St. 17.
V Trstu, v sredo 27. februvarja 1884.
Tečaj
Glasik
INOST
s
^skega političnega društva za Primorsko.
•? eiiMaU Ml«.
•EDINOST« izhaja 2krat na teden .raakcHflftde in tabite o poludne. Cena za vse
leto je « pld., za polu leta 3 gld.,, za Setrt leta 4 pld. KO kr. - Posamezn« Številke »e. \ frankiran. Rokopisi poiebije vruilnoiti se ne vračajo. — /»»trati (razne v dobivajo pri opravniitvu in t trafikah v Trit« po Cfr kr., v Barlol in v Ajdtv.čii.1 po nlla In poilanirte) ae zaraJnnijo po pnPodbl - prav ceno; pri kratkih ogla«ih O kr. — haročntne, reklamacije in inserate prejema Opravaiitv«, vla Ttrrsnte, »Neva titkaraa*. j «rkami se plačuje za voako be«»>do 2 kr
V»\ dopisi «e pošiljajo Ursdniitvu »vi« Terrente« »Nuova Tlpografia;« vsak mora biti
"	-— -----1......- >----- -- —'------- *-----vrnte nama-
z drobnimi
Dve važni spomenici.
Danes prinašamo drugo spomenico, namreč ono na visoki državni zbor zarad zveze državne železnice, to je postaje Hrpelje s postajo Jurdani proge St. Peter-Roka in druge železniške fcrte z Reke v Preluko, Volosko, Opatijo, Lovran, MoSčenice, BrSec, Sisol, Plotnin — Rabac, katera črta bi se pri Žminju ali pri Vodnjanu zvezala z državno železnico Divača-Pujj. Oba projekta sta velike važnosti i z malimi troSki izvrSljiva. Spomenica na državni zbor glede železnič-nih projektov v Istri:
Visoka zbornica!
Slavni deželni zbor isterski je sklenol v svojej seji dne 27. avgusta 1883., naj se cesarskej vladi predloži spomenica o zgradbi železniČne črte, ki bi vezala istrsko državno železnico Divača—Pulj z ono St. Peter na Reko. Iz relativnega predlaganja in pogajanja se pa vidi, da se prvič Želi takova zvezna črta, s katero bi se južne železnice postaja Matulje— Opatija zvezala v Lupoglavi z državno železnico Divača—Pulj, in sicer v to bi se moral napraviti predor pod Učko goro (Monte Maggiore). Mej tem ko politično druStvo »Edinost € to le stvar najgorkeje podpira, da se uvede bolja zveza mej mesti Pulj—Reka, zajedno si ono v svojo dolžnost Šteje in to v državnem kakor tudi v interesu isterskega naroda svoj glas po-vzdignoti proti nameravanej zvezi Matulje—Lupoglav , in priporočati druge črte, večje prednosti i ki bolje ugajajo svrham.
Podlistek.
Literarna tatvina
in podlistek „Slovenskega Naroda" o „časnikarstvu in naiih časnikih".
(Konec.)
Ali dovolj! „Omne nimium nocium'1, plaši se latinski pregovor in itak se uže bojim, da sem z obilnimi citati utrudil potrpežljivega čitatelja. Lehko bi nadaljeval svoje primere, lehko bi dokazal, daje »Narodov« brezimennec na isti način iz Wuttkeja si izposodil tudi to, kar navaja o dalekopisnicsh. toda ozir na občinstvo me h koncu sili.
Priznavam sicer, da se je podlistkar, odkar mu je uredništvo »Eiinosti« pretilo s ttvarnim odgovorom, v zadnjih 8 Številkah potrudil, manj hlapčevsko izpisati svoje vire. Razsodni opazovalec spozna-val bode neprijetno njegovo sitvacijo uže po izrednej plitvosti poslednjih feuilleto-nov; iz duhomorne monotonije njegovega sloga štrlć le sem ter tj&, nalik erratlčnim skalam, dvigujočim se iz puste ravnine, razni poberkl iz slavnih angležkih in francoskih pisateljev. Rad bi tudi prevaril svojega zasledovalca, zsmešno doslednostjo ga neprestano vahi, naj išče po raznih naučnih slovnikih, češ, da se morda na ta način reši presitne mu kontrole. Toda navajen obilne piče, nakopičene v Wuttke-jevej L .h: a tej Bhrambi, toži se mu vendar cestokr«i po tem radodarnem viru, kakor
železnična zveza, ki bi vezala zapadno Istro z svojimi zapadno-za-bodnimi deli, v vseh slučajih je to ena nepogojnih potreb. Visoka planota Učka - Šiva-Planik dela dnevno občilo mej obema deloma istrske pokrajine skoraj nemogoče. Vzhodnja Istra naravno dokaj zaostaja za zahodnimi deli, ker ti imajo na svojo korist istrsko državno Črto skozi vso njeno dolgost, mej tem ko od nje nemajo nijedne koristi sodnijski okraji Pod-grad, Volosko, LoSinj, Cres, Krk, Labinj in dober del sodnijskega pa-zinskega okraja.
K temu bi bilo Se omembe vredno, da se je do sedaj povsem zanemarjala vshodnja Istra z njeno romantično Opatijo Učke gore (Monte Maggiore) v znožju katere se nahaja zdravilni kraj Opatija.
Zapadno in vzhodnjo Istro s že-leznično črto z vezati, pravi se zajedno Pulj k Reki po najkraČjej črti dokaj približati, z drugimi besedami, pravi se vojno-avstrijsko luko z Hrvatsko in Ogrsko v najugodnejšo zvezo spraviti, da se more ko potreba nastane, na razpolago imeti vojaStva, provijanta in svakovrstnega materijala.
Trije glavni momenti bi bili pri praSanju namerjavane železniČne zveze, da bi se ne smeli pustiti iz očesa.
1. Strategična važnost, 2. trgovinski in kulturni pomen za Istro samo, 3. skrajSanje dosedanje črte Trst—S t. Peter— Reka, in koneČno približanje teh pomorskih luk.
Pri pretresanju slučaja, da tržaSki deželni zbor se ni kaj posebno pobrinol
se je tožilo nekdaj Izraelcem v puščavi
Eo polnih egiptovskih loncib. Potem pri-iti za kratek trenotek nazaj k svojemu ljubljencu, da se vsaj nekoliko spočije v njegovem naročaji. Tako je v zadnjem hipu v Wuttkeji nafiel citat iz Ferd. Lat sall-a, katerega je njegov izvirnik posnel iz nemškega agitatorja knjižure: »Die Peste, diePresse und der Frankfurter Ab» geordenentag«. Celo na dva drugi klasični priči se sklicuje, na glasovitega dunajskega sleparja Plachta in na „pobožno in nedolžno gospico'' Spitzeder. In da bi tem ložje omamil lehko vernega čitatelja, hlini se „Narodov" resnicoljub, rekoč: „To pa ni povzeto iz naučnih slovuikov ,.Edi-uostnih" učenjakov, ampak iz poročila sodne obravnava zoper rečenega Plachta pred dunajskim sodiščem", Žalibog, moramo tudi tu oporekati; ni bilo namreč treba učenemu anonymusu glavo si beliti s prašnimi sodnijsklmi akti ali brskati v zastarelih časnikarskih številkah, tudi te zanimive črtice je našel — v JTuttkeji, st. 408 in st. 428!!
Kar sem tedaj trdil v svojem tretjem podlistku, daje »Narodov femilletonist »zlorabil svoje vire, Šopiril se s tujim perjem tergreiil na kratkovidnost svojega občinstva«, dokatal sem do pičice na neovrini način. Ali morda se nahaja med preponižnimi Slovenci še kaka nelnočutna dušica, katera bi vendar rada nekoliko branila v »senci« se skrivajočega podlistkarja pred napadi prestrogega kritika. Morda je nepo-znanec grešil iz gole nevednosti, ker so
za sklep v začetku navedeni, in da mesti Trst in Reka ne potrebujete druge boljSe železniČne zveze, kajti po zgradbi črte Hrpelje-Trst dospe se prav lahko v poldrugej uri iz Trsta na Reko, koji mesti ciljate tudi za protivno trgovinsko politiko, druStvo »Edinost« mora v skupnem interesu Istre le druga dva glavna momenta podpreti, namreč 1. Stra-tegiČno važnost in 2. kulturni pomen zvezne železnice z državno železnico Divača—Pulj in črto St. Peter—Reka.
Zveza v Lupoglavi (na črti Divača—Pulj) z Matulje—Opatijo (na Črti St. Peter—Reka) je le po Črti najkračja; kajti ako bi se hotelo za gotovo kračjo črto imeti, moralo bi se pod Učko goro (Monte Maggiore) drugi predor Montcćnis napraviti, kar pa bi bilo gotovo preveč zahtevati.
Racijonaine črte, ki se tu vpo-Stev morejo jemati, so : I. Jedna črta ki bi držala iz železniČne postaje Jurdani (na črti St. Peter—Reka), dalje mej Zvonečami in Brgudom skoz Žejane in Mune na Materijo in od tu na postajo Hrpelje (na državnoj črti Divača—Pulj).
Ta črta bi se kaj lanko dala izpeljati , ker tu svet ne dela nijedne težkoče, zemlja bi bila izvanredno dober kup, črta jako kratka, luke Puljska in TržaSka z ono na Reki pa pomenljivo bolje zadinjene.
Strategično bi bila ta črta nedvomno gotovejSa, in če se Trnovica (kraj v kastavskej občini) v Rečinem dolu z dobro cesto zedini v Kastvu,
smejo rabiti viri, morda je cel6 v svojej naivnosti mislil, da ga bode kasno nava-jenje svojih virov moglo rešiti vsakega očitanja? Živo obžalujem, da niti tega izgovora, ki bi bil vendar pravi »testimo-nium paupertatis« za dotičnega pisatelja, ne morem pustiti svojemu protivniku. In da se razvidi njegov dolotni namen, njegova »mala Jldes«, hočem dobrohotnemu čitatelju postreči še z jednim primerjeval-nim citatom.
Govoreč namreč o spridenej dunaj-skej žurnalistiki, trdi Wuttke:
»In Wien stritt man in Schriftsteller-kreisen darilber, ob sle {»N. FreiePresse«) 100.000 oder 300.000 Thaler empfange«. Neullcb verslcherie mir ein Mchrlftsteller, der sus Wien kam, Friedlander sei nictit der Mann gewesen, fiir so vvenig die »N. Fr. Pr.« herzugeben, eine Million Gulden sei der Preis gewesen. Sei dem, wie ihm sei, grosse bummen miissen damaN aus Nord-Deutschland nach Wien und Pest geflos-sen sein. . . Der » Volksstaat« tbeilte (ani 30. November 1872 . .} mit, dass der un-verraBgende . . Dr. Paul Waldstein um 1870 nach Pest gezose.i sei, daselbst . . . den >»Ungarischen Lloyd«, d as * Pester Journah, das »►Neue Pester Journal«, un i viertens das »Pester Tagblatt« an^ekiiuft habe. . . Grtaf Bethlen gab in Pest und Wien, wie behauptet wird, auf preussische Kosten eine »Diplomatische WockenschrifU heraus . .«
In sedaj vabim jaz vsakega čitatelja,
mu bili neznani zakoni, po katerih sev čegar prsih še ni popolnem ugasnil Čut
oziroma s postajo Jurdani, tako even-tuelno vojaStvu ne bi trebalo iti na Reko, ono more naravnost z Bakarske postaje (na črti Karlovec— Reka) čez Rečino in Kastvo v treh urah priti na postajo Jurdani. Uprav to cesto (ki, kakor je bilo omenjeno, morala bi se napraviti), je v letu 1814 uporabil grof Nugent, priSedSi iz Hrvatske, za svoje vmaSke operacije proti Francozom v Istri. Še večji eKonomični pomen, ne da bi zgubila imenovanih prednostij, imela hi II. črta na vzhodnjej obali Istre, pri katerej pa bi se zveza Trsta z Reko morala izpustiti.
Ta Črta bi po vsem stala na zemlji tostranske državne polovice. Ona bi namreč vzhajala od črte St. Peter— Reka na reSko mejo, naravno luko v Preluki, potem mestece Volosko in zdravilni kraj Opatija tikala nad Lovranom, MoSčenicami in BrScem in iuŽno Sisolsko podnožje obdajala in luke Plominj in Rabac dosegla in potem naj bi se opredelila zveza mej Žminjem in Vodnjanom z državno črto Divača—Pulj.
Izjemoma le v raSkem dolu, drugod nikoder ne bi se prišlo do tehničnih teškoč.
Od luke v Rabcu pod mestom Labinj poleg katerega se nahajajo premogovniki, more se v jednej uri priti v mesto čres, na enako imenovanem otoku, kar se da izvrSiti z redno parobrodarsko zvezo. Z enako črto bi se zvezala vsa vzhodnja Istra z otoci v Kvarneru in središčem Istre, in Pulj z Reko bi bil postavljen v najkraČje občilo.
za nravnost in pisateljsko poštenje, naj vzame v roke najstarejšega dnevnika 5. Številko, ter si ogleda roparsko ptico, kako v svojem senčnatem brlogu skriva ukradeno blago. V trj številki se namreč ponaša:
»V dunajskih pisateljskih krogih so se takrat le razpirali, ali je >Neue Freie Presse« dobila 100.000 ali 200.000 tolarjev od P<u?ov. Pel let pozneje in t je celo neki plMielJ, prlfledil Iz Beda* trdil, da dr. Friedliinder . . pač ni bil mož, da bi bil za tako malo denarjev udal »N. Fr. Pr.« pruskej politiki, nekateri pravijo, da je dobil milijon tolarjev (sic!) Gotovo je, da so takrat velike vsote novcev iz severne Nemčije prihajale v BeČ in BudapeSto. Zakaj, inisli si lehko vsak čitatelj, če prav je neki nemški nezavisni list (• Volksstaat•) konci leta 1872 prijavil, da je ono leto (1870) pruska vlada v BudapeSti najela, prav za prav kupila vse imenitne nem§ke liste (•Ung. Lloyd«, »Pester Journal«, »Neues Pester Journal«, »Pester Tagblatt«), in grof Bethlen je v Beči in BudapeSti izdajal na pruske stroške neko . . nDiplomatische IVochenschrift*. . .
Temu dokazu, da se »Narodov« pod-listkar niti sramoval ni, sebi, lastnej svojej ničevosti prisvajati to, kar je osohno dočakal znarii voditelj velikonemške stranke, vseučiliSki profesor in politik H. Wuttke, ne dostavim ničesar. »Litterae non eru-bescunt«, mislil sera s Ciceronom, — ali da se nahaja mej slovenskimi izobraženci pisatelj tako nizkega, podlega mišljenja,
Na tej črti stoje najlepši kraji vzhodnje Istre z klimatičnim zdravilnim krajem Opatija; ta črta bi se rentirala z jako možnim prometom.
Strategično bi ta no bila toli nevarna, kakor črta na zahodnjej obali Istre, kajti morska ožina v Kvarneru smatrati se more kot zaprto morje, kder v poštevjemaje vojno luko Pulj in mnoge otoke, sovražna flota bi mogla pripluti do Rabca le po velikih težkoSah.	J j *
Visoka zbornica nnj sklene :\ Naj se ta peticija izroči v pretres z eventualnimi drugimi o tem predmetu c. k. visokej vladi pri obravnavanji o zgradbi zvezne železnice mej vzhodnjo Istro in Puljein, oziroma državne železnice Divača-Pulj.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	poslanske/ zbornici se je 22. t. m. obravnavala trgovinska pogodba s Francosko kakor nujna predloga. Potem se je sprejel v drugem In tretjem čttanji zakonov načrt gledć vdrža^ljenja Fran-Jože-fove, Rudolfave in Predalske železnice. Predlog poslanca Jaques zastran predru-'gačbe kazenskega reda pri porotah se je zročil kazensko-zakonskemu odseku. Potem se je potrdilo več novih volitev. Nazadnje je predložil poslanec Lienbacher zakonov načrt glede delitve kmetijske vlastnine.
Gosposke zbornice komisija je 23. t. m. odobrila izvenredne naredbe za Đunaj i njegovo okolico.
Ogerska poslanska zbornica je v seji 25. t. m. sprejela trgovinsko pogodbo s Francosko.
Morilcem vrhovnega ogerskega sodnika Majlatha se je 22. t. m. prebrala smrtna sodba. Zvečer se je zbrala ljudska smetljaka pred ječo obsojenih, in kričala: »Eljen Spangu.« ter. okna pobila. Ker je smet-Ijaka pretila in na policiste kamene metala, streljala je policija, vendar ni nobenega ranila; nekoliko razsajalcev je bilo zaprtih. Drugo jutro ob sedmih so obesili vse tri morilce, najprej Spango, potem Pitelija in nazadnje Bereča. Obešanje je trajalo 8 minut, po 20 minutah so zdravniki izrekli, da so mrtvi obešeni, katerih trupla so sneli z vešal in v ječo prenesli, da jih tam raztelesijo; mej obešanjem se mir ni kalil.
V nanje dežele.
V	Podgorici na črnogorskem so se na sejmu 22. t. m. zopet spopadli Albanci in Črnogorci. Če tudi je Albancem prepove-
da se nahaja mej našimi časniki list tako pičle razsodnosti, — neprijetna ta misel me je navdajala s pravo otoinostjo. In radovedno sedaj čakam, če se bode Se na dan upal »Narodov« podlistkar, kateremu sem prav zdaj pred slovenskim svetom v čelo vtisnil sramotni pečat literarne tatvine!
Da se takemu pisateiju nasproti ne bodem zagovarjal, da ne bodem branil svojih besedlj, katere sem govoril na MenglŠkem shodu, da se ne bodem skliceval na ministersko naredbo o sprejemnih izpitih, izdano 14. marcija 1870, štev. 2370, po katerej moramo tudi pri slovenskih dijakih kranjskih gimnazij zahtevati sprejemni izpit iz nemščine, — tega mi noben poštenjak ne more zameriti. — Prepričan sem pa tudi, da moj nasprotnik ne zapusti senčnatega zavetja svoje anonimnosti; vsaj bi bil kriminaličen »novum«, da bi dolgoprstnei, kateri se ukoristi s tujim blagom, po storjenem junaitvu poUodo-vanemu pustil v spomin — svojo vlztl-■Icol
V Ljubljani, februvarja meseca 1884.
Prof. Fr. Š u k 1 j e.
dano, da ne smejo hoditi v Podgorico na sejm, vendar sta prišla dva in enega Črnogorca umorila Albanca so zaprli, ljudstvo je bilo tako razkačeno, da ju je hotelo raztrgati.
V angleikej poslanskej zbornici je 23. t. m. govoril Stanhope o odstopu Mrva Rusiji. Minister Dilke je odgovoril, da vlada zd;ij ne more izreči svojih nazorov, ker jih mora ruskej vladi naznaniti. Mej vlado in opozicijo ni nobenega načelnega nasprotja o nazorih. Vlada ima zaupanje do zagotovi afganskega emirja, in zato jej ne more biti vse eaalfia, kaj se godi v Afganistanu.
Na Francoskem delajo delalci vedno večjo preglavico vladi, fabrikantem in družbam. Družba premogišč v Anzinu je odpovedala delo 600 delalcem; vsled tega so pa drugi delalci delo opustili.
Tokar je padel v roke krivemu proroku, ta vest se je potrdila, veči del posadke je bilo poklane; ta pad je provzro-čil upor egiptovske posadke, kakor poročajo uradni viri; uporniki se pripravljajo k napadu na Suakim. Ta novica je v Londonu provzročila veliko razburjenost.
Vojaki it Nubije se niso hoteli vkrcati v Trinkitad, ka.nor jim je bilo ukazano; izgovarjali so se, da njihove krogle ne morejo prebiti ščitov upornikov; iz Londona pa je prišel ukaz, naj v Tonkat namenjeni angleški vojaki ne odpotujejo iz Kahire.
Anglelki general Gordon je ukazal, naj se posadka iz Kartuma umakne v Kahiro; to pač priča, da sam Gordon nema zaupanja, da bi se mogel Kartum braniti krivemu proroku.
Angleži so v Trinkitatu izkrcali 4300 angleških vojakov, nubiški vojaki, ki niso hoteli na vojno zoper krivega proroka, bili so primorani, goniti proti Trinkitatu kamele, obložene s živežem za angleško vojsko.
Krivi prorok je pisal indiSkim Muhamedancem, naj ga podpirajo v vojni za Izlam.
Turiki sultan protestira zoper proglašenje krivega proroka za kordofanskega sultana.
Dopisi.
S Krasa, 31. januvarja.
Pred petdeBetemi leti ni bilo nobene ceste v sežankem okraju, razen tržaško-dunajske ceste, ki drži skoz Opčine, Sežano, Storije in naprej proti Ljubljani, in stara cesta skoz Lokvo, Divačo in dalje čez Gabrk v Senožeče, drugod so bile same ulice in kolovozi, kakor se Še zdaj nahajajo po polji. Tisti čas je služil v Sežani pri c. k. okrajnej sodniji rajnki g. Tolminc, ta je bil ob enem sodnik, komisar, glavar, notar, in advokat, njegov podpornik je bil rajni g. Polak c. k. davkar; imela pa sta oba enega sodniškega slugo, ali kakor so mu tisti čas ljudje pravili, beriča, ki se je pri vsakej priložnosti sam nazival: Toni niente causa, beri: kavža. Omenjenima gospodoma je misel v glavo prišla, kako bi se dale po vsem sežanskem okraju od vasi do vasi lepe ceste napraviti; ona skličeta vse župane skuoej in jim razodeneta važnost lepih občinskih cest, ter jih nagovarjata, naj se dela lotijo. Zupanom ae je ta dober nasvet do« padel tako, da so precej začeli pregledavati in meriti, kod bi ceste izvršili brez velikih troškov, in delo se je hitro začelo. Posestniki so prostovoljno brez plačila svoja zemljišča odstopili, ria so se mogle ceste razširiti, kamor je bilo potreba. Omenje ni g. Polak je delo nadzorovat, Toni nienti causa pa je vedno tekal, navadno v belem slamnatem klobuku, z debelo grčavo trnovo palico v roki, na sebi torbo in v torbi dve verigi, kateri ste mu služile, da je tistega, ki se mu je ustav. Ijal, uklenol in v Sežano peljal, da je tam svoje plačilo po zasluženji prijel. On je vedno ljudi priganjal, da so hitreje delali in vrjemite mi, da so se ga ljudje tisti čas bolj bali, nego zdaj krdelo žandarjev s puškami in nasajenimi bodali. Če so lotroci bili poredni in niso dali miru,strašile so jih matere: Molčite, če ne, pride Toni niente causa in otroci so se hitro tiho v kote poskrili. Če so otroci v šoli bili nemirni in se niso hoteli učiti, strašili so jih učitelji s tem, da pride Toni niente causa, če se ne bodo pridno učili. Kadar so fantje po noči razsajali In niso dali miru, opominjali so jih Županje, naj bodo pri iniru, i naj po noči ne razsajajo, Če ne, pride Toni niente causa, in če niso hoteli fantje župana slušati; na-
znanil je v Sežano sodniji; Toni je prišel, fante povezal in jih v Sežano odpeljal, tam je hila sodba brez odloka sklenena: na klopi Toni prinese palice, in Toni jim je hitro na zadnjo oplat po pet do petnajst odštel in iz hlač dobro prah otresel; kadar je pa svoje delo opravil, rekel jim je za slovo: »Zdaj ste ga odpravil, pojte ga domov, Toni niente causa«. Vrnimo se spet k cestam. Kadar so bile cest« dodelane, dal je omenjeni g. Tolminc povelje, da se ima ob cestah sadna in drugo drevje nasaditi. Županje so morali z apnom za-znamvatl prostore, kder naj si drevje nasadi; vsak fant, če se je hotel poročiti, moral je 20 do 25 dreves vsaditi in ni dovoljenja vdom, dokler ni od svojega žnpana prinesel spričnla. da j* svojo dolžnost storil in drevesa vsadil. Še dan danes se vidi korist tega. po.yeJjaM p9sebn,o je bilo lepo videti pri č. k. drfavnej cesti od Fernetiča do gorenjih Senadol, kako |e bilo na obeh straneh ceste sadje nasajeno. Kdo se Še ne spominja ljudskega tabra na Gaberku mej Sežano in Storjami; tisti-krat so stali Še celi gozdiči takega sadnega drevja, ali nemila roka jih je skorej do čistega pokončala. Tedaj omenjeni g. Tolminc je več storil za blagostanje Krasa, nego vsi drugi gospodje, kar jih je v tem devetnajstem stoletji bilo v Sežani. V cenjenim listu Edinosti št. 98. od minolega leta je hvalil nek g. dopisnik iz Zavrhka pri Skofljem v Brkinih našega deželnega poslanca gospoda načelnika okrajnega cestnega odbora, Rajmunda Mahorčiča it Sežane, da se močno trudi in skrbi za zboljšanje škofeljsko-lokavske ceste, in res vse hvale vreden je ta neutrudljivi gospod; on ne skrbi le za to cesto, temuČ tudi za naše kraške ceste. Kdor je kdaj pred malo leti potoval po cesti iz Sežane skoz Semarje in Tomaj, vć se dobro spominjati, kako je bila cesta pod Sežanskim Tabrom proti Semariji nevarna, posebno ponoči, da ni bil človek si živenja zvest; tudi v Tomaju je reber odstranil in na več krajih je zdaj tako lepo cesta v reje na, da se je veselje po njej voziti. Uže rajnki njegov oče si je dosti prizadeval za ceste, ali sin je očeta prekosil, ker on ne skrbi le za ceste, temuč tudi sato, da bi se zdatno cestne doklade znižale, zato je dal v Lokvi mitnico napraviti, ker ta cesta je največ troškov prizadevala. Pa tudi naša kraška cesta, ki drli iz Sežane proti Vipavi in v Gorico, nas dosti novcev stane, ker po tej cesti potujejo večji del tuji trgovci na kolodvor in s kolodvora sežanskega, in tudi v semnje v Sežano, Divačo in Lokev, ker je v okrožju dveh ur trideset semnjev vsako leto, in po tej cesti večji del tuji trgovci ves kraški denar odpeljujejo; tedaj ne bi bilo preveč, ako bi se tudi na tej cesti mej Sežano-Tomaj mitnica postavila, saj vender ne bi bili vipavski in goriški trgovci nejevoljni, ker od tukaj tolikanj dobička odpeljavajo;in bi s tem ubogim kraškim kmetom breme zlajŠali, da bi lažje shajali. Pri vsem tem pa so kraške občinske ceste po lanskih strašnih nevihtah, povodnji in toči tako strašno poškodovane, razorane in grde, da niso bile od leta 1832. nikdar tako grde kakor zdaj, posebno cesta, ki drži iz Vipave skoz Kobdil, Ponikve, Dobravlje, Kasle in Storje, ki je bila pred malo leti tako lepa, da se je lahko vsak princ brez vse skrbi po njej peljal, zdaj je tako ra-zorana, da še ciganje rajši no njej peš koraČijo, nego da bi se vozili, ker se hoje da se prekucnejo. Dragi mi Avberci, Po-nikvici Dobravci, Kaselci. in Storci, kaj bi vam vender vaši pokojni očetje rekli, ako bi to vašo cesto videli, ker so se oni toliko zanjo trudili? Ali vas ne bi zmerjali z nemarneži, da sami sebi nečete dobro, ker morate po takih žlebanjah voziti, ali ne bi mogli ceste popraviti, posebno le-tolnjo zimo, ker je tako ugodna in suba, in nemate druzega tako silnega dela, torej bi se lahko brez vsake zamude to delo izvršilo, pa nobenega ni, da bi to zapo-vedal.
V prošlih letih smo imeli v Sežani gospode vladne zastopnike, ki so vsako toliko časa po svojem okraju pregledali ceste, šole in šolske vrte, in če so kaj napčnega našli, brzo so dotičnim županom ukazali, popraviti in poravnati; nekaj let sem pa se neki naši gospodje malo brigajo za kmetiške naprave, in premalo mej nas hodijo, so sicer pametni in učeni, a premalo občujejo z ljudstvom. Čaš bi uže bil, da bi se potrudili in občinske ceste pregledali.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Presvitli cesar je podani 100 uld. iz svoje denarnice občini Roveriji v Puljskem okraji, da si nakupi cerkveno obleko.
Trgovinski minister Pln«
je prišel v ponedelek natihoma v Trst, tet* bil priča pri poroki načelnika tukajšnje trgovinske zbornice, gosp. barona Rrtinelta, ki se je opoludne v Škofovej kapeli poročil z gospico de Nećf. Zvečer s tj je minister zopet na Dunaj odpeljal.
Vojvoda Nikolaj Wuriiem-berdki je prišel iz Krakovega v Trst, da se tu nekoliko časa pomudi.
Imenovanje. Tukajšnje poštno in brzojavno vodstvo je imenovalo gospoda Viktorja grofa del Mestre in Ferdinanda KariŽa asistentom, a ne praktikantom, kakor smo zadnjič poročali. — Dosedanji-praktikant računstva pri tukajšnjem na-mestništvu, Henrik Viličič, imenovan je asistentom računstva. Presvitli cesar je imenoval dosedanjega svetnika deželnega sodišča, Zenkovich-a„ predsednikom trgo-vinsko-potnorskega sodišča in istodobno podpredsed n ikom deželnega sodišča v Trstu.
Triaškl župan dr. B«zzoiit jt prebolel ter je zopet popolnoma zdrav.
Novi tržaški občani in meščani. Meščanstvo so dobili gospodje Ariodante^Mengotti, Franjo Vlacovich in Danijel Jesurum, potem pa petim so le občanstvo zagotovili — a mnogim ga od-rekli.
Tržaški magistrat je sprejel odpoved kapovile in poljskega čuvaja v Gropadi.
HlSnl na. Z dnem 24. februvarija spade prvo četrtletje za vplačevanje hiš-niue z dotično doklado, 5°f# davek od oproščenih hiš in prvi obrok stanovninske takse. Magistrat poživlja dotičnike, ki so zaostali, naj nemudoma zaostalino poravnajo. Će ne plačajo v 14 dneh, t. j. do
9.	marcija prihodnjega meseca, zaračunijo se jim odstotki od dotične zaostaline v smislu zakona od 9. marcija 1870.
Mestni dac za mesec januvari znaša 168.279 gld. 29 kr., v istem mesecuj se je nabralo od mestnih mitnic 1803 gld. 60 kr., in za klalno takso se je prijelo 4310 gld. 45 kr. — Na račun mestnega erarija se je v proŠletn mesecu vkasiralo 30.547 gld. 14'f, kr.. za državni erarij pa 173.668 gld. 35'f, kr.
BlaffosloveiUe. v nondelek ob
10.	predpoludne so blagoslovili kapelico v novem škofijskem konviktu, kder se hranijo dečki, ki se po skončanih gimnazijskih študijah posvetijo duhovskemu stanu. Monsignor Glavina, z azistencijo čest. kapitolja in druzega duhovenstva^je to redko cerkveno slavnost završil in
Sotera je bila sv. maša, katero je pontf-ciral on sam. Odgojencl iz konvikta so zapeli cesarsko pesen v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku, in eden v imenu drugih sotovarišev je izrazil uda-nost odgojencev do cesarske hiše in hvaležnost do onih darovatelje v, ki so pripomogli z darovi, ali z drugim, da se. odi morajo Šolati in izobraževati. To je od-gojenec govoril v lepej in dobrej latinščini. Tejslavnosti so prisustvovali c. k. nam. bar. Pretiš, bar. Sorinzi. I. podpredsednik mestnega zbora vit. Dimmer, gospodje od dotičnoga odbora in drugi visoki gospodje.
Dohodki asa dljadko semenišče v Trstu od 11. januvarja do 15. februvarja so znašali 1278 gld. 59 kr. Od te svote je 792 gld. 69 kr, darov, 485 gld. 90 kr. pa obresti, in dohodkov od štipendij. — Prav srčno želimo, da bi se važnemu zavodu čsdaljs več dobrotnikov oglasilo, in da bi se ga pr?možniŠi ljudje tudi v oporokah spominjali.
Postne pridige. Naznanja se, da v postu, kakor sleherno leto, bode se prl-digovalo, in sicer v slovenskem jeziku v teh-le cerkvah: 1. v iupnej cerkvi sv, Antona novega v novem mestu vsako nedeljo in zapovedani praznik ob 6. uri predpolu* dne fn vsak petek ob 3. uri popoludn«; 2. v iupnej cerkvi pri sv. Jakopu vsako nedeljo in praznik ob 3. uri popoludne. — Velikonočno obhajilo se prične s tretjo nedeljo v postu (16. marcija) in traja do praznika Gospodovega Vnebohoda (22. maja).
Latinske* slovenske in Hrvatske molitve, ki se molijo po tihej svetej maši, kakor določa najnoveji ukrep sv. kongregacije redov, dobivajo se posebe tiskane v tiskarni S. Pastori, »Via Annunziata« št. 2.
Veselice tržaških slovanskih d rušite v v prošlem tednu so bile zopet tako krasne in močno obiskane, da je le en glas po Trstu o močnem gibanju tržaških Slovanov. V soboto je bil ples slovanske Čitalnice, kateri je glede števila vdeležencev in elegance prekosil vse nade, tako sicer, da celo neslovanski listi, nemški in italijanski, o našej čitalnici pišejo jako simpatično in pripoznavajo, da je to društvo eno najlepših društev v Trstu. Na zadnjem plesu smo videli tudi nekoliko Častnikov c. k. mornarice in domačega polka, občudovali smo tudi krasne toalete mnogobrojnih dam, s kratka, vsa čast, odbor dela neumorno, da povzdigne našo čitalnico in uspeh se kaže najbolj s tem, da je zadnji čas pristopilo v čitalnico prav mnoeo novih udov iz prvih tržaških krogov. Ples delalskega podpornega drultva v nedeljo, v dvorani »Zelenega hriba« je bil kar se tiče lepote in veselja, tp je lepih toalet, mask gotovo še lepši, nego veliki ples v gledišču, skoro neverjetno, a vendar resnično, okolo polnoči so bili uŽe
vsi prostori tako natlančeno polni, da so mnogi plesaželni morali oditi, ko so videli, da nt mogoče plesati. Dokaz temn je ta, da se je prodalo okolo 650 vstopnic in da je ta ples drnštvu, k ljubu velikim troškom, vendar Še vrgel nad gld. 180.—, gotovo lepo svoto. Letošnje pred-pustne veselice del. društva so pomnožile pokojninski zalog za okolo 750 gld., gotovo lepa svoti, katera govori najlepše za delalnost odbora.
Sokolov včerajšnji malkeradni ples se sme prištevati najlepšim plesom letošnjega predpusta. Dvorana »Monte Verde« je bila natlačeno polna. To v resnici pisano društvo bilo je paSa-veselica veselim očem. • Sokolu v svojej lepej opravi, gospe i go-spice v narodnej OKoliČanskej obleki, dve lepi O laliski in en Kitajec, zbudili so občno pozornost. Ples je bil jako Živ, vzlasti lepo se je plesal »Kolo«, ki se je moral na občno zahtevanje ponoviti. Ob-čudovaii smo posebno krasotice v prelepih narodnih slovanskih nošah. Veselice so se vdeležili tudi imenitni gospodje iz Črne-gore, vojvoda Mašo Vrbica z sinom, čestni poveljnik Matanovič i nekoliko druzih Črnogorcev v narodnej opravi. Akoprem je bil trošek velik, ostala je vendar »Sokolu« lepa svota. Odboru »Sokola« vse priznanje za tako izvrstno prirejene veselice. — Ta predpust se je pokazalo mej tržaškimi Slovani novo veselo živenje; a kdor ne vidi, ne veruje, da seje v tako kratkem času toliko napredovalo v vsih drufitvih.
Odsek podpornega delal-Skefa društva vabi na posvetovanje, katero bode 2. marcija, t. j. v nedeljo v spodnje] dvorani »Zelenega hriba«. Posvetovalo se bode o predlaganju novih kandidatov za društveni odbor del. podp. društva.
Tržaške novosti. Nesreče. Padel je v morje France R., 5lletni mož. Pijan
Ebil. Na pomoč mu je prihitel agent g. eponti in ga rešil iz nevarnosti. Izroči ga potem nekej straži, ki ga na dom pospremi v ulico »Farneto«. Prenesli so v bolnišnico 19 letnega F. Piccolija, ker je na ulici nagloma zbolel.—Vpondelek v jutro padel po stopnicah Bvojega stanovanja v Kolonj 68 letni Ivan Keršovan, doma iz Gradiške. Vsled teškega pofikodvanja so ga morali odpeljati v mestno bolnišnico.
Noi in pretep. Moral je iti v nedeljo zvečer v bolnišnico postrežček M. Juraj, da si zdravi rane, ki si jih je pridobil v pretepu. Ranjen ima nos In jedno roko. — Kmeta Franceta Renner je nekdo v obraz ranil. Renner se je branil, ker nepoznano človeče mu je hotelo ukrasti ovco, katero je pri sebi imel.
Nespodobno počenjanje. Več večerov se uže godi, da nekoji grški pomorščaki na rudečem mostu napadajo posamezne ženske itd. To je nespodobno in one grške predrzneže priporočamo slavnemu redarstvu.
Ogenj. V petek ob 11. po noči je pričelo goreti lubje iz nekojih starih slamnikov, ki se nahaja pod mostom v ulici »delle Mura*. Plamen je visoko plamtel, a škode
J »osebne ni, kajti ogenj so pogasili mimo doči ljudje.
Kaplja. V nedelo ob 1. popoludne je zadela Icaplja g. S. Daminija, uradnika pri iavnej tehtnici gospodov Marini in Dolenc. Peljal se je v koleslju po ulici Gorsia Stadion. Prenesen v lekarno Leitenburg, postreže mu prvi g. lečnik dr. D'Osmo, a bilo je zaman — za nekoliko minut je bil Damini mrtev. Prepeljali so ga na dom.
V nedeljo na »Corsu« mej »korzom« je prišel pod kočijo 81etni A. Brumatti, ranil se je na nogo. Prenesli so ga ▼ lekarno »Rocca« in od tu na njegovo stanovanje.
Zamrl je gos p. major Moric Moser poveljnik 19. bataljona lovcev; kakor smo poročali, smrtno rano si je zadal z revolverjem. Njega sprevod se je vršil v pone-delek ob 3 popoludne iz garnizijske bolnišnice.
Spremil ga je k poslednjemu od počitku cel bataljon lovcev, kot svojega zsmrlega poveljnika, potem mnogobrojno časnikarjev je šlo za pogrebem in druge odlične osobe, kakor baron Pretiš, baron Kem-
ferle, baron Kober, vitez Rinaldini, vitez 'ollini, dr. Schrott In drugi.
Sprevod. V nedelo ob 11. spremili so k poslednjemu počitku gospo Antonijo Rabi, porojeno Pazze, ženo dr. Rahla. Mrtvaški voz, kojega je peljalo šest konj, bil je zakrit pod cveticami in vencL Za sprevodom je šlo vse polno odličnega meščanstva, kakor načelniki vladnih in občinskih oblastij itd.
Itorso v nedeljo ni bil posebno obiskovan. Kočij je bilo do 150. Metanje konfetovje bilo jako skromno, le papirnati izrezki so bili na dnevnem redu. Na Corsu nič k»j posebnega. Mask je bilo malo v kočijah, nekoliko več pouličnih šem, a vse grde liki greh. Podarjenih bouquetov smo našteli 13, zares pičlo Število. Gospod V. Se svojo ženo in hčerko v koleslju vsi v narodnej okoliškej noši so prav lepo^pa-
radirali, da jih je vsak pohvalil. Navadnih opazovalcev se je »Gorso« tri. — Če je »pust« barometer trž. blagostanja, kakor je bil nekoč, potem se takemu letu vidi povsodi le miserija. V ponedelek je bilo kočij toliko, kolikor na pustni četrtek, na dan otroškega korsa — če ne še manj! Nebo je bilo oblačno, zjutraj je prašilo in tako napravilo dokaj blata po ulicah. Tudi to je nekoliko uplivalo, da je skoraj korso Izostal. V torek je bilo nekoliko več, našteli smo kočij 253, i mej temi par omni-busov, kakor omnibus starih bab z orkestrom. Metanje z konfetom je bilo Še precej obilno, Mask je bilo dosta, a vse grde, osobito poulične. Ne smemo zamolčati, da v nedeljo je pohajala »Gorso« lepa vrsta Barkovljancev, preoblečenih v črnogorske] opravi, z godbo na Čelu, katere načelnik je bil in imel na Čopiči napis: Spinčič. To je bila tudi demonstracija vrlih Barkovljancev, naperjena proti vlaškim demonstracijam v Istri. Danes, ko to pišemo, je lepo vreme in se ni bati, da norca pusta ne pokopljejo, ali dostojno sežgejo naši vrli St. Ivančani.
»Trlester Zeltung« prlnašavest, da je g. Nabergoj izročil spomenico društva »Edinost« zarad imenovanja poreš-kega Škofa ministru grofu TaafTe-ju, in da ta korak utegne ustaviti imenovanje č. g. Flapp-a. Ker pa je g. Nabergoj spomenico izročil g. ministru baronu Conradu, a ne grofu TaafTeju, ker iz dobrih virov vsa drugačna poročila dohajajo, zato se nam zdi, da je ona vest v »Triesterci« kaka predpustna raca, kakor je tudi skoro neverjetno to, kar piše nemški list o Primorskih škofih. Morda pa se hoče norca delati?
Obravnava proti 4arelilg-a in Zauipteri-Ju* Naznanila se je za-tožba proti politikarjema tukajšnjega »In-dipendente-ja«, Henriku Jurettig-u in Ribardu Zarnpieri-ju, ki se nahajata za-
Erta v Inomostu. Zatožena sta zločina aljenja javnega miru. Dan obravnave ni še določen. Daleč pa ne more biti, ker porota v Inomostu se otvori 12. marcija. Zagovarjal ju bode odvetnik Vincencij dr. Neumayer iz Gradca.
I SE okolice nam pišejo: Poljedelski nedeljski tečaj pri sv. Ivanu kaj dobro napreduje. Obiskovalcev je do 10, ki marljivo hotć se podučiti o toll važnem predmetu, kakor je kmetijstvo. Naj vsaka šola po okolici vzgoji do 10 mladenlčev na leto, v desetih letih bodemo imeli lepo Število marljivih, pridnih in podučenih kmetovalcev. — V Rojanu skrbi nek gospod za pridobitev poštne škrinjice. Kaj tacega smo res potrebni in želimo dotičnomu gospodu dober uspeh. Tudi še pristavljamo, da je njegovo stanovanje prav prilično mesto za tako napravo — tam se poti križajo in Skrinjica bi ne služila le Rojančanom, temuč tudi drugim izven okolice, ki mimo bodijo. To je izborna mise), da se le uresniči.
Goriške novosti* Gosp. Pelle-grini, večletni tajnik obrtnljske in trgovske zbornice v Gorici, odpovedal se je tej službi. — VojaSki nabor se bode vršil 28. in 29. marcija, in sicer 28. za one od leta 1864 in 1863 In 29. marcija za one od 1. 1862. Nabiranje se bode vršilo v kasarni pri sv. Roku. Srečkanje bode pri tukajšnjem magistratu 2. marcija, od 9. predpoldne za one od leta 1864, za druge pa ostane število prejšnjih let. — Porota ie obsodila na smrt Andreja Bitežnika iz Biteža, ki je nedavno v Fovici usmrtil z nožem svojo ljubico. — Ta ista porota je obsodila Jakopa Fratnlka v petletno trdo ječo z jednim postom na mesec in 25. novembra slehernega leta k Izoliranju, radi uboja,„ prestopka proti te-lesnej varnosti. — Se druzega je obsodila radi uboja v šestmesečno ječo, jednim postom na mesec in izoliranju vsako leto 2. decembra. To je, Petra Roset-a, 221et-nega mladeniča is Kopra, ki je ubil Petra Mavrenčiča in teško poškodoval Dominika Dosvalda. — Goriška ljudska posojilnica je imela v ponedelek svoj prvi občni zbor. — V saboto 23. t. m. so goriške srednje iu druue šole dovršile prvi tečaj šolskega leta. Počitnice trajajo do prihodnjega petka. — Blagorodni gosp. Josip vitez Schneid, deželni poslanec kranjski itd., podaril je prvemu otroškemu vrtu v Gorici 25 gld. Slava mu! — V trnovskem gozdu, kakor pravijo in vidijo na sledu po snegu, potika se po naših deželah uže dokaj redka zverina, ris imenovana. Ta je divjačini jako nevarna, napada jo in jej spije krv.
Ljubljanske novosti. V Ljubljani se čudijo nemškim naslovom. Ti so bili v »modi« tačas, ko je bil deželni zbor v nemškutarskib rokah, a tudi zdaj, ko o nemŠkutarjih le še »basni« govore, šopirijo se takovi naslovi. Kranjska trgovinska zbornica razpošilja volilne listine v nemškem jeziku tudi takim volilcem, katerim je nemščina deveta briga. »Est modus in rebus«, aH ta »modus« ni na pravem mestu in mi sodimo, da se ta. vest prekliče, ker vir —, iz katerega smol to vzeli, ni vselej zanesljiv — V sredo
je v Ljubljani zamrl g. Josip Milone, uradnik južne železnice. Pokojnik, mlad človek, bil je vrl narodnjak. R. J. P.
—	Uprav isti dan je tam zamrl g. bar. Grimšič; zadnji potomec stare kraniske rodovine. — Na ljubljanskej gimnaziji je razpisano mesto prof. za pouk v matematiki in fiziki v zvezi s propedeutiko. Prošnje naj se odpošljejo do 15. apr. t. 1. na kranjski dežel. Šolski svet. — Dva gospoda sta se ponesrečila pri hitrej vožnji na šišenjskej cesti. Hudo sta se poškodovala, osobito g. J., kojega so morali prenesti v bolnišnico. — »Ljubljanski list« se bo, kakor se za gotovo poroča ljubljanskim časopisom, imenoval »slovenski časnik« in bo s 1. marcijem začel Izhajati kot večerni list »Laibacherice«. — V tajnej seji mestnega zastopa ljubljanskega so bili izvoljeni v odbor za pospešenje dolenjske Železnice ti le gospodje: g. župan Grasseili, podžupan g. Fortuna in mestni odbornik g. Fr. Žužek. — Novo poslopje za porotne obravnave v Ljubljani je zdaj dodelano. — Po mestnega zdravniškega urada ukazu se je zatvorila mestna dekliška šola v redutnem poslopju, ker je v hiši obolel nek gospod za legarjem. --Trgovski ples je vrgel čistega dobička 727 gld. 6 kr. na korist penzijskej glavnici trg. bolnišnega in penzijskega društva.
Tatvine In policijsko. V petek zvečer je straža odpelala seboj necega po-ballna, ki je pazil, Če kdo pride, mej tem ko so trije njegovi tovariši namerjavali vdreti v krčmo »Andemo in Reria»f s pomočjo ponarejenih ključev. — Policijni agentje so v četrtek zvečer v ulici »Mal-canton» št. 7, ulovili v svojo mrežo mladega 17 letnega tička, trgovinskega praktikanta Oskarja Teuterja, iz Altenburga na Saškem. Ta je zbežal od doma in njegovega gospodarja Edvarda Flemming Nar-hofa, iz Altenburga, potem komu je očistil 400 mark. Od doma je uže pomanjkoval dober mesec. Mislil je oditi v Aleksan-drijo in v ta namen si je bil uže oskrbel vozni list, ali glej, on obrača, policija pa obrne in ga zvrne v luknjo. — V petek so spravili v senco prodajalca stare šare, ker pri njem so našli debelo vrv za ladje, ki je bila ukradena. Se druge tri zml-kalce je straža v saboto odpeljala v zapor.
—	Straže so ustavile ribarja, zatoženega tatvine; potem necega Blaža M. radi tatvine, ker je nečemu odnesel uro, a Še jed-nega je dela pol ključ, ker je pri njem našla Šopek ponarejenih ključev.
Iz Simmeringa je 2beŽal od roditeljev 191etni mladenič Štefan plem. Raič z namenom, da se vpiše mej pomorščake. Mladenič govori srbsko, nemško in francosko. TukajSnja policija ga išče, ker iz Si mmeringa so za njim brzojavili, naj ga ustavi. — Zgubljen fantiček. V nedeljskem korsu se je zgubil fantiček Anton Tonel, sin čevljarja, bivajočega v ulici »Madonnina«. — V gostilni »Alle tre porte* so neznani lopovi odnesli nečemu gospodu suknjo, vredno 40 gld. in necej gospodlčini p!6d. Policija je ustavila necega težaka, sumljivega te tatvine. — Policija je še ustavila in odgnala na zatožno klop tri uzmoviče, ki so hoteli prodreti v krčmo »Al Pajazzo«, in necega težaka, ki je v nedeljo pred glediščem »Politeama« druzega težaka z nožem rani).
GosgoMi m topite M
Cepljenje ali precepUeqje uže velikega drevja.
Mnogo se še vidi na zemljiščih naših kmetovalcev velikega sadnega drevja, katero Še ni cepljeno. Slišal sem tudi pritožbe od marsikakega, da ima sadno drevje cepljeno, pa da mu ne rodi, nekatero pa da rodi, pa le slab sad, kateri pa nema nobene cene.
Svetovati moram prvim kakor drugim, da svoja sadna drevesa cepijo in precepljo. požlabtnijo. Gledati pa je na sadje rotečih rastlin sorte, ker od sorte je odvisno, kakšen sad nam nafie sadno drevje obrodi. Dan danes je dokaj skušenih sort, vseh sadnih plemen, in le takih se moramo pri cepljenju posluževati. Vrednost sorte sadja, kakor čas, kedaj dozori, je različna. Naj zgodneje sadje, kakor naj pozneje, ima najvišjo ceno. Za to se svetuje v gorkih podnebjih zgodno sadje pridelovati, v bolj mrzlih pa kasno, to je, naj se pomnožu-jejo one sorte sadnih dreves, katere kasno dozore in so stalne, da namreč sad takih dreves prebije tudi vso zimo.
Tako sadje ima tudi prav visoko ceno, ker pride na trg, ko je pomanjkanje sadja. Toraj skrbeti je treba, du pomnožujemo prave sorte.
Pri nas se tudi vidi kako sadno drevo precepljeno, katerega je pa grdo gledati. Nepravilno obliko, ki mu ustvari, vse krive in zvite mladike; veje kar odsekane z sekiro, po deblu pa polno pogankov, vse to žali oko, zraven je pa nepravilno
in škodljivo. Iz takega ne more uspešno sadno drevo rasti. Pri precepljevanju moramo gledati, da cepimo zgodaj zeleneče sorte na podlago zgodaj zelenečo, prav tako kasno zeleneče sorte na kasno zelenečo podlago. Vedno moramo obliko drevesa pustiti, to je da moramo tako skrajšati veje, katere cepimo, da so v soglasju z obliko prejšne oblike. Pri hruškah navadno piramidalna, pri jabelkih okrogla itd. nadvlada.
Drevo, katero mislimo precepiti (po-žlahtniti) treba, da mu veje zredčimo. Za to delo je kaj dobra drevesna žagica, katera je spredaj oska da gre lahko mej po-samne veje, ter se lahko nepotrebne veje odstranijo.
Veje, katere mislimo cepiti, tudi se v pravej obliki skrajšajo s žagico, treba je pa paziti, da se nam veje ne cesajo ali lome, ampak morajo biti gladko odžagane. Da se nam cepiči (mladike cepičev) ne krivijo in vije jo, treba je, da pustimo eno, dve, tri veje (sploh se jih pusti po velikosti •Ireva) katere služe za odpeljevanje preobilnega soka, katere se pa ne skrajšajo. Vsaka veja, ki je skrajšana in ima služiti za cepljenje, treba jo je gladko vodoravno z nožem pričelitf. Taka pričeljena veja se razkolie, pri tem je gledati da se predaleč ne vkolje, ker kolikor se manj toliko je boljše. Za tem je treba cepič pripraviti. Naprava cepiča po starem ni prava, ker on ima na dveh straneh stopnje, katere le slabe cepič. Bolje je, da se ureže v prostej zagojzdici, kder je gledati, da na i zagojzdico pop moli.
Tako pripravljeni, cepič se zarene v razklad in za tem Se drugI, kar se vse s cepilno smolo zamaže; mej cepiče se pa dene kak suh lubad, da se toliko cepilne smole ne potrati. Prvi popi cepičev nad razkladom morajo vedno notri biti obr-neni radi ran, ker tako se hitreje začele. Tako s« postopa dokler je vse drevo precepljeno. Cepiti je treba vedno z vrhi dreva navzdol. Koljejo naj se veje po strani in ne navpično, da ne pride cepič pOd cepič, ampak da prideta navštrično. Cepiču zadostuje, da mu pustimo tri pope, ne pa cele mladike, kakor nekateri delajo. Gledati nam pa je, da se dobro cepič z podlago ujema, to je, sok cepiča z sokom podlage, nikakor pa površina lubadov, ker nekatera drevesa, posebno stareja, imajo debel lubad, cepič pa tankega, treba je toraj da je cepič bolj notri. Delo cepljenja naj se z natančnostjo in hitro vrši, du se nam dobro sponese, ter rane skrbno zamažejo; dobro je tudi, kadar cepiči ozelene, posebno kder je burja, da se nekoliko vejio (f^ask) priveŽe, na katere se poganki eepi-čev naslanjajo, da jih ne polomi. Mladike za cepljenje morajo bili krepke enoletne z dobro razvitim popjem. Rezane morajo biti v pravem času, ter hranjene v kakem vlažnem hramu. Suhi, kakor preveč ozele-nečl niso za cepljenje. Vsaka sorta pa naj se na svoje pleme cepi in ne nasprotno.
Po leti je treba vse poganke po deblu in vejah močno pencirati in v avgustu odstraniti, ali pa tudi precej. Prihodno spomlad je treba ostale veje precepiti, ako so pa nepotrebne, odstraniti, nikakor pa take pustiti. Cepiču prvega leta se zatre-tino, na ven moleči pop skrajša da se lepša oblika dobi, kder se kaj križa, naj se odstrani. Obrezovanje se nadaljuje do vzgoje popolne oblike drevesa.
Cepilna smela se kaj priprosto napravi tako le: Vzame se Čiste smole (kakoršn * rabijo čevljarji), katera se v posodi nuu žrjavico raztopi, raztopljeni smoli se doda 157, alkohola (špirita) in dobro premeša. Spravi se jo v primerne posodice. Tako narejena cepilna smola je kaj pripravna, ker je vedno tekoča, ter vsak čas za porabo.	J. Trnovski.
Društvo Inženirjev ln arhitektov. Društvo je odposlalo na minl-sterstvo spomenico o novej železničnej črti Hrpelje-Kozina-Trst. V tej se navaja: 1. Črta Hrpelje-Kozlna-Trst naj se zgradi po višjem redu, ne pa, kakor stoji v do-tičnem zakonskem projektu. 2. Železnici mej obema postajama v Trstu naj se ne zvežete preko morskih obal, pač pa naj se v to prevrta grič pod gradom, ali pa oni pod sv. Jakopom. 3. Kraj za dotično postajo naj se preštudira skupno z mestno avktoriteto, pazi naj se osobito na prostor »prosti kraj«, in pa za postavljanje ma-gazinov. — V petek zvečer je društvo v svojej seji razpravljalo jako važno točko, namreč — »zavarovanje delalca proti nesrečam pri delu.« Ono je bilo imenovalo posebno komisijo, ki naj preštudira in potem poroča o relativnem zakonskem projektu, katerega je napravila vlada. Inženir dr. Luzzatto svetuje, potem ko je povedal. kaj je dotična komisija pomanjkljivega v tem našla, naj slehern od gospodov kolegov svoje menenje o tem pove, da se tako vladin projekt zadela in popravi. Inženir gosp. Piazza nasvetuje, kar tudi obvelja, ker je nemogoče, »stante pede« kuj enacega spopolniti, naj vodstvo porazdeli projekte mej ude, da jih doma preštudirajo in o tem poročajo v prihod-njej seji. Potem se seja zaključi.
Reška trgovina % petrolejem. Kakor se od tam poro«!;«, priplul je 21.t. m. vondotno lukoprviparobrod(Marco) iz Filadelfije (v ameriških zjedinjenih državah) napolnjen s petroljem. Mi smo uže o tem pisali, da je na poti parobrod s petroljem namenjen v jedno luko na Jadranskem morju. Nekateri so ugibali, miole, da je namenjen na Trst, a sedaj pa sejeskazalo nasprotno. Glede trgovine s petroljem je bil svoje dni Trst glavna zaloga, a sedaj kakor se vidi, prizadeva si bližnja Reka mu iz rok izpuliti to trgovino. Trst od dneva do dneva bolj peša — gre v nić; skrajni čas je, da mu vlada pomore iz te_Ta mrtvila, ter ga zveže s železnicami neobhodno potrebnimi, kakor so: Hrpelje-Kozina-Trst, isterska zvezna črta, podaljšanje Rudolfove železnice do Trsta itd.
Zalganje tarifa aa potoval ce« Osrednje vodstvo južne Železnice na Dunaji izdelava nov tarif za potovalce, koji stopi v veljavo s 1. julijem. Nov tarif se bode naslanjal na dal|avo. Do 180 kilo. metrov dalje plaSavalo se bode. kakor do sedaj; od 180 do 300 kilometrov se bode 26°|„ in nad 300 kilometrov 40\ manj plačevalo.
E.etoda|a dividenda na delež avstrijsko - ogrskega Lloyda.
Dunajski časopisi priobčujejo, da bo letošnja dividenda na delež plovnega dru-Stva Lloyda znašala le 27. gld. na mesto 40 gld. kakor v minolem letu. Vsled te»a je vrednost Lloydovih kuponov v Biču zeloj padla. iL'Osservatore Triestino« od ponedeljka piše; Naznanilo se je Lloydo-vim uradnikom, da se jim letos na pol zniža običajnih remuneracija v času letne bilance.
Reiko Inko hoče ogerska vlada razširiti. Prav te dni je o tej zadevi na Reki posvetovanje pod načelništvom reškega governerja.
Bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici je imela po poročilu, katero je izdala zadnje dni za 1.1883., konec leta 1882. v svojem oskrbovanju 73 bolnikov in 89 blaznih, skupaj 162 osob. Leta 1883. je sprejela osob 818 bolnikov in 96 blaznih, skupaj 914 osob. Vseh bolnikov je bilo v bolnišnici 1. 1883. navadnih 891 in blaznih 185, skupaj 1076 osob. Izpustili so 1. 1883. bolnikov ozdravljenih 571, prebolelih 119 in neozdravljenih 31. — Umrlo jih je 87, konec leta pa jih je ostalo v bolnišnici še 83. Blaznih so izpustili leta 1883 19 ozdravljenih, 33 prebolelih; 3 so bili premeščeni, 2 sta pobegnola,31 jih je umrlo, iionec ieta jih je ostalo 97 in z navadnimi bolniki vred 180 osob. Bolnišnica ima 100 postelj za bolnike in 100 za blazne, skupaj 200. Bolniki se sprejemajo vedno, blazni pa le po naznanilu, ki ga ima poslati dotična občina visokemu deželnemu odboru zraven spričevala pristojnosti in ubo-štva tudi spričevalo zdravuiSko. Obiskovati se morejo bolniki vsak dan od 2. do 4. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih tudi od 9. do pol 11 ure dopoldne. Za obiskovanje blaznih je potrebno posebno dovoljenje od predstomlka.
Trije obe Sen I. »Avvenlre« iz Reke ima ta-le brzojavna poročila o obešanji onih treh razbojnikov, ki so Majlatha »judex curiae« usmrtili in ga potem oropali. Danes zjutraj (23.) so obesili one tri Majlathove zločince. Berecz se je poslovil od matere, žene in sorodnikov. Z mnogimi osobami, ki so ga obiskale zadnjo uro, govoril je patetičnim naglasom, rekši, da je nedolžen. Dozdevlje se, da je do zadnjega trenotka upal, da bode pomilo-ščen, Spanga in Pittely sta se udala, molila in na ves glas jokala. Denes ob 7. uri je prišla sodnja komisija na mesto, kder se ima kazen izvršiti. Pročitala 6e jim je obsodba. Prvi, ki je nastopil, bilje Spanga. Predno je imel biti obešen, prosil je od-puščenja Mujlathovo obitelj. Po 12 minutah je bil uže mrtev. — Za njim je stopil na oder Pittely, ki je tudi odpuščenja prosil in z veseljem poljubil sv. razpelo. V 10 minutah je bil mrtev. — OLa sta relativno malo trpela. Poslednji na tej poti je bil Berecz. Ta je trdil, da je nedolžen, in ko se ga je rabelj polastil, vs-kliknol je: »Bog naj kaznuje moje sodnike 1« Vojaški poveljnik je koj na to za-ukazal biti ob bobne. 11 minut kesneje je bil Berecz mrtev. Njegov obraz je postal takov, da ga je bilo strah gledati, izvrševanje kazni je trajalo 20 minul. Ob 10. uri predpoiudne se je vršila raz-t<ilesba.
Nesreče, V južnih krajihsevernih amerikanskih držav je bil zadnjiteden tak vihar, da je več majhnih mest porušil. Okoli 5000 hiš je podrtih in okoli 400 ljudi ubitih. — Na parniku »Kotsai«, ki je bil na potigod Hongkonga v Macak, počil je kotel in usmrtil 17 popotnikov, mej temi je bilo 8 Evropcev. — Lalija »Ada Barton« se je na potu od St. John-a v Liverpool razbila; utonil je kapitan, prvi in drugi krmar in šest mornarjev. Parnik »Par-kland« je otel tri ostale mornarje, ki so se pet dni in noči brez jedi in pijače vozili, ter držali v jadriŠčih. Pes, ki je
bil ž njim hotel je enega mornarja snesti,
vsi trije pa so uže hoteli vailati, katerega, drupa dva pojesta.
Telegram Edinosti, (za zadnji list prepozno došel).
Ljubljana, 23. febr. Šuklje govoril volilcem v Novemmestu, vdeleiba mnogobrojna, govor obče pohvaljen; izjavljena jednoglasna zaupnica.
Prvo društvo vojaSkih veterancev iz
Trtta in okolice. V nedeljo 9. marcija prihodnjega m. ob 9. predpoiudne bone v goren jej dvorani »Zelenegu hriba*, V. redni občni zbor
Pred zborovanjem, ob 8. bode v crkvi sv. Antona novega sveta maša za zamrle ude minolega društvenega leta, h katerej se povabljajo gospodje častni društveniki, prijatelji veterancev in vsi veteranci.
Dnevni red:
1.	Predsednikovo poročilo.
2.	Denarno poročilo blagajničarja.
3.	Predloga vodstva.
4.	Predloge druŠtvenikov.
(Predloge druŠtvenikov, morajo se pismeno predložiti vodstvu vsaj 10 dni pred občnim zborom).
5.	Nova volitev odborovih namestnikov.
Najdeno.
»Csacza, Ogrsko, Gospodu Rihardu Brandt-u, lekarju v Cirihu. „Vaše Blagorodstvo! Dozvo-Ijam si s tem izreči mojo izjavo. Mtnolo leto sem čital v nekem ogrskem listu o Rth. Brandt-ovih švicarskih krogljicah. Običajno slehero bolehujoči cilja za vlajša nami, tudi jaz sem poskusil, ter takove krogljice si dal prinesti iz lekarne gospoda Josipa V. TdrSk.a v Pešti. Tisočera zahvala Vam, te krogljice so meni dokaj pomagale, da celo mojo Želodčno in črevesno bolest dokaj olajšale. Z odličnim štovanjem Franc Szikara, trgovec". Švicarskih krogljic stane škatuljica 70 kr. po lekarnah.
Zahvala.
Gospod baron Aleksander Koller, tajnik pomorske vlade daroval je „Delavskemu pod pornemu društvu" pri priliki plesa 24. t. niza zalog pokojnine 1O gld. za kateri dar mu izreka podpisani presrčno zahvalo.
Odbor.
Tržno poročilo.
Zadnje dni je kupčija v Trstu kolikor toliko mirovala; a stanje trga je nespremenjeno; prav tako cene raznega blaga. Cene kolonijalnoga blaga bo jako trdne, iskano je maslo in po fižolu je nastalo Živahneje prašanje.
Dražbe.
V Tržiču, hiša Jožefa Degrassi. cena gld, 4150, dne 1. marca in 1. aprila. — V Tol-■ilna, posestvo Antona Zaloscik iz Koritence, cena gld. 600, dne 28. februvarja in 28. marca. — V Tolminu, posestvo Andreja Leban iz So-tolmina, cena 630 gld., dne 29. februvarja in
I.	marca. — V Trstu, poslopja Justa Ferluga, cena gld. 11.640, dne 28. februvarja in 28. inarca. — V Kopru, posestvo Antona, Ivana i Petra Furlan is Cernotić, cena gid. 1838, dne 21. februv., 21. marca in 21. aprila. — V Sežani, posestvo Andreja Breaovec iz Mislece, cena gld. 1602, dne 23, februv. — V Trslu, posestvo Georgija Starz it Barkovelj, cena gld. 9617, dne 18. marca in 16, uprila. - V Sežani, posestvo Jožefa Vatovec iz Vareje, cena gld. 386. dne 20. marca in 21, apjila. —
V	Borlol, hiša Terezn Blasig v Mirni, cena gld 315, dne 26. marca in 29 aprila. — V Gorici, posestvo Antona Sfiligoja, cena gld.
II.885,	dne 13. marca in 17. aprila. — V Sežani, posestvo Antona Cebohin iz Rodika, cena gld. 410, dne 3. marca. — V Goriol, posestvo Jožefa Zottar, cena gld 2176, dne 4. marca. —
V	Goriol, posestvo Franca Pajer iz Solkana, cena gld. 20.450, dn* 29 februv. - V Sežani, posestvo Jožefa Uršič iz Krajnavas, cena gld 1000, dne 13. marca. — V Sežani, posestvo Ivana Fonda iz Lokev, cena gld. 605, dne 31. marca.
Borsno poročilo.
Vsled neugodnih poročil iz Berolina je postala borsa zopet bolj ralahova in kurzi nekoliko niži.
DunajKka li»rwa
dne 19. februvarja.
đnotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 60 kr
Enotni drž. dolg v srebru 80	»	60 •
Zlata renta......101	»
5°/, avst. renta .... 1>5	»	— »
Delnice narodne banke . $42	»	— »
Kreditne delnice .... 309	.	10 »
London 10 lir sterlin . . 121	>	65 »
Napoleon....... 9	»	62'/a»
C. kr. cekini......5	»	70 »
100 državnih mark . . . 59 »	30 .
mmmtmmm
Podpisani ima na razprodajo vsakovrstnega
svežega in kuhanega masla
po najnižjej ceni, da se ni bati konkurencije.
JAIEZ ŽNITGK,
plavŠ »Althammer« št. 35. Bohinjska Bistrica, (Gorenjsko, Oborkrain.) /4—1)
Gospodarsko društvo v Skednju
vabi vse svoje ude na redni občni zbor, ki bode v nedeljo 9. marcija t. 1. v sobani Matija Sancina, Vrba, ob 9. uri zjutraj. Dnevni red. —
1.	Letno poročilo,
2.	Predlaganje letnega računa,
3.	Volitev novega odbora. Skednja, 20. februvarja 1884.
Lovro Godina,
3—3	predaednik.
Mlatilnice, slamoreznice,
n 2:to čistilne sir oje. iz dobro znane tovarne Henrika Lanza prodaja po strogo fabriški ceni
J. C. Demšar,
Železnike (Elsnern).
Riunione Adriatica di Sicurtš
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnloa In reserva društva dne 31. daoeabra 1881:
Glavnica društva	gld. 3,300.000.—
rescrvni fond 00 dobičkov » 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505.— Reserva za škode	» 284.591.—
V portfelja:
Premije, ki s»e imajo potitjati
v prihodnjih letih . . . . » 13,206.696.47 Skupni znesek v«. h škod plačanih od 1. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007.57
Urad ravnateljstva 24—3. Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hišij
Tržaška Stedilnica.
Mnogo posestnikov knjižič prenehane mestne trgovinske zastavljalnice, kakor tudi tržaSke Stedilnice ni posluhnolopozivu dne 25. avgusta 1883, dotičnikom se vuovič naznanja v njih lastni interes, da čim preje vlože knjižice tržaSke Stedilnice, da se morajo pečatiti, in one mestne trgovinske zastavljalnice, da se zame-nijo z novimi knjižicami podpisane.
Trtt, 9 februvarja 1884. (3-3) Vodstvo Tržaške Štedilnice.
Najdeno!!!
_ Po neutrudljivih študijah se je ko-nečno dr. pl. Benden posrečilo, napraviti
Mazilo za lase,
od katerega se more reči po vsej pravici, da odgovarja svojemu namenu. V prav kratkim času pomnoži in okrepča to macilo lase in brado in brani izpadanje las. IzaaJdRik Jamči za gvtevl uspeh.
Cena za lonček mazila 2 gld.
Glavna zaloga sa Trst pri gospodu lekarju Karolu Zanetti, ulica Nuova, št. 27-
(13-7)
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo eden goldinar
dobi se
Originalni
er-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Porodivo se daje za pet let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent 13—2
V Trstu, Corjo, palača Modello
Šivanke ta Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.
Sing
M-VSAKEJ DAMI.-M
katera bo2e imeti dobro se podajajo životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pufipana) priporočam, da si ga noroci pri meni in da poSlje mero.
Mms. M« Milil er na Dunaji
I. Stadt, Opernoasse 12 (vis-a-vls Heinrichshof). ■T životnike -p« lastni izdelek po najnovejšem in nnjbj-ljšem dunajskem in pari&kem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od f. 7 naprej. Parilkl iivotniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f-ancoski ii-votniki s priponkami ou 1. 10, barvani
od f. H, naprej. Novost! Štefanije iivotniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim. ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trajljivl, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali,
elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Zivotniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, spošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drupo.
Neobhodno potrebno vsak.©j d*nazini '»I Lečna sredstva napravljena po kemiku in lekarju G. B Rovls
V TRSTU — 47 CORSO 47 — V TRSTU. Rastapljajočl čaj ozdravi vsiiki kašelj Se tako trdovraten, kakor dokazujejo uspehi raznih zdravnikov in neŠtevilna spričevala in naročbe. En zavui za 8 dni 60 soldov. —
čistilne kroglico proti taemeoroldam, napravljene iz neke rastline, izvrstno delajoče proti boleznim na jetrah, vrance, proti zabasanja itd. Vzamejo se lehko vsako uro brez obzira na dijeto. Škatljica 30 soldov.
Vino 1 m. kine z Marsalo, poskušano z uspehom po prvih zdravnikih za slabosti v obče, za pokvarjeni želodec in v času okrevanja po dolgili boleznih. 1 botelja 1 gld.
Hlebčki lz Tainarlnde s kloratom od potašlja, najboljše sredstvo proti boleznim v vratu, angini, hripavosti, zaprtem glasu itd. 1 škatlja 30 soldov.
Zdravilni ocet proll mladinom. Najboljše sredstvo ,a čiščenje zraka po sobah, s prijetno vonjavo, rabi se tudi kakor sredstvo za to deto, ena žlička z vo"1o, ker krepča kožo. 1 steklenica 50 soldov.
Tekočina, s katero *e vstavi Še iako močan zobobol, za-branuje gnjilobo in delikatni duh prouzroči v ustab. Ena steklenica 50 soldov. Tinktura In mazilo proti kurjim očesom, debeli koži in ozebkom, brez da bi prouzročila najmanjšo bolečino. Tri plaštri za eno kurje oko 20 sol. Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Zaloga ribjega olja lz ribe polenovke — kakovost brez primere, ki dohaja direktno z krajev, kjer ga delajo, in tuka.j rabi prvim zdravnikom. Z istim se izdeluje tudi olje železoki sano in jodo—železo o kisano.
Za komoditeto gospodov zdravnikov drži tudi vse leke profesorja Hebra proti kožnim boleznim.	__10—9
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatejj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC.
Nova tiBkarna V. DOLENC v Trstu.