528 IILUVJM 11 Lao latvijski lats ICKI rpa 0,6969 2,5263 0,6965 2,5278 UICILMIJIVI itrai islandska krona ti lira 99,02 1 7890 98,69 1,7758 lui jiva hi a hrvaška kuna 7,2734 7,2812 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 29. februarja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3/fi 3057 2,9312 2,708 LIBOR (EUR) 4,21 4,38 4,3893 4,393 LIBOR (CHF) 2,62 2,796 2,805 2,84 EURIBOR (EUR) 4,2 4,384 4,38 4,38 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 20.624,03 € +101,61 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. februarja 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 38,97 IMTTIDCI IDADA -0,10 KRKA 1 1 IKA KOPER 110,29 7615 +0,22 -0,93 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 333,55 -3,14 -0,37 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 400,00 400,00 724,25 321,34 -2,21 -0,29 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 127,77 DELO PRODAJA -ETOL 191,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 94,83 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 38,10 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A +0,10 -1,55 +0,88 -0,13 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 87,13 42,00 745,00 -0,02 0,68 -1 82 TERME ČATEŽ ŽITO 569,83 285,08 +1,96 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 29. februarja 2008 -1,37 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,75 8,575 2162 +0,37 -0,30 -1 28 AILANIIA BANCA ITALEASE RAMICO POPOLARE 6,675 12 5 -1,90 BANCO rOrOLARE BCA MPS BCA POP MNAMIO 3,07 +0,27 -1,67 -1 78 BCA POP MILANO EDISON ENEL 8,2 1,89 +0,85 ENI FIAT 7,255 23,15 1422 -1,10 -0,81 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 20,44 -4,04 -0,97 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 29,76 28,99 +0,54 +0,07 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 5,32 4,505 -2,26 -2,66 -1 11 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 24,01 18,69 611 -1,21 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 13,06 -1,13 -0,70 PIRELLI SAIPEM SAIPEM 2,52 0,67 2745 +0,72 -1,02 -1 54 SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 4,6 8,265 1,684 1432 +0,59 -3,57 -1,23 -1 42 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,8625 15 92 -0,99 -1 73 UNICREDITO 5,0 -1,65 SOD NAFTE (159 litrov) 101,64 $ -0,10 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. februarja 2008 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 10.040,85 2.222,37 6.391,68 116,90 -0,84 -0,91 +0,08 +0,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 4.232,45 2.249,90 5.030,48 2.089,11 2.079,21 5.319,29 26.68 7.128,41 -0,22 -0,48 -2,14 +0,29 +0,09 -1,02 +0,09 -0,78 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.370,19 1.763,20 1.344,06 1.485,42 6.748,13 5.884,30 4.790,66 3.871,51 1.567,6 3.724,50 13.603,02 3.026,45 24.331,67 4.348,54 17.578,72 -0,96 +1,75 +1,73 -0,85 -1,67 -1,53 -1,53 -0,66 -0,67 -1,58 -2,32 -1,55 -1,06 +1,14 -1,38 / ALPE-JADRAN Sobota, 1. marca 2008 5 slovenija - hrvaška - Hrvaške oblasti prodale slovenska zemljišča na levem bregu reke Protest Slovenije zaradi hrvaškega posega ob Dragonji V Zagrebu trdijo, da je območje »nesporno hrvaško«in da so kupci slovenski državljani LJUBLJANA, ZAGREB - Slovenija je včeraj z noto protestirala pri Hrvaški zaradi nezakonite prodaje slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, ki jih je označila za poseg na ozemlje Slovenije in kot nična. Hrvaška je v odgovoru ponovila, da je območje "nesporno hrvaško" in pozvala k srečanju meddržavnih komisij za meje. Potem ko je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS v četrtek sporočil, da je prejel informacije, daje hrvaška občina Buje prodala nekatera zemljišča na levem bregu Dragonje, je včeraj slovensko zunanje ministrstvo poklicalo na pogovor začasno odpravnico poslov hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani Ani Pejkovic in ji izročilo protestno noto. V noti je ministrstvo izrazilo protest in poudarilo, da pomenijo kakršnikoli pravni akti hrvaških organov v zvezi z omenjenimi zemljišči protipravna razpolaganja in posege v lastninsko pravico Slovenije. V skladu s tem so vsi pravni posli, ki so bili morda že sklenjeni na temelju protipravnega razpolaganja, nični in nimajo nobenega pravnega učinka. MZZ je pri tem poudarilo, da je Hrvaška s tem kršila temeljne postulate pravne države in vladavine prava, ki jih spoštujejo vse članice EU. Pomeni tudi kršitev mednarodnega prava, in sicer načela spoštovanja stanja na dan 25. junija 1991 in načela mirnega reševanja odprtih vprašanj kot tudi kršitev spoštovanja in razvijanja dobrososedskih odnosov. "Zato Slovenija utemeljeno pričakuje, da se bodo hrvaški organi vzdržali vseh dejanj, ki posegajo na državno ozemlje Slovenije," so sporočili z MZZ. Minister za kmetijstvo Iztok Jarc je v izjavi za TV Slovenijo opozoril, da lahko to vprašanje postane tudi problem v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik pa je izrazil obžalovanje in ocenil, da gre za neevropsko ravnanje Hrvaške, kije v nasprotju z veljavno zakonodajo ter je absolutno nesprejemljivo. S sklada kmetijskih zemljišč, ki je upravljalec spornega območja, kjer oddaja v zakup slovenski fizični osebi 5,5 hektarja zemljišč, so sporočili, da so v stalnih stikih z MZZ in da ravnajo v skladu z dogovori s pristojnimi državnimi organi. Zakupniki jih sicer še niso obvestili, da bi prišlo do motenja posesti, če bi, pa bodo ustrezno ukrepali. To pomeni, da bi s tem seznanili pristojno inšpekcijsko službo. Če rešitve spora ne bi bilo mogoče doseči sporazumno, pa je možno na pristojno sodišče vložiti tožbo zaradi motenja posesti, so sporočili. V odgovor na slovensko noto je pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Neven Pelicaric na njegovo zahtevo sprejel slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Milana Orožna Adamiča in mu izročil diplomatsko noto. Hrvaška je v njej ponovila, da gre za "nesporno hrvaško ozemlje". "Takšno stališče temelji predvsem na stanju meje z dne 25. junija 1991 in izvajanju suverenih oblasti hrvaških lokalnih teles na tem območju," je zapisalo hrvaško zunanje ministrstvo v sporočilu za javnost. Hrvaška je obenem v skladu z lanskim blejskim dogovorom premierov Hrvaške in Slovenije, Iva Sanaderja in Janeza Janše izpostavila potrebo po sestanku takrat dogovorjenih komisij za mejo. Tega mnenja je tudi hrvaški premier Ivo Sa-nader, ki je dejal, da bi morali vprašanja meje urediti omenjeni komisiji. Hrvaški predsednik Stipe Mesic je dejal, da gre zgolj za nadaljevanje istega spora glede dela meje in ponovil, da stališča Hrvaške izhaja iz stališč Badinterje-ve komisije. Kot je dejal, je treba poiskati strokovno rešitev. Predstavnik mestne uprave v Bujah Mauricio Sinkovic je za STA povedal, da so Buje kmetijska zemljišča na območju ob Dragonji pri Kaštelu prodale ali dale v najem v soglasju s hrvaškim ministrstvom za kmetijstvo. Po njegovih besedah naj bi šlo za nekaj manj kot dva hektarja zemljišč. Kot je povedal, so sklenili pogodbe o nakupu s slovenskimi državljani, ki imajo Slovenski minister za kmetijstvo Iztok Jarc je v izjavi za TV Slovenijo opozoril, da lahko zaplet z zemljišči ob Dragonji postane tudi problem v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške z EU KROMA prebivališče na Hrvaškem. To so Urban Cerar iz Škrilj, sicer lastnik igralnice Molino, ki je kupil hektar in sedem arov, Val-ter Krastic iz Kaštela, ki j e kupil 18 arov, ter Maria Umer iz Plovanije, kije poleg nakupa nekaj manj kot desetih arov zemljišča v naj em vzela tudi 15 arov zemljišča. Spomnil je, da je mestna občina Buje novembra 2006 sprejela sklep o prodaji in najemu omenjenih zemljišč. Joško Joras je za STA dejal, da so hrvaške oblasti na levem bregu Dragonje prodale 10.400 kvadratnih metrov zemljišč, katerih vrednost je bila v razpisu ocenjena na štiri evre za kvadratni meter. Dejal je še, da so hrvaške ustanove julija lani objavile javni razpis za prodajo omenjenih zemljišč, decembra pa je bila prodaja realizirana in potrjena. Dodal je, da je na to opozarjal, da pa se slovenska vlada ni odzvala, kot bi morala in da je v četrtek poslal odprto pismo premieru Janezu Janši. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je izrazil presenečenje nad enostranskimi koraki Hrvaške, ki niso v skladu z zavezo, ki jo je Hrvaška dala na Brionih junija 2005. Poslanec SNS Srečko Prijatelj je poudaril, da gre za očitno odtujitev slovenskega in s tem tudi evropskega zemljišča in je kritiziral nezadosten odziv slovenske vlade kot tišino s strani EU. Slovenska narodna zvezi pri SLS pa je zahtevala, da se ugotovi odgovornost pristojnih za nepravočasno in neustrezno ukrepanje. (STA) sežana - V občinskem poslopju Beneški motivi fotografa Dušana Pavlice SEŽANA - V februarju se v baru Ana v stavbi Občine Sežana predstavlja z motivi beneškega karnevala Dušan Pavlica, član sežanskega foto klu ba Ža rek. Ker vla da ze lo ve li -ko zanimanje za razstavo, bo na ogled še prvi teden v marcu, nakar se bo s posnetki iz Afrike predstavil se-žan ski fo to graf Sto jan Go rup. Fotografije Pavlice so nastale ob izletih na beneški karneval, saj avtor že ne kaj let or ga ni zi ra iz le te v to sli -kovito mesto, ki še posebej zaživi v času karnevala in je raj za fotografe, ki v svoje objektive ujamejo motive mask, be neš kih ve dut, pust ne ga ra -janja, lagune. Udeleženci vsako leto dopolnjujejo svoje teme. Tako se je Pavlici na lan skem iz le tu utr ni la mi sel, da bi povečal zanimanje in ustvarjalnost med izletniki, ki bi se pomerili na natečaju za najboljšo fotografijo izleta. Dušan Pavlica je tako pripravil natečaj Pust 2007, ki pa ni bil namenjen samo izletnikom, temveč je bil raz- pisan za vse fotografe in je spadal pod okrilje Fotografske zveze Slovenije, v okviru natečaja pa je bila posebna kategorija za udeležence izleta. Na lanskem pustnem natečaju je sodelovalo kar 65 fotografov, od tega pet iz tujine, kar je nedvomno velik us peh gle de na ze lo kra tek raz pis -ni čas. Ude le žen ci iz le ta so so de lo -vali v dveh temah natečaja: beneška maska in posnetki iz lagune. Tudi letos nameravajo organizirati natečaj Pust 2008 in pričakujejo še večjo ude lež bo. Na tokratni razstavi v Sežani pa se Pavlica predstavlja z motivi mask, ki jih je pos nel ob obis kih be neš ke -ga karnevala lani in letos. Nekatere od teh fotografij so bile sprejete na lanski natečaj Pust 2007 in natečaj Pustna maska 2008 v Cerknici. Fotografije tako pričarajo vzdušje pustnega časa, kjer gledalci lahko pozabijo na vsakodnevne skrbi in obveznosti. Olga Knez koroška - Referendum o Lizbonski pogodbi Haiderjev BZO vložil 15 tisoč podpisov CELOVEC - Haiderjevo zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) je včeraj v Celovcu uradno predalo deželni volini komisiji 15.000 podpisov, ki so potrebni da se prične postopek glede zahteve po referendumu o novi ustavni pogodbi Evropske unije iz Lizbone 2007. Podpise so pristaši deželnega glavarja Haiderja začeli zbirati novembra lani. Haider je sicer že pred mesecem dni sporočil, daje s svojo pobudo uspel in zbral potrebno število podpisov, uradno pa jih je vložil šele včeraj. Ali bo referendum tudi dejansko izveden, je odvisno od razsodbe deželne volilne komisije, ki mora preveriti, ali je dežela Koroška v zvezi s tem vprašanjem politično sploh pristojna, v kar pa velika večina pravnikov močno dvomi. Več strokovnjakov za ustavno pravo namreč meni, da gre pri ustavni pogodbi EU za vseavstrij-sko, torej državno zadevo, ne pa deželno. Zadeva bi morda postala kočljiva tedaj, če bi referendum zahtevalo vseh devet zveznih dežel. Ker pa je Haider edini deželni glavar, ki to zahteva, je malo verjetno, da bo s svojo populistično akcijo tudi uspel. Jörg Haider Politični opazovalci so bolj prepričani v to, da gre pri Haiderjevi zahtevi po referendumu o novi ustavni pogodbi Evropske unije bolj za nov politični manever, s katerim hoče pozornost javnosti odvrniti od številnih odprtih in znanj neprijetnih problemov na Koroškem. Kar zadeva referendume, ga je Haider zahteval tudi o dvojezičnih krajevnih tablah in pogorel! Deželna volilna oblast mu namreč leta 2006 ni sledila, ko je hotel, da bi o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih odločalo koroško prebivalstvo... Ivan Lukan bruselj Slovenski film 1987 - 2007 BRUSELJ - V Bruslju se bodo lahko od danes do 4. marca spoznavali s slovensko kinematografijo med letoma 1987 in 2007. Krajši filmski festival bo odprl Petelinji zajtrk. Pred Petelinjim zajtrkom Marka Naberšnika bodo zavrteli še kratki animirani film Češnje iz serije animiranih filmov Bizgeci režiserja Gregorja Mastnaka iz leta 2003. V ponedeljek, 3. marca, bo na vrsti film Hudodelci iz leta 1987, s katerim se organizatorji želijo pokloniti ob koncu lanskega leta preminulemu režiserju Franciju Slaku. Pospremil ga bo kratki že večkrat nagrajen animirani film Ljubezen je bolezen (Liebeskrank) mlade ustvarjalke Špele Čadež. Družinska drama Uglaševa-nje režiserja Igorja Šterka, ki se dogaja ravno med Brusljem in Ljubljano, pa bo sklenila slovenske filmske večere. Predstavljen bo tudi plesno-igrani film Vrtoglavi ptič iz leta 1997 v režiji Saša Podgorška. Hrvaška ponudila kompromis glede ERC ZAGREB - Hrvaška je ponudila kompromis glede izvajanja svoje zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu za članice EU. Ponudila je delno izvajanje cone, tako da bi Italijani in Slovenci lahko ribarili na območju ERC, a bi za to morali plačati nadomestilo, je danes v osrednjem dnevniku poročala hrvaška televizija HTV. HTV je to trditev podprla z izjavo podpredsednika sabora Josipa Friščica, ki je dejal, da bo Hrvaška »ERC izvajala, a pod določenimi pravili« in da bodo torej Italijani in Slovenci morali plačati za tisto, kar so ulovili. »Za plačilo ulovljenih rib je nujno, da Italijani najprej sprejmejo takšno rešitev. Šele po tem lahko določimo nova pravila igre v Jadranu - v katerih območjih se lahko lovijo ribe, kdaj in kaj se lahko lovi in koliko tega je možno uloviti,« je pojasnil Friščic. HTV ob tem navaja, da italijanski ribiči letno na območju ERC ulovijo za 200 milijonov evrov rib. HTV ocenjuje, da so tedni blokade hrvaških pogajanj z Evropsko unijo edini razlog za novi hrvaški predlog glede ERC. »Premier Ivo Sanader in predsednik Hrvaške kmečke stranke Friščic sta do pred nekaj dnevi trdila, da od ERC ne bodo odstopili niti za milimeter, danes pa že vedo podrobnosti kompromisa. Predsednik sabora Luka Bebic je izjavil, da gre za »realen in razumski predlog,« s katerim bi Hrvaška ohranila svoje pravice. »Italijani in Slovenci bodo lahko lovili ribe do tistega trenutka, ko bo Hrvaška postala članica Evropske unije,« je ocenil. Podpredsednik sabora iz vrst opozicije, Neven Mimica iz Socialdemokratske stranke (SDP), pa je ocenil, da je sedaj slab čas za omenjena pogajanja, saj bodo parlamentarne volitve v Italiji čez nekaj tednov, v Sloveniji pa čez nekaj mesecev. MVZT: Investicija v Armerijo-Foresterijo ni bila vodena v skladu z zakonom KOPER - Na slovenskem visokošolskem ministrstvu ugotavljajo, da postopek pri koprski investiciji Armerija-Foresterija, za katero je bila odgovorna tedanja rektorica UP Lucija Čok, ni bil voden v skladu z uredbami in zakonskimi akti. Z različnimi aneksi k pogodbam naj bi bila vrednost investicije glede na prvotno povečana za dobre tri milijone evrov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, si ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar prizadeva poiskati rešitev za nastalo situacijo skupaj z rektorjem UP Radom Bohincem, s katerim sta o tem nazadnje govorila sredi februarja. Ministrica je rektorju predlagala rešitev, za katero naj bi si Bohinc vzel čas za premislek. Kucler Dolinarjeva pa je zadržana do predloga rektorja, da bi del manjkajočih sredstev pokrili iz proračunskih sredstev, namenjenih za investicije, del pa iz poroštvenega kredita, so še zapisali na ministrstvu, kjer so prepričani, da bi s takšno rešitvijo načrtovane investicije na UP v letu 2008 zastale. Mileta: Snežiča so odpeljali na hišno preiskavo MARIBOR - Lastnika in direktorja mariborske družbe Meltal Rada Snežiča, ki so ga včeraj aretirali, so policisti po aretaciji odpeljali na njegov dom, kjer so opravili hišno preiskavo, je povedal njegov odvetnik Boris Mileta. Ob tem je še poudaril, da Snežiču nikoli ni svetoval, naj počaka z vrnitvijo iz ZDA, kjer je bil na dopustu. "Pričakovali smo, da bo prišlo do pridržanja, kljub temu pa se je Snežič odločil za vrnitev," je dejal Mileta. Po njegovih besedah se je Snežič iz ZDA vrnil včeraj. Mileta pa je ponovno v celoti zavrnil očitke o domnevni vpletenosti Melta-la in s tem tudi Snežiča v kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala. Snežič je za včeraj popoldne v Mariboru sklical novinarsko konferenco, a so ga ob prihodu nanjo aretirali. 6 Sobota, 1. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI politika - Ljudstvo svobode predstavilo svoj volilni program Berlusconi za znižanje davkov in obnovitev jedrskih central Veltroni: Če zmaga DS, bo Italija doživela podoben vzpon kot v šestdesetih letih RIM - Program, s katerim se Ljudstvo svobode predstavlja na parlamentarnih volitvah 13. in 14. aprila, je sorazmerno kratek: obsega 12 tipkanih strani oz. 3.600 besed, vsebinsko gledano pa 7 poglavij oz. »misij«, kot so jih poimenovali. Včeraj opoldne ga je predstavil v Rimu premierski kandidat Silvio Berlusconi ob prisotnosti Gianfranca Finija in drugih voditeljev. »Misije« Ljudstva svobode so: razvoj, družina in mladi, varnost in pravica, javne službe, italijanski jug, federalizem in javne finance. Berlusconi je dejal, da bo s svojo vlado vnesel bistvene izboljšave na vseh omenjenih področjih, čeprav ni obljubljal čudežev. Posebej je poudaril, da namerava znižati davčni pritisk pod 40% (zdaj se suče okrog 44%). V tem sklopu naj bi med drugim odpravili obdavčitev nadurnega dela in trinajstih plač, kakor tudi davek na nepremičnine ICI. Ljudstvo svobode, če bo res na oblasti, namerava obnoviti proizvajanje energije z jedrskimi centralami, informatizirati javno upravo, obnoviti določila zakona Bossi-Fini o imi-graciji, dati novega zagona velikim javnim delom itd. Medtem je bilo včeraj v vrstah Ljudstva svobode zaznati kar nekaj napetosti zaradi spornih kandidatur. Kaže, daje Berlusconi pristal na to, da bi bivši pravosodni minister Clemente Mastella kandidiral na listi Krščanske demokracije Giuseppe-ja Pizze, ki naj bi se v Kampanji in drugod po jugu Italije povezala z Ljudstvom svobode. Toda voditelj Nacionalnega zavezništva Fini in predstavnik Severne lige Roberto Maroni sta se tej možnosti postavila odločno po robu. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je včeraj v okviru svoje predvolilne turneje po Italiji nastopil v Perugii. Dejal je, da je stranka v predvolilnih anketah v zadnjem mesecu pridobila 6 odstotkov in da je uspela osvojiti naklonjenost večine mladih. »Če bomo zmagali, bo Italija doživela podoben vzpon, kakršnega je dosegla v šestdesetih letih minulega stoletja s tedanjo levo sredino,« je dejal. Premierski kandidat Mavrične levice Fausto Bertinotti pa je polemično menil, da sta si volilna programa Demokratske stranke in Ljudstva svobode v marsičem podobna. Poudaril je, da Mavrična levica želi predstavljati alternativo v odnosu do vseh ostalih. Sicer pa se tudi v njenih krogih pojavljajo težave in spori zaradi kandidatur. Upoštevati je pač treba, da ta lista združuje štiri različne sile (SKP, SIK, DL in Zelene), tako da je treba usklajevati različne zahteve. Silvio Berlusconi predstavlja volilni program Ljudstva svobode ANSA genova - Padel je med pretovarjanjem kontejnerja Smrt pristaniškega delavca izzvala val stavk po vsej državi GENOVA - V genovskem pristanišču je spet prišlo do tragedije na delu. Ko je v noči na petek sodeloval pri pretovarjanju kontejnerja na krovu liberijske ladje Mol Renaissance, je 39-letni pristaniški delavec Fabrizio Canno-nero doma iz kraja Pra nekaj po prvi uri zjutraj zelo verjetno izgubil ravnotežje in padel z višine dvajsetih metrov. Bil je na mestu mrtev. Enaka kruta usoda je doletela tudi njegovega očeta, ki je prav tako kot sin umrl med delom v pristanišču. Na reakcijo sindikatov ni bilo treba dolgo čakati: vse-državna vodstva sindikatov prevoznikov Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltrasporti so namreč nemudoma oklicala vsedržavno stavko v vseh pristaniščih; v genovskem bo delo zastalo za 48 ur. Tu so delavci prekrižali roke in stopili na ulice; daljši sprevod protestnikov se je zaustavil tudi pod sedežem prefekture, kjer so glasno in z vso dramatičnostjo opozorili na pereč problem varnosti na delu oziroma na nespoš-tovanje obstoječih varnostnih predpisov. V genovskem pristanišču so tovrstne smrtne nesreče žal zelo pogoste: Can-nonero je že tretja žrtev v zadnjih šestih mesecih oziroma sedma v zadnjih dvanajstih letih. Sindikati zahtevajo takojšnje srečanje z ministri za delo, zdravje in promet. Demonstracija genovskih pristaniščnikov ANSA Bassolino na zatožni klopi zaradi afere z odpadki NEAPELJ - Predsednik deželne vlade Kampanje Antonio Bassolino se bo moral skupno s 27 drugimi ljudmi zagovarjati na procesu zaradi afere z odpadki. Obtožnica ga bremeni vrste prekrškov, od goljufije na račun države do zlorabe javnega položaja, ki naj bi jih zagrešil v letih 1998-2005, ko je bil komisar za odpadke in bi morala za ravnanje z odpadki skrbeti družba Fi-be iz skupine Impregilo. Poleg Bassolina so na zatožni klopi razni javni funkcionarji ter voditelji omenjene in še drugih družb oz. podjetij. Proces se bo pričel 14. maja. Medtem se v Neaplju in okolici nadaljujejo protesti proti odprtju odlagališč za odpadke. V enem izmed teh se je protestnica sama sežgala. Gre za 46-letno Lucio De Cicco iz Giuliana pri Neaplju. Kaže, da ni v smrtni nevarnosti. Rast v letu 2007 1,5-odstotna javni deficit pod kontrolo RIM - V lanskem letu je bila rast italijanskega gospodarstva 1,5-odstotna, se pravi nekoliko nižja od pričakovane, razmerje med javnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom pa je bilo 1,9-odstotno, se pravi najnižje v zadnjih sedmih letih. Tako izhaja iz poročila osrednjega italijanskega statističnega zavoda ISTAT. Novico je včeraj pozdravil evropski komisar za gospodarske zavede Joaquin Almunia, ki je potrdil, da bo aprila umaknil postopek proti Italiji zaradi previsokega javnega primanjkljaja. »Vse to potrjuje pravilnost naše politike,« se je z zadovoljstvom odzval predsednik vlade v odstopu Romano Prodi. Župana Cervina živega sežgali CASERTA - 52-letni Giovanni Piscitelli je bil župan Cervina. To je majhna občina v bližini Caserte v južni Italiji. Njegovo truplo so našli v okolici Du-razzana, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od Cervina. Kot so ugotovile prve preiskave, so župana zavezali z žico, ga zaprli v avtomobil, ga oblili z bencinom, nazadnje pa sežgali. Preiskovalci so ožgano truplo našli blizu avtomobila. Verjetno je Piscitellu uspelo odpreti vrata in izstopiti iz vozila, a bilo je prepozno, da bi se lahko rešil. Župana so doma pričakovali v četrtek okrog 20. ure, ker pa ga ni bilo, je žena javila karabinjerjem, da ga pogreša. Medtem je ponoči neki kmet opozoril policijo, da je v bližini Durazzana avtomobil v plamenih. Tako so karabin-jerji odkrili, kaj se je zgodilo. Kajpak so takoj uvedli preiskavo. Ni izključeno, da so se županu maščevali nekateri občinski uslužbenci, ki jih je suspendidal. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Tokrat v ospredju kuharska vojna s Francijo, kandidatura obsojencev, zahteva po izročitvi južnoameriških generalov in n'drangheta Tokrat britanski Financial Times posveča pozornost čezalpski gastronomski vojni, in sicer negativnim stališčem, ki so jih v Italiji zavzeli v zvezi s predlogom predsednika Sarkoyzja, naj Unesco prizna francoskim kulinaričnim specialitetam status kulturne dediščine svetovnega pomena. Londonski gospodarski dnevnik ugotavlja, da je Francija »od nekdaj zelo ponosna na svoje specialitete, poskus, da bi jih vnesli v Unescov seznam, pa je sprožil vojno med alpskima sosedoma.« Sami Francozi priznavajo, da so nekatere italijanske specialitete uveljavile po vsem svetu in tudi v sami Franciji, italijansko nasprotovanje Sarkozyjevemu predlogu pa bo povzročilo ostro reakcijo na drugi strani Alp, kjer imajo nadvse vzvišeno mnenje o svoji kuhinji. Tudi švicarski La Liberte poroča o »kuharski vojni« in napoveduje, da bo verjetno italijanska stran postavila podobno zahtevo po vpisu svoje kuhinje v Unescov seznam, saj kmetovalci in gastronomi celo trdijo, da Italija premore več specialitet kot Francija in da so očitno uveljavljene po vsem svetu. Drug švicarski frankofonski dnevnik, Le Temps, pa ugotavlja, da se v Italiji v glavnem ne ukvarjajo več s konfliktom Berlu-sconijevih interesov. Pri tem navaja mnenje znanega italijanskega režiserja in igralca Nannija Morettija, za katerega je res neverjetno, da že petič zapovrstjo italijanska demokracija dopušča tako neuravnovešeno in nekorektno volilno tekmo, v kateri ima lastnik medijskega imperija očitno prednost. Pa ostanimo v Franciji, kjer Le Monde piše, da se v Italiji vedno bolj uveljavlja prepričanje, da bi kazensko obsojene osebe ne smele kandidirati na skorajšnjih političnih volitvah. Zadnjič je bilo izvoljenih več kot 30 parlamentarcev, ki so bili obsojeni na dokončne kazni, število tistih, proti katerim je sodstvo vodilo postopke, pa je bilo še dosti večje. Sedaj je Demokratska stranka osvojila stališče, da ne bo kandidirala oseb z odprtimi računi s sodstvom, tudi če obsodba še ni dokončna. Sredinski UDC, ki je zelo pri srcu Vatikanu, pa napoveduje kandidaturo nekdan- jega sicilskega guvernerja Cuffara, ki je bil obsojen na 5 let zapora zaradi sodelovanja z mafijci, medtem ko bo Berlusconije-va stranka kandidirala Dell'Utrija, ki je že dokončno obsojen zaradi davčne utaje in lažnih faktur in čaka na prizivni proces proti obsodbi na 9 let zapora zaradi vpletenosti v mafijske dejavnosti. O italijanskih sodnih postopkih obširno piše tudi New York Times, vendar z drugega zornega kota, in sicer o izsledkih preiskave, ki jo v Rimu vodijo na račun odgovornih za umore številnih levičarskih predstavnikov za časa vojaških diktatur v Južni Ameriki v 70. in 80. letih. Italijanski preiskovalci so namreč prišli na sled nekaterim vodilnim predstavnikom nekdanjih južnoameriških režimov, ki so odgovorni, da so med tolikimi drugimi izginili in bili umorjeni tudi nekateri italijanski državljani. V okviru več let trajajoče preiskave so ugotovili, da so v represijo bila vpletena vodstva sedmih južnoameriških držav, dokazano pa je tudi sodelovanje ZDA pri organizaciji tajne protile-vičarske »operacije Condor«. NYT pri tem omenja, da takratni sistem nelegalnih aretacij spominja na sedanje Busheve postopke proti domnevnim islamskim teroristom. Na seznamu obtožencev, za katere Italija zahteva izročitev, je 140 predstavnikov vojaških režimov iz Argentine, Bolivije, Brazilije, Čila, Peruja in Urugvaja, obtoženi pa so umora 25 italijanskih državljanov. Preiskava, ugotavlja newyorški dnevnik, je ustvarila veliko vznemirjenje v južnoameriških političnih krogih, pa tudi v samih ZDA pozorno sledijo zadevi. Španski El Mundo poroča o aretaciji visokega predstavnika kriminalne organizacije n'dranghete Pasqualeja Condella, ki se je skrival od konca 80ih let; petkrat je obsojen na dosmrtno ječo in na dodatnih 22 let zapora zaradi umorov, izsiljevanja, prekupčevanja orožja idr. Madridski dnevnik piše, da je kalabrijska n'dran-geta manj znana od sicilske mafije, je pa nevarnejša in bolj organizirana od »bratrancev« na drugi strani Mesinske ožine. Gre za kriminalno organizacijo, ki šteje okrog 6 tisoč pripadnikov, sloni na družinskih osnovah in je zato skoraj nepropustna. Zaradi take organizacije so preiskovalci v velikih težavah, saj z razliko od sicilske mafije doslej ni bilo kalabrijskih skesancev. N-drangheta se ukvarja s širokopoteznimi finančnimi operacijami, piše španski časopis, po nekaterih ocenah nadzoruje celotni uvoz kokaina po Evropi, njen finančni potencial pa naj bi znašal 36 milijard evrov oz. 3,4 odstotka italijanskega bruto domačega proizvoda. O n'drangheti piše tudi argentinski La Nacion, ki jo primerja s teroristično organizacijo Al Kaida. Pri tem navaja dosežke italijanske parlamentarne protima-fijske komisije, ki ocenjuje n'drangheto kot najnevarnejšo kriminalno združbo v Italiji in eno najnevarnejših na svetu. Svoj ogromni dobiček od preprodaje kokaina reciklira v ključne sektorje italijanskega gospodarstva, od nepremičnin do trgovine, od energije do gastronomije. Finančna moč »globalizirane n'dranghete« pa sloni tudi na velikih javnih delih, ki si jih zagotavlja na javnih licitacijah, poroča dnevnik iz Buenos Airesa. Sergij Premru Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it / SVET Sobota, 1. marca 2008 7 APrimorski ~ dnevnik kmetijstvo - Obisk delegacije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Minister Iztok Jarc prisluhnil težavam kraških kmetovalcev Illy in Jarc nato sklenila ustanovitev nove mešane komisije za kmetijstvo Sklep o ustanovitvi nove mešane komisije za kmetijstvo v okviru dvostranskih odnosov med Deželo FJK in Slovenijo je sad srečanja med dosedanjim predsednikom Dežele FJK Riccar-dom Illyjem in slovenskim kmetijskim ministrom Iztokom Jarcem, ki je bilo včeraj popoldne v Podbonescu. Minister Jarc se je z Illyjem sestal po srečanjih s kmečkimi organizacijami na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Problematika kmetijstva na Tržaškem je bila v ospredju na srečanju, ki je bilo dopoldne na sedežu generalnega konzulata RS v Trstu med Jarcem in predstavniki Kmečke zveze. Delegacijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je sprejel generalni konzul RS v Trstu Jože Šušmelj, nakar sta težave kraških kmetovalcev predočila predsednik in tajnik KZ Alojz Debelis in Edi Bukavec. Minister je nato sprejel predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in člana vodstva SSO Igorja Švaba. Jarc se je popoldne na števerjanskem županstvu sestal z županom Hadrijanom Corsijem, kasneje pa še z županom Pod-bonesca Piergiorgiom Domenisom. (ag) Srečanje med slovenskim kmetijskim ministrom Iztokom Jarcem in delegacijo Kmečke zveze KROMA teden možganov 2008 - Od 5. do 16. marca Akcija osveščanja o dosežkih in pomenu nevroznanstvenih raziskav Gledališke predstave, filmi, najrazličnejše konference in simpatične delavnice za naše najmlajše bodo zaznamovali letošnji Teden možganov 2008, ki bo zajel naše mesto od srede, 5. do nedelje, 16. marca. Tudi letos so za pester program dogodkov poskrbeli tržaška univerza, center za nevroznanosti pri tržaški univerzi Brain in gledališče la Contrada v sodelovanju s centrom Immaginario Scientifico. Tržaški teden različnih manifestacij spada v okvir mednarodnodnega tedna možganov (ali v izvirniku Brain awareness week) in je z leti postal že tradicionalna prireditev. Akcijo Teden možganov uspešno izvaja že več kot 1600 organizacij širom sveta, z njo pa želijo v prvi vrsti osveščati javnost o dosežkih in pomenu nevroznanstvenih raziskav oziroma o koristih in obetih raziskovanja živčevja. Udeležencem srečanj bo postre-ženo s predstavitvijo delovanja živčevja, se pravi procesov, ki potekajo v možganih in pa bolezni, ki povzročajo degeneracijo živčnih celic (npr. parkinsonova in alzheimer-jeva bolezen, multipla skleroza). Tržaški Teden možganov bo v sredo odprla gledališka predstava posvečena liku Constantina von Economa. Ob 17. uri bo na odru teatra Orazio Bobbio zaživela figura tega znamenitega tržaškega nevro-znanstvenika, ki je svoje življenje posvetil študiju anatomije možganov in prvi opisal simptome letargičnega encefalitisa. O tej nevrološki bolezni možganov so pred leti posneli film »Awakenings« z Robinom Wil-liamsom in Robertom De Niro, ki si ga bo publika lahko ogledala v gledališču v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30. Na programu je sicer še nekaj tematskih filmov: 6. marca bo v gledališču Bobbio ob 17.15 in 20.30 na ogled »The Notebook« (Le pagine del-la nostra vita), 13. marca pa ravno tam ob 20.30 »Eternal Sunshine of the Spotless Mind«; med gledališkimi predstavami pa lahko omenimo »Una specie di Alaska«, ki bo na sporedu v ponedeljek, 10. marca, v dvorani muzeja Revoltella ob 17. uri. Pred vsakim filmom oziroma gledališko predstavo so si prireditelji zamislili tudi krajše znanstveno predavanje. Znanstveniku von Economu bo posvečen tudi simpozij, ki se ga bodo 11. in 12. marca v sejni dvorani glavne univerze Utrinek z včerajšnje predstavitve tržaškega Tedna možganov KROMA - stavba H3 udeležili mednarodno priznani znanstveniki iz Nemčije, Kanade, Španije, ZDA in Avstralije; ob tej priložnosti bodo premierno predstavili tudi angleško verzijo atlasa »Atlas of Cytoarhitectonics of the Adult Human Cerebral Cortex«. Dvorana muzeja Revoltella bo v petek, 14. marca, ob 17. uri gostila okroglo mizo z naslovom »Možgani ali mišice? Kako delujeta telo in razum?«, pri kateri sodelujejo združenja Aip, Aism, Vsm in Uildm. Koledar dogodkov Tedna možganov vključuje tudi poimenovanje oddelka za psihologijo tržaške univerze po Gaetanu Kanizsi, na svečanosti, ki bo potekala v četrtek, 13. marca ob 12. uri v Ulici Sant' Anastasio 12. Nikakor pa ne gre pozabiti srečanja »Naši čuti« iz niza Neuroscience café, ki bo že tradicionalno v kavarni San Marco na Ulici Battisti v četrtek, 13. marca, ob 18. uri. Center Immaginario Scientifico iz Grljana bo poskrbel za postavitev dveh multimedialnih razstav: prva bo posvečena stoletjema nevroznanosti v Trstu, druga pa znanosti in zgodovini pomembnih izumov in znanstvenih revolucij; obe bosta odprti od 9. do 16. marca.Potrebno je obenem opozoriti, da so vsa srečanja in filmske projekcije seveda brezplačne. (sas) krožek miani - Na deželnih volitvah Fogar kandidat nove občanske liste Predsednik Krožka Miani Mau-rizio Fogar je predstavil opomin, ki so ga odvetniki Giuliano Spazzali, Nere-o Battello in Guido Fabbretti posredovali lastništvu škedenjske železarne, županu Dipiazzi in direktorju zdravstvenega podjetja ASS1 Francu Rotelliju. Lastnike pozivajo, naj zaustavijo škodljive izpuste, župana naj odredi prekinitev dejavnosti obrata, Rotellija pa naj poskrbi za resno epidemiološko raziskavo o zdravju občanov; ne zaupajo namreč analizam, ki jih opravljajo v laboratoriju v Brescii. Fogar je napovedal tudi ovadbo zoper deželnega odbora: okoljsko dovoljenje pa še ni bilo objavljeno v deželnem uradnem listu, ker ga deželni urad za okolje še ni podpisal; zaradi tega je prijava nemogoča. Fogar bo skupaj z 11 tržaškimi občani kandidiral na deželnih volitvah, nastopil bo z občansko listo Avtonomija za našo zemljo. »Na ponedeljkovi skupščini Krožka Miani smo pretehtali razne predloge za nastop proti Il-lyjevi koaliciji. Nekateri so se ogrevali za razveljavljanje glasovnic, simbolno gesto, ki ne bi prinesla rezultatov. Večina je podprla mojo kandidaturo: to bo referendum o železarni,« je povedal Fogar. Nova občanska lista se je povezala z raznimi krajevnimi gibanji, ki bodo v deželi nastopala z istim simbolom. To so gibanje Carnia in movi-mento, nasprotniki hitre železnice, odbor proti cementarni v Torviscosi, odbor proti gradnji jezov pri Pordenonu idr. (af) slovenske črke Budinov odgovor SSk »Z veseljem zabeležimo dejstvo, daje naposled tudi SSk prejela uradno sporočilo direktorja Agencije za prihodke iz Rima dr. Massima Romana, s katerim smo bili v stalnem in tvornem stiku v zadnjem letu, zato da bi rešili problem slovenskih črk na zdravstvenih izkaznicah,« piše v sporočilu tajništva vladnega podtaj-nika Miloša Budina v odgovor izjavam tržaškega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika o slovenskih črkah na izkaznicah z davčno kodo. Budinovo tajništvo je o vprašanju večkrat obvestilo medije in tudi napovedalo, da so se zaradi velikih težav pri spremembah črkopisa v davčni kodi dogovorili za začasno varianto, kjer bi davčna koda ostala nespremenjena, ime in priimek pa bi bila natisnjena s slovenskimi črkami. Dokončno odločitev v to smer jim je pred mesecem dni potrdil funkcionar dr. Gavi, ki je tudi napovedal, da bo postopek konkretno stekel v mesecu aprilu. Ob tem je bil sicer tudi postavljen čisto praktični problem, komu poslati dvojezične izkaznice oz. s katerim mehanizmom omogočiti vsem prosilcem, da v enkratnem postopku in v doglednem času sporočijo svojo željo po dvojezični izkaznici, saj se zdravstvene izkaznice v glavnem tiskajo in pošiljajo le občasno. »Tudi glede tega problema smo sicer seznanili naše manjšinske predstavnike, med katerimi tudi pokrajinskega tajnika odv. Močnika, in to pred dvema tednoma,« pravijo v Bu-dinovem tajništvu, kjer menijo, da doseženi rezultat dokazuje, da so redni stiki s pristojnimi organi, vsakdanje naprezanje in koordinirano delo najboljša pot do uspeha. Dolenc o nadzorovanju kmetijskih dejavnosti Deželni svetnik DS Igor Dolenc je posredoval svoj komentar o problemu strogega nadzorovanja kmetijskih dejavnosti: »Posebna pozornost nadzornih organov do kmetijskih dejavnosti na Krasu, s svojo prekomerno strogostjo, opozarja, da je potrebno poseči po obstoječi naravovarstveni normativi glede na krajinske posebnosti teritorija in tradicionalnih dejavnosti na njem. O tem je bil že govor v pravkar končani mandatni dobi, a problemi so ostali odprti, tako da bo to vprašanje prioriteten izziv za novo upravo.« Ob tem je Dolenc še povedal, da predvideva ena izmed točk Illyjevega programskega besedila poenotenje številnih služb, ki nadzorujejo okolje. Istovetnost še ni znana, ukradel pa je več oblek Istovetnost moškega, ki so ga v četrtek prijeli policisti po kraji krznenega plašča v trgovini Barbarossa, še ni znana. Pri sebi je imel ponarejene osebne dokumente hrvaškega državljana. Včeraj pa so policisti našli njegov avto seat ibiza, ki je bil parkiran v Ul. Nordio. V vozilu s hrvaško registrsko tablico so odkrili več ukradenih oblek znamke Ca-nali: zaenkrat še niso izvedeli, iz katerih trgovin prihaja blago, vredno 10 tisoč evrov; trenutno se nahaja na tržaški kvesturi. S prstnimi odtisi pa so še odkrili, da je moški odgovoren za razne rope in tatvine na območju Trevisa in Benetk, z zadevo pa so seznanili urade Interpola. 8 Sobota, 1. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI šolstvo - Srečanje dijakov srednjih šol Sv. Cirila in Metoda in Francesca Rismonda Igranje pripomore k osvajanju slovenščine Srečanje je spadalo v okvir medšolskega sodelovanja za spoznavanje krajevne stvarnosti »Kako ti je ime?« »Koliko si star?« »Kaj ti je všeč?« Ta vprašanja, izrečena v slovenščini, so - skupaj s primernimi odgovori - včeraj dopoldne odmevala v učilnici 1.C razreda italijanske Nižje srednje šole Francesca Rismonda na Me-lari, ki deluje v okviru Večstopenjskega zavoda Iqbal Masih. Dijaki tega razreda so namreč gostili vrstnike, dijake 1. razreda katinarskega oddelka Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana, na prvem spoznavnem srečanju v okviru dveletnega projekta sodelovanja med šolama, ki je usmerjen v seznanjanje s krajevno stvarnostjo in zgodovino s posebnim ozirom na slovensko prisotnost. Prav osvajanju najosnovnejših slovenskih besed in stavkov je bilo namenjeno včerajšnje srečanje v učilnici v šoli Rismondo, kjer je tablo krasil štirije-zični pozdrav »Dobrodošli-Welcome-Willkommen-Benvenuti«. Zbralo se je kakih trideset otrok (katinarski razred šteje enajst, melarski pa dvajset dijakov), ki so se v spremstvu in pod vodstvom svojih profesorjev in koordinatorke projekta Kristine Kovačič lotili medsebojnega spoznavanja. Popolni tujci pravzaprav si niso bili, saj so si pred tem že bili izmenjali posebne osebne izkaznice, kjer so bili poleg običajnih podatkov zapisani tudi najljubši konjički, predmeti, hrana idr. posameznega dijaka. Na včerajšnjem srečanju so tako preverjali, ali jim na podlagi podatkov iz omenjenih izkaznic uspeva se spoznati. Medsebojno spoznavanje je potekalo tudi preko igre z žogo (vsak, ki je žogo prejel, je moral izreči svoje ime in starost). S pomočjo teh spoznavalnih igric so dijaki šole Rismondo tudi osvajali prve osnovne stavke v slovenskem jeziku (npr. pozdrave, vprašanja o osebnih podatkih ter o počutju in stvareh, ki so komu všeč). Drugače sta bila na sporedu včerajšnjega srečanja poleg poučnih iger tudi krajši vodeni ogled šole in zaključna družabnost. Poleg včerajšnjega bodo v prihodnosti stekla še številna druga srečanja v okviru projekta, ki bo potekal do leta 2009. Pobudo je pravzaprav dal zavod Iqbal Masih, k projektu pa sta pristopila še Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan in NSŠ Sv. Cirila in Metoda. V tem dveletnem obdobju je predvidena še vrsta pobud, med katerimi je tudi tečaj slovenščine za preživetje, na koncu pa nameravajo sestaviti tudi italijansko-sloven-sko-angleško-nemški slovar za najstnike. Ivan Žerjal natečaj Literarna nagrada Kitty Daneo Deželno literarno središče Furlanije Julijske Krajine je razpisalo natečaj za literarno nagrado »Kitty Daneo 2008«. Natečaj je namenjen pesništvu v italijanskem jeziku in je odprt vsem, tudi pesnikom iz drugih držav, dela pa morajo biti v italijanščini. Natečaj zajema dve sekciji in sicer pesmi na prosto tematiko in pesmi na ljubezensko tematiko (lahko so objavljene ali ne). Vsak udeleženec lahko pošlje najmanj dve oz. največ tri pesmi in mora navesti, kateri sekciji so namenjene; pesmi morajo biti v šestih izvodih. Samo ena pesem naj bo podpisana, kot dokaz istovetnosti avtorja. Zaželjen je tudi kurikulum avtorja in po želji fotografija. Dela bodo morala prispeti najkasneje do 30. junija 2008 na naslov: Centro letterario del Friuli Venezia Giulia, c.p. 3957, succursale 19,34148 TS. Kotizacija znaša 25 € za posamezno sekcijo ali 35 € za obe skupaj in se jo lahko posreduje z bančnim čekom ali s poštno položnico. Za vse dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na tajnico natečaja Marijo Pavin (040/314262) ali na predsednika Maurizia Chiozzo (040/814295). (ris) Italijanski dijaki so se učili najosnovnejših slovenskih stavkov KROMA Deseti dan prepovedi prometa v mestnem središču Danes bo tržaško mestno središče že deseti dan zapored zaprto za promet, onesnaženost zraka pa je že dvanajst dni nad dovoljenim pragom 50 |ig/m3, tako kot v ostalih predelih Fur-lanije-Julijske krajine. Prepoved velja v običajnih časovnih pasovih (od 9.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure) in z običajnimi izjemami (avtomobili evro 4 in evro 5; motorna kolesa evro 2 in evro 3; javna prevozna sredstva; javne, zdravstvene in druge nujne storitve; vozila z vsaj tremi osebami; vozila z diplomatsko registrsko tablico; novinarji z ustreznim potrdilom). Stopnja onesnaženosti vsekakor upada, kot kažejo podatki agencije ARPA, ki jih je registrirala z napravami za merjenje prisotnosti prašnih delcev PM10 v zraku: v četrtek je bilo v zraku v Ul. Carpineto 79 |ig/m3 prašnih delcev, v Ul. Svevo 53 |ig/m3, na Trgu Liberta pa 66 |ig/m3. Deželna meteorološka opazovalnica OSMER napoveduje za danes in jutri nadaljnje izboljšanje situacije, saj naj bi prišlo do rahlih padavin, na obali pa bo zapihal veter. V torek pa naj bi se pojavila atlantska fronta z močnejšim dežjem, ki bi morala po predvidevanjih temeljito očistiti zrak v deželi. slovensko stalno gledališče - Jutri zvečer v gosteh Pupkin Kabarett Trst zadnji ostanek stare »Jugo« Pogovor s članoma kabaretnega ansambla Lauro Bussani in Alessandrom Mizzijem - Za poklic komika je najvažnejša izobrazba Oder Kulturnega doma bo jutri zvečer še kako živ, saj bo gost Slovenskega stalnega gledališča razposajena druščina Pupkin Kabaretta. Z običajnim urnikom (začetek ob 21.21, cena vstopnice je sedem evrov) bodo nastopili junaki ponedeljkovih predstav v gledališču Miela, ki ponujajo bogato sosledje komičnih trenutkov, posnetkov in monologov, s posebno pozornostjo do aktualnih dogodkov ob izginuli meji. Občinstvo bo zabavala uigrana zasedba: vodilni par Alessandro Mizzi in Stefano Dongetti, nadarjena Laura Bussani, kantavtor Stefano Schiraldi, ameriški pevec Jack Calcagno (Leo Zannier), najbrž pa tudi Massimo Sangermano in »sporni komentator« Rado Štrukelj. Jaz-zovsko ozračje bo ustvaril odlični Nien-te Band, v katerem igra slovenski harmo-nikaš Stefano Bembi. Pogovarjali smo se z Mizzijem in Bussanijevo, nekoliko bolnega Dongettija pa je uspešno nadomeščal psiček Rupert. Predstava bo v nedeljo zvečer. Čemu naj bi šli gledalci v gledališče, ko lahko s kavča mirno gledajo kako televizijsko oddajo, npr. Amici ali Elisir? A. Mizzi: Resnici na ljubo, Dongetti vedno gleda Elisir. Oddaja pa ne prinaša sreče: nikoli nisem imel vnetega črevesja, potem sem gledal oddajo Elisir na to temo in sem dobil kolitis... Opišita svoji vlogi znotraj igralskega ansambla. L. Bussani: Edina ženska sem, posebna istrsko-poljska mešanica. Na odru odigram vsak večer tri različne vloge, med drugim oponašam Carlo Bruni. Ob tem veliko pospravljam, vsem pa ponujam sentimentalne nasvete... A. Mizzi: V splošni zmedi, ki vlada znotraj ansambla, skušam vzpostaviti vsaj malo reda, navadno pa mi to ne uspe. Drugače imam svoje monologe, podpiram ostale komike, z Lauro pa izvajava »teater dvojice«, neke vrste radijsko dramo o dolgoletnih zakoncih, zaradi katere z Lauro ne bova imela nikoli razmerja. Pa še besedico o Dongettiju: on je naš prvi komik, izjemno razgledan in pripravljen igralec, ki piše čudovite tekste in ljubi tako satiro kot ekstravaganco. Kako bi opisala Pupkin Kabarett? A.M.: Predstave v Mieli so se začele pred 6 leti. Gre za edini spektakel, ki ga redno spremljajo tako Italijani kot Slovenci. Hvaležni smo gledališču SSG, ki nas je večkrat povabil, lani smo tudi sodelovali s Paolom Rossijem v Dostojev-skijevem Igralcu. Naši gledalci sodijo v Laura Bussani, Alessandro Mizzi in mali Rupert Pupkin KROMA vse sloje in starosti: od notarjev do študentov, od gospodinj do protiglobalistov... V preteklosti pa smo povabili na oder velike goste, ki so nam blizu: Vinicio Ca-possela, Bebo Storti, Antonio Cornac-chione. Paolo Rossi nas je septembra lani povabil v zgodovinski milanski lokal Zelig, kjer smo vsak večer nastopali po eno uro, kljub uporabi tržaškega narečja pa smo bili kar uspešni. Ali nas boste izdali in odšli v Milan? A.M.: Sploh ne. Pupkin Kabarett je ukoreninjen v Trstu in ima svojo krajevno identiteto, tako kot jo imajo toskan-ski, neapeljski in drugi komiki. Sodelovanja pa so dobrodošla: kdo ve, morda bomo nekega dne igrali tudi vzhodno od Trsta, recimo v Ljubljani... Kaj pa ime - Pupkin? A.M.: Rupert Pupkin (po katerem se imenuje Laurin psiček) je bil lik nesrečnega kabaretista, ki ga je poosebljal Robert De Niro v Scorsesejevem filmu King of the Comedy. Je ikona poraženca, poraženci pa so nam posebno pri srcu. Poklic komika je bržkone poseben. Kaj vas navdihuje pri izbiranju besedil in dovtipov? Branje, vsakdanje življenje ali kaj? L.B.: Dongetti mi stalno svetuje, naj veliko berem, a nisem marljiva... Na odru govorim o umazaniji, seksu in podobnih zadevah, pri tem pa je stalno prisotna improvizacija, ki sestavlja 50% naše predstave. A.M.: V našem mestu je veliko gradiva, saj je Trst poln protislovij. A dov-tipnost pride na vrsto samo na koncu misli: fraza mora najprej voditi v razmislek, šele na koncu pa sprožiti smeh. Kdo so vaši najljubši italijanski komiki? A.M.: Bistvena je igralska izobrazba, brez katere so kabaretisti povprečni. Izobraženih komikov pa je veliko: od Pao-la Rossija do Antonia Albaneseja, pa še Alessandro Bergonzoni, Maurizio Milani, Antonio Rezza, ki je bil pred dnevi v Mieli... L.B.: Pa tudi Aldo, Giovanni in Gia-como: izšolali so se v Franciji, 25 let so delali v senci in skoraj bi se vdali. Paolo Rossi jih je prepričal, naj nadaljujejo in dosegli so slavo. A.M.: Glavno je, da kabareta ne pogoltne televizija. Televizijske kabaretne oddaje, kot so Zelig, Colorado Cafe Live in Bulldozer, so vse enake. Nastopajoči predstavijo svojo točko, ki se vsak teden ponavlja, publika pa že pozna dovtipe na pamet... Pogosta tema tvojih monologov so meje v glavah. A.M.: Vsi imamo v sebi legendarni izraz »Jugo«, a edino, kar je od tega pojma ostalo, je Trst. Imamo Italijo, Slovenijo in »Jugo« oz. Trst, ki se ni spremenil. Mnogi Tržačani se še pred kratkim niso vozili v Slovenijo, ker so se bali, da se jim bo pokvaril avto. Danes ima Slovenija lepe ceste in ogromne avte, na tej strani meje pa ceste spominjajo na tretji svet. To je lahko smešno, a po smehu nastopi grenkoba. Sam sem po rodu pol Slovenec (druga polovica je iz Apulije), toda jezika ne govorim in tega se odkrito sramujem. Kaj hočeš, naše območje je tako zapleteno in čudno... Aljoša Fonda / SVET Sobota, 1. marca 2008 9 boris pahor - Množično obiskano srečanje v tržaški knjigarni Minerva »Ustvariti alternativo Bushu in njegovi destruktivni politiki« Boris Pahor spregovoril o Nekropoli in taboriščnem življenju, a tudi o nič kaj rožnati sedanjosti Bučen aplavz je v sredo pospremil prihod Borisa Pahorja v konferenčno dvorano tržaške knjigarne Minerva. Nekaj minut pred napovedanim začetkom je bila dvorana že polna, v njej pa je našlo mesto »le« sedemdeset ljudi. Organizatorji so zvočnike namestili tudi v knjigarniških prostorih, od koder je tržaškemu pisatelju prisluhnilo okrog trideset oseb, približno toliko pa jih je zaradi pomanjkanja prostora odšlo. Za srečanje, ki ga je v sodelovanju s knjigarno priredila Skupina - Gruppo 85, je po predvidevanjih vladalo res veliko zanimanje: kot je pravilno ugotovil eden izmed udeležencev, je Boris Pahor ta čas prava zvezda. Končno tudi v svojem rojstnem mes tu. Prevajalka in višješolska profesorica Patrizia Vascotto, ki je z novinarjem Pie-rom Špiritom vodila srečanje z Borisom Pahorjem, je poslušalce popeljala v koncentracijsko taborišče Natzweiler - Struthof, v tisto nekropolo - mesto mrtvih, od koder seje tržaški pisatelj vrnil živ. Med tiste pašt-ne, ki spominjajo na zelene terase in vinograde v kontovelskem bregu, na katere pa ni pisatelj med svojo internacijo nikoli pomislil: njegove misli so bile zasedene z drugačno trgatvijo, s tisto, ki jo je tu ob vsakem letnem času »uprizarjala« smrt... Kako ste preživeli sredi tolikšnega gorja, je zanimalo novinarja Špirita. Tako da nisem mislil ne na preteklost ne na prihodnost, ampak na svoje delo prevajalca in bolničarja, je bil pisateljev odgovor. A tudi zato, ker me je fašizem s svojimi brutalnimi metodami že cepil proti nasilju: po-italijančevanje imen in priimkov se ni bistveno razlikovalo od številk, v katere so nas spremenili nacisti. Kako pa ste se ponovno vrnili v življenje? Pisatelj je svoj težavni »povratek med žive« opisal v romanu Spopad s pomladjo: po vsakodnevnem sobivanju s smrtjo, potem ko je v Bergen-Belsnu videl kupe trupel in prve primere ljudožerstva, ni bilo lahko sprejeti dejstva, da se francosko dekle joče zaradi smrti ljubljene muce, ali pa da obišče oče trikrat tedensko grob pokojne hčerke. »Neumno sem razmišljal, a povratek v "normalno" življenje ni bil lahek,« je priznal pisatelj in poudaril, da mu je življenje vlila predvsem ljubezen. Tista ljubezen do žensk in njihove materinske ljubezni, ki mu tudi danes vliva upanje: kljub temu, da ni realnost nič kaj rožnata. Že na ležalniku med povojnim zdravljenjem pri Parizu je pisatelj razumel, da sta socializem in komunizem "falirala": nekaj nesrečnežev je uničilo pozitivni naboj tistih miselnosti, danes pa smo ponovno na začetni točki. »Ustvariti je treba alternativo Bushu in nje- govi destruktivni politiki, ki z izgovorom, da hoče uničiti teroriste, uničuje cele države.« Ko govorimo o teroristih, ne smemo pozabiti, da se večina bori proti tujemu okupatorju, je še dejal Pahor in spomnil, da so bili tudi štirje Bazoviški junaki v podobni situaciji: če hočemo razumeti, moramo iskati vzroke in razloge, predvsem pa vedno uporabljati razum. Boris Pahor, »ta mladenič, ki nam lahko še veliko pove in ponudi,« kot je dejal Spirito, je kljub vsemu optimist. Pri petindevetdesetih še vedno verjame v politično udejstvovanje, zato je sprejel ponudbo Stranke Slovenske skupnosti in bo njen kandidat na bližnjih volitvah: »Izvolitev me ne zanima, stranki posojam svoje ime ...in to ne prvič.« Predvsem pa mu pri petindevetdesetih ni zmanjkalo zaupanja v mlade generacije. V tiste najstnike, ki po vsej Italiji pozorno prisluhnejo njegovi zgodbi (v Piemontu jih je bilo pred nedavnim 900, v Trevisu 500). V tiste mlade, ki, »če drugega ne, nasprotujejo temu brezbrižnemu kapitalizmu«. Poljanka Dolhar Boris Pahor je kljub vsemu optimist in še vedno verjame v materinsko ljubezen in mlade KROMA urad za delo Prošnje za delo V ponedeljek in torek bodo v pokrajinskem uradu za delo na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 od 9.30 do 12.30 (v ponedeljek popoldne tudi od 15. ure do 16.30) sprejemali vloge za delovna mesta. Kar sedem delovnih mest razpisuje Občina Milje, od teh pa se za eno zahteva znanje slovenskega jezika. Gre za delovno mesto upravnega izvrševalca kategorije B1 pri socialnem uradu za nedoločen čas. Zahteva se vsaj dveletna delovna izkušnja v javnih upravah. Enak pogoj velja za ostalih šest delovnih mest upravnega izvrševalca iste kategorije za nedoločen čas pri uradu za pokopališča, uradu za kulturo in promocjo, socialnem uradu, tajništvu oz. uradu za stike z javnostjo (tu se zahteva znanje angleškega jezika) in uradu za knjigovodstvo. Tržaško zdravstveno podjetje pa ponuja eno delovno mesto za tehničnega operaterja B kategorije za nedoločen čas za opravljanje ročnih in tehničnih ter vzdrževalnih posegov. Zahteva se vozniško dovoljenje B kategorije in vsaj enoletna delovna izkušnja z živalmi v javnih ustanovah oz. združenjih za varstvo živali. občina zgonik - Sodelovanje s tržaško pokrajinsko upravo Z levo sredino je bolje Desnosredinska pokrajinska uprava je bila gluha na želje in potrebe okolice - Sedaj res konkretno sodelovanje na kulturnem področju Prejšnji predsednik tržaške pokrajine Fabio Scoccimarro je prišel na svoj prvi (in zadnji) uradni obisk v zgoniško občino 21. marca 2006: celih 19 dni (!) pred iztekom svojega mandata. Prišel je bolj v vlogi kandidata kot predsednika, so obisk po srečanju pokomentirali zgoniš-ki upravitelji. Med pogovorom je župan Mirko Sardoč zelo kritično ocenil odnos desno-sredinske pokrajinske uprave do okoliške občine in nanizal gostu celo vrsto pomanjkljivosti, zamud in neuresničenih načrtov. Aprilske pokrajinske volitve so Scoccimarra odpihnile s predsedniškega mesta in ga pahnile med navadne svetnike (opozicije). Njegovo mesto je prevzela Maria Teresa Bassa Poropat, v odnosih med pokrajinsko upravo in okoliškimi občinami je zavel nov, toplejši veter. Dokaz: pičlih sedem mesecev po izvolitvi (6. novembra 2006) se je nov le-vosredinski pokrajinski odbor uradno sestal z zgoniško občinsko upravo in imel nato še svojo redno sejo na zgoniškem županstvu. Sodelovanje med upravama se ni omejilo na to, sicer pomembno formalno plat. Postalo je vsebinsko. Zgoniški odbornik za kulturo Igor Gustinčič ga je podrobno nakazal. »Tržaška pokrajina se je v pretekli poletni sezoni izkazala s sodelovanjem pri številnih kulturnih pobudah. Odigrala je tudi zelo pomembno, spodbujevalno in povezovalno vlogo ob nedavnem vstopu Slovenije v schengensko območje. Njena finančna pomoč je bila odločilna pri pripravi nekaterih kulturnih prireditev januarja letos,« je poudaril ter tudi omenil te prireditve. Tako je bil 12. januarja v telovadnici v Zgoniku novoletni koncert vokalne glasbe z gospel skupinama Cadmos Ensemble in le Pleiadi, pri katerem sta sodelovali tudi repentabrska in devinsko-nabrežinska občina. Dan kasneje je bil v telovadnici v Nabrežini koncert iz revije Na krilih operete s tržaško komorno skupino I came-risti triestini: Tudi pri tem koncertu je so- Igor Gustinčič delovala zgoniška občina. Levosredinska pokrajinska uprava je tudi podprla Koncert prijateljstva v šotoru ob telovadnici v Zgoniku, pri katerem sta sodelovali tudi repentabrska občina in Zadružna kraška banka. Prireditev je bila - s tržaško skupino Trabant, slovensko skupino Ana Pupendan in zgo-niškimi Domačimi veseljaki - namenjena predvsem mladim, hotela pa je tudi biti družabnost ob odprti meji. Prosti prehod meje, brez omejitev in nočnega zaprtja maloobmejnih prehodov, je zbližal ljudi z italijanske in slovenske strani Kra- sa; čezmejni pretok se je povečal, povezovanje ljudi se je povečalo, kar velja predvsem za mlade. Gustinčič je ocenil, daje za te spremembe zaslužna tudi nova pokrajinska uprava. Razlika s prejšnjo je občutna: des-nosredinski upravitelji so bili gluhi na želje in potrebe okoliških občin in njihovih ljudi. Levosredinski odbor predsednice Basse Poropat je ubral drugo pot: dialoga, dogovarjanja, sodelovanja in pomoči. »Spacalova razstava na 4. pomolu je zgovoren primer novih odnosov na kulturnem področju v tržaški pokrajini. Do pred nekaj leti kaj takega ne bi bilo mogoče,« je ocenil zgoniški odbornik za kulturo. V slabih dveh letih zastavljeno sodelovanje se bo tudi v prihodnje nadaljevalo. Poletje bo šele čez čas potrkalo na vrata, pri zgoniški občini in tržaški pokrajini pa se že sedaj pripravljajo za nov niz pobud, predstav in koncertov, vedno v duhu dobrih odnosov za pestro, kvalitetno kulturno ponudbo na Krasu. M.K. skd prešeren - V družbi Branka Bratoža-Ježka V Boljuncu slikovito potepanje po res zanimivi Poti gradov V četrtek smo se pri društvu SKD France Prešeren v Boljuncu v prijetni družbi Branka Bratoža - Ježka virtualno potepali po Poti gradov in si ogledali celo vrsto diapozitivov, ki so nam prikazali to slikovito pot v vseh letnih časih. Izhodišče za pot so Hrastovlje, kjer stoji znamenita cerkev sv. Trojice. Od tod se pot dvigne proti kraškemu robu, mimo Zanigrada proti Podpeči, kjer je tudi obrambni stolp in kjer v neprehodnem in previsnem skalovju gnezdi nešteto ptic. Pot se nato nadaljuje po položnem kraškem robu, od koder se odpira lep pogled na morje in kjer se ob lepem vremenu vidi tudi Julijske in Karnijske Alpe. Od Socerba, ki je danes poznan predvsem kot priljubljena turistična točka, se spusti preko Kastelca proti dolini Ospa, v istoimensko vas, ki je znana po svojih plezalnih stenah; nadaljuje čez Golo brdo do Tinjana v Stepane in na Rožar ter do Rižane, od tod pa proti Kubedu, kjer nekdanji obrambni stolp služi kot cerkveni zvonik in dalje do Lačne, od koder se spet spusti do Hrastovelj. (sž) občina trst - Svetnik Zelenih Racovelli Ah, to okolje! Mestna uprava se ne zmeni za sodelovanje z raziskovalci Okolje, stanovanja, socialne zadeve, upravljanje odpadkov in davki sodijo med bistvena vprašanja, ki jih zaznavajo tržaški občani, na katera pa je tržaška občinska uprava doslej le delno odgovorila, ali pa se jih sploh ni lotila. Tako je ocenil občinski odbornik Zelenih Alfredo Racovelli dober teden po odobritvi občinskega proračuna za letošnje leto. Na področju odnosa z okoljem zamuja desnosredinska Dipiazzova uprava edinstveno priložnost. Preteklo leto so v Trstu odprli sedež Unes-ca za raziskovanje klimatskih sprememb; v mestu živi največji odstotek raziskovalcev v Evropi v primerjavi s številom prebivalstva. Pomeni, da ima Trst velikanski znanstveno-razisko-valni potencial, ki pa ga mestna uprava doslej ni izkoristila, saj ni vzpostavila sodelovanja z znanstvenimi strukturami, je opozoril Racovelli. Svetnika Zelenih žuli tudi sta- novanjsko vprašanje. Mnogo družin živi v res težkih pogojih, številne, predvsem mlade, nimajo možnosti, da bi si preskrbele stanovanje. Racovelli je iznesel predlog: izničenje davka na nepremičnine ICI tistim lastnikom, ki dajo stanovanja v najem po tako imenovanih »pravičnih cenah«. Občinski svetnik je tudi predlagal, naj mestna uprava poveča število stanovanj za najnujnejše primere, kar pa je občinska skupščina zavrnila. Občinski svet je sicer že lani odobril sklep o nakupu doma Malusa, pot do ureditve 24 stanovanj v domu pa j e še dolga. Z odvažanjem in sežiganjem odpadkov ni nič boljše. Občina je vnovčila kar 36 milijonov evrov od davka na odpadke Tarsu. Kljub astronomski vsoti pa ni nič investirala v ločeno odbiranje in ponovno uporabo odpadkov. Raje vztraja pri sežiganju, tako podjetje AcegasAps dobro zasluži, zrak pa postaja vse bolj onesnažen. 1 0 Sobota, 1. marca 2008 TRST bani - Društvo Grad v okviru pobude »Prešerno skupaj« Mladi so bili glavni akterji Dneva kulture v Ovčarjevi hiSi Na fotografiji pogled na dvorano med uspelo proslavo ob Dnevu kulture KROMA / Bambičeva galerija vabi na odprtje razstave Geni ipi-ihicii - pejsnzi PONEDELJEK, 3. marca ob 20.30 Umetnico bo predstavila mag. Jasna Merkii. Glasbeni utrinek bo prispeval Aljoša Saksida OPČINE - PROSEŠKA UL. 131 Aktivna prisotnost mladih predstavlja za vsako vaško društvo konkretno upanje v bodoči razvoj kulturnega poslanstva in ohranitev krajevne kulturne dediščine. Dan slovenske kulture pri Banih je bil resnično proslava mladih, saj mlajši va-ščani niso samo sodelovali, temveč so bili glavni akterji srečanja v Ovčarjevi hiši. Kot je pojasnil na začetku večera predsednik društva Piero Malalan, je skupina vaških najstnic sprejela nalogo, da oblikuje eno od osrednjih prireditev društvenega koledarja. Štiri recitatorke so izbrale, pripravile in podale vezno besedo in poezije sporeda, ki ga je obogatila glasba prav tako mladih ustvarjalcev. Tereza in Ivana Hussu, Francesca Renar in Raja Peric so prehodile stoletja slovenske literature z besedo osebnosti, ki so v različnih okoliščinah in zgodovinskih trenutkih postale ključnega pomena na poti razvoja slovenske književnosti in narodne kulturne zavesti. S predstavitvijo likov in branjem poezij so počastile petstoletnico rojstva Primoža Trubarja, stot-ridesetletnico rojstva Otona Župančiča in opus Franceta Prešerna. Četverica nastopajočih je pokazala, kako začenja spoznavati in poglabljati te like, v glasbeno umet- nost pa se uspešno uvaja gostujoči harmonikar Leonardo Snidaro, učenec Aleksandra Ipavca pri Glasbeni matici v Špe-tru. Dvanajstletni glasbenik, doma iz Barnasa, ima za seboj že nekaj koncertnih in tekmovalnih izkušenj kot solist in član špetrskega harmonikarskega orkestra. Trikrat se je udeležil mednarodnega tekmovanja Fisa...armonie, kjer je prejel prvo, drugo in tretjo nagrado in se je že preizkusil tudi na prestižnem harmonikar-skem tekmovanju v Castelfidardu. Snidaro je z izborom kratkih skladb ustvaril prijetne medigre, ki jih je izvedel s pohvalno samozavestjo. Martina Malalan je povezovala spored, ki ga je sklenilo lepo presenečenje in sicer krstni nastop novonastalega Ženskega pevskega zbora Vesela pomlad. Skupino sestavljajo bivše pevke zborov Vesela pomlad, ki so se priložnostno združile ob tridesetletnici openskega društva in so že leto dni pred velikim praznikom začele navdušeno vaditi. Odziv in motivacija sta presegla pričakovanja in zbor že načrtuje samostojno dejavnost v jubilejnem letu pod vodstvom Mire Fabjan. Z otipljivim veseljem in ponosom so dekleta prvič nastopila po »prerodu« in pokazala, kako do- bro izvežbane pevke ne izgubijo svojega leska po nekajletnem premoru. Tudi društvo Grad pri Banih je tako sodelovalo pri pobudi »Prešerno skupaj«, s katero so se vzhodnokraške vasi povezale in koordinirale pri prirejanju društvenih proslav ob dnevu slovenske kulture. Prisrčno in domače vzdušje je dalo prireditvi v Ovčarjevi hiši sproščeno oznako trenutka srečevanja, pri katerem so se vsi vaščani in gostje čutili neposredno soudeleženi. (ROP) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 1. marca 2008 ALBIN Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.52 - Dolžina dneva 11.09- Luna vzide ob 3.03 in zatone ob 10.54. Jutri, NEDELJA, 2. marca 2008 SIMPLICIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 1023,0 mb ustaljen, brezvetrje, nebo oblačno, vlaga 99-odstotna, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje C. [1] Lekarne Od ponedeljka, 25. februarja, do sobote, 1. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - Ul. Diaz 2 (040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, ZVEZA SLOVENSKIH ; rJ-J KULTURNIH DRUŠTEV ■ fc* J v sodelovanju s ! SKD F. VENTURINI, F. PREŠEREN, V. VODNIK vabi na ogled ! kabaretne predstave ■ ■ V soboto, 1. marca ob 20.30 ■ Kulturni center R. Ukmar pri Domju o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 18.00, 21.00 »Cous Cous«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Jumper«. ARISTON - 16.00 »Away from her -Lontano da lei«; 18.30, 21.15 »Into the wild«. CINECITY - 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Jumper«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Prospettive di un delit-to«; 20.00, 22.00 »Rec«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »John Rambo«; 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Non e' un paese per vecchi«; 15.15, 17.30, 19.50, 22.05 »Sweeney Todo - Il diabolico barbiere«; 17.40 »Parlami d'amore«; 18.00, 21.30 »Il petroliere«; 15.15 »Asterix alle olimpiadi«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Persepolis«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non e un paese per vecchi«. FELLINI - 15.30 »Alvin superstar«; 17.00, 19.30, 22.00 »Il petroliere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 20.15, 22.15 »Rendition -Detenzione illegale«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.15, 20.00, 22.00 »Prospettive di un delit-to«; 18.30, 20.20 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 15.20, 17.30 »Alvin in veverički«; 19.40, 21.50, 00.00 »John Rambo; 18.50 »Pokora Atonement«; 19.30, 21.40, 23.50 »Vedno priča, nikoli nevesta«; 14.50, 17.10 »Asterix na olimpijskih igrah«; 15.10, 16.30, 17.40 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Rec«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »John Rambo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mattino ha l'oro in bocca«; 16.30 »Asterix alle olimpiadi«. SUPER - 16.50, 20.20, 22.15 »Parlami d'amore«; 18.40 »Sogni e delitti«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »John Rambo«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Non e un paese per vecchi«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Parlami d'amore«; Dvorana 5: 17.30 »Asterix alle Olimpiadi«; 17.30 »In the wild«. M Izleti ENODNEVNI ZABAVNI IN ZDRAVSTVENI IZLET na Jesenice organiziramo v petek, 14. ali soboto, 15. marca. Cena izleta je 36,00 evrov in vključuje odhod avtobusa iz Ferne-tičev, kosilo na Jesenicah, prano tera-pični in bioenergetski tretman v wellness centru z odličnim učinkom na zdravstveno stanje posameznika. Zainteresirani naj se javijo na št. 3331461383. OBČINI REPENTABOR IN ZGONIK vabita, v sklopu projekta Interreg Italija-Slovenija »Conosci il Carso -Spoznaj Kras«, v nedeljo, 2. marca, na brezplačni vodeni ekskurziji (v slovenščini in italijanščini) na Medved-jak. Zbor udeležencev pred pokopališčem na Colu ob 9.15 za jutranji izlet, ob 14.30 pa za popoldanski izlet (samo z italijanskem vodičem). Hoje je za približno tri ure, višinska razlika pa znaša 100 m. Priporočamo planinske čevlje. Dodatne informacije: tel. št. 340-5569374 in e-naslov: cu-riosidinatura@libero.it. PD V ROJANU, KD LONJER KATINA-RA IN KRUT vabijo v nedeljo, 20. aprila, na enodnevni izlet na največji jadranski otok Krk in na otok Košljun. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072, tel. 040826661 (g. Darko Kobal) ali tel. 040417025 (g. Anton Bole). SPDT organizira v nedeljo, 2. marca, avtobusni izlet na goro Sisol (835 m), ki se nahaja v hriboviti verigi Učke. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Trsta, s trga Oberdan, in ob 8.15 iz Bazovice (avtobusna postaja »na vagi«). Prijave sprejemata: Slavko (tel. 040228118) in Vojka (tel. 040-2176855). Vabljeni! AŠD-SK BRDINA organizira društveno tekmo v nedeljo, 16. marca v Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Roskilde) od 24. do 27. aprila. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Vabljeni! SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparo-netta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, po-vratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 3384913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. IH Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. OSMICO so odprli pri Coljevih v Sa-matorci št. 53. Tel. št. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič (Cerovlje 34), tel. št. 040-299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Praprotu št. 23. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. Prispevki Ljubezen ne umre, čeprav tebe draga Albina več ni, saj je spomin nate vedno živ. V ta namen daruje sestra Marčela 200,00 evrov za Il Gattile. Ob 5. obletnici smrti Kazimirja Miliča daruje žena Milka z družino 100,00 evrov za ANT. V spomin na Hermino Ferluga daruje gospa Lucia Spada 120,00 eurov za Društvo Slovencev miljske občine. Ob 5. obletnici smrti Kazimirja Miliča daruje žena Milka 30,00 evrov za zbor Fantje izpod Grmade. Marija Vremec prispeva 20,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Amalije Kozina Coretti darujeta Mario Ota in Carmela 25,00 evrov za SKD Slavec Ric-manje. V spomin na Hermino Ferluga darujeta Marta in Jurij Vodopivec 30,00 eu-rov za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na Ignacija Korošca daruje brat Aldo 100,00 evrov za MoPZ Fran Venturini. kmečka zveza - Navodila svetovalne službe Premikanje in raba izkopanega materiala Zakonski odlok z dne 3. aprila 2006 št. 152, navaja okoljevarstvene norme, ki urejajo uporabo izkopanega materiala (zemlje) za melioracijske posege. Glede na dejstvo, da se naši kmetje, zlasti pa vinogradniki, soočajo s pravnimi problemi, ki nastajajo v zvezi s premikanjem in uporabo izkopanega materiala za pridobivanje novih vinogradniških površin, se nam zdi umestno, da damo nekaj pojasnil v zvezi s to tematiko. Omejili se bomo na normativ, ki od blizu zadeva melioracije v kmetijstvu in sicer na člene 183 in 186 prej omenjenega zakonskega odloka. Glede na dejstvo, da so norme precej zapletene ter da so v primeru njihovega neupoštevanja ali napačnega izvajanja predvidene visoke denarne kazni, v nekaterih primerih hujših prekrškov pa tudi kazenski postopek, svetujemo članom, da se ob vsakem dvomu obrnejo za potrebna pojasnila na merodajne ustanove. Najvažnejše določbe, kijih predvidevata že omenjena člena 183 in 186, lahko strnemo v sledeče točke: izkopana zemlja in kamenje se ne smatrajo kot odpadki in so uporabljivi za zasipavanje in polnjenje brezen, če to predvideva projekt, ki ga je odobrila administrativna uprava s predhodno odobritvijo Deželne agencije za varstvo okolja ( ARPA - Agenzia Regionale per la Protezione dellAmbiente), ki jo bomo v nadaljevanju imenovali DAVO. Proces navedenih dovoljenj se material ne sme uporabljati; v projektih, kjer se predvideva uporaba izkopanega materiala, morata biti navedena količina in izvor. Tudi v tem primeru mora administrativna uprava pridobiti privoljenje Agencije za varstvo okolja; če je za projekt predvidena ocenitev vpliva na okolje, je mnenje DAVO s tem že vključeno; za pridobitev mnenja DAVO o ponovni uporabi materiala mora biti prošnji priložena izjava prositelja, da pri izkopanju materiala niso bile uporabljene onesnažujoče snovi in da pri uporabi materiala ne pride do predhodnih sprememb ter da se material uporablja za namene, kijih zakon predvideva v alinijah 1 in 5 člena 186; v primeru, da ni možna takojšnja uporaba izkopanega materiala, morajo biti navedeni kraj, količina in tipologija materiala, ki ga je treba obvezno uporabiti v roku 6. mesecev. Upoštevajoč zapletenost zakonodaje, ki ureja uporabo izkopanega materiala je priporočljivo, da se zainteresirani v primeru dvomov pri interpretaciji zakonodaje, obrnejo za potrebna pojasnila na krajevno Gozdarsko ali Kmetijsko nadzorništvo. Svetovalna služba Kmečke zveze / TRST Sobota, 1. marca 2008 1 1 naiska PU PK I N KABARETT nedelja, 2. marca, ob 21.21 Oblikovalci Pupkina napovedujejo za nedeljski večer v SSG-ju, »da bodo skušali podreti mentalne meje, a ne bodo prikrivali močne nostalgije po prepustnici.« ¿j Čestitke V Peklu, kjer za Majenco po om-letih diši, naša ANICA okrogla leta slavi. Želijo ji še mnogo, mnogo let, sto dolinskih brhkih deklet.deklet. Petra se z botrom Mitjo veseli njegovega življenskega cilja in mu kriči: »ue....ue...ue...« (prevod: »Ostani vedno tak kot si, in bodi mi v zgled kot zastavonoša interkulturnosti!«). Včeraj je na tržaški univerzi z odliko opravil doktorat MITJA TRETJAK. Iz srca mu čestitajo družine Košuta, Ferfolja in D'errico. U t'm tj'dnu, p'r Bibčevih, sma druzga duhtrja dobili, zs Mitj't'm Tretjak sma sa učj'ra v's'lili. U d'ržini b'ma zs njm bli v'č »interkulturni« in d'bu fejst duhtr sma sigurni. Č'stit'-ma! Teta Marica, Breda, Roberta, Martin, Gregor, Anja nu Petra. Danes stopata na skupno življenjsko pot Elisa Benvenuto in Maxi Babich Vso srečo in obilo razumevanja jima želita Luisa in Zvezdan Na filozofski fakulteti je iz medkulturnih ved včeraj diplomiral Mitja Tretjak Vso srečo in še mnogo uspehov mu želijo mama, tata ter Tamara z Goranom in Mitjo Ü3 Obvestila SKD F. VENTURINI, F. PREŠEREN, V. VODNIK v sodelovanju z ZSKD, vabijo na kabaretno predstavo »Radioaktivni live«, danes, 1. marca ob 20.30, v kulturnem centru A. Ukmar pri Domju. Toplo vabljeni! SLOVENSKA ŠKOFIJSKA MLADINSKA PASTORALA vabi tržaško mladino na srečanje »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram biti v tvoji hiši«, ki bo danes, 1. marca, ob 16. uri v prostorih Marijanišča na Opčinah. Srečanja se bodo udeležili g. škof in mladi iz Kopra. Sledi družabnost. Vabljeni letošnji birmanci, pobirmanske skupine in skavti. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Oblikovali ga bodo MlMePZ Vesela pomlad, CPZ sv. Jernej, solisti in OGS Tamara Petaros. Govornica bo Stanka Sosič Čuk. DRUŠTVO TAO organizira praktični tečaj »Učim se braniti«, ki se bo odvijal v nedeljo, 2. marca od 10. do 13.ure, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije na tel. št. 340-1607908 (Breda) ali na spletni strani www.associazionetao.it. SSG-mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU Igrata: Primož Forte in Danijel Malalan Režija, scene in kostumi: Miha Golob sreda, 5. marca, ob 20.30 četrtek, 6. marca, ob 20.30 sobota, 8. marca, ob 20.30 (z itai.n) četrtek, 13. marca, ob 20.30 _£............ Zaželjena predhodna rezervacija. Abonent dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 _;_:_ KRUT obvešča, da se 12. marca začnejo tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone, 8/B, tel. 040-360072. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi, 14) je odprt s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure (tel. št. 040-3481248, ali elektronski naslov: info@narodnidom.eu). V BARKOVLJAH bomo v nedeljo, 2. marca, počastili msgr. Škabarja, po maši ob 11. uri, v vrtiču ob pristanišču, ki je po njemu imenovan. BARVE IN ČOPIČI ZA DOBRO POČUTJE - šest srečanj v sklopu Krut-ovih delavnic. Predstavitvena konferenca bo v ponedeljek, 3. marca, ob 18. uri na sedežu krožka, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na tel št. 0403720062. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 3. marca, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano (Doni-zettijeva 3), na okroglo mizo na temo »Kava, tržaško pristanišče in Slovenci«. Govorili bodo dr. Vanja Lokar, Igor Švab in predsednik tržaškega združenja operaterjev kave Vinko Sandalj. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico, vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 3. marca, ob 16. uri na sedežu (ul. Cicerone 8). Za informacije tel. št. 040-360072. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za občino Dolina vabi člane, somišljenike in prijatelje na srečanje, v torek, 4. marca ob 20. uri, ki bo v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Govor bo o bližnjih deželnih volitvah, 13. in 14. aprila, ob prisotnosti članov pokrajinskega vodstva SSk. SLOVENSKI KLUB IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v torek, 4. marca, ob 17.30 v Narodni dom (ul. Filzi 14), na predstavitev knjige Miroslava Košute »Teža sončnega. Odgovori, govori, zagovori«. Delo bo ob avtorjevi prisotnosti predstavila prof. Marija Pirjevec, nekaj odlomkov bo prebral Jure Kopušar. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 4. marca, ob 20.45 generalka za nastop v gledališču Miela, ki bo v sredo, 5. marca, ob 20.30 ob predstavitvi knjige Življenjepis Ondine Peteani; ter za nastop v Biljah na reviji Primorska poje v nedeljo, 9. marca. Odhod avtobusa ob 15. uri iz Padrič. S.C. MELANIE KLEIN prireja začetniški tečaj slovenščine za odrasle, ki se bo začel 5. marca. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali elektronski naslov: in-fo@melanieklein.org. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filatelije na tretjo redno sejo, ki bo v sredo, 5. marca ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi na predavanje mag. Bogdana Vidmarja na temo »Kako približati vero mladim generacijam«, ki bo v sredo, 5. marca, ob 18. uri, v dvorani Marijinega doma v ulici Risorta 3 v Trstu. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni »tečaj vezenja« (štikanja), ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih v Briščikih. Tečaj bo vodila gospa Marica Pahor. Prvo srečanje bo 6. marca. vabi na PREDSTAVITEV DELAVNICE barve in čopiči za dobro počutje ki jo bo vodila likovna terapevtka JANA PEČAR PONEDELJEK, 3. MARCA OB 18.00 NA SEDEŽU, UL. CICERONE 8b ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, dve srečanji o RAVNOVESJU IN MOČI DUŠE - opazovanja in presojanja o antropozofski disciplini. Mau-rizio Barut bo predaval v petek, 7. marca 2008, ob 20. uri, o »Soglasju misli z voljo« in v soboto, 8. marca 2008, ob 20. uri, na temo: »Moč, ki preraja čustva v življenje«. Vstop prost. Tel.: 339-7809778 (Tullio). ASTRA - Združenje za zdravljenje odvisnosti od alkohola obvešča, da deluje slovenska posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju v prvem nadstropju, vsak četrtek od 11. do 12. ure. NARODNI DOM v Trstu išče študente, ki bi bili na razpolago za dežurstva ob razstavah v galeriji. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov in-fo@narodnidom.eu; dodatne informacije Slovenski informativni center, ul. Filzi, 14, tel. št. 040-3481248 (urnik: ponedeljek-torek-četrtek: 10. - 12. ure; sreda-petek: 16. - 18. ure). VZPI-ANPIOPČINE sporoča, da bomo, ob 64. letnici mučeniške smrti RO-ZALIJE KOS KOCJAN - ULIČEVE, v petek, 7. marca, ob 10.30, počastili njen spomin. Ob petju učencev 3., 4. in 5. razreda OS F. Bevka in priložnostnih besedah Majne Pangerc, bomo položili venec na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja praznovanje Dneva žena, v soboto, 8. marca, ob 19.30 v »Osteriji Boris« v Mavhinjah. Vsa dekleta in žene ste prisrčno vabljene na večerjo z glasbo in kratkim zabavnim programom. Za vpisovanja pokličite na tel. št. 3403963328 (Katja) ali 340- 4116009 (Nataša) v popoldanskih in večernih urah. SKD VIGRED obvešča, da bosta, po zimskem premoru, v društvenih prostorih v Šempolaju ponovno potekala tečaja priprav narodnih noš in vezenja, in sicer: tečaj priprav narodnih noš bo ob ponedeljkih, od 18. do 20. ure (prvo srečanje v ponedeljek 10. marca); tečaj vezenja: ob torkih od 17. do 19. ure (prvo srečanje v torek, 4. marca). Vabljene tudi nove tečajnice. TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 328-4559414, info@melanieklein.org. SKD IGO GRUDEN prireja trimesečni tečaj vadbe »Za zdravo hrbtenico«. Prvo srečanje bo v sredo, 12. marca, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Nabrežini. Obvezen je predhodni vpis. Za pojasnila tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). SKD FRANCE PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: obveščamo, da se bo tečaj odslej vršil v prostorih občinske knjižnice, ki se nahaja za gledališčem (vhod nasproti vrtca, tik pred mostom Na jami). ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: danes, 1. marca, ob 20.30 uri, Dom Anton Ukmar Miro (Domjo 227, v organizaciji KD Fran Venturini, SKD France Prešeren, SKD Valentin Vodnik), v soboto, 8. marca, ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri, Srenjska hiša v Gročani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca, ob 20. uri, Štalca v Šempolaju (v organizaciji SKD Vigred). NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-to-rek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16- 18, elektronski naslov info@narodni-dom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. 81 Prireditve SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL ZVEZA SV. IVANA vabi člane in simpatizerje na praznik Dneva žena ter praznik včlanjevanja v sindikat upokojencev, ki bo v petek, 7. marca, ob 15.30, na sedežu v ulici S. Cilino št. 44/A. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žensk, na odprtje fotografske razstave »Staranzano - le donne, i la-vori nel Novecento (Štarancan - ženske in delo skozi dvajseto stoletje), ki bo v petek, 7. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. O razstavi bodo spregovorili: Riccardo Marche-san (SPI- CGIL Staranzano), odbor-nica za enake možnosti Občine Zgo-nik Nadja Debenjak ter novinarka in kulturna delavka Poljanka Dolhar. Nastopil bo ZPZ Vesna iz Križa, pod vodstvom Zulejke Devetak. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC v sodelovanju s SKD F. Prešeren, priredi v okviru praznovanja mednarodnega Dneva žena v torek, 4. marca, ob 20. uri v društveni dvorani v Boljuncu predstavitev knjige Marte Verginella »Il confine degli altri«; v petek, 7. marca, pa od 20. ure dalje družabnost za vse žene in dekleta »Čakajoč na osmi marec«. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA ENAKE MOŽNOSTI v sodelovanju s SKD Slovenec Boršt-Zabrežec in SKD Prešeren Boljunec, vabi ob mednarodnem Dnevu žena na otvoritev »Razstave ročnih del domačih žensk in razstave tipičnih slaščic gostujočih Podeželskih žena Toplice iz Okonine pri Ljubnem in iz Braslovč v Savinjski dolini«, ki bo v četrtek, 6. marca, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Nastopa ZPS Stu Ledi. Za prisotne bo priskrbljeno prijetno presenečenje. Razstava bo na ogled do 9. marca po sledečem urniku: v petek od 16. do 20. ure, v soboto od 15. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. V soboto, 8. marca, bo ob 18.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu »Kulturni Program« s priložnostnimi pozdravi županje Fulvie Premolin, nagrajevanje tekmovalne razstave domačih slaščic in družabnost. Kdor želi sodelovati pri razstavi, naj prinese pecivo v gledališče v soboto, 8. marca od 16. ure dalje. S Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 339-4193779. DAJEMO V NAJEM delno opremljeno stanovanje, 85 kv. metrov v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 3479020254. IŠČEM sodelavca za obdelavo vinograda z delitvijo pridelka. Klicati na tel. št. 328-9077215. KMEČKI TURIZEM v Gabrovici pri Bogdanu in Marlenki bo odprt v marcu ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na 040 - 2296068. KMEČKI TURIZEM ŠVARA (Trnovca 14) je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898. NA OPČINAH prodam stanovanje z lastno garažo in velikim skupnim vrtom. Tel. št. 340-2244780. NUDIM lekcije iz nemščine dijakom srednjih šol. Klicati ob večernih urah na tel. št. 346-9453545. NUDIM šivane in kvačkane izdelke po naročilu. Tel. 339-4413205. POŠTENA DELAVKA, 50-letna, iščem nekajdnevno zaposlitev kot čistilka ali varuška. Tel. 340-7774550. PRODAM hišo v Boljuncu. Tel. št. 040228969 ali 335-8445362. PRODAM zelo svetlo stanovanje s pogledom na morje v ulici Montebello; dnevna soba, spalnici, kuhinja, kopalnica, shramba in veranda; cena 170.000,00 evrov. Telefonirati v večernih urah na številko 348-3518496. PRODAM motor Yamaha fazer 600, 6.800 prevoženih km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. na 040225857. PRODAM v Boljuncu dvoetažno hišo z vrtom. Možen tudi polovičen odkup. Tel. št. 348-7844620. V BORŠTU blizu cerkve prodam dvonadstropno hišo s pogledom na morje, s kletjo brez vrta, v dobrem stanju, ugodna cena. Tel. št. 333-6039099. V GROPADI prodam hišo in dve zazidljivi zemljišči. Informacije na tel. št. 040-214854 ali 339-7806313. S Poslovni oglasi NUDIM DELO kot negovalka, z izkušnjami, tudi 24 ur. 3407774550 NUDIM DELO kot negovalka starejšim osebam. 328-3617053 TRGOVSKO PODJETJE IMSA IŠČE dinamično, ambiciozno in komunikativno osebo 25-35ih let. Pogoji: znanje slovenskega in angleškega jezika, po možnosti izkušnje v komerciali, pripravljenost potovati. Možnosti kariere. Poslati CV na: IMSA IMPEX SRL (potnik) - Ul. bratov Rusjan 7, 34070 Sovodnje ob Soči. PODJETJE IŠČE izkušenega prodajalca/ko za prodajo keramike in kopalniške opreme. 347-3881300 IŠČEMO PRODAJALCA/KO-URADNIKA/CO za delo v trgovini. Pogoji: obvladanje slovenskega jezika in računalništva. Telefonirati ob uri obedov na 040200718 ali 3299436846 DIJAŠKI DOM IZ TRSTA IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org PRODAM ČEBELE 0481/391209 ali 333-9365176 V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje. Tel. 348-2812360 KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM vinograd ali zemljišče v okolici Križa, Proseka ali Kontovela. 3334310688 DAN ŽENA v soboto, 8. marca bomo praznovali v Gostilni Sar-doč v Prečniku 1/B z glasbo v živo. Za rezervacije tel. 040/200871 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Zavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. 12 Sobota, 1. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI TOMIZZOV DUH Osteria guerre Milan Rakovac Éisk Drnovška ni več med nami, Ru-gove prav tako ne... Je v teh krajih sploh še kje kakšen mirovnik, ki bi se hotel soočiti s konfliktom-kot usodo? »I'm not myself and for this I apologise, Max. We Slaves are conde-mened to eternal conflict!« »That's fatalism,« Max said. »It's history,« answered Drago. »OUR history.« »We have to try to understand this specific conflict. We musn't expect the past to return and return,« Max said, chiding him like an older brother.«: »Cafe Wars«, Barbara Strathdee, založba Tara, Wellington, Nova Zelandija, 2005. Cafe Wars, torej Kavarna vojne, Kavana Ratovi, Kavarna Vojne, Caffe' Guerre. Po našu krstijansku, hr-vacku, slavinsku, istrijansku: Oštarija Vuoj ske. Barbara Strathdee nazvalaje tako svoj roman o Trstu, situiran u vri-jeme izbijanja balkanskih ratova 1991. zbog jedne kavane u Trstu, koja se ni-je tako zvala, naravno, jer su se u njoj u vrijeme hladnog rata sastajali špijuni: »Ruski, jugoslavenski, engleski i fran-cuski agenti sastajali bi se kao neki šahovski klub ili čitateljska skupina, jednom svaka dva tjedna, da zakuha-ju priče, svatko za svoju vladu«. »Kašikare«, defanzivne ručne bombe, od 1991. do ove 2008., u ratu i miru, često eksplodiraju diljem Balkana. Tako fatalno balkanski je vec sam naziv te bombe, po dijelu kojim se ona aktivira. Cijela paradigma: kašika - žlica, simbol preživljenja u fatalnome, poput vječnih sukoba, južnoslaven-skom, balkanskom siromaštvu. »Kašikare« ovih dana lete Beogradom i Kosovskom Mitrovicom opet u političke svrhe. Kao što vec sko-ro dvije decenije eksplodiraju ispod automobila diljem ex-Yu u privatnim i et-ničkim sukobima, i često po kaficima; Cafe Wars, altroche'! Za vrijeme demonstracija po Srbiji zbog Kosova neki etno-bandit (by Ervin H.-M.) zapa-lio je Cafe Wars u Novom Sadu -osam mladih ljudi nasmrt je izgorje-lo... Možemo li se i hocemo li se ote-ti sukobu-kao-sudbini, mi Južni Slave-ni - i naši neslavenski susjedi? Ibrahim Rugova je to radio svim silama, gan-dijevskim pacifizmom smirivao je ra-toborne strasti. Janez Drnovšek, moralna vertikala usred raspadajuce Jugoslavije, je to radio zdušno i bez ostat-ka. Ali Čedomir Jovanovic usamljen je danas više nego ikada, dok sukob-ka- o-sudbinu neočekivano regenerira je-dan Ismail Kadare pozivajuci na uje-dinjenje Albanije i Kosova. Osteria Guerre la xe »verta qua de noi altri notte e giorno. Ma non solo tra i Slavi. Anche nei libri-del-eso-do recenti, che cantan« el canto fantasmagorico che i aleati bombardava-no Zara e Pola come pulissia etnica, sintonizzada in linea Roosewelt-Chur-chill-Tito. Dio mio che idee! Vec boti san pisa o ten; se domis-lin kako smo bili spasili piet 'merikan-skih piloti kad hi je zadila contraaere-a zguor Pule, i hi sakrili u bunker uzad manjadure voluovske i zduol štierne Luketine, pak je jedan ud njih potle posla Leticiji zlatnu kadinu con la stella 'mericana. O rossa? Jer ako su vec Saveznici imali neke planove, oni su prije bili protalijan-ski, nego proslavenski. A sama bombardiranja Pule i Zadra mogla su biti smišljena baš zato da se stvori antisa-veznička, antipartizanska, antislaven-ska raspoloženja... Ali, »back to USSR, no metter where you are«...Rusija je čvrsto stala uz Srbiju, a to kao da nas vraca u hladni rat, to kao da obnavlja podjelu Balkana izmedu Zapada (NATO) i Istoka (Rusija). Kao da nam je malo naših sukoba, Južnim Slavenima i ostalim Albancima, a tu su i Grci i Turci i Ru-munji. Sada se stvara etno-teritorijal-na podjela Balkana kao neka groteskna Jalta, u kojoj je osamljena Srbija kao neki »ruski otok« na balkanskom po-luotoku, okružena otocima skoro-čla-nica NATO i EU! Vracam se u »Cafe Wars«, autorica, koja je godinama živjela u Trstu, morala je opaziti lokalno stanje duha, u ovom sad vremenu. Jed-na prijateljska večera, servirani su njoki. Veli Edi: »It's an old Slovenian recipe. 'From time immemorial,' Carlo murmured sarcastically«. Ili poziv tršcanskoj umjetnici da ode u Sloveniju: »For her, Yugoslavia was on the map. Artistically, politically, culturally, every way - to an Italian Triestine like Silvana Seresin, Yugoslavia did not exist.« Sedaj, ko Jugoslavije definitivno ni več, ko je Trst samo še provincial-na periferija na meji, ki je ni, ex-YU pa se širi z metastazami uničujočega turbo-folka, ko se »kašikare« razlete-vajo po vesoljnih Cafe Wars-ih, sedaj se je fatalizmu nujno upreti. Da se »preteklost ne bi ponavljala in ponovila«! Naša, obmejna in tista »daljnja«, balkanska. pesniški večeri ssg - V mali dvorani tržaškega Kulturnega doma Prijeten glasbeno-pesniški monolog prekmurskega kantavtorja Vlada Kreslina Janko Petrovec je pred četrtkovim večerom obljubljal enkratno intim no sre čanje z Vla dom Kresli nom. Pobudnik in voditelj pesniških večerov Slovenskega stalnega gledališča se ni mo til: ob čin stvo, ki se je zbra lo v ma -li dvo ra ni Kul tur ne ga do ma, je ime lo pri lož nost pri sluh ni ti pri zna ne mu kantavtorju, a tudi tankočutnosti in nadarjenosti prekmurskemu pesnika. Vla do Kreslin je na mreč pred ob čin -stvo stopil s svojo znamenito črno kitaro v eni roki ter najnovejšo pesniško zbirko v drugi. In brez posrednikov izoblikoval prijeten glasbeno-pesniš-ki mo no log, katerega ne spor ni pro ta-gonist je bila Beltinška banda, skupina starejših glasbenikov iz Beltincev, s katerimi je Kreslin dolga leta nastopal. Mišku, Joužeku, Jančiju in drugim članom skupine je petinpetdesetletni kantavtor posvetil svojo najnovejšo knjigo Venci - Povest o Beltinški ban-di. Iz nje je prebral številne pesmi, v katerih je izrisal posre čene por tre te članov Beltinške bande, njihovo prisrčnost, hudomušnost, ironijo. Ter opisal številne skupne dogodivščine iz časov pred slovensko osamosvojitvijo, ko je Kreslin sanjal »o podjetju za mletje in petje« in je z Beltinško bando na-sto pal predvsem na sho dih ze le nih. To so bi li časi, ko so prekmur ski glas beniki zagrabili za gosli »v obrambi pred alpsko harmoniko«, a tudi pred nevarnostjo, da bi na ljubljeni Muri gradili industrijske obrate. Bila so to tudi leta, ko so nekateri člani Beltinške bande prvič stopili na letalo, da bi se odpeljali na zimsko olimpijado v Francijo. Ob pristanku sta jih pričakala rde ča pre pro ga in pene če vino, saj so francoske oblasti mislile, da je na letalu prva slovenske vlada. Člani Beltinške bande pa, da se vsak letalski polet Vlado Kreslin se je tržaškemu občinstvo predstavil s knjigo Venci - Povest o Beltinški bandi (zgoraj), na koncu pa tudi nazdravil z voditeljem večera Jankom Petrovcem (desno). KROMA gorica - Kocert ukrajinskega pianista Timurja Gasratova Pianist s številnimi obrazi Očaral je z duhovitostjo, virtuoznostjo in strastnostjo ter presenetil z res svojstvenimi staccati Še ne petindvajsetletni ukrajinski pianist Timur Gasratov je na lanskem tekmovanju Giuliana Pecarja v Gorici prejel posebno nagrado za klavirsko interpretacijo in si tako zagotovil naklonjenost umetniškega vodje goriškega tekmovanja, prof. Sijavuša Gadžijeva in Kulturnega centra Lojzeta Bratuža, ki mu je v četrtek, 21. februarja na široko odprl vrata koncertnega prizorišča v Gorici. Nekoliko skrivnostno zadržani mladenič, ki ga ima »... sodobna glasbena kritika za najnovejši up mlade klavirske generacije . saj se zavzema za nov koncept klavirske igre.« (David Bandeli v spremni besedi v koncertnem listu) je vsekakor zanimiva glasbena osebnost, ki te - bolj kot s pianističnim perfekcionizom -osvoji z idejami, ki jih razvija med samo interpretacijo. Slednje je vsekakor tudi njegov adut, s katerim je prepričal žirije na mednarodnih tekmovanjih v Frei-burgu, Palermu, Saarbrucknu, Pordeno-nu ali na Mallorci. Čeprav se je njegova pot začela šele pri trinajstih letih v Odessi, kje je obiskoval znano Glasbeno Ukrajinski pianist Gasratov BUMBACA šolo Stolyarskij, se je očitno v najstniških letih z intenzivnim in poglobljenim študijem njegov talent uspel povsem razcvete ti. Pridobil si je štipendijo sklada Helene-Rosenberg, ki mu je omogočila nadaljevanje študija na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu, kjer je z odliko diplomiral leta 2005. Zatem je eno leto študiral na Ecole Normale de Musique v Parizu pri M. Rybickem, trenutno pa študira komorno glasbo v Saarbrucknu pri Tatevi-ku Mokatsianu. Njegovo študijsko »popotovanje« ni naključno, saj mladi pia-nistični raziskovalec le tako lahko odkriva in zaživi atmosfere, v katerih so ustvarjali veliki nemški ali francoski skladatelji. In prav slednje je posebnost Timurja Gasratova, saj v vsaki zaigrani skladbi na dovolj izviren način poskuša približati milje, v katerem je nastajala. Variacije na temo iz stavka Andante iz seks-teta za godala op. 18 Johannesa Brahm-sa zazvenijo pod gibčnimi in prožnimi prsti Gasratova v vseh sprejemljivih odtenkih skladateljeve špartanske preprostosti, dvoumnosti, hkratni strogosti in boemskosti, ki jih interpret še dodatno začini z mladostnimi cvetovi fantazije. Ti najdejo plodna tla tudi v izvedbi 8 Fan-tasiestuecke op. 12 Roberta Schumanna, v katerih postaja čedalje bolj očitno, da je ukrajinskemu pianistu nebo podelilo živahno fantazijo in močno osebnostno noto. A ko je Gasratov v drugem delu ve- čera ponudil izvedbo Sonate št. 4, op.29 Sergeja Prokofjeva, smo lahko prepoznali, da sta bili »uvodni« skladbi Brahmsa in Schumanna le nekakšna »predigra«, v katero pianist še ni uspel preliti vsega svojega artizma. Ta je namreč naravnost zablestel na krilih domišljije prav v glasbi Prokofjeva: z obsežno barvno paleto, mojstrskim slogom in ustvarjanjem različnih razpoloženj. Da je izražanje posmeha, humorja s klavirskim zvokom ena od najbolj prestižnih (in prepoznavnih) vrlin ukrajinskega pianista je razkrila tudi »hudo« hudomušna in šaljiva izvedba znane Lisztove Madžarske rapsodije št. 2 v priredbi Vladimirja Horowitza, enega največjih pianistov vseh časov. Timur Gasratov je v interpretacijah zadnjih dveh del očaral z duhovitostjo, virtuoznostjo, strastnostjo .... in presenetil s staccati, gibčnimi, ljubkimi, a prav tako tudi muhasto junaškimi in drznimi. In prav ti staccati morebiti tudi najbolje označujejo pianizem Gasratova. Njegova zgodba se šele začenja . Tatjana Gregorič zaključi ob zdravici... Pred tr žaš ko pu bli ko so zažive li številni koncerti (na katere je rad hodil predsed nik dr žave s prekmur sko dušo) in »after partyji«, ki so si jih Kreslin in nje go vi muzikantje vsa kič zamislili v najbližji gostilni. Ali v kleti kakega prijatelja oziroma znanca, v kateri je skoraj devetdesetletni Joužek nekega večera objel svojega vrstnika: leseni sod z letnico 1905. Vlado Kreslin je svojo pesniško pri poved o bel tin ških god cih in pev -cih ( med katerima sta bi la tudi star ša Kreslin) ob čas no pre kinil. A le toli ko, da je vzel v roke kitaro in zapel eno svojih znamenitih pesmi, ki jih je ustvaril ob uspešni združitvi ljudske tradicije in roka: od Nekega jutra, ko se zda ni, do Z Goričke ga v Pi ran, ki je tako kot ves najnovejši album Cesta posta la pra va us peš ni ca. Kresli nov pevsko-pesniški monolog je z nekaj vprašanji prekinil tudi voditelj Janko Petro vec. Zani ma lo ga je, kako si prekmurski kantavtor, ki je pred nekaj dnevi v Zagorju zaigral na pogrebu Janeza Drnovška, zamišlja ...svoj pogreb. Še najraje takega, kot so bili tisti, na katerih so se poslavlja li od čla nov Bel -tinške bande: množični pogrebi, na katerih se je zbrala vsa okolica (več kot na poroki ali ob okroglih roj stnih dne -vih), in so se na kon cu sko raj spre vrgli v veselico ... (pd) / SVET Sobota, 1. marca 2008 13 zahodni balkan - Doslej je neodvisnost pokrajine priznalo 22 držav Irska priznala Kosovo, Slovaška tega ne bo storila Srbija protestirala zaradi ustanovitve usmerjevalne skupine-Večina Srbov še vedno za članstvo v EU PRIŠTINA, BEOGRAD - Neodvisnost Kosova je včeraj priznala tudi Irska z utemeljitvijo, da je zaradi dogajanja v preteklosti vztrajanje Kosova znotraj Srbije nepredstavljivo. Irski zunanji minister Dermot Ahern je pojasnil, da se je irska vlada o priznanju Kosova odgovorno odločala. "Vem, da je neodvisnost Kosova boleča in težko sprejemljiva za Srbijo. Poleg tega naj poudarim, da priznanje Kosova nikakor ni znak sovražnosti do Srbije," je dejal Ahern. Po neuradnih podatkih je Irska tako 22. država in enajsta država članica Evropske unije, ki priznava neodvisnost Kosova, 32 držav pa je napovedalo, da naj bi to storilo v prihodnosti. Okoli 20 držav, med njimi Srbija, Rusija in Kitajska, odločno nasprotuje enostranski razglasitvi neodvisnega Kosova. Med nasprotnicami kosovske neodvisnosti je tudi Slovaška, ki je glede priznanja neodvisnosti Kosova zadržana, predvsem zaradi bojazni, da bi to povzročilo učinek domin, ki bi lahko podobne težnje spodbudil tudi pri madžarski manjšini na Slovaškem. Premier Robert Fico je tako dejal, da "ne izključujejo možnosti, da Slovaška nikoli ne bo priznala Kosova". Medtem je beograjska tiskovna agencija Beta poročala, da Nemčija namerava povečati število svojih oboroženih sil na Kosovu. V naslednjih dneh bo na Kosovo poslala rezervni bataljon svoje vojske, ki je trenutno nameščen na Bavarskem. Do sredine marca naj bi tako na Kosovo pripotovalo okoli 600 dodatnih nemških vojakov, ki bodo zamenjali enega od bataljonov italijanske vojske. S tem bo nemški kontingent z 2800 vojaki postal tudi najštevilčnejši v sestavi Kforja. Medtem ko na Kosovo prihajajo novi vojaki, pa kosovsko policijo še naprej zapuščajo pripadniki srbskega porekla. Tako naj bi od razglasitve neodvisnosti Kosova policijo zapustilo že preko 170 pripadnikov. Srbski zunanji minister Vuk Jeremic pa je včeraj pri generalnem sekretarju Združenih narodov Ban Ki Moonu uradno protestiral zaradi četrtkove ustanovitve mednarodne usmerjevalne skupine za Kosovo. Jeremic je v pismu Ban Ki Moonu poudaril, da je ustanovitev omenjene skupine nezakonita in za Srbijo povsem nesprejemljivo dejanje. Po oceni Beograda njena ustanovitev predstavlja očitno namero po izogibanju Varnostnemu svetu ZN in resoluciji VS ZN 1244. Z njo pa želijo tudi razvrednotiti vlogo misije ZN na Kosovo Unimk kot edinega organa, ki ima na Kosovu polno legitimiteto, so sporočili s srbskega zunanjega ministrstva. Jeremic je še ponovil, da Srbija ni nikoli dala soglasja za vzpostavitev civilne mi- sije EU na Kosovu Eulex, nasprotuje pa tudi prenosu kakršnihkoli pooblastil z Unmika na misijo EU. Edina zakonita avtoriteta glede mednarodne navzočnosti na Kosovu je VS ZN, je še zapisal Jeremic v pismu. Medtem se je razvedelo, da dve tretjini ali natančneje 67,23 odstotka Srbov se še vedno zavzema za vstop Srbije v Evropsko unijo. Po drugi strani pa jih skoraj 74 odstotkov članstvo v uniji zavrača, če bi bil pogoj zanj, da Beograd prizna neodvisnost Kosova. To je pokazala javnomnenjska raziskava, ki so jo za srbsko ministrstvo za Kosovo izvedli februarja in je zajela 1300 srbskih državljanov. Večina vprašanih (67,90 odstotka) sicer zavrača vstop Srbije v zvezo Nato, okoli 60 odstotkov pa jih zagovarja tesnejše odnose z Rusijo. Dobri dve tretjini Srbov pretežno ali povsem podpirata politiko srbske vlade glede Kosova. Slabih 48 odstotkov jih meni, da mora Beograd civilno misijo EU na Kosovu (Eulex) zavrniti, dobrih 42 odstotkov bi jih misijo EU podprlo, če bi bila ta nameščena z odločitvijo Varnostnega sveta ZN, medtem ko bi brez zadržkov misijo podprlo le slabih deset odstotkov vprašanih. (STA) Vojaki Kforja nadzirajo protest Srbov v Kosovski Mitrovici ANSA bližnji vzhod - Proti kurdskim upornikom Turška vojska končala vojaško operacijo v Iraku ANKARA/BAGDAD - Turška operacija proti kurdskim upornikom na severu Iraka je dosegla svoj namen, zato se turški vojaki po osmih dneh umikajo iz severa Iraka, so včeraj potrdili predstavniki turške vojske. "Dosegli smo cilj te vojaške operacije, zato se naši možje vračajo nazaj v turške vojaške baze," je povedal eden izmed poveljnikov turške vojske. Dejal je še, da so z operacijo upornikom Kurdske delavske stranke (PKK) dali jasno vedeti, da "sever Iraka zanje ni več varno območje". Novico je potrdil tudi iraški zunanji minister Hošjar Ze-bari. "Turčija je danes zjutraj zaključila s svojo vojaško operacijo in začela umik svojih enot," je včeraj dejal Zebari in poudaril, da pozdravlja tako odločitev turških oblasti in da so v Iraku vedno menili, da za zatiranje terorizma Kurdske delavske stranke (PKK) obstajajo tudi drugi načini. Turčija je svojo vojaško operacijo začela 21. februarja, ko je vdrla na sever Iraka z namenom, da bi z obmejnega območja pregnala upornike PKK, kar je bil že drugi vpad turške vojske v zadnjih treh mesecih. PKK se s Turčijo spopada že od leta 1984, boji pa so do sedaj zahtevali že več kot 37.000 življenj. V tokratni operaciji je bilo ubitih 240 pripadnikov PKK, medtem ko naj bi na turški strani padlo 27 vojakov. (STA) Turški vojaki v snegu ANSA Črnogorski parlament potrdil Dukanovicevo vlado PODGORICA - Črnogorski parlament je včeraj potrdil novo vlado pod vodstvom premiera Mila Bukanovica. Novi premier, za katerega je to že peti mandat na položaju predsednika vlade v Podgorici, je obljubil, da se bo vlada posvetila pospešitvi vključevanja države v EU, nadaljevanju reform in izboljšanju življenjskega standarda. Koalicijsko vlado Demokratske stranke socialistov, Socialdemokratske stranke in Demokratske unije Albancev je podprlo 42 poslancev, štirje pa so se glasovanja vzdržali, poroča črnogorska tiskovna agencija Mina. Poslanici opozicijskih strank - Srbske liste, Gibanja za spremembe, Socialistične ljudske stranke, Ljudske stranke in Demokratske srbske stranke - se glasovanja niso udeležili, saj so iz parlamenta odšli pred zadnjim nastopom Bukanovica. Opozicija je sicer v dvodnevni razpravi ostro kritizirala program in sestavo vlade. Iraški predsedniški svet za usmrtitev Kemičnega Alija BAGDAD - Iraški predsedniški svet je včeraj odobril usmrtitev bratranca nekdanjega iraškega diktatorja Sada-ma Huseina, znanega pod imenom Kemični Ali. Slednjega so na smrt obsodili zaradi njegove vloge v genocidu nad Kurdi v 80. letih prejšnjega stoletja. Odobritev smrtne kazni s strani iraškega predsednika Džalala Talaba-nija in še dveh podpredsednikov tako predstavlja odpravo še zadnje ovire za usmrtitev Alija Hasana al Madžida, ki mora biti v skladu z iraško zakonodajo izvršena v 30 dneh od odobritve. Al Madžid je bil eden izmed treh sodelavcev Sadama Huseina, ki so jih junija obsodili na smrt z obešanjem, potem ko so jih spoznali za krive genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v operaciji Anfal leta 1988, v kateri je umrlo najmanj 200.000 kurdskih civilistov in gverilcev. Zaradi pritožb je sodišče sodbo nato odobrilo šele septembra lani. 40 mrtvih v samomorilskem napadu v Pakistanu ISLAMABAD - Na severozahodu Pakistana se je včeraj zgodil samomorilski napad, pri čemer je bilo po zadnjih podatkih oblasti ubitih najmanj 40 ljudi, več kot 50 je bilo ranjenih, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Kot poroča dpa, se je napad zgodil med pogrebom nekega policista, ki je bil ubit pred tremi dnevi v eksploziji ob cesti podstavljene bombe. Med žrtvami napada je veliko policistov in svojcev ubitega policista, za napad pa naj bi bili odgovorni islamski skrajneži. (STA) rusija - Na jutrijšnjih predsedniških volitvah se bo pomeril s tremi dokaj šibkimi protikandidati Že v prvem krogu naj bi zmagal Dmitrij Medvedjev, izbranec sedanjega predsednika Vladimira Putina MOSKVA - V Rusiji bodo jutri predsedniške volitve, na katerih naj bi po napovedih že v prvem krogu slavil izbranec sedanjega predsednika Vladimirja Putina, Dmitrij Medvedjev. Poleg Med-vedjeva, kandidata vladajoče Enotne Rusije, se za ruskega predsednika potegujejo še Andrej Bogdanov, Vladimir Ži-rinovski in Genadij Zjuganov. Za zmago v prvem krogu kandidat potrebuje absolutno večino glasov. Volilna udeležba mora biti najmanj 50-od-stotna. Po podatkih Ruskega centra za javnomnenjske raziskave (VCIOM) naj bi Medvedjev v prvem krogu dobil 72,9 odstotka glasov. Drugo mesto bi po teh podatkih pripadlo kandidatu ruskih komunistov Zjuganovu, ki naj bi dobil 15 odstotkov, sledita pa skrajno nacionalistični vodja ruske Liberalno demokratske stranke Žirinovski (10,9 odstotka) in predsednik ruske Demokratske stranke Bogdanov (1,1 odstotka), poročajo tuje tiskovne agencije. Bolj kot same volitve bodo po mnenju mnogih zanimivi tedni po vo- Dmitrij Medvedjev ANSA litvah. Opazovalci so neenotnega mnenja, ali bo Medvedjevu uspelo skočiti iz Putinove sence. V primeru zmage Med-vedjeva naj bi Putin po pričakovanjih prevzel premierski položaj. Večina je prepričana, da bo vsaj na začetku glavno besedo zagotovo obdržal Putin, ki je že napovedal, da se bo še naprej ukvarjal z zunanjepolitičnimi in varnostnopo-litičnimi vprašanji, čeprav je to dejansko v skladu z rusko ustavo v domeni predsednika države. Na predsedniških volitvah marca 2004 je Putin dobil 71,2 odstotka glasov - zanj je glasovalo 48,9 milijona Rusov. Volilna udeležba je dosegla dobrih 64 odstotkov. Na tokratnih volitvah naj bi bila volilna udeležba 69,7-odstotna. V skladu z rusko ustavo se Putin, čigar mandat se izteče 7. maja, ne more potegovati za tretji predsedniški mandat. Ker se Rusija razprostira na 11 časovnih pasovih, bodo volitve potekale skoraj 24 ur. Prva od skupno okoli 96.000 volišč se bodo odprla na ruskem Daljnem vzhodu v soboto ob 21. uri po srednjeevropskem času, kot zadnja pa volišča v Kaliningradu, kjer se bodo volitve v nedeljo zvečer ob 19. uri po srednjeev-rop skem času tudi končale. Takoj po zaprtju volišč naj bi objavili prve projekcije volilnih rezultatov. Novega ruskega predsednika bo izbiralo več kot 109 milijonov ruskih volivcev. Predvolilne kampanje tokrat skorajda ni bilo, razlog pa je v tem, ker so vsi prepričani v zmago Medvedjeva. V tujini je najbolj odmeval zaplet s tujimi opazovalci. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi(Ovse) je preklica- la svojo misijo zaradi "omejitev" ruske volilne komisije glede števila opazovalcev in trajanja misije. Svet Evrope naj bi v Moskvo poslal 25 članov Parlamentarne skupščine SE. Volitve naj bi spremljali tudi ruski opazovalci, med njimi 1500 članov nevladne organizacije Go-los. Bo pa volitve spremljalo tudi okoli 2000 akreditiranih domačih in tujih novinarjev. Po navedbah organizacije za človekove pravice Amnesty International (AI) je Kremelj pred predsedniškimi volitvami omejil svobodo izražanja medijev in svobodo javnega zbiranja. Kot je na novinarski konferenci v Berlinu opozorila AI, kritiki Kremlja komajda dobijo priložnost, da lahko izrazijo svoje mnenje. Na težave ruske opozicije je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA opo zo ril tudi rus ki opo zicij ski vo -ditelj in nekdanji svetovni šahovski prvak Gari Kasparov. Rusijo je primerjal z Belorusijo, Venezuelo in celo z Zimbab-vejem. "Ne bi mogel reči Pakistan. Ker v Pakistanu so bile volitve in je zmaga- la opozicija. V Rusiji je to nemogoče," je dejal Kasparov in pozval Zahod, naj Rusijo izključi iz skupine G-8. Za opozicijo v Rusiji je po Kasparovih besedah izredno težko kritizirati Putinovo "ušivo" demokratično politično bilanco, saj ga ruska televizija vedno znova prikazuje skupaj z ameriškim predsednikom Ge-orgeom Bushem in drugimi zahodnimi predsedniki in premieri ter tako posredno sporoča: "Poglejte, je eden od njih. Je demokrat." Putin po mnenju Kasparo-va ne sodi v to druščino. "Rusija ne izpolnjuje demokratičnih standardov. Ta država je policijska država," je dejal. Ruska ustava, ki so jo sprejeli na referendumu leta 1993, daje predsedniku države velika pooblastila. Predsednik, ki zagotavlja spoštovanje ustave in je porok za spoštovanje pravic in svoboščin državljanov, določa temeljne usmeritve notranje in zunanje politike države. Njegov mandat traja štiri leta, zapovrstjo pa lahko opravlja predsedniške dolžnosti dva mandata. Maja Lazar Jančič (STA) 1 4 Sobota, 1. marca 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Na občini računajo na nemoten nadaljnji potek obnove S kamnom pripeljali na Travnik novo upanje Najprej bodo morali preveriti kakovost kamna - Ni še znano, kam se bo gradbišče širilo gorica - Onesnaženost popustila Preklicali zaprtje Mestni redarji bolj zaposleni s telefonom kot pa z globami Alarm je zaenkrat preklican in vsa vozila bodo danes lahko ponovno prosto krožila po mestnem središču. Popolno prepoved prometa, ki je včeraj med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 18. uro ohromila goriški promet, je goriška občinska uprava preklicala. Meritve deželne okoljske agencije ARPA so namreč pokazale, da se je koncentracija prašnih delcev PM10 v zra ku po de se tih dneh po -novno spustila pod mejno vrednost 50 mikrogramov na kubični meter, zato je občina lahko preklicala izredni ukrep. Naprava za merjenje onesnaženosti v ulici Duca D'Aosta je v četrtek izmerila 45 mikrogramov prašnih delcev na kubični meter zraku, naprava v Ločniku pa je zabeležila 40 mikrogramov PM10 na kubični meter. Koncentracija prašnih delcev se je v prejšnjem tednu močno povečala zaradi megle in brezvetrja. Če se razmere ne bodo izboljšale, občinska Pri nadzoru prometa je mestnim redarjem priskočilo na pomoč tudi osebje civilne zaščite (zgoraj), ob vhodih v mesto so končno namestili trijezične in dobro vidne napise z opozorilom o prepovedi in navodili (levo) BUMBACA uprava ne izključuje, da bo v prihodnjih dneh ponovno morala uvesti prometne omejitve. Po besedah poveljnika Marca Muzzattija je prepoved prometa v mestnem središču dosegla načrtovane cilje. »Promet je zaprtje centra močno ohromilo,« je povedal poveljnik in nadaljeval: »Tu pa tam so mestni redarji zasačili kakega voznika, ki se ni zme nil za pre po ved in je pripeljal v mestno središče, čeprav ni bil v seznamu izjem. Mnogi niso bili dobro informirani, šlo pa je tako za slovenske kot tudi za italijanske državljane.« Muzzatti je poudaril, da so mestni redarji imeli veliko več dela na poveljstvu kot pa na ulicah. »Telefon je namreč stalno brnel. Občani so spraševali po informacijah in pojasnilih. Vsem očitno ni bilo jasno, ali spadajo med izjeme. Poklicali so nas na primer tudi mnogi invalidi, za katere prepoved prav gotovo ne velja,« je zaključil Muzzatti. (Ale) Toliko pričakovani kamni na gradbišču BUMBACA Končno premik na Travniku. Po večkratnih napovedih je včeraj tovornjak pripeljal kamen, s katerim bodo pretlakovali goriško mestno jedro. Kamenje, ki so ga delavci raz-tovorili in nato odšli z gradbišča, je vžgalo upanje občinskih upraviteljev, ki računajo, da je mrtvila konec in da bo odslej obnova stekla s pospeškom. Za zamudo je bila kriva nabava kamenja, ki prihaja iz kraja Firenzuola, torej višja sila in nič hujšega, je včeraj premik komentiral župan Ettore Romoli, ki srčno upa, da se ne bo več zatikalo, saj je bil v zadnjem času zaradi Travnika pod udarom opozicije v občinskem svetu, trgovcev in nasploh goriške javnosti, ki jo je ob pogledu na opuščeno gradbišče v mestnem središču prevzemalo malodušje. O nadaljnjem poteku del na občini uporabljajo pogojnike. Delavci naj bi ponovno po-prijeli za delo že s ponedeljkom, vsekakor po- gorica tem ko si bo pristojna komisija z občinskimi funkcionarji ogledala kamenje in ugotovila, če odgovarja pogodbeni obvezi in kakovostnim standardom. Odprto ostaja tudi vprašanje, kam se bo gradbišče širilo. Po predvidevanjih občinske službe za javna dela bodo s kamenjem najprej pretlakovali ploščad pred prefekturo in zavodom INPS, ki so jo v ta namen že pripravili; nato naj bi s tega območja umaknili gradbišče, ki naj bi zaobjelo še nezasedeni del središčnega parkirišča. Vendar pripravljeni so se pogovarjati s podjetjem tudi o odstopih od začetnega programa pod pogojem, da bodo dela stekla brez dodatnih zamud, so še povedali v pristojnem občinskem uradu. Naj k temu pripišemo, da je bila izbira kamna ključnega pomena, saj sta od njega odvisna tako videz kot tudi odpornost pretlakovanega trga, zato pa je kamen med večjimi postavkami naložbe. Četrtino podjetij vodijo ženske Eno četrtino podjetij v goriški pokrajini vodijo ženske. Število podjetnic, ki samostojno vodijo gospodarsko dejavnost, se polagoma viša, dodatno spodbudo temu pozitivnemu trendu pa želi dati odbor za promocijo ženskega podjetništva, ki se je v četrtek predstavil na sedežu Trgovinske zbornice. Nov odbor, ki so ga ustanovili novembra 2007, sestavlja dvanajst članic, ki predstavljajo različne gospodarske panoge, član odbora pa je tudi predstavnik Trgovinske zbornice Ervino Nanut. Odbor je že izoblikoval program pobud za leto 2008, ki ga j e predstavila predsednica Patrizia Fel-luga, predstavnica pokrajinske zveze Coldiretti. »V mesecu februarju je potekal izpopolnjevalni tečaj "Check up & sviluppo" ki je bil namenjen izpopolnjevanju podjetnic in svetovanju. Udeležilo se ga je preko 30 tečajnic,« je povedala Fellugova. Maja se bo začel tudi tečaj »Comu-nicazione marketing territoriale e imprenditoria femminile«, ki ga bodo priredili v sodelovanju z Videm-sko univerzo in bo posvečen spoznavanju strategij komunikacije. »Trem študentom smeri za stike z javnostmi pri Videmski univerzi, ki bodo za temo diplomskega dela izbrali žensko podjetništvo na Goriškem, bomo dodelili štipendijo,« je poudarila Fellugova in opozorila tudi na projekt za brezplačno svetovanje »Die-ci +«. Odbor ne nazadnje načrtuje posebne radijske oddaje na postaji Radio Gorizia 1, ki bodo posvečene gospodarskim problematikam in ženskemu podjetništvu. »Na čelu 25 odstotkov goriških podjetij so ženske. deželna srednja vrednost je le rahlo višja, saj sega do 27 odstotkov. Ženska podjetja na Goriškem delujejo predvsem na trgovskem področju, sledijo pa kmetijstvo, gostinstvo in družbene storitve. Na zadnjem mestu je industrija,« je povedala podpredsednica odbora Cinzia Lorenzon in poudarila, da si bo odbor aktivno prizadeval za širitev podjetniške kulture med ženskami. (Ale) gorica - Trijezična slikanica Z Lojzkom bodo otroci bolj varni »Lojzek, otroške pesmice in pravila v mestu« je naslov slikanice v italijanskem, furlanskem in slovenskem jeziku, ki jo je goriška pokrajinska uprava poklonila vsem učencem prvih, drugih in tretjih razredov osnovnih šol. Gre za zelo posrečeno pobudo, saj so otroci že osvojili publikacijo in njenega protagonista, ta pa jim bo pomagal, da bodo na cestah bolj previdni. Slikanico je uresničila pokrajina s finančno oporo Fundacije Goriške hranilnice, na nedavni predstavitvi pa sta sodelovali tudi ravnateljica goriškega didaktičnega ravnateljstva Mirka Braini in podravnateljica Franka Padovan. »Publikacija je nedvomno zelo učinkovit pripomoček pri prometni vzgoji najmlajših,« poudarja Brainijeva in pravi, daje primerna tudi za otroke vrtcev. Ilustracije je oblikoval Claudio Luchetta, besedilo pisateljica otroške literature Sandrina Gasperoni, uvodno misel pa je prispeval predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Lojzkove zgodbice bodo spremljale otroke od jutranjega odhajanja v šolo do popoldanskega kolesarjenja po mestu in jih seznanjale s pravili, ki jih morajo vsi udeleženci v prometu - tudi pešci in kolesarji - upoštevati. »Vsako leto umre na italijanskih cestah sedem tisoč oseb. Vzroki so v večini primerov subjektivni in jih gre iskati predvsem v neupoštevanju predpisov,« pravi pokrajinski odbornik za promet in prevoze Maurizio Di Matteo. Pokrajinska uprava skrbi za redno vzdrževanje cest in prometne signalizacije, pojasnjuje Di Matteo in dodaja, da je dežela med svojimi zadnjimi dejanji pred Illyjevim odstopom odobrila prispevek treh milijonov evrov, ki jih bo goriška pokrajina namenila vzdrževanju cest. (VaS) gorica - Slovenska skupnost Sodelovanje edina pot Pokrajinski podtajnik stranke Slovenske skupnosti Julijan Čav-dek je izrazil zadovoljstvo nad potekom srečanja med županoma Nove Gorice in Gorice Mirkom Brulcem in Ettorejem Romolijem. »Ponovno je dokazalo, da je sodelovanje edina pot, po kateri bosta občini pripravili dolgoročen razvoj. Gorica in Nova Gorica sta namreč "usojeni" na sodelovanje,« ugotavlja Čavdek. »Čeprav je bilo to srečanje šele prvo v letu 2008 - nadaljuje Čavdek svoje sporočilo -, zaslužijo poudarek pozitivne odločitve, ki sta jih župana sprejela. V prvi vrsti odločitev, da na mejo ne bodo nameščali video kamer. Varnost je treba uveljavljati s skupnimi močmi, z obojestranskim obveščanjem, usklajeno informativno kampanjo ter okrepitvijo sodelovanja med policijskimi in občinskimi organi javne varnosti. SSk meni, da je potrebno nadaljevati po poti, ki jo je pionirsko začrtala občinska uprava Vittoria Brancatija, kar je tudi sam Romoli priznal. V Brancatijevi upravi je bila - na področju čez-mejnega sodelovanja - v prvi vrsti aktivno soudeležena stranka SSk preko svojih treh odbornikov. Zamoriti vse, kar je bilo v petih letih narejenega na tem področju, bi bilo hudo nazadovanje. Čezmejno sodelovanje Gorice in Nove Gorice je v obojestransko korist. V prvi vrsti gre za privilegirano pot do evropskega denarja iz programskega obdobja 2007-2013. Mesti bi lahko postali vodilna partnerja za evropske projekte, po drugi strani pa bi pritegnili pozornost z vseh območij, kjer je mogoče črpati sredstva za čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo, od Ljubljane do pokrajin Ferrara in Ravenna. SSk zato pričakuje, da se bodo takšna srečanja nadaljevala in da bodo plodna, zato da se bo splošni negativni družbeni trend obrnil.« / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 1. marca 2008 1 5 nova gorica - Za boljšo zaščito gradbenih delavcev v obeh Goricah in širše Čezmejna pisarna sindikatov gradbincev Ob prisotnosti vodstev sindikatov Slovenije in Italije podpisali tudi dogovor o sodelovanju V Novi Gorici so včeraj odprli skupno pisarno Sindikata delavcev gradbene dejavnosti Posočja in sindikata Fillea-CGIL iz Gorice, katere namen je boljša zaščita gradbenih delavcev na področju obeh Goric in širše. Ob tej priložnosti so podpisali tudi dogovor o sodelovanju, dogodka pa so se udeležili predstavniki pokrajinskih in nacionalnih sindikatov gradbenih delavcev iz obeh držav. Kot je na slovesnosti, ki je pred odprtjem pisarne potekala na novogoriški občini, povedal generalni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - območne organizacije Posočja Bogdan Likar, gre za prvo takšno pisarno na območju Slovenije in Italije, ki je predvsem posledica prostega pretoka kapitala in delovne sile po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. »Ugotovili smo, da je nastopil čas za skupno delovanje in zaščito delavcev na obeh teritorijih,« je še povedal in izrazil upanje, da bo sodelovanje na področju gradbeništva spodbudilo tudi sodelovanje sindikatov ostalih dejavnosti. Enrico Coceani, tajnik goriškega sindikata Fillea-CGIL je povedal, daje na goriškem območju 2.500 delavcev v gradbeništvu in lesni industriji iz Slovenije, ki delajo v Italiji in približno 700 italijanskih delavcev, ki si služijo kruh v Sloveniji. Poudaril je, da predstavlja mehanizem dvojnega sledenja oziroma dvojne zaščite pravic in dostopa do storitev obeh sindikatov ino-vativnost na mednarodnem področju. Novogoriški župan Mirko Brulc je ob tej priložnosti povedal, da so delavci v gradbeništvu velikokrat izkoriščani ter premalo plačani in cenjeni. Pozdravil je čez-mejno povezavo na tem področju in izrazil željo, da bi ljudje v čim večjem številu koristili pomoč v pisarni. Dogodka sta se udeležila tudi odbornik za mednarodne odnose na goriški pokrajini Marko Marin-čič in podžupan Gorice Fabio Gentile, ki je pojasnil, da je v Italiji na področju gradbeništva vse manj kvalificiranih delavcev, zato jih je treba iskati v državah Evropske unije, pa tudi širše. Poudaril je tudi, da na goriški občini odprtje takšne pisarne pozdravljajo, še posebej zato, ker so na področju gradbeništva in lesne industrije delavci premalo zaščiteni, pa čeprav prihaja zaradi specifike dela na tem področju do številnih nesreč, v veliko primerih tudi s smrtnim izidom, pogoste pa so tudi poklicne bolezni. Nekaj podatkov o razmerah v slovenski gradbeni industriji je predstavil sekretar sindikata gradbenih delavcev Slovenije Oskar Komac. Poudaril je, daje slovensko gradbeništvo od leta 2000 v veliki ekspanziji. Več je dela, več delavcev in po- Dogovor o sodelovanju podpisujeta Franco Martini in Oskar Komac FOTO N.N. sledično rastejo dobički. Tako kot drugod po Evropi predstavlja gradbeništvo 10 odstotkov bruto družbenega prihodka. V tej panogi beležijo v zadnjem času 10-odstot-no rast in občutno pomanjkanje delovne sile. Komac je povedal še, da se razkorak med povprečno plačo in plačo gradbenega delavca v Sloveniji postopoma izboljšuje. V novembru 2007 je znašala bruto povprečna plača 1343 evrov, v gradbeništvu pa 1.115 evrov oziroma 723 evrov neto. Dodal je tudi, da je v Sloveniji v gradbeništvu zaposlenih okrog 80 tisoč ljudi, kar pomeni, da gre za eno najpomembnejših dejavnosti. V zvezi z delovnimi razmerami pa je povedal, da je v Sloveniji polovica smrtnih žrtev na delu povezana z gradbeništvom, v Evropi pa ni bistveno drugače. Izrazil je tudi prepričanje, da so taki koraki kot je odprtje skupne pisarne nujnost v novi Evropi, saj gre za panogo, kjer migrira delovna sila in ne predmeti dela. »Prizadevati si moramo za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ljudi, ki se jih izkorišča,« je še poudaril in pojasnil, da so gradbeni delavci zaradi nizkih dohod- kov in visokih mesečnih najemnin pogosto prisiljeni v to, da po dva ali celo trije delijo isto posteljo. Roberto Treu, ki je pri pokrajinskem sindikatu CGIL zadolžen za mednarodne politiko, je postregel s podatkom, da dela v Furlaniji-Julijski krajini med deset in petnajst tisoč delavcev iz Slovenije in Hrvaške, pa tudi od drugod, in da velik delež slednjih predstavljajo gradbeni delavci. Posebej je izpostavil problematiko dela na črno ter pomanjkljivo zaščito, ki iz tega izhaja. Dogodka se je udeležil tudi nacionalni tajnih Fillea-CGIL Franco Martini, ki je povedal, da gre za pomemben dogovor, ki bo preko pisarne ščitil že uveljavljene pravice, ki se jih pogosto ne spoštuje. Slovesnosti je sledil podpis omenjenega dogovora o sodelovanju, ki so ga podpisali predstavniki območnih in nacionalnih sindikatov iz obeh držav. Podpis je potekal v skupni pisarni, ki ima svoj sedež na Kidričevi 19 v Novi Gorici. V začetnem obdobju bo pisarna poslovala vsak četrtek od 17. do 19. ure, po potrebi pa bodo urnik poslovanja podaljšali. Nace Novak gorica - Odlok Rajoni bodo preživeli vsaj do leta 2012 Goriški rajonski sveti bodo preživeli vsaj do prihodnjih upravnih volitev. Življenje jim je do konca tekočega upravnega mandata podaljšal amandma k večnamenskemu odloku (t.i. »milleproroghe«), ki ga je v prejšnjih dneh po po poslanski zbornici odobril še senat. Na podlagi amandmaja bo spremenjen člen finančnega zakona, ki je predvideval ukinitev rajonskih svetov od 1. januarja 2008. Ukinitev so z amandmajem prenesli na datum, ko se bo rajonom »naravno« iztekel mandat. Do tega bo prišlo leta 2012, o njihovi usodi pa bo nato odločala dežela. Člen finančnega zakona, ki je predvideval ukinitev rajonskih svetov v mestih z manj kot 100 tisoč prebivalci, je bil za Gorico prava hladna prha. Občina je v pričakovanju na pojasnila začasno zamrznila delovanje desetih goriških rajonskih svetov. Od 1. januarja 2008 predstavniki rajonskih svetov niso več prejemali sejnin, kljub temu pa so se še naprej sestajali ter poskrbeli za že načrtovane dejavnosti in pobude. Predstavniki rajonskih svetov so se po dobri novici končno oddahnili. S svojim delom bodo lahko nadaljevali do leta 2012, kar bo z njimi po prihodnjih upravnih volitvah pa ostaja uganka. Z Illyjevim predčasnim odstopom namreč ni prišlo do odobritve novega deželnega pravilnika krajevnih uprav FJK. 3. odstavek 5. člena zakonskega osnutka, ki ga je pripravil deželni odbornik Franco Iacop, je namreč predvideval, da občine ustanavljajo rajonske svete tudi zato, da bi zaščitile druž-beno-kulturne specifike območja, kar bi goriški občini s spremembo občinskega statuta lahko omogočilo vsaj ohranitev rajonskih svetov za četrti, v katerih živita slovenska in furlanska manjšina. Za katerokoli odločitev bo morala občina počakati na izvolitev novega predsednika dežele FJK. irisacqua Zagotovljen denar za vodovod in greznice Paolo Lanari BUMBACA Podjetje IRISACQUA si je z uspešno finančno potezo zagotovilo 110 milijonov evrov, s katerimi bo do leta 2017 obnovilo greznično omrežje, sistem čistilnih naprav in vodovod goriške pokrajine. Javno podjetje, ki je odgovorno za upravljanje celotnega vodovodnega omrežja, je vidno vsoto pridobilo preko projektnega financiranja, postopka za izvrševanje javnih del, pri katerih se uprava ali javno podjetje poslužuje zasebnega kapitala. Denar bo podjetje moralo vrniti v tridesetih letih. Pogodbo projektnega financiranja je podjetje IRISACQUA podpisalo z bankama BIIS (bivša Intesa San Paolo) in Dexia Credicop, na dražbo pa so se prijavile tudi BNL, Unicredit, Monte dei Paschi, britanska banka Royal Bank od Scotland in japonska banka Sumitomo. »S to finančno potezo smo upoštevali voljo uprave ATO, ki nam je zaupala vlogo, da izvedemo načrt območja poselitve. Pogodba, ki smo jo podpisali, je zelo ugodna, saj nam zagotavlja prihranek 13 milijonov evrov v primerjavi s predvidenimi stroški,« je povedal upravitelj IRISACQUA Paolo Lanari in poudaril: »Med drugim smo tudi prvo stoodstotno javno podjetje, ki se poslužuje tovrstnega postopka za izvedbo načrta območja poselitve.« Lanari je povedal, da načrtujejo v prihodnjih 30 letih kar 240 milijonov evrov naložb za izboljšavo kanalizacije, sistema čiščenja vode in vzdrževanja vodovodnih infrastruktur. Del le-teh bodo pokrili z denarjem, ki so ga pridobili s podpisom omenjene pogodbe, preostalo pa z že zagotovljenimi prispevki. Med cilji je tudi znižanje izgube vode, ki je zaradi dotrajanosti vodovoda predvsem v mestnem središču danes približno 40 odstotna, na 30 odstotkov. »To nameravamo narediti že v obdobju sedmih let. Morda je vsekakor izguba vode v pravem pomenu besede nekoliko nižja od tega, kar smo doslej mislili. Zgleda namreč, da so nekateri uporabljali vodo, niso pa je plačevali. Trenutno potekajo preverjanja teh primerov,« je zaključil upravitelj. Ob koncu gre omeniti, da je spletna stran www.irisacqua.it že teden dni na voljo tudi v slovenščini in furlanščini. (Ale) gorica - Kradli sta v stanovanjih Zaradi tatvine prijavili deklici Goriška policija je zaradi tatvine prijavila sodniku štiri osebe, med katerimi sta tudi mladoletni dekleti. Gre za 13-letno V.S. in 11-letno V.M., sicer državljanki iz Hrvaške, ki sta avgusta lani v sodelovanju s 36-letnim D.R., italijanskim državljanom srbskega izvora, in 33-letno srbsko državljanko S.A. kradli v nekaterih stanovanjih v ulici Faiti v Gorici. Sum se je porodil agentu letečega oddelka goriške kvesture, ki se je izven delovnega urnika avgusta 2007 peljal po ulici Terza Armata, v goriškem predmestju. Opazil je deklici, ki sta se skrivali za obcestnim zidkom, dokler ni mimo privozil avtomobil. V njem sta bili dve odrasli osebi. Ko sta deklici poskočili izza zidka in stopili v avto, je voznik pritisnil na plin in takoj odpeljal. Policist, ki se je tam naključno nahajal, je obvestil kolege letečega oddelka kvesture, ki so nemudoma posegli. Na osnovi arhivskega preverjanja so ugotovili, da so vsi štir- je - deklici in odrasla spremljevalca -že imeli odprte račune s pravico zaradi vrste tatvin. Zato so jih policisti odpeljali na kvesturo, kjer so jim odvzeli prstne odtise. Nato so jih spustili na prostost. V naslednjih dneh so se na policijo obrnili mnogi stanovalci iz ulice Faiti. Njihova stanovanja so namreč obiskali tatovi. Policijski izvedenci so med hišnimi pregledi ugotovili, da so spretni tatovi uporabljali za odpiranje vrat stanovanj poseben izvijač. Med ogledom stanovanj je policija našla tudi prstni odtis; primerjalna raziskava je pokazala, da je le-ta odgovarjal prstnemu odtisu ene izmed dveh mladoletnih deklic, ki so vzbudile sum policista v ulici Terza Armata. Na podlagi dokaznega gradiva, ki so ga zbrali med preiskavo, so sodniku prijavili 36-letnega D.R., 33-letno S.A. in tudi deklici, 13-letno V.S. in 11-letno V.M. iz Hrvaške. Osumljeni so kaznivega dejanja tatvine. gorica - Otroci osnovnih šol in vrtcev v Feiglovi knjižnici Prvi koraki v svet knjig Prisluhnejo pravljicam, odkrivajo delovanje knjižnice in spoznavajo knjižničarke Feiglovo knjižnico redno obiskujejo otroci iz goriških vrtcev in šol. Pred nedavnim so bili v gosteh malčki iz ru-penskega vrtca, otroci iz Romjanskega vrtca in dva druga razreda osnovne šole Oton Župančič iz Gorice. Malčkom je knjižničarka Luisa posredovala nekaj osnovnih navodil, kako ravnati z izposojenimi knjigami. Obrazložila jim je tudi razliko med knjižnico in knjigarno. Ko so se mali gostje posedli na blazine v mladinsko sobo, jim je knjižničarka pripovedovala pravljico o Beli muci. Otroci so nato segli po številnih pisanih knjigah in se čudili raznolikim ilustracijam. Učenci osnovne šole Župančič pa so v okviru šolskega projekta Knjižnica pod mentorstvom učiteljice Agate Koren in Danile Komjanc pripravili različna vprašanja za knjižničarko Martino. Izvedeli so vse o Feiglovi knjižnici, zanimali pa so jih tudi njeni »bralni okusi« in navade. V naslednjih tednih bodo knjiž ni co obis kale še dru ge sku pi ne otrok, ki so se predhodno najavile. Na »potepu« po slovenski knjižnici FOTO FEIGEL 16 Sobota, 1. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI gorica - Dan slovenske kulture na šolah Zois, Vega in Cankar Soočanje z zgodovino slovenske zahodne meje Dijaki so medse povabili Jožeta Pirjevca in Nadjo Velušček Dijaki višješolskih zavodov Zois, Vega in Cankar so v okviru zavodnega zborovanja pred kratkim priredili srečanje ob dnevu slovenske kulture. Kulturni praznik so tokrat obeležili nekoliko drugače: soočili so se z zgodovino obmejnih krajev in spoznali učinke, s katerimi je meja zaznamovala življenje ob njej živečih ljudi. Dijaki so namreč medse povabili zgodovinarja Jožeta Pirjevca, strokovnjaka za zgodovino slovanskih narodov in vzhodne Evrope, in režiserko Nadjo Velušček, ki jim je predstavila film Moja meja. Poročilo o dogodku, ki je višješolce obogatil z novimi pogledi in spoznanji, so našemu dnevniku poslali dijaki tretjega razreda zavoda Zois. Jože Pirjevec, prejemnik številnih slovenskih in mednarodnih priznanj, med katerimi tudi naslova Slovenski ambasador znanosti, je dijakom nazorno, izvirno in živo predaval o zgodovini meje v naših krajih, o tem, kako naj bi potekala, in o predlaganih rešitvah v zvezi z njo. Predavanje se je začelo z letom 1948, s prvim slovenskim zemljevidom in s prvimi razmišljanji o meji, ter se je zaključilo z razpravljanjem o sodobnem dogajanju. Predavatelj je v svoj prikaz vešče vključeval osebna mnenja, izkušnje, razne dogodke in zanimivosti. Mlade slušatelje je posebno pritegnil, ko je spregovoril o tržaškem vprašanju. Prvi dve učni uri sta po besedah dijakov tretjega razreda zavoda Zois minili izjemno hitro, skoraj prehitro. Predavanja dijaki niso cenili samo kot pripravo na državni izpit, pač pa je bil za nanje pravi kulturni dogodek, ki je obogatil njihovo poznavanje tega, kar se je ob meji dogajalo v preteklosti in kar se dogaja danes. Odmoru je sledilo prav tako zanimivo srečanje z režiserko Nadjo Velušček, so-oblikovalko filmskih projektov Kinoatelje-ja in sodelavko Film Video Monitorja, avtorico dokumentarcev Cvetoča Brda (1998), Niso letele ptice (1999), Nora Gregor, Pravilo igre (2001) in številnih predstavitvenih video filmov. Režiserka nam je predstavila film iz leta 2002 z naslovom Moja meja, ki ga je režirala z Anjo Medved. Film pripoveduje o meji med Jugoslavijo in Italijo po drugi svetovni vojni ter o generaciji, ki se je rodila ob njej. Ljudje, ki sta jih režiserki intervjuvali, so pripovedovali o svojih občutkih in izkušnjah. Ob tej meji je namreč vladala velika napetost, saj je predstavljala tudi ločitev med dvema svetovoma: komunističnim in kapitalističnim. Če jo je hotel kdo skrivoma prekoračiti in so ga zasačili, so imeli vojaki nalog, da streljajo. Dijaki so spoznali, da se je meja globoko zarezala tudi v življenje družin in jih ločila. Pirjevec med dijaki tehničnega pola gorica - »Femminilmente« Krivopete obiskale KB Center Prejšnji teden so krivopete obiskale KB Center v obliki srečanja na temo knjige, ki jo je leta 2003 izdala Aldina De Stefano. Knjigo in njeno skrivnostno vsebino so sicer predstavili že tedaj v Kulturnem domu v - plastično povedano - slovenskem prireditvenem okviru, sedaj pa je pobudo dalo združenje Femminilmente, ki deluje komaj leto dni v našem mestu. Maria Regina Buffin, predsednica združenja, je že jeseni vzpostavila stik s KB Centrom in si prizadevala, da bi vanj privabila ostale članice v obliki pogovora z avtorico besedila, ki ga je kar deset let oblikovala med zbiranjem pričevanj po Na-diških dolinah, zlasti njihovih gornjih predelih. V sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev je večer do bro us pel ne le gle de ude lež -be in informiranja neobičajne publike o samem KB Centru in njegovih dejavnostih, temveč predvsem glede poseganja prisotnih v vsebino predstavljene knjige. Sama avtorica je v pesniškem jeziku pričarala pojavnost, vlogo in sporočilnost krivopet, ki so pravzaprav, če jim odvzamem mitološki naboj, bile izraz neodvis-nos ti in sa mo hod stva ne ka te rih žensk že pred nekaj stoletji. Udeleženke in tudi nekaj udeležencev sta pozdravila v imenu KB Centra in ZSKD Aldo Rupel in Maja Humar, v slovenščini je odlomke iz knjige brala Tanja Curto. (ar) Tatjana Rojc gorica - V nizu »Sconfinamenti« Z znanjem sožitju naproti Tatjana Rojc o italijanskemu bralcu namenjeni knjigi gorica Zavetnika, večdnevna praznovanja Stolna cerkev, občina in nekatera društva pripravljajo ob letošnjem praznovanju goriških zavetnikov Hil-arija in Tacijana program pobud od 2. do 14. marca. »V praznovanje želimo vključiti občane vseh starosti. Črpali bomo iz goriške tradicije in spodbujali k razmisleku o prihodnosti,« pravi duhovnik Sinuhe Marotta. Jutri ob 10.30 bo v stolni cerkvi blagoslov mladih zakoncev. V četrtek, 6. marca, ob 20.30 bo v palači Rabatta koncert srednjeveške glasbe v organizaciji društva Amici di borgo Castello; oblikoval ga bo duo, ki ga sestavljata Mauro Bregant in Mauro Marassi. Dan kasneje bo v stolnici koncert sakralne glasbe. Na večeru, ki se bo začel ob 20.30, bodo nastopili pevski zbor Bratuž, zbor prosvetnega društva Štandrež, zbor cerkve sv. Ignacija in zbor kapele sv. Karla. V soboto, 8. marca, bo na igrišču središča Pastor Angelicus potekal odbojkarski turnir, ki se bo začel ob 15. uri, ob 17. uri pa bodo v deželnem avditoriju v ulici Roma odprli fotografsko razstavo o cerkvi Srca Jezusovega v obdobju 1892-2008. Ob 20.30 bo v stolnici sledila gledališka predstava, v kateri bo skupina združenja Pro loco uprizorila življenje goriških zavetnikov Hilarija in Tacijana. V nedeljo, 9. marca, ob 9. uri bodo na trgu pred stolnico odprli tržnico obrtniških izdelkov, ob 11.30 pa bo v tamkajšnji cerkvi nagrajevanje natečaja za otroke, ki so ga posvetili Gorici - mestu miru, tradicij, krajev in barv. Sledila bo uprizoritev srednjeveških navad in običajev, ki jo bosta priredila združenji Amici di borgo Castello in Arma antica. V petek, 14. marca, bo nadškof Dino De Antoni po slovesni maši v stolnici blagoslovil mesto. Blagoslov bo ob 11.30 na trgu pred stolnico. Sledilo bo praznovanje z nastopom folklorne skupine Santa Gorizia. Praznično niz se bo zaključil ob 20.30 v deželnem avditoriju, kjer bodo proglasili dobitnika osmega priznanja sv. Hilarija in Tacijana. (Ale) BUMBACA Tatjana Rojc je pri Goriški Mohorjevi družbi pred štirimi leti objavila knjigo z naslovom »Le lettere slovene dalle origini all'eta contemporanea«. Ob izidu je bila knjiga že predstavljena, vendar je njena pot med italijanske bralce, katerim je namenjena, vse prej kot lahka, kar je usoda velike večine tovrstnih knjig, ki vabijo sosede v svet slovenske kulture. V sredo so jo spet predstavili, tokrat v okviru niza »Sconfinamenti«, ki ga na sedežu Fundacije Goriške hranilnice prireja Videmska univerza. Niz srečanj s slovensko književnostjo in zgodovino vodi tržaški zgodovinar in docent Fulvio Salimbeni. »Kljub temu da publikacija namenja pozornost pretežno prozi, poeziji in drugim oblikam literarnega ustvarjanja, bi bilo preveč omejevalno, če bi knjigo zreducirali zgolj na pregled slovenske književnosti,« je uvodoma poudaril Salimbeni in dodal, da knjiga prodorno osvetljuje tudi zgodovinske in politične vidike razvoja slovenskega naroda. Avtorica, ki se je udeležila sredine predstavitve, se je posebej navezala na Sa-limbenijevo odklanjanje ustaljenega stere-otipa, s katerim nekateri politični krogi ali posamezniki opredeljuje Slovence kot barbarski ali kmečki narod, ki ni bil sposoben, da bi se z lastno kulturo in intelektualno močjo uveljavil v kontekstu evropskih velesil kulture. Primer Reformacije v 16. stoletju, ki je v knjigi posebej obravnavan, je že sam zgovoren. Tako kot je nemški narod z Martinom Lutrom dobil nemški prevod biblije, so Slovenci po zaslugi Primoža Trubarja dobili prve slovenske tiskane knjige. Takih in drugačnih povezav, ki slovensko književnost postavljajo v glavni tok evropskega dogajanja, je v knjigi mnogo, od Prešernovega zgledovanja po nemški romantični šoli bratov Schlegel do Kosovelovega ekspresionizma in avantgarde. »Knjiga je napisana v italijanskem jeziku in je namenjena italijanskemu bralcu, da bi lahko bolje spoznal bogato slovensko književnost,« je v svojem nazornem posegu poudarila Rojčeva in izrazila upanje, da bo knjiga uspešen posrednik med tu živečima narodoma in da bo prispevala k utrjevanju sožitja. (VaS) gorica - Pogrešali smo jih od zadnjih volitev dalje Spet slovenski lepaki Občina uskladila dejanja z županovim zagotovilom, da pravice ne bodo okrnjene Po Gorici so se pojavili lepaki za sklic volilnih shodov. Ne samo v italijanščini, a tokrat, ob italijanskih, tudi v slovenščini. Večjezične lepake - sicer ne samo volilne -, ki so bili praksa pod Brancatijevim župano-vanjem, smo pogrešali od lanskih upravnih volitev. Po Na goriških ulicah ob italijanskem letaku tudi slovenski BUMBACA izvolitvi župana Ettoreja Romolija je beseda na račun njihovega izginotja nekajkrat padla tudi v občinskem svetu. Nova občinska uprava je nazadnje le uskladila dejanja z Romolijevim zagotovilom, da pridobljena raven pravic za Slovence nikakor ne bo okrnjena. tržič - Čelno trčenje v ulici Primo Maggio Voznica ranjena V nesrečo vpleteni trije avtomobili - 70-letno Mirello Bencic odpeljali na Katinaro Včeraj je bila v prometni nesreči v ulici I Maggio v Tržiču huje ranjena 70-letna Mirella Bencic iz Devina. Ženska, ki so jo z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico na Katinaro, je utrpela več poškodb. V nesrečo sta bila vpletena še dva druga voznika: 26-letnega P.P. iz Tržiča, ki se je vozil z avtomobilom znamke toyota, so odpeljali v tržiško bolnišnico, 66-letni voznik avta znamke vw golf Giancarlo Ghirello pa se ni poškodoval. Do nesreče je prišlo ob 13.40. Avtomobil toyota je vozil po ulici I Maggio v smeri iz Tržiča proti Ronkam, iz nejasnih razlogov pa je nenadoma zavozil na nasprotni pas in trčil v avtomobil znamke fiat panda, v katerem se je peljala 70-letnica. »Vozil sem za pando in videl, da je toyota za-vozila na nasprotni pas. Vožnjo sem takoj upočasnil, silovitost trčenja pa je pando potisnila proti mojemu avtomobilu,« je povedal voznik avta vw golf in dodal: »Ne vem, zakaj je mladenič zavozil. Po trčenju pa je izstopil iz avta in se oproščal, češ daje zgrešil pas.« Na kraju nesreče so posredovali rešilna služba 118, prometna policija in gasilci, promet pa je bil oviran do 15. ure. Prizorišče nesreče ALTRAN / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 1. marca 2008 17 Slovenci v Laškem Nocoj ob 20. uri bo v občinskem gledališču v Tržiču Prešernova proslava v organizaciji društev Jadro in Tržič ter združenja staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu. Potekala bo pod naslovom Ustvarjalni valovi brez meja; oblikovali jo bodo gledališka skupina društva gluhih in naglušnih Severne Primorske, novinar Marij Čuk, ki bo občinstvo nagovoril s priložnostno mislijo, pesnica Liliana Visintin, otroški pevski zbor iz Romjana in Starši ensemble. V Laškem bo slovenska kultura spet v ospredju v sredo, 5. marca, ob 17. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah, kjer bo društvo Jadro predstavilo zadnjo številko glasila Jadro. O njem bo spregovoril Jurij Paljk, medtem ko bosta Amerigo in Liliana Vi-sintin prebrala nekaj svojih pesmi. Zimsko popoldne V Verdijevem gledališču v Gorici bo danes ob 16.30 zadnje Zimsko popoldne v priredbi centra za animirano gledališče CTA. Uprizorili bodo pravljico »D'un tratto nel folto del Bosco«, ki jo je za oder pripravil center CTA v sodelovanju s partnerji iz Pordenona in Turina. V soboto, 8. marca, ob 16.30 pa bodo v centru Lojze Bratuž nadoknadili predstavo »Tic Tac e il tempo sospeso«, ki je odpadla 26. januarja. Sedež za upokojence V Semeniški ulici v Gorici so včeraj odprli novi sedež stranke upokojencev; odprtja so se udeležili poslanec Carlo Fatuzzo, deželni svetnik Luigi Ferone in goriški tajnik stranke Domenico Buonavitacola. Shod radikalcev V hotelu Gorizia Palace na korzu Italia bo danes z začetkom ob 10.30 občni zbor goriških radikalcev, ki nastopajo v javnosti pod geslom »Trasparenza è Partecipazione«. Srečanje s preteklostjo Društvo Soška fronta Nova Gorica prireja ponovno Srečanje s preteklostjo, ki bo jutri med 9. in 18. uro v HIT-ovem športnem centru v Šempetru. Namenjeno je prodaji, menjavi in razstavi vojaških in drugih starin (uniforme, staro orožje, oprema, razglednice, numizmatika, filatelija, ipd.). Na razpolago sta dva paviljona; sodeluje več kot sto prodajalcev in razstavljavcev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Srbije, Češke, Poljske in od drugod. Narečna komedija Goriško združenje za narečno gledališče po že ustaljeni tradiciji predstavlja v mesecu marcu v goriškem Kulturnem domu svojo najnovejšo komedijo. Drevi ob 20.45 bodo uprizorili veseloigro »La linea di estremo oriente«. Avtorja sta Lino Carpentie-ri in Mariano Faraguna, režiser in obenem glavni igralec pa je Gianfraco Sa-letta. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Q Kino KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ DRUŠTVO BENEŠKIH UMETNIKOV iz ŠPETRA vabita na odprtje razstave pod naslovom RUDI SKOtlR Umetnika in razstavljena dela b0 predstavil JURIJ PALJK Glasbeni poklon: Sandi Vrabec, klarinet DANES, 1. marca ob 18. uri Kulturni center Lojze Bratuž »Persepolis«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Prospettive di un delitto«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.00 »Jumper«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Non e un paese per vecchi«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il mat-tino ha l'oro in bocca«. Dvorana 5: 17.30 »Parlami d'amore«; 20.10 - 22.10 »John Rambo«. NOVA GORICA: 19.00 »Mafijske noči«; 21.00 »Alien proti predatoriju: Rek- fl Razstave KLEKLJARSKI KROŽEK DRUŠTVA JADRO vabi na odprtje razstave čipk v sredo, 5. marca, v občinski sejni dvorani v Ronkah ob 9.30. Prisotni bodo predstavniki Čipkarske šole, občine ter festivala Idrijske Čipke iz Idrije; na ogled bo do 18. ure. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici bo danes, 1. marca, ob 10.30 odprtje fotografske razstave Gian-franca Abramija z naslovom Z Istro v srcu; na ogled do 8. marca med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 17.30 razen nedelje in ponedeljka. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN DRUŠTVO BENEŠKIH UMETNIKOV IZ ŠPETRA vabita na odprtje razstave Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici danes, 1. marca, ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici. Umetnika in razstavljena dela bo predstavil Jurij Paljk. ~M Koncerti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Jumper«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 «Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Non e un paese per vecchi«. CORSO Rdeča dvorana: 21.30 »Cous Cous«; 17.50 »Lo scafandro e la far-falla«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: danes, 1. marca, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bodo glasbenice Alma Tria imele koncert z naslovom »Musica creatice donna«; vstop prost. 9 Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na tečaj tehnike upravljanja kmetijskega obrata (40 ur), v okviru evropskih skladov. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja.Tečaji bodo dvakrat tedensko v H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 večernih urah ob sredah in petkih, okvirno od 18. do 20.30 na goriškem sedežu SDZPI v Gorici na Korzu Verdi 51. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani nej se čim prej zglasi-jo na zavodu (tel. 0481-81826). M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal na Trubarjevo domačijo na Dolenjskem prvi avtobus ob 6. uri izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s Ška-brijelove ulice v Gorici, nato s postanki pri Pevmskem mostu - pri vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri cerkvi. IZLET V BRDA v organizaciji Krminske enoteke bo v torek, 4. marca, z odhodom avtobusa ob 9.30, z obiskom kleti Movia, Klinec Medana, gradu Dobrovo, kleti Dobrovo in Bjana, utrdbe na Šmartnem in večerje pri Bužine-lu; informacije na tel. 0481-630371. PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo, da bo 8. marca avtobus za izlet v Abano odpeljal ob 7.15 iz Ronk (pi-cerija Il Gambero), ob 7.30 iz Doberdoba pri cerkvi in ob 7.40 iz Jamelj. I!3 Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA razpisujeta 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem Centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. Zbori se lahko vpišejo najkasneje do 5. marca. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481-882488; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan ) in na pdvrhsvmihaela@yahoo.it. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 2. marca, ob 13. uri. OB PRILOŽNOSTI SMUČARSKIH TEČAJEV SPDG v nedeljo, 24. februarja, je prišlo na avtobusu do zamenjave otroških smuči. Lastnik smuči znamke elan x integra 5.0 JR, dolžine 113 cm, rumene barve, naj se javi na tel. 0481-882620 v večernih urah. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v sodelovanju z občino Sovodnje, s so-vodenjsko civilno zaščito in z ribiškim zavodom ETP čistilno akcijo bregov Soče in Vipave v nedeljo, 9. marca. Zbirališče ob 8.30 na sedežu društva Vipava v Sovodnjah. TEHNIČNI URAD OBČINE DOBERDOB obvešča, da je v teku pobiranje kosovnih odpadkov od vrat do vrat na ozemlju doberdobske občine: od-važanje je razdeljeno na kosovne odpadke (blazine, vzmetnice, leseno ali železno pohištvo, kuhinjski štedilniki, vrata in/ali okna - vsakič po en kos -, bojlerji) in kosovne odpadke RAEE (veliki gospodinjski stroji, kot so te- levizorji in TV video, domači fotokopirni stroji, pralni stroji, pomivalni stroji, elektronske naprave, kot so računalniki in vsi priključki). Ob ponedeljkih in četrtih bodo pobirali kosovne odpadke, ob sredah kosovne odpadke RAEE (odpadki ne smejo presegati zgornje meje 2 m3 za vsako napoved). Služba za odvažanje kosovnih odpadkov od vrat do vrat ne predvideva plačila, temveč samo predhodno telefonsko napoved na zeleno številko 800.844.344 od ponedeljka do petka od 8 do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Občani, ki se bodo poslužili te službe, bodo morali namestiti kosovne odpadke na javnem mestu v bližini svoje hišne številke zvečer pred dnevom, ki je predviden za odvoz. USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je v ponedeljek, 3. marca, ob 20.30, na goriškem sedežu stranke, sklican pokrajinski svet. Dnevni red predvideva predstavitev in potrditev kandidatov SSk za deželne volitve v goriškem volilnem okrožju. PD RUPA-PEČ prireja v torek, 4. marca, ob 20. uri v prostorih društva v Ru-pi, kulturni večer na temo »Ženska -izvir življenja: dom in služba in kar je vmes«. Predavala bo učiteljica in te-rapevtka komplementarne medicine iz Izraela Avigail Mor, ki je znanje pridobila z več kot dvajsetletnim študijem in raziskovanjem. Nastopal bo ŽPZ VESNA iz Križa. PD RUPA-PEČ IN ASKD VIPAVA organizirata v nedeljo, 9. marca, izlet na sneg in v terme v Bad Kleinkirchheim. Odhod iz Rupe ob 6.30. Za informacije in vpis na tel. št. 3286979597 (Martina). KD OTON ŽUPANČIČ vabi na »Večer slovenske kulture« v torek, 11. marca, ob 20.30, v domu Andreja Budala v Štandrežu. 0 Prireditve PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji SKRD Jadro, društva Tržič in Združenja staršev OŠ in OV Romjan z naslovom Ustvarjalni valovi brez meja bo v Občinskem gledališču v Tržiču danes, 1. marca, ob 20. uri. Večer bodo oblikovali Gledališka skupina društva gluhih in naglušnih severne Primorske, časnikar Marij Čuk s priložnostno mislijo, pesnica Liliana Visintin, Otroški pevski zbor iz Romjana in MePZ Starši Ensemble. 25. SOVODENJSKA POJE 2008 bo v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prireja KD Sovodnje ob prazniku slovenske kulture. KULTURNO DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja v sredo, 5. marca, ob 17. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah predstavitev zadnjega števila glasila Jadro. Glasilo bo predstavil Jurij Paljk, Amerigo in Liliana Visintin bosta prebrala nekaj svojih pesmi. Do 18. ure bo tudi na ogled razstava čipk kle-kljarskega krožka društva Jadro. OBČINA ROMANS prireja v petek, 7. marca, ob 20.30 v avditoriju Galupin na trgu Candussi v Romansu predstavitev novega Zvezka literarne nagrade Celso Macor. Izdajo 2004/2006 Zvezka št. 2-3 bosta predstavila Fer-ruccio Tassin in Hans Kitzmuller. ONAV (vsedržavna organizacija po-kuševalcev vin) obvešča, da se bo 4. marca začel tečaj (18 lekcij) ONAV na oddelku za enologijo Videmske univerze v Krminu. V soboto, 8. marca, bo veliko praznovanje in večerja s pomembnimi gosti in vini iz kleti Goriška Brda v Dobrovem; informacije in rezervacije na tel. 0481-32283 (Daniela Markovič). PRAZNIK SMEHA ob 15. obletnici radijske humoristične oddaje Du, jes?! bo v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj na Delpinovi ul. 7 v Novi Gorici.; predprodaja vstopnic: Hittours v Novi Gorici (tel. 003865-3351070), GEA v Šempetru (tel. 003865-3936117) in Marco Polo v Ajdovščini (tel. 0038653681500). SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija z naslovom »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« bo v soboto, 15. marca, in v soboto, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-na-slov: mepz.sontius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Doroteje Lešnik Mu-gnaioni na temo Nasilje v družini v torek, 4. marca, ob 20.30 v Domu Franc Močnik v ul. San Giovanni 9 v Gorici. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na Prešernovo proslavo »Od Trsta do Števerjana« v petek, 7. marca 2008, ob 20. uri, v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Govornik dr. Livio Semolič in sodelujejo: OPZ Kremen-jak, OPZ F. B. Sedej iz Števerjana, plesni skupini Kremenjak, plesna skupina MOSP in Oktet Odmevi. 0 Mali oglasi PRODAM avto Fiat 600, letnik 2005, cena 4.000,00 evrov. Tel. št. 3355387249. PRODAM diatonično harmoniko »Melodija«. Cena 1.100,00 evrov. Tel. št. 335-5387249. PRODAM klasično spalno sobo (zakonska postelja, ogledalo, dve omari in dve nočni omarici) in omaro dnevne sobe z mizico po nizki ceni; tel. 347-3590912. PRODAM po zelo ugodni ceni močno pločevinasto streho 325 cm dolžine in 150 cm širine ter valovito plastično streho široko 250 cm; tel. 0481882395. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Maria Cuzzit Incompassi iz splošne bolnišnice v cerkvi Sv. Anne in na pokopališče; 11.00, Elza Federigo vd. Tobia iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Anne in na pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Vanda Giuseppina Ottaunich vd. Vicentini (iz goriške bolnišnice ob 11.10) v cerkvi sv. Duha in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 13.00 iz kapele glavnega pokopališča v cerkev sv. Petra in Pavla in na pokopališče. DANES V FOLJANU: 14.30, Dusan Pahor iz domače hiše (ul. Corridoi 8) v cerkev in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Umberto Be-nes iz tržiške bolnišnice v cerkvi Sv. Ambroža in na pokopališče; 10.00, Giuseppina Catarutti vd. Matarelli iz tržiške bolnišnice v cerkev na pokopališče; 12.00, Luisa Cappelli vd. Guerrino iz tržiške bolnišnice v cerkev na pokopališču in v Trst za upe-pelitev. ZAHVALA Leopold Devetak Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Iskreno sožalje ob prerani izgubi očeta in moža LEOPOLDA DEVETAKA izreka sinu, ženi in drugim svojcem Kulturno društvo Oton Župančič Župan in doberdobska Občinska uprava se klanjata spominu bivšega podžupana KARLA ČERNICA ter izrekata občuteno sožalje vsem svojcem Sobota, 1. marca 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti »Miserabili. Io e Margaret Thatcher« / Produkcija: Jolefilm. Urnik: danes, 1. marca ob 20.30 in jutri, 2. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Corrado Travan: »Sala d'attesa« / nastopa Compagnia L'Argante. Urnik: danes, 1. marca ob 17.00 in 21.00 in jutri, 2. marca ob 17.00. La Contrada Tennessee Williams: »La rosa tatua-ta«. Nastopa The Dreamers Productions srl. Režija: Francesco Tavassi. Urnik: v petek, 7. in v soboto, 8, ob 20.30, v nedeljo, 9. ob 16.30, v torek, 11. ob 16.30, v sredo 12., v četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.30. Gledališče S. Giovanni (Ul. S. Cilino 99/1) Harold Pinter: »Prove d'autore« in »Victoria station«. / Nastopa gledališka skupina Teatro incontro. Režija: Simonetta Feresin. Urnik: danes, 1. ob 20.30 in jutri, 2. marca ob 17.00, v soboto, 8. ob 20.30 in v nedeljo, 9. marca ob 17.00. Gledališče Miela V soboto, 8. marca ob 21.00 / V okviru niza komičnih predstav bo na sporedu v monologu Roberta Citrana predstava »Ciao nudo - Memorie di un chirichetto«. Gledališče Silvio Pellico Marc Gilbert Sauvajon: »Ma ... quanti semo a zena???« / V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina Proposte teatrali (FITA). Režija: Massimo Papagno. Urnik: danes, 1. marca ob 20.30 in jutri, 2. marca ob 16.30. GORICA Kulturni dom Danes, 1. marca ob 20.45 / »La linea di estremo oriente«, komedija z Gian-francom Saletto. TRŽIČ Občinsko gledališče Georges Perec: »L'arte e la maniera di abbordare il proprio capoufficio per chiedergli un aumento«. Nastopa Teatro Stabile di Innovazione iz FJK. Režija: Alessandro Marinuzzi. Predstava bo še danes, 1. marca ob 20.45. Dario Fo: »Non si paga! Non si paga!«. Izvaja skupina Cherestani Produzioni. Režija: Dario Fo. Urnik: v torek, 4. in v sredo, 5. marca ob 20.45. VIDEM Teatro Palamostre Danes, 1. marca ob 21.00 / »La caccia«, povzeto iz Evripidovih Bakantk. Nastop in režija: Luigi Lo Cascio. Nastopa CSS Teatro stabile di innovazione iz FJK. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 9. marca ob 20.00 / Gledališče Špas teater Mengeš nastopa z delom »5 žensk.com«. V ponedeljek, 10. marca ob 20.00 / Matjaž Zupančič: »Razred«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. ŠEMPAS Kulturni dom Danes, 1. marca ob 20.00 / Marco Tas-sara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabro-vice pri Komnu. BRANIK Kulturni dom Jutri, 2. marca ob 18.00 / Marco Tas-sara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabro-vice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 1. marca ob 19.30 / William Shakespeare: »Sen kresne noči«. Gostuje Mestno dramsko gledališče Ga-vella Zagreb. Jutri, 2. marca ob 20.00 / Zijah A. So-kolovic: »Glumac ... je glumac ... je glu-mac«. V ponedeljek, 3. marca ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V torek, 4. marca ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V sredo, 5. in v petek, 7. marca ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V četrtek, 6. marca ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Razred«. V nedeljo, 9. marca ob 20.00 / Zijah A. Sokolovic: »Glumac ... je glumac ... je glumac«. Mala drama V petek, 7. marca ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V soboto, 8. in v ponedeljek, 10. marca ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. MGL Veliki oder Danes, 1. in v ponedeljek, 3. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V torek, 4. marca ob 15.30 in 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V sredo, 5. marca ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 6. marca ob 19.30 / Elfriede Jelinek: »Mala trilogija smrti«. Gostuje Beogradsko dramsko pozorište. V petek, 7., v soboto, 8. in v nedeljo, 9. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena MGL V torek, 4. marca ob 20.00 / José San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V sredo, 5. in v petek, 7. marca ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V četrtek, 6. marca ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 8. marca ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče V torek, 4. in v sredo, 5. marca ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka, (črna komedija), režija Goj-mir Lešnjak - Gojc. PRI REDITVE V četrtek, 6., v petek, 7. in v soboto, 8. marca ob 19.30 / C. Goldoni: »Prebrisana vdova«, komedija. Režija: Luka Martin Škof. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi P. I. Čajkovski: »Anna Karenina«, balet / Urnik: danes, 1. marca ob 15.00 in 20.30 in jutri, 2. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me«, muzikal / Urnik: v torek, 4., v sredo, 5., v četrtek, 6., v petek, 7. in v soboto, 8. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 9. marca ob 16.00. GORICA Kulturni dom V četrtek, 6. marca ob 20.30 / Koncert afro-kubanskih ritmov s skupino »Co-rine d'Oro« (Kuba, Egipt, Nigerija, Senegal). Vstop prost. Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek, 13. marca: / Koncert Duo Sluga - Corazza: Sluga Aleksander -čelo, Carlo Corazza - klavir. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V ponedeljek, 3. marca ob 20.45 / Beneška sakralna in posvetna glasba avtorjev iz petega in šestega stoletja v izvedbi Ansambla Orologio in zbora Concerto Palatino. Vodi Davide De Lucia. V četrtek, 6. marca ob 20.45 / Compañia Antonio Gades, »Carmen«, baletna predstava. Režija: Antonio Gades in Carlos Saura. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 8. marca ob 20.15, velika dvorana / Koncert ob 8. marcu: »Nei-sha«. LJUBLJANA Cankarjev dom »Yin & Yang«, Linhartova dvorana, baletni večer. Nastopa Balet SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v torek, 11. in v sredo, 12. marca ob 19.30. _KOROŠKA_ CELOVEC Dom glasbe Jutri, 2. marca ob 14.30 / Koroška poje, ob 100-letnici rojstva dr. Franceta Cigana. Vstopnice v predprodaji v pisarni Krščanske kulturne zveze, 10.-Oktoberstrasse 25/3, Celovec, tel. 0463516243, e-mail: office@kkz.at, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni Haček ter eno uro pred koncertom. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od 8.30 do 13.30. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V galeriji Narodnega doma razstavlja bolgarski fotograf Zafer Galibov. Razstava bo na ogled do 7. marca s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, sreda in petek od 17. do 19. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. BORŠT Srenjska hiša: od četrtka, 6. marca (otvoritev ob 20.30) do 9. marca bo na ogled razstava ročnih del domačih žensk in razstava tipičnih slaščic gostujočih Podeželskih žena Toplice iz Okonine pri Ljubnem in iz Braslovč v Savinjski dolini. Urnik: v petek, 7. od 16.00 do 20.00, v soboto, 8. od 15.00 do 18.00 in v nedeljo, 9. marca od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA Državna knjižnica (Ul. Mameli): slikarska razstava Terpictura (Avstrija -Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali. Razstavljajo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V hiši Morassi v grajskem naselju, bo danes, 1. marca, ob 10.30 odprtje fotografske razstave Gianfranca Abramija z naslovom Z Istro v srcu; na ogled do 8. marca med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 17.30 razen nedelje in ponedeljka. V dvorani APT na trgu Martiri della Liberta d'Italia (palača postaje) bo do 15. marca odprta razstava z naslovom »Prossima fermata... viaggio nei 150 an-ni di trasporto pubblico in Provincia, Gorizia e dintorni«; od ponedeljka do sobote med 15. in 19. uro (razen sred in nedelj), za skupine tudi zjutraj s predhodno najavo na tel. 0481-593506. Kulturni dom: od petka, 7. marca (otvoritev ob 18.00), do 20. marca bo razstavljala furlanska slikarka Marina Bru-mat iz Fare ob Soči. Kulturni center Lojze Bratuž: od danes, 1. marca (otvoritev ob 18.00) do14. marca, bo pod naslovom »Moji srčni kraljici« razstavljal likovnik Rudi Skočir. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. (Nadalje možen ogled do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni). DOBERDOB Center Gradina: do 2. marca, ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, bo na ogled fotografska razstava z naslovom »Sta-ranzano. Le donne - I lavori nel Nove-cento«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. -/ in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA Kosovelov dom: v Veliki galeriji razstavlja akvarele do 4. marca Andrej Kosič. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-oblet-nici postavitve stalne zbirke v Pilono- vi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih, informacije na tel. 003865-3689177. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 7. marca, je na ogled razstava z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. ljubljana - Od 4. do 18. marca na več lokacijah Mednarodni arhitekturni bienale na temo Sodobni geto V Ljubljani bo od 4. do 18. marca na temo Sodobni geto potekal 4. mednarodni arhitekturni bienale Ljubljana (IABL). Na več lokacijah, pretežno v Mestnem muzeju, pa tudi v galeriji Rihar-da Jakopiča in TR3, se bo predstavilo več kot 30 svetovno znanih ustvarjalcev iz sveta arhitekture, urbanizma, mode, teorije in filma. Organizatorji, Monochrome arhitekti, so bienale zasnovali v treh sklopih, različne poglede na izbrano tematiko pa bodo predstavili tudi z dokumentarnimi filmi, predavanji in okroglimi mi zami. Bienale se bo 4. marca ob 19. uri začel z odprtjem razstave "La Villa de Mademoiselle B" v galeriji Vžigalica. Gre za projekt devetih francoskih arhitektk, ki so za priljubljeno igračo 20. stoletja, Bar-biko, ustvarile nova domovanja, svetovno znani modni oblikovalci, med njimi Christian Lacroix, Paco Rabanne, Sonja Rykiel, Vivienne Westwood, pa njena nova oblačila. Sedem arhitektk, med njimi Isabel Herault in Florence Lipsky, bo svoje delo dan kasneje osvetlilo tudi na predavanjih. Drugi sklop bienala bo posvečen nominirancem za svetovno nagrado za trajnostno arhitekturo (Global Award for Sustainable Architecture). S predavanji se bo predstavilo vseh pet nominirancev: Alejandro Aravena iz Čila, Andrew Fre-ear iz ZDA, Catherine Smuts iz JAR, Fabrizio Carola iz Italije in Philippe Sam-yn iz Belgije. Vsem je skupno, da z arhitekturnimi potezami skušajo reševati socialno problematiko okolja. Tretji sklop, poimenovan Kitajske sanje, bo obravnaval neobvladljivo rast kitajskih mest, ki se razvijajo zunaj obstoječega socialnega in prostorskega konteksta. Na ogled bo razstava Osem korakov na poti do kitajskih sanj nizozemskega ar- hitekta Nevillea Marsa, ki je "kitajski arhitekturni bum" raziskoval v Pekingu. Mars bo vodil tudi okroglo mizo, na kateri bodo skušali odgovoriti na vprašanje, ali so Kitajska sanje ali nočna mora. V okviru bienala bodo zavrteli deset dokumentarnih filmov, med njimi film Primer režečega se mačka francoskega režiserja Chrisa Markerja. Slovensko noto bo bienalu dala okrogla miza, na kateri bodo Boštjan Vuga, Vladimir Mušič, Drago Kos in drugi razmišljali o tem, zakaj so Fužine razumljene kot geto in ali je ta oznaka glede na arhitekturo, urbanizem in demografijo Ljubljane sploh upravičena. Festival se bo 18. marca zaključil z dražbo oblek za Barbiko, ki jih bodo izdelali slovenski modni oblikovalci Alan Hranitelj, Uroš Balantič, Jelena Leskovar, Almira Sadar, Nataša Peršuh ter Eric Maj Potočnik in Matjaž Plošinjak. (STA) GLEDALIŠČE w Sobota, 1. marca 2008 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it smučanje - Smuk za svetovni pokal Po sedmih letih spet najhitrejši Italijan Južnotirolec Heel je s štartno številko 26 prehitel Millerja za deset stotink - Jerman 20. KVITFJELL - Po sedmih letih je zmago v smuku za svetovni pokal ponovno osvojil Italijan. Decembra leta 2001 je v Val Gar-deni slavil Kristian Ghedina, včeraj pa je v Kvitfjellu na Norveškem, na olimpijskem prizorišču smuka iz iger leta 1994 v Lilleham-merju, stopil na najvišjo stopničko Južnotirolec Werner Heel, ki je prehitel Američana Bodeja Millerja (+0,10) in Avstrijca IKausa Krolla (+0,22). Za italijanskega reprezentan-ta je bila to prva zmaga v karieri, za italijanski beli cirkus pa je bila to 148. zmaga v svetovnem pokalu. Slovenec Andrej Jerman je bil 20. (+1,97), spustil pa se je v nekoliko slabši vidljivosti. V lanski sezoni si je prav na tem prizorišču poškodoval ramo. Dolgo je na tekmi vodil Miller, ki bi z Werner Heel je prejšnji teden dopolnil 26 let. Visok je 184 cm, težek pa 84 kg, njegova do zdaj najboljša uvrstitev pa je bilo šesto mesto lani na smuku v kraju Lake Louise ANSA zmago osvojil svojo enaintrideseto lovoriko, vendar pa ga je s številko 26 za desetinko prehitel Heel, ki je bil doslej v svetovnem pokalu najvišje na šestem mestu, kar mu je uspelo v Lake Louisu novembra lani na smuku. Lani je z devetim mestom na progi Olym-piabakken dokazal, da mu tekmovališče v Kvitfjellu zelo leži. To pa sta bili tudi njegovi edini uvrstitvi med deseterico na 56 tekmah pokala, na katerih je nastopil. Avstrijec Benjamin Raich (1.058 točk) je na 37. mestu ostal brez točk in je še bolj zaostal za Millerjem (1.183 točk) v seštevku pokala, sedaj je razlika 125 točk. Miller (479 točk) se je z drugim mestom približal tudi vodilnemu v smukaškemu seštevku Cuchu (504) in sedaj zaostaja za vsega 25 točk. naša napoved - Marko Kerpan »Udineseju sem sledil že kot otrok Sodniki v A-ligi so zelo slabi, veliko grešijo tudi na amaterski ravni« Predsednik štandreške Juventi-ne Marko Kerpan navija za Juventus in Udinese, podrobno sledi A-ligi in je precej kritičen do sodnikov. S katerim A-ligaškim klubom bi primerjal Juventino? »Sam navijam za Juventus in bi Juventino najraje primerjal s tem klubom. Za zgled imam tudi videm-ski Udinese, ki ne razpolaga z velikimi denarnimi sredstvi, vseeno pa vsako leto zgradi dobro ekipo, ki se bori celo za uvrstitev v ligo prvakov ali v pokal Uefa. Dobro delajo z mladimi in imajo odlično mrežo lovcev na talente.« Te dni so pod udarom sodniki. Romin zvezdnik Totti pravi, da pomagajo Interju... »Se popolnoma strinjam. Vsako nedeljo vidimo na igriščih v A-ligi po dve ali tri napake, ki odločilno vplivajo na potek in rezultat tekem. V letošnji sezoni smo naredili velik korak nazaj. Pred leti so le sodili malo boljše. Očitno so mlajši sodniki neizkušeni in pod velikim pritiskom. Od vseh ekip je bil Juventus doslej najbolj oškodovan.« Se tudi na amaterski ravni dogajajo podobne stvari? »Napak je tudi na amaterski ravni veliko. Letos še posebno. Na žalost je vedno manj dobrih sodnikov.« Bolj za Udinese ali za Triesti- no? »Prav gotovo Udinese. Na vi- Marko Kerpan BUMBACA demski klub sem zelo navezan, ker sem kot otrok hodil na tekme v Videm. V Gorici pa smo nasploh bolj vezani na Udinese.« Markova napoved: Cagliari - Genoa X (1:1) Empoli - Siena 1 (1:0) Juventus - Fiorentina 1 (1:0) Livorno - Catania 1 (2:1) Milan - Lazio 1 (1:0) Napoli - Inter 2 (1:2) Reggina - Palermo 2 (0:1) Roma - Parma 1 (3:1) Sampdoria - Torino X (2:2) Udinese - Atalanta 1 (3:1) Mantova - Triestina 1 (1:0) Prejšnji krog: Massimo Vrše je prejšnji teden zbral le eno točko. Pravilno je napovedal le eno tekmo (Pravilna napoved 1 točka, pravilen izid 3). Vrstni red: B. Kemperle 15 točk, D. Centrone in I. Tomasettig 11, E. Bevk 9, N. Bukavec in Z. Kuštrin 7, E. Pribac in I. Veljak 6. DANES: Roma - Parma (18.00) in Milan - Lazio (20.30) nogomet - Triestina danes v gosteh Mantova brez Tesserja in tudi brez pravih ciljev Nadaljuje se dolga serija zahtevnih tekem za Triestino, ki je včeraj odpotovala na novo gostovanje. Danes bodo varovanci trenerja Rolanda Marana - slednji se po prestani kazni vrača na klop - igrali na štadionu Danilo Mar telli v Man tovi (pri četek ob 16. uri). Žal na klopi ne bomo videli »derbija« med sedanjim in nekdanjim trenerjem Tries-tine, saj se je predsednik Mantove Lor-i prav prejšnjo nedeljo odločil za zamenjavo na klo pi. Rez ul tate, ki so pod pri čako vanji, je drago plačal Attilio Tesser, (Triestino je treniral dve sezoni). Sedaj vodi belordeče dvoji ca Bru cato-Be ne vel li, ki pa bos ta eki po ver -jetno spremljala le do konca prvenstva, ki se je za Mantovo v bistvu že končalo. Od vodilnih jo loči kar enajst točk, in so torej možnosti za uvrs ti tev v konč ni co sko raj pri nuli, z ob -stankom pa itak ne bo težav. Skratka, dokaj demotivirana ekipa, ki bo nekako životarila do konca sezone. Edini, ki bi se lahko v teh zadnjih me secih ne ko li ko bolj tru dil, je Denis Gode as. Nek da nji na pada lec Tri esti ne je na mreč v boju za osvojitev prestižne lovorike najboljšega strelca. Tre nut no na tej poseb ni les tvi -ci deli prvo mesto z napadalcema AlbinoLef-feja Cellinijem in Pise Castillom, napoveduje pa se oster boj vse do zadnjega kroga. No va tre ner ska dvo ji ca se je odlo či la za nekatere spremembe v postavi. Tako bo v napadu ob Godeasu igral Noselli (čeprav ni izključeno, da bo potrjen Corona), medtem ko v postavi ne bo najdražjega poletnega nakupa, nek da nje ga repre zen tan ta Fio reja, ki je hkrati tudi največje razočaranje sezone. A bo- dimo pošteni: kdor vsaj pobliže sledi B ligi je že vna prej ve del, da se taki na ku pi red ko kdaj obrestujejo. Drugoligaška konkurenca je nekaj povsem različnega od A-lige in igralec z bolj šo teh ni ko, a manj ak ti ven in z manj šo motivacijo, je skorajda usojen na polom. Zlasti če ga povrhu pestijo poškodbe. Za Tri esti no bo to pet naj sta tek ma v Man tovi. V do seda njih nas topih je tri krat zma gala in šest krat izgubi la ( šest je tudi ne -odlo čenih izi dov), na tem šta di o nu pa je tudi izgubi la fina le konč ni ce za prestop v C1 li -go proti Sandonaju. V zadnjih dveh nastopih pa so Tržačani v Mantovi odščipnili točko. Lani je bil odločilen Allegretti, ki je v 67.minuti po enajstmetrovki izenačil gol Tarane. Tre ner Ma ran ima še ne katere dvo me, koga vključiti v začetno enajsterico. Še najmanj v vezni vrsti, kjer je izbira omejena na dva igralca za dve mesti. Po diskvalifikacijah Princivallija in Allegrettija ostajata namreč le še Gorgone in Piangerelli... Na desni je vsekakor potrjen Tabbiani, na levi pa Testini, ki je saniral poškodbo. V obrambi se v postavo vra ča Pesa resi (Rizzi je pro ti Pi si raz oča ral), med tem ko se v na padu, za mes to ob Gra no -cheju, borita Della Rocca in Šedivec, v prednosti pa je Čeh. Verjetna postava Triestine: Dei; Kyriaz-is, Petras, Minelli, Pesaresi; Tabbiani, Piangerelli, Gorgone, Testini; Della Rocca, Gra-noche. Tekmo bo sodil eden izmed najbolj per spektiv nih mla dih sod ni kov, Tom ma si iz Bassana. Bomo videli, ali se bo res izkazal. (I.F.) APrimorski ~ dnevnik msp v nordijskem smučanju Zamejec Tomaž Druml prvi mož prvenstva Dvema srebrnima medaljama dodal še »zlato« v šprintu ZAKOPANE - »To je noro! To se nisem upal niti sanjati!« Tako je 19-letni koroški Slovenec Tomaž Druml, član športnega društva Zahomc, komentiral svoj doslej največji osebni uspeh: tri kolajne na svetovnem prvenstvu juni-orjev v nordijskih disciplinah v Zakopanih na Poljskem. Dvema srebrnima kolajnama je včeraj namreč dodal še tretjo -zlato v šprintnem tekmovanju v nordijski kombinaciji. S tremi kolajnami je Druml hkrati postal tudi najuspešnejši športnik svetovnega prvenstva juniorjem v Zakopanih! Temelj za zgodovinski uspeh je mladi Zahomčan položil že v skoku, ko je - s pokvarjeno smučko! - postal drugi. »Uspel mi je izvrsten skok, in takoj sem vedel sem, da sem s tem blizu zlati kolajni,« je dejal Druml. »Na tekaško progo (5 kilometrov) sem se podal z zaostankom samo deset sekund in Avstrij ca Johan na Weis sa do - in pre hi tel že v prvem krogu. Vrata za zlato so bila odprta, kajti tudi od zadaj ni bilo več resne nevarnosti, da bi prvo mesto še izgubil,« je povsem srečen dejal mladi športnik. »Počutje po treh osvojenih kolajnah, na koncu celo zlati, je enkratno, deloma niti še nisem dojel, kar se je dejansko zgodilo«, je še pristavil Tomaž Druml, ki je s tem na treh mladinskih svetovnih prvenstvih v nordijskih disciplinah osvojil kar pet kolajn. Poleg včerajšnje zlate dve srebrni v četrtek kot član štiričlanske avstrijske ekipe in v sredo v posamičnem tekmovanju v disciplini Gunderson, 2007 v Trbižu ekipno zlato ter 2006 v Kranju/Medvodah ekipno srebrno. V domačem ŠD Zahomc oz. na Ziljski Bistrici je za jutri že pripravljen velik sprejem za senzacionalno uspešnega športnika, ki je v Zakopanih pisal zgodovino v nordijskem športu v Avstriji oz. med zamejskimi Slovenci. Že včeraj pa so mu po telefonu, elektronski pošti in sms-om čestitali deželni svetnik za šport na Koroškem Wolfgang Schantl in seveda predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Ivan Lukan nogomet Nastopil čas klubskih varnostnikov RIM - Za varnost na stadionih med tekmami poklicnega nogometa v Italiji se od danes začenja novo obdobje, obdobje klubskih varnostnikov (steward-sov), ki bodo postopoma na stopniščih nadomestili sile javnega reda. Zaenkrat jih bo za red skrbelo 6.000. Vsi so šli pod drobnogled prefektur in so morali obiskati poseben tečaj za usposabljanje. Predvidevajo, da se bo njihovo število postopno podvojilo, da bi dosegli število enega varnostnika za vsakih 250 gledalcev. Opazovalna komisija pri notranjem ministrstvu je sporočila, da bodo nasilna dejanja zoper varnostnike strogo kaz no vana. Na videmskem stadionu Friuli bodo danes na tekmi proti Atalanti zaposlili 335 varnostni kov. UDINESE - Kot pred tem že skoraj vsi najboljši igralci kluba je včeraj pogodbo z videmskim klubom do leta 2012 podaljšal tudi Felipe, hkrati tudi zanikal govorice, da razmišlja o odhodu po koncu letošnje sezone. MASCHERANO - Angleški nogometni prvoligaš Liverpool je z argentinskim zvezdnikom Javierjem Mascheranom (23 let) zunaj prestopnega roka podpisal štiriletno pogodbo. KOŠARKARSKA B2-LIGA -Deželne ekipe bodo jutri igrale v gosteh,s pričetkom ob 18. uri, po naslednjem sporedu: Maro-stica - Falconstar Tržič; Bassa-no - AcegasAps Trst; Trento -Nuova Pallacanestro Gorizia. PALLAMANO TRIESTE - Danes se bo nadaljevalo prvenstvo A2-lige. Tržaški klub bo gostoval v Padovi. Pričetek tekme ob 18. uri. Gostitelji so zadnji na lestvici eno samo zmago. Tržačani so prvi s 36 točkami, Forst Bri-xen pa jih ima na drugem mestu 34. TENIS - Dan po senzacionalni zmagi proti št. 1 na svetu Justini Henin je Italijanka Fran-cesca Schiavone v polfinalu turnirja WTA v Dubaju s 5:7, 7:5, 6:2 klonila pred 8. nosilko, Rusinjo Jeleno Dementijevo. Ta se bo v današnjem finalu pomerila z 2. nosilko, rojakinjo Svetla-no Kuznjecova, ki je s 5:7, 6:4 in 6:4 premagala četrto nosilko, Srbkinjo Jeleno Jankovic. NAMIZNI TENIS - Kitajska in Singapur sta finaliski ženskega dela svetovnega ekipnega namiznoteniškega prvenstva v kitajskem Guangzhouju. V pol-finalu je Kitajska s 3:0 odpravila Hongkong, Singapur pa je z enakim izidom ugnal Japonsko. V moški konkurenci sta končana dva četrtfinalna obračuna. Japonci so premagali Tajvan s 3:0, Hongkong pa Romunijo s 3:1. OLIMPIZEM - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge je med obiskom organizacijskega komiteja OI leta 2010 v Vancouvru (VANOC) dejal, da »ženski smučarski skoki še niso zreli za OI« ter obenem zatrdil, da ne gre za spolno diskriminacijo, ker je bila odločitev MOK sprejeta »zgolj na tehničnih osno-vah«.Rogge je pojasnil, da je ta čas še veliko premalo mednarodnih tekmovanj na visoki ravni izvedbe, zato ženskih skokov še niso mogli vključiti v program OI v Vancouvru. Moški skoki so na programu OI že od leta 1924. 20 Sobota, 1. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI nogomet - Danes ob 17. uri slovenski derbi elitne lige Križ je bil doslej za Juventino začaran Portelli: Tudi točka bo dobra - Della Zotta: Odločno na zmago - Oboji pričakujejo borbeno in športno tekmo promocijska l. Trener Alejnikov ima precej težav s poškodbami Današnji šestnajsti medsebojni obračun (četrti v elitni ligi) med Vesno (24 točk) in Juventino (20) se bo v Križu začel ob 17. uri (za dveurno preložitev so zaprosili pri kriški Vesni). Dosedanji obračun je nadvse izenačen, petkrat so zmagali plavi, petkrat belo-rdeči, petkrat sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu. Za Juventino pa ostaja Križ pravi tabu, saj na Tržaškem Štandrež-ci še niso zmagali (štirje porazi in trije neodločeni izidi 1:1). Kako pa bo danes? Obe moštvi krvavo potrebujeta točke za obstanek v ligi. Obeta se torej borbena (in v obeh taborih upajo tudi športna) tekma. Vsakršna napoved je zelo tvegana. Halo Vesna... V Križu so precej zaskrbljeni, saj je branilec Degrassi poškodovan (gleženj), zvezni igralec Velner pa je diskvalificiran. »Degrassija ne bomo tvegali. Najbrž bo le sedel na klopi. Nekaj težav (lažji poškodbi) imata napadalec Mervich in branilec Bertocchi. Prav gotovo pa bosta stisnila zobe in bosta začela od začetka,« je povedal trener Marco Della Zotta. Ves teden je bil zaradi študijskih obveznosti odsoten tudi Venturini, ki pa bo vseeno najbrž stopil na igrišče od prve minute. Na Velnerje-vem mestu bo igral Martin Cheber. Halo Juventina... Tudi trener ekipe štandreškega društva Dante Portelli bo imel nekaj težav s standardno postavo. Branilec Zucco je diskvalificiran, Gordini je zbolel za gripo, Morsut pa je poškodovan. »Za nas pride v poštev tudi točka, medtem ko je za Vesno ta tekma že skorajda odločilna za obstanek,« meni trener Portelli. V najboljši formi nista niti Cristian Devetak in Dario Kovic, ki pa bi morala biti v začetni enajsterici. (jng) V PRVEM DELU: Juventina - Vesna 1:1 (Devetak in Mervich) 1. AMATERSKA LIGA Danes tudi Sovodenjci »Proti goriški Azzurri (18 točk na lestvici, Sovodnje 25) bo pomembna tudi točka. Pomembno bo, da ne izgubimo,« meni predsednik sovo-denjskega društva Zdravko Kuštrin. Trener Claudio Sari bo imel kar nekaj preglavic s postavo, saj bosta prav gotovo odsotna izključeni Simone in poškodovani Skarabot. Feri bo tekmo začel na klopi, pod vprašajem pa sta nastopa Trampusa in Reščiča. Pri Az-zurri so pod vprašajem nastopi Marka Marassija, Panica in Villanija. Sodnik: Venturini iz Tolmeča. V prvem delu: Sovodnje - Azzurra 4:1. Ali se bo danes ponovil dvoboj med branilcem Vesne Maksijem Grgičem in napadalcem Juventine Cristianom Devetakom? (posnetek z lanskega derbija v Križu, 1:1) KROMA Verjetni postavi (ob 17.00) VESNA: Samsa, Bertocchi, To-mizza, Martin Cheber, Grgič, Ervigi, D. Leghissa, Gerbini, Venturini, Leone, Mervich. TRENER: Marco Della Zotta. JUVENTINA: Sandrigo, Terpin, Liut, Sannino, Buttignon, Pantuso, Giar-russo, Kovic, Ballaminut, Devetak (ali M. Peteani oz. Degrassi), Mainardis. TRENER: Dante Portelli. SODNIK: Iseppi iz Maiana. 3. AMATERSKA LIGA Mladost za točko Doberdobska Mladost bo v jutrišnjem 22. krogu gostovala v Terzu pri Ogleju. Domača ekipa ima 38 točk na lestvici in se poteguje za uvrstitev v končnico prvenstva. Pri Mladosti (22 točk) trener Fabio Sambo ne bo imel na razpolago Braide in Pellegrina. Contin in Ferlez še nista popolnoma okrevala in bosta najbrž sedela na klopi. Pod vprašajem pa je nastop Terpi-na. Radetič in Buzin sta okrevala. V prvem delu: Mladost - Terzo 0:0. 2. amaterska liga Zarja Gaja za vse tri točke, Breg le s 13 igralci Esperia (30 točk) - Zarja Gaja (35) Vzhodno-kraško enajsterico čaka precej trdoživ nasprotnik. Tržaška Esperia ima še celo teoretične možnosti za uvrstitev v končnico prvenstva. Pri Zarji Gaji bosta jutri odsotna kaznovana Ghezzo in Palmisano. Pod vprašajem (zaradi službenih obveznosti) je nastop Marka Kariša. Sodnik: Cipriani iz Trsta. V prvem delu: Zarja Gaja - Esperia 3:1. Breg (31) - Mossa (12) Brežani bodo na dolinskem sintetičnem igrišču gostili zadnje uvrščeno Mosso. Novice iz Bregovega tabora niso prav nič obetavne, saj bo trener Davor Vitulič imel na razpolago le trinajst nogometašev. Odsotni bodo: Gargiuo-lo, Degrassi, Zidarich, Sestan, Pernorio, Cigui, Erbi in Gustini. Prihodnji teden bo na sporedu derbi z Zarjo Gajo. Sodnik: Feresin iz Červinjana. V prvem delu: Mossa - Breg 0:1. Pro Cervignano (27) - Kras Koimpex (35) Krasov trener Sergej Alejnikov bo jutri imel precej težav s postavo. Pohlen je diskvalificiran, Stabile je poškodovan. Pod vprašajem pa je nastop številnih nogometašev. Nekaj težav imajo vratar Contento, Radovini, Arthur Alejnikov, Mama, Bagon in Centazzo. »Nocoj (sinoči op. ur.) bomo videli kako se počutijo in trener bo odločil kako in kaj,« nam je dejal pomočnik Maurizio Castro. 1. AMATERSKA LIGA Primorje za točko Primorec (10) - Aquileia (38) Trebenski Primorec bo jutri na domačem pravokotniku »na Griži« gostil drugo uvrščeno ekipo iz Ogleja. Rdeče-beli so v četrtek odigrali prijateljsko tekmo proti tržaškemu Cgs-eju, trener Oliviero Macor pa je imel precej težav s postavo, saj so bili odsotni bolni Ursic, Emili in Petranich. Njihov nastop je tako še pod vprašajem. Prav gotovo pa ne bo di-skvalificiranih Mercandela in Braini-ja. Sodnik: Buonavitacola iz Gorice. V prvem delu: Aquileia - Primorec 4:2. Gradese (34) - Primorje Interland (16) Primorjaši bodo jutri poskusili odnesti domov iz Gradeža vse točke. »Proti Turriacu smo izgubili, tako da si tokrat ne smemo privoščiti spodrsljaja, če želimo doseči obstanek,« je povedal športni vodja Dean Štolfa. Objektivno bo Primorje imelo težko nalogo. Trener Nevio Bidussi ne bo imel na razpolago kaznovanega Mitje Merlaka. Pod vprašajem pa sta nastopa Colasuonna in Scarpe. Sodnik: Bidoli iz Vidma. V prvem delu: Primorje - Gradese 3:5. DANES - Elitna liga: Manza-nese - Union 91; promocijska liga: Virtus Corno - Centro Sedia; 1. AL: San Canzian - Ruda; 2. AL: Opicina -Zaule. Domači šport Danes, sobota, 1. marca 2008 NOGOMET ELITNA LIGA - 17.00 v Križu: Vesna - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Gorici, Ul. Colonia (Stražice): Azzurra - Sovodnje MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Ponziana NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 15.30 v Castelgoffredu: Castelgoffredo - Kras ZKB KOŠARKA MOŠKA C2-LIGA - 17.30 v Vidmu: Ul. Marangoni: Vida Lancia CBU - Jadran Mark MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Don Bosco; 20.30 v Dolini: Breg - No Stop Viaggi NAB ŽENSKA C-LIGA - 17.30 pri Briščikih: Polet - Gorizia 2002 DEŽELNI UNDER 17 MOŠKI - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Baloncesto Isontina DRŽAVNI UNDER 15 MOŠKI - 18.15 v Tavagnaccu: Feletto - Jadran ZKB UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Trstu, Istrska ulica: Salesiani B - Jadran ZKB UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Ul. Nizza: Ardita - Breg ZAČETNIKI - 15.30 v Trstu, šola Oberdan: Azzurra - Sokol; 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Salesiani Don Bosco - Bor ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Olympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Štarancanu: Staranzano - Val Dom 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.00 na Opčinah: Sloga -Prevenire UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 na Proseku: Kontovel - OMA B UNDER 13 ŽENSKE - 16.00 v Nabrežini: Sokol -Padovan; 16.00 v Dolini: Breg - Sloga M Jutri, nedelja, 2. marca 2008 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Červinjanu: Cervignano - Kras 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Aquileia; 15.00 v Gradežu: Gradese - Primorje 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - Mossa; 15.00 v Trstu, drevored Sanzio: Esperia - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Terzu: Terzo -Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Tržiču (občinsko igrišče): Monfalcone - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Percotu: Union 91 - Pomlad NAJMLAJŠI 1994 - 10.30 v Trebčah: Pomlad - Itala San Marco ZAČETNIKI - 11.45 v Miljah: Muggia - Pomlad A KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Codroipu: Bluenergy Codroipo - Bor Radenska DRŽAVNI UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Žavljah: Azzurra - Jadran ZKB DEŽELNI UNDER 17 MOŠKI - 17.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Nuova Pallacanestro Gorizia ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Breg Bor ZKB UNDER 18 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga Multinvest - Olympia; 17.00 v Sovodnjah: Soča Gostilna Devetak - Fincantieri UNDER 16 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga - Cervignano UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Dolini: Breg -Brunner UNDER 14 MOŠKI - 9.00 na Opčinah: Sloga -Olympia Ferstyle HOKEJ IN LINE MOŠKA A1-LIGA - 16.00 v Asiagu: Asiago Vipers ZKB Kwins košarka - Moška C1 -liga: Radenska jutri v Codroipu Ambulanta prazna Na gostovanju tudi Babich in Kralj - Izkoristiti premoč pod košem Po pekočem porazu proti Spilimbergu bo Bor Radenska (18 točk na lestvici) v osmem krogu povratnega dela državnega košarkarskega prvenstva C lige iskal revanšo jutri v Codroipu. Nasprotniki so doslej zbrali dve zma gi manj kot be lo-ze -leni in tako delijo predzadnje mesto v skupnem seštevku. Društvo je sicer ambiciozno, vendar tako kot varovanci trenerja Mure tudi Furlani letos nikakor ne morejo doseči določene kontinuitete v igri in rezultatih. Ekipa je sicer dobra: play-maker Ria-viz, branilca Bonin in Cristofoli ter krilni centri Rovere (prva violina moštva), Malfante in Man-zon so namreč zelo zanesljivi možje za to kategorijo. Ne bi se pa spodobilo, da bi prav borovci prebudili iz sna ekipo, ki je v očitnih težavah (dva zaporedna visoka poraza). Nihajoč učinek je sicer tudi problem Borovih košarkarjev, ki bodo v zadnjih krogih - tako Ivan Kralj se vrača kot je dejal v torek v pogovoru za naš dnevnik steber Marzio Krizman - odigrali osem finalnih tekem. Če se želijo do konca rednega dela boriti za to, da se izognejo neugodnemu play-outu (predčasni obstanek jamči tudi deveto mesto), morajo v Codroipu absolutno zmagati. Bolje kot na zadnji tekmi pa bodo skušali izkoristi ti pre moč pod ko še ma, ki jo predstavljata centra Samec in Visciano. Pozitivne vesti prihajajo končno iz ambulante. Stefano Babich in Ivan Kralj, ki sta bila odsotna prejšnjo soboto zaradi poškodbe, sta normalno trenirala in bosta jutri na razpolago trenerju, tako kot predvidoma vsi ostali soigralci. Fantje so se na pomembno gostovanje primerno pripravili, v sredo so odigrali tudi koristno trening tekmo proti tržaškemu B2-ligašu Acegasu. Jutrišnje srečanje v Codroipu se bo pričelo ob 18. uri, sodnika bosta Goričana Lovisutti in Gatti. košarka - Moška C2-liga: Jadran Mark danes v Vidmu Videmski CBU je na papirju boljši kot kaže njegov položaj Jad ran Mark bo sre ča -nje sedmega kroga povratnega dela deželnega prvenstva C2 lige igral že danes popoldne (začetek ob 17.30, kar je nenavaden sobotni termin za članska prvenstva) v Vidmu proli ekipi CBU Lancia Vida. Tekma bo v telovadnici Benedetti v uli ci Ma ran go ni, pra vi co bosta delila sodnika Fabris iz Moša in Spessot iz Gradišča ob Soči. Če so jadranov-ci doslej zbrali dvajset zmag in doživeli en sam poraz (nepremagani so že celih 15 krogov, se pravi da so po enkrat ugnali že vse nasprotnike), so nji ho vi da naš nji tek me ci za be le ži li de set uspehov in enajst neuspehov. Za sabo imajo tri zaporedne zastoje, izgubili so štiri od zadnjih pet dvobojev. Dejstvo malce čudi, saj so Videmčani na papirju čisto solidna ekipa s primerno mešanico iz- Saša Ferfoglia v formi kušenih (play-maker Micalich in krilna centra B2-ligašu Falconstaru. Giffoni ter Mondolo) in mladih igralcev (branilec Gozzi je v zadnjem nastopu do se gel kar 33 točk). Do slej pa je bil CBU predvsem premalo konstanten, kar pa je letošnja glavna vrlina nadvse učinkovitih jadranov-cev. V vsa kem pri me ru so Furlani vsega spoštovanja vreden nasprotnik, ki zna bi ti ne va ren še zlas ti na svojem parketu. Jad ra nov tre ner Po po -vič je bil seveda zadovoljen z razpletom na težkih domačih tekmah proti Arditi in Muggii ter kajpak pričakuje, da bo ekipa vztrajala v tem slogu. Sežanski strateg tudi nima težav s postavo, saj so vsi košarkarji zdravi, trenirali so kompletni, zasedba pa bo popolna tudi na današnjem gostovanju. V sredo, ko so mladinci igrali zadnjo tekmo prvenstva, je starejši del moštva odigral tudi koristno prijateljsko srečanje proti tržiškemu / ŠPORT Sobota, 1. marca 2008 21 kolesarstvo - Direktor dirke Radivoj Pečar pred jutrišnjo 32. trofejo ZSŠDI Župan Dipiazza se je zavzel za slovenski klub Zadnji hip preprečili odpoved zaradi zapleta z rešilci - Proga? Verjetno je res lažja balinanje Tržaška reprezentanca v • • • ■ • z našimi silami Danes in jutri se bo v Conegliano pri Trevisu odvijal kakovostni balinarski turnir za 3. trofejo mesta Conegliano v spomin na preminulega domačega člana Luigija Taddiotta. Tekmovanja se bo udeležilo osem reprezentanc pokrajinskih komitejev in sicer štiri z naše dežele (Trst, Gorica, Videm in Pordenon) in štiri iz Veneta (Treviso, Benetke, Trento in Belluno). V današnji izločilni fazi se bodo nastopajoči v dveh skupinah pomerili vsak z vsakim le v dveh disciplinah in sicer v igri četverk in v štafeti. Najboljša dva iz vsake skupine bosta napredovala v jutrišnji finali z vsemi štirimi ekipami. V vsaki ekipi morajo biti igralci vsaj treh društev. Selektor Bruno Guštin se je za to priložnost odločil tudi za številne slovenske predstavnike, ki bodo sestavljali pokrajinsko reprezentanco. Poleg predstavnika iz Milj Cattunaria bodo nastopili še predstavniki Portualeja Balos, Bonin, Kovač, Legissa in Skupek ter Gaji-na predstavnika Kalc in Gabrieli. V ponedeljek, sredo in petek pa bo v Domu pristaniških delavcev na sporedu predzadnje zimsko tekmovanje v sklopu tekmovanj balinarske komisije ZSŠDI. Med seboj se bodo prijavljeni pomerili v dvojicah. (Z.S.) □ Obvestila Direktor dirke Radivoj Pečar (zgoraj): »Med dirko je varnost kolesarjev naša največja skrb« KROMA Radivoj Pečar organizira kolesarsko trofejo ZSŠDI že od njenega nastanka, torej dvaintrideset let. Letošnja - na sporedu bo jutri, pa je zanj vendarle posebna, saj je to prvič, da jo organizira kot upokojenec. »To kar sem prej moral postoriti v treh urah ob službi, naredim zdaj lahko v treh dneh. Zadnji mesec smo bili kljub temu pod pritiskom, saj se vedno pojavi kup problemov. Ali veste, da ni manjkalo dosti, da bi morali letošnjo dirko odpovedati?« Ne. Zakaj? »Ker nam je Rdeči križ odrekel svoja rešilca, brez katerih dirke sploh ne smeš začeti. Iz res hude zagate nas je v torek rešilo združenje ADO (Associazione donatori organi), odločilna pa je bila pri tem pomoč dolgoletnega zdravnika naše dirke dr. Palombelle.« Letos se je na dirko prijavilo kar 39 moštev, razpoložljivih mest pa je 25. Na predstavitvi dirke je športni vodja Save Kranj Miran Kavaš med drugim dejal, da razume, kako težko je pri izbiri, komu dati prednost, uskladiti tradicijo in potrebo po kvaliteti. Kako težko je? »Nekaterim stalnim gostom iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Češke in Slovaške se nočemo in ne moremo odpovedati. Prostih je tako vsako leto dejansko kakih deset mest. Letos je bil kriterij zelo preprost: nastopa tisti, ki se je prej prijavil. Ena od čeških ekip, ki smo jo morali vsa prejšnja leta zavrniti, je prijavo vložila že 4. oktobra lani. Do polovice novembra je bil seznam udeležencev pripravljen. Nato smo ga dopolnjevali na osnovi številčnosti moštev.« Kaj to pomeni? »Vsako ekipo lahko sestavlja od šest do osem kolesarjev, največ pa sme nastopiti 200 tekmovalcev. Če je več takih s šestimi kolesarji, se ustvari prostor še za eno ekipo. Tako smo prišli letos do vpisa 202 kolesarjev, nato je nastop odpovedala avstrijska reprezentanca. Še pravočasno, da smo vključili na dirko slovensko ekipo Motomat. Veste, kdo se je zavzel za njen nastop? Kdo? »Sam župan Dipiazza na prošnjo njegovega koprskega kolege Popoviča.« Zakaj zbuja vaša dirka takšno zanimanje med klubi? «To vprašanje sem si tudi sam večkrat postavil. Odgovora ne poznam, domnevam pa, da sta možnosti dve: ali je v tem času v našem širšem prostoru malo mednarodnih dirk ali pa smo zanimivi zaradi kvalitete. To ni samohvala. Da smo kvalitetni, pravijo drugi.« Vi ste nesporno duša dirke, gre pa vendarle za timsko delo. Kdo so vaši najožji sodelavci, katerim se nikakor ne morete odpovedati? »Omenil bi staro gardo, predsednika Mirana Batiča, Učija Glavino, Paola Cranza, Giorgia Del Piera, Giorgia Močil- nika, zadnja leta pa Sandra Rojca, člane mladinskega združenja Lonjer-Katinara s predsednikom Damjanom Corettijem na čelu in pa Manuela Purgerja, ki z Ba-tičem in Rojcem že tretje leto povsem avtonomno skrbi za varnost na progi. Dela, nalog in obveznosti je zdaj toliko, da en sam človek tega preprosto ne zmore narediti sam. Ne smem pozabiti na tajniško delo Ksenje Slavec ob pomoči Martina Maverja in pa na tiskovni urad, ki ga zgledno vodi Rado Šušteršič ter na spletno stran Branka Lakoviča. Tu so še mnogi drugi, ob progi še člani Adrie iz Repna, prijatelji kolesarskega odseka SK Devin, prijatelji iz Boljunca in kolesarski navdušenci iz Furlanije. Skupno je pri stvari kakih 150 ljudi, če upoštevamo tudi policiste in mestne redarje.« Kaj vas najbolj skrbi pred vsako dirko? »Skrbi je veliko, največ v zvezi z ekipami. Bodo prišli vsi? Se bo kdo zadnji hip odrekel nastopu?« Kaj pa med dirko? »Absolutno varnost, zaščita kolesarjev pred prometom. Imamo zelo uigrano ekipo. Nikoli se ni zgodilo nič. Enkrat samo se je kolesar huje poškodoval in so ga morali prepeljati na Katinaro. A je padel sam.« Katera pa je največja skrb po dirki? »Da uspemo kriti vse stroške.« In doping? Ali vas ne skrbi, da bi koga zasačili? »Menim, da je naša dirka čista. Bilo je že najmanj 20 kontrol, lani tudi nenapovedanih. Na vsaki pregledajo najmanj pet kolesarjev. Nikoli niso nobenega obtožili ničesar.« Od lanskega leta je proga nova. Odpravili ste vzpona na Prebeneg in na Ključ, uvedli pa krožno vožnjo po Bošketu. Je proga zdaj lažja ali težja? »O tem je po dirki tekla razprava že lani. Vsak pa je imel drugačno mnenje.« Katero je vaše? »Sta si enakovredni. Prejšnja je imela na koncu težje klance, zdajšnji klanci pa so skupno daljši. No, morda je proga zdaj lažja, saj je tudi precej krajša.« Pomeni to, da bo o zmagovalcu vedno odločal množični šprint? »Prej ali slej bo kdo čez cilj privozil sam.« Bo prej ali slej zmagal Slovenec? »Ze velikokrat so bili blizu zmage in so tudi dovolj kvalitetni, da lahko zmagajo.« Ali razmišljate o tem, da bi po padcu meje med Italijo in Slovenijo progo temu primerno začrtali drugače? »O tem že tečejo pogovori, kmalu naj bi prišlo še do enega sestanka. Maja bo znano kaj več. Kje bi lahko tekla proga pa še ne vem. Ovir za takšno rešitev pa ni zdaj praktično nobenih.« Aleksander Koren ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi na prosto plezanje na novi umetni steni v športnem centru Bazovica ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.30. Informacije nudi Goran na tel.št. 3408597787. Toplo vabljeni !! AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 16. marca društveno tekmo v For-ni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! SK DEVIN prireja društveno tekmo za vse člane, tekmovalce in udeležence smučarske šole v soboto 8.marca 2008 s pričetkom ob 10.uri na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Zaželena čimvečja prisotnost. Vpisovanje na info@skde-vin.it, ali na tel. 335 8180449 (Erika) smučanje 72 članov naših društev jutri za naslove V nedeljo bodo v tržaški in goriški pokrajini stekla pokrajinska smučarska prvenstva, ki bodo okronala absolutne pokrajinske prvake. Posebno slovesno bo danes in jutri v Kranjski gori, kjer bo potekalo 4. goriško čezmejno prvenstvo. Na veleslalomski preizkušnji se bo pomerilo 251 tekmovalcev iz Slovenije in Italije, med katerimi bodo tudi tekmovalci Slovenskega planinskega društva Gorica: skupno jih bo tekmovalo 13, 7 v mladinskih in 6 v članskih kategorijah. Prireditelji bodo sestavili dve ločeni lestvici: eno skupno, ki bo okronala čezmejnega prvaka, drugo pa s tekmovalci iz goriške pokrajine, ki se bodo potegovali za naslov pokrajinskega prvaka. Danes bo ob 16.30 »apres ski« z otvoritveno animacijo in ba-klado (19.00), sledila pa bo slavnostna večerja z glasbo. Jutri se bo tekmovanje začelo približno ob 12.30 na progi Dolenčev rut, ogled proge pa je predviden ob 11.30. Po tekmovanju bo nagrajevanje, kjer bodo prireditelji Sci & Snowboard club New Line nagradili posameznike in tudi prvouvrščeno društvo, ki bo prejelo Hit Ski Cup. Lani sta naslov čezmejnega in pokrajinskega prvaka osvojila Mattia Cargnel (CAI Ts) in Mateja Nanut (SPDG), ki bo skušala tudi letos ubraniti naslov. V Sappadi pa bodo jutri podeljevali naslove tržaških prvakov, kjer se bo potegovalo rekordnih 390 tekmovalcev iz 12 društev. Med njimi bodo tudi smučarji naših društev: najštevilnejši bodo smučarji SK Brdine (skupno 29,17 v mladinskih in 12 v članskih kategorijah), devinovcev bo 23 (11 v mladinskih in 12 v članskih kategorijah), smučarjev kriškega društva Mladina pa 11 (6 v mladinskih in 5 v članskih). Lani so Mladini-ni smučarji osvojili tri prva mesta v kategorijah, Devin eno, tako da bo do tu di le tos naj brž po se gli po visokih uvrstitvah. Tekmovanje mladincev in članov se bo jutri začelo predvidoma ob 9.00, postavitev proge pa si bodo lahko ogledali od 8.00 do 8.45. Ob 11.30 pa bodo štartale mladinske kategorije (dečki, nara-ščajniki, baby in superbabyji). 15 najhitrejših moških in 8 najboljših žensk bo imelo pravico do nastopa v drugem spustu, ki bo okronal tržaškega prvaka in prvakinjo. Finalni spust se bo začel ob 14.00. Veliko zanimanje za tečaj SPDG Zima se poslavlja in z njo tudi zimsko-športna dejavnost. Na Nevejskem sedlu, (V Zlebeh), se je v nedeljo sklenil tradicionalni nedeljski tečaj alpskega smučanja v priredbi Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Dejavnost, ki jo pri društvu organizirano prirejajo od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je letos naletela na nepričakovano zanimanje. Na progah na Trbižu (prvo nedeljo) in v Zlebeh je pod skrbnim vodenjem šestih učiteljev smučanja vadilo devetdeset članov društva. V tem številu so zajeti tudi člani društvene smučarske šole, preko katere skušajo mladim članom, ki imajo veselje do smučanja in firbelc za nastop na tekmovanjih, zagotoviti, seveda v mejah amaterske dejavnosti, kar se da dobre veščine in spretnosti. Pri društvu so s potekom letošnjega tečaja zadovoljni, kljub nekoliko nerodnemu in zapletenemu začetku - zaradi vremenske ujme namreč - ko so dejavnost morali, in to v slabi uri, preusmeriti na Trbiž. Pri društvu so zadovoljni tudi nad dejstvom, da med tečajniki, razen manjših prask in odrgnin, ni bilo poškodb. Za razliko od prejšnjih let, letos ni bilo dovolj zanimanja za tečaj deskanja in je zato odpadel, tečaje alpskega smučanja pa so prilagodili spo- sobnostim tečajnikov in željam staršev. Dejavnost za sezono 2007/2008 se je v nedeljo v glavnem sklenila (društvo bo v nedeljo, 2. marca sodelovalo še na pokrajinskem čezmejnem tekmovanju v Kranjski gori). Ob pravem pomladanskem vremenu, ki je sicer neusmiljeno topilo sneg, so se v nedeljo še zadnjič redno odvijali tečaji, dan pa se je sklenil z druženjem in tradicionalno slovesnostjo kjer so udeležencem tečajev in učiteljem izročili darilce in priznanje. Ob dogodku je Loredana Prinčič poskrbela tudi za društveni arhiv in tako je nastal gornji posnetek. 22 Sobota, l. marca 2008 RUBRIKE ta teden edinost pred 1gg leti V Narodnem domu se je v tem tednu vršil pevski koncert. Nastopila sta češka pevca in glasbenika Buchtele in Bohniček. »Bohniček je pevec finega vku-sa in umetniške noblese ter globokega čustvovanja. Njegov glas - nekaj srednjega med liričnim in junaškim tenorjem - je krasno čist in blagodonečega, gor-kega, mehkega timbra ob jasni vokalizaciji; posebne krasote je njegov glas v srednjem registru, kjer dobiva metalno-čist baritonalni zvok. Bohniček se je sam spremljal na glasovirju z občudovanja vredno umetniško spretnostjo. Vreden njega partner je virtuoz na goslih Jan Buchtele, ki dela čast slavni praški šoli, katera je dala svetu največje živeče violiniste. Njegovo igranje osuplja in navdušuje; naravnost fenomenalno je, kako ta virtuoz z nekim olimpičnim mirom premaga vratolomne težkoče enega Paganinija. Zlasti nedosegljivi so njegovi fažoleti. Oba umetnika sta bila toliko ob nastopu, kolikor po vsakem komadu navdušeno aklamirana od iz- branega občinstva. Umetnika sta radodarno pridjala še nekoliko komadov izven programa, izmed katerih je zlasti arija iz 'Prodane neveste' vzbudila velik aplavz. 'Clou' koncerta je bila velika fantazija iz 'Fausta, ki sta jo proizvajala oba umetnika prav ekscelentno.« Tržaško laško-liberalno politično društvo je obhajalo svoj občni zbor, na katerem so poročali o delovanju, »nezadnje se je afermiralo in protestiralo, in sicer v prid laški univerzi v Trstu oziroma proti slovenski šoli ravno tu. Ne glede na to, da je vrhunec politične nemorale, ako stranka odreka drugemu narodu, kar za se na podlagi pravičnosti reklamira, bi moral vsaj neki naraven čut sramežljivosti in politične taktike zabra-niti, da se utemeljuje pravico Italijanov do laškega vseučilišča na podlagi narodne enakopravnosti in naravnega prava, a v isti sapi radi težnje po hegemoniji odreka tržaškim Slovencem pravico do lastne šole,« meni Edinost. ta teden primorski dnevnik pred sg leti PRIMORSKI DNEVNIK Tržaški višješolci so v teh dneh protestirali proti uvedbi takega državnega izpita kot ga predlaga italijanska vlada. Stavki višješolcev so se pridružili tudi dijaki raznih srednjih šol. Okrog tisoč dijakov licejev in višje srednje tehnične šole se je zbrala pred učiteljiščem, od koder so se v sprevodu sprehodili po mestnih ulicah do industrijske šole Volta. Tu so skušali zaman prepričati dijake, naj zapustijo pouk: policija je dijake pred šolo razgnala. Nato so šolo za nekaj časa zastražili karabinjerji. »Vse to pa je bilo za srednješolce predvsem lepa prilika, da so se odtegnili pouku in šli pohajat. Spor se namreč tiče le visokošolcev, kajti srednješolci so še zelo daleč od morebitnega državnega izpita,« je pikro pripomnil Primorski. Tržaška federacija KPI in federacija FGCI sta izrazili študentom tržaške univerze solidarnost ob njihovi stavki proti državnemu izpitu. Federaciji ugotavljata, da je zaradi brezbrižnosti povojnih vlad, ki ni- so nikoli načele vprašanj, povezanih z ustrojem univerz, nastal zaskrbljujoč položaj. Poleg tega pa niso poskrbele, da bi se prilagodile zahtevam modernega pouka. »Državni izpit, kot si ga zamišlja vlada, ne rešuje položaja, marveč še bolj poglablja protislovja in težave univerzitetnega življenja. Tržaški komunisti zahtevajo, naj parlament odobri zakonski osnutek Donini - Ruffo o državnem izpitu. KPI je poslala v tem smislu tudi brzojavko predsedniku senata Merzago-ri.« V mali dvorani na stadionu 1. maj je bil pred dnevi glasbeno-literarni večer, ki ga je, s pomočjo nekaterih glasbenikov in učencev dramske šole Slovenskega narodnega gledališča priredil krog sodelavcev revije Jadro. Dvorano je napolnila večinoma mladina, med katero je bilo le nekaj starejših oseb. Spored je bil izredno kakovosten in občinstvo mu je sledilo z velikim zanimanjem in odobravanjem. FILMI PO TV Sobota, 1. marca, canale S, ob 21.10 Gladiator Režija: Ridley Scott Igrajo: Russell Crowe, Joaquin Phoenix in Connie Nielsen V Rimu, leta 180 Mark Avrelijev sin Commodus umori očeta, ker mu le-ta razkrije, da je nameraval imenovati za svojega naslednika generala Maximusa. Commodus v svoji nori želji po maščevanju umori tudi celotno generalovo družino. Maxi-musu ne preostane drugega, kot da pobegne in postane suženj, dokler ga pod svoje okrilje ne vzame trener gladiatorjev Proximo. Tako se Maximus vrne v Rim in kuje maščevanje proti Commodusu. Nedelja 2. marca, rete 4, ob 23.35 Mulholland drive Režija: David Lynch Igrajo: Naomi Watts, Laura Harring in Ann Miller Dobrosrčna Betty je prišla v Los Angeles, da bi postala filmska zvezda. V stanovanju svoje tete naleti na Rito, ki je bila udeležena v prometno nesrečo po kateri trpi za amnezijo. Betty se odloči, da ji bo pomagala in skupaj bosta poskušala spoznati, kdo je v resnici Rita in kaj se ji je zgodilo... Ponedeljek, 3. marca, La 7, ob 16.40 Il dottor T e le donne Režija: Robert Altman Igrajo: Richard Gere, Laura Dern, Helen Hunt in Farrah Fawcet Očarljivi Richard Gere pooseblja v Altmanovem filmu zdravnika Trevisa, ki se z veliko zavzetostjo posveča najrazličnejšim ženskim težavam. Pod drobnogled neprizanesljive kamere padejo tako ženske, ki vidijo edino rešitev svojih težav v psihologiji, take ki ljubijo druge ženske, take, ki zaupajo usodi in mislijo, da jim bo ta prinesla boljšo bodočnost, pa spet take, ki se udajajo pijančevanju in so le v družbi kozarca vina zares srečne. Torek, 4. marca, Tv Slo 2, ob 22.55 Kdo se spominja Dolly Bell? Režija: Emir Kusturica Igrajo: Slavko Štimac, Slobodan Aligrudic in Lil- jana Blagojevic Zgodba se dogaja v sarajevskem predmestju v začetku šestdesetih let, ko so v Jugoslavijo prihajali ^/jjtk a VvV? vplivi zahoda, predvsem glasba, ki je našla veliko posnemovalcev. V središču pripovedi je patriarhalna družina, v kateri oče sklicuje družinske sestanke po partijskem vzoru, na katerih obravnavajo stanje v družini, on pa jim deli kritike; najstniški Dino se srečuje s težavami odraščanja, prepričan je, da si lahko z avtosugestijo izboljšuje samopodobo. Kusturica je s tem filmom prvič nastopil na mednarodnem filmskem festivalu, Beneški mostri. Torek, 4. marca, Tv Slo 1, ob 23. uri Iran: zaklad mul Francoski dokumentarec Prvi dokumentarec, posnet v Iranu po zmagi aja-tolahov, kaže skrito plat mul - poslovnežev. Nadzorujejo policijo, sodni sistem, mošeje in parlament, verske ustanove pa imajo pod nadzorom 40 odstotkov iranske ekonomije. Raziskava v mestih Mashad in Teheran kaže, da imajo v lasti skoraj polovico države. Zavzemajo se za kitajski model; ekonomski interesi so vselej pomembnejši od političnih omejitev. Sreda, 5. marca, RAI1 ob 21. uri Pretty woman Režija: Garry Marshall Igrajo: Julia Roberts, Richard Gere in Ralph Bellamy Edward Lewis je očarjivi, zdolgočaseni milijarder, ki se odloči, da bo povsem spremenil življenje prikupni Vivian Ward. Rdečelasi lepotici usoda res ni prizanesla in jo naposled prisilila v prostitucijo. Njuno razmerje, ki je sprva nastalo v obliki nekakšne delovne pogodbe, pa je nato klonilo neprizanesljivim zakonom ljubezni. Nekakšna Pepelka modernih dni je omogočila takrat samo triindvajsetletni, prikupni Juliji Roberts, da je nesporno zaslovela na svetovni filmski sceni.(Iga) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO TURISTIČNA TOČKA V NEAPLJU IZVAJALEC SKLADBE; PREVAJALEC SLOVENSKI TEDNIK ZA GLASBO, FILM IN TV SLOVENSKI PISATELJ SELIŠKAR JEGULJI PODOBNA MORSKA RIBA ITALJANSKA GORIŠKA ZALOŽBA VEUKO FINSKO JEZERO (ENA OD PISAV) ITAUJANSKI SUKAR (SILVESTRO) RAZVOJ ŽIVEGA BITJA V BIOLOGIJI STRIGA, KAŠICA MESTO V BELGIJI (BOJNI PUN) PECIVO IZ TESTA Z NADEVOM LEON RUPNIK MOŠKI, KI NE RAD DELA MESTECE V LATVIJI MOČ, JAKOST ŽENSKO LJUBKOVALNO IME TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV V KOPRU OSAMELA VZPETINA, GRIČ AMERIŠKA UMETNICA (JOAN MARY) VETER V ZAPRTEM PROSTORU SL. SUKAR, ROJEN NA TIROLSKEM VEZNIK ODISEJEVA ŽENA SLOVENSKI PEVEC PESTNER BOS. POLITIK KARADŽIfi ŽENSKA BAND ... SAINTS BERI PRIMORSKI DNEVNIK ENA OD CELIN RUSKI PISATELJ (IVAN) BRUNO RUPEL ANGLEŠKI IGRALEC (JAMES) MOZO-LJAVICA LUKNJAČ LATINSKI ŽE SKUPNOST LJUDI, NACIJA ŠVEDSKA PISATELJICA JED IZ RIŽA, MESA IN DODATKOV EVROPSKA PRESTOLNICA EGIPČANSKI BOG SONCA IVAN LENDL LAURENCE OLIVIER DEMONSKA LEPOTICA SLADKO PECIVO, PEČENO V MODELU ALDO RUPEL REKA V ANGLIJI ZVEZDA, KI NENADOMA ZAŽARI IN IZGINE PRIPRAVA ZA UPODABLJANJE S ČRTAMI BRAZILSKI NOGOMETNI AS STROJ ZA ČIŠČENJE LANENEGA PREDIVA ITALIJANSKI ZADAR KEMIJSKI SIMBOL ZA SELEN KRAJ PRI SASSARIJU REKA V NEMČIJI SL. OPERNA PEVKA OTTA VISOKA AZU. PLANOTA STROG USTNI IZPIT NA VSEUČILIŠČU PREBIVALEC PRIMORSKEGA MESTA UČENČEV PRIPOMOČEK MESTO V TOSKANI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK DAN V TEDNU IZUMITELJ TELEGRAF. APARATA AMERIŠKA EROTIČNA PISATELJICA NIN PREMISA V SILOGBMU AM. IGRALEC TAMIROFF OMEJENA, NEUMNA ŽENSKA AM. VESOLJNA SONDA ZIMSKA PADAVINA / DALJŠE OBDOBJE DANIEL DEFOE GIBANJE V ZRAKU UP ŠVEDSKEGA AVTOMOBILA ZNANA PLAŽA V ŠPANIJI ELEMENT NAD ŠTEDILNIKOM KRAJ PRI SLOV. TRŽIČU REKA NA ŠKOTSKEM AMERIŠKI FILMSKI REŽISER KAZAN SKOK PRI DRSANJU AM. IGRALKA (MARILYN) LOJZE ABRAM ANATOLJ KARPOV KEM. SIMBOL ZA TITAN KEM. SIMBOL ZA ERBIJ OSKAR NEDBAL EVROPSKI VELETOK GRŠKI FILOZOF IZ STAGIRE DEL JEZDEČEVE OPREME OČE GLOBOKA NEZAVEST FRANCOSKO REAKCIJSKO LETALO DENARNA ENOTA V ESTONIJI SLOVARČEK - APE = mestece v Latviji • BASSARO = ameriška umetnica * DEL SOL = plaža v Španiji • ESK = reka na jugu Škotske • IEPER = mesto v Belgiji * IPLAS = tovarna v Kopru • KROON = denar v Estoniji / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. marca 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Mala Ceciljanka 2007: opz. OŠ. Josip Abram - Pevma 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.30 Aktualno: Settegiorni - Rai Parlamento 10.20 Variete: ApriRai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita' (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.15 Glasba: 58. Festival italijanske popevke (vodi Pippo Baudo) 1.10 Nočni dnevnik 1.30 Aktualno: Applausi V^ Rai Due 6.45 9.55 10.45 11.25 11.35 13.00 13.25 14.00 17.10 18.00 18.10 20.25 20.30 21.05 21.50 23.30 Variete: Mattina in famiglia Zweisel: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), 1. vožnja Aktualno: Quello che Variete: Aprirai Variete: Mezzogiorno in famiglia (vodijo T. Timperi, A. Volpe, M. Ci-rillo) Dnevnik Športna oddaja: Dribbling Glasb.: Scalo 76 Aktualno: Sereno variabile Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Alias Žreb lota Dnevnik Nan.: Cold case - Delitti irrisolti (K. Morris) Nan.: Senza traccia (E. Close) Šport: Sabato sprint (E. Varriale) ^ Rai Tre 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Dnevnik in rubrike 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Il settimanale 12.55 Zweisel: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), 2. vožnja 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.50 Šport: Sabato sport 16.25 Šport: Kolesarjenje (Grosseto) 18.10 90° minuto - Serie B 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa (vodi Fabio Fazio) 21.30 Film: Il principe delle donne (kom., ZDA, '92, r. R. Hudlin, i. Eddie Murphy) 23.20 Nočni dnevnik, vremenska napoved 23.55 Aktualno: Un giorno in pretura Rete 4 Nan.: Valeria medico legale (i. C. Koll) Aktualno: Tv moda Aktualno: Vivere meglio Dnevnik in prometne informacije Nad.: Doc Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sipario del tg4 Variete: Aspettando Miss Padania Nan.: Detective Monk Aktualno.: Donnavventura Dok.: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Bones - La Rosa di Romeo e Giulietta Nan.: Shark - Omicidio a luci rosse Film: Legame di sangue (groz., ZDA, '94, i. L. Fiorentino) 23.30 0.30 10.40 13.00 13.40 14.10 16.00 18.15 18.50 20.00 20.30 21.10 0.15 0.50 i Canale 5 Jutranji dnevnik Glasbena odd.: Loggione Resničnostni šov: Grande Fratello Aktualno: Superpartes (vodi P. Vi-gorelli) Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik, okusi in vremenska napoved Resničnostni šov: Grande Fratello Resničnostni šov: Amici Aktualno: Verissimo Resničnostni šov: Grande Fratello Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Film: Il gladiatore (zgod., ZDA, '00, r. R. Scott, i. R. Crowe) Resničnostni šov: Grande Fratello Nonsolomoda 25... V Italia 1 6.15 6.30 6.55 10.45 11.15 12.25 13.00 13.30 13.55 16.30 18.30 19.00 19.25 21.10 22.45 23.45 0.50 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Otto sotto un tetto - Il bello addormentato Risanke Nan.: Hannah Montana Nan.: Piu forte ragazzi Dnevnik in vremenska napoved Risanka: Amerikan Dad Risanka: I Griffin Film: Lost in space - Perduti nello spazio (fant., ZDA, '98, r. S. Hopkins, i. W. Hurt) Film: Clockstoppers (fant., ZDA, '02, r. J. Frakes, i. J. Bradford, F. Stewart) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La vita secondo Jim Nan.: Una mamma per amica Film: Z la formica (anim., ZDA, '98, r. E. Darnell, i. T. Johnson, L. Gu-terman) Športna odd.: Guida al campiona-to Aktualno: Pokermania Studio šport ^ Tele 4 7.00 7.15 8.00 8.10 8.50 9.00 9.30 10.35 11.05 12.05 12.45 13.35 13.55 14.10 14.40 16.10 19.00 19.55 20.05 20.15 20.55 22.35 22.55 23.40 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.00 Risanke 8.30, 10.30 Buongiorno con Tele- quattro 2008: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor Storie tra le righe Aktualno: A tu per tu (pisma Don Mazziju) 15.40 Dokumentarec o naravi Formato famiglia Nan.: The flying doctors Koncert klasične glasbe Aktualno: Speciali - Fondazione Crup per il territorio Aktualno: Rotocalco ADN Kronos Inf. odd.: Salus TV, Musa TV Košarka Snaidero passione basket Aktualno: Qui Cortina Aktualno: Tržaška univerza Nan.: Zanna bianca Aktualno: Musica che passione Dnevnik, športne vesti Musa TV Italia Economia Film: La polvere degli angeli (dram., ZDA, '82) Eventi in provincia Aktualno: Qui Tolmezzo Glasba: Voci dal ghetto: Chanson- 6.00 Šport: Motociklizem (Velika nagrada Avstralije) 7.00 9.20 9.50 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.00 Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: L'intervista Film: Un pilota ritorna (voj., It., '42, i. M. Girotti) Šport: Motociklizem Dnevnik in športne vesti Dok.: Altra storia Film: Questo e quello (kom., It., '83, i. N. Manfredi) Film: Non dirmelo...non ci credo (kom., ZDA, '90, r. M. Phillips, i. G. Wilder, R. Pryor) Film: Volo 232: atterraggio d'emer-genza (dram., ZDA, '92, r. L. Johnson, i. C. Heston) Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Innocenza colposa (triler, VB, '91, i. L. Neeson) (t Slovenija 1 6.40 Evropa.si 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 18.40 Risanka 7.40 Iz popotne torbe (pon.) 8.00 Kviz: Male sive celice (pon.) 8.45 Kratki igrani film: Past za Jezuščka 9.00 Nan.: V dotiku z vodo (pon.) 9.25 Harmonije Evrope: Grčija (pon.) 9.45 Kino Kekec: Čarobna piščalka 10.45 Polnočni klub: Podkupnine 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Nad.: Absalonova skrivnost (p.) 13.55 Poljudnoznanstvena serija: Zaljubljeni v živali 14.25 Film: Žarek v temi 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved in športne vesti 19.55 Hum. nan.: Za zadnjim vogalom 21.00 Tv igra: Tone Peršak - Podnajemniki 21.50 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.20 Hri-bar 23.30 Nad.: Rim 00.25 Film: Pes ubijalec (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.35 Skozi čas 8.45 Primorski mozaik (pon.) 9.15 Magazin v alpskem smučanju 9.50 Zwiesel: SP v alpskem smučanju - veleslalom (Ž, 1. vožnja) 11.25 Kvitfjell: SP v alpskem smučanju - smuk (M) 12.30 Študentska (pon.) 12.55 Zwiesel: SP v alpskem smučanju - veleslalom (Ž, 2. vožnja) 13.55 Koper: Nogomet, prva liga Telekom - Koper vs. Maribor 16.00 Lahti: SP v smučarskih skokih (ekipno) 18.00 Lahti: SP v smučarskih tekih, sprint (M in Ž) 19.00 Dok. film: Poletje v Božakovem 20.00 Film: Nicholas Nickleby 22.10 Moda: Bleščica 22.40 Slovenski magazin 23.05 Sobotno popoldne 1.20 Nad.: Strelice nasprotne usode (pon.) 12.15 12.30 13.45 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.35 22.20 23.10 0.25 Dnevni program Zwiesel: SP v Alpskem smučanju, veleslalom (Ž), povzetek 1. vožnje, sledi 2. vožnja Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka NLB - Magazin 23.40 Vsedanes - Aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.05, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Jutri je nedelja - verska oddaja Vzhod - Zahod Košarka: Jadranska liga NLB Alter eco Italijanska popevka in jazz World Strongman Cup 2004 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 11.00 23.30 Video strani 17.00 Prim. dr. Vasja Klavora - avtor knjige o Soški fronti 18.00 Maja in čarobna skrinja (pon.) 18.40 Tv spot 18.50 Med Sočo in Nadižo (pon.) 19.20 22.00 Ne prezrite 19.25 Kulturni utrinek 19.30 Settimana Friuli 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Moja Afrika 2 del - Zvone Šeruga 21.00 Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj 22.10 Futsal: Slovenija - Brazilija RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert »OrkesteR Padove in Veneta«; 11.10 '70-'80-'90; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Jože Rode - Dedinga vere je troblja bila (4.nad); 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 11.00 Predstavitev nominirancev za osebnost meseca; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.1519.00 SMS - Lestvica RK; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cin-dričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Drevosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer: Prizma optimizma; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Radijska igra; 23.30 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Moja soseska; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V pod-večer; 19.30 G. Verdi: Otello; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 1. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež vremenska slika 990 o GRADEC 4/17 TOLMEČ O 4/9 TRBIŽ O 3/8 O 0/8 KRANJSKA G. VIDEM O SiP 5/12 O PORDENON 6/11 ČEDAD O 6/11 CELOVEC O 1/12 O TRŽIČ 1/12 O KRANJ o 0/14 S. GRADEC CELJE 8/16 O MARIBOR O 7/17 PTUJ O M. SOBOTA O 5/17 O N. GORICA ~Ö"7/9 O LJUBLJANA GORICA v N. gorica _ 6/13 V N. MESTO 7/15 G0R|CAO^ 8/10 ^?PO_STOJNA W O _ , , ^ KOČEVJE ZAGREB 7/17 O PAZIN O Pretežno oblačno bo z rahlimi do zmernimi padavinami. Ob morju bo pihal zmeren jugozahodnik. V gorah nad okrog 2000 m bo pihal močan zahodni veter, posamezni močnejši sunki bodo možni tudi v gorskih dolinah. Zvečer se bo vreme izboljšalo. V nižinah bo ponoči lahko nastala megla v pasovih. V vzhodni Sloveniji bo delno jasno, drugod pretežno oblačno. V zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, proti večeru pa lahko prehodno rahlo dežuje tudi drugod po Sloveniji. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 9, najvišje dnevne od 8 do 13 stopinj C. Danes bodo proti nam še pritekali od jugozahoda zelo vlažni tokovi, jutri pa od zahoda bolj suh zrak. V torek bo naše kraje predvidoma dosegla izrazita atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.52 Dolžina dneva 11.09 Nad Skandinavijo, srednjo in deloma vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta bo zvečer prešla naše kraje. Pred njo priteka z močnim jugo-zahodnikom vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 9 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.45 najvišje 7 cm, ob 5.39 najvišje 13 cm, ob 13.08 najnižje -32 cm, ob 20.11 najvišje 18. Jutri: ob 1.46 najvišje 0 cm, ob 6.54 najvišje 21 cm, ob 13.43 najnižje -40 cm, ob 20.19 najvišje 24. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ........... 10 2000 m............2 1000 m ........... 8 2500 m............1 1500 m............3 2864 m............0 uvindeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. O GRADEC 4/19 CELOVEC O -1/18 TOLMEČ O 2/17 TRBIŽ O 1/16 o -2/14 KRANJSKA G. Q s-"-! TRŽIČ -1/17 ČEDAD O VIDEM O 2/15 ^ = 1/16 = C O PORDENON 2/15 ■v O KRANJ O -2/17 S. GRADEC ^ CELJE 2/19 O MARIBOR O 3/19 M. SOBOTA O 0/19 PTUJ ° ^ o LJUBLJANA GORICA <-. O N. GORICA 3/18 V N. MESTO 2/20 GOR|CA O POSTOJNA O O 4/12 . , , " . KOČEVJE TRSTÖV^V j-, O 7/13 ^ O ČRNOMELJ ZAGREB 5/20 O 4/16 3/17 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Delno jasno bo, čez dan bo v gorah in v gorskih dolinah razmeroma toplo. Ponoči in zjutraj bo v nižinah lahko nastala megla v pasovih. V visokogorju bodo pihali zelo močni zahodni do severozahodni vetrovi. CNAPOVED ZA JUTRp > Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, čez dan bo pihal zahodni veter. V ponedeljek bo v vzhodni Sloveniji še sončno, drugod pretežno oblačno. Na zahodu bo občasno rosilo. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. statistike - Poročilo raziskoval nega centra Pew Nenavaden rekord ZDA: vsak stoti odrasli prebivalec v zaporu NEW YORK - Poročilo raziskovalnega centra Pew ugotavlja, da so ZDA prvič v zgodovini dobesedno največji zapor na svetu, saj nobena druga država nima za zapahi toliko ljudi v skupnem številu ali glede na prebivalca. V januarju 2008 je bilo v ZDA zaprtih 2,32 milijona ljudi, kar pomeni vsak 100. odrasli prebivalec ZDA. ZDA s svojimi 230 milijoni prebivalcev krepko prekašajo Kitajsko, ki ima več kot 1,2 milijarde prebivalcev, od katerih je uradno v zaporu le 1,5 milijona ljudi. Glede na število prebivalstva je v ZDA več zaprtih kot kjerkoli na svetu. Na drugem mestu je Rusija, kjer je na 100.000 ljudi v zaporih 628 ljudi, v ZDA pa jih je 750. Ameriške zvezne države povprečno porabijo za zapore 6,3 odstotka svojih proračunov in počasi spoznavajo, da so morda malce pretiravale s preostrimi zakoni. Večina zaprtih je namreč nenevarnih majhnih kriminalcev ali odvisnikov. Zapori pokajo po šivih in stroški za ohranjanje največje zaporniške populacije na svetu presegajo vlaganja v visoko šolstvo in druge namene. V ZDA na zapornika povprečno porabijo 24.000 dolarjev na leto, pri tem največ v Rhode Islandu (45.000), najmanj pavLouisiani (13.000). V Kaliforniji so lani za oskrbo zaporov porabili 8,8 milijarde dolarjev, sama pa se otepa 16 milijard dolarjev proračunskega primanjkljaja. Daleč za Kalifornijo je Teksas, ki je lani porabil 3,3 milijarde dolarjev in ki poleg Kansasa spoznava, da neusmiljeno zapiranje ni rešitev problema ter uvaja alternativne oblike kaznovanja. V celotnih ZDA so lani za zapore porabili 49 milijard dolarjev, rast stroškov za zapore pa je šestkrat višja od rasti stroškov za visoko izobraževanje. V Kentuckyju je v zadnjih 30 letih stopnja kriminala porasla za tri odstotke, zaporniška populacija pa se je povečala za 600 odstotkov. V ZDA je za zapahi vsak 30. moški starosti od 20 do 34 let, med temnopoltimi Američani v isti starostni kategoriji pa vsak deveti. ZDA so leta 2006 usmrtili 53 ljudi, po čemer se uvrščajo za Kitajsko, Iranom, Pakistanom, Irakom in Sudanom. (STA) velika britaniJa Princ Harry zaradi varnosti zapušča Afganistan LONDON-Britanskega princa Harryja bodo umaknili iz Afganistana, kjer je bil nameščen v okviru britanske vojske. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so se za tak korak odločili potem, ko so mediji razkrili, kje se princ nahaja. Britanska vojska se je za umik princa Harryja iz nemirnega Afganistana odločila potem, ko je eden od ameriških spletnih portalov objavil novico o tem, kje je princ nameščen. Harry je v Afganistanu že od sredine decembra, točna lokacija pa do četrtka zaradi varnostnih razlogov ni bila znana. Harry je prvi član britanske kraljeve družine po več kot četrt stoletja, ki se aktivno udeležuje kake vojaške operacije v tuji državi. Spletna enciklopedija o živalih WASHINGTON - Na svetovnem spletu so nedavno objavili prvih 30.000 strani spletne enciklopedije Encyclopedia of Life. Gre za ambiciozen projekt, v okviru katerega naj bi izdelali seznam vseh 1,8 milijona znanih življenjskih vrst na Zemlji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Projekt se je takoj izkazal za zelo uspešnega, saj je bila spletna stran www.eol.org prvi dan že zelo kmalu dobesedno oblegana in do poldneva že nedostopna. Projekt spletne enciklopedije, ki so ga začeli maja lani, nudi brezplačen dostop do trenutnega znanja s področja biološke raznolikosti našega planeta. V osnovi gre za poziv k varovanju okolja pred podnebnimi spremembami in prekomernemu izkoriščanju narave. Potrebno bo celo desetletje, preden bo digitalna enciklopedija v celoti dopolnjena, sčasoma pa bo vsebovala podatke o vseh še živečih vrstah na Zemlji, ki so bile dokumentirane v preteklih 250 letih znanstvenega raziskovanja. Spletno enciklopedijo bodo nenehno posodabljali, tako da bo vsebovala vsa nova odkritja in tudi aktualen seznam izumrlih vrst. Ogromno referenčno spletno stran so omogočili izpopolnjeni brskalniki in nove tehnike spletne predstavitve slik, so pojasnili koordinatorji projekta. Sčasoma bodo lahko enciklopedijo razširili tako, da bo vsebovala tudi popis mikroskopskega življenja. Razvrstitev vseh 1,8 milijona znanih vrst bo dragoceno orodje znanstvenikov in raziskovalcev, ki delujejo na različnih področjih od prenosa bolezni do zaščite ogroženih vrst, je povedal vodja projekta Jim Edwards. (STA)