Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25.— IIp
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst. ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 16
Trst - Gorica 20. aprila 1956
Izhaja vsak petek
Slovenska lista-cilji in obveze
»Slovenska demokratska zveza« in »Slovenska katoliška skupnost« v Trtstu, :ki sta se sporazumeli za 'skupni nastop na občinskih ;in. pokrajinskih volitvah pod imenom »Slovenska lista« in; .znakom lipe in. helebarde, s poročata slovenskim volivcem naslednji, načrt slovenskega volilnega programa ter jih pozivata, da-jima do 27. t. m. sporočč svoje dopolnilne ali izpremi-njevalne predloge.
Za narodno enakopravnost
LONDONSKI SPORAZUM, s katerim sta bila na novo urejena položaj in uprava Tržaškega ozemlja, je treba čimprej v celoti izvesti in ga tudi spoštovati;
MANJŠINSKE PRAVICE, ki so s posebnim sta* tutom zagotovljene naši slovenski narodni skupnosti na Tržaškem, morajo biti dejansko priznane in uresničene;
ČLOVEČANSKE PRAVICE IN SVOBOŠČINE, ki jih neodvisno od mednarodnih dogovorov priznava že sama ustava italijanske republike, morajo dobiti svo* jo polno veljavo zlasti na narodnostno mešanem Trža* škem ozemlju;
SLOVENSKI JEZIK mora dobiti svoje priznanje v vseh uradih in v vsem javnem, posebno pa še občin* skem poslovanju; v vseh narodnostno mešanih krajih in mestnih delih morajo biti dvojezični napisi;
SLOVENCEM mora biti zagotovljen sorazmerni delež pri javnih namestitvah, in to v tolikšni meri in na takšen način, da se čimprej vzpostavi narodnostni se* stavi prebivalstva odgovarjajoča udeležba Slovencev ne samo na najnižjih, temveč na vseh položajih javnih u* radov in ustanov;
SLOVENSKE ŠOLE morajo biti čimprej uzako* njene in izpopolnjene; slovenske učne moči naj dobe stalnost namestitve; dopolnjeno naj bo število sloven* skih otroških vrtcev;
SLOVENSKO KULTURNO UDEJSTVOVANJE naj uživa sorazmerno enako podporo kot italijansko;
KULTURNI DOMOVI, ki jih dobi slovenska narodna skupnost v Trstu kot delno povračilo povZro* čene škode po . fašistih, naj bodo skupna last vseh tu* kajšnjih .slovenskih političnih in kulturnih skupin in v nobenem' primeru ne smejo dobiti strankarskega obe* ležja. Njihova uporaba mora biti, primerno potrebam;, zagotovljena vsem; v večjih središčih okoliških občin, kjer ni prosvetnih domov, naj občine postavijo občim ske kulturne domove, ki naj bodo, proti skromni od* škbdnini, prav tako na razpolago vsemu prebivalstvu in organizacijam;
V RAZNIH SVETIH upravnega in javno*gospo* darskega in socialnega značaja (Trgovinska zbornica, Davčna komisija itd.) morajo biti sorazmerno zastopani tudi Slovenci;
RAZNARODpVALNI DEKRETI in druga po* dobna zakonska določila, ki jih je izdala bivša fašistična oblast, morajo biti kot nasprotni določilom ustave itali* janske republike in londonskemu sporazumu takoj raz* velja vi j eni;
ZA PODPIHOVANJE NARODNOSTNE MRŽ* NJE morajo biti uveljavljeni predpisi, ki naj predvide* vajo primerne kazni; v smislu teh predpisov naj bo kaz* niva tudi žalitev narodnega ponosa in simbolov manj* šine; prav- tako naj bo kazniv tudi vsak pritisk na ljudi, posebno pa na mladino k narodnemu odpadništvu;
DOSELJEVANJE, katerega očitni namen je iz* prememba narodnostne sestave prebivalstva delov Tr* žaškega ozemlja in se z njim zmanjšuje možnost zaposlitve domačinov, mora biti ustavljeno;
RAZLAŠČEVANJE ZEMLJIŠČ mora biti orne* jeno na zares nujne primere in se ga ne sme izrabljati za razlaščevanje slovenske zemlje; priznana odškodnina mora odgovarjati dejanski vrednosti razlaščene nepre* mičnine;
VOLILNA OKROŽJA ZA POKRAJINSKE VO* LITVE je treba spremeniti tako, da bodo slovenske ob* čine tvorile samostojne enote, s katerimi naj bo zago tovljena neposredna izvolitev odgovarjajočega števila slovenskih pokrajinskih svetovalcev.
Za boljšo javno upravo
ŠIROKA AVTONOMIJA Tržaškega ozemlja, ki mora samostojno ali pa v okviru večjih avtonomnih enot dobiti svoj posebni položaj, bo edina zagotovila Zadovoljivo odpravljanje tukajšnjih javnih poslov;
NOV OBČINSKI ZAKON, ki naj vrne občinam nekdanjo samostojnost, naj zagotovi uspešnost tudi občinskem delu in uradovanju;
HITRO IN TEKOČE POSLOVANJE bo odlika vseh občinskih uprav, ki jih bodo vodili možje in žene Slovenske liste; povsod drugje se bodo neutrudno borili proti birokratizmu, nemarnosti in zastajanju v delu u* radov in javnih ustanov;
NEPRISTRANSKO REŠEVANJE mora biti zna* čilno za vse poslovanje pokrajinske in občinskih uprav; narodna pripadnost ali politična usmerjenost občanov in prebivalcev ne sme biti razlog za kakršnokoli zapo* stavljanje.
Za uspešnejše gospodarstvo
USTANOVITEV POPOLNE PROSTE CONE je cilj, za katerega se bodo dosledno zavzemali svetovalci Slovenske liste;
POSPEŠEVANJE INDUSTRIALIZACIJE je nuj* no potrebno, da dobe sedaj nezaposleni primerno zapo* slitev in da ne bodo še v naprej morali zapuščati rodno grudo;
POSPEŠEVANJE TURIZMA naj bo za mesto in okolico predmet načrtnega proučevanja in dela;
POVEČANJE MORNARICE in spopolnitev po* morskih zvez mora biti osnova, iz katere bo zrastlo po* večanje trgovine in sploh prometa na Tržaškem ozem*
JU’ RAZVOJ KMETIJSTVA naj dobi nov zagon z ustanovitvijo kmetijske in vrtnarske šole s slovenskim učnim jezikom;
KMETIJSKI PRIDELKI (poljski, živinski, vino* gradniški, vrtnarski in sadjarski) s področja občin Tr* žaškega ozemlja naj bodo podvrženi nižji užitnini: ko* ličine, namenjene za družinski konzum, naj bodo opro* ščene vsake davščine;
ODMERA DAVKOV naj bo urejena v skladu z davčno zmogljivostjo davkoplačevalca; ne smejo se o* bremenjevati dohodki, ki so nujno potrebni za dostojno preživljanje, breme indirektnih davkov, ki zadevajo vse enako, težje siromašnega kot bogatega, je treba zmanj* sati;
PROMETNE ZVEZE središča s predmestji in okolico, kakor tudi središče posameznih občin z naselji in enega kraja z drugim, morajo biti dobre in pogoste; omogočati jih morajo vzorno grajene in vzdrževane ce* ste, pogoste in cenene železniške, filobusne in avtobusne proge;
VODO, PLIN IN ELEKTRIKO je treba napeljati povsod tam, kjer je še nimajo; ko gre za manjše kraje, naj se to napravi z javno podporo;
AVTOMATIČNE TELEFONSKE CENTRALE je treba postaviti v vseh občingh Tržaškega ozemlja, ta* ko da bodo vsi kraji-neposredno zvezani s Trstom,
Za učinkovito socialno politiko
DELOVNIM LJUDEM, njihovemu položaju in potrebam bo posvečena vsa skrb svetovalcev Slovenske liste; podpirali jih bodo v borbi za boljši zaslužek in višjo življenjsko raven; v okviru občinskih uprav in Po* krajine bodo vedno zagovarjali njihovo pravico na so* razmerni delež vrednosti, ki jo delavci in nameščenci svojim delom ustvarjajo, na svobodo sindikalnega združenja in borbe, na stavko;
BREZPOSELNOST, ki je'na Tržaškem ozemlju posebno težka, mora biti odpravljena z ustvarjanjem novih možnosti zaposlitve na domačih tleh; ne smtejo se tu zadrževati odvišni begunci, v kolikor se s tem po*
ložaj samo slabša in domačini podijo v daljno tujino; dokler se ne najde trajno rešitev, morajo brezposelni dobivati dostojno podporo;
PRIMERNO ZAPOSLITEV je treba olajšati s tem, da se že mladino usmerja v tiste poklice, v katerih ni odvečne delovne sile; odraslim delavcem, ki izgube delo in ni upanja, da bi ga v doglednem času mogli do* biti v isti stroki, je treba omogočiti strokovno preuspo* sabljanje.
V kolikor spada to še posebno v občinsko in po* krajinsko pristojnost, se bodo svetovalci Slovenske liste zavzemali posebno za:
ODPRAVO STANOVANJSKE BEDE, k čemur naj občine in pokrajina prispevajo s pospeševanjem gradnje novih stanovanjskih hiš; pri dodeljevanju sta* novanj pa naj imajo prednost domačini;
IZBOLJŠANJE ZDRAVSTVENEGA SKRB* STVA, izpopolnitev bolnic in povečanje števila ambu* lant;
OSKRBO V SIROTIŠNICAH IN HIRALNICAH, ki mora biti na dostojni višini; imenovane ustanove mo* rajo biti dostopne vsem, ki so jih potrebni;
DOPOLNITEV ŠTEVILA OBČINSKIH KOPA* LIŠČ, javnih pralnic in napajališč.
Vse to pa naj se doseže s treznim in pametnim občinskim in pokrajinskim gospodarstvom, brez razme* tavanja denarja s po možnosti uravnovešenimi prora* čuni in z najemanjem samo takšnih posojil, za katera se ve, da se jih bo lahko vrnilo in kako se jih bo vrnilo.
Zakai
Naši nasprotniki pravijo, da se je S DZ znašla v. sedanji volilni borbi »obupno osamljeno«, omenjajo »temno in zatohlo slepo ulico«, v katero naj bi zašla, o »temačnem brezpotju«, v katerem naj bi »vzvišeno in naduto pametno gospodo zajel strah«.	-	*
Srbski pregovor pravi; »Sto se babi htilo, to se babi snilo«. Vedeti je namreč treba, da. piše vse to »Primorski dnevnik«, ki bi rad videl, da bi nam bilo žal, ker letos ne bomo v okoliških občinah nastopili v druščini njegovih pristašev, v tržaški mestni občini pa vsaj z njegovimi bolj ali manj odkritimi sopotniki.
Toda čudno je pri vsem tem le, da vseh teh občutkov pri nas ni. Nasprotno. Naj bo »tovarišem« enega ali drugega totalitarističnega rdečega tabora prav ali e, rečemo celo, da čutimo kar nekakšno olajšanje, da je tako. Težko je namreč hoditi skupaj z ljudmi, ki imajo dru-
Bulganin in Hruščeu p Londonu
Pod veliko policijsko zaščito in ob negodovanju precejšnjega dela britanske javnosti sta .sovjetska prvaka Bulganin ir> H-nuščev prispela v London, kjer ata. začela, svoje- razgovore z državniki Velike Britanije.
Britanska policija je pred prihodom visokih gostov .sprejela vrsto izrednih ukrepov, da .bi zagotovila varnost tako važnih osebnosti. V bližini hotela, v katerem je sovjetsko odposlanstvo zasedlo 50 sob, so preiskali' hišo za hišo. Ce je bil med prebivalci kakšen nevaren element, so ga postavili pod nadzorstvo. Prav tako ®o -posebej, prerešetali (tudi razne begunske- organizacije, posebno pa še vidnejše begunske predstavnike.
Pred prihodom Builganina, in H-ru-ščeva sta prispeli v London .tudi dve prevozni letali, ki sta- pripeljali zaloge vodke, kaviarja in .raznih penečih vin, ki jih bodo sovjetski-gostje uporabili -za- ,razne uradne sprejeme. Ne manjka funkcionarjev sovjetske policije, ki so prišli nekaj dni prej. Vodi jih genera.l Bahamov. V .britansko prestolnico sta posebej dopotovala sovjetski minister za kulturo in namestnik ministra za zunanjo trgovino.
(Sovjetskim predstavnikom seveda ini prav, -da se dober del britanskega javnega mnenja .tako odkrito izraža, proti temu obisku. Veleposlanik Malik .se je celo uradno pritožil! proti raznim- demonstraoi jem Posebno mučno je odjeknil slučaj nekega poljskega, častnika., ki si je v .znak protesta- vzel življenje. Ni pač vedel, kako naj drugače pove, kako ga boli, da Velike. Britanija sprejema kot častne goste krvnike njegove domovine in avtorje Ka> tvnskega pokolja.
Tako šb vsaj uvod v obisk sprem
Ijate nesimpatične okoliščine, katerim se je pridružil- še nastop Gro-mika, ki je na londonski konferenci -razoroži,tvenega pododbora Združenih narodov izavrniil zahodni predlog, da bi razorožitev povezali z u-reditvijo drugih vprašanj, med temi -zedinjenja Nemčije. S tem je spravil konferenco v slepo .ulico. Al-i -bosta- tudi Hruščev in- Bulganin izpeljala, svoj obisk, ne da. bi. kaj politično važnega- povedala, in da- bi se kaj .politično vezale-?
To se bo videlo. Toda če -bo talko, potem Velika Britanija z njunim .povabilom ne bi -napravila Zahodu nobene usl-uge, čeprav .bi ji morali tudi v .tem primeru priznati, da je storila pač vse, kar je mogla., vkljub -temu-, da .se je zavedala, da bo inje-n prestiž svobodoljubne in demokratične države za-radi tega precej -trpel.
Kajner III. in lipane Helij
v sredo poročeno
Monalški knez Rajner III. in lepa fe-me riška filmska igralka G race Kel!y sta is-e preteklo sredo viz-ela. Za to priliko se je v mali kneževini zbralo vse, kar v najvišji mondeni družbi »leze ino gre«. Se. vedno se vrstijo slavnosti kakor iz »Tisoč i-n ene noči«.
'Samo vrednost daril, ki sta jih novoporočencai -prejela, .znaša- okrog pol milijarde: lir. Najdragocenejše da-rilo je1 dal grški- lastnik ladij., O-nassis, ki .ima, .zdaj večino delnic i-igralnice v Monte, Carlu. Da,rova! je ogrlico vredno 25 milijonov -lir. Neka ameriška agencija. — Amerikan-ci imajo pač najrajši številke- — je izračunala, da, bi mladoporočencema a prejetimi darili prav lahko
odprla trgovino z dragulji, trgovino s starinami, umetniško galerijo, zelo dobro založeno trgovino likerjev i-n vin ter celo manjši živalski v-rt.
Vsekakor je to -bila poroka, o kateri se bo še dolgo govorilo. Bila je :kOt -nekakšen privid preživele romantike, ko so se po Evropi) še ženili kralji in princi. Toda -ne- smemo pozabi-tii, da je to bilo .takrat, ko je .bilo ‘razkošje privilegij- samo nekaterih, velika večina pa- je živela v bedi. Danes so se te razmere izpremenile in takšnim časom je odzvonilo. Tudi knez, Rajner III, ki živi sicer -zelo preprosto ,i-p rezervirano, je izjavil, da bi mu bila bolj pogodu tiha- in intimna, poroka. Toda- ,kaj hoče, ljudje so 'hoteli imeti predstavo -in na njej je maral -t-u-di on odigrati svojo vlogo .Vse za: korist državljanov in tujskega prometa njegove majhne kneževine. Tudi -potomca jim bo moral dati 'Sicer .bo Monte Carla po njegov'' smrti, priključen k Frain-cij.i in njegovi prebivalci se kot vrag križa bojč francoskega davčnega vijaka. C e tol ne bilo teh razlogov lin zahtev bi Rajner III. najbrž še vedno ,ne prodal -svoje samske svobode. Toda, ko se je že moral ukloniti, mu ,je treba priznati, da je napravil v vsakem pogledu dober posel. Dobi! je lepo, bogato ženo in postal je priljubljen v Ameriki1, od koder prihajajo najbogatejši obiskovalci njegove dežele.
Neki časnikar je napravil- .zabavno primerjavo. Opomnil je, da je državica-, kateri je Grace Kelly postala kneginja-, po svoji površini manjša, kot ozemlje, na- katerem so razvrščeni študiji filmskega podjetja »Metro Goldv/in Meyer«. Velika večina deklet pa bi’ najbrž -rada -izbrala isto pot -kot ljubka Grace.
gačno moralo, drugačne nazore in drugačen pojem o dani besedi.
Mi smo navajeni, da rečema črnemu črno in belemu belo. Ne tako naši titovci, pa tudi ne kominfor-misti. Se nedavno so se obkladali s priimki, da bi z njimi najbrž imelo skom vsaki dan kaj opraviti* sodi* šče, ko bi ne slutili, da se bodo prej ali slej morali pomiriti. In res. Zdaj so zopet prijatelji, pripadniki »naprednega« in vsega spoštovanja vrednega tabora. Prej so si kazali zobe, ker so eden v drugega režali, tako da je bilo sram že nas, ki nismo imeli pri vsem nič Zraven, ker so se pač tako prostaško prepirali Slovenci. Danes si sicer še vedno kažejo zobe, toda tokrat v prijaznem nasmehu. Kje je tu doslednost, ve sam vrag!
Mi smatramo nadalje za svojo dolžnost, da držimo dano besedo. Na zadnje volitve smo šli z geslom ohranitve Svobodnega tržaškega q-zemlja in smo do zadnjega pri tem tudi vztrajali. Ne tako titovci, ki so sicer tudi pristali na program liste Slovenske skupnosti, ki je v svoji prvi točki nseboual to zahtevo. Cim so bile volitve mimo, so se že začeli usmerjati v uradno linijo Beograda, za katerega je bil v tistem trenutku odstop Trsta samo še vprašanje primerne cene. Na naše zadnje pozive, s katerimi smo zadnjič rotili poklicane sile in vlade, naj uresničijo rešitev, za katero smo od naših volivcev dobili mandate in glasove, so ostali brez titovskih in sopotniških podpisov, kakor da bi skupni programi pri zadnjih valitvah ne vsebovali zahteve po uresničenju in obveze po delovanju za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. In takšni ljudje si nas še upajo vprašati, kdo je prelomil dano obljubo!?
Končno se mi ne sramujemo svojega imena, ne slovenskega, ne strankarskega. Od vsega začetka smo do danes ostali to, kar smo bi-
li.	Ni nam treba spreminjati zunanjega lica, ker nimamo kaj skrivati. Ne bremeni nas preteklost, zaradi katere bi nam lahko postajalo nerodno in bi jo želeli zabrisati. Naši računi so čisti. Smo demokrati, svobodoljubni ljudje in Slovenci.
Ne tako titovci in kominformisti.
Demokracijo, za katero se navdušujejo, opremljajo z vsemi mogočimi pridevniki, ker vedo, da ni ne prava, ne iskrena. Za njo še skriva najbrezobzirnejša in najtotalitarnej-ša diktatura. Zato je treba od časa do časa, ko postane ta resnica le preveč očitna, kaj spremeniti.
Stalin je svoječasno v ta nameri odstavljal in likvidiral šefe NKVD (sovjetske politične policije, prej GPU), njegovi nasledniki pa go zdaj odstavili njega in njegov kult ter proglašajo »kolektivno vodstvae. Volk pa je pri vsem ostal takšen kot je bil, le dlako je menjal. O demokraciji, pa čeprav še tako nepopolni, toda vsaj bistveno iskre-(Nadaljevanje na 2. strani)
VESTI z GORIŠKEGA
Protisloven volilni nastop goričkih frontačev
ga, to je gospodarskega in socialne- I ne in gospodarske politike pa smo
I našim frontašem dolžni osvetliti pamet in jim povedati, da si naši ko-
Kronistii vseh krajevnih dnevnikov so prislj-eni poiročati o vsem še tako neumnem in nepomembnem, da' le napolnijo Strahi svojega lista. Pni .naših frontaših pa. velja teko pravilo ne le .za vsakdanje vesti, ampak tudi kar se tiče njihovega političnega mišljenja in programa. Samo da se drže svoje komunistične linije pišejo in pišejo take malenkosti in taklo protislovno, da človek ne ve, ali j.ih pomilovati ali pa se jim smejati.
Sicer pa je tako pisanje le izraz revščine njihovega, političnega programa., ki kljub vsemu prizadevanju vodstva »e more in ne mare- biti aktualen in sprejemljiv.
Kako naj se naši frontaši predstavijo našim slovenskim volivcem, kn slo se dve ieiti zaporedoma, odpovedovali slovenstvu in se raje vneto predajali Guechi-Maginanijevemu italijanskemu neodvisnemu socializmu?
Slepo verujoč v oba politična skakača so si naši frontaši zamislili in začrtali svoj volilni nastop in program, to sicer takole: Nastopiti skupno z vsemi levičarskimi silami, to je z italijanskimi komunisti in socialisti vseh vrst, ste samo v Gorici, ampak zlasti v Doberdobu, v Sovodnjah to v Steverjanu. Kot točke volilnega programa so si nadeli pa sledeče: v političnem oziru napadati svoje nasprotnike s pečatom desničarstva; v upravnem oziru napadati dosedanji občinski u-pravi v Steverjanu. im Doberdobu in ne tudi v Sovodnjah, ker to u-pravo vodijo oni in jo upajo ohraniti; v gospodarskem oziru udarjati na struno slabih razmer briških kolonov to najemnikov.
Bolj skromno prvo poročilo O vsej tej zamisli to o vsem tem revnem programu, je prinesel »Primorski dnevnik«. Bolj obširno to zato tudi bolj protislovno .pa »Soča«, ki se je 7. t. m. že v svojem naslovu osmešila, iko je trdila, »da so volitve na Goriškem odložili, da bi rešili desnico pred polomom«.
Med desničarje je topot »Soča« uvrstila seveda tudi slovensko narodno, komunizmu nasprotno politično organizacijo, saj je takole napisala: »Združene socialistične sile bodo odkrile vse poskuse, slovenske in italijanske desnice v naši pokrajini in preprečile njihovo namero, •da bi iz občinskih uprav napravile sredstvo za izvajanje svoje proti-Ijudske in nazadnjaške politike, ki je prebivalstvu naše pokrajine prinesla že toliko gorja.«
Kot primer »tolikega gorjd« navaja »Soča« »kronično brezposelnost .naših delavcev« to nadaljuje,: »O tem pričajo tudi slabe razmere slovenskih kolonov in najemnikov v Brdih, kjer direktnim obdelovalcem zemlje odvzemajo, namesto da bi jim jo Z agrarno reformo še dodelili. Tu imamo tudi izigravanje pravic sovodenjske občine v zvezi s prosto cono in slabo občinsko u-pravo v Doberdobu in Steverjanu.«
»Iz teh dejstev izhaja ■— momlja »Soča« dalje — tudi naša naloga, da moramo v dobrobit vsega delovnega ljudstva in za dosego pravic naše narodne manjšine sodelovati z vsemi tistimi levičarskimi silami, ki se borijo za izvedbo dejanskega socializma ter pokazat1 vsemu našemu ljudstvu, kako sta edino po talci poti dosegljiva napredek in naše manjšinske pravice.«
Vse to gorje, ki ga je »Soča« odkrila, .zahteva seveda nekaj .bistvenih .pripomb od naše slovenske strani, kar nas je »Soča« uvrstila med desničarje in kot take povezala z italijanskimi. Najprvo povemo .»Soči« ta njenim urednikom ter gospodarjem, da kdor se je, kot oni, odpovedal slovenstvu na neizpodbitno glasen ta jasen način ta se raije prodal italijanskemu, nam Slovencem tujemu nenaklonjenemu neodvisnemu ali kateremu koli že socializmu, inima pravice, in mi mu jo .z vsem upravičenim ogorčenjem odrekaimo, govoriti, bodisi pa čeprav v imenu Itako Imenovane socialistične .»dobrobiti« slovenskega ljudstva.
Odpadniki od našega živega narodnega- telesa so izdajalci našega rodu ta nevredni ter neprimerni zagovorniki pravic naših narodnih manjšin. Verjeli slo Cuochiju ta Ma-gnaniju, ki nista v rimski zbornici nikoli- uuiti besedice zinila, za pravice slovenske manjšine v Italiji. Verujejo tudi v obnovitev nekdatnje bastardske komunistične »frate-lam-oe«, v katero bi skupno lovili našega človeka v smrtonosno mrežo komunizma,, pogubnega našemu človeku .tako v nacionalnem, kakor v gospodarskem oziru. Izdajalci ta ba-stardi pa so obsojeni na večno razočaranje: pustila sta jiih na cedilu Cucehi ta Magnata, puščajo jih na cedilu tudi. italijanski komunisti, ki so jim v Trstu v -kratkem času dvakrat zaporedoma pokazal i figo ta jih izpostavili .razočaranju ta zasmehu: prvič, ko jih niso niti kbt
poslušalce (kaj pa še kot goste!) pripustili k svojemu pri zaprtih vratih vršečemu ;se kongresu.; drugič pa, ko so,, meni nič, tebi nič, že
12.	t. m. predložili svojo komunistično kandidatno volilno listo!
Nedeljski »Primorski dnevnik« pa klavrno cvili, da ni uspelo zediniti se za enotni nastop vseh levičarskih sil, ta da- bo »Neodvisna socialistična zveza« nastopila na. volitvah sama s svojo listo!... Toda »Neodvisna socialistična zveza,« ie že prenehala obstojati, draga tova-riši-ja okoli »Primorskega: dnevnika«, saj sta ji prav njena roditelja Cucehi ta Ma-gmani dala -brco ta se ■predala, prvi demokrščanskem-u zavezniku to podporniku Sa-ragart-u. drugi pa Togliattijevemu zvestemu zavezniku Nenniju!
Tako je bastardska idila s, Cuc-chi-Magmanijevimi neodvisnimi socialisti končala, ta naši frontaši so se še enkrait temeljito dobro osmešili. Osmešili pa so se tudi v naivnem upanju, da .bodo Vidalijevi. komunisti potegnili z njimi to se spokorno poklonili -maršalu Titu! Niti tega naši frontaši ne razumejo, da Togliatti im Vadali' izopeitno zbliževanje moskovskih -bolj-šev-ilkOv in Titovih komunistov sicer več ali manj prisilno pozdravljata, nista pa za Tita posebno navdušena, ker .trenutno Titu prija bolj sedeti na dveh konjih -nejasno, določene koeksistence, ki bo znala končati precej, hrupno ta šumnb.
To koeksistenco tolmači danes dovtipnl nekomunist takole: Tito si s -svojo koeksistenco hkrati varuje glavo pred moskovskimi vislicami ta za ameriško dolarsko pomoči To je danes bistvo vse Titove ko-
Kakor znano je lansko leto radijska .skupina posnela; na slovenskih to italijanskih šolah naše province razne programe.
Te dni pa je prišlo sporočilo, da so na R A I (Radio audizioni italiar ne) pregledali! vse programe to u-gotovli, da se je sovodenjska osnovna šola- - izkazala .najboljše, ter da so ji zaradi tega po-delili radijski spre jemnik. Radijske sprejemnike pa prejmejo tudi ostale sovodenjske občine, ker so pri izvajanju programa sodelovale.
Naše čestitke vsem učencem in učiteljicam gospem Angeli Kacin, Mariji Stepančič, Gizeli- Višin in Vlasti Rožič ter ravnateljstvu šole!
Naznanilo občine
Goriška mestna občina sporoča, da .bodo v tednu od 22. do 28. aprila obiskovali mestni uslužbenci nekatere družine zaradi -navedbe nekih statističnih podatkov, ki- jih potrebuje Državni statistični urad. Namen sprejemanja teh podatkov, k: zajema na sto ta sto .drugih občin v Italiji je, ,da. si Statistični u-rad .ustvari sliko o delovnih močeh v -Italiji.
Podatki so strogo tehnično statistične narave ta .so uradna tajnost. Občina naproša družine, ki j,ih bodo obiskovalci poselili, da organom postrežejo z vso .točnostjo.
Nagrajeni Kmetovalci
Za -povečanje kmetijskih pridelkov so bili v nedeljo 15. t. m. med drugimi nagrajeni tudi Slovenci: gg. Mino Ferletič Iz Doberdoba., Jožef Gnavner z Oslavja ta Alojzij Bučine-l iz Kimina.
Oslavci in Hentmaverci
dobijo vodovod
Goriški župan je poročal odboru, -da je zadeva vodovoda- za Gslavje
ek-sistence! Ker .torej vsaj trenutno ni Internacional-ist, mu Togliatti in Vidali ne zaupata! Pa saj mu preveč ne zaupa .niti Hruščeva boljše-viška tovarišija1. Razlika je samo v tem: da nimata- Togliatti to Vidali ■z njim nobenih neposrednih -državnih -korsti, -niti diplomatskih zvez.' medtem ko gleda, moskovska, politika -na to, -da, prepreči vpliv zahodnih .sil na Balkanu, v prvi -vrsti v Jugoslaviji.
V resnici so torej naši frontaši ostali zopet sami, topot -brez italijanskih komunistov in brez italijanskih .socialistov! Ne -bi jim preostalo drugega, kot da prosijo za povrnitev izvirnega imena DEMOKRATIČNE FRONTE SLOVENCEV V ITALIJI. Toda tega 'koraka ne -bodo storili ta -bodo raje astatjLsami s .svojo ZVEZO NEODVISNIH SOCIALISTOV odnosno s svojo SOCIALISTIČNO FRONTO SLOVENCEV V ITALIJI!
Nastop vseh levičarjev proti slovenskim in italijanskim desničarjem se je torej, že uvodoma, še pred-no se je črnilo v »Primorskem dnevniku« in v »Sočk posušilo, klavrno izjatovil.
Kdaj pa preidimo k posameznim točkam volilnega programe, že v rojstvu zamrlih -».vseh levičarskih siil«.
Slovensko in italijansko desničarstvo
Desničarstvo bi bila tista politična programatič-nast, ki naj bi slepo ne sprejemala vseh levičarskih zahtev po odpravi -lastninske pravice
da je dosežen kredit 16 milijonov ■lir za njegovo napeljavo.
Za ta vodovod sta se posebno vneto potegovala1 tudi- naša občinska svetovalca, ta »Demokracija« je -imela večkrat priliko poudarjati nujnost napeljave -tega vodovoda-na Gslavje in v Sentmave-r. Zato pozdravljamo to vest s posehiiim veseljem ta zadoščenjem.
Vodovod tudi s Čteverjan!
Napeljava vodovoda na Gslavje ta v Sentmaver nudi -lepo priliko za potegnite v vodovoda do Steverjana s precejšnjim prihrankom stroškov. Zato .svetujemo, da stopijo predstavniki šte ver jonske občinske u-prave -takoj v stik a goriškim županstvom ta se po možnosti- dogovorijo za potegnitav vodovoda do Steverjana.. Kdor da 16 milijonov lir goriški občini, bo pač pomagal tudi števerjanski!
Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici sporoča staršem, ki imajo svoje otroke na -tej šoli, -da, -bo prihodnji roditeljski sestanek v nedeljo 22. aprila ob 10.30 v šolskih prostor,ih v -ulici Randaccio, -kakor je bilo sklenjeno v popolnem sporazumu na zadnjem sestanku, ta jih vljudno vabi, da se ga, udeležijo v čim večjem številu, ker bo to, zadnji v -tem šolskem letu.
Vesti iz Sovodenj
V nedeljo 8. t. m. se je v.rš-il prvi re.dni občni zbor naše občinske vzajemne bolniške blagajne. Iz predsednikovega! poročila sledi1, da je bilo lani 453 članov. Stroškov na račun deželne -bolniške -blagajne je bilo 347.000 lir, na račun občinske 'kmečke bolniške blagajne pa, 103 tisoč 640. Skupaj torej 450.640 lir. Ob zaključku je predsednik prosil člane, naj .zdravnika ne kličejo n« dom, če ni prav sila, ampak da, naj
ga totalitarnega sistema.
Ni pa rečeno,, ta .zgodovina to zanika, -da so desničarji nasprotniki socialnemu napredk-u v vsakem o--ziru. Nasprotno, .najdemo politike desnega krila, ‘ki so s svojo politiko dosegli več napredka, z-lasti socialnega, gospodarskega, kulturnega i. t. d. ;ko-t pa levičarji sam-i, ki se, vsaj v oziru- komunistov, Nennije-v.ih in Titovih, najraje poslužujejo zločina, da le pridejo na vlado ir. se na vladi ohranijo, to -jim je za vladanje prvi. to glavni' sistem policijsko preganjanje državljanov po odpravi vseh človečanskih pravic! To je neizpodbitno dejstvo, in prav kongres Socialistične internacionale je, -kot smo poročali pretekli teden, ostro v Londonu obsodil to s pečatom nečloveštva ožigosal ves ta vsak komunistični- program in sistem.
Tako je ta- Socialistična internacionala priznala ta potrdila, da smo imela ta imamo prav, ko trdimo, da je ves in vsak komunizem nečloveški -to .zverinski. Titova komunistična politika ta diplomacija,, trdimo mi, pa je vrh tega še nesramno oportunistična, ke,r .rada išče ta celo zahteva pomoč prav od, desničarjev, kot naj bi bili Američani in drugi .narodi .zahod-nega sveta v protikomunističnem bloku.
Zato -našim frontašem povsem u-pravičeno povemo glede desničarstva: »Tovariši, ne pljuvajte v skledo, iz katere zobljete! Več pšenice pridelajo in kruha pcmiijejo državljani pod desničarskimi vladami, kot pa podaniki-sužnji pod komunističnimi diktaturami!« tV pogledu naše krajevne sooial-
se raje poslužijo ambu-latorija. Ce pa zdravnika kličejo na' dom, naj ga -kliče odrasla- oseba, ki -bo -znala povedati, za kakšno .bolezen gre! Prisotni odposlanec deželne bolniške blagajne je še pojasnil članom, kako marajo ravnati, če jih doleti bolezen.
,Ndto, je.-Sledil še občni' zbor direktnih obdelovalcev	ml je,	na-
katerem so .Izvolili novi odbor v o-sehab gg. Petra Tomšiča., Franca Caiudeka, Dominika 'Tomšiče-, Marijana Pahorja, Franca- Pelicona, Ivana Petejanai, Viktorja Caudeka, Ludvika Volka, Karala Kovica, Jožefa Maraža- ta Andreja Ožbota.
Trije slučaji smrti
V nedeljo 15. t. m. je v Gorici u-mrl državni up>okojenec -g. Anton Sme-t, star 78 let.
V torek 17. t. m. je -na Vrhu sv. Mihaela -umrl posestnik g. Franc Cern-ic, star 75 let.
Istega dne, v torek 17. t. m., je v Doberdobu umrle pa -gospa Terezija Ferletič roj. Frandolič, mati .tamkajšnjega župana g. Mirota.
Težko prizadetim družinam in še posebej -g. županu sožalje.
NA NJIVI: Pridelovanje koruze se: .je v zadnjih časih, zlasti po vojni .zelo izboljšalo. Dosegli so v Italiji zavidljiv .rekord 177,12 kvintetov na hektar, in sicer s semenom, ki so ga dobili s križanjem ameriških koruanih vrst. Teh vrst semena je veliko. Vsako je primemo za svojevrstno zemljo. Kmetijski nadzorstvom urad -zelo priporoča setev tega semena ta v to svrho je že izida! -ukrep, s- katerim -bo prispeval pri sejanju s tem, da bo dal na razpolago seme po znižemi cent, -ki ga dobite v. vseh kmetijskih konzorcijih. Potrebno je pa, če želite to seme dobiti-, da, napravite prošnjo na že pripravljenih tiskovinah, katere dobite na ‘kmetijskem uradu samem.
Ne -bomo obravnavali in naštevali vse vrste te koruze. Zadostno je, da vam povemo, da -se te vrsteko-ruze delijo v glavnem v tri vrste: zgodnje, srednje, ta pozne. Zgodnjo vrsto .bomo sejali v pusti, p>eščeni zemlji, podvrženi suši, pozno vrsto v dobrih, globokh, rodovitnih zemljah, srednjo vrsto pa v srednjih zemljah in tud po košnji rdeče detelje. Natančnejša- navodila -boste dobili na kmetijskem -uradu ali pa na kmetijskem konzorciju, kjer kupite seme.
Koruza je rastlina, ki zahteva-- o-bi-tao gnojenje s hlevskim gnojem. Kdor ni še tega storil1, lahko sedaj napravi, -seveda, če zemlja ni premokra. Zaorali ga. bomo 30-50 kvintetov na 1.000 kv. metrov in dodali še 30-40 kg s-uperfosfata, ve,dno na isto površino. Edini' primer, kjer n.i potrebno gnojenje s hlevskim gnojem, je setev -koruze v preorane travnike, ta' detelj,išča. Dovolj bo,
Ioni ta najemniki v Brdih pra.v nič ne želijo tistega socialnega in gospodarskega napredka, ki jim ga »Soča« obe,ta ta ki so ga pod komunistično diktaturo dosegli naši bratje briški kmetje tik onstran meje, kjer so komunisti, 'tovariši goričkih frontašeiv, iz kolonov napravili državne sužnje. Iz obupa se je vsaj eden od teh v Vipvalžah obesil, drugi je -umiri v norišnici, tretjega so pa obsodili na denarno globo ta .zapor, ker s-i je v vinogradu, -ki ga je oin abde-loval, misleč, da, bo njegova l-a-st, utrgal zaradi žeje grc-zdič dozorelega grozdja!
Slovenske -narod no napredne stranke pa so se vedn-o potegovale za ives socialni, zlasti gospodarski napredek slovenskega kmeta ,to delavca!
Izmišljeni očitek desničarstva deluje le proti tistim, ki so ga vrgli, to je proti goriškim frontašem! Taka je pač -lastnost bumeranga.
Občinske uprave
To -točko frontaškeiga volilnega programa so si uredniki »Pr. dn.« .ta »Soče« najbolj vzeli k srcu, saj posvečajo občinskima upravama v Doberdobu ta Steverjanu ‘kar zaporedne napade. Smešne seveda ta tako otročje naivne, da -mora še papir listov, ki j-i-h trpi, nad njimi' žalostno vzdihovati. »Pr. d-n.« ni našel -drugega očitka doberdobski upravi, kot samo to, da je poštni urad podoben golobnjaku ,ta da y nekaterih izaseljkih nimajo še električne luči. »Soča« pa se v doberdobs-ko občinsko upravo zaletava, češ da so šolski otroci moirali sami v občinsko skladišče po drva za- kurjavo, Kot da- bi dogodek kot tak predstavljal pravi .zločin, ta ne da bi (»Soča« pomislila, da so šolski- otroci i-z -Sovodenj, pod- firontoško občinsko -upravo, morali z doma nositi v šolo drva za 'kurjavo!... »Pr. dn.« -seveda -ni našel .niti -vodovoda, ki ga nekateri izasel-jki -doberdobske občine .zelo potrebujejo-, ta »Soča« se zgraža, da obstojajo »slabe raiz-mere slovenskih kolonov ta najemnikov v -Brdih, kjer direktnim obdelovalcem zemljo odvzemajo, namesto da- -hi jim jo z, a-gtramo reformo še dodelili.«
Toda '»(Pr. dn.« ne -pomisli,, da niti mnoge vasi sovodenjske občine, čeravno mnogo večje od doberdob-skih izaseljkov, nimajo vodovoda, iker pač niti sovodenjske niti dober-dobska občinska uprava ne razpolagata z velikim številom milijonov iza napeljavo vodovodov v -majhne ta tudi zelo majhne -kraje!
»-Soči« pa- ponavljamo, kar smo -pred' .nedavnim na -tem mestu že napisali po kongresu akraj-ne zveze komunistov v 'Solkanu: da so namreč komunisti1 .na tistem kongresu ■neusmiljeno udarjali nad obstojem tudi samo drobne zasebne kmečke lastnine ter povedali, da- -bo mara-la, v kratkem izginiti! Kaj bo torej »Soča« ponujala -briškim kolonom i-n najemnikom zemljo v zasebno
če potrosimo samo umetna gnojila, ta sicer na1 1.000 kv. metrov zmes, 59-60 kg superfosfatai, 20-25 kg kalijeve soli in 25-30 kg žveple-noki-sle.ga amoniaka odnosno enako količino apnenega dušika. Vse to lahko nadomestimo z gnojilom PKN (60-80 kg na, 1.000 kv. metrov površine) ali- s- katerim drugim celovit-nilm -gnojilom, ki v bistvu ima- isti učinek, samo nost drugo ione.
Pred setvijo zemljo pobranamo, ker s tem jo zrahljamo ta -istočasno tudi uničimo precej škodljivcev. Proti ornim škodljivcem, ki še ostanejo, se uspešno borimo -tako, da seme pomešamo -,z raznimi sredstvi-, kot so -Aid rta, -Epta-clor, Geodrta iin še druga- Vse to dobimo v 'kmetijskih konzorcijih, ki o .rabi da-jo tudi vsa potrebna navodila.
Koruzo sejemo raje gosteje, in to tudi zaradi škodljivcev. Navadno -nam bo dovolj 4-5 kg na 1.000 kv. metrov površine.
V SADOVNJAKU: Pregledali, bomo breskove nasade, keir so se že lahko pojavile črne uši. Sredstev za uničevanje imamo veliko, zato bomo pri nakupovanju pazili, da (kupimo take, ki -uničijo škodljivce z dot-iko, z vdihavanjem in s prebavo. Taka sredstva so zlasti ona
-lastnino, ko to drobno zasebno -lastnino -tik za Steverjanom onstran meje v rdečem raju komunisti, katerim »Soča« pripada, samo še -trpijo. Vsi -bivši- koloni pa bi se zelo radi vrnili nazaj pod. pvogoje, ki so jih imeli pod -bivšimi gospodarti, zasebnimi lastniki! Ali »Soča« misli, da so naši briški ljudje tako neumni, da nasedejo njenim neumnostim! Pevms-ke najemnike pa -je pripravila ob zemljo prav fronta-ška politika, ko j-im jo je prepovedala -poceni odkupiti, -ko je bil za -to ugoden čas! Mar misli »Soča«, da briški -kmetje onstran meje ne vedo, kaj. jih čaka, ko vidijo graditi na Dobrovem veliko, moderno klet za vse briško vino?... Sami pravijo: »Pustili- nam ga ne bodo mriti kapljice!«...
I-n ali »Pr. dn.« ta »Soča« ne vesta,. da imajo od treh slovenskih -občin Sovodnje največ brezposelnih in- največ primanjkljaja? Kar pa se- »izigravanja- pravic sovodenj-ske občine v zvezi s prosto cono« tiče, bomo še: videli, kdo jih je izigral, ker nam na določenem mestu trdijo, da se je tem pravicam -baje prav sovodenjska. f-rontaška občinska uprava odpovedala,!... Da, da, gospodje okoli »Pr. dn.« ta oiSoče«, mi se ne šalimo ta ne pišemo tja-vemdam, kot vi1, -kd -morate v službi komunizma nekaj napisati, naj- bo -to vaše pisanje še tako protislovno in celo smešno! Mi odkrivamo in bomo odkrivali vse vaše loži ta pravilno ter pravočasno opozarjali naše ljudi na vaše -limanice ta zanke!!!
Kar smo napisali, je vse, kar predstavlja frontaški- volilni piro -gram. O njegovi revščini naj sodijo še volivci!
Za zaključek p>a še -to: Tito je zapravil Trst, Gorico ta Koroško to »Pr. dn.« in -»Soča« se zamejskim -Slovencem po komunistično posmehujete bot nekakim naivnežem, ki še verujejo v svojo narodnost ta jo želijo ohraniti!
■ton. , ■ .'	,. f -t.-. ■ ' ....
Zakaj sami
(Nadaljevanje s 1. strani)
ni in svobodoljubni, ni niti govora,
Za tržaške titovce pa je značilno, da spreminjajo svoje firme, pri čemer velja, da so jo doslej še z vsako pošteno zavozili. Kot skrahirani trgovci skušajo nato z novim nazivom pridobiti novo zaupanje. A vse zaman. Za Borisom Kraigherjem je n Trstu pogorel znani Babič, z vrha je izginil Franc Stoka, in glej čudo — nadomestil ga je izposojeni Italijan. Pa tudi pri tem je smola. Komaj so se titovci zatekli pod Cucchi-Magnanijevo streho, že sta se jtudi ta dva sprla in ločila! Ni težko reči, kdo je komu prinesel nesrečo. O F je sledil UAIS, temu Ljudska fronta in končno se je rodila današnja Neodvisna socialistična zveza. Vse same nove firme, kakor da bi uspeh bil odvisen od napisa na trgovini, ne pa od blaga, ki se v njej prodaja, in dobrega ali slabega glasu, ki ga njen lastnik'u-ziva! Med osvobodilno borbo, ko jim je predla trda, so se proglašali za do vseh poštenih ljudi strpne demokratične narodnjake, nato, ko so trdno sedeli v sedlu, za nepopustljive in trde stalinovske komuniste, danes, ko jim je zopet vroče, pa bi hoteli veljati za socialiste. In še se skušajo delati, kot da bi ne vedeli, kaj je politično slepomišenje!
Kakšna naivnost! Naj bodo vendar pametni! Za njihovim zavezništvom ■naj bi nam bilo žal? Kaj še! Zal nam je kvečjemu za vse tiste od ust pritrgane milijone slovenskih davkoplačevalcev, ki jih s svojim v osnovi zgrešenim političnim delom v Trstu zapravljajo. Sicer pa, če teh milijonov ne bi bilo, bi tudi,, tržaških titovcev ne bilo več. Zal nam je tudi, da je režim v naši matični domovini takšen, da ne nudi niti manjšinam v zamejstvu primerne splošno-narodne, ne pa strankarske podpore in zaščite.
V takšnih okoliščinah menda ni težko spoznati, da smo res zadovoljni, ko smo sami, mislimo namreč sami s prijatelji in vsemi ljudmi, ki mislijo enako kot mi: da je treba predvsem iskreno in odkrito služiti našemu tukajšnjemu ljudstvu, ki je bilo v pičlih dobrih desetih letih tolikokrat izrabljeno in prevarano prav od tistih, ki se zdaj jezijo, ker se SDZ in prijatelji ne potegujejo za njihovo roko.
na pjodlagi D. D. T.
DROGERIJA
MJMŽJECENE
ANTON PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009
ta s-ploh po uvajanju, tudi nasilnem, -levičarskega več ali manj skrajne-
Rfll odlikouala souodenjsko šolo
to Sentmave-r ugodno rešena s tem,
Uredniku „Soče“ za klobuk!
Pod naslovom »Malomarna občinska uprava« je »Soča« odi 14. :t. m. prinesla dopis iz Doberdoba-, v katerem -trdi med drugim tudi to, da so šolski otroci, šli v spremstvu svojega učitelja sami iskat drva- za kurjavo, ker so bile učilnice premrzle.
'V .zvez-i s tem se dopisnik »Soče«, seveda zaradi- bližnjih volitev, aaleitava v dobe-rdobsko občinsko upravo.
'Toda- uredništvo »Soče«, ki se je s tern dopisom ta napadanjem doberdobske občinske uprave osmešilo in ugriznilo v jezik, ker -so šolski otirOci nekaterih razredov v 'Sovodnjah, kjer Imajo občinsko upravo v rokah frontaši,, drva zai k-urj-avo šolskih peči-morali prinašati z doma', ta to prav v času, ko so bile peči na županstvu dobro zakurjene!
Na -malenkostne vesti (ki utegnejo biti otrokom le poučne, saj ni proti vzgoji, če- otroci prinesejo v šolo -nekaj drvi, ali- pa, če jih sami v drvarnici- poiščejo) bi se mi ne ozirali, če bi svoje komunistične hudobije »Soča« ne bila obesila na veliki zvon .z namenom, da- zaradi bližnjih volitev kakorkoli oblati doberdobsko občinsko upravo.
Ra je svoje blato prejela, naE-aj v obraz!...
Lj-udsitvo ve zdaj z-a eno hudobijo »Soče« ta frontašev več in se ibo tega spomnilo, ko bodo volitve!
GOSPODARSTVO|
PRIZNANJA SO BILA POTVORJENA,
zato pa so bile vislice pristne!
»Kriv sem. Komunistično partijo s«n izdal. Bil sem slepo orodje Tita, ki je nadaljeval s Hitlerjevo po li*ik» »a Balkanu. Naj bo moja kazen že kakršna koli, -bo pravična.«
Možakar, ki se je s tem prilzna-»jem priporočil madžarskemu ljudskemu sodišču naj ga obesijo, ni bil kdorsiibodi. Nekaj mesecev pred item usodnim septembrom 1949 so ga priš tevali med maj večje in, najmogočnejše poglavarje v deželi. Ime Lasalo Rajk je bilo ime, 'ki je vzbujalo strah im trepet na. Madžarskem. Milijonska življenja so itaiiia odvisna oS muhavosti tega človeka. Rajk je fcot notrainji minister obilno poskrbel za to, da so izginili s površja zefnlje ne samo somišljeniki Hitlerja'- in. Hor- tihi ja, pač pa .tudi neupogljivi socialdemokrati.
Za 'Rakosija, ki se je vrnil iz Sov-jetije, ko ga je po končani vojni Stalin postavil za šefa partije, pa Hajk ni bil poslušno orodje. Samozavestni »stari komunist« je liimel svoje lastne ambicije, in te so ga že ieaoalu pripeljale v osebni spotr '2 Rakosijem, ki ga je označevali kot svojega, tekmeca št. 1. Ko se je nekega dne Rajk odpravil v Moskvo, da' bi se pri Stalinu pritožil proti svojemu tovarišu Rakosiju, je pri tem sam sebi potisnil zanko za vrat. Rakosi je pri »očetu socializma« užival popolno zaupanje. Zato je Rajku najprej pobral oblast policije iz rok in 'ga.zaradi' lepšega postavil za zunanjega ministra. Potem pa ga je nekega dne premestil v — ječo.	^asv	oJ'
Prepir med Titom in Kominfor-mom je mudil komunističnemu;' pokvarjencu Rakosijiu lepo priložnost, «da bi se iznebil neprijetnega »odporniškega junaka«. Tako je SRako-si skoval smeš no obtožbo in ga obdolžil, da je pripravljal, sku>pno s Titom in Rankovičem, zaroto proti »madžarski ljudsko - demokratični vladavini in umor Rakosija ter odcep Madžarske od Sovjeitije. Rajk a« »jugoslovanski zarotniki« naj: bi se bili še pred koncem vojne prodali Američanom, katerim nglj bi bili obljubili vzpostavitev kapilar liizma v o1*eh deželah.
Sodna komedija pred budimpe-i*anskim ljudskim sodiščem je bila vredna pustolovske 'obtožnice: Bajk je ».priznal vse« in s štirimi sokrivci so ga. srečno obesili.
Po prekletstvu Stalina s strani ■ovili moskovskih oblastnikov naj hi bile vse te obdolžilve to vsa pri-zKianja obešenih komunističnih poglavarjev laž in prostlaška sleparija. Matjažu Rakosiju morda ni bifaS tafiko, ‘ko je moral svojega nekda-mjega smrtnega sovražnika osebno rehabilitirati, kar je pred kratkim tudi storil v nekem svojem javnem javoru. Rakosi je izjavil, da je bil proces »provokacija« bivšega policijskega šefa Petra Gaborja, ki so obsodili na dosmrtno ječo. Ostale zapornike iz Rajkovega procesa so izpustili ca svobodo. Med osvobojenci sta ludi nekdanji predsednik madžarske socialistične stranke i* kasnejši predsednik republike, Arpad Szakasies in generalni tajnik socialisitčne stranke Georg Maročanu.
Taka je komunistična moralai, bolje nemorala in taka je zakonitost
»ljudskih sodišča. Tako je, če vladajo državo gangsterji.
Tudi' o takih dogodkih, ki niso o-samljeni, kakor bomo še dokazali, naj razmišljajo ne samo svobodni volivci, pač pa — in predvsem — komunisti in njihovi sopotniki. Ljudje iz moralo po vzorcu Rajk* in Rakosija naj ljudstvu prinašajo »boljšo bodočnost«. Kako ogaben je tak posmeh!
Pri Kostovu je režija odpovedala
Trajčo Kostov je bil poleg Dimitrova naj višji bolgarski komunist. Ta je bil drugi partijski poglavar, kii so ga poslali na dr.ugi svet potem, ko je Stalina napadla obsedenost in fiksna ideja, da njegovi komunisti nagibajo k uporu. Tudi Ko-sitov je .pridno skrajševal telesa bolgarskih državljanov za eno glavo. Tudi njegove roke so .bile ne-prestaino krvaive. Pa je končno tiurii njega doletela zaslužena usoda., čeprav ne po dejanskih »zaslugah«. Z mesta .podpredsednika vlade so ga postavili iza ravnatelja državne knjižnice, nato pa v — zapor. Tudi njemu so uprizorili proces zaradi titovstva, komaj dobre tri mesece potem, ko so Rajku 'zadrgnili vrat.' Uporniški in dirzni Kostov pa je bil iz drugačnega testa kot njegovi tovariši v Budimpešti in Pragi. Ko je pričela sodna razprava dim mu je predsednik ljudskega sodišča zastavil običajno vprašanje, če je kriv, je Kostov presenečenim so d mi im kimavcem zabrusil v obraze: »Ničesar nisem kriv, najmanj pa obtožb, da sem kapituliral pred feši(sit,ično policijo, da sem bil v službi britanske tajne službe, ali da sem sodelovali v kakršni 'koli zamoti s Titom in njegovo kliko. Vse je gola laž!«
Po tej .izjavi je predsednik takoji 'Prekinil obravnavo, da bi obdolžencu »nudil priložnost za: premislek«. Ko pa je Kostov tudi pri ponovnem javnem zasliševanju odklonil vsako priznanje kriivde, mui je »ljudski« sodnik enostavno odvzel besedo im preči tal zapisnik preiskave, iz katerega je izhajalo, da je obdolženec »vse točke obtožnice potrdil in prtanal«. Kostov pa je še ob zaključku zatrjeval, da je nedolžen. Kljub termi so mu zavili vrat.
Slansky et Ko*
Meseca novembra 1952 so odigrali y Pragi novo dejanje komunistične teroristične justice, ko so obsodili na smrt generalnega tajnika češkoslovaške KP, Rudolfa Slam-ske,ga, bivšega zunanjega, ministra Vladimirja Clementisa in vrsto drugih komunističnih veljakov. Tudi tu je bila režija ista, le da, so obtožnico izpopolnili še z 'raznimi priveski: zarota z Judi :in vohunstvo v korist Amerike. Najtežja obtožba pa> je bilo 'tudi tu sodelovanje a »smrtnim sovražnikom Titom«, kakor je to imenovala obtožnica.
Medtem ko so Rajka uradno kemično očistili vsake krivde in ga proglasili za zvestega služabnika partije, so tudi v Bolgariji oprali mrtvega Kostov® a aretacijo Ivana Rajkova, ki je bil policijski minister im tajnik bolgarske KB v So-
Svobodni delavci Evrope!
Če se boste puščali zapeljeoati po ljudeh, ki oas snubijo zajjudsko frontaštoo", potem boste prekasno spoznali, da pomeni obješ manje s komunisti smrtni poljub socializmu in demokraciji )	alfred robens,
glasnik Britanske delavske stranke
fiji. Z njim so pozaprli še dvajset visokih 'bolgarskih oz-novcev. Vsemogočni krvnik Cervankov pa je moral odstopiti z mesta predsednika bolgarske, komunistične vlade in bo verjetno odšel na pot Kostova.
Na Češkoslovaškem še oklevajo z rehabilitacijo, da ne bi Titu postregli prav Ti vsemi darovi za njegov ponovni sprejem v komunistično mednarodno skupnost. 'Verjetno še barantajo, ali bo kupnino predstavljal tudi Slansky; še ni popolnoma jasno. Na besede trenutnih .gauliaj-
terjev po sovjetskih kolonijah se ni zanašati. Danes so ministri, jetri pa že meter pod zemljo. 'Oblastniško prerivanje posameiznih komunističnih mogotcev in oblastnikov porna ©n sam zakon: zakon džungle.
Ce si ob vseh teh spominih ogledamo obisti in jetra komunističnih sodnikov alt obtožencev, ni kaj izbirati. Vse je gomila ena sama želja, en sam pohlep. Pohlep po krvi. .Vse fraze o raju na. zemlj.i pa so se razblinile in. pred nami se odpira' Dantejev pekel praktičnega komunizma.
aznoei
ČE JE LUTKA TUDI STRTA „LENIN“ ZOPET JO ZAKRPA}
Razkrinkani komunizem
Moša Pijade in ostala, titovska delegacija, ki je v teh dneh nai obisku v Bolgariji, se spričo odkritij' zahodnega tiska v zadevi rehabilitacije Tra.jče Kostova verjetno ne počuti posebno dobro.
Trajčo Kostov je pripadal- tistim komunistom, ki .so se med nemško okupacijo 'borili proti nacizmu na domačih tleh in niso sedeli .na1 varnem v Moskvi, kot večina damaiš-njiih komunističnih poglavarjev, katerih se maščevalna Stalinova' pest ni dotaknila. Ze samai ta' okoliščina je Klostova spravljala v spor z Dimitrovom, Kolarovom in Cerven-kom, ki, so se po vzoircu Togliattija. in Thoreza zatekli pred in med vojno v Moskvo na varno, po vojtni pa so se jih polastile skomine po naj višjih položajih v. boljše viz ira-nih deželah. Stalin je želel dn uka^ zovai, da vodijo njegove kolonije njegovi lastni dresirane!
Kostov pa se je sovjetskim gospodarjem zameril tudi zato, ker je kot podpredsednik boilgarske komunistične vlade pri trgovinskih pogajanjih x Moskvo zahtevaj primerne cene za bolgarski tobak.
S Titom ni bil osebni prijatelj, nasprotno se je upiral Titovim -nar Črtom po konfederaciji Jugoslavije in Bolgarije. P rotiti,tovsko kom im-formovsko resolucijo je l. 1948 z veseljem podpisal. Titovi komunisti so ,se nad, takim njegovim zadržanjem maščevali po Stalinovih receptih. Denuncirali so ga, dai je bil pred vojmb policijski agent predvojne bolgarske vladavine. To je najbolj priljubljena komunistična
ODNEHAJ ALI NADALJUJ!
Hruščeu In Bulganin na rešetu
Nekateri britanski časnikarji so pod vodstvom Ramdolpha Churchilla, sina znamenitega, britanskega državnika, sestavili vrsto vprašanj, ki jih bodo zastavili sovjetskima izletnikoma po prihodu v Veliko Britanijo, Hruščevu in Bulganinu, inr napovedani časnikarski konferenci. Stalinova dediča bosta odgovarjala po vzgledih »Odnehaj ali nadaljuj!« Vprašanjai so že objavili in tako bosta imela oba izpraševalca veliko prednost pred navadnimi zemeljskimi kandidati	7	(
Vprašata ja niso zanimiva samo za britansko javnost,- Tudi‘Slovenor-bi morali prav sedaj v volilni borbi, ko se komunisti in titovai am' vse pretege trudijo, kako bi ljudem 'z •bleščečimi programi natrosili peska v oči, da bi pozabili na' Stalina, na STO in vse številne pritikline komunistične diktature, resno razmišljati o zastavljenih vprašanjih. Ta vprašanja so posebno izanimiva za' komunistično in titovsko 'bazo, ki se je po odkritjih -Hruščeva et Ko. prepričala, da so ji v preteklosti hudo zamerjali, če je kdaj poškilila tudi v nekomunistični tisk, ji pridigovali, da so vse to laži, sedaj pa se je izikalzalo, da je bila resnica na strani demokratičnega tiska, laž pa na strani komunistične propagande. Laž ima res kratke noge tako pri »P. d.« kakor pri »Delu«.
Z vprašanji britanskih časnikarjev tudi komunistom in titovcem radi postrežemo, ker o teh vprašanjih zagotovo ne bosta razpravljala oba »resnicoljubna« komunistična trobentača. Komunisti in titovci so po pestrih dogodkih v novejšem času (prodaja STO, spokorniška pot obeh izletnikov v Beograd ta njene posledice, razstalih-jevanje svetovnega komunizma, dvig ozkega pasu na oni strani železne zavese in z njim osebno ocenjevanje komunističnih »pridobitev«) pričeli resno razmišljati. Razmišljevanje pa je
najnevarnejša nalezljiva ‘bolezen vsake avtoritarne skupnosti. Lastna pamet je- smrtno orožje vsake dikjatp-e. Prav zato priporočamo koimuiistom in titovcem, da ta vprašanja skrbno premislijo, daj jih bodo lahko primerjali z odgovori o-beh izipraševancev. Takale so ta vprašanja:
1) Ce je bil Stalin pošast, kakor zatrjujeta oba izpraševanca, in. kar smo mi vedno zatrjevali, zakaj pa ga .nista ubila?
2) Ce pa so ga dediči ubili, zakaj .tega niso storili 'že prej?
3i. Ce ste bili, gospod Hroščev, preveč preplašeni, da bi ubil i Stalina, kakor ste dejali na kongresu, zakaj pa se niste umaknili v zasebno življenje?
4) Ker sta bila oba izletnika' polnih 25 let povezana s Stalinof in z drugimi morilci v razširjevanju na j večjih laži, ki \ih je kdaj koli zapisala svetovna zgodovina in sta izdaj priznala, da- sta sodelovala pri teh lažeh, kaiko si zamišljata', da vama 'bo rusko ljudstvo ali katero koli ljudstvo na svetu še kaj verjelo?
5) Sedaj ko sta- priznala del kriminalnih dejanj, ki sta. jih storila skupno s Stalinom, ali bosta tudi popravila krivice svojim žrtvam? Ali v Tesnicii nameravata vrniiti svobodo in .zakonitost narodom Vzhodne Evrope, ki so še vedno zasužnjeni? Ali obljubljata, da se bosta odrekla sistemom prisilnega dela, s katerimi vaju. obdolžuje Mednarodni urad za delo?
6) Zakaj ste vi, gospod Hniščev, dejali v Bombayu dne 24. novembra 1955, da/ so zahodne sile »pričele drugo svetovno vojno s tem, da so nagnale hitlerjansko vojsko proti naši deželi?« Kaj v resnici verujete v to, kar ste dejali? Ali ni druga svetovna vojna pričela v resnici takrat, 'ko sta vidva s svojimi1 tovariši stisnila roko Hitlerju?
Ta vprašanja so iz-nenadila bri-
tansko vlado, zato je ministrski predsednik Eden v zbornici zatrdil, da še niso odločili, ali bo sploh prišlo do take konference. Vsekakor pa bi taka. konferenca, ki bi jo morale prenašati vse .televizijske postaje nai svetu, lahko' doprinesla, k učinkoviti pomiritvi svetovne napetosti, če bi oba izletnika opravila •na Angleškem generalno očiitaojiz-poved, s kesanjem in primerno pokoro vred, in se kot resnična oči-ščenca vrnila v sovjetsko domovino.
Pa tudi če konference ne bo, so ta vprašanja vredna globokega raz-mršljevamja. Pomisliti moramo, da so .boljševiške metode skupna in neovrgljiva last vseh komunističnih partij na svetu. Oblastniki vseh partij so najboljši Stalinovi učenci. C e bi po kaki nesreči na1 našem o-zemlju zavladal komunizem ,bi nas 'naši komunisti tudi tu osrečili s komunističnim Stalinom. Tudi tu bi številne družine objokovale žrtve množičnih likvidacij. Mnogi današnji komunistični prvaki in aktivisti bi že davno trohneli- pod zemljo, če bi kakorkoli izražali svoje nezadovoljstvo a tržaškim Stalinom. Takrat bi bile čez noč pozabljene komunistične voliilnopropagandne- tirade o narodnih pravicah Slovencev, o -demokratičnih financah, o reševanju stanovanjskih -kriz, o zaščiti javnih nameščencev, o zdravstveni zaščiti itd. itd. Nujno bi se ponovilo to, kar so preživele vse države pod komunistično strahovlado. Komunizem je povsod enak, in kdor si ut var j ai, da ga njegova maščevalnost ne bi prizadela, stiska lastno glavo v .pesek. Komunizem je 'bogat na besedah in obljubah, še bogatejši pa je na mizeriji, krivičnosti, .brezpravnosti, maščevalnosti in oblastnosti, ki je prva pogonska siila vseh njegovih naporov po nasilnem zavojevanju oblasti.
Kdor komunizmu da.ruie svoj .glas, žaga' vejo, na kateri sedi S
obtožba. Dokazovali so svojo de-nuimciacijo & tem, da ga prejšnja vladavina po aretaciji ni obesila, pač pa ga, obsodila na večletno ječo. Tako so Titovi deinuncianti dobavili sofijskim, sodnim režiserjem glavno gradivo za obtožnico.. Se na. dan razprave je »Borba« vehementno udrihala po »policijskem vohunu Kostovu«. Sele po izvršeni u-smrtitvi so ti glasovi Beograda, u-itihmili.
Obdolžili so ga »sektaštva:, provo-katorstva v korist bolgarske mo-narhloJašistične policije, vohunstva v korist britanske tajne službe in najintimnejšega- sodelavca, vohuna in izdajalca Tiitai«
V preiskavi naj. bi Kostov priznal — tako je trdila obtoižnica — da je že 1. 1934 v Moskvi spoznal Tita kot zakrinkanega trockista. Nadalje, da' ga je Tiito nagovarjal, naj Dimitrova aretira ali, po potrebi, »fizično likvidira«. ari tem da mu je Tito obljubil svojo pomoč.
Kakor poročamo na drugem mestu, je Kostov te obtožbe zanikal.
Tako odkriva tudi Kostov proces vso ogabnost in pokvarjenost komunističnih oblastniških tekmecev, odkriva peklenske laži. in. podlo spletkarjenje obsedencev, ki se preprostemu ljudstvu predstavljajo kot a-postoJi miirui, oznanjevalci blaginje, enakopravnosti 'in pravičnosti. Ali si je mogoče zamislita: hujše pokvarjenosti? Pri vsem tem pa se naši zagovorniki takih metod; še pritožujejo, če se pošteni ljudje borijo proti takim izrodkom človeške družbe. Ti dokumenti:, katere »Pr. dn.« in -»Delo« odpravljata z lažmv, so v resnici vredni nedeljskega, branja- vsem, ki jim je lastna usoda, u-soda njihovih otrok in -naroda, kateremu pripadajo, pri srcu. Kdor se s takimi ziločini strinja, ne more biti .uravnovešen; kdor jih odklanja, bo to storil na najvidnejši: način s tem, da v popolnem soglas ju 't svojo vestjo pokaže v volilni celici figo takim apostolom 'in voli1: SLOVENSKO LISTO!
POD ČRTO
SODNI SLUČAJ
(Anton Cehov)
Na obtožni klopi je sedel malo-n*eščan Selmecov, dečko tridesetih le»t z> razgibanim ciganskim obra-«om- in sleparskimi majhnimi očmi. 'Obtožen je bil vloma, sleparije in ztouporabljanja tujega potnega listaj. Zadnjai protipostavnost je bila posebno zamotana zato, ker si je z njo obtoženec prilaščal naslove, ki •»it niso pripadali. Državnega tožil-o« je zastopal njegov pomočnik. Posebnih znaimenj in lastnosti, ki človeku pridobivajo priljubljenost, *l razodeval. Nosljaje je govoril in si vsako minuto otiral nos.
Obrambo pa je zastopal znamen't odvetnik. Njegove čudovite govore ponavlja javnost ob vsaki priložnosti; njegovo ime izgovarjajo s spoštovanjem in pobožnostjo. Ko se je pomočniku državnega tožilca posrečilo dokazati, da je Selmecov kriv iM da me zasluži nobenega spregleda' kazni; ko je vse razložil in prepričal, je končno dejal: »Končal sem!«
Takoj za tem se je dvignil branitelj. Vsa dvorana je napela ušesa. Zavladala je1 grobna tišina. Brani-■šetj se je zleknil iu je že zaplesalo
živčevje občinstva. Iztegnil je vrat, nagnil glavo na stran, zabliskal z očmi, dvignil svojo desnico visoko in v vsa napeta ušesa se je razlila nerazložljiva sladkost. Njegov jezik je igral po živčevju, kot po balalajki.
2e po prvih treh stavkih je nekdo med občinstvom izustil glasen: »oh«, in neko bledo damo so morali odnesti .i'z dvorane. Po treh minutah je bil predsednik primoran zalgrabiti za zvonec in trikrat je z njiim predramil sodno dvorano. Sod-.nijski stražnik z rdečim noskom je zdrknil na svojem stolu- in je grozeče pobi iskal po občinstvu.. Vse zenice so se razširile, vsi obrazi obledeli v strastnem pričakovanju naslednjih itren-utkov, vse ,je zajela velika napetost. In kaj. se je šele dogajalo s srci?!
»Gospodje porotniki, smo ljudje, .zato sodite po človeško!« je ed drugim dejal branilec. »Predno je pred vas stopil ta mož, je prestal šestmesečni preiskovalni zapor. Skozi šest mesecev je bila žena oropana- svojega vroče- ljubečega moiža, in oči otrok se niso posušile ob misli, da je njihov dragi iatek daleč od njih! O, če bi mogli pogledati v oči tem otrokom! dedovali so, kajti nikogar ni bilo, ki bi jih preživljal, jokali 'so, (kajti strašno so ne-
srečni. Da, svoje ročice proseče iztegujejo proti vam, dai .bi jim vrnili tateka. (Odmor) Zaprli so ga skupno z roparji in morilci. Njega! (Odmor) Potrebno si je samo predstavljati njegove moralne bolečine v zaporu, tako daleč od žene im o-trok.«
Med občinstvom se je zaslišalo pogosto vzdihovanje. Mlado dekle z veliko zaponko na prsih je pričelo jokati. Njeno sosedo je prijel krčevit jok. Branilec pa je govoril in govora. Dejstev se je kolikor mo-,goče izogibali, zato pa je pritiskal mia psihološko razpoloženje občinstva.
»Spoznati ohtožemčevo dušo — se pravi spoznavati poseben, svojevrsten svet, poln čustvenosti. V ta svet sem se poglobil. In ko sem ga raziskoval, mi je bilo, odkrito rečeno, kot bi raziskoval prvič v življenju človeka. Razumel sem ga. Vsak utrip njegove duše govori za to, da imam čast gledati v svojem klientu idealnega človeka.«
Sbdnijski stražnik sedaj mi več gledal grozeče, pač pa. je po žepih iskal robec. Dve nadaljnji dami so odnesli iz sodne dvorane. Predsednik se ml več dotaknil zvonca in si je nadel očala, da bi solzice v njegovem desnem očesu nihče ne opazil. Vse po dvorani pa je iskalo žep-
ne robce. Državni tožilec, ta trdi kamen, ta ledena sveča, ta najne-.občutljivejši stvor vseh organizmov, se je nemirno prekladal na svojem stolu im gledal pod mizo — solze so blesketale skozi njegova o-čala.
»Le poglejte mu v oči!« je nadaljeval branilec in kazal ma obtoženca. »Ali naj te mile, dobrodušne o-či mimo gledajo zločine? Pod temi močnimi, trdimi prsi ne utriplje zločinsko srce! In vi, ljudje, se pre-drzneite govoriti, da je kriv?!?«
Ob teh stavkih obtoženec nii mogel več vzdržati. Sedaj je bil tudi sam že tako daleč, da je vzdihnil. Pomežika! je e očrni im se spustil v jok. »Kriv sem!« je z muko izgovori1. »Kradel sem in goljufal! Pro-klet človek sem! Iz kovčka sem izmaknil denar, in ukradeni kožuh sem izročil svakinji, da ga skrije. Priznavam! Kriv sem vsega!«
In sedaj je pričel pripovedovati, kako so se vrstile stvari.
Ohsodili so ga.
KOS
Sleherni večer, ko se naša okolica nekoliko .pomiri in ne brenčijo po Stari cesti več Vespe in Lambrette, zapoje ma bližnji radijski anteni črni kos. Kako mirno zveni njegov Naš kos se niti ne zaveda, ka-
ko ob itaki -uri učinkuje njegova pesem, ko ljudje postajajo med vrati in prisluškujejo.
Obrazi se ob takih trenutkih kaT spreminjajo. -Moja' soseda s kopico otrok ne gleda več tako zaskrbljeno in številne brazde na njenem o-braizu se kar nekam zgladijo. Celo vojni invalid z druge strani ceste se smehlja. Nehote boža Šircelj- noge, ki mu drugače ob večerih povzroča. bolečine. Otroci z odprtimi očmi in usti občudujejo črnega pevca, in celo zdravnik, ki se je pravkar vrnil od bolniške postelje, u-stavlja motor svoje Miške, da bi pevca me preplašil.
Mir vlada po vsej okolici. Po stanovanjih praska nekaj radijskih sprejemnikov, ki so priključeni na anteno. Sinoči- .sem 'iz sosedovega, a-paraita ujel besede napovedovalca, ki je pripovedoval o polomu neke politične konference. Nato so sledila poročila o movih odkritjih in novih obdolžitvah Stalina-, o volitvah, o razorožitve« konferenci im nadzorstvu nad atomskim orožjem. Zatem je sledilo poročilo o smrti znanega dirkača in popis nekega roparskega napada.
Medtem pa je kos prepeval na radijski anteni- svojo miroljubno popevko. '	ff-	N.
Iz enotnega lonca
Pokojni Adolf Hitler je med ostalimi demagogi jami s voje krvave vladavine privlekel na dam tudi »e-notni lonec«, Njegovi nacistični a-gemti; so pridno dopovedovali lahkovernemu l judstvu, da pod Hitlerjevo vladavino me tnosijo vsi samo rjavih srajc, dvigaijo desnice v arak med vpitjem: »Živio Hitler«, pa* pa, da so tudi pri mizt vst enaki: Narod je verjel, vsaj del tega naroda, da je tako im da tudi Hitler ito njegovi pajdaš'! ne jedo drugega: kot mineštro iz skupnegei tancat.
Ta pripovedka pa v Trsitu še ni izumrla. Pogosto slišiš med -tržaškimi delavci podobne pravljice. Naj le pride komunizem, pravijo, saj vemo, da prinaša črno miizerijo, pa naj jo. Ce pride, bomo jedli vsi e-nako — in ta zavest je tudi nietoaj vredna- Ubogi lahkovemneži! Praktični komunizem prinaša v resnici ogromni večini mizeriijo, zato pa postavlja svoje miljence k polnemu koritu. Slovenski pregovor pai pravi, da so lačni .pujski neprimerno bolj požrešni lod normalno krmljenih. Malha parveniijev, tistih namreč, ki so po partijski lestvi zlezli viisoko nad- svojo dejansko vrednost, nima dna.
Kdor se nadeja, da bi partijski zaslužkarji, če bi jih nesreča pripeljala m oblast, sedeli ob skupnem kotlu, se strahovito moti. Le oglejte si trebuhe vseh komunističnih mogotcev, pa vam bo jasno, da ne sediijo med navadno gmajno 'komunističnih podložnikov. V. njobemi državi na svetu niso socialne razlike med podaniki I. vrste in onimi II. vrste tako velike kot prav v komunističnih državah.
Tisti, ki mora danes -srebati- mineštro, in teh mas je med Slovenci velika večina, nima prav inoben« gotovosti, ali me hi bil pod komunisti krožnik — prazen.
Delavec
Dijaftka prireditev
Ze zadnjič smo predhodno napovedali dijaško predstavo Jerasove veseloigre »Večer belih vrtnic«, ki jo pripravljajo tržaški študentje v režiji profesorja. Jožeta Peterliina. Ker pa do sobote preurejanje Avditorija še me bo končano, bo prva predstava v nedelja 22. aprila ob 16.30 « dvorani na KONTOVELU.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 21. aprila 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu1 »Prvi maj«, Vr-delska cesta 7; v miedeljo 22. aprila 1956 ob 17. uri v BORŠTU; v sredo 25. aprila 1956 ob 16. uri v SV. KRIŽU:
BESEDE IH RRETH1E...
Nastop gojencev Igralske im ibaletme šole SNG
VESTI s TRŽAŠKEGA
Komunistom v vednost
čas pa ie triil vaš edini cilj neome-
Preproste resnice
Da je polemika s komunisti vsaj taiko nesmiselna kot .so pobalinska njihlava potvarjanja, je nam in vsem umsko normalno razvitim lju*-•deni .znano ie od zdavnaj. Zato se »Pr. dn.« .strahovita moti, če misli, da so naši komentarja ®a »jegove izpade ‘polemični odgovori. Polemika se lahko razvije le med 'nasprotniki, ki so kljiub nesoglasjem na i-sti ravni' v vsaikem pogledu in ki se strinjajo vsaj v tem, da je nattodo-va blaginja prvi smoter njihovega sicer različnega postopanja. Komunizem pa za nais iin za vse, 3ci še trdijo, da so 'Slovenci, ni politični nasprotnik, temveč popolno zanikanje in uničenje vsega, kar stani' na temeljih slovenske samobitnosti. Ni politični tekmec, temveč narodni sovražnik. To zato, ker se vtihotaplja y slovenske domove v našem jeziku in s >pozmavanjem ter zlorabo najiinitimnejših narodovih s ve titnj' in čustvovanj seje svoj smrtonosni strup.
Slovenski in>arod je, v svoji zgodovini naletel na- mnogo sovražnikov, iki so ga hoteli tebrisati z zemeljskega površja. Pred vsemi pa se je na tek ali drugačen način anail obvarovati, ker je sovražnika takoj prepoznal in obratno zato, ker noben ifcujec slovenskega bistva ni spoznal do kraja 'in zato ni vedel, -kam nameriti svoj smrtonosni udarec. Komunizem pa to zna in tako ga posamezniki in narodi spoznajo navadno šele takrat, ko je že prepozno.
Mi s komunisti ne borno debatirali; mi bomo le zajezovali blatno reko njegovih, podlosti, 'laži in vaib. Proti totalnemu sovražniku uspe le oni, ki -uporablja totalno obrambo. In ite svete dolžnosti in poslanstva se mi zavedamo ter smo nanj ponosili. To maj si »Pr. dn.«, »Delo« in ostala dična bratovščina zapomni enkrat za vselej.
Kaidar poleg splošnih načelnih člankov proti komunizmu objavimo ■tudi specifične odgovore na posamezne napade, to, ponovno poudarjamo, tudi ni polemika. To delamo predvsem zato, 'ker se bralci »Pr. dn.« ne zadovoljni jejo več samo z eno platjo zvona, kot je bito to v onih »lepih -rdečih časih«, temveč sledijo tudi našim odgovorom. Ko bi tovariši vedeli, koLiiko so na- tem ■področju izaTadii sivoje poniglavosti im neumnosti že zapravili, bi se prijeli za glavo. Sicer pa bodo to videli -prav 'kmalu, ko bodo spregovorile številke.
Pa še nekaj vrstic v odgovor na toeitji izbruh delirija v .»Pr. dn.«. 'Dolgovezna klobasa, je objektivnemu bralcu povedala le to, da doživlja titovska dialektike< katastrofalno inflacijo. Povedali bomno pa- svoje misli k d vem stvarem, a kar bomo želi vsaj itiho pr.tonain-je, če ne kar glasnega soglašamja .pri mnogo širšem krogu bralcev »Pr. dn.«, kot bi bilo to ljubo -socialistični tovarišiji-.
Prvič: »(Pr. dn.« pravi na naš račun:	»Važno	je le napadati tiste
(t. j. njiih, op. pis.), ki- od te demokracije (italijanske namreč, op. pls.) terjajo svoje pravice.« Zgodo-
Ze dva meseca* odkar piha volilni veiter, goni »Primorski dnevnik« borbo na nož proti vsemu, kar na Tržaškem za njim ne trobi. Ne izbira sredstev, vse mu je dobrodošlo, da :le ok leve ta pred volit vasmi svoje nasprotnike. Tiudi izmišljotine so mu dobre, kakor ona, da je dr. Agneletto v mestnem .svetu trdil, da so v Istri' odstranili z ulic imena italijanskih mož. Niti -uradni stenografski zapisnik mu ni več dovolj. Zastonj dokazuješ resnico onemu, ki noče resnice. In zopet je trdil »Primorski dnevnik«, da je .sama laž trditev, da bi bila .imena feliijamskih mož izbrisana z ulic istrskih mest. In je celo -zapisal v svoji številki od 18. marca 1.1., da si je dr. Agnetetto naravnost izmislil to trditev o izbrisih 'italijanskih imen »samo zato«, pravi »Primorski dnevnik«, »da bi svojim demokri-stjanskim in norvofašističn-im -zaveznikom nudil razloge, na podlagi katerih maj bi slednji imeli opravičilo aa kršitev določb v bivši coni A na škodo slovenskega življa.*
Da bi bolj podprl svojo kampanjo, je v nedeljski, številki 15. .t, m. na ttretji strani prinesel pod .naslovom:	»Odgovor	na Ba.r.tolijeve in
Agnelettove laži« par slik uličnih napisBlv. Med temi je rprine.se! iz I/jdie fotografičiti sliki: tfPšazza Ga-crib&ldi« iin »Via Marconi«, češ, pa naj Se- kdo reče, da so bilai iitalijamska -ulična imena odstranjena.
Mi smo daleč od tega, da bi ko-
vina. nas uči, da je ,skoraj vsaka-narod-na- -miinjštoa v državi, v katero je vključena, praktično izročena na milost in nemilost večini, pa naj za najrazmovrstnejiše pravice jamčijo še .tako slovesne pogodbe- im zagotovila. To ni prav .nič čudnega; in tudi mi smo v takem pdložaju, iiste zgodovina mas pa tudi uči, da. je le ma-lo-katera tako imenovana matična države, tako -poniglavo in brez načelnega odpora prepustila del svojega prebivalstva drugi državi, -kot je to storila Titova Jugoslavija. I.n ne pozabimo: v kolik-or je biča v to prisiljena (to je priljubljen' izgovor njenih 'zagovornikov), je ibila prisiljena zaradi -lastnih neodpustljivih napak v najbližji preteklosti In zagovorniki tako neodgovornega početja »terjajo svoje pravice« potem, ko so zavestno izbili dno edini možnosti za .najlažjo dosego teh pravic. 'Najprej so kupce pripeljali v deželo, potem se pa hinavsko razburjajo, če. zakoniti kupci u-krepajo taiko, kot se njim- zdi. Kot da tega ne .bi vedeli že vnaprej! Tovariši, spet in ponovno vam lahko svetujemo ie eno: jezik .za- zobe in prav ponižno zacviliti, ko vam vaši socialistični gospodarji ene ali druge narodnosti vržejo kako oglodano kost!
Drugič: »Oboroženo borbo .proti fašistom« .so v veliki večini bili le slovenski narodnjaki. Vi je niste ne začeli, ne nadaljevali in ne končali! Vi ste le hujskali., načrtno izzivali sovražnika, da se je znašal nad nedolžnim prebivalstvom, ves
Tudi kongres tržaške KP se je z-aključil po »že vnaprej -določenih načrtih«. Pokorni tržaški komunisti so — prav tako kakor njihovi vzorniki v Moskvi — poslušali slavospeve hierarhov. Na sleherni mig aktivistov so z vso točnostjo zaploskali in -pod taktirko agit-pnopov-cev zapeli slavo in čast Vidalij.u, Togliattiju in tistim, ki so, ali ki .bodo trenutni gospodarji v Kremlju.
Tisti, ki so mislili, -da bodo Vida--lij-u tržaški komunisti' izpraišili dušo o tem, na. kaj- je prisegal, včeraj in -na kaj se priduša danes, so se pošteno urezali. KiP ni morda ka.ka apolitična stranka, .pri .kateri prihajajo do veljave misli to zaključki večine, stranka, ki temelji na določenih načelih, KP je bataljon po prusko izurjenih vojakov, ki imajo dolžnost poslušati in -ubogati, ne pa tudi- ugovarjati. Seveda je -med bazo tudi dovolj nezadovoljnežev in godrnjačev, pred kongres pa .taki ,nie prihajajo, kakor ne prihajajo pred bataljonski raport .uporniki — in če že pridejo, je njihova usoda že naprej zapečatena-.
Vidali je po vzorcu Hruščeva poskrbel, da so se kongresna vrata-odprla le najbolj zanesljivim narednikom. Da bi tiste, ki j.ih je morda ■trapila! puntarska žilica, spravil; k pameti, si je izbral točno po navadah in .naukih Stalina — grešnega kozla. Tokrat je -to bil Stane Bido-
mur koli nudili material o istrskih uličnih ime-nilh. Sicer pa je italijanski »Consiglio di Liberazione na-zionale« .za Istro o -tem tako natančno informiram, da ne potrebuje drugih informacij. Ali raizkrinkat.i moramo pred vso slovensko javnostjo oao zdočir®kO'lahko,miselno, nesposobno ia kratkovidno politiko, ki jo vodijo ljudje okoli »Primorskega dnevnika« in ki meče luč neresnosti z nepopravljivo škodo budi na- v.se tržaške Slovemce.
Kaj. se je zgodilo? »Uradni Vestnik oikraja Koper« od 23. marca t. 1. št.'19 prinaša na strani 159 odlok dbčinskega odbora. Izole, podpisan od predsednika Srečka Vičiča, že od 13. februarja 1956, ki v čl, 2. preimenuje poleg drugih 32 imen tudi sledeči imeni:
1) Trg Garlb/tldi v Trg J. L. A, (Jugoslovanske ljudske armade);
2) Marconijevo ulico v ulico Svobode.
To je moral vedet 1 in je vedel »Pr. dii.« že poprej, ko je na vse vetrove razganjal polemiko o istrskih uličnih imeti ih.
S takim krivim poročanjem .in, početjem edinega v slovenskem jeziku pisanega dnevnika v Italiji se ne brani slovenskih interesov, ampak se jim koplje grob.
Skrajni čas je, da se vsak, ki čuti le iskrico slovenstva, v sebi, .usta--vi in pomisli: kam vodi (tržaške .Slovence >xPrim. dnevnik« im njegova politika.
jiema oblast nad .našim narod-om. To ste dosegli le zaradi .podpore s strani treh svetovnih velesil, kajti, slovenski .narod .bi -znal z nekaj reme-gati in propalicami obračunati sam — kot mu je -to že skoraj uspelo. In kdor se je »osvobodilni« borbi, za oblast uprl, je moral izginiti, p® naj je .bil to sam partizanski poveljnik Vojko Premrl, k'i je .po splošnem prepričanju njegovih ma.jožjdh rojakov izdihnil zaradi izkrvavitve, ki mu je baje nekateri -ljudje namenoma niso hoteli preprečiti.
Vi ste narod lahko .»osvobodili« le zato, ker ste po satanskem načrtu izrabili vse energije njegove svete jeze te.r jih na njegovo usodno nesrečo .usmerili v dosego še hujše diktature kot je bila ona, proti kateri se je -boril brezupno ia po vaši zaslugi mnogokrat itudi brezglavo. Po-tem pa ate; mu stopili na vrat. mu zastrupili dušo in ga pognali v br-ezupje bede in malodušja, da vam ne bi postal, nevaren. To ste storili na tako krvav način, kot ga naš nalrod klju-b zelo bridki zgodovini ni mogel niti slutiti. Začel se je »socializem«....
Ko se bodo okrog »Pr. d.n.« spet oglasili- zagovorniki in bivši sodelavci onih, kž .so strli- in ponižali tako ponosen in visoko civiliziran narod ter se bodo ponovno odločili za kak sknpucalast odgovor, .bodo dobil-i. le to, kar iščejo. Ni je namreč silmejše stvari kot je zavest, da je resnica izključno in nedvoumno .na slovenski strani.
vec. Likvidacija je bila tiha. Njegova sreča, da ob svojem obisku Moskve pred leti 'ni ostal na. oni strani zavese, druga njegova sreča je, da živi' na svobodnih .tleh, kjer še ne poslujejo »ljudska sodišča«. Tu brat je padel pod svinčenkami črna diktature, drugi bi padel verjetno pod- rdečo diktaturo....
O likvidaciji Stanka. Bidovca je »Demokracija« svoječasno večkrat poročala, ia o njegovi usodi' spraševala urednike »Dela«. mi so- -tudi tokrat odgovarjali, da je vest izmi-i šljena- — -pa- ni bila. V svoji kon-, grešni številki je končno moralo -tudi »Delo« potrditi1, da je »Demokracija« pisala čisto Tesmico. Tako je »Delo« zopet za eno utajitev bogatejše.
Pest, ki jo je Vidali dvignil nad glavami partijskih zaslužkarjev z izgonom Bidovca na- ces-t-o in s tem v brezposelnost s štirimi .nepreskrbljenimi otroki, sevedai svojega u-činka- ni zatajila. Kdo bi v teh težkih časih še tvegal og-raza-tl svoj obstoj in obstoj svoje družine? Partija pa je poleg vsega tudi še .ustar nova, 'ki odpravlja svoje izgnance v -glavnem -brez odpravnine, v kolikor niso v urejenih delovnih od1-nosih z -njo. Kategorije »partijskih aktivistov« ne ščiti nobena sindikalna organizacija. Tudi iUrad za .delo teh poklicev ne pozna-.
Tako je Vidali s spiskom mesečnih plač ukrotil štab plačanih aktivistov, kaikor je na popolnoma, e-nak način ukrotila njegovo -preteklo -trmo rimska partija. Vidali je ta-ko očistil kongres vseh morebitnih godrnjačev. Samo na .ta način si je mogoče razlagati, kako je Videli svoj nekdanji »titofašizeni« tako gladko pozobali. O svoji partijski velikonočni izpovedi, kesanju in pokori se mu ni zdelo potrebno obširneje razpravljati, pač pa si je vso dialektično kramo izposodil pri Togliattiju, ki je v takih akrobacij jah bolje izurjen. Togliatti je v izgovorih in v iskanju grešnih kozlov pravi umetnik. Svojo čredo prepričuje — in to je .zanj. edino važno. Spokorniške Togliattijeve besede je Vidali izgovarjal -tako, kakor da bi požiral žive .polže. Nič čudnega., navajen je zapovedovanja, 'zmerjanja navzdol, ne pa ,sa-moobtožb. Taka opresna hrana res ni za revolucionarne želodce, ki so vajeni prepotence, ne -pa- pokore.
Na kongresu se mu je verjetno dogajalo tako kakor njegovemu po-polbratou .pri »P. d.«, ko se pritožuje, da »Demokracija« napada SoV-jetijo, pri tem pa pozablja., da. je polnih osem let sem glodal kost sovjetskega državnega kapitalizma, ki ga jei označeval za. hujšega od najii zračite jše,ga kapitalizma na- svetu sploh. Verjetno mu je žal za. takratno resnico.
Dokler je Vidali ponavljal To-gldattijeve .besede, je še nekako 'izhajal-, ko .pa je zašel na lastni zelj-nik, ga je polomil. Na lem zeljniku je Viidali pobiral med drugim tudi takele; modrosti:	»Danes v našem
tisku in v revijah komunističnih partij vsega sveta, pišemo o Jugoslaviji kot državi1, Jej' je napravila
Volilni sklad
Priznavamo, da smo po de» narnih sredstvih in neplačanih delovnih močeh najubožnejša stranka na Tržaškem in morda v svetu sploh. Že samo to dej» stvo pa je naš moralni kapital poleg tistega nepodkupljivega, ki mu ne ukazujejo Rim, Moskva ali Beograd. »Slovenski listi" ukazuje edino slovenski narod na tej zemlji in nihče drugi ?
Volitve so pri današnjem duhovnem in tvarnem podku. povanju, ki je v veliki modi pri naših nasprotnikih, draga zadeva, ki jo upravne format« nosti še dražijo. SDZ in SKS ne uživata podkupovalnih virov, za njima ne stoje državne niti partijske blagajne. Smo zares revni, nočemo pa umreti in tudi ne smemo zaradi naših otrok in bodočnosti našega naroda.
Zato prosimo in vabimo vse Slovence in posebno še imovi« tejše, da nam ob tej uri, ob kateri želimo ponovno dokazati vsemu svetu, da še živimo, da hočemo in moramo živeti, pri= skočijo na pomoč s primernimi prispevki 1
Svoj položi dar domu na oltar J
Prispevke sprejema- odbor »Slovenske liste«, ul. Machiavelli 22-11.
pomembne korake k socializmu.... Glavna razreda sta delavski razred-in delovni kmetje, in državni -ustroj je v'njih rokah.... Njena politika je politika aktivnega sožitja in miru. Notranja, politika teži za tem, da še -nadalje razvija pot, ki vodi deželo k 'izgradnji socializma....«
Kdaj je pravzaprav leigal komunistični tisk na zapoved Kremlja? Takrat ko je pisaril o »titofašizmu, -ki se udinja, ameriškemu kapitalističnemu imperializmu itn ki- je izdal koristi delovnega ljudstva in Sovjetske zveze«, ali laže danes, ko mu je .zaukazano — kakor .trdi sam Vidali — da* trdi prav nasprotno.
Enkrat je komunistični tisk vsekakor lagal: eili' v letih 1948-1955 ali laže sedaj? -Ce danes ne. laže — kakor trdi Vidali — o Jugoslaviji, kdo pa bi mu mogel verjeti, da ne. laže o kaki drugi deželi, da ne laže s svojimi volilnimi- propagandnimi tiradami? Tisti, ki mu je ukazal lagati nekoč, mu je prav tako lahko ukazal .lagati -danes. Laži se poslužuje le tisti, ki ne i-zbiira sredstev za dosego svojih ciljev — in. laiž je istto sredstvo kot so likvidacije, u-mori, ropanja, zasebnega premoženja in ostale »pridobitve« praktičnega komunizma..
Kremeljski kongres KP je odkril dragocene nauke za .svobodni svet, tudi .tržaški kongres je poučen za nas in tudi ze komunistično baizo-.
Tržaški kongres je v celoti potrdil stalinske metode: eliminiraj -ne-všečnega nasprotnika, izbiraj delegate po svojem dopadenju, .ti pa i-majo eno samo dolžnost: pokimati vsemu in sprejemati uikaize gospode.
Med našimi »progresivnimi« kulturniki naletimo včasih na ljudi, ki svoje neredko z osebnimi koristmi povezano ravnanje in politično .zadržanje utemeljujejo s precej obrabljenim geslom salonskega komunizma: »Mbč Vzhoda je v ,ideji’ in Zahoda v "em, da nima nobene!«
Gotovo ni moči zanikati čustvenih razgibanosti, ki jih s pomočjo spretne propagande vžigajo politična .spočetja. Vendar bi takemu razumniku — če mu je v resnici do pravega spoznanja — nujno svetovali samo kratek razgovor s človekom, ki je zbežal iz svoje lastne domovine ali .pa s tistim preprostim Slovencem ali Slovenko, ki s kilogramom govedine krošnjari po mestu, da nabere nekaj .najnujnejših življenjskih potrebščin. Razgovor je kratek in vsebuje lahko e-no samo vprašanje: ».Zakaj ste zapustili rodno zemljo?« Ali pa: »Kako je pri vas?« Odgovor bo vedno nedvoumen in- skoraj vedno tudi isti: »Idej in politike smo siti do grla — in to je menda tudi edino nasičenje, ki ga poznamo!« Žeja jih po skromnem krožniku svobode za človeka in lačni so vsaj nekaj najnujnejšega človeškega udobja, na katerega imajo polno pravico v drugi polovici XX. stoletja,
Kaj pa je pravzaprav tisto, kar ■v življenju vzbuja občutke znosnosti, vrednosti in prijetnosti? Pred* vsem- to, da lahko mislimo, govorimo in počenjamo, kar se -nem zljubi, v kolikor s tem ne posegamo v območje kriminalnosti. Spodobno domovanje, nekaj tudi boljših oblačil, dovolj hrane in tudi nekaj ne-zaukazanih kulturnih uživanj. Ne takih, ki jiih na odrskih deskah neprestano opominjajo, ali so zadostili svojim »kolektivnim dolžnostim«, ne »idej«, ki jim očitajo, da jedo preveč kruha, niti takih, ki jih silijo, da presedajo po nerazsvetljenem in nezakurjenem prostoru po tri družine skupaj v majhujši zimi. Slovenci im sploh Jugoslovani so tako skromni -— .in vendar jim »vzhodne ideje« ne privoščijo miti iskrenega prijatelja, saj jih neprestano preganjajo skrbi, ali ni lastna žena, lasten otrok vohun tajne policije. Pogostokrat jim me privoščijo niti kozarca vina- ob sobotah, ker jih gonijo na politične sestanke, na partijsko »šolanje«. To so »vzhodne ideje«. Zahodne so drugačne. Hvala- Bogu, da so te ideje nepolitične. Užitek dobrega odrskega dela, obisk zanimivega filma, kjer se človek od srca ‘la.hko nasmeje, kjer ga- ne preganjajo neprestane skrbi, kjer kljub težavam lahko razveseli ženo in otroke s spomladanskim klobučkom, novim' Čevlji a.li letno ohlekeo.
Na Zahodu klj.ub majhnim in nezadostnim plačam drvi mladina z motorji po podeželju, tu ima. tudi že po kak delavec in kmet skromen avto, tu se delavske in kmečke kuhinje bleščijo, tu so spalnice okusno opremljene dn tu imajo tudi že po kako kopalnico. Presenečene so mnoge kmetice, ki prihajajo čez mejo,, presenečeni mnogi delavci in kmetje, ki obiskujejo svoje -sorodnike in prijatelje. Te »ideje«, res šele v prvem zarodku, le nekaj pomenijo, ali ne .tovariši partijski zaslužkarji, ki poleg nezanikane revščine vendar prihajate tudi v domove, kakršni obstojajo na oni strani le po hišah partijskih veličin. Ali »progresivni kulturniki« res hodijo s konjskimi poloknicami po našem podeželju in ali si ne bi enkrat
poleg kranjskih klobas in terana po sežanskih gostilnah ogledovali tudi življenjsko raven delavca in kmeta v rdečem raju? Ali .bi ne bila primerjava .prav za njih izredno poučna?
Gotovo je, da vladajo prav tu -a tej strani še izredno velike socialne krivice, nezaslišane samovoljnosti oblasti, poizkusi surovega ponarejevanja. javnega, mnenja, in posebno smo že prenatrpani z »idejami« narodnostne diskriminacije. Verujemo pa, da. bo tudi to počasi prenehalo, posebno še, če bomo 'io-venci dokazali na tej .zemlji svoj obstoj in svojo voljo do svojega lastnega narodnega življenja.
Povprečni državljan ne samo pri nas, pač pa po vsem svetu razsoja o politiki po tem, kaj mu ta politika prinaša, po višini življenjske ravni in ne po nekih »vzvišaath načelih«. Tako razsojatnje mu prinaša njegov zdrav razum. Obstoja namreč eno samo moralno opravičilo za politiko: da. ne uganjamo
Javno vppa&anje,
ki terja javni odgovor!
»P. d.« je v s.voji gonji proti Slovencem, ki ne zamenjavajo svojih prepričanj im načel ob vsaki politični konjunkturi, v .nedeljski številki v članku pod naslovom '»Nedeljsko branje za članstvo SDZ«, .zapisal tudi tole:	«... Drobtinico jim je o-
blastmež (demokristjamski, op. ur.) sicer vrgel, toda. zato . . .«
Javno pozivamo uredništvo »P. d.«, da, pove, komu, kdaj, kje in v kakšen namen nam »je dblastnež vrgel drobtinico«?
politike zaradi politike, zaradi neke osebnosti, skupine, stranke ali-dogme, pač pa izključno zaradi -zboljšanja človeškega obstanka in zaradi zavarovanja temeljnih človečanskih pravic. Nič ni bolj nesposobnega in nobeno posmehovanje ni hujše od krilatice: »Posameznik ne pomeni nič — držaiva vse!« ali »vse za zmago komunizma«, kakor kričijo lovci na. delavske in 'kmečke volilne glasove. E-dimo merilo za uspeh vsake politike je usoda človeka v mejah države. Z drugimi -besedami: Diktatorska vlada, ki politično -in vojaško predstavlja v svetu silo, ki pa .na drugi strani svoje podanike drži v suženjstvu, lačne in bedne, je amoralna in nima pravice do obstanka. 'Demokratična vlada pa, ki mord•> ne predstavlja v svetu velesilo in zato tudi ni »pomembna«, pa nudi svojim državljanom mir, svobodo im blaginjo, je visoko moralna., ker izpolnjuje svoje dolžnosti v popolno zadovoljnost ogromne večine prebivalstva, ki ga zastopa.
Te resnice bi morale biti razumljive im dostopne tudi »progresivnim razumnikom« — ali pa morda niso prav zato, ker so preproste.
Odgovorni urednik:
Prof, Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
Strade di Fiume 20/111. sprejema od 15. do 17. ure
Ime, hi pomeni ose za poznavalce blaga!
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO STOFFB IN G LESI)
Skladiftče: TRST - Ulica S. Nicold 22
Telefon &tev. 31-138
IMh, KI POMENI:
kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potrošnike klasičnega moškega in ženskega blaga
Obiščite nas in se
prepričajte osebno)
Ml
TBST-TPlSSTB
Via£masticQ 22
ttUf. #9*
POZORIH
3 metre volnenega blaga za moško obleko s podlogo za Ur 4.950
„ n 7.-480 n n 10.700
ter lepa izbira angleškega moškega blaga
dobite v trgovini
A. PERT0T
Trst, Ul. OliMBStica ZZ, tel. 95-998
žili Jaze" tudi »Uradni Vestnih"?
Koliko veljajo prisege in fotografije?
Ilauki komunističnega kongresa