lit
ojin
|ajerc"  izhaja  vsaki k, datiran z dnevom [naslednje nedelje.
čnina velja za Av-jjo:   za   celo    leto Brone,   za   Ogrsko 50 vin. za  celo ^; za Nemčijo stane :elo leto 6 kron, za Eeriko  pa  8   kron; ftugo inozemstvo se toni naročnino z ožina visokost pošt-e. Naročnino je pla-) naprej. Posamezne >.se prodajajo po 10 v
dništvo   in   uprav-vo se   nahajata  v pju,  gledališko   po-] slopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zaslonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '/, strani K 40"— za ■/, strani K 20 — za '/9 strani K 10 — za V« strani K 5 — za Vas strani K 250 za '/e* strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
Štev. 52.
V Ptuju v nedeljo dne 24. decembra 1916.
XVILletnik.
In mir ljudem na zemlji
Človek se prime za
,9
itd.,
U9&
>T.
avo in vpraša: ali
anjamo?   ali je res?   ali   obhajamo   Bo-
ične praznike res že tretjič, tretjič v tej
jgrozovitejši vojni? . . . Res je, res!   Kdo
jLzamogel to danes tajiti ali pozabiti, danes,
p segajo posledice te vojne v vsako srce in
vsake žilice. Res je, res,  da nam prihaja
[le tretjič vojni Božič, katerega znamenje
junaška   kri na   bojišču,   bledo   stradanje
loma . . .
Čudoviti Božič!
Človek bi mislil, da mu je v teh treh h najhujše groze minul sleherni otročji t praznovanja takih dnij, da je izginil ^adnji žarek one zlate mladosti, na katero spominjamo z razkošjem, kakor na oko ljubljene mamice . . . človek bi mislil, da Ijp v njem izumrlo vse, kar je mehkega, nežnega. sladkega položila tajnostna natura v ■vitlo dušo tega čudovitega bistva, ki se ime-uje ,.človek" in ki pravi, da je po Božji odobi vstvarjen . . . Sarkastično se skoraj iscu usta našemiju: po Božji podobi vstvar-Jen, — in od granat raztrgan, od šrapnelov razmesarjen, od bajonetov razsekan, od strupenega plina zadušen, od zemeljskega praha s dinamitom v „nebesa" poslan ter od letalnih bomb iz solnčnih visočin v „peklo" kr-rave smrti poteptan ... Po Božji podobi retvarjen, — in vendar nezmožen, namašiti lačna usta nedolžne svoje dece s kosom kru-Ba, za katerega moli ta deca vsak dan v Jtroški vernosti k nebeškemu Očetu . . .
In vendar po Božji podobi vstvarjen! On, ki je na oljnati gori molil, da ne bi motal grenki kolih svojega trpljenja do dna izprazniti, on, ki je hodil križevo pot najhuj-Sega gorja in kije visel na mučeniškem križu bed dvema zločincema, — ali ni vzor na-Seniu ljudstvu, ihtečemu v tej nezaslišani orjaški borbi, ki je raztrgala vso človečansko tultuio, kakor umazani prt ? . . . Zdi se nam, ilii postaja pred križem in pred strelskim jarkom arsikateri moderni filozof pravi pritljikavec.. . a križu mučeniškega svojega trpljenja vzdih-je nacarenski Jezus zadnjo in obenem |ečno besedo o ljubezni; v njegovi božanski ni nikdar zlato solnce zašlo. In zdi se da prelivanje krvi tudi v našem vojaku ubilo človeka, da skrb za obstoj in življenje, da lakota in beda v našem ljudstvu, |v naših narodih ni zadušila svitlega poželje-bja po solncu, po sreči, svete nade v boljšo ■bodočnost . . .
Zato, v prvi vrsti zato se ni zadušila ■božična misel v ljudstvu in zato se pametni lovek ne bode vpraševal mnogo je-li se bode I letos Božič praznoval. Povsod, povsod se bode praznoval, — tam na krvavih, sneženih bojiščih, kakor doma v zapuščenih kočah, — Jtovsod, povsod. . . Vemo, da bode na ta Božični večer prelito celo morje grenkih solz, |da bo marsikatera belolasa mati ob jaslicah Klečala in jokala za sinom, ki je nekje, nekje [v tujini, da bode marsikatero rožnato dete Brigalo svoje ročice proti božičnemu drevescu
in povpraševalo v brezskrbni radovednosti nevedne mladine pd očetu, katerega že. poljska ali laška zemlja pokriva. Vemo vse to in razumemo in foidi našo solze tečejo. Ali — — danes »1 je rodila v bet-1 e h e m s k e m h 1 e vra večna ljubezen, temna noč je bila premagana od svitle zvezde, paganska strast je fiadla na kolena pred božanskim smehljajem.! večnosti, pred izrazom nepoznane volje, ki nas je stvariia in vodila in rešila in k sebi klicala. . . Božič je. Božič. — in ti žalostna, razdrapana, revna človeška duša, polnajognja, strupa, solz in žalosti, raduj s e ^dvigaj tvoje božanske peroti, — kajti vkljufi vsemu : danes se je rodil v bctlehemsk^m hlevu nacarenski Jezus. . .
Vojaki v snegu n in jarkih, v   obličju janega   sovražnika,
jamenju, v bolnišnicah ezobzirnoga, krvi pivi ste v tej večni samoti J>rišli bližji božični po b, a ■/.-no s ti, ki so ne izraža v ceremonijah tega ali onega hinavskega poželjenja, marveč v nedotaknjeni čistoti na dnu vsacega srca speče človečanske ljubezni, — vi vojaki sprejmite naše voščilo : srečne božične praznike! Borite se za pravičnost, zato pa vam bode enkrat tudi temlepše zapel božanski glas : — ,,i n mir ljudem na z e m 1 j i". . .
Svetovna vojska.
Avstrijsko uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Dunaj, 14. decembra. Uradno se danes razglaša :
Vzhodno bojišče. Armada pl. Mackensen. Sovražnik se nahaja tudi v okolišu spodnje Jalomite v nazadovanju. Na naši strani zopetni dobiček na prostoru. — Fronta nadvojvode Jožefa. Rusi napadajo naprej. Prišli so tudi včeraj povsod, tako južno od doline U z in v dolini T r o-tusul ter zapadno od T o 1 g ye s a, po krvave glave. Nad Comanesci setrelil je neki avstro-ogrski letalec neko sovražno bojno letalo. To je padlo v neki gozd. — Fronta princa Leopolda. Na obeh straneh Dnjestra narastlo je rusko topovsko delovanje.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini.
Nemško uradno poročilo od Četrtka.
Iz
K.-B. Berlin, 14. decembra. (W.-B, velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V posameznih oddelkih S o m m e-fronte mimogredoč močni topovski boj. — Armada nemškega prestolonaslednika. Pri Le Four de Paris v Argonah po ljutem pripravljalnem ognju nastopivše francoske patruulje bile so zavrnjene. Na desnem bregu Maase je bilo popoldne artiljerijsko delovanje povečano.
Vzhodno bojiš č e. (Glej avstrijsko poročilo'.) — Makedonska fronta. Južno-vzhodno od O e r n e od Srbov peljani napadi so se pod težkimi izgubami pred bolgarskimi postojankami razbili.
Prvi generalkvartirmojster L Ollendorff.
Buzeu zavzet.
Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 15. decembra. Uradno se danes razglaša :
Vzhodno   bojišče.    Zavezniki  so v naglem zasledovanju umikajočih se Rumunov in Rusov   včeraj   Buzeu   zavzeli.   Severno od Buzeua se sovražnik še upira. Število v zadnjih dveh dneh vjetih   znaša   zopet   4000 mož. Zapadno in   severno-zapadno od O c n e l se ljuto   naprej   bori.   Južno  l' /.-dolino   smo [Rusom neko mimogredoč pridobljeno visočino i zopet   v protinapadu   nazaj  vzeli.   Pri K o-■ n i u c h j'   južno   od   Zborowa   so so avstro-; ogrski oddelki na 350   metrov  frontni    širo-! kosti  v jarkih ruskih   prednjih   straž vstavili.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hčfer, fini.
Zopet 4000 sovražnikov vjetih.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin, 15. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada nemškega prestolonaslednika. Na zapadnem bregu Maase poskusili so Francozi v trikratnem napadu zaman jim pred kratkim na visočini 304 južno od Malencourte odvzete jarke nazaj pridobiti. Vzhodno reke so izvršili po močni artiljerijski pripravi z večkratnimi napadi, ki so se v našem ognju izjalovili.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Severno železnice 2 1 o c o w-T a m o p o 1 vdrle so nemške čete v ruske jarke in pripeljale seboj 90 vjetih. — Fronta nadvojvode Jožefa. Včerajšnji napadi Rusov na siebenbiirški vzhodni fronti so imeli večinoma isti neuspeh kakor prejšnji dan. Na neki visočini se je posrečilo nasprotniku, da se tam vstavi. — Armada Mackensen. Goreče vasi kažejo pot skozi veliko V a 1 a-hijo, ki jo je šel Rus pri svojem umikanju. Pod neugodnimi cestnimi razmerami tekmujejo zvezne čete v planoti, da se nasprotnik ne more dalje vstaviti. V gorovju se sovražnik v utrjenih postojankah brani; bile so p r e-drte. Buzeu je zavzet. '■>. armada je vjela včeraj in predvčerajnem 4000 mož. Pri F e-testi so močne bolgarske sile Donavo prekoračile. — Makedonska fronta. Delni sunki pri Paralo v i in Gradesnici prinesli so sovražniku edino izgube. V dolini S t r u m e patruljske praske.
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
_   2   —
STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave
:e naravni izvleček (ckstrakt) najfinejših
Polovica Rumunske zasedene.
W.-B. Berlin, 15. decembra. Dne 18. ! decembra znašal je naš plen v Rumuniji 28 j oficirjev, 1700 mož, 5 strojnih pušk, 4 želez- ; niških vlakov. K temu pride od 14. decembra j še 1300 vjetih. Do 14. decembra je bilo 65.000 j kvadratnih kilometrov rumunske zemljo zase- j d e n i h, to je okoli polovice vse Rumunske: j (Zdaj je seveda že zopet velik del ostali Rumunske v naši roki! Op. ur.)
Nadaljno prodiranje v Rumuniji.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. D u n aj, 16. decembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Armada pl. Mac k en s en. Nazadovanje nasprotnika se je zdaj raztegnilo tudi na D o b r u d š a-fronto, kjer so zavezniki včeraj zjutraj zasledovanje pričeli. Južno-vzhodno od Buzeua prekoračile so naše Čete Calmatuiul, severno tega mesta pa so pridobile vznožje gore. Pri temu smo zopet 2000 Rumunov vjeli. — Fronta nadvojvode Jožefa. Ruski napadi omejili so se včeraj le na prostor južno od doline U z. Tukaj se je razbilo štiri napade proti četam fini. Fabiany v našem ognju artiljerije in strojnih pušk. — Fronta princa Leopolda. Pri Avgustowki napadli so Rusi od naših lovcev predvčerajnem zavzete jarke večkrat, ali vedno brezuspešno-Zapadno od L nek a napadel je neki avstro-ogrski lovski komando ruske varnostne čete in jih je razpršil- Pripeljalo se je nekaj vjetih.
Italijansko in južno-vzhodno bojišče. Ničesar za poročati.
Namestnik gen pral štabnega šefa pl. Hof er,  fail.
iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHiLL'ova grenčica iz zelen
vsled tega priznano najboljši ŽCldflCC vRTCpČHJOČi prebavni liker.
doline U z bili so dvakratni napadi Rusov v artiijerijskem ognju vstavljeni. — Armada Mackensen. V bojih brez počitka je levo krilo 9. armade cesto B u z c u - R i m n i c u 1-S a r a t doseglo- Vzhodno od Buzeua je ednako imenovana reka prekoračena, od desnega. krila pa prehod čez dolino C a 1 m a-tuiul priborjen. Zopet smo napravili 2000 vjetih. Donavska armada sili nezadržljivo proti severnem vzhodu. V Dobrudšije Rus svojo najjužnejšo postojanko opustil. Bolgarske, turške in nemške čete so v naglem zasledovanju črto Cogealac-Cartal-H a r s o v a prekoračile.
Prvj generalkvartirmojster I L u d e n d o r f f..
Zopet 2000 Rumunov vjetih.   .
Nemško uradno poročilo od .sobote.
K.-B. Berlin, IG. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Armada vojvode Albrechta. V okolišu Ypern-Wyt-s c h a e t e povišal se je topovski boj mestoma do znatne visokosti. Naše napadalne čete vdrle so južno-vzhodno od Ziilebeke do druge angleške črte, katerih posadka je bila zbežala. — Armada nemškega prestolonaslednika. Fronta princa Leopolda. Zapadno od Lučka vdrle so po posrečeni raz? strelbi min avstro-ogrske čete v poškodovane sovražne jarke in so se po nadaljnem uničevalnem delu z nekaj vjetimi ter plenom vrnile. — Fronta nadvojvode Jožefa. Južno
Naš domači regiment št. 87.
(Od c. in k. vojnega nadzorovalnega urada na Dunaju dovoljeno)
Slavno dokončanje osme Sočine bitke nam daje lepi vzgled za kratki pogled nazaj na dosedanje vojne dogodke c. in kr. infanterij-skega regimenta št. Š7.
Nekaj dni potem, ko je regiment v veselju in z rožami okrašen ljubljeno domovino zapustil, stal je že v prvi Lemberški bitki. Nepozabni 2(5. avgust 1914 postavil je junaštvo regimenta na prvo jekleno izkušnjo ; regiment je to izkušnjo krasno obstal. Z enim udarcem postal je tretji kOr „že-lezni k6r", regiment št. 87 pa ..železni regiment."
Tudi druge bitkepriLembergu začetkom septembra 1914 se je regiment odlično udeležil. Z nevenljivo slavo so se ovenčali vojaki 87. regimenta, ki so našli medtem v oberstu Francu Hossner svojega ljubljenega voditelja in očeta v karpatski bitki. Nešteta junaštva, ki jih je. izvršil regiment v tej največji in najgrozovitejši zimski bitki,
Rusija proti miru.
K.-B. Petersburg, Iti. decembra., (Ruska brzojavna agentura).
Duma je dsnos ob navzočnosti minister- j skega predsednika Trepova in ministra zu- i nanjih del Pokrovskega zopet začela zboro- i vati. Minister zunanjih del je izjavil:
Mirovne besede, ki prihajajo od stranke, i na katero pada vsa težkota odgovornosti za \ svetovni požar, ki ga je vnela in ki mu ni \ primere v analah zgodovine, niso vzlic njihovi nenavadnosti nekako presenečenje za ! aliirance. Med dve in pol lota trajajočo vojno ! je Nemčija več kakor enkrat govorila o miru. :
V  tem smislu je živahno delala v nevtralnem \ časopisju. Vsi ti nemški poskusi so zadeli ob | odpor in odločno mirnost zveznih držav. Ker ; je zdaj bolj podnčena o možnosti, prebiti našoneomajeno alijanco, je Nemčija napravila . oficijelni predlog, naj- se začno mirovna po- ' gajanja- Ta ponavlj* zastarelo legendo o ! vojni, ki je bila centralnim državam vsiljena. \ Označuje zmagoviti položaj avstrijsko-ogrsko-nemške armade ter nepremagljivost njene obrambe. Nato predlagajo centralne države, j naj se začno mirovna pogajanja, in izrekajo I prepričanje, da bodo njihove ponudbe žago- \ lovile obstanek, čast in svobodni razvoj „nji- i hovih" narodov ter ustvarile podlago notra- j njega miru. Francosko besedilo iz Kodanja j nam poslane brzojavke je na tem mestu po-pačeno. To je vsa vsebina obvestila, izvzemši j sporočilo, da se bo vojna v slučaju odklonitve j mirovnega predloga, nadaljevala do zmago- \ vitega konca.
V kakih razmerah je sprožen nemški j predlog? Sovražne armade so Belgijo, Srbijo, j Črno goro, en del Francije, Rusije in Ro- : munske opustošile in zasedle. Nemci in Avstro- j Ogri so pravkar proklamirali navidezno neod- ; visnost Poljsko, no glodo na nepostavni pos- I kus Nemcev, prisiliti prebivalstvo ruske Polj- j ske, da bi prijelo za orožje proti svoji lastni \ domovini, zadostuje omeniti, da je bilo na I Nemškem uvedeno   splošno   prisilno delo, da J
dosegla  so  svoj   višek in konec v takozvani j ^velikonočni bitki" dne 4. in 5. aprila i 1915. Takrat se je odločilo, da ruske armade j skozi utrdbo iz krvi in železa naših vojakov nikdar ne bodejo zamogle predreti.
Začetkom maja 1915 prišel je regiment v vzhodno Galicijo, da zadrži ljute ruske napade, ki so pričeli po predoru pri Gorlicah, ter da omogoči s tem nezabranjeno napredovanje ogromne nemško-avstro-ogrske ofenzive  pod   feldmaršalom   Mackensen.
V  težkih,   skozi celi maj trajajočih obrambe-nih bojih izvršil je regiment to velepomembno nalogo na nedosežni način. Končno je prišel vendar zaželjeni dan, na katerem je postala obramba napad.   Dne 6. junija 1915 pričeta ofenziva bila je  kronana z na vse veke spo- j mina vrednim  zavzetjem   jnostičja od Černeliče.   To mostičje   so zavzeli vojaki 87. regimenta dne 9. avgusta 1915. Takrat se je zgodilo,   da  je   eden naših infanteristov, na ; harmoniki  igrajoč   vesele  štajerske pesmi, v , smrtni toči sovražnih krogelj svojim hrabrim tovarišem naprej hitel. ..
se spozna, kako težak je sovražnikov polo Pravi smisel nemškega koraka je, da pos sijo v zadnjem trenotku izbiti dobiček iz notnega zavojevanja ozemelj, predno se kaže njihova notranja, slabost.
A še drug namen  je  imel  ta korak. nezmožnosti, razumeti pravega duha, ki daja  Rusijo,   so si   naši  sovražniki   vtei glavo prazno upanje, da se dobe pri nas j neodločilni ljudje,   ki se dado za hip pre titi po pomanjkljivih predlogih. To pa se zgodi.   Vera   Rusije   se  ne bo omajala. sprotno!   Še   tesneje  se   bo Rusija   zdr krog častitljivega   vladarja, ki je ob zač~ vojne izjavil,   da  ne sklene   miru,   dokler zadnji sovražni vojak zapustil naših tal. ska vlada bo stremiia za cilji, napove1 na dan, ko ste zopet začeli svoje delo, s liko   večjo  eneržijo, ker je splošno sodelo-nje edino sredstvo, da dosežemo cilj, ki n je vsem pri srcu, namreč uničenje so vraž" Ruska vlada zavrača  že   zdaj   z ogorčenj misel,   prekiniti   zdaj   boj iu   s tem   dovo Nemčiji,   da   izkoristi   zadnjo   možnost, podvrže    Evropo    svojemu    nadgospodst Vse doprinešene   neštevilne žrtve bi bile man storjene, če bi s sovražnikom, čigar rao so sicer  oslabljene ali ne še zlomljene in pod pretvezo trajnega miru išče odloga, s"" nili prezgoden mir.
S tem neomajnim sklepom je Rusija popolnem soglasju z vsemi hrabrimi zave:; Vsi smo enako prešinjeni življenske potreb voditi vojno do zmagovitega konca in nob manever sovražnika nas ne odmakne s pota.
Po govoru   ministra zunanjih del sprej tega na mnogih  mestih  z dolgotrajnim o bravanjem je v imenu bloka dumo podal slanec Židlovskij sledeči predlog:
Čuvši izvajanja ministra zunanjih se pridružuje državna duma soglasno k" gorični odklonitvi zveznih držav, se v njih razmerah spuščati v kakršnakoli mirovn pogajanja ter izreka svoje mnenje, nemški predlog nov dokaz za oslabelost r vražnika ter je le hinavsko dejanje, ki računa na noben uspeh, nego le poskus zvaliti na druge odgovornost za začetek vojn in nje nadaljevanje ter sebe v očeh javneg mnenja na Nemškem, oprati vsake krivd Duma je mnenja, da bi prenagljen skl miru ne le ne prinesel miru, nego bi gal nevarnost nove krvave vojne in no~ sovražnih žrtev ter sodi, da je trajen mogoče le po popolni zmagi nad sovražniki vojaško silo in ko se je Nemčija za ve< odpovedala svojim prizadevanjem, katera jo naredila za povzročiteljico vojne in spremljajočih strahot.
Predsednik dume Rodzjanko je priporoč" sprejetje   tega   predloga; predlog je  bil glasno sprejet.
Z navdušenjem pozdravil je rog svojo vporabo proti laškemu dednemu sovražniku. Bilo je sredi avgusta 1915, ko je bil s tretjim korom tudi naš domači regiment na Sočinofronto zapovedan, da varuje svojo ogroženo ožjo domovino pred najgršim vseh sovražnikov. Tukaj je imel regiment braniti najdalje naprej potisnjeni in zaradi bližine Trsta gotovo tudi najvažnejši frontni oddelek: dozdaj že slavno znano visoko planoto Doberdoba. V sredi oktobra 1915 zapričeti t r o t j i S o č i n i bitki stal je regiment junaško napram morilskemu bobenskemu ognju Italijanov. Čeprav se je navidezno peklo odprlo, vojaki 87. regimenta, zvesti do smrti, niso omahnili in se niso umaknili, dokler ni bila zmaga dosežena. Po tem težkem porazu so se morali-Italijani hote ali nehote postojanskemu vojevanju privaditi.
V tej zvezi naj omenimo tudi detašira-nega bataljona, ki se je ob začetku ogrornn« te vojne, prihajajoč od Skutarija, pod oberst-lajtnantom Francom Peter, vzornim človekom in vojakom, prve ofenzivo prof
— 3 —
Oddelek Burzena prekoračen.
v s t r i j s k o uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj,  17. decembra. Uradno se es poroča:
Vzhodno bojišče. Armada pl. c k (i n s e n. V vzhodni Valahiji prekora-so čete F a 1 k e n h a y n a Oddelek B u r-n-a na raznih točkah. Tekom včerajšnjega eseje v j el o 1150 mož, zaplenilo 18 lokomotiv in okoli 400 naloženih železih vagonov. — Fronta nadvojvode J o-Južno od Waleputne bil je en na-od dveh ruskih bataljonov z energičnim tisunkom avstro-ogrskib čet zavrnjen. Pri u smo vjeli 1 praporščaka in 65 mož. "olini Uz in zapadno od doline Cibo !li so nemški oddelki preko lastnih črt in par tucatov mož vjeli. — Fronta princa o p o 1 d a. Južno od Bol P o r s k a naje so nemške kompanije sovražno posto-o in jo zavzele v širokosti G00 me-v. 5 oficirjev, 300 mož, 3 strojne puške in metalci min ostali so v roki napadalca.
Namestnik generalštabncga šefa pj.. HOfer, fml.
18 lokomotiv in 400 naloženih vagonov zaplenjenih.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B.   Berlin, 17. decembra (W.-B). Iz
•ega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Fronta prestolo-
"lednika   R u p p r e c h t a.   Pri   H a n n e-
h a m p s u   poskusili   so   angleSki   oddelki
d  varstvom   močnega  ognja v naše jarke
reti;   bili   so   krvavo   odbiti.    —  Armada
m š k e g a  prestolonaslednika.   Na vzhod-
em bregu M a a s e so Francozi včeraj svoje
pade  nadaljevan.   Po   trdem   boju  jim je
tal  Bezouvaux   in   gozd   zapadno   od
"i. Njih severno naprej peljani sunki so se
d   našimi   postojankami    na   visočinskem
btu severno vasi Bezouvaux razbili.
Vzhodno bojišče. (Glej avstrijsko ročilo!) Armada M a o k e n s e n. Oddelek u z e n je v široki fronti prekoračen. Našim tam padlo je pri temu poleg 1150 v j e t i h 18 lokomotiv in okoli 400 večinoma nalo-nih železniških vagonov, ter ogromno število zov v roke. V D o b r u d š i je hitro zasle-vanje le semintja opirajočega se sovražnika zvezne čete do gozdne pokrajine v se-"rnem delu dežele pripeljalo, kjer so, priča-'e odpor.
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Dva sovražna parnika potopljena. K.-B.   Berlin,   17.    decembra   (W.-B.) radno se poroča:
Eden  naSih   podmorskih   čolnov  je dne decembra 55 morskih milj vzhodno-južno-
, vzhodno od Malte neko francosko linijsko ladjo razreda „Patrie" s torped-nim strelom težko poškodoval. — En drugi podmorski čoln je dne 11. decembra južno-vzhodno od otoka Pantelleria oboroženi francoski transportni parni k „M a g h e 1 a n" (6027 ton) z nad 1000 mož belih in barvastih čet na krovu, s torpednim strelom potopil.
Mornariško poveljništvo.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 18. decembra. Uradno se danes razglaSa:
Vzhodno bojišče. Armada pl. Mackensen. — Položaj nespremenjen. — Fronta nadvojvode Jožefa. Na obeh straneh doline U z napadli so Rusi našo postojanko po ljuti artiljerijski pripravi. Boji še niso dokončani. — Fronta princa Leopol-d a. Ruski sunki proti črti naših vojnih straž pri A v g u s t o w k i ostali so brezuspešni. istotako so se izjalovili slabejši sovražni napadi proti našim novim postojankam pri Bol P o r s k u.
Italijansko in južno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki.
Namestnis generalštabnega šefa pl. H o f e r, fml.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Berlin, 18. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Nobeni bistveni dogodki. Tudi v pokrajini S o m m e in M a a s e le neznatno bojevno delovanje.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Severno-zapadno od Lučka poskusili so Rusi, pridobiti nazaj od nas dne 16. t. pri Bol P o r s k u pridobljene postojanke ; njih tudi ponoči ponovljeni napadi bili so zavrnjeni. Istotako so se izjalovili ruski sunki pri Avgustowki v našem odpornem ognju. — Fronta1 nadvojvode Jožefa. V oddelku M e s t c e a h e s c i vzhodno Zlate Bystrice je bil artiljerijski boj ljut. V dolini Uz krajevni boji z menjajočim uspehom. — Armada Mackensen. Položaj se ni spremenil. Na B r a i 1 o nazaj idoče sovražne kolone bile so od našega letalnega brodovja z opazovanim učinkom napadene. — Makedonska fronta. Mestoma živahni ogenj ob Čemi.
Prvi generalk vartirmojster L u d e n d o r f f.
Francozi in Angleži izgubili ob Sommi proti Nemcem najmanje 800.000 mož.
K.-B. Berlin, 18. decembra. „B. Z. a. M." pravi: Od popolnoma zanesljive vojaške strani se sledeče poroča: S k u p n p, i z g n-Francozov in Angležev od začetka vojne znašajo : Francozi 3,800.000, Angleži 1,800.000, skupaj torej 5,100.000 mož. V teh na sigurni podlagi ležečih   številkah   niso vštete izgube
r b i j i udeležil.   Neki od tega bataljona v
aški borbi zavzeti gorski višek v gorovju godinanosi odslej uradno označbo „Peter-o h e" („Petrov višek"). Od julija pa do ptembra nastopal je ta detaširani bataljon
Sočini fronti (Monte San Michele, Dober-) na krasni način. Začetkom oktobra 1915
il je bataljon k četam, katere so se pod dmaršalom Mackensen k drugi ofen-ivi zoper Srbijo zbirale. Zdaj je do-vel bataljon svoje najlepše častne dneve. i zavzetju Belgrada dne 8. oktobra 1915 vdrl
ta bataljon kot prvi v mesto. Od tega e pa do prvih dnij novembra obstal je bataljon lo vrsto težkih in najtežjih bojev. Ne manj t 6 krat za naskok na važne sovražne istojanke. Tukaj in pozneje na južnem i r o 1 s k e m (Monte Zebio) povišal je ta taširani bataljon slavo svojega 87. regi-enta. Ime oberstlajtnanta Franca Peter 'velo bode v zgodovini regimenta vekomaj. Ko je misel ofenzive proti Italiji gotove blike zavzela, se je dodelilo tudi naš regi-ent četam, ki so se zbirale v južnem Tirolu
rujavih in črnih Angležev ter Francozov. Ker
i se te   barvaste   pomožne narode  od  nekdaj
j rado pri večjih  napadih   vporablja,   povišajo
j se številke izgub naših sovražnikov na zapa-
du bržkone še za več stotisočev.
Od 1. julija sem seje v bojih ob Sommi ! 104 francoskih in angleških divizij vporabilo, ki se jih je pripeljalo od vseh delov fronte od morja pa do Švice. Največji del teh divizij nastopil je po kratkem počitku drugič, tretjič in četrtič v fronto, tako, da se zamore računati vporabo 226 divizij. Francoske izgube ob Sommi je računati do konca novembra na najmanje 250.000 mož, one Angležev pa na 550.000 mož. Pri temu se Francozi že dalje časa niso udeleževali večjih, izgubenosnih napadov. Skupne francosko-| angleške izgube bitke ob Sommi znašajo torej po previdnem ocenjenju najmanje 800.000 mož. Nemci so v teh bojih izgubili mnogo manj nego pol milijona mož; pri temu je pomisliti, da je od teh hvala izbor-nemu zdravniškemu negovanju in visokemu stanju zdravniške znanosti na Nemškem v razmeroma kratkem času 76% za boj sposobnih zopot na fronto  odSlo.
Proti izlivu Donave.
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dunaj, 19. decembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Armada pl. Mackensen. V7 vzhodni V ah a h i j i je položaj v splošnem nespremenjen. V zadnjih dveh dneh smo napravili okoli 1000 vjetih in zaplenili mnogo vozov. — Fronta nadvojvode Jožefa. V oddelku Mestecanesci sta se dva po močni artiljerijski pripravi zapri-četa sovražna infanterijska napada v našem odpornem ognju razbila. — Fronta princa Leopold a. Mestoma se je sovražno arti-Ijerijsko delovanje, povečalo.
Italijansko iujužno-vzhodno bojišče. Ničesar pomembnega.
Namestnik generalštabnega šefa pl. HOfer, fml.
Zopet čez 1000 Rusov in Rumunov vjetih.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. B e r 1 i n, 19. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Na obeh bregovih S o m m e postal je ogenj topov in minskih metalcev mimogredoč živahnejši. Severno-zapadno in severno od R e i m s a bili so francoski oddelki, ki so po močni ognjeni pripravi proti našim jarkom prodirali, nazaj prepodeni. — Armada nemškega prestolonaslednika. Popoldne povišal se je na vzhodnem obrežju M a ase ognjeni boj. Francozi napadli so gozd Fosses. Po bližinskem
za naskok. Meseca april in maj sta bila še napolnjena s postojanskimi boji. V ta čas pade regimentno povelje obersta Franca Hossner, v katerem pravi:
„Njegova c. in k. Visokost nadvojvoda Eugen meje pooblastil, da posredujem vsem oficirjem in celemu moštvu njegovo najpopolnejše priznanje in občudovanje ter njegovo zahvalo glede zadržanja regimenta. Njegova ekscelenca generalni oberst Conrad v. Hotzendorf pusti izročiti vsem članom regimenta svoje najprisrčnejše pozdrave in se je nasproti meni izrazil o regimentu z besedami najvišje hvale".
Sredi maja 1916 pričela je ofenziva proti Italiji. Po marsikaterem nesmrtnem činu vzel je v naskoku regiment štev. 87 dne 20. in 21. maja 1916 odslej znameniti Monte Costesin. Oče Hossner ocenil je ta zgodovinski dogodek v ganljivem regimentnem povelju od 24. maja 1916, ki se glasi tako-le:
,, Vojaki! Regiment je imel povelje, zavzeti najmočneje   utrjeni del sovražne   fronte,
Monte Costesin. V težkih in krvavih bojih dne 20. in 21. t. m. ste vi to nalogo krasno izvršili in obenem protinapad mnogo močnejšega nasprotnika zavrnili. S Costesinom padel je ključ sovražne postojanke! 87. vojaki: Vi ste se same prekosili! Nepozab-ljiva ostane slava, ki ste si jo pridobili na Costesinu, 20. in 21. maj 1916 sta za vekomaj najkrasnejša dneva regimenta. Z občudovanjem se zahvaljujem vsem, in izrekam celemu regimentu v imenu Najvišje službe najpopolnejše priznanje, zlasti pa vsem nedoseženo hrabrim oficirjem in vojakom, ki so za cesarja in domovino ter za čast regimenta padli. Nepozabljivo bodejo naprej živeli v regimentu, tako kakor zmaga na Costesinu".
Dne 26. junija udeležil se je bataljon na odlični način zavzetja Monta Lencerle južno od Asiaga. Potem je imel regiment opraviti s težavnimi postojanskimi boj; v Valu Sugana in na Monte Zebio.
En del regimenta pohitel je medtem na vzhodno-galiSko bojišče. Junaštvu teh hrabrih   se je tudi   zahvaliti,   da so je rusk
_   4   —
boju ostala je pred našo postojanko ležeča Chambrettes-Ferm, v njih roki. Na vseh drugih krajih napadalne fronte bili so zavrnjeni. Vzhodno bojišče. Armada pl. Mackensen. Pri delnih bojih smo v zadnjih dveh dneh nad 1000 Rusov in Rumunov vjeli im mnogo vozov — večinoma z živili naloženih — zaplenili. V severni D o-b r u d Š i je sovražnik svoje nazadovanje preko dveh izzidanih postojank proti severu nadaljeval. Armada prodira proti spodnji Donavi. — Makedonska fronta. Ob Stru-m i patruljska podjetja, ki so izšla ugodno za bolgarske in turške čete.
Prvi generalkvartirniojster Lu d en dor f f.
Prebivalstvu Štajerske.
Svetovno zgodovinski dogodki največjega pomena so se dogodili, odkar je razpisano 5. vojno posojilo!
Zmagovita krdela zaveznikov so porazila rusko-romunske vojske ter vkorakale v Bukarešto in zasedle več ko polovico Romunije.
Za nas tako ugodno stanje vojnega položaja in gospodarsko okrepljenje, katerega smo deležni po porazu Eomunije, so omogočili nam in našim zvestim zaveznikom, da ponudimo, svesti si svoje moči, sovražnikom pričetek mirovnih razprav.
Na boj oboroženi, na mir pripravljeni zremo z mirno zavestjo, ki jo nam narekuje naše dobro pravo, bodočnosti nasproti.
Slavnim vspehom na romunskih bojiščih se vredno pridružuje v zaledju izvojevana zmaga našega o. vojnega posojila.
V s 1 e d m n o g o s t r a n s k e želje je dovolil gospod finančni minister, da se do na daljnega sme sprejemati podpisan j a na 5. vojno   posojilo po 16. decembru.
Štajerci, porabite priliko, ki se Vam s tem nudi, da se z o z i r o m najunaštvo in požrtvovalni pogum naših sinov in bratov na bojnem polju uspeh 5. vojnega posojila z vsemi močmi še zviša.
Na najvišjem mestu se napredovanje podpisovanj zasleduje z živim zanimanjem in Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo, naš najmilostljivejši cesar, je izvolil izraziti pričakovanje, da bodejo porabili visoki in nizki, meščani in kmetje dobo, ki je za podpisanje še na razpolago, za to, da bo postal uspeh 5. vojnega posojila primeren naši moči in našemu trdnemu zaupanju.
Tudi nam vsem sveti spomin na ljubljenega cesarja Franca Jožefa mora ravno-tako, kakor pridne na bojišču, tudi nas doma vzbodriti do najvišjega delovanja.
Štajerska je bila v požrtvovalnem in ra-dovoljnem podpiranju ožugane domovine na bojnem polju kakor doma vedno v prvih vrstah, tukaj se pa ne  zahteva  nikake   žrtve,
~              '
viharni naval pri Stanislavu razbil. Regiment sam je bil, ko je vodila italijanska ofenziva ob Soči do opustitve Gorice, zopet na Sočino fronto poslan. Tukaj je v 7. in 8. Sočini bitki pri Oppachia-sella in Lokvici preživel svoje najtežavnejše, pa tudi najslavnejše dneve. V poročilu generalnega štaba z dne 18. septembra 1916 se čita: „Priznani infanterijski regiment štev. 87 je imel pri Lokvici odlični delež na uspešnem odporu sovražnega navala". Osma Sočina bitka prinesla je še besnejše napade Lahov. Vkljub težkim lastnim izgubam ostala so hrabra srca naših mož trdna. Do smrti pogumni stali so na svojem prostoru, dokler ni končala bitka s porazom Italijanov. Neposredno nato bil je regiment na neki zadaj ležeči kraj zapovedan, da najde po tako grozovitih dnevih nekaj miru in počitka. Ko je regiment ognjeno črto zapustil, prišlo je sledeče povelje kornega komanda, ki mora srce vsacega vojaka 87. regimenta, pa tudi vseh vojakov, z veseljem in zadoščenjem napolniti.
kajti vsak, ki posodi državi svoj denar, dobi vrnjeno posojeno z obilnimi obrestmi.
Ni tedaj le dolžnost, temveč lastna korist vsakega posameznika, da se odzove na klic, države za   podpisanje   vojnega   posojila.
Pozivam tedaj vnovič prebivalstvo Štajersko. da da premoženje in dohodke, kolikor največ more, domovini na razpolago s pod-pisanjem 5. vojnega posojila.
C. kr. namestnik: Clary.
s   Inzerati   s
imajo vsled velike razširjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se :
v Ptuju pri upravi lista; v Ce| pri gosp. Fritz Rasen; v Mariboru pri o. Ril
Izpred sodišča.
Tatvina vojaške obleke.
M a ribo r, 13. decembra. Posestnik Jože F i 1 i p i č v Pristovi pri Ljutomeru si je prilastil vojaške obleke v vrednosti čez 561 K. Pred okrožno sodnijo je dejal, da je kupil stvari od neznanih vojakov. Sodnija ga je obsodila na 8 m e s e c e v j e č e.
Obrt izgubila.
Dunaj 13. decembra. Branjevka Frančiška B o n o v i č ni hotela neki vbogi ženski pol kile krompirja prodati, čeprav ga je §e dovolj imela. Ljudje so postali vsled tega tako razburjeni, da so jih stražniki komaj pomirili. Sodnija je obsodila branjevko na 3 dni strogega zapora in ji je poleg tega odvzela obrt.
Kako se navija cene pri jajcih.
Ljutomer, decembra. Pred kratkim bil je trgovec Marko Rosenberg v Ljutomeru, ki kupčuje prav živahno z jajci, zaradi prestopka navijanja cen od okrajne sod-nije v Mariboru na 400 kron denarne globe obsojen. Predno je postala sodba pravomočna, se je morala proti njemu zopetna tožba zaradi navijanja cen dvigniti. Ker prva sodba še ni bila pravomočna, smatrati se je moralo tudi drugi čin le za prestopek. Marko Rosenberg nakupoval je jajca daleč naokrog in jih je plačeval mnogo čez itak visoko tržno ceno. Tako si je hotel zasiguriti vse zaloge jajc v tej   pokrajini.   Kadar je jajca
„87. vojaki! Po skoraj dvamosečnem pripadanju k 7. k6ru odhajate danes iz okrožja mojega poveljstva. Z nedoseženim junaštvom ste se zoperstavljali v krvavih septemberskih in oktoberskih bitkah vojnega leta 1916 mnogo močnejšemu sovražniku; kJjubovali ste njegovemu morilskemu boben-skemu ognju, zavračali njegove množinske navale na naše postojanke! Vi ste slavo svojih očetov še prekosili in tukaj na Krasu nove, nevenljive lovorike želi. Vi se poslovite pač iz naših vrst, ali vaše ime ostane s ponosnimi .spomini na Lokvico in Oppacchiasello ter s slavno zgodovino 7. zbora za vedno zvezano. 87. vojaki! Le nerad vidim vas junake iz mojega kora odhajati; s tem, da se vsakemu posamezniku od vas, oficirju in možu toplo in odkrito zahvaljujem, spremljajo vas moje iskrene želje na vaših novih potih, ki bodejo, kakor sem polno prepričan, zopet do nove slave vodili, — v blagor ljubljene domovine, v čast vašega lepega regimenta in vsacega posameznika od vas! —    Bivališče    7.    kora.   dne     15.     oktobra
naprej prodajal, zahteval je seveda nez šane cene. Kupci so ostali tihi, ker so rali sploh veseli biti, da so kakšno jajce bili. Rosenberg je jajca večinoma odpo v kištah po 1440 kosih. Konečno ga je v dar nekdo iz Tirolskega zaradi navijanja naznanil. Zanimivo je, da je n. pr. neka km tica pri sodnijski razpravi kot priča izpo dala, da ji je Rosenberg za jajca toliko p čeval, da je pri vsaki posamezni kišti 1 kron čez tržno ceno zaslužila.] In vkljub temu je delal ta poštenjak .,lepe| kšefte!" Sodnija ga je obsodila zopet na 400 kron denarne globe, kijih bode možakar] pač lahko iz svojega nečednega, oderuškega | dobička plačal.
Na smrt obsojen in obešen.
('• r a d e c, decembra. O. k. deželno bena sodnija c. in k. vojaškega poveljst Gradcu naznanja:   Dne 15.   novembra vršila se je pri c. k. deželnobrambeni sol, c. in k. vojaškega poveljstva v Gradcu voj sodnijska razprava zoper Aleksa Z e k i č, \ činskega predstojnika v Vigdoru, okraj Tuzl (Bosna)   zaradi   zločina veleizdaje po S 58b k. p. in zločina zoper   vojno   silo   države p~ § 327 v. k. p. Pri tej razpravi  je   bil ob ženec v zrnislu   obtožbo   krivim   spoznan na smrt na vislicah   obsojen.  Ob nec je  bil obdolžon, da je v jeseni 1914 nekim  srbskim vpadom kot vodja srbskih mitadšev tem v razne kraje v Bosni pot zal ter da je povzročil s tem, da so bili strijski vojaki in Mohamedanci (27 na š vjeti   ter  na  barbarični   način   usinrt enem slučaju je obtoženec zažgal  h v katerega je preje vjete vojake z v drugem   slučaju je vjetim glave kal; zvezal jih je hrbet na hrbet p a j in jih pustil z bajoneti usmr Šele po porazih Srbov opazil je Zekič, je bolj varen, ako drži z lastno državo; zb žal je v Podgorico in Cetinje, da počaka j avstro-ogrsko armado in je hotel bržkone p~ njo igrati   mučenika:   Po razkrinkanju pa ga zaprli in   sodniji   izročili. Stvar se je p glavni razpravi na temelju   izpovedb  očivid cev vkljub tajenju obdolženca dokazala; vsi tega seje izrekla zgorajšnja sodba in ta sodb se je po potrjenju od c. in kr. armadnega n" poveljstva   dne   18.   t.   m.   ob 7. uri zjutr izvršila.
Predragi „luk".
Ptuj, 18. decembra. Pred tukajšnj okrajno sodnijo se je imel zagovarjati pose nik Franc Kolenko iz Možganjc, ki je p dajal svojo čebulo po visoki ceni 80 kron z 100 kil, medtem ko je bila takrat najvišj cena samo 60 kron. Zaradi navijanja cen j bil obsojen Kolenko na 400 kron glob oziroma 4 tedne zapora.
Razno.
Cenjeni naročniki.   Konec leta  prihaja i usojamo si uljudno cenjene  naročnike vabi
1916. Nadvojvoda Joseph 1. r., neral kavaljerije, poveljnik 7. kora. — S p nosom in veseljem prinašam to povelje d javne razglasitve. H o s s n e r, 1. r., oberst. Tako je, — ponos in veselje morata src brezprimernega vojaka napolniti, ki stoji n čelu tega junaškega regimenta. Saj je ven dar njegov krasni vzor, ki je najmočnejši junaške sile teh čet. V tem pravem junašk-srcu bivate strogost in dobrota, na redki i krasni način združeni, tako, da se nam čuditi, ako ga imenujejo oficirji kakor voj „svojega očela." Pod in z oberstoin Hossner jem je vsak 87. vojak vedno pripravljen,. vovati najvišje in najzadnje. V vseh srcih teg junaškega regimenta živi mogočna misel:
„Und wenn die Welt voli Teufel war Und wollt' uns .gar verschlingen, So fiirchten wir uns nicht so selir: Es soil uns doch gelingen!"
8138
61
901210
loja] in-
on
ve-
la-OS a. pe
m le-ed :o-
.v-u;
so ni d-3d
i a (I-aj
Ijzopetno naročenje „Štajerca". tein letu, kakor že preje jo naš list doka-
da je najboljši zagovornik ljudskih pra-B, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega Sljenja. Ni Čuda, da sije ,,Štajerc" i sedaj vojni pridobil novih prijateljev in odje-eev. Pa ne samo doma, tudi v vseh vo-kih bolnišnicah in na vseh frontah, v strel-Bh jarkih ga čitajo z navdušenj ena in vejem. Prepričani smo tedaj, da bode imelo li letošnje vabilo- za naročenje mnogo us-la. Prosimo v prvi vrsti stare naše naroč-e, da naj nam Čimprej e vpošljejo naročnino, jo je pri vsakem listu naprej plačati. Pro-o pa tudi vse prijatelje, da nam naj z ne-orno agitacijo pridobivajo vedno novih išljenikov in odjemalcev. „Štajerc" ostal tie vedno zvest svojemu naprednemu, šta-sko-koroškemu, avstrijskemu mišljenju!
Božični dan (25. december) ni post. Oblast
glasa : Za pripadnike rimsko-katoliške vere, |e držijo dne 23. t. cerkvenega virgilnega sta, je dne 22. t. m. (v petek) vživanje esa in mesnih jedil dovoljeno. Tudi jo vži-Bnje mesa in mesnih jedil dne 25. t. m. la Božični dan, ki pade lotos na pondeljek) »voljeno. Samo tisti ne smejo mesa jesti, tteri  — ga nimajo.
Goveja juha in „zosa" od pečenke se sme las. nn  odredbe   c. kr.   namostnije   tudi   na lesnih dnevih (torej na pondeljkih, v sredah na   petkih   vživati.   Pa   tudi   tukaj   velja logo povelje,   da   smejo to le   tisti vživati, -  imajo juho in katerim preostaja od prejel  ljega dneva pečenkina „zosa".
Cesar Kari na južno-zapadni  fronti.  K.-B.
';"      i"ča iz   Dunaja z dne 18. decembra: Cesar
'■      je danes zjutraj od   svojega   večdnevnega
i;i      itovanja   od   fronte   na   Dunaj   vrnil. Prvo.
iiit.no potovanje   veljalo   je pridnim   četam
flfl   i preiskušeni vojni  mornarici,  ki  držijo  zvo
razo   na  južno-zapadni fronti.  Dne   15.
zjutraj dospel .je cesar s spremstvom v
'olo in se je vozil v pristanu pri čemur si
>  ogledal avstro-ogrske in nemške podmor-|e čolne, postajo   pomorskih letal in v Poli
>  nahajajoče dele vojnega brodovja. Na veer dne 15. t. m. dospel je cesar v bivališče ruiadnega poveljnika Boroeviča; nago-oril je vse ljudi iz samega odlikovanega loštva sestavljene častne kompanije na naj-rijaznejši način. V poslopju poveljstva se je
<rrsil kratki pogovor. V noči na 16. t. izvršilo
e je   odpotovanje   cesarja  h koroški ar-
aadi; dne   10.  zjutraj   dospel je cesar na
olodvor   v bivališče   te   armade.   Po   vožnji
kozi mesto, pri   kateri je   bil   cesar   povsod
eselo   pozdravljen,   podal   se  je   v poslopje
ioveljstva v svrho orijentiranja   glede vojaš-
položaja.    V naključju   na ta pogovor
dal  se je   cesar  z armadnim poveljnikom
roške armade in predstojniki civilnih oblasti
zgornjo dolino Drave, kjer si je ogledal
iele tam stoječih čet in je sprejel odposlanstva
.znih občin. Vedno  zopet naglašal je cesar
ožrtvovalnost  Korošcev, ki so v
ij vojni   toliko   odličnega storili,   in  jim je
iiguril svojo   neizbrisljivo   hvaležnost.
ne 16. t. zvečer vrnil  se je cesar  zopet v
iivališčo    armadnega   poveljnika   Boroeviča,
er si je ogledal veliko   število   čet.   Potem
izvršil tudi večurni obisk mestu Trst.  V
oči od 18. t. izvršila se je vožnja nazaj na
iinaj.
Deželni odbor štajerski se bode,  kakor se oroča, poklonil novemu presvitleinu  cesarju arlu z vdanostim izjavo za štajersko prebi-IsLvo najbrže že sredi  meseca januarja.
Razpuščen občinski odbor. Občinski odbor ibčine Plač pri Svečini je vlada razpustila, jer je imel premalo članov, da bi v rednih lejah zamogel sklepati. Večina odbornikov se aja namreč pri vojakih. Za vladnega ko-iisarja je imenovan dosedanji župan g. Alojz enhart.
Na univerzi v Zagrebu bodejo baje otvorili
udi medicinsko fakulteto. Dosedaj je bila ta
iverza   nepopolna.   Vsled tega  se   je tudi
edaj   v vojni  pokazalo   veliko   pomanjkanje
-    5   —
zdravnikov v Hrvatski in Slavoniji. Upajmo, da bode uresničenje nove fakultete pomagalo, da postane zagrebaška univerza v znanstvenem oziru polnovredna.
Nova vlada na Angleškem. V trenutku, ko so centralne države z veliko naglico prodirale v Ruimvnijo, so nastale pri vladah na. Ruskem, Angleškem in tudi na Francoskem vladine krize. Sturmer je odšel in novi ministerski predsednik je postal Tropov; v francoski zbornici so imeli važno razprave in proti vladni zaupnici je glasovalo že 100 poslancev, a kriza še ni rešena. Poročila namreč pravijo, da se Briand najbrže prav kmalu umakne. Najočitneja je sprememba v angleški vladi. Angleški ministerski predsednik Asquith je odstopil. Njegov naslednik pa je postal odvetnik Lloyd George, ki je odločen pristaš nadaljevanja vojne. Na Angleškem so jako nezadovoljni z dosedanjimi uspehi vojne. Zato ustanove poseben vojni svet, nekako vojaško diktaturo, kjer pa niso marali ministerskega predsednika Asquitha dočim je Asquith zahteval predsedstvo v tem vojnem svetu zase. To je bil vzrok, da je Asquith podal svojo demi-sijo. Odklonil je tudi visoko odlikovanje, ki mu gaje ponudil kralj. Nova vlada bo uvedla mnogo reform, zlasti bo prevzela nadzorstvo nad prometnimi pomočld, železnicami in p lovstvom, rudniki, zlasti premogovniki, in kmetijstvom. Svoje vojaške zadeve pa bo podredila velikemu vojnemu vodstvu entente, v kateri bo pozvan baje tudi francoski vrhovni poveljnik Joffre. Lloyd Georgesova vlada je nacijonalna, podpirala jo bo večina liberalcev, konservatifei in delavska stranka izvzemši socialistiška stranka, ki se zavzema za čim prejšnji mir. Delavski stranki je obljubil Lloyd George tri ministerške sedeže in enega zastopnika pri bodočih mirovnih pogajanjih. Lloyd George hoče mobilizirati angleški kapital za nadaljevanje vojne. Lloyd George je bil prejšnja leta demokrat ter hud nasprotnik vojne, sedaj je drugačen. Kakor vse kaže, Angleži torej še vedno hočejo ponehati s svojim danes že gotovo za nje obupnim bojem. Želijo si ravno podjarmljenje celega sveta. Ali konečno si bodejo narodi sami proti angleški volji priborili prostost. S tem bode kramarske nadvlade od zlata pijanih Angležev konec. In proti temu naravnemu razvitku tudi Lloyd George ne bode mogel ničesar doseči.
Boj s hrvatskimi roparji. Kakor se poroča iz Suhorja pri Metlinju na Kranjskem, vdrla je tam dne 11. t. m. ob 10. uri zvečer neka iz 0 oseb obstoječa hrvatska tolpa roparjev v tamošnje župnišče. Prisilila je župnika Pavlovčiča pod težkimi nasilstvi, da odpre v njegovi spalnici se nahajajočo blagajno. Roparji so vzeli njeno vsebino, okoli 4000 kron, in so se polastili tudi vse župni-kove obleke. Bratu župnika, ki s svojo družino v farovžu stanuje, posrečilo se je pobegniti in orožnike poklicati. Orožniki so bili pri svojem dohodu od roparjev napadeni; vsled tega so morali svoje orožje rabiti. En ropar je bil ustreljen, dva pa težko ranjena; ostali roparji so skočili iz okna v visočini 8 metrov na vrt ter so zamogli zbežati. Večji del oropanega denarja so našli pri ranjenih zločincih.
Nogo odtrgalo je komaj na dopust došle-uiu kmetu Mitterdorfer v Mitterdorfu na Koroškem. Prišel je z nogo v kolesa elek-tro-motorja, ki so mu nogo skoraj popolnoma odtrgala. Nesrečnega so prepeljali v bolnico v Priesach.
Pazite na deco ! Slikarjeva soproga Ana Wretschko v Unterdrauburgu je imela opravko in je pustila vsled tega svoja 3 in 4 leta stara otroka sama doma. Otroka sta se igrala z ognjem v peči. Pri temu se je vnela obleka 4-letni hčerki. Sosedinja Antonija G las ser je prišla hitro na pomoč in je otroka z vodo polila ter mu obleko iz telesa strgala. Ali bilo je že prepozno. Nesrečni otrok je umrl čez dve uri trpljenja.
Nezgoda. Posestnika Franca Haberl v Steinbichlu na Koroškem udaril je mladi konj s kopitom v trebuh in ga je smrtnonevarno ranil.
V Ljubljani je umrl hipoma medicinalni nadsvetnik dr. Emil B o c k. Pokojnik je bil eden najboljših in v znanstvenem oziru najpomembnejših zdravnikov za očesa na Kranjskem. Ali tudi v ostalem je bil blagi značaj. Častni mu spomin !
Lovska sreča. Dne 14. t. m. je v grofa Wurmbrandta gozdovj.u pri Središču graščinski gozdar g. Alojz W e s enj a k ustrelil 215 cm dolgega divjega merjasca, ki tehta 198 kil. To je že drugi divji merjasec, ki ga je g. Wesenjak v tem letu ustrelil. Oba merjasca sta bila prišla iz ogrskih gozdov in sta napravila mnogo škode na naših kulturah. Tudi zdaj se nahaja še nekaj divjih svinj z mladiči v teh gozdovih. Merjasca so na prizadevanje orožništva in v prid „Rdečemu križu'' v Središču javno razstavili; pri temu se je za omenjeno društvo pridobilo 100 kron.
70. rojstni dan praznoval je dne 22. t. m. v polnem zdravju g. mestni tajnik Viktor Fasching v Slov. Bistrici. Čestitamo vrlemu in splošno priljubljenemu možu prav prisrčno.
Zaplenjene pesni. Praška deželna kot kazenska sodnija je zaplenila češko pesmarico „Sokolsky a vlastenecky zvevnik" zaradi zločina motenja miru in reda. Zaplenilo se je naslovno sliko s vseslovansko trobojnico in devet drugih pesni, med njimi „Boze čara chraniz" (Bog varuj carja!) ter „Hej Slovani 1"
Telegrami na vojne vjetnike v Rusiji so v
nemškem, francoskem in ruskem jeziku zopet dopuščeni.
Vstavljenje telegramskega in telefonskega
prometa v prepovedanem okolišu. Izšla je na-redba armadnega nadpoveljstva, ki prepoveduje v polno izrabo žične mreže v vojaške namene v prepovedanem okolišu južno-zapadnega bojišča (med drugim za Koroško, Kranjsko, Primorsko, Istrijo) zasebni brzojavni promet za Ko roško, južno Štajersko, Kranjsko, Istrijo in Primorsko pa tudi zasebni telefonski promet. Dovoljeni so le še telegrami zasebnikov tedaj, ako se tičejo preskrbo armade.
Zopet roparji. Gospod Filip Wutolen, gostilničar in posestnik v Rogatcu nam piše: „Dam na znanje, da so dne 17. t. m. v polnoči na mojem posestvu št. 31 v Tlakah, Donačka gora, bili roparji in sicer 7 na številu, vsi maskirani. Imeli so tudi revolverje in sablje, ter so obstrelili služkinjo Marijo Radislav, katera je bežala z otrokom iz edne sobe v drugo, pa jo je zadel neki ropar s krogljo v prša nad srcem. Revico so takoj v bolnišnico v Maribor odpeljali. Vini-čarko, katera je ravno prvi dan dobila podporo 50 kron, napadel je ropar s samokresom. Obrne se k njej in zarezi: „Baba, kaj maš denar?" A ona prestrašena pove, da ima f>0 kron in jih mu prinese. Ropar vzame denar in zakriči nad njo: „Kaj še imaš?" Prestrašena reče: „Imain še 25 litrov koruze". Ropar se zadere: „Jaz ti dam še 25 litrov koruze, pa hodi marš spat!" Užitkarica Terezija Galun je kričala, a drugi roparji so jo pa tolkli, tako, da je vsa stolčena in mora ležati; roparji se pa dero nad njo: „Kje imaš denar, katerega ti je Tonč poslal, 800 gold. ?" Ana kriči, da jih nikoli ni dobila; tedaj so jo tepli . . . Roparji morajo biti tukaj jako znani; torej kmetje pozor, da si vsakdo straži svoje imetje! Takoj v jutru je bila sodnijska preiskava in komisija na licu mosta. — (Splošno se sodi, da so roparji zopet prišli preko meje iz Hrvatskega. Zato pa bi bil tudi res že skrajni čas, da bi se od prizadete oblasti vse storilo in z največjo eneržijo to roparsko delovanje morilcev zadušilo. Vsak teden par vlomov in umorov in to že skozi dolge mesece sem! Ali smo res brez pomoči in varstva! Posestniki krvavijo na bojišču za domovino, doma pa divjajo roparji z njih imetjem. Nujnu prosimo pristojno oblast za hajbrez-obzirnejše odredbe. Op. uredništva).
Iz laškega bojišča se nam piše: Blagi gospod urednik! Prav prisrčno Vas pozdravljamo mi Slovenci iz italijanske fronte. Tudi še se včasih ojstro pogledamo s tem ..Polen-tarjem". Jaz jim tudi včasih posvetim z našo
razsvetljavo ali z ,.Scheinverferjem", na katerega so prav jezni, ker jim zelo brani priti nam v bližino. Prav prisrčno Vas pozdravljamo Johan Belšato iz Leskovca, Franc Bol-cev, Untjg., Rudolf Tušek, Johan Zagoršck Untjg., vsi iz ptujskega okraja. Na skorajšnjo svidenje.
Tatovi. Iz Celovca se poroča: V trgovino vinotržca Jožefa S t e i n e r so tatovi vlomili. Pokradli so iz ročne blagajne 10 K, nadalje pet steklenic šampanjca, osem steklenic sladkega vina in štiri steklenice belega vina. Železno blagajno, v kateri se jo nahajalo 12.000 kron, ni mogel tat odpreti. Iz jeze je po tleh razlil neko  rumeno tekočino.
15 sinov na bojišče poslal je medtem umrli kmet Jos. Lerc h v Riedu na Zgornjem Avstrijskem. Sedem sinov je našlo junaško smrt, trije so nahajajo v vojnem vjet-ništvu, ostali pa se še vedno borijo za domovino.
V Konjicah se je vršila 7. t. m. nadomestna volitev. Za župana je bil ednoglasno izvoljen zdravnik g. dr. Adolf Kadiunig. V občinski svet so bili izvoljeni gg. c. k. notar W. S w o b o d a, c. k. nadpoštar in direktor šparkase H. S c h w i s c h a y in trgovec H. Z o 11 e 1.
Vlom. V noči na pretekli pondeljek so vlomili tatovi v usnjarsko delavnico g. S i-rez v Radgoni. Pokradli so usnja za'7000 kron. Tatovi so ukradeno blago na vozu odpeljali in bržkone čez mejo na Ogrsko pobegnili.
Neposredni davki. Piše se nam: V 1. četrtletju 1917 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih dnevih: I. Od zetnljaiine, hišne-razredo-vine in najmarine ter od 5-odstotnega davka od najemnine onih poslopij, ki so prosta najmarine: 1. mesečni obrok dno 31. januarja 1917, 2. mesečni obrok dne 28. februarja 1917, 3. mesečni obrok dne 31. marca 1917. II. Od občne pridobnine in pridobnine podjetij podvrženih javnemu dajanju računov: 1. četrtletni obrok dno 1. januarja 1917. Dokler ni predpisana davčna dolžnost za tekoče leto, mora se plačevati davek po odmeri preteklega leta. Ako se ne plačajo davčni obroki najkasneje 14 dni po plačilnem roku, morajo se plačati tudi zamudne obresti od državnega davka in deželno doklade, Če presega celoletni državni davek dotične davčne vrste 100 K. Če se davki in doklade ne plačajo v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirjajo se z zamudnimi obresti vred izvršilnim potom. Plačevanja iz vrše se lahko tudi pri vsakem c. k. poštnem uradu v nakaznem prometu poštno hranilnega urada.
Amerikanska velikodušnost. Sin najbogatejšega moža na svetu amerikanskega petro-lejskega kralja je sklenil na svoje stroške vzgojiti stotisoč francoskih otrok. .Mladi Rockefeller je izračunal, da ga bo vzgoja teh otrok, ki traja približno do 15. lota, veljala na leto Go milijonov. Ustanova jo namenjena sirotam v vojni padlih francoskih vojakov. Rockefeller se je s tem hotel izkazati hvaležnega za velikanski zaslužek, ki ga je imel zaradi evropske vojne, zakaj kakor poroča „Niew Rotterdamsche Courant" se je do novega leta povečalo njegovo imetje za 1500 milijonov. Obljubili so mu pa še nekateri drugi amerikanski milijonarji, da bodo prispevali v ta namen nekaj milijonov frankov.
Amerika zopet izjavlja, da ni v nobeni zvezi z mirovnim predlogom ter da še ne namerava posredovati.
Vojni Stroški. Kolikor mogoče že sedaj izračunati skupne vojne stroške, sta izdali osrednji velesili s svojimi zavezniki do 1. oktobra 1916 okroglo 74'/. do 76'A milijarde mark za vojno, naši nasprotniki pa 162 milijard mark. Vse vojujoče se države skupaj so tedaj dale za vojno do 1. oktobra 1916 približno 238 milijard mark. Od te svote pada na račun naših sovražnikov okroglo dve tre-tini. Ogromnost gornje svotc si moremo komaj predstaviti. Ako bi se cela svota izdala v bankovcih po 100 mark ter bi položili bankovec poleg bankovca, bi dobili 476.000 km dolgo črto, ki bi segla   12-krat krog in krog
zemlje. Potnik, ki bi vsak dan premeril 20 km, bi potreboval 65 let, da bi prišel do konca te črte. Ako bi hoteli celo svoto izplačati v novcih po 1 marko tej- bi šteli brez vsakega prestanka noč in dan tako, da bi prišteli vsako sekundo 1 marko, bi potrebovali 7500 let, da bi našteli celo svoto.
Cesar Kari je prevzel pokroviteljstvo vojno preskrbe v celi avstro-ogrski monarhiji. Za svojega namestnika jo imenoval nadvojvodo Kari Štefana.
Cesarju Francu Jožefu I. nameravajo postaviti na Dunaju pred Votivrio cerkvijo veliki spomenik, ki naj bi spominjal obenem na to grozovito svetovno vojno.
Prepovedana poljska lista v Avstriji. Avstrijsko notranje ministerstvo je prepovedalo razširjevauje poljskih listov, ki izhajata na Poznajskem in siper „Kuryer Poznanski" in ,,Dziennik Poznanski".
Krompir na Nemškem. Nemški listi poročajo: Letos seje pridelalo na Nemškem za več kot polovico krompirja manj kakor lani. Leta 1915 ga je bilo 50 milijonov ton, letos pa le 21 milijonov ton. Vsled tega je bilo treba znižati dnevno množino krompirja na maksimalno % funta (375 g) za osebo. S 1. januarjem se krompir tudi ne bo več priine-šaval kruhu, nadomestili ga bodo z ječmenom ter vsled tega še bolj reducirali produkcijo piva. Vojaški krogi se resno bavijo z načrtom vpeljati na vsem Nemškem prisilno in enotno in skupno prehrano prebivalstva. V zadnjem času so seveda zmagoviti uspehi nemškega in našega orožja na rumunskem izboljšali položaj, tako, da smemo mi kakor Nemci z večjimi nadami v bodočnost zreti.
Iz bojišča. Piše se nam: Južno bojišče 17. decembra. Cenjeno uredništvo! Prisrčne Božične in novoletne pozdrave iz južnega bojišča pošiljajo vsem cenjenim bralcem in bralkam „Štajerca" zmiraj veseli in korajžni slovenski fantje od četrtega prostovoljnega strelskega polka. — Pepi Kolšek^ Trbovlje, Josef Peer, Ptuj, Ivan Venkovič, Žalec, Ivan Avdisch, Vojnik, Mariin Kossi, Brebrovnik, Rudolf Rotter, Slovenski vrh, Rudolf Vizjak, Trbovlje, Leopold Mrak, Trbovlje, Franc Do-brovnik, Sv. Frančišek.
Iz bojnega polja se nam piše: ,.Odlikovan je bil gftr. Anton W e r š e c pri c in kr. poljski radio-postaji z železnim križem na traku hrabrostne medalje. Pri tej priložnosti si pa dovoljujemo g. uredniku in si. upravništvu, kakor vsem bralcem cenj. lista, ter tudi vsem znancem iz mariborskega in brežiškega okraja, kakor tudi vsem mariborskim, kapelskim in bizeljskim sorodnikom in prijateljem, možem, ženam in fantom, posebno pa našim dekletam voščimo zdrave in vesele božične praznike in srečno novo leto 1917. Pošiljamo najtopleje pozdrave iz mrzlega ruskega bojišča. Johan Kac, računski podčastnik iz Maribora, gftr. Josef Weble iz Kapel in gftr. Anton Wersec iz Bizeljskega. Torej obilo sreče v novem letu in pa na veselo svidenje! Pozdrav živila!
Za blagovne vzorce k armadi na bojišču so
sedaj sledeči vojno-poštni in num. etapni poštni uradi dopuščeni: Štev. 11 14 19 19/11 20 20/V 23 24 26 33 37 51 53 55 76 77 79 85 88 90 91 95 102 103 105 107 109 111 117 117/2 117/III 138 145 147 158 150 155 166 167 171 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 185 188 192 193 195 195 11 195'1TI 196 197 198 199 203 205 207 208 209 212 218 220 221 222 223 224 226 227 230 232 239 240 243 244 245 246 250 253 255 256 258 259 262 268 269 272 274 275 276 277 279 280 282 284 285 287 288 289 291 292 294 295 296 297 298 302 303 304 306 307 312 316 324 332 333 335 337 339 340 343 350 354 356 357 358 359 360 361 364 369 370 372 373 374 375 376 378 380 381 382 383 385 386 388 388/11 388/111 389 390 391   392 393 395 398 399 401   402   404
; 405 406 407 408 409 412 418 420   421   423 426 428 431 432 436 444 444/11 444/111 508
{ 510 511 512 514 515 516   517 600   602 605 607 608 611  612 613 630.
Svinjski sejmi v Ormožu zopet dovoljeni. V ob-
! Činah Zamaiše in Cvetkovce jo kuga na gobcih in parkljih ugasnila. Vsled tega se vršijo
svinjski sejmi v Ormožu zopet vsi torek (delavnik). Istotako je pasja kori maca v sodnijskem okraju Ormož odpravlj
Bajonet v hlevu. M ari bor, 18.  decerab Dne 21. oktobra prišla sta 56-letni viničar j S v e n š e k in njegov sin infant. J. Sve ki se je nahajal   takrat   na   dopustu, mimo hišo Johana K a p u n a v Posruk radi nekega   starega   družinskega   na prišlo je do prepira.   Kapun se je zbal zbežal v hlev. Ali stari in mladi Svenše udrla vrata; stari gaje tepel s pestmi, mli pa ga je večkrat z bajonetom ranil. Na stem  sta ga potem   še   naprej  pretepat Potem   sta   šla   oba,   oborožena   s pole Kapunovo   stanovanje,   kjer  sta več šip ter   mnogo   pohištva   razbila.   Soc vsled   tega   obsodila   starega   Svenše osem,   mladega  pa  na   šest  mesi težke ječe.
Niklasti denar. Glasom naredbe z dne julija t. 1. so   bode niklasti   denar po 20 narjev si. januarjem iz postavnega prome postavil in se sme torej v zasebnem prome kot plačilo le še do 31. decembra 1916 spn jemati.
Razstrelba v Eisenerzu. „Grazer TagbL poroča : Včeraj (14. decembra) ob okoli 3. zjutraj zgodila se je v napravi za veter stn nega poslopja pri veliki peči v Eisener, ogromna razstrelba. Njen učinek je bil zovit. Streha strojnega poslopja je zletela zrak in kosi so bili znešeni v vse smeri. zidovje strojnega poslopja je bilo večinon razrušeno. Vsled razstrelbe povzročeni pr sek zraka je bil tako velikanski, da so samo od ostalih delavnic, marveč tudi od j sednih personalnih poslopij skoraj vse popokale. Kmalu se je razširila govorica, je bilo vsled razstrelbe 5 oseb ubitih. Ta | vorica pa so ni uresničila, kajti v resnici bili le 4 delavci težko ranjeni. Ime nujejo se Gottfried Bervoll, Ferdinand Lic tenberger, Anton Bauer in Franc RochlinS Težko ranjeni so bili preneseni v tovarniš1 bolnišnico, kjer je tekom .popoldneva .delav Bervoll na svojih ranah umrl.. Nekaj drugib delavcev je bilo večinoma po okoli letečih šipah lahko poškodovanih. Vzrok razrtrelb še ni dognan. Morda se je zgodil izstop pli: ali pa vnetje olja. Drugi dan podala s sodnijska komisija iz Leobna na mesto uez gode. Vsled razstrelbe je bil obrat z oziron na to, da so bili ostali objekti nepoškodova le deloma moten. Bržkone se bode mori eno peč ugasniti.
Iz severnega ruskega vojnega polja se nau piše: Pošiljam Vam v veselo domovino srž) pozdrave   za Božične praznike.   Pozdravlja Vas farmane   Barbarske v Halozah, pa Elizabetčke občane. Mihael F r i e d a u e K. K. K. A. A. Nr. XXII.
Od 87. regimenta se nam piše iz bojuegi polja : Zdrave in vesele Božične praznike in veselo novo leto voščimo vsem bralcem V a šega lista. V skali zdaj prebivamo — In kavo se zalivamo ; — Veselimo se tudi — Čeravno božične praznike — Že tretje obhajamo vsi. Mnogo pozdravov Vam pos ljamo iz fronte : Mihalj Rozman doma iz Jo rovec, Jožef Rozman iz Jurovec, Franc rovnik, Lancja Vas.   Vsi od 1/87  Feldkomp.
Hrabri bratje. Štiri bratje P e t r o w i t s c h, sinovi neke stare ugledne družine v Celju, nahajajo se na bojiščih. Doslej so dobili deča odlikovanja : Johan Petrowiteeh, srebrno hrabrostno medaljo 2. razreda in bronasto medaljo, Walter Petrowitsch srebrno 1. razreda, Anton Petrowitsch pa srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne medalje ter bronasto medaljo.
Zopetno podraženje igralnih kart. Oi iz-bruha vojne so so cene igralnih kart zdi; že tretjič povišale. Najprve je znašalo povišanje 30%, potem 70% in zdaj zopet 30%. Prav tako!
Ranam podlegel in umrl je kolodvorski krčmar g. Z o b e 1 iz Celovca, ki si je. — kakor smo zadnjič poročali — v Rimskih toplicah prizadel hude rane na levi roki in vratu.
Zaprli so v Portschachu na Koroškem neko Marijo A u s e g g e r, ki je ukradla 120
OlltlV
-Jens nbri ar
n.šek, i i ana ■ Zi votj'i n jj r st ilac
i. t
■■51. vi-
etu >re-
•tt*| uri •oj-
Zll
ro-
.    V
idi
tine Kila o-
žic 1916
Stoletja so minula, odkar je zažarela v betlehemskem hlevu ljubezni zvezda.
Paganski svet je zgrudil pred njo se na kolena, sovražil jo je divje, pripel na križ krvavi, da satana sovraštvo podjarmilo bi svet . . .
Pa v betlehemskem hlevu rodilo ni se dete, ki z mečem mu predreti zamogli srce bi.
Ljubezen je nesmrtna, iz groba se dviguje, trinogi in verige izvabijo le smeh ji, in v gladu je močnejša, in v bedi je  krcpkejša, in večna je, božanska ljubezen . . .
h
Ne plaši nas vsa blaznost, človeštva divji ples,       \ pregazimo potoke še tople krvi srčne, ovenčamo koščene roke vseh mučenikov, poljubimo mrtvaške glave v upanju večnem . . .
Kaj bi se bali? Ljubav, neskončna in nezmerna se porodila je, — odrešila človeštvo, in rešila iz vojne, iz solz in groze bo nas — — —
L. K.
Pogosto nastopanje prsnih IiuSeiin pri mnogih osehali |jc posledica tega, da se prša vedno zapira pred svežim zrakom. iTake bolečine se označuje opravičeno „bblezni obleke". Ako bi hila prša opetovano neoblečena, bila bi cirkulacija krvi živahnejša in bi bolečine kar ne dopuščala. Brez dvoma so tudi pri neoble-čeno živečih narodih prsne bolečine redkejše. Da se otrjenje prs povzroči, priporoča se vsakdanje masaže zgornjega trupla s Feller-jcvim bolečine odpravljajočim rastlinskim esenčnim iluidom z zn. sElsa-!luid". Ta oživlja cirkulacijo krvi,in otrja proti menjavi temperature. Taka umivanja z „Elsa-fluidom" učinkujejo pri osebah, ki imajo večkrat prsne bolečine, blagodejno. Predvojne cene: 12 iteklenic lega dobrega domačega sredstva pošilja povsod Iranko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko). riporoča se, naročiti obenem Eellerjeve milo odvajalne Rhabarbara-rogljice z zn. „Elsa-krogljice", 6 škatljicza 4 K 40 vin. franko. Ta !va izborna domača sredstva bila sta na mnogoštevilnih razstavah premirana in s tisočerimi zahvalnimi pismi čaščena ter sta vedno zanesljiva. Vedno naj hi bila v hiši.                     501                (t)
Dobiček in korist v katoliški morali.
V pred kratkim izišlem zvezku ,,Mittei-lungen der wirtschaftlichen Abteilung der Kriegsgetreideverkehrsanstalt" se opozarja opravičeno na globokoumno nazir;:nje vprašanja dobička, ki se ga najde že pri svetemu Tomažu aqninskemu.
Sv. Tomaž iz Aquine (1125—1274) pravi v svoji „Theologische Summa" (nemška izdaja od dra. C. M. Schneider, Regensburg, 1888) VII; 77, I. in IV.:
„Nobena stvar senesme po višji ceni prodajati, nego zahteva to njena vredno s t".
„V nakupu in razprodaji je objektivna ednakost (GleichmaB) v primernih stvareh odločilna; v na koristi tomeljočem prijateljstvu ednakost koristi. Tu se mora dati torej primerno dobljeni koristi nadomestilo; v nakupu in razprodaji primerno objektivni vrednosti dotičnih stvari".
„Proti pravičnosti je, nakupiti kakšno stvar pod njeno vrednostjo in jo prodati čez njeno vrednost".
,. Trgovcev se tiče, ozirati ife na vzajemno izmenjavo stvari. Kakor pa pravi Aristotel (1. Pol. ,5 in 6), obstoji dvojna vrsta izmenjave: ena je primerna naravi in potrebna. V njenem področju se eno stvar proti drugi izmenja ali pa stvar proti de-nai^u za najpotrebnejše življen-ske potrebščine. Taka izmenjava ne briga toliko trgovce, marveč državne modrijane in predstojnike dotičnih občin, ki morajo zato skrbeti, da dobita država ali družina najpotrebnejše. Druga izmenjava se razte-guje na stvari proti drugimggtvarem ali proti denarju zaradi d o b i č k a, ne zaradi življen-ske potrebščine. Ta način izmenjave se tiče v pravem zmislu trgovcev.
Prvi način izmenjave je hvalevreden, ker služi naravni življenski potrebščini. Drugo se obsoja in sicer po pravici^- v kolikor, sama ob sebi ogledana, služi le pohlepnosti po dobičku, katera gre v nekončnost in noče ničesar od zaključka vedeti.
Potemtakem ne vsebuje kupčijstvo nobene čednosti, v kolikor nima v svojem bistvu primernega ali potrebnega • namena. Čeprav pa dobičok v svojom bistvu no izreče nobene čednosti ali potrebe, vendar ne vsebuje sani ob sebi tudi ničesar grelnega ali čednost branečega. Torej ne stoji 'ničesar temu nasproti, da se ozira dobiček na kakšni čednosti primerni ali potrebni namen, s čemur postaje kupčijstvo nekaj dovoljenega; kakor, ako kdo zmerni dobiček, ki ga doseže, za življenje svoje, družine ali za podporo revnih vporablja; ali ako se kdo s trgovino peča zaradi blagra skupnosti, Aa. ne primanjkuje življenskih potrebščin, d* torej ne smatra dobiček kot namen, masreč kot plačilo za njegov vporabljeni trud".
(Tako mnenje je imel sveti Tomaž! Dobro bi bilo, ako bi gotrjfvi ljudje, ki znajo ogromne dobičke delati,| ki pa vendar ob vsaki priliki licemersko "svoje katoličanstvo proglašajo, spise sv. Tomaža natančno citati. Razumeli bi potem, da je prava katoliška morala vsa drugačna nego — morala njih njih denarnega žaklja! Op. ur.)
Podreja svinj s krmsko peso.
C. kr. deželuokulturni inšpektorat v Gradcu opozarja na sledeče nasvete o podreji svinj profesorja Franca Lehmann iz GOttingen, ki piše :
V prihodnji zimi je glavna naloga kmetovalcev, oddati toliko podrejenih svinj, kolikor je le mogoče. Ker ne manjka mladih ščetinarjev, gre le sedaj zato, da se prav uporabijo razpoložljiva krmila.
Krompir hodi v letošnjem letu le toliko v poštev, kolikor ni pripraven za na mizo. Polno .redno nadomestilo za krompir je pesa in sicer podzemljica, kakortudi navadna krmska pesa.
S tako peso so se izvršili v kmetijski poskusni postaji GOttingen podrejni poskusi. Celo mlade svinje srednje žive teže s 40 kg zrejo tolike množine pese, da
pokrijejo 70 odstotkov rcdilnih snovih, ki jih sploh potrebujejo. Dosegli so se na ta način najvišji prirastki žive teže. Proti koncu podreje zrejo ščetinarji razmeroma manj pese. Vkljubtemu pa je posamezna žival pojedla še na dan skoro 12 kg pese in na ta način pokrila 67 odstotkov vseh redilnih snovij, ki jih potrebuje.
Uspeh pa se doseže, ako se pri krmljenju izpolnijo gotovi pogoji :
1.  Pesa se mora  skuhati aH sparit*.
2.  Voda, ki nastane pri kuhi ali parjenju, se mora tudi skrmiti. To je razlika nasproti parjenju krompirja, kjer moramo vodo zmiraj odcediti.
Oparjeno in zmečkano peso moramo primešati drugemu dodatnemu krmilu.
4. Primešanega krmila dobi vsaka svinja 3lt do 1 kg na dan. Ako obstoji ta primes do ene tretjine iz močnega krmi'a, bogatega beljakovin, n. pr. ribje moke, moke iz mrhovin ali suhih tropin in do 2 tretjini iz zdrobljenega zrnja ali otrobov, dosežemo gotovo najboljše podrejne j uspehe ; toraj iz začetka prirastek 500 g, h koncu pod-| reje 700 g in še več.
Ako pa imamo le otrobe ali zdrobljeno zrnje in ; nobenega krmila, ki bi vsebovalo več beljakovin, potem j se priporoča podrejo, razdeliti v dve dobi, in sicer :
a)  Prvo podrejo za dobo 4 do 5 me<ecev. Peso, ; krmo z deteljo ali raznovrstno krmo in scer na 100 kg I pese približno 5 kg sena, slednje  narezano   ali   pa   kot
zdrob. Priporoči se, opariti seno obenem s peso. Doseči j moramo pri vsakem živinčetu prirastek J Odo 12 kg. Le i v primeru, da tega ne dosežemo, dodamo malo zdrobljene-I f»a zrnja alt otrobov.
b)  Ko so svinje takorekoč pripravljene za podrejo, j spitamo jih v trimesečni podreji za nož. Krmimo jim j l'/2 kg zdrobljenega zrnja ali otrobov kot primes ; razven-;.tega pa oparjene pese toliko, da se nažrejo do sitosti. j Lističje detelje, kojega dobimo pri mlatitvi detelje do i 40 odstotkov, je polnovredno nadomestilo za otrobe.
Le ti dve vrsti podreje nas dovedeta do cilja. ' Svarimo kmetovalce pred naglo podrejo z zdrobljenim ! zrnjem samim, toraj brez primesij, bogatih beljakovin, ' kajti s tem bi le tratili zrnje.
Zmfcs.
V poduk in za kratek čas.
Cene žita  in  moke.   Prevzemna  cena   za I pšenico letošnje žetve znašala je, kakor znano, 39 K, za rž  31 K;  po   15.   decembu   pa je i postala cena za pšenico 35 K, za rž pa 29 K, I Cene moke na Dunaju menjajo med 67 h in j 1  K  20  h ;  znašajo  torej   v srednjem  lGd  do i 200"/o vrednosti   surovega   pridelka, kakor se i gre ravno za  pšenico   ali rž. In celo ta napetost ostaja daleč za  resničnostjo, kajti za povprečno ceno 93 h se pač težko moko dobi, ki bi bila podobna   oni moki, kakor   smo   jo bili v   navadnih   časih   navajeni.   Po  15. decembru se je ta razlika cen med moko in žitom še povišala. Leta 1913, torej pred vojno, koštalo je 100 kil pšenice   na Dunaju 21  K, povprečna cena za  moko   pa je bila v mali razprodaji 27-5 h za kilo.   Napetost  znašala je torej 30%! Velikansko povišanje napetosti med vojno se vsled povišanih troškov ne more opravičiti.   Kajti   v   zadnji   seji   pomožnega sveta  vojno-žitnega  prometnega  zavoda   se jo dognalo, da   znašajo   ti   troški   le   13'9 h pri centu. Tudi   uoški    mletja   niso   mnogo višji nego v času   miru.   Treba  bi bilo torej
Cesarjev pogreb.
V predzadnji številki smo podali natančno poročilo o žalovnih priredbah ob priliki pogreba pokojnega in   nepozabljivega
našega cesarja Franc Jožefa. Čeprav par tednov pozneje, prinašamo danes eno sliko iz pogrebnih priredb. Naša slika kaže v ospredju novega cesarja Karla I. v spremstvu cesarice Cite; med njima pa koraka njuni sinček, sedanji naš prestolonaslednik. Za   njima   vidimo
ostale vladarje prijateljskih držav in njih  zastopnike   ter  prestolonaslednike, ki so   se .pogreba   udeležili. cesarjevo krsto na naši sliki ni videti.
Die Bsisetzung Kaiser Franz Josephs inWIen.
Žalovnega
—   8   —
pojasniti, kateri vzroki so pravzaprav povzročili ogromno napetost med cenami žitja in moke.'
V Innsbrucku je magistrat razveljavil dosedanjo odredbo, kateri se v pondeljkih in sredah ne sme mesa vživati. Dan brez meša ostane tam torej le že petek. Vzrok te nove odredbe so ugodne razmere v zalogah mesa.
49.000 kron zlatega denarja v postelji. V Tollensteinu pri Warnsdorfu na Češkem umrla je neka veieposestnica. V njeni postelji so našli 15 kilogramov nemškega in avstrijskega zlatega denarja ter ravno toliko srebrnega denarja. Ena kila denarnega zlata ima 3280 kron vrednosti.
Srebrni denar se je na Ogrskem po smrti cesarja Franca Jožefa nakrat v velikih množinah v prometu pojavil.. Ljudje, ki so srebrni denar zbirali in skrivali, imajo namreč mnenje, da bo ta denar svojo vrednost izgubil, ker nosi sliko pokojnega cesarja. Tudi_ pri nas se opazuje take stvari; nekateri ljudje si ravno ne puste ničesar dopovedati. K večjem kakšnemu sleparju verujejo, dokler jih ne opehari.
Bogati mesarji v Chicagu. Veliki razpoši-ljevalci mesa v Chicagu so v preteklem upravnem letu ogromno povišanje svojih dohodkov in velikanske dobičke dosegli. Firma Swift & comp. imela je v tem času prometa za 600 milijonov dolarjev, t. j. za okroglo 2 milijona na dan in je s tem povišala svoj promet za. 20% napram letu 1912. Firma Armour & comp., ki je imela lota 1912 samo 285, leta 1915 pa 425 milijonov dolarjev, je v tekočem letu spravila v promet 500 milijonov dolarjev.
Prepovedani Časopisi v Avstriji. V Avstriji se je uradno vstavilo in z uradnimi sklepi od aprila do julija 1916 prepovedalo skupno 105 časopisov i. s. 78 čeških, 13 italijanskih, 8 nemških, 1 francoski, 1 rusinski, 1 angleški in 1 hebrejski. Časopis. Pošti debit pa se je v tem času   6 inozemskim listom   odtegnilo.
Milijonar kot državni slepar. V mestu Zu-
richu umrl je pred kratkim bogati meščan Bodmer, ki je v življenju plačeval davke za 6 ir. pol milijona frankov premoženja. Po njegovi smrti so ga močno hvalili, ker jo v razne dobrodelne namene lepe svote zapustil. Ker je zapustil tudi nekega nedoletnega dediča, morala se je oblast za dedščino pobrigati; našla je, da znaša resnično premoženje pokojnika 22 milijonov frankov. Plemeniti pokojnik plačeval je torej v svojem življenju le za eno tretino svojega   premoženja davke
in je torej skozi dolga leta državo in mesto za davke osleparil. Zdaj je zamoglo mesto Zurich še naknadnega davka za 1,000.000 frankov, Kanton pa državnega davka za 800.000 frankov dvigniti. Tudi država sama bode zahtevala še primerni vojni davek. Takih „plemenitih" ljudi je še dosti na božjem svetu. Ako bi vse svoje premoženje pravilno navedli in predpisane davke pošteno plačevali, potem bi se pokazalo, da je narodno premoženje mnogo višje, nego so zdaj sodi.
Krt uničil 30.000 rubljev. V Grojecu na ruskem Poljskem je neki kmet vsled vojnih dogodkov iz strahu, da mu kdo opleni premoženje, dal 30.000 rubljev v neki lonec, katerega je potem v vitu zakopal. Ko so postale razmere mirnejše, izkopal je kmet zopet lonec. V njem pa je našel le še nekaj kosov papirnega denarja in poginjenega krta, ki je denar zglodal in vsled strupenih barv papirja poginil.
izginjena krona. Poljska kraljevska krona iz leta 1024, nadalje kraljevski meč in kraljevska sulica so izginili leta 1792 pri obleganju Krakovo. Kje so skriti, vedo baje samo trije Poljaki, ki pa hočejo to šele tedaj povedati, kadar se zgodi kronanje v neodvisni poljski kraljevini.
Spanje vojakov vsled utrujenosti. Vsled telesne in duševne prenapetosti se kažejo mnogokrat čudoviti pojavi utrujenosti. Ameriški zdravnik Crille jih je opazoval na francoski fronti. Pri napornih marših umikanja pred zmagovitimi Nemci, ko je nemško poveljništ-vo odredilo navadno marširanje, so francoski vojaki čutili veliko bolj potrebo bedeti. Utrujeni vojaki so ednostavno spali med maršom. Utrujenost je povzročila počasnejši tempo, ki
se je moglo pridržati tudi med spanjem. kratkih odmorih   marša   so vojaki še trdnejj zaspali.   Spali   so,   ko   so   tavali  po vodi: blatu, ko so bili lačni;  spali so celo ta ko so bili   ranjeni.   V spanju so hodih ska vasi, in ako   je kdo smrčal,   so ga   prebud njegovi tovariši.   Nekateri so v   spanju pa v vodo ali v globoke jame; taki so bili vje Kanonirji, ki so   spali na svojih konjih, soj spanju   skoraj   vsi   svoje kape izgubili. Pr| spanju le pač   nikdo   ne more  braniti. Nek) zdravnik   ameriške   ambulance je videl v laJ zaretu na  lastne   oči,   kako trdno more bita tako vojaško spanje. Vladala je mrtvaška sina, ko je stopil v vojaško   bolnišnico. Povj sod so bili položeni  težko ranjeni na tla, In so bila s slamo pokrita- Toda nikjer so ni čul j kak glas ječanja ali vzdihovanja. Vsi ranjen« so namreč ležali v težkem spanju. Ti ranjencil sanjajo   skoraj   vedno,   Bašejo   puške, čujejjl eksplozije granat in  drvijo v boj na bajonete . • . Ubogi, junaški .vojaki!
Spodnještajerska konjereja.  Glede obdarJ vanja konj v letu 1916 piše glasilo štajcr.-k. konjerejske   družbe   med  drugim:   „Posel omeniti je delovanje zgornjeradgonske zad ge, kateri se je  posrečilo,  povzdigniti na redno visoko stopinjo konjerejo v tem okraja to pa v neverjetno kratkem času. Tudi drug spodnještajerske   okraje    omenja   imenovano] glasilo prav laskavo.   O uspehih obdarovanja konj na Spodnjem Štajerskem piše list pote tako-le : „ Prignalo se je pred komisijo za i darovanje v 20 postajah obdarovanja v čelen 358 kobil s   sesajočimi   žrebeti,   323   mladi! kobil, 310 dveletnih in 241   enoletnih žrebičl in 23 enoletnih žrebčekov, skupaj  1255 kon Obdarovanih je  bilo  832  konjev  s  skupno'
Kraljevski grad v Budimpešti.

rlbob

^=*~
fSmutmm,
Die ilefhurq in Budapest
si   mogočna  kupula.    Od  notranjih   prostorov velikanske  te   palače dvorane sv. Štefana, Carvin-dvorana in Habsburška dvoi-ana.
Z ozirom na bližnje  slavnosti   krona nja   novega   cesarja Karla  kot   ogrskeg kralja, prinašamo sli ko dvornega kralje skega    grada   (Hof-1 burg)  v Budimpešti. Krasni ta  grad  bil; je v času velike ce-l sarice Marije Terezije zgrajen od znamenitega  mojstra  Hille-branda.    V   zadnji letih je bil po načr-i tih Ybla popolnoma j pregrajen in predm-gačen. Proti Donavi] ležeča fronta grad je  bila  za   več polovico podaljšana;! srednjo poslopje kra-so   posebno  imenitne i
<SS
Kdor
svojih   kurjih očes ne   odstrani,   mu je vsaka slabi z bolečino tudi celo telo.
pot
muka ter 502
Bolečin prosta odstranitev kurjih očes
je za vsakogar, ki jih ima, prava blagodal. Nikoli ne moremo dovolj svariti pred izrezovanjem kurjili očes. Lahko vrežemo pregloboko, re da bi to opazili, noga je vedno izpostavljena prahu in nesnagi, to pride v rano in nešteto slučajev krvnega zastrupljenja s smrtnim izidom se je na ta način že zgodilo. Kurja očesa se dado brez noža lahko, zanesljivo in hitro odstraniti s Fellerjevim lurislovskim obližen: z znamko „Elsa". Obliž za kurja očesa, cena 1 krono, v škatljah 2 kroni, ali Fellcrjeva luristovska tinktura z znamko „Elsa* (tekoča tinktura za kurja očesa, cena 2 kroni). Tisoči turistov, orožnikov, pismonoš, vojakov, kmetov in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor tudi vsi, ki so ga rabili, ga priporočajo kot sredstvo, ki najhitreje in zanesljivo odstrani kurja očesa Dočini odstrani veČina drugih sredstev zoper kurja očesa, kakor tudi izrezavanje, piljenje itd. samo gornji del kurjili očes, korenino pa puste, tako da kurja očesa hitro zopet zrastejo, odstranijo prej ime-novani :zdelki kurja očesa popolnoma s korenino vred. Oba izdelka kakor tudi prašek proti potenju telesa in nog (cena I krono) — se naroči pri E. V. 1'ellerju, lekarnarju, Stubica, Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko).
'   :
Ogrska krona
in kraljevske
insignije.
V kratkem se izvrši kronanje našega cesarja Karla I. in njegove soproge cesarice Cite po ogrskem obredu. S kronanjem bodo zvezane
seveda velikanske slavnosti, kakor je to naOgrskem običajno.
Prinašamo danes sliko ogrske, krone s križcem sv. Štefana; poleg krone se vidi ostale kraljevske in-signije, državno ja-boljko, žezlo, državni kraljevski   meč   itd.
Ogri so seveda izredno   ponosni  na  dragocene te insignije   svojega  kralja,   ki   bode nosil ime Karla IV.

xa-iiti ti-
jY-ki .ill
Pi^ rto 24.230 K, od kojih odpade 3140 K na iej« želna, 15.350 K na okrajna in 5740 K na • in rila raznih korporacij in zasebnikov." — rafl naših krajih je bilo prignanih in je bilo :ozi darovanih: v Ljutomeru 114:89, Sv. Lenart di| SI. gor. 102:58, Ptuj 154:65, Središče (Or-idl| »ž) 68:38, Slov. Bistrica 42:24, Brežice 74:44, Hi. stanj 42:28. Celje 60:45, torej od vseh 1255 > ^ ignanih v naših okrajih 656 ter od 832 ©^■darovanih v naših okrajih 391. Vidi so i/. ki [ga, da so spodnještajerski konjerejci v od-fai meri udeleženi pii pospeševanju gospodar-ega napredka.
Dobički amerikanskih milijardarjev. Največja najvišja špekulacija, kar jih je svet sploh daj    videl,   godi se   v Združenih   državah Berike.  Na  novo-yorški   borzi   se na posadi fenih dneh čez 2 milijona akcij proda. Naj-ja je špekulacija v akcijah za jeklo. Tako je akcije trusta za jeklo v nominalni vred-isti 100 milijonov funtov na 700 milijonov ntov povišalo. Akcije Standart-Oil-Company tako liitro narastle, dajo. Rockefeller, kije stnik ene četrtine teh akcij,   na   enem  sa-em dnevu za 82   milijonov   markov   boga-jši postal . . .
Zasledovani bivši hrvatski poslanci. Poli-jski list v Budimpešti objavlja tiralice za ivsimi hrvatskimi poslanci Hinko H i n k o-ič, i'ranjo Potočnjak in profesor na eučilišču v Novem Yorku Drubin. Ime-vani so zbežali v Italijo, od koder so na-Ijevali svoje napade na Ogrsko državo. Sod-ja jih zasleduje zaradi razžaljenja Veličan-a in veleizdaje.
Ženska izumila novo bombo. Res, vedno ja je konkurenca, ki nam jo delajo ženske. da nam prede! Zdaj se je našla neka ska, gospa Ida Bolim iz Grobeja ob Laabi, je izumila čudovito in grozovito bombo.
Pošiljanje poštnih zavojev vojnim vjetnikom do 25. decembra 1916. vstavljeno.
Nov predsednik vv Švici. Za predsednika eznega sveta' v Švici jo bil za leto 1917 oljen Edmund S c h u 11 h e i B, načelnik odno-gospodarskega odseka švicarske vla-. Novi predsednik je star 68 let. Za pod-edsednika pa je izvoljen zvezni svetnik alonder.
Francoski   izdatki.   Iz   Pariza   dne 9. de-
mbra  javlja   Agence Havas:   Zbornica  je
aljevala  razgovor o začasnih   kreditih za
e tri mesece   leta 1917.   Poslanec   Ravul
ret je podal pregled o današnjem finančnem
ložaju. Od 1. avgusta 1914 do 31. decem-
•a 1916 so dosegli krediti višino 63 milijard
kov. S krediti prvega četrtletja 1917 do-
ejo   72   milijard,    od   teh 57   milijard za
jne   izdatke.   Obe   vojni   posojili   sta dali
.600 milijonov dejanskih vplačil. Če se pri-
sjejo obligacije, je francoski  narod posodil
milijard državi.
Nemška državna pošta je letos vsled uved-takozvanega „poletnega časa'1 prištedila razsvetljavi in kurjavi več kot 100.000 rkov.   V milijone   pa   gredo   prihranki   v
ugih uradih in podjetjih. Gotovo je, da se e poletni   čas tudi za   poznejše   čase obalo. Svarilo pred podpiranjem  bega vojnih vjet-
OV. C. k. namestništvd   je   izdalo razglas,
katerem opozarja nato, da razvija z ozirom razne znake inozemstvo živahno delovanje, bi v naši moči se nahajajoče vojne vjet-e k begu zapeljalo. Ker je z begom vojnih
tnikov velika nevarnost in škoda za lastno
ržavo zvezana, so prebivalstvo opozarja, da
aga  preprečiti   beg   vojnih   vjetnikov  s
ojšnjim naznanilom   sumljivih oseb in do-
dkov ter z zadržanjem bega sumljivih oseb.
ijnim vjetnikom dajati stanovanje, jim po-ati pot, podeliti obleko aH na drugi način
magati, je strogo prepovedano in se vsakdo
ri. Kdor   bi   kaj   tacega storil,   izvršil   bi
ločin zoper vojno silo države in se bode od
ijaške sodnije strogo kaznoval.
Bolgarski pregovori. Sandalov nima, gosle pa imel. — Pošten hlapec, dober ključ. Plug in lopata redite vos svet. — Sulica ne drži v vreči. — Kdor  ukrade iglo, ta
rade tudi lopato. — Vsak kamen je težek a svojem prostoru. — Bolje je, da se jokaš
— 9
s pametnim, nego dabi se smejal z norcem. — Pristoja mu, kakor svinji zvonec. — Imam te rad, kakor — lečo v Velikinoči.
Vporaba kave omejena. Da se po možnosti štedi z zalogami kave, je vlada odredila, da se do 20. januarja 1917 podaljša veljavnost kavinih kart, ki so bile  prvotno veljavne do
23.  decembra 1916. Nadalje je določeno, da smejo prodajati kavo po kavarnah in gostilnah samo od 5. do 10. ure predpoldne in od 8. do 10. ure zvečer.
Kostanj namesto mila. Mnogo vprašanj je, kako naj bi si naredile gospodinje milo doma, a milo se more izdelovati le v hišah, kjer je veliko kuhe in veliko odpadkov na maščobi. V vsaki hiši si pa preskrbijo lahko zdaj divjega kostanja. V velikih obratih izdelujejo iz kostanja pravo milo, v malih gospodarstvih pa je dovolj, če se olupi, razreze, in posuši kostanj in skuha sproti lug, ki je dober za perilo, volneno blago in za ribanje tal. Dve pesti suhega kostanja zadostuje za poltretji liter vode. Ko je prvi lug porabljen, se nalije lahko še enkrat. Kostanj naberejo in olupijo lahko otroci.
Soproga princa Joachima pruskega, najmlajšega sina nemškega cesarja, je te dni porodila sinčka.
Armadne ure na napestnik
natančno regul. in repasirane, nikel ali jeklo K 12, 16, 20.  Z  radij-svetilnikom  K  16, 20, 24.  V srebru K 18,
24,  28. Z radij svetilnikom K 30, 36. Srebrna ura na napestnik K 30, 36, 40. 3 leta garancije. Razpošilja po povzetju,  izmenjava dovoljena ali denar  nazaj. Pr»a fa-
| brika ur Harms Konrad, c. in k. dvorni liferant,  Brllx I št. 1503 (Češko). Glavni cenik zastonj in poštnine prosto.
v vseh deželah, ki jih potrebujejo,  kot; najiz-bornejši in najcenejši, takoj dobivši
stnj za posnemanje mleka
Natriumfhiosulfat
se rabi  leta  sem  z najboljšim  uspehom  in
pupuroča-.od prvih avtoritet najbolje. Oddaja,
dokler je v zalogi, Samuel  Spitzer, Kismarton
na Ogrskem.                         ur?
Izdelovanje na uro ca: Št. 0 —               65 litrov
„ 1 — 120—130 ., „ 2 — 220—250 „ ,,   3  —  120—130      „
Ilustrirani katalog št.  1087 zastonj in franko.
. Mayf arth & Co.
Dunaj, II|i Taborstrasse 71
fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. Išče so zastopnike.
Priporočljiva domaČa sredstva.
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti -.labosti in bledicnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuče. stekl. 1-60 K, vel. stekl. 2 40 K proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 ?in, — Čaj proti gihtu 1*50 K. — Balzam za giht, uda n živce stekl. 1-50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bo.ečine. — Bleiburški živinski prašek a 150 K. Prašek proti id/ajanjn krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni strup za podgane, m;ši, ščurke a K 1 50 Razpošiljatev L. Hcrbst, apottka Bleiburg na Koroškem.      49
IS1KHKI
v dobrem   stanju   se   vzame  takoj v najem. Ponudbe na upravo tega lista.           ao6
! Obstessig (sadni jesih)
Ljudska kopelj mestnega
'^i    kopališča v Ptuju.
j ponudbe pismeno ah ustmeno v naši trgovini
Bruder Slawitsch, Pettau
se išče za večji   vinograd s 3—4   delavskimi
močmi. Dnevna plača K 1-40, inleka»od dveh
krav, polje, drva.   Vprašanja   na   upravništvo
tega lista.                                ao5
Oženfeni šažer
zanesljiv in trezen, ter oženj eni
volovski hlapec
se sprejmeta  od graščine Ebcnsfcld pri   Ptuju.
Prednost   imajo   taki,   ki imajo že odraščene
in za delo zmožne otroke.             509
[Čas za kopanjei ob delavnikih od
j up1 do 2   ure popoldne (blagajna je od j
^t|ii&12. do  1. ure   zaprta), ub   nedeljah  in I y&praznikih od It. do 18    ure  -iopoidn.
1    kopi-lj   z   vrociir.   zrakom. oarc  ali .lirausebad" z rjuho K - 70
Kupim sir (Topfen
največje množine, skozi celo leto, tudi v mir-
l.nih časih. Iščem nakupovalce, plačam provi-
j zijo za posredovanje.   Prosim   oferte ua pod-
j jetje s sirom Max  Weise,   Dunaj XII., Schon-
brunnerstrasse 19 G.                  um
Delavci
za zemljo in beton
se^sprejmejo na stavbenem prostoru v Rušah
pri  Mariboru.  Dobro plačilo. Za stanovanja in
hrano se skrbi.                       50s
Zagotovljen uspeh   Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost,
v prti. vpogled oa razpolago. ^ISft^^TtrRSS.*"
kfiUlta pr$a Kosraetisc&esDi.A.SixLafioratoniifliDunajILLackiererg.SIK.
Razpošiljatev strogo diskretna.
dobite pri rabi
«1
J„    t    Tiiti Irnnmn nn n«nn      Zaloge T Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „ • <*i • **■ i«o aivuv uu. (".vi.              jelenu", v droženji A. Kauč, in „Adna-Drogerie."
Marija zlatem
78
-   to
(ustanovljeno 16(0)   Maribor Ob Dravi   (ustanovljeno 1
oddaja:                               448
galanterijsko, igralno, kratko m tkano blago
po najnižjih dnevnih cenah.
Naročila in vprašanja se takoj rešijo.
tako se sliši mnogokrat povpraševati ljudi, kateri pač imajo uro
v 2epu ali na steni,  ampak   svoji   lastni uri ne verjamejo, ker
je le slaba, netočna, kedno stoječa bazar ura.  Kdor nasprotno
ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je.
SUTTNER
IKO
Štev.   600. Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti   . K   8*40
„     410. Nikel-ankcr-Roskopf-ura.........„   410
„      705. Roskopf-ura, kolesje v kamnih tekoče .  .   . „    590
„      719. Srebrna rem.-ura............„   780
„      720. Srebrna cilinder rem.-ura........„   9-70
„   1450. Bela kovinasta verižica.........„   2*80
nikelnasta...............„    1-—
„     916. Srebrna verižica............„   320
„       89. Double zlata verižica..........„   590
„   1280. Radij-budilnica, svetoča.........„    980
„    1279. Modema radij stoječa budilnica......„ 18'—
„ 712. „1K0" niklasta anker-ura, 15 rubisov . . . „ 14 — „ 735. Srebrna cilinder remont.-ura, 15 rubisov . „ 13-~ „     81H. Srebma damska ura, z zlatom obrobljena . „ 12*—
„     817. Srebrna damska ura, dvojni plašč.....„ 13-—
„    1548. Srebrna ura na napestnik, tula     .....„ 25"—
„    1149. Srebrna broša.....'........„    1-50
„    1673. Srebrna uhala.............„   090
„    1675. Srebrna uhala.............„   130
„    1627. Uhala, zlato na srebru..........„   3*40
„    1113. Uhala, zlato na srebru..........n    5'50
„      979. Srebrni navesek, masiven........„   2-—
Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zaviatne verižice, uhale, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd , v velikem ilustrovanem
EV ceniku z mnogimi podobami
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prostega.
Razpošilja se po povzetju  ali  pa če se denar  vnaprej   pošl,*.
Neugajajooe zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna tovarna ur v Švici
H. Suttner T° Ljubljani &
Nima nobene podružnice.                          330
100 iitrov zdrave  domače pijače J      Diamanti za rezanje stekla
Jan Grolich, drožerijapri angelu,
osvežujoče, dobre in žejo gaseče, si lahko vsak | sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčni!;, grenadine, mali-novec, poprova meta, muškatelec, po-merančiiik, dišeča perla, višnjevec, skazili se ne more. Ta domaČa pijača se lahko j pije poleti hladna, pozimi Indi vroča. namesto ruma in Žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 10'— franko po povzetju.
za steklarje in domačo rabo.
ŠUv. 1 za steklo v oknih     .....K 3*50
Štev, 2 za nnv. močno steklo   ■   .   .   . K 5"30 Štev. 3 za vse vrste bnis\ stcMa ... K 8*10 Štev. 4 za močno brušeno steklo, neobdelano, in za zrcala    ... K U-70
Povzetje 55 vin.  več. Za reelno in solidno blago jamči
Jan Grolich, drožerija pri angelu,
500 kron v ziatu   Pramvdo,
če ne odslrani krema Grolich z zra- ''  ' «»"»V **"*
ne odslrani krema Grolich z zraven  spadajočim  milom  vse solnčne pege, niaroge,  solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico iid. in ne ohrani kožo mladostno svežo in nežno. Cena K 5-75 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16'—. 6 por-K 30*70. Vse hrc7 kakih  naaaljiiin  slroškov  Naslov za naročila :                                        434
lan Grolich, drožerija pri angelu,
mam
sredstvo za pomlajenje las, rdeče,  svetle in sive las brade za  trajno  lemno   pobarva,   I steklenica s poštnino vred K 2-90.
Pvdvnl je rožnata voda. ■Vjyjulki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovt. — 1 steklenica s poštnino vred . . . Naslov za naročila:
Jan Grolich, drožerija pri angelu, B[|
mmmammsasmmmammmmmmmaBBa
Die Specharenmarkte in Pettau hegannen mit Oktober.
Alle Specharen und Schweine-zuchter kiinnen ihre Schwoine zu Markte- bringen. Das Fleisch wird an Ort und Stelle verkatift, ebenso der Speck, welcher natiirlich nur ge-gen die gesetzlichen Fettkarten ab-gegeben werden kann.
Jeder Vorkauf ist strengstens untersagt.
ffiHF** Die Specharenmarkte finden wie iiblich jeden Freitag statt. TRg
Stadtamt Pettau,
28. September 1916.
Špeharski sejmi v Ptuju pričeli so z oktobrom.
Vsi špehaiji in svinjerejci zamo-rejo svoje prašiče na sejem pripeljati. Meso se bode na lici mesta prodalo, istotako špeh, ki se pa oddaja seveda le proti postavnim kartam.      i
Vsaka predprotiaja je najstrožje prepovedana.
8^~ Špeharski sejmi se vršijo kakor običajno vsaki petek. -TP8
Mestni urad Ptuj
dne 28. septembra   191 (i.
Župan: J0S. GRNIG
:'A
službe, učence, stano-Tanja in posestva
T Ptuju
izrisuje
fie Trste p^redevanja najhitreje.
ffMiuj* in pejuHila v mestni stražniei (rotorž).
56
11 —
X:
T 1
v X v
X-
y
on in njenega brata Martina, ki je ukradel kron denarja.
Odlikovanja. Signum laudis ie dobil gosp. rlajtnant-auditor   dr.   Fr. M a r i n i ts c h
j;n sodniji mestnega poveljstva v Trstu; <*d-pvaneo je sin znane ugledne družine iz Sv.
frbana pri   Ptuju.    —   Srebrno   hrabrostno
kedaijo   in pohvalno   priznanje   kovnega po-
Rjstva je dobil praporščak F. J e n i t s c h e k ■d mariborskega regimenta St. 47.
Za 5. vojno posojilo podpisal je štajerski Klad   za   ujmo 90.000   kron,' tržna   občina
lo.'tanj 100.000 kron, vložniki šparkase v ■ovenski Bistrici B49.000 kron, šparkasa pa ■a lastni račun 300.000 kron, nadalje vza-■mna posojilna blagajna 3000 kron, okraj ■ovenska Bistrica 200.000 kron, v nemški ■udski šoli v Slov. Bistrici se je podpisalo ».000, v okoliški šoli pa 48.000 'kron.
Judendorf. Piše se nam: Z žalostnim srcem ■»znanim vsem prijateljem, sorodnikom, kakor Buli ljubi materi, bratu in sestram, žalostno
lovico, da je moj brat po dolgi in težki bo-Kzni.   previden   s sv. sakramenti,   v četrtek,
pe 14. decembra v Gospodu zaspal. Pogreb B je vršil dne 16. decembra ob pol o. uri ■opoldan z Štefanišpitala na pokopališče v ■idendorf, ker je bil položen k večnemu po-■tku v prerani črni grob. Ob ednem se zah-lalim najtoplejše fantom rudarjem, ki so se Beležili mnogoštevilno pogreba in ki so tono darovali k prispevku za nagrobne vence. Kčna hvala tudi g. Johanu Grivcn za izvrstni ■agrobni govor.. Počivaj v miru, nepozabni ■rat. — Brat Anton Slemenšek.
Nova naša vlada.
K.-B. D u n a j, 20. decembra. Z ozirom na splošni politični položaj je dr. Spitz-m ii 11 e r nalogo za sestavo kabinete v roke cesarja nazaj položil. Potom je sestavo kabineta pooblaščeni poljedelski minister grof C1 a m - M a r t i n i c predloge glede novega ministerija cesarju predložil.
(Novi ministerski predsednik je torej grof Clam-Martinic; finančni minister ostane dr. Spitzmuller; novi ministri so m. dr. Jos. Baernreiter in dr. Kari Urban.
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
K.-B. Dunaj, 20. decembra. Uradno se lanes razglaša:
V v. h o d n o b o j i § 5 o. Proti našim po-jtojankain v oddelku M e s t e c a n e s c i po-lovili so Rusi včeraj svoje ljute napade, ki 5m0 bili pod največjimi izgubami sovražnika j^Blvrnjeni. Na vseh drugih delih fronte si' ni xBgodilo ničesar bistvenega. 3|B Italijansko in j u ž n o - v z h od n o 3Ho j i S 6 e. Nespremenjeno.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hefcr, fml.
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. Berlin, 20. decembra (W.-B.). Iz j*Selikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Ob Sommi, ob 5»sni in Champagni ter na vzhodnem obrežju j-Jlaase le v posameznih oddelkih menjajoče * nočni artiljeiijski ogenj s patruljskim delo-xpnjem.
■•          Vzhodno    bojišče.   V gorovju   na
thodnem bregu Zlote Bystrice izjalovilo se ^M več napadov ruskih bataljonov. — Armada Sa c k e n s e n. Nič novega. M a k e d o n-J«k a fronta. Posamezno živahnejšo artiljerij-«o delovanje.
Prvi generalkvartirinojster Ludendorff.
Francoski vojni parnik „Suffren" potopljen.
;-.          W.-B. Berlin, 20. decembra. Eden na-
i. ili podmorskih čolnov je dne 26. novembra /X»*oli 50 morskih milj severno-zapadno od Lis-KpBbona eno sovražno linijsko ladjo s torped-flm strelom potopil. Gre se za od fran-•kega mornariškega ministerstva dne 8. de-gTJmbra kot z vso posadko izgubljeno poro-^fjino francosko linijsko ladjo ,,Š u if r en." . Šef adrnivalnega štaba mornarice.
Vrhovni poveljnik Italijanov v Albaniji vtonil.
K.-B.  .^Frankfurter   Ztg."   poroča iz Lu-rfana: Neka  ladja, katere  ime  je doslej ne-
Kano. zadela je dne 13. decembra v Adriji , neko mino in se jo potopila z vsem. i temu je generallajtnant Oreste B a u d i-, vrhovni poveljnik italijanske armade v baniji, ter veliko število mornarjev vtonilo.
552
Cenjeni naročniki
se prosijo, ob koncu sedanjega lota, da naj blagovolijo naročnino takoj vposlati, ker je naročnina pri nas kakor pri vseh časopisih v naprej plačati.
z V n o v e m 1 e t u 1917 stane naročnina za celo loto :
v Avstriji    .   .   .  ,K   5"— v Nemčiji    .   .   .    .,    7"—
Na Ogrskem (Hrvatskem, Slavoniji, v Bosni in Hercegovini) stane naš list K 6'50; iz teh dežel pa se ne sine denar na nas naravnost pošiljati; kdor hoče v teh deželah ..Štajerca" v novem letu dobivati." mora iti k svoji pošti in tam  ..Štajerca"  plačati.
Pristaši in prijatelji! Delujte z vsemi močmi za razširjenje našega lista.
Podpisani svari vsakogar, njegovi ženi Terezi Haladeja, vdov. Vidovič, roj. Kores, denar ali denarno vrednost ali pijačo na posodo dajati, ali pa od nje življenskih sredstev kupovati, ker za narejene dolgove ni plačnik.
Franz Haladeja
posestnik, P o b r e ž j 8 Štev. 99 pri Ptuju.
Loterijske številke.
Gradec, 20. decemb. 1916: 10, 66, 69, 78, 71. Trst, 13. dec.  1916:           17, 34,    8, 03, 29.
Solnce In zvezde zadostovale so Človeku svoj čas za določitev časa. Danes pa mora iti vse na sekundo natančno in zato se niora imeti zanesljivo Žepno uro. Pa ne napačno idočo plehnalo uro, ki slabo zapira, se vsled tega kmalu zapraši in vstavi, ne bazarska ura za 3 krone, ki ne izpolni svoj namen, temveč natančno repasirana, na sekundo zanesljiva, proti prahu tesno zaprla švicarska ura, kajti te so, kakor znano, najboljše. Svetovna razpoSiljalna hiša H. Suttner v Ljubljani št. 701 poseduje lastno protokolirano fabriko ur v Švici, > glavno zastopstvo fabrike ur rXinith", in je torej naj bolj 5i nakupni vir za dobre Švicarske ure, Pri vsem tem šo tudi cene jako rifrke, ker se dobi že za -t K 10 h dofcro uro, ki je na življenski zmožnosti naj man je tri slabe pleh-nato ure preživi. Kdor hoče kupiti ure, zlato ali srebrno blago, naj zahteva brezplačno dopošiljatetf krasnega kataloga H. Suttner, Ljubljana šl   70&.
Bolečina, ki ga nam napravi eno kurjo oko in ki nam zagreni vsaki korak, se lahko odpravi, ako kurje oko odstranimo. Pa ne z nožem, kajti dovede lahko do zastruplema krvi marveč hitro in lahko s Fellcrjevim flaištrom zoper kurja očesa, ki stane samo 1 krono (tudi v škatljah po 2 K) in se priporoča od tisočerih požtanev, orožnikov, turistov. Noben glavo-' bol nas ne muči, ako rabimo krasni Feller je v Črtni k zoper migreno za 1 K. Izborna je v o d a z a o č i za 1 K. Vse pristno le pri K. V. Keller, lekarnar, S tu biča, Elsa-trg štev. 241 na Hrvatskem.
Kdor hoče svojcem na bojišču s posebno praktičnim
ljubavnim darilom
veliko veslja pripraviti, ta naj naroči mojo ceno                        613
volno garnituro
obstoječo iz sledečih, za vsacega vojaka neobhodno potrebnih rab-
nih predmetov:
1 nrmadiia ura na napestnik z radij-cifornico, ki sveti ponoči, s 3-!elno garancijo;
1 vojaška žepna svetilka z baterijo, elektr. luč v žepu, najboljši fabrikat;
1 aparat za lastno razlranje v elegantni izpeljavi, z rezervno k lino;
1 vojni žepni užigalnik, takoj ogenj pri vetru in dežju, brez bencina;
1 pero (Fullfeder), piše vijoletno brez črnila, brez svinčnika, se le v vodi namoči;
| vojaški žepni nož, solinSko jeklo, 2 klinji in priprava za odpiranje steklenic;
1 vojna denarnica iz juhte-imitaciie, se praktično in varno zapre. Ti predmeti bi posamezno kupljeni :^5 kron stali; zaradi velike zaloge odilajam kompletno vojno garnituro, vse goraj popisane
predmete za  le   MP** 22*50 K "'•WI proti   povzetju  (pri   vojni
po3i denar naprej).
JAKOB KONIG, Dunaj III. 251. Lowengasse Nr. 37a.
Kuharica
se sprejme v gostilno na deželo. Znati mora samostojno kuhati in se pri krčmi razumeti. Le pridne, pametnega obnašanja naj se oglasijo pod naslovom: „PoŠtenDSt" na upravo tega lista.                            5^5
krepek in  zdrav,   zmožen   obeh   deželnih jezikov, se sprejme v trgovini z železnino Vinzanz _______              Leposcha, Ptuj.
Caj
Zenitna ponudba.
Šest mladih fantov, hištnih in veselih ali 3ali Bog brez denarja, ampak seveda z dobro službo; se želijo poročiti z dekletami, katere naj bi imele mnogo denarja in bistro pamet. Prednost imajo samo kuharice in kelnerce iz ptujskega okraja. Ponudbe naj se pošljejo s sliko na Zangthal Nr. 85, Voitsberg, katere se hitro po zahtevi vrnejo. Vinconc Muhič, Ober-kondukter, doma pri sv. Lenartu pri Veliki Nedelji; Anton Strutzl, gepriifter Schmied, sv. Vid pri Ptuji; Johann Kleinschegg, Kipp-meister, sv. Vid pri Ptuji; Prane Kukovk". Lokomotivfiihrer; Anton Lorcnčič, Gartner, Orešje pri Ptuji; Johan Fekonja, Knape, sv. Lorenc, Jurschinci.                    551
Ceno, izborno okusno hranilno sredstvo največje .rcdilne vrednosti je                        £28
Sida-umetni med
/.a namazan)« kruha. En poskus vas bode o lomu prepričal. Priljubljen tudi kot priprava za moenate je Ji. Napravi tudi cene temne vrste moke lažje prebavljive. Prepreči ze-lodčeve težave itd. En zavojček stane 35 vinarjev. Se dobi pri razpošiljalnici Joa. Berdajs v Ljubljani, Zel.arska ul. IS iu pošilja po poŠti 12 zavojčkov za 4 krone.          438
Franz ScMnlieb
tovarna orožja In Izdelovalnlca
finih  pušk, Ferlach (Scrov-
Ije) na Koroškem.
Direktni nakupni vir za moderne lovske puške Reparaturo, prenaredbe, strokovnjaSko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela ir. nova kopita najceneje. 455 llustrovani cenik brez stroSkov.
Viničar
v Velšek v bližini Jajnkec pri Sv. Barbari v Halozah, se takoj sprejme. Za setev zadosti polja. Vprašanja na g. Josef Fiirst, Ptuj, Kaiser-foldgasse CS.   519
Viničar 48a
ki se razume na ame-rikansko trsje, se takoj ali za 1. januarja 1917 proti dobrem plačilu sprejme pri g. Franz Karbeutz, Celje, Grazergasse 3.
ki ne potrebuje sladkorja ako se pridene ko zavrč čaj, ,.SIda-medeni prašek1' ali pa ,,Sida-limonadni prašek", 2 do 3 kavne žlice Sida-praška na kozarec čaja. 1 zavojček „medeni" stane 35 vin. in ^Umonadni" prašek pa 40 vin. Po pošti se pošilja najmanie 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke jako priporočljivo. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo. Razpošiljal-nica Jos. Berdajs. Ljubljana, Zeljarska ulica 18. Za prekupce in trgovec pri večjem naročilu popust.             429
Prileten mož
izobražen, sam, Čvrst in delaven, vcŠČ gozdarstva in poljedelstva, želi priti k samostalni gospodinji fcol podporna moč v gospodarstvu brez plače. — Dopisi pod „Vpokojenec" na upravniŠtvo tega lista.   507
Dobra, težka kobila
o let stara, rudeče-sivka, 178 cm visoka, 210 cm čez pas, zelo pripravna za posebne težke vožnje. Ogleda se lahko vsak čas pri posestniku Jožef Jan-Žekovič v Strijancih, p. Vel. Nedelja.    547
Mlin
v dobrem stanju, se sprejme v najem. Naslov pove uprava tega lista.       616
se   iSCe    od   nekega penzijonista.     Vprašanja na upravo tega lista.           515
Redka
se po najboljši ceni   kupujejo in za strojenje prevzamejo pri Josef Pirich, trgovina z usnjem
V  PtUJU.                                514
Pod jako ugodnimi pogoji se da v najem hišo s trgovino z meSanim blagom in vrtom do 1. januarja; eventuelno se tudi proda. Leži ob železniški postaji in okrajni cesti. Ponudbe na: Jos. Gorinšek, Mestiiije, pošta Podplat, do 20 t. m.                  553
BBaBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBHBaBHBSEBBBBRBBaBBBBBBBBBBaBHBaHBeaBBBaBBHBBBflBHeaBBaB
Frohliche Weihnachten
und
I
.•;
= Veseli Božič =
IBBBaBBBBBBBSBBHSaaiSBBBBBBBRDBBIBBBBSBSIBKasaBEBBBHBBBBaBBBBBBBfleBBHBBflBBBBBBBBBBBaaBBaBl]
Uredništvo in upravništo
,,S t a I e r c a"
v Ptuju.
Jos. Ornig
pekarija, trgovina z moko, soljo itd. v  Ptuju
W. Blanke
tiskarna, knjigoveznica, knjigarna Ptuj, Hauptplatz
Jakob Matzun
fabrika opeke, razprodaja drv,
premoga itd.
Ptuj
Alois Muchitsch
trgovina z manufakturnim blagom
..pri angelju"
Ptuj
Max Straschill
veletvornica in prodajalna žganja Ptuj
Franz Hoinig
trgovina s štrikanim in kratkim blagom, obleko itd. Ptuj, Bismarckgasse
Franz Yogel
trgovina s steklenim blagom, posodo,
servisi, čašami itd., glažar Ptuj, Hauptplatz  (pri mestni cerkvi)
Adolf Sellinschegg
trgovina s špecerijo in deželnimi
produkti
Ptuj
Josef Kasimir
trgovina s špecerijskim blagom,
barvami itd.
Ptuj, Bismarckgasse
Mag. pharm. Viktor Hayd
drožerija
Ptuj
Bismarckgasse,   nasproti   .,Štajerca"
Machalka & Korsche
trgovina s špecerijo Ptuj, Florianiplatz
Slawitsch & Heller
trgovina /, lnaniifakturnini blagom itd. Ptuj, ETorianiplate
Brata Slawitsch
trgovina s špecerijo, kratkim blagom,
štrikanim   blagom,   kolesi, šivalnimi
stroji itd., Ptuj, Florianiplatz
Paul Pirich
tovarna in razprodaja usnja Ptuj
Josef Pirich
trgovina z usnjem Ptuj
Kari Ackermann
urar, trgovina z zlatim in srebrnim
blagom
Ptuj
Franz Iiditsch
trgovina s špecerijo in deželnimi
pridelki
Breg pri Ptuju
V. Leposcha
trgovina s špecerijo, železnim blagom
itd.
Breg pri Ptuju
Franz Pototschnig
usnjar, trgovina z usnjem Ptuj
Kari Kasper
trgovina s špecerijo, c. kr. zaloga
smodnika
Ptuj
J. Wratschko
trgovina s špecerijo itd., tobak-trafika Ptuj
Hans Spruschina
kolesa, šivalni stroji, mehaniška
popravila
Ptuj, Farbergasse
Brata Slawitsch fiiyaika
trgovina s špecerijo in deželnimi
pridelki, tobak-trafika
Ptuj, Wagplatz (pri mostu)
Sadnik & Kraker
veletrgovina z manufakturo Ptuj, Bismarckgasse
Jos. Ospaltl
zlatar, optična delavnica
Ptuj
Bismarckgasse,   nasproti   „Stajerca"
F. F. Slawitsch
trgovina s špecerijo in manufakturo Breg pri Ptuju
Valerian Spruschina
mehanik, razprodaja šivalnih strojev,
koles itd., reparature
Ptuj, Florianigasso
Rudolf Kratzer
farbarija oblek itd. •   Ptuj
nasproti „ Slavineca"
Ura za napestnik '*
varstvom stekla
Ure za napeslnik z usnjatim jermenom, velika oblika K 8'—, radium K I2'—, ure za napeslnik, mala oblika K 10'—, 12'—, radium 15—, 18'—, s precizijskim ankcr-kolesjem K 24'—j znamka Amalla K 30'—, Ornega K 60"—, radium K 10— veC. z varstvom za sleklo K 2— več. Vojna ura z dobrim anker-kolesjem K 6"—, prima-kakovost K 10—, pravo srebro K 20—. Žepne ure-budilnice K 24"—. radium K 32'—. Vojna budilnica, zaniklana, 20 cm visoka K 8'—, prima-kakovosl K 10'—. Budilnica „bobnar" K 12"—. Tri leta garancije. Se pošlje le proli pošiljatvi svote z K I'— za zavoj in poštnino Iranko po vsem Avstro-Ogrskem in na bojišče po prvi zalog: vojaških ur
Max Bobnel
Dunaj IV., Margarethenstrasse 27/51.
Originalni fabricni cenik zastonj.                   481
Novo!     Dynamo-žepna svetilka (brez baterije) 20 kron.     Novo!
Želim se seznaniti
z dekletom ali vdovo
katera bi imela kaj svojega z mlinsko obrtjo in z malim  kmetijstvom;   v starosti  sem 28 let in imam 2500 kron, učeni mlinar.   Vprašanja na upravo tega lista.             5501
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Tisk: VV. Blanke v Ptuju.