f«,	V 1/ubPan'. dne 1. maja 181$.	I©*© VYXI\
Ameriko in drag« iu|< dri««a K l#* —.1 - Posamezna itfilka m prodat*!« po X nnarle«. .MUMM»MM«HiiinM»anHM«»
GLASILO JUGOSLOVANSKE : : KMETSSCE ZV£ZE s :
Spisi in do-pisi pošiljalo: Uredništvu „Do'
moli u b a", Ljubljana,
Kopitarjev®
oilca. - Narodoma, refclamacife «n in serati pa j Upravtučtru „Do m oli c tu", j"""««. '^ubllaita &opltariev» olicii^ tj
fo pa ni po pravici!
Zadnji čas se množe pritožbe ne proti davku samemu, brez katerega — tega se tudi našo kmetsko ljudstvo dobro zaveda — država ne more živeli, a proti k. ič-aemu in nesorazmernemu nalaganju dav-eaifi bremen. In žal. moramo reči, da ravno slovenski del Jugoslavije mora nositi neprimerno težje davčno breme kot ostali del nnše države, lahko rečemo, da plačuje-*B*i Slovenci trikrat več kot ostali naši sodržavljani.
Najprvo je pri nas tako visoka osebna iJohodrJna, kakršne v Srbiji ni. In kar dela Ia davek posebno neznosen in krivičen, je to, da ga mora plačevati vsakdo, ki ima na leto več kot 1600 K dohodkov. To jc oči-všcfaia krivica. Če so se vse druge cene »idBale recimo povprečno za 500 odstotkov, bi sc moral tudi ta najmanjši dohodek., od katerega se plačuje dohodninski davek. Danes imaš pač hitro 1600 K dohodkov, pa imaš še hitreje toliko takih stroškov, ki se ne upoštevajo pri dohodninskem davku. Io kljub temu moraš plačevati davek od leh 1600 in nadaljnjih kron. In to moramo plačevati le pri nas, kjer nas šc vežejo . avstrijske postave.
Dalje moramo pri nas še vedno plačevati deželne doklade, čeprav — dežele ni več. Drugod tega davka m.
Največja budalost — mileje se ne moremo izraziti — je pa najnovejše nalaganje carine. Ne vemo, ali so v Belgradu tako otročji ali tako nevedni. Vsaka drža-«a skuša nastaviti visoko carino za one predmete, katerih ne želi, da bi sc uvažali « inozemstva, ker iih doma dovolj izdeluje. S tem koristi don^ačim podjetjem ter ffli varuje pred tujo konkurenco. Tako je avstrijska vlada naložila visoko carino na papir, sol, vžigalice, sladkor itd. Popolnoma pravilno: vsega tega je bilo v Avstriji dovolj. V Jugoslaviji pa za enkrat tega občutno manjka in smo popolnoma nave-ia» na-tuj uvoz. Belgrajska vlada bi motala biti vesela, da sploh kaj dobimo. Pa kaj se zgodi? Na te predmete računa carino po prejšnjih avstrijskih paragrafih. In tako morajo n. pr. naše tiskarne plačati sa vsak vagon papirja 3000 K samo carinc, medtem ko je pred vojsko cel vagon stal 2600 K. Seveda morajo tiskarne ceno knji-j|am in časopisom povišati, udarjen je potem preprost človek. Ravno tako se je pripetilo, da je morala p-ed nekaj tedni aefca ljubljanska tvrdka za uvoz za ljudstvo neobhodno potrebnih potrebščin pla-
čati samo carine — 37.000 K, Najbolj žalostno smešen jc *>a slučai z živinsko soljo. Cena te soli se je računa'a po 17 v, a carina po 25 v. V Avstriji je biio to umestno, ko smo imeli soli doma v Galiciji, a v Jugoslaviji ne.
Najbolj smo <udi Slovenci prizadeti pri južni /cleznici. Ta železnica je najbolj neumno zidana in zahteva za vzdrževanje ogromnih stroškov. Zato ne more nikoli pokriti svouh stroškov z dohodki. Sedaj pa so železničarji zahtevali višje plače. Južna železnica je rekla: »Mi nimamo. Država, če se hočeš ubraniti štrajka, ki bo usodcpoln, plačaj t! ali pa dovolli, da povišamo vozne cene.« Država seveda tiHi nima denarja preveč in je dovolila zvišanje. Pa kakšno je to zvišanje Za 2.00 odstotkov! Torej vsa vožnja trikrat dražja! A'i je potrebno tako zvišanje? Nikakor nc! Železničarjem so se zvišale plače povprečno za 100 odstotkov, in vendar so te plače le manjši del vseh stroškov južne železnice. Drugi stroški se pa niso zvišali. Torej bi človek mislil: če se povišajo vozne cene za kakih 50%, bi bilo to ravno zadostovalo za povišane železničarje plače. In res so v Nemški Avstriji tako nekako naredili. Prvi razred ie zvišan za 100%, drugi za 60%, tretji za 50%. Zakai oa pri nas kar za 200%? Če gre recimo 50% za železničarske plače, kam gre 150%? Ali nc v žep tuja družbe, ki ima v rokah južno železnico? Ali ne pomagamo s tem mi vzclržavati južno železnico v Nemški Avstriji? ln zopet smo tu samo Slovenci prizadeti, ker teče južna železnica v Jugoslaviji samo po slovenski zemlji! Naši gospodje okrog Jugoslovanske demokratckke stranke, ki se bahajo, da imajo največ ministrov v Belgradu in vso vlado v rokah, naj tu pokažejo, kaj znaio, ne pa po shodih udrihati po fariih! — Naši poslanci v Belgradu bodo že storili v tem oziru potrebne kkorake.
Knietše! ISaiih gfasou m ue£ kot ie oseh ie§£anski liberalnih in socialnedsnso&rfl-tičnih glasoo. Zalo dss hočejo razbiti s tfgm, da nas hočelo razcepiti o rasne stranke, sSa s tem oslafse oašo moč. Ifaš odgovor na fo nag bo: I!si do zadnjega o kmetske sveže!
Zadnje čase beremo v Domoljubu^ vedno pogosteje pritožbe o krivičnem dohodninskem davku. Iz različnih krajev se slišijo pritožbe o doliodnmskein davku, ki ga že več ni mogoče prenašati. Navadno se glase pritožbe proti uradniku pn okrajnem davčnem oblastvu. ki ima nalogo pripravljati gradivo za ccnilno komisijo, ki je bila dosic-j edina upravičena predpisati dohodninski davek;
Znana stvar je, da ni nikdo vesel, ka--dar mu pismonoša aH uradni sluga prinese poziv, da mora v tem in tem času plačati toliko ir toliko davka. Navadno se vsak čuti prizadetega, nasproti davčni oblasti čuti vsak, da njegova obrt ne gre tako, kakor bi bilo želeti, da sc dohodki leto za letom manjšajo, izdatki pa so vedno večji; posli so dražp, ccna gnojilom raste z vsakim dnevom. Sto pomislekov ima takrat vsakdo. Silno redki so tisti, ki sprejmejo brez ugovora plačilni nalo^.
To je nekaj naravnega! Vsak vidi takoj svojega soseda, prijatelja, ki mu je davčno oblastvo predpisalo manj davka, dasi ima dohodkov skoro. kolikor mu jih srce poželi. Čc vprašaš trgovca z usnjem, kakšni so njegovi dohodki, ti odkritosrčno pove, da niti toliki, da bi mogel brez skrbi: živeti. Država da mu je oddala določeno število kož, ki jih jc moral ustrojene zopet vrniti. Pri celi koži je imel samo par vinarjev dobička. Privatno od kmetov ni dobival kož, da bi jih stroji], ker je država kmetom vse kože zasegla in tako| odvzela. Zato so njegov! dohodki malenkostni. Sosedje pa trdijo, da ie imel usnje vedno v zalogi, kadar se je zglasil p-i riem kupec in bil pripravljen plačali za kilogram usnja 120 K ali še več Kakšne cene smo morali plačevati za usnje, ve vsak izmed nas, ki. nisiuo tako srečni, da bi b;li sami stro-jarji, ali pa vsaj v ozkih stikih ž njimi!
Če vprašaš trgovca, slišrš zop6t samo tožbe: Blaga ni bilo mogoče dobiti. Prodajalno ima popolnoma prazno, kar pa dobi blaga, ima že določene maksimalne cene. Oblast mu dovoli tako malo kosmatega
* Ker nam je predvsem zato, da vsakdo lahko pove svoie misli o tej ali oni gospodarski zadevi, ker se le s tem ista osvetli od vseh strani in tako ustvari t>o-trebna jasnost, zato priobčujemo tudi ta dopis, ki gleda dohodninski davek v nekoliko drugačr>; luči kot dosedanji dopisi Domoljubovi o tej zadevi.
dobička, da niti režijskih stroškov ni mogoče pokriti.
Ravnolako je s kmetom! Povsod tožbe: doma, v časopisih, na železnici. Rekvi-rirali so mu živino, seno, krompir, žito, a vse po slepih cenah!
Večini teh pritožb je vzrok nepozna-nje zakonov. Ni posamezen uradnik kriv, če predpiše cenilna komisija komu dohodnino. Uradnik je uslužbcnec države. Ravnati se mora po predpisih. Kdor je prepričan, da se uradnik ni držal predpisov, prosta mu je pot do višje instance, ki ima Idolžnost pregledati, ali je uradnik res kršil obstoječe predpise in zakone. Če ta pritožbo zavrne, je ugotovila le, da sc je do-tični uradnik držal obstoječih zakonov in !da zato ni povoda spreminjati predpisanega davka.
Da so pa dandanes obstoječi zakoni »elikokrat krivični, ne bo nihče zanikal, kdor jih pozna. Zakon o osebnih davkih predpisuje, da mora vsak, ki ima letnih dohodkov več kot 1600 K, plačevati dohodnino. Na podlagi te določbe so bile pri-morane leta 1918. n. pr. plačevati dohodnino vse učiteljice, ki so imele mesečno plačo 134 K in več. Kaj pa pomeni 134 K mesečno, ve vsak izmed nas. Že leta 1917. ta zadostovalo za kosilo in večerjo. Kje je potem stanovanje, zajtrk, kje obleka, knjige in časopisi; kajti dandanes moramo že stati na stališču, da so tudi knjige in časopisi neobhodno potrebni za mislečega človeka.
Razumljiv je klic, da naj se takim trivicam napravi konec. Tega pa ne more napraviti davčni upravitelj, ki piše plačilne naloge, pa tudi ne deželna vlada, V naši idržavi ima pravico izdajati zakone in ob-iBtoječe zakone spreminjati le narodno predstavništvo. Kakor v vseh modernih državah mora priti predlog, da se obstoječi xakoni spremen?, iz vrst poslancev. Zato ni dovolj, da poslanec na shodih in sestankih samo grmi proti davkom, temveč nujna dolžnost njegova kot poslanca je po-izvedeti pri volilcih za njihove želje, pogo-ivoriti in posvetovati se z njimi in, če uvidi opravčenost njihovih želj, staviti v narodnem predstavništvu tozadevne predloge, iče bo narodno predstavništvo sklenilo, da •o vsi, ki nimajo vsaj 8000 K dohodkov, prosti dohodnine, bo odpadla večina sedanjih pritožb proti previsokim davkom. Naloga poslancev je poizvedeti želje ljudstva. Narodno predstavništvo tvorijo vsi poslanci iz cele države. Vsak poslanec po-tve tam želje tistih, ki jih zastopaj zato je narodno predstavništvo tisti organ, ki predstavlja celokupno narodno voljo* Če •o davki previsoki, jih lahko zniža narodno predstavništvo. Če so pa ravno toliki, da pokrijejo državne potrebščine, jih seveda narodno predstavništvo ne bo znižalo, temveč v prvi vrsti gledalo na to, da zmanjša državne potrebščine. To se napravi na več načinov: Treba bi bilo popraviti državno cesto: ta se ne popravi in prihranek je tu. Treba je razširiti bolnišnico. Če nima dr-lava sredstev, je ne bo razširila. V nekem mestu žele, da se jim sezida zavod za neozdravljivo bolne. Če hi denarja, ga država ne bo zidala, treba ne bo plačevati idravnikov, strežajev itd. in država pri-
hrani s tem zopet nekaj premoženja. Seveda je najtežje za državnega gospodarja držati zlato sredo med državnimi dohodki in izdatki. Čc država nima dohodkov, ne more imeti izdatkov. Dandanes pa imamo nasproti moderni državi toliko zahtev: skrbeti mora za javno varnost, za bolnišnice, za višje šole, za ceste itd., da država tudi brez dohodkov ne more izhajali. Brc/, organizacije se danes niti ena šivanka ne napravi. Država je tudi organizacija in kol taka rabi dohodkov. Vsak razsoden človek bo pritrdil našim poslancem, da dovolijo vladi pobirati davke, ker brez davkov država obstati nc more.
Glavno pravilo, ki ga jc postavil^ veliki angleški narodni gospodar Adam Smith, pa je, da mora država pobirati denar pač tam, kjer je. Kdor lažje plača, ta naj plača, Kdor ima več, naj tudi več plača.
Ta nauk se zelo lepo sliši, a praktično ga uporabljati je zelo težko. Čc jc prodajal trgovec z usnjem usnje kilogram po 120 K in več, ni imel zgube: zato naj plača davek. Pravično je, če plača trgovec z ma-nufakturo, ki je proda! svojo zalogo za petkratno in šc višjo ceno, primeren davek. In če mora kmet, ki je prodal avgusta 1918 vino liter po 8 K, plačati več davka, ko njegov sosed, ki ga je prodal januarja 1918 liter po 3 K, je tudi pravilno, ker sosed ni prodal vina v svojo izgubo, če ga jc prodal po 3 K. Vinogradnik, ki je prodal vino liter po 8 K, je imel pri litru najmanj 5 K čistega dobička. Da so pa vinogradniki prodajali vino nad 8 K — v avgustu je bila cena za liter že 14 K — je splošno znana stvar.
Isto je bilo s poljskimi pridelki, s sadjem, z žganjem, špehom itd, »Vse to je res,« utegne kdo reči; »kaj pa stroški za obleko, čevlje, perilo? Ali se ti nič ne upoštevajo?« Res je, da so se tudi ti predmeti silno podražili. A sedaj še velja § 162, točka 4, zakona o osebnih davkih, ki pravi, da se stroški za stanovanje in za preživetek nc morejo odbiti od dohodkov. Danes še vedno velja ta določba in vsak davčni uradnik jo mora upoštevati, če hoče delati po predpisih. Spremeni jo lahko edinole narodno predstavništvo, ki ima zakonodajno moč.
Znani so nam slučaji, da je uradnik-samec s plačo letnih 4000 K, ki je bil abstinent, ki ni ne kadil in ne igral, komaj izhajal. Ves svoj zaslužek jc izdal za hrano in stanovanje. Obleke in perila si sploh ni mogel nakupovati. Od teh 4000 K je moral plačevati davek do vinarja natanko. Ni se upoštevalo, da je obleka draga, da se je usnje podražilo, da so posli dragi, plačati je moral dohodnino od celih 4000 K. Če primerjamo z njim trgovca ali boljšega kmeta, vidimo takoj razliko. Ta dva sta med vojno poplačala dolgove, naložila denarja, nakupih novih stvari in bila brc;? skrbi, glede prehj^ne, med .tem kp, je mo-t ral uradnik dobesedno prosjačiti pri njih za živež kljub svojim dohodkom. Vsak trgovccm in boljšim kmetom tO privošči, ker je država brez krepkega kmečkega in trgovskega stanu obsojena na životarenje. Če je kmečki in trgovski stan dobro situ-iran, ima to ugodne posledice za vse druge stanove. Vendar jih to ne more oprostiti od davkov, ker tudi zanje velja Smi-
thovo navodilo, ki ga je dal državi, pobirai davke tam, kjer je denar.
Bodimo torej odkritosrčni! Sedaj ko imamo svojo državo, je dolžnost nas vseh da ji tudi zagotovimo obstanek in razvoj. Časi, ko smo samo krilikovali državno oblast, so minili. Delo naših poslancev je po veliki večini obstojalo v tem, da so kazali na krivice, ki smo jim bili izpostavljeni v stari Avstriji, Sedaj naj pa ne bo naše delo samo negativno, temveč pozi-tivno: vsak naj po svojih močeh pomaga, da si zadobljcno državo zasiguramo in utrdimo.
ISse se organizira, Sier šara« o
organizaciji ie mofi. Hii naj; ostane naš hmefi brsz organizacije? Zato osi o Kmetske zueze!
Iz Kmetskih Zvez.
Ustanovni občni zbor Jugoslovanske kmečke zveze. V ponedeljek, 5. maja. ob 10. dopoldne sc vrši v mali dvorani »Uniona« ustanovni občni zbor J. K. Z. Pravico do glasovanja imajo po pravilih JKZ vsi odborniki, oziroma namestniki okrainih KZ. Pozivamo vse okrajne KZ, da sc ustanovne-
fa občnega zbora zanesljivo udeleže. —«
'ripravljalni odbor,
• • •
Na b?lo nedeljo so se vršili sledeči shodi Kmetskih Zvez:
Stara Loka. (Poslancc Brodar.) Ustanovni občni zbor KZ.
Poljane nad Školjo Loko. (Poslancc Brodar j Ustanovni občni zbor KZ.
Moravče. (Poslanec Strcin, dr, Stano-nik.) Ustanovni občni zbor KZ,
Dob. (Dr, Pogačnik, dr, Slanonik.) Ustanovni občni zbor KZ,
Blagovica, Krašnja, Radomlje. (Poslanec Sušnik.) Ustanovni občni zbor KZ,
Kostanjevica. (Kremžar.) Ustanovni občni zbor KZ.
Cerklje na Dolenjskem. (Dr. Samsa, Kremžar.) Ustanovni občni zbor KZ.
Črnomelj. (Dr. Šaubah.) Ustanovni občni zbor Kmečkih zvez za Belo Krajino.
Žužemberk. (IJr, Jež, dr. Kulovec.) Ustanovni občni zbor KZ. za žužemberski sodni okraj,
Šmartno pri Litiji. (Dr. Brejc, prelat Kalan.) Ustanovni občni zbor. KZ, za Litijo.
Vavta vas. (Dr. Jež.) Ustanovni občni zbor podružnice KZ.
Mirna na Dolenjskem. (Proi. Remec.) Ustanovni občni zbor podružnice KZ.
Komenda. (Strcin, Zabret.) Ustanovni občni zbor podružnice KZ.
Dolenja vas pri Ribnici. (Škulj, poet Lovrenčič.) Ustanovni občni zbor podružnice KZ.	' * * *
Komenda. Na belo nedeljo se je vršil pri nas shod, na katerem se je ustanovil* podružnica kamniške Kmetske Zveze. Dvorana je bila polna skoraj samih krneti
ts-kih posestnikov, Id so z zanimanjem sle-Aili izvajanjem državnega poslanca g. Stresna, ki je poročal o delu v narodnem predstavništvu, in g. Zabreta, ki je govoril o lwdanjih zahtevah in potrebah kmetske-ga stanu. Končno so bili sprejete sledeče rceolucije: 1. Belgrasko vlado poživljamo,
zastavi vse sile, da se jugoslovansko vprašanje reši v tem smislu, da pripade v»e naše ozemlje, tudi Istra s Trstom, Gorica, Reka, Dalmacija z otoki vred, do zadnje vasi Jugoslaviji. 2. Nujno ureditev denarja v tem smislu, da vlada varuje našega. kmeta, delavca in obrtnika in naše zadružništvo. Vso škodo, ki bi jo imeli trpeti gospodarsko šibkejši sloji, naj nosijo vojni dobičkarji. Zato zahtevamo, da se takoj uvede davek na vfojne dobičke. 3. Zahtevamo, da se davki v vsej državi iz-caačijo, da se zviša eksistenčni minimum na 10.000 K, da s tem odpade visoko odmerjena osebna dohodnina in da se doma porabljeni pridelki ne bodo šteli v dohodke ter se bodo šteli med stroške izdatki za obleko, obutev in zdravniške potrebe, 4, Zahtevamo, da se odpravi neopravičena cnrina na uvoz oblačilnega blaga, petroleja, sladkorja in soli, ki je bila veljavna v .stari Avstriji, v varstvo domačih izdelkov, Id pa je sedaj v novi državi krivičen kon-zMen davek. Ravno tako zahtevamo, da se neopravičeno visoki tarifi na železnicah arižajo, zlasti pa naj se li tarifi za vso <fr2avo izenačijo, 5. Pri agrarni reformi naj sc opoštevajo potrebe zlasti malega kmeta in kmetijskih delavcev, zlasti tudi, da se poravnajo sedaj krivice, ki so jih napravili j$rRŠčaki. 6. Ker je v naši državi do 80 odštel. prebivalstva kmetov, naročamo naši padski slranki, da odločno zahteva na podlag novoustanovljene Jugoslovanske kmetsko zveze kmetsko zbornico, ki imej odlomki vpliv na zakonodajo in upravo. 7. Zahtevamo, da pride v višji šolski svet po eta zastopnik kmetov in en zastopnik krščanskega učiteljstva. Šola mora biti na &»etih popolnoma prilagodena kmetskim psArebam. 8. Zahtevamo za naše kmetijstvo posredovanja in posvetovanja z drugimi drfevami, da dobimo zadostno množino unaetnih gnojil, ki naj imajo za vožnjo na železnicah znižano ceno. 9. naj sc napravi v Ljubljani kratek tečaj za cepljenje praSičev proti rdečici, da se nauči nekaj nadih fantov ali mož in potem sami cepijo pra&če. 12, Skliče naj se pokrajinski zbor. 11. Zahtevamo, naj se takoj sklene zakon 0 novem volilnem redu s proporcem, da se bodo mogle volitve vršiti takoj po sklepu miru. 12. Zahtevamo, da se uvede po vsej državi resnično demokratična uprava in »stava, 13. Zahtevamo vozno pošto v
Komendo vsak dan.	. 4
•i.
* * * —
' Podobne resolucije so se sprejele tudi
na vseh drugih shodih.
• •
V Bohinjski Srednji vasi se je ustano-ffla podružnica Kmetske zveze v nedeljo lae 13. aprila. Gospod Kremžar je v svojem govoru pokazal temelj, na katerem morajo flfaeti Kmetske zveze, ako hočejo uspevati,' Samo organizacija, ki sloni na teme-krščanstva, more prenoviti sedanji svet, ft&olil se je odbor Kmetske Zveze in ie bil
izvoljen za načelnika Janez Arh. Izvolila sta se takoj še dva odseka: za agrarno reformo in za napeljavo električne razsvetljave. Pristopilo je že lepo število članov.
Sprejete so bile sledeče resolucije;
1.	Ustanovi naj se zavarovalnica za živino, ki je zelo potrebna za naše planinske kraje.
2.	Osebnodohodninski davek naj se preuslroji v tem smislu, da se stroški za hrano, obleko in zdravila štejejo med stroške.
3.	Da se kmalu izvrši agrarna reforma tudi v tem smislu, da se vrnejo kmetom oni kompleksi eraričnih gozdov, ki so bili nekdaj last kmetov, pa so prišli potom Kranjske industrijske družbe v državno last.
4.	Nujno sc zahteva, da se ustanovi Kmetska zbornica.
m m m
Brezje. Dne 21, aprila se je vršil na Brezjah občni zbor podružnice Kmetske Zveze V. L. S. Po kratkem nagovoru (svetovni. politični položaj — potreba organizacije kmeta — program kmetskih zvez) so bili soglasno izvoljeni sledeči posest-niki-kmetje: Frelih Anton, načelnik) Rudolf Kleindinst, namestnik; Frelih Andrej, tajnik; Potočnik Franc, blagajnik; Babič Franc, Knafelj Alojzij, Murnik Franc, Rozman Janez, Škofic Franc, Šuštaršič Jožef in Vilfan Lovro, odborniki. K podružnici je pristopilo dosedaj 150 članov. Kmetje, posnemajte svoje zavedne sobrate Brez-janel Časi so resni! — Odbor.
SlinetsSse zueze ostajalo! RIS si se že opisal o Htnefsko zoezo?
Velike ali male občine.
(Dopis s kmetov.)
»Domoljub« je že dvakrat prinesel razpravo, ali so bolj umestne velike ali male občine, in to je velikega pomena; saj je občinski urad prva gosposka in večkrat tudi zadnja; večkrat pridejo kake zavite in dolgotrajne pravde v rešitev občinskim izvedencem.
Tudi jaz si usojam nekaj pripomniti v zadevi občin. Ako se hoče zares za blagostanje in izobrazbo skrbeti in delati, so po mojem mnenju bolj priporočljive male, ne pa velike občine.
1.	Vsakdanje poskušnje nam kažejo, da male občine bolj varčno in razumno gospodarijo s svojo imovino, kakor se to dela v velikih občinah, in to zato, ker imajo male občine svoj delokrog vedno pred očmi, in vse razmere eden do drugega po-2iia?o, Sčs^' velikih občinah fte ftiOr.e tMti," kyfU ofečift&e	sb občinah zelo raznolične, posebno pa med kmeti in tržani, in vsled tega pride med dotičnimi do nesporazumljenja in to velikokrat na škodo občinske imovine.
2,	Nekateri priporočajo velike občine zaradi ložjega in boljšega uradovanja; to pa ni praktičnega pomena, temveč le teorija. Ako bi se uradniki akademičnega značaja pri občini v službo nastavili, bi bilo to
z ogromnimi stroški za občino v zvezi. Nadalje: Ali so zares akademiki bolj izurjeni v kmetiškem stanu kakor kmetje sami7 Gotovo ne, saj imamo večkrat poskušnje, kako morajo akademiki prakticirati med kmetiškim stanom, da o istem prave pojme zadobijo.
3.	Lahko bi se prigodilo, da bi se nahajal občinski uradnik, kateri bi ne imel dobrohotečega značaja, pa bi preprostega kmeta s svojimi akademičnim znanjem povijal kakor pajek muho v svoje mreže, in pri tem bi kmet ne vedel, ali na glavi ali na nogah stoji; med kmeti je pa več takih, ki znajo več misliti kakor govoriti, in taki ljudje, ki ne morejo s svojo besedo na po-i vršje priti, pa v svojem srcu maščevanje kuhajo, kar rodi večkrat slabe posledice«
Vse kaj drugega je, ako kmetiški župan na svojem stolu sedi in ko kmetiškel razmere dobro pozna, pa po domače strankam pove, po svoji lastni poskušnji zamore si nasprotne stranke urediti in sicer velii ko lažje kakor kak neizkušen akademik.
4.	Sedaj, ko se je pričelo popolnoma slovensko uradovanje, bodo župani veliko lažje postali izobraženi. Pri tem bi bilo tudi umestno, da bi se kak časopis glede županstev ustanovil, ki naj bi bil tednik ali mesečnik, in v istem časopisu naj bi bile razne informacije za županstva, kako se ena aH druga stvar napravi, in vrhu tega naj bi kak politični uradnik večkrat pri županstvih imel tozadevno predavanje, pri čemer bi se hitro naši kmetiški župani pravilnega uradovanja navzeli.
Janez Sadnik iz Podstenka.
Štrajk.
(Dopis z dežele. Piše kmet iz Račne.)
Sredstvo, s katerim skuša organizira-nec izsiliti svoje pravične in nepravične zahteve, je furija sedanje dobe, štrajk. Razna glasila, katera hočejo ugonobiti našo prostost, jim služijo v dosego tega namena. Ni potem težko to delo zanje in njih voditelje. Poglejmo jim v njihov žep — a kaj to, železna blagajna mu ne zadostuje, obogatel je že s kričanjem in zapeljevanjem te uboge delavske pare. Kaj mu je delavec na srcu? »Proletarec« ima vedno na jeziku, a v duši je kapitalist; boljševizem mu je pa sredstvo, s katerim hoče to doseči. Zato pa hujska ubogega delavca, tako da bomo sčasoma prišli na peturno delo na dan in ministrsko plačo. Kaj pa mi kmetje? Vojni dobičkarji nam pravijo! Delamo, ko se zdani in ležemo spat, ko nam roka in noga več ne služi, poleg tega pa za storjeno delo še v vedni negotovosti pred vremenskimi nezgodami. Kako bi morali biti poplačani mi za svoje trudapolno šest-najsturno težko delo!
Pa kaj, tega gospodje socialni demo-kratje, kateri so se otresli kmetske suknje, ne vidijo in ne razumejo. Na shodih natolcevati in hujskati je lahko, kaj pa bo končni uspeh, ko ne bo nihče več delal, oziroma veliko premalo delal, na to ne misli nihče. Kjer se pa ne dela, še pa tudi plačevati dolgo ne bo moglo. Vemo pa vsi, da je danes edinole požrtvovalno delo naša rešitev.
3l
Kmetje, organizirajmo se v »Kmetskih Zvezah«, kajti drugače bode breme, katero nam hočejo naprtiti razni predstavUclji kapitalističnega proletarijata, preveliko. Veliko nas je že, a manjkati ne sme nobeden, ker potem brez skrbi korakamo v boj, kateri nas hoče ugonobiti._
Gospod podpredsednik, razložite nam!
Piše in govori se, da jc >~....«.i;a vlada ta Slovenijo sklenila pogodbo z neko kapitalistično družbo glede dobave 20.000 kubičnih metrov lesa iz Auerspcrgovih gozdov po čudovito nizki ceni, in sicer pod roko. Naši manjši lesni trgovci, obrtniki in tudi kmetje so čakali, kdaj bo razpisana javna dražba, a sedaj stojimo menda že pred sklenjeno pogodbo med deželno vlado in kapitalisti. Ker ima v deželni vladi referat o teh gozdovih in o njihovem nadzorstvu liberalna stranka v podpredsedniku deželne vlade dr. Žerjavu, zalo uljudno . vprašamo g, podpredsednika, koliko jc resnice na teh govoricah in na tem pisanju. In če je resnica, ali jc g. podpredsednik Voljan, da se taka kupčija, ki bije demokratični upravi naravnost v obraz in ki bi državo znatno oškodovala, takoj prepreči?
Imejte usmiljenje!
Z Dolenjskega smo dobili daljši dopis, kjer se neki kajžar, ki sc nc more preživeti od koščka svoje zemlje, pritožuje nad trdosrčnostjo svojih bogatejših sovaščanov. Med drugimi piše: Ravno, ko sem to premišljeval, pride k meni ubožna, pa poštena ženica, ki ima dve bolni hčerki v hiši, ter mi začne jokaje pripovedovati: »Bog se usmili, kaj takega pa še nisem doživela. Obe moji dckletci imata špansko bolezen; pa sem šla v tri hiše, da bi dobila steklenico mleka, pa ga nihče ne da. Pri T. sem vprašala, pa je odgovorila gospodinja, da ima pet prašičev, katerim mora dajati mleko, in torej ne more postreči. Pri P, dobim gospodarja in mu povem svojo prošnjo. Pri nas ga morajo jesti prašiči, se zadere Sad mano. Zakolcm prašiče, špeh mora biti debel, da ga potem lahko pri Italijanih zamenjam za kavo. Grem k tretjemu: Dekla, ali imate kaj mleka? —- Oja, tri krave molzem. — Ali bi ga mogla jaz dobiti eno Steklenico? — Kaj naj pa potem psu in prašičem dam? Za osebenke je dober močnik brez mleka. — Toda, to ni za oseben-fca, marveč za dve bolni dekletcil — In ko le nadalje prosim, mi zagrozi gospodinja, da mi bo steklenico na glavi stolkla, če se takoj ne poberem iz hiše,« t
Ljudje božji, imejte usmiljenje s siromaki! Kakor boste merili, tako se vam bo edmerjalol
Hmetge! BO odstotkoo oas ie. Pa pet odstotkov doseže oeC, Ce so organizirani, kot pa 90 odstotkov neorganiziranega lindstoal
Tedenske novice.
Jugoslavija.
j Minister za prehrano dr, Korošec sc je odpeljal v Dalmacijo. Ljudstvo ga povsod navdušeno sprejema,
j Prenos kosti Zrinjskega in Frankopa-na v Zagreb. Biia sta to dva plemiča na Hrvaškem, ki sta se uprla Habsburžanom in hotela napraviti svojo jugoslovansko državo. Načrt jima je izpodletel, bila sta oba ujeta in obsojena na smrt, Usmrčena sla bila leta 1671,, pokopana pa v Dunajskem Novem mestu. Na prošnjo hrvatske vlade je Nemška Avstrija dovolila, da se prepeljejo kosti usmrčenih plemičev v Zagreb, Dne 30. aprila so bili njeni zemeljski ostanki z veliko slovesnostjo v Zagrebu položeni k večnemu počitku,
j Brezobzirno hinavščino uganjajo Italijani. Ker Wilson vztraja na tem, da se Reka priklopi Jugoslovanom in da sc da državam, ki so nastala na ozemlju Avstro-Ogrskc, prav toliko svobode kukor vsem drugim državam, so Italijani zapustili Pariz, češ, da ne bodo podpisali miru, v katerem hi bil kršen londonski dogovor. In sedaj zahtevajo Italijani za Reko samoodločbo, medtem ko jo za- naše kraje zameta vajo! Orlando kliče: »Glede Poljske se proglaša načelo, da nasilno in samovoljno raznarodovanje nc more jstanoviti prava. Zakaj naj bi isto načelo nc obveljalo za Dalmacijo?« In vendar je v Dalmaciji samo peščica Italijanov, Hrvati pa naj se razna-rodijo! In v naših zasedenih"krajh! Samo Slovenci! Ali tukaj pa ne veljajo Orlandove besede? Takih lumpov, ki bi tako izrazito in predrzno kazali svojo lumparijo, kot ?o italijanski državniki, zgodovina še ni videla.
j Zračna pošta sc uvede v kratkem v Jugoslaviji.
j Brez alkohola! Hrvatski delavci so sklenili, da se na delavski praznik, dne 1, maja, alkohol ne bo točil. Pameten sklep.
j En milijon Srbov pomrlo med vojno. Tako jc zračunal srbski major Gjurič.
j Francoska cenzura. Te dni je dospel v Zagreb odličen ententen časnikar in izjavil sotrudniku »Riječi SHS«, da je entent-nemu časopisju prepovedano pisati o italijanskih nasilstvih v zasedenem ozemlju. O jugoslovansko - italijanskem sporu sc sine pisati, o nasiljih, aretacijah, deporta-cijah itd. pa ne. To jc »svoboda« in »pravičnost« !
j Nemški divjaki v Celovcu so oropali uradne prostore jugoslovanskega zastopstva in pisarno slovenskega odvetnika dr, Mullcrja.
Domače novice.
d Dragi gospod »Ljadski glas«. Zelo
nas veseli, da nam v svoji vseobsegajoči socialnodemokratični ljubezni in svobodi posečaš toliko pozornosti. Sicer si tega ne štejemo v posebno čast, a veseli nas, da imaš strah pred njim, ker dobro veš, da bo »Domoljub« vedno znal kmetom povedati, kam mislijo socialni demokratje s kmetom, namreč razlastiti tudi njegovo zemljo in ga postaviti kot najemnika na isto polje,
katero je prej imenoval svoje, KoniandJrai in milijone vlekli bi pa državni socialno demokratični voditelji, kakor n. pr. ruski Ljenin in Trocki, ki sta socialnim demokratom tako všeč in ki pijeta ruskim kmetom kri, Dovoljenje, da ponatiskavaš 1)0. moljubove prejšnje člauke, ko je bila pr, »Domoljubu« še kušteršičeva kOmanua, t; radi dajemo, ktr bo s tem najlažje napolnil svoje predale. Od časa do ča . bomo pa tudi mi nekoliko pregleda princ-sli o socialnodemokratičnih časopisih, |;a. ko so zmerjali kmtta kot oderuha it<i. Prav ponižno pa vprašamo gospoda socialnega demokrata, ki sliši na ime »Ljudsk glas«, naj pove, kdaj so klerikalni veljaki prosili avstrijske generale, naj le-ti najbol pošiljajo v fronto slovenske polke. Mi k to vemo, da so socialnodemokratični voditelji v vojski obogateli, medtem ko so li preklicani klerikalci — posebno duhovniki med vojsko na tisoče prošenj zastonj sp-sali in tudi na tisoče potov naredili. Tort: le laži naprej, ljubi gospod »Ljudski glas , kakor znajo samo socialuodcmokratičn* uredniki, ki bi najrajši videli, da bi se cel svet utopil v boljševizmu, ker bi s tem socialnodemokratični voditelji prišli dt» — peneza. Pa zdrav!
d Orlovski tabor na Šmarni gort, \ nedeljo 4, maja se zberejo na Šmarni gor Orli iz Ljubljane in ljubljanske okolice, d; pregledajo svoje vrste, se znova navduši za svojo organizacijo in ponove prisegi zvestobe svojim načelom. Tabor je celodneven, dopoldne na Šmarni gori in popoldne v Št, Vidu. Sodeluje jeseniška godba. Tabora se udeleže tudi drugi člani ir članice izobraževalnih društev. 4. maj naj bo proslava katoliške misli! Telovadni odseki naj naznanijo število udeležence. Zvezi. Orli na plan!
d Služkinje so imele na belo nedeljo stanovski shod v Ljubljani. Bilo jih je blizu 1500, Organizirane so v »Krekovi pro-sveti« v odseku »Zveza služkinj«. Na zborovanju so govorile služkinje ter stavili svoje želje in zahteve. Vse sc organizir;.
d Mohorjeva družba in družbene knji ge za leto 1918. Mnogo družbenikov ljub Ijanske škofije književnih daril žal Se rr prejelo. Mi smo do zdaj storili vse, da 1) mogli dostaviti cenjenim članom naši družbene knjige, a vsi poizkusi so bili brezuspešni. Ko se je bil ustavil poštn! promet z Jugoslavijo, smo naročili 12 avtomobilov, ki bi prepeljali naše knjige čez Velikovcc na jugoslovansko postajo Sin-čavas. Dobili smo za prevoz dovoljenje od ljubljanske vlade, od celovške policije in vojaških poveljstev. Prvi avtomobil je bi' naložen s knjigami in zavoji so bili pregledani po eolninskem nadzorniku. Hote.' je ravno odpeljati, ko pride od celovskcga vojaškega poveljstva prepoved za prevoz Vojaško poveljstvo je zahtevalo, da sc družbene knjige, tiskane pred jesenskim prevratom in od vlade žc večkrat cenzurirane, zopet izročijo policijski cenzuri Medtem smo naročili pa prevaženje knjii; pri beljaškem ravnateljstvu za državne železnice dva vagona, si izprosili pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani dovoljenje za prevoz naših knjig čez PodroSčico na Jesenice: v Ljubljano, kjer bi jih Špediter Ranzinger razposlal posamezne- P"
verjeništva. Celovška policija je po naročilu vojaškega povclistva knjige cenzuri-raal in nam dovolila prevoz, a nc čez Pod-riščico, marveč čez Gradec. Zopet nam ravnateljstvo v Beljaku ni hotelo potrditi vozn'h listov za progo Bruck-Gradec, ker je po železniških oblastih bila določena proga čez Podroščico Toliko ovir smo imeli do danes, dne 16. aprila. Ali nam hode usoda mila, šc ne moremo povedati. Častite gg. poverjenike in Muhorjane pa prosimo, da blagovoljno ootrpijo v prepričanju, da storimo v Cclovcu vse, da bi mogli dostaviti knjige svojim članom.
d V pisarni Žitnega zavoda se je uvedel nepretrgan delovni čas. Stranke se spreVmajo od 10 dn 12 -irc.
d Upokojeni železničarji. Ker je Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani prejela z Dunaja seznam železničarjev, ki so prejemali dosedaj nezgodne rente, sc vrši tekom prihodnjega tedna nakazilo rent potom tukajšnjega čekovnega urada. Samo oni, ki do 1. maja še ne bi prejel: rente, naj se zglasijo pismeno ali ustmeno pri Začasni delavski zavarovalnici zoper nezgccTe v Ljubljani, Šolski drevored 2, kresija.
d Ravnateljstvo južne železnico se v najkrajšem čaru ustanovi v Ljubljani.
d l jubljansko prebivalstvo je n::rasllo od predvojnih 50 000 na 80.000.
d Brzojavni promet z Nemško Avstrijo. V.slcd odloka poštnega ministrstva z dne 10. aprila štev. 7449 je zasebni brzoiavni .promet s celo Nemško Avstrijo zopet dovoljen, Dovoljene so navadne in nujne brzojavke. Iste so podvržene vojaški cenzuri, in sicer za kraje na Kranjskem vojaški j. cenzuri v Ljubljani, iz Koroške in Štajerske cenzuri v Mariboru.
d Padli ljubljanskega pešpo!ka št. 17: Kebclj Franc, r. Golobinjc-Mirna peč pri Novem mestu, 1.808, padci 11./10. 1918. — Perše Ivan, r. Radovlja pri Krškem, 1898, padel 19./10. 3918. — Milinkovič Vinko, r. Srebrenica, Bosna, 1878, padel 11./10. 1918. — Sajko Jožef, r. Hrastovec pri Mariboru, 1885, padel 1U10. 1918. — Mar-kučič Ivan, r. Krstovlje-Koper, 1834, padci 16./10, 1918. — Koszuta Jan, r. Czortkovv, Gal. 1899, padel 11./10. 1918. — Glad Anton, r. Fara pri Kočevju, 1899, padci 15. junija 1918.— Pokopani so vsi na polkov-nem pokopališču v Vald Assa pri Asiagu. Meseca septembra ni imel polk nobenih izgub. Smrt v juliju in avgustu padlih se je naznanila sorodnikom in razglasila po časopisih.
Ubežniki 17. pp., ki so se vrnili iz ujetništva, niso vedeli poročati o nobenem smrtnem slučaju,	Š-c,
d Kaznovani greh iz dobe razsula. Fr. Štrukelj, posesnikov sin iz Kosez, si je prilastil ob demobilizaciji vojaškega žrebca, »ker je bilo v časnikih razglašeno, da naj se ljudje izpuščenih konj usmilijo,« Konja ie dal brez kake odškodnine posestniku Francu Burgerju iz Zgornje Šiške. Burger l'e imel nekaj mesecev konja, nato ga je ^prodal konjskemu prekupčevalcu Prešernu za 800 K. Vsa reč je bila ovadena orožnikom: Štrukelj in Burger sodita na zatožni klopi ljubljanskega deželnega sodišča.
Predsednik (Nagode) Burgerju: »Zakaj niste konja naznanili, saj sle gotovo vedeli, da morate to storiti.« — Burger: »Saj je moj sosed župan Zakotnik, ki je gotovo vedel, da imam konja.« — Predsednik: »Naznanili mu koma niste.« — *Ne.« —• Sodišče je oprosMo Štruklja, Burgerju pa prisodilo zaradi poneverbe državne lastnine 14 dni ječe.
d Zasačen tat. Orožniška postaja Planina jc pri Sevnici izsledila tata, ki je ukradel Lesjeku Antonu iz Št. Vida pri Zaličini kočijo in konja. Na notico v »Večernem listu«: so orožniki dobili kočijo, konja in lata ter vse izročili nazaj pravemu lastniku.
d Polar. V Dra-nljah je ogenj vpepelil na velikonočno nedeljo zjutraj ob 3. uri svinjske hleve župnišča ter so zgorele vse svinje in perutnina. Sreča v nesreči je bila, da je deževalo in bilo nurno. Le zato sc je posrečilo ogenj omejiti in pogasiti, ker bi se sicer užgala tudi ostala gospodarska ^oslopia. Ker je začelo goreti v listnici, se sumi, da je zažgala hudobna roka.
Orujicd po svelu.
p Mirovni posveti v Parizu so menda toliko napredovali, da bodo v najkrajšem času povabili h konferenci tudi Nemce, ki bodo mirovne pogoje sprejeli ali odklonili.
p Poseben mir z Avstrijo bo menda
sklenila Italija. Pa menda ja ne bodeta »gl.ihali« za naše kraje, o katerih niti Italija niti Nemška Avstrija nimata ničesar govorili.	,,
p Krvave demonstracije so se vršile zadnji čas na Dunaju. Uprizorili so jih iz vojske in ujetništva se vrnivši vojaki. Ljudska bramba jc s streli zatrla izgrede.
p V Nemčiji še ni miru. V Hamburgu
se še vedno ponavljajo izgredi, ki jih povzročajo močne, brezposelne tolpe. V mestu je proglašeno obsedno stanje, Iz Mo-nakovega ni zanesljivih poročil, ker so vse zveze s tem mestom, v katerem vladajo boljševiki, pretrgane. Bavarski kmetje sestavljajo armado, da jo udarijo proti Mona-kovemu.
p Pod boljševiško vlado. »Matin« prinaša sliko o položaju pod boljševišlco vlado. Prebivalci Moskve so razdeljeni na tri kategorije. V prvi so delavci, ki imajo pravico do 300 gramov kruha dnevno; v drugi uradniki s 100 in v tretji ostali meščani s 50 grami. In še na to morajo pogosto celo noč čakr.ti, ne da bi kaj dobili. Da tako ne poginejo lakote, si morejo s težavo preskrbeti malce konjskega mesa po 15, ali pasjega po 4, ali končno mišjega po 5 rub-iov funt. Zelo redko se posreči komu, da more dobiti maslo po 120 rublov funt ali krompir najslabše vrste po 30 rublov kila. Preostanejo le še gostilne, ki so pa od naj-udobnejše do zadnje luknje vse podržavljene. Toda tudi tu se dobi proti karti samo enkrat na dan nekoliko juhe in zelenjave. Pa v Moskvi je še dobro v primeri s Petrogradom. Tu je položaj popolnoma obupen. Ljudje so srečni, ako pogine konj na cesti, da si morejo z nožem odrezati kos mesa z njega, Žalostna slika, četudi morda pretirana!
Dopisi.
Moravče. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo 4. maja po nauku igro »Na Marijinem srcu« in »V posredovalnici«. K obilni udeležbi vabimo.
Z g. B e r n i k. Gasilno društvo je pričelo z vajami. Udeležilo se je nolnoitevilno Vstajenja na veliko soboto. Kje pa je bilo cerkljansko gasilno društvo s svojim slavnim načelnikom/
B r e z n i c a. Na velikonočni ponedeljek smo se zbrali v društveni dvorani, kjer ie imel predavanje naš rojak g. župnik r. S. F i n ž -g a r, igralci pa so igrali dr. Krekovo igro »Tri sestre« in »Kaznovana nagajivost«. G. predavatelj jc v krepkih besedah orisal moč tn potrebo organizacije, razložil, kako moramo pojmovati in uživati svobodo, nam vzbujal spomine na preteklost in označil tudi sedanje razmere. Priporočil in utemeljil je tudi organizacijo žccstva. G. predavatelju smo hvaležni, da nam je v preprostih besedah razložil tako potrebno in važno stvar. Želeti bi bilo, da priredi društvo še večkrat taka in podobna predavanja, želeti pa tudi to, da bi se ljudje splošno za tako važne stvari še bolj zanimali. Igralci so izvršili svojo nalogo dobro. Napravili bi še lepši vtis, če bi govorili vse v domačem govoru. Torej drugič! Sicer pa našemu društvu vsa čast, ker se trudi vedno, tudi ob vciski, da imamo pogosto priliko za pošteno zabavo doma.	Brezničan.
Gorje. Na velikonočni ponedeljek fe priredilo naše bralno društvo predstavo »Zaklad«, igrokaz v štirih dejanjih. Igralci so vsi prav dobro rešili svoje vloge. Pevci so pod vcdslvom g. kaplana Mevželjna in g. organi-sta Breganta izvajali težke skladbe. Želimo le. da bi nas večkrat presenetili s takimi krasnimi skladbami. _ Dvorana je bila natlačeno polna. Želeti bi bilo, da bi se nekateri bolj dostojno vedli in ne delali nemira, da bi vsaj drugih ne motili. Obenem svetujemo vodstvu bralnega društva, da dptičnim osebam ne da nikdar veS vstopnic, zamere se nikar ne bojte. Igra se bo na praznik varstva sv. Jožefa ponovila. — Bralno društvo ima tretjo nedeljo po Veliki noči na praznik varstva sv. Jožefa ob 10. uri društveno sV. mašo. Vabite se vsi člani in članice, da pridete z društvenimi znaki ob pol 10. uri v društvene prostore. Od tam odkorakamo skupno z zastavo k sv. maši.
Cerklje na Gorenjskem. Lepo je opisal nek g. Potnik v »Domovini« (št. 13) lepoto našega kraja. O Hribarju in Vavk nu bi lahko izpustil, ker imamo Cerkljanci že svoje misli o njih. Trditve, da se je »za prave goljufe in brezverce izpostavljalo ob času volitev Najsvetejše ...,« ne bomo zavračali, dosti je, da vemo, kak duh veje po »Domovini«« — > V cerkljanski fari je padlo po bojiščih za rajnko Avstrijo sorazmerno največ fantov in mož in podpisalo se je največ vojnega posojila ...« in vsega tega je kriv, kakor trdi gosp. Potnik, »šušteršičev klerikalizem«. Vdrugič zapišite številke, da bodo bralci sami sodili: v fari, ki šteje nad*6000 ljudi, štejejo izgube, t. j. padlih in pogrešanih skupaj 85 do 90, Vemo pa, da jih je padlo po župnijah s par tisoč prebivalci nad sto. Torej pri nas »sorazmerno največ«. — »Podpisalo se je največ vojnega posojila.« Morda res. Kdo pa je najbolj agitiral zanj? Ali hočete podpisov, dokazov? Šolska mladina jc podpisala 2000 kron. na čigav pritisk? Zakaj se g. nadučitelj ni uprl, kakor so se drugod? — »V to ljudsko razpoloženje je jako spretno posegel tamošnjl posestnik in nadučitelj g. Josip Lapajne.« Od kedaj pa »posestnik«? Častitamo g. Lapaj-netu, da ga ie »Domovina« imenovala »posestnikom«. Častitamo tudi J. D. S., da ima take »posestnike« v svojem izvršilnem odboru; da zastopa tudi naš »posestnik« tistib par vzor-kmetov, kakor je n. pr. načclniV cerkljanskega gasilnega društva. Bil je dn« 25, marca shod J. D. S. Na shodu je trdil £ Lapajne, da je kakih 300 do 400 ljudi, gospod Potnik jih je našel 500, v resnici jih je bilo oli koncu shoda komaj 150. In kaki posestniki! Večinoma taki, kot govorniki. Le vlecite sami sebe za nosi Cerkljanci že pridemo na shod, mislimo pa svoje. Prosimo pa, da vdrugič več nc privlečete tistega Šemrova, katerega smo
oiil že pod rajnko Avstrijo do grla siti, Go-spod Lapajne, posestnik, nam ie delil KrisKo planino, pa ta delitev do danes še m priznana. G. Lapajne. napravite prošnjo, da se stvar brž reši; toda Moa vam ne damo, ker smo ga vam še med vojsko za razne prošnje dovolj dali. G. Lapajne je tisti, ki.je na liberalnem shodu trdil, da kmet ne spada v državni zbor, ker ne zna dovolj govoriti. G. Potnik, kda; se ie pa glasovalo za tiste resoluci.e, ki so bile »prejete z velikim odobravanjem in soglasno? listi, kl smo bili na shoda, nismo tega slišali,
_ Zakaj sprejema »Domovina« take kupe
laži v svoj list? Alf ne bi bilo bolje, da bi napravili nov list nalašč za laži t urednikom g. Potnikom?	. Cerkliauci.
Iz Starega trga pri Ložu. Na Velikonočni ponedeljek so uprizorili pri nas Kat, slov. izobraževalno društvo in Starotrški Orel Igro »Revček Andrejček«, ki je izborno uspela. Na sporedu je bil tndi Orlovski tamburaški zbor, katerega smo pogrešali že nad štiri leta, b petje. Vsi so častno rešili svojo nalogo. A največja hvala za vse to gre predvsem našima priljubljenima gg. kaplanoma, ki sc oba neumorno trudita za naše društvo. Ljudstvo jima bo vedno hvaležno. — Ustanovila se je nanovo tudi »Sveta vojska«, kateri Bog daj obilo aspeha!
Prežgan je. Tndi pri nas smo sc zadnji tas pričeli gibati. Oživljamo izobraževalni) -društvo, ki je med vojsko popolnoma zamrlo. Pričeli smo prirejati času primerna predavanja, in sicer ob nedeljah popoldne, na vsakih 14 dni po eno predavanje. Odsek, ki vedi društveno gibanje, se hoče z vso vnemo lotiti dela za izobrazbo župlianov. Žalosti nas to, ko opažamo, da so rojaki večinoma brezbrižni M vse naše delo, ko vidimo, da jih ne veseli nobena organizacija, ko vidimo, da nimajo smisla za skupnost. Ker se zavedamo resnega položaja, kam nas dovede stara trma nevednosti ln brezbrižnosti, ter imamo pred očmi velike koristi, ki jih ima kmečko ljudstvo od dobro urejenega društva, vabimo najprijazneje vse župljane prežganjske župnije, naj vstopilo V društvo kot člani. Možje, gospodarji, zakaj se odtegujete društvu, ki vam hoče biti najboljši vodnik, svetovalec in zagovornik v težnjah vaših? Tisočkrat boljše bi bilo za vas, da iščete v društvu dobrih svetov in navodil, kot da bi jih iskali okrog advokatov. Tudi o kmetijstvu se bomo marsikaj pametnega pogovorili. Žene, matere, gospodinje I V dobi strašne vojske ste morele nositi težko breasc skrbi gospodarstva in gospodinjstva. Pa vztrajale ste. Srečno ste izvozile iz težavnega položaja, tast vam. A sedaj? Li sedaj hočete vse pustiti v miru; sedaj se nočete nič brigati za stvari, ki so takorekoč temelj boljše bodočnosti vašo in vaših otrok? Pošljite v društvo svoje sinove in hčere, bodite prepričane, da iih pošljete v dobre roke, kjer bodo takorekoč dc-VTŠiJi šolo življenja. Ne branite jim vstopa v ; društvo, boljše je, da v društvu najdejo poltene zabave, kot da iščejo zabave, ki mori cvetove kreposti. Fantje! Zakaj so tako mrzla postala vaša srca? V žilah vam gori mladost, cvete pomlad, v srcih pa je zima. mraz ... Vsi v društvo, brez strahu, na delo, dokler Vam cvete pomladi Dekletal Ne bojte sc društva. Tudi za vas je treba izobrazbe, treba učenja, treba šole življenja. Zberite sc prav vse v -drnčivu in nabiraite člane, da bo naše število kar največje, bodite prvoberiteljice za umsko prebujcj-jc ljudstva. Udeležujte sc pridno predavani, ki bodo za vas prirc;ena. Zberimo s« v društvo tako številno in deluino za ideale tako vne o, da bomo sebi koristili in dajali lep zgled dru\;im.
Št. Peter pri Novem mestu. Na cvetno nedeljo smo imeli pri nas javen politi-F.en,. katerega se je udeležilo prav obilo budi. Podpredsednik V. L. S. profesor Remec Je poročal o pol:tičoem položaju in nekaterih perečih zadevah kmečkega stanu. Domači župnik ie pojasnjeval potrebo tesnejše združitve kmetov v lastne kmeike organizacije. Sad shoda je bila ustanovitev okrajne kmečke zveze za občine 8t. Peter, šmarjeta in Bela-eerkev. Načelnikom okrajne kmečke zveze je bil soglasno izvoljen Jože Bevc. ki je tndi zborovanju predsedoval. Med ljudmi jc veliko zanimanja za lastno politično stanovsko orga-6'
nizacijo pod okriljem mogočne Vseslovenske ljudske stranke. Naj ga ne bo kmeta v gori-fireuovanih občinah, ki bi ne bil zaveden ud naše okrajne kmečke zvezel Čim več nas bo, tem lepše uspehe bo rodilo noše zbližanje. — Vinski kupci se zadnje tedne prav pridno oglašajo po naših priznanih vinskih goricah. Ne bo dolgo Icmu in razprodano bo vse vino
Eo Trški gori in Grčevju. Komur mar dobra apliica, naj pohiti! — Daleč sc je spozabil nekdo, ki jc iz maščevalnosti uničil v vinogradu nekega tukajšnjega domačina 78 krepkih trt. O takem zločinu se ni do danes šc nikdar čulo v našem kraju. Tako zlodejstvo more zagrešiti pač le v vojni posuroveli človek.
K a V ač a h jc na cvctno nedeljo predaval fantom in možem g. profesor dr. Jos. Puntar iz Ljubljane prav s kmečkega stališča o razmerah in potrebah današnjih dni. Lepo število navzočih želi predavatelja šc kmalu slišati.
iz Trate. Dragi »Domoljub«! Upamo, da boš imel tudi za nas malo prostora v svojem predalčku, saj mi Tratarci se redkokdaj oglasimo. A razmere, v katerih se nahajamo nas silijo, da dvignemo svoj glas ter opozorimo naše ljudi na razne ugiiatorjc. Po naši občini namreč zelo strastno agitirsjo za liberalna, stranko. V ta namen uporabljajo vsa sredstva; celo tako daleč gredo, da očitajo našiai gg. duhovnikom; »Ta črni so krivi vojckc.« Seveda pri tem neprestano lažejo ljudem, da niso nič proti veri in duhovnikom, a nepresiano zabavljajo čeznje. Dragi soobčani! Poglejte, saj imate oči. Vprašamo, kdo pa je imel 1. 1914. usodo avstrijskih narodov v rokah? Ali ne tisti visoki mogotci na Dunaju? Torej duhovniki niso bili z vojsko v zvezi, pač pa so si srčno želeli miru ter po svojih močeh laišali grozote vojne. Libcralci pravijo, da niso nič proti veri in duhovnikom. Pravijo, vzeti jim hočemo Ic pravico do politike. Mi pravimo: kakor imrjo vsi drugi stanovi pravico do politike, tako jo ima tudi dubovski. Proti veri niste, kadar jo pri miru pustit^ toda proti veri ste, kadar ja napadate. Dragi soobčani, nc dajte se zapeljati tem lažnivim zapcljivoetn.
Iz Rupcrčvrha. Letošnji veliki ponedeljek je bil za to okolico jako pomenljiv dan. Domači fantje in dekleta so v prostorih tukajšuje ljudske žole prvič uprizorili novi igri »Mat« in hci« in »Fotografcva smola«'. I^ri sta izpadli jako ugedno: vsi Igr.ilcl so rešili svoje vloge priznanja vredno. V drugi ijri je bi! dosežen 'rižek scuešnosti; občinstvo, ki ga je bila polna šolska soba, se jc sme'alo prav pošteno. — Začetni korak jc storjen. l judstvo se drami in žel! si društev. Torej, na delo!
Gospodarski de!.
i'cvajmo male gozdov«.
Lesna trgovina in industrija kaže pri nas žc trdno organizacijo, združuje kapital in kupuje lesne surovine. Domačemu slovenskemu podjetju sc pridružuje hrvatski kapital. Dnevno časopisje prinaša dan na dan oglase lesnih tvrdk, lesnih trgovcev, ki vabljivo nudijo visoke ccnc za les. Les je še vedno in bode predmet, ki šc največ obeta podjetnemu duhu. Visoke cene pa sedaj prerade izvabijo gozdne posestnike, da oddajajo svoje zaloge. Vzdržno gozdno gospodarstvo pri državnih ali večjih zasebnih upravah skrbi samo, koliko sme posekati in slaviti lesa na trg, da uredi ravnovesje letne produkcije, vpoštevajoč dano lesno množino pri gotovem obsegu gozdov z največjim prirastkom. Pri veliki obhodni dobi, v kateri se gospodari z gozdom, je to pač najlažje v večjih, obsežnejših gozdnih kompleksih. Popolnoma drugačno lice se kaže pri malih gozdnih posestvih.
Mali gozdovi, ki tvorijo največji de{ naših gozdov, so v rokah kmetov. Smatrati jih moramo kot male zaokrožene gospo, darske enote. Njih svrha je in mora biti, da zadovolji v prvi vrsti potreben kmet« skega gospodarstva. Kmet mora imeti t* nekako hranilnico, kamor se v sili zateč«, Vsaka prekomerna izpraznitev te hranil, niče ima zanj samo težke neprilike. In to jc slučaj, ki se žalibog opaža sedaj. Vagon za vagonom odnaša še nedozorel les it kmetskih gozdov. Premotrujočemu očesa se kaže žalostna slika. V zimski dobi vidifc zredčcnc temne obrise smrek, jelk, op*, žaš gole veje listačev. Gozd siccr ostane, a manjka mu scstojinc, ki mu daje prav« vrednost.
Tu jc resen opomin na mestu.
Ne dajte sc zapeljali po visokih c«. nah. Z gotovostjo sc lahko pričakuje, da bodo tudi še dalj časa ostale, če ne ie povišale, dokler nam ne bodo urejene razmere povsem zadovoljile najnujnejših potreb. Mogoč je tudi trenotno mali padet cch, ako pride sedaj, dokler so državo« meje zaprtef precej lesa na trg. Veliko sc pa cenc nc bodo razlikovale od sedanjih, Cena lesa, kakor vseh drugih proizvodov, je pa v neposredni zvezi z vrednostjo našega denarja, z valutnim vprašanjem. Ker pa sc to mora samo na bolje obrniti, ie jasno, da mali posestnik ne daj iz . ,k močne opore svojega gospodarstva. V njegovem lastnem interesu jc, da je gospodarstvo od zunanjih vplivov čim manj odvisno; to pa jc le mogoče, ako lahko vse potrebe iz lastnega pokrije. Pohvalimo sc lahko, da imamo že veliko manjših gozdnih posestnikov, ki dobro razumevajo korist gozdov in vedo, da jih moiajo čuvati kot zenico v očesih, ker najmanjša napaka lik bode kaznovala hudo, čc nc žc v olrcVih, pa pri vnukih, pravnukih. Kdor eno ped dalje misli, hode vedel prav ceniti veliko važnost gozdov in gozdnega umnega gospodarstva. Na umu so pa nain oni gozd-niki, po številu nc mali, ki žive od danes do jutri, sc ne brigajo, kako si bodo drugi dan urediti. Teh nam je žal. V momenta-ne mnerazpoloženju, morda v stiski, morda v lahkornišljenosti in gospodarski neorion« tiranosti jc nasedel sladkim govoricam lesnega prekupčevalca in oddal les iz gozda« neglede, kake posledice bodo njegov gozd, njegovo gospodarstvo zadele. Vemo, pričakujemo močnega razmaha svobodnega gospodarskega življenja. Gospodarske domove, gospodarska poslopja bodo trebu popraviti, dela bode veliko, še več bo treba lesa. Kje naj ga mali posestnik vzame« če ga je dal sedaj fjavendan za »dobro« ceno iz rok; kupiti ga bode moral morda še za dražji denar. Pudle bodo morda na to besede: saj bodemo dobili drva in stav« binski les iz velikih gozdov, državnih, privatnikov! Ali je gospodarsko upravičeno, samo jemati od gospodarstva, nc nuditi pa mu ničesar? To velja i za državno gospodarstvo, ki mora v prvi vrsti gledati, ila imajo od tega vsi državljani enako korist, Zato bede vsakdo razumel, da je krivo tako postopanje, ki sedaj zapravlja svoj^ gospodarske zaloge z zahtevo, da mu mo-it pozneje država pomagati. Vemo, da bode naša država morala biti dcmokra-
tična, ali tako daleč vendar ne bode smela hi, da bode pomagala samo lahkoumne-žem iz zadrege, na škodo splošnih koristi. Kam nas pripelje nespametno ravnanje z gozdovi, občutimo v naši domovini najbolj; poglejte samo Krasi Skušnja nas uči, kamor pogledamo po svetu; na celem našem jugoslovanskem Krasu, v Italiji, Franciji, celo v Ameriki, da mora zadržati država lahkoumno opustošenje in da mora baš sama vedno prijeti v roke pogozdo-valne akcije. To se zahteva od nje! Ali ni upravičena torej, da tudi nastopa proti pu-stošenju, vedoč, do kakih posledic pride po nespametnem ravnanju z gozdovi? In zato mora gozdna oblast urediti gozdno gospodarstvo po žc obstoječih gozdnih zakonih, ki ne sprečavajo koristi gozdnega posestnika, nego so res prikrojeni v korist malega gozda, zraven pa zasledujejo splošni važni pomen za celokupno blagostanje domačije. Kvoboda ni v tem, da dela vsak po svoji glavi, da neurejeno, nespametno gospodarimo in čakamo, da nas zopet šele 6tiska, skušnja nauči. Vsaka skušnja nekaj boli. Pri gozdnem gospodarstvu pa ne zaboli samo enega, nego trpe dolga leta vsi, Irpela bode naša mlada Jugoslavija! Ne, to ni svoboda, prava svoboda je, da urejeno, dobro živimo, da čuti blagostanje posameznik in cclokupuost.
Jako kočljivo vprašanje zadeva gozdne služnosti. Mali posestnik zahteva te, a gozdno umno gospodarstvo se temu pro-tivi. V naši mladi državi bode kmetskega življa okoli 70 odstotkov, a 30 odstotkov meščanskega. Torej je pravično, da sc v prvi vrsti rešujejo taka vprašanja v splošno korist teh 70 odstotkov. Ker je za imetsko gospodarstvo enake važnosti poljedelska in gozdarska stran in ker obe enako globoko segata in krepita umno gospodarstvo, ni mogoče in ne bi bilo umestno, eno razširjati na Kvar drugega. Nujno je ubrati tu srednjo pot.
To bode mogoče, ako se zberejo mali gozdni posestniki in organizirajo, da medsebojno urede potrebe, uveljavljajo zahteve, da se informirajo kot lesni producenti o gozdno-gospodarskem stanju, da se učijo po tem; tako ne bodo postajali žrtve lesnih prekupovalcev, katerim koristi največkrat nevednost in lahkomiselnost malih gezdni-kov. To zahteva korist gozdarstva, naših najbogatejših narodno-gospodarskih zakladov, gozdov, ker nam bodo vedno pomagali v najhujših gospodarskih stiskah.
Važnost čebele za kmetijstvo.
Čebela nam ne koristi samo z medom in voskom, ampak je njena posredna korist ie brez primere večja. Oplojtije namreč naše pitovne rastline, da morejo rotiti dobro in kaljivo seme in sadje. Sicer \rši tudi veter deloma to nalogo; 19 odstotkov naših cvetnih rastlin je namreč vetrocvetk, n. pr. leska, jelša, brest, topoli, trave (žita), konoplje, hmelj itd. A veliko večino naših ir^tlin oprašujejo (cplojajo) žuželke, zato pravimo tem rastlinam žužkocvetke. Dočim iščejo žuželke" zase medu in cvetnega prahu v hrano, prenašajo pelod od cveta do cveta ter plemenč rastline.
Najvažnejše opraševalke rastlin med žuželkami so razni kožokrilci (čmrlji, razne i
divje čebele); vse pu prekaša po uspešnosti naša domača čebelica. Ker prezimi v mnogoštevilnih naselbinah in ne posamič, kakor čmrlji, zato nastopa v maju in juniju v brezštevilnih trumah. Njeno število znaša v tem času samo v Jugoslaviji nekaj sto milijard te pridne živalce. Na cvetju sadnih vrtov so našteli med obiskovalci 88 odstotkov domačih čebel, 5 in pol odstotkov divjih čebel in čmrljev, 6 in pol odstotka muli, os, mravelj in hroščev.
Važno je, da se drži čebela kolikor le moči dolgo ene in iste vrste cvetja in nc frfra brez izbire od ene vrste rastlin na drugo, kakor delajo druge žuželke.
Samolastno opraševanje (oplodba pe-stiča s prahom lastnih prašnikov) je na splošno rastlinam škodljivo, za zdrav razvoj je potrebno križanje (prah iz enega cveta mora priti na brazdo tujega cveta); to križanje pa najuspešneje posreduje naša čebela. O blagoslovljenem delovanju pričajo rastline naših polj, vrtov in sadovnjakov.
Nekdo je napravil poskus: del cvetočih vej je ogrnil s finim tuloni, da žuželke niso mogle do cvetja, in prišel jc do tega le zaključka:
Agras je dal, zavarovan s tulom, 24 odstotkov sadja, nezavarovan 60 odstotkov sadja; črešnje, zavarovane s tulom, 1.3 odstotka sadja, nezavarovane 14.6 odstotka sadja; višnje, zavarovane s tulom, 0.— odstotka sadja, nezavarovane 10.6 odstotka; jablane, zavarovane s tulom, 0.5 odstotka sadja, nezavarovane 6.9 odstotka sadja.
Ravno tako potrebujejo sodelovanja čebel breskve, melone, kumare in buče, razne vrste zelja in druge zclenjadne rastline.
Krompir v zimski shrambi
zgubi več ali manj na svoji teži in vrednosti, v glavnem na škrobu. Pri nekem poskusu sc jc pokazala ta-lc zguba v šestih mesecih; Krompir, hranjen, je zgubil odstotkov škroba: 1. na hladnem, svetlem, suhem 12.1. 2. Na hladnem, svetlem, vlažnem 35.—. 3. Na hladnem, temnem, suhem 39,7. 4. Na hladnem, temnem, vlažnem 35.4 . 5, Na gorkem, svetlem, suhem 41.—. 6, Na gorkem, svetlem, vlažnem 49.2. 7. Na gorkem, temnem, suhem 36.1. 8. Na gorkem, temnem, vlažnem 45.6.
Da sc krompir ohrani najbolje v hladnih in suhih shrambah, uči stara skušnja. Čudna pa sc nam zdi razlika med točko 1, in 3. Mnogobrojne skušnje nas namreč prepričujejo, da se — v sicer enakih razmerah — ohrani krompir mnogo lepše v temnem kakor v svetlem prostoru,
Insektoform in kotijskc garje,
V agrarnem (kmetijskem) listu naše sosede nemške Avstrije poroča neki konjere-jcc, da mu je pri zdravTenju konjskih garij izvrstno služil insektoform št. 2, ki ga prodaja lekarna F, Laznia, Brunr. a. G, pri Dunaju. Pravi, da se pomeša 1 del (liter) tekočega insektoforma z 2 litroma voda in se umije vsak tretji dan konja (pn prav vsega) s to zmesjo. Šestkratno umivanje odpravi garje. Če rabiš gobo, potem zadostuje za enkratno umivanje pol litra insektoforma, za celo ozdravljen e enega konja je torej potrebna konva s 3 in pol litra insektoforma. Seveda je treba hlev in vso opravo
prav skrbno razkužiti, sicer vse nič n« pomaga.
Ker je insektoform menda poceni, njegova raba pa uspešna in lnhkotna, zato bi bilo zelo ustreženo našim prizadetim gospodarjem, ako bi poročal kdo izmed naših čitateljev o svojih lastnih skušnjah z insek-toformom. — Slišali smo tucii, da pripravlja »Kmetijska družba« v Ljubljani poseben aparat za zdravljenje garjevili konj s pomočjo menda žveplenega dvokisa ?). V eni uri, pravijo, bo ozdravi,en s tem aparatom vsak konj. Zelo željno pričakujemo oznanila, da je ta priprava na razpolago,
IZKORISTIMO VODNE SILE.
Sedanje gospodarske razmere nove države Jugoslavije nam dajejo z obžalovanjem čutili, kako grozno je zanemarjala naša raina avstrijska pisana mati, pa tudi mi sami, svoje vodne sile, s katerimi nas je vendar Bog tako obilouo obdaroval. Da smo mi Slovenci vpregli že pred polomom Avstrije svoje vodne konjske sile, kako sijajen in neodvisen bi bil danefc naš položaj! Kako malo bi občutili pomanjkanje premoga in petroleja! Sava in Bistrica in druge brze reke bi nam gonile železniške vozove, poganjale kmetijske stroje, držale v obratu tvorniške stroje, dajale krasno luč v mestu in na vasi, tudi kuhala bi nam v potrebi elektrika, likala perilo in naša izkazovala sto drugih uslužnosti.
Naj bi vendar ne izpustili naši poslanci in vsi, ki jim mora biti mari naša sreča, neizmerne važnosti naših vodnih ril nikdar izpred oči, da se čim preje elektri-licira naše slovensko avtonomno ozemlje.
Pa tudi manjše vodne sile je treba bolje izkoristiti. Brez števila imamo še mlinov in žag s tako zanikarnimi vodnimi kolesi. kot jih gotovo bolj starokopitnili ni imelo nesrečno ljudstvo še pred vesoljnim potopom. Moderna turbina, zložitev strmca bi lahko naše vodne sile potrojila.
Tudi uprava naših manjših mlinov in žag le š<* večinoma izza Noetovih časov. Nu;no potrebujemg v Jugoslaviji dobre ve-Ifke tvornice za izdelovanje mlinarske oprave valjcev, lupilnikov, strojev za sortiranje zdroba in moke itd,), da ne bomo tudi v bodoče navezani lc na dunajske, b«l-dimpeštanske in češke tvrdkc.
Gospodarska obvestila.
g Predavanja o vinarstvu. Tekom prihodnjega meseca predava vinarski nadzornik g. B. Skalicky v naslednjih krajih, o perečih vprašanjih našega vinogradništva: V nedeljo, dne 27. aprila ob 3. popoldne v šoli v Stopičah, v nedeljo, dne 4. maja ob polosmih zjutraj v šoli v Vavtivasi, v nedeljo, dne 11. maja ob 8, zjutraj v šoli v Metliki, v nedeljo, dne 18. inaia ob polosmih zjutraj v šoli v Tržišču, v nedeljo, dne 25, maja ob polosmih zjutraj v šoli v Sv. Križu pri Litiji, in na praznik, dne 29, nuna ob polosmih zjutraj v šoli v Trebnjem. Želeti je, da se vinogradniki predavanj v obilnem številu udeležujejo,
g Državno posojilo v znesku 200 milijonov kron jc razpirala belgrajska vlada. Posojilo se vrne v 6 mesecih in sc obrestuje po 4%.
o	6'
g Nov denar na Hrvatskem. V Zagrebu se zdelujejo novi bankovci po 50 par, I in 2 dinarja, s katerimi se bodo zamenjale sedanje vsote. Bankovci bodo v pro- | metu dve leti.	!
g Riz v Srbiji. Preteklo leto so poželi j , stari Srbiji 488.000 kg riža. Cena je za i kg — 5 dinarjev.
fi Minister dr. Korošec o prehrani. Iz j •azftovora, ki ga )e imel minister za pre-irano dr. Korošec z urednikom belgraj.ske »Pravde-, posr.cmamo tole: > Zadnje dni je prispel v Solun velik transport moke, obsegajoč 500 vagonov. V nekaj dneh prispe tjakaj še drugi transport. Za Pirot in ; oikolico se pošlie 100 vagonov "moke iz Carigrada. Na Reko jc došlo 1500 vagonov moke in 800 vagonov žila. V Splitu so te dni izkrcali 380 vagonov moke. Dne 20. t. m. je prispel v Dubrovnik parnik, ki je imel natovorjenih 728 vagonov moke. V Dubrovniku, Spjjju in Kotoru so že izkrcali 100 vagonov prekajene slanine. Da se transport teh živil pospeši, je vlada kupila 4000 avtomobilov in 5000 mezeg s kompletnimi vozovi v svrho, da se živila čim najpreje spravijo iz pristanišč v notranjost države.«
g žvepleni ogljenec proti graharju. Ne- j ffatera leta nam grahar uniči silno mnogo te krasne stročnice. Če pregleduješ spomladi semenski grah v shrambi, opaziš tu in tam majhne črne pege na njem; to ni nič drugega kot grahar, ki čaka samo ugodnega trenotka, da se preje iz zrnja, kar se zgodi najpozneje do konca aprila. Tega čkodljivca uničiš najbolj gotovo, ako nasu-ješ graha v posodo, ki se da dobro zapreti, in ga poškropiš z žver,lenim ogljencem. Posodo fsod) dobro zapri in počakaj 10 do 1 minut, da prešinejo nastale pare vse zrnje. Poleni razgrni grah, da se zgubi neprijetni duh žveplenega ogljenca. Če si stvar pozorno izvršil, si si lahko svest, da ni nobenega graharja več živega v zrnju. Zelo pa pazi, da ne prideš z ognjem v bližino te tekočine! Nastala bi lahko velika nesreča.
„Domofjubova" pisma.
Naše ljudstvo ne more biti za drugačno ž o 1 o kakor za v e r s k o. Prvi namen ljudske šole — to priznava tudi liberalno uči-teljstvo — je vzgoja, A brez vere je prava vzgoja nemogoča, pa je konec besedi!
Ko so hoteli na Angleškem odpraviti versko šolo, je to minister Asquith tako utemeljeval; Najprvo je ljudstvo, polem so šele verske družbe. Dobro, je odgovoril kardinal Bourne, to mi ravno zahtevamo, da bodi ljudstvo najprvo. Vi pa mislite samo na svobodomiselce in bi le tem radi •ustregli, Ker nekaterim svobodomiselcem vera ni všeč, zato naj se odpravi vera iz šol, četudi velikanska večina ljudstva z;v-hteva krščanske verske šole. Kje je tu enakost, kje pravica? Tako pravimo tudi mi; krščanskemu ljudstvu krščanske šole; svo-boclomiselci pa naj imajo svoje, če mislijo, da bo to za njih otroke in državo dobro!
Sedaj pa pravijo nekateri svobodomi-• elni učitelji: Saj mi nismo proti krščanskemu nauku v šolah. Krščanski nauk naj se 5»	«
!e poučuje, samo drugi pouk in druga vzgoja v šoli naj bosta prosta verskih inisli in nagibov.
So, ki jim je tako govorjenje po godu, češ, kai pa hočete še več? Ali ni dosti, če sc poučuje v šoli krščanski nauk? Ali ni taka šola pravzaprav žc krščanska šola?
Nak, ni! Najprej bodo pustili ti učitelji krščanski nauk v šoli le zato, ker si ga še n: upajo odpraviti. A ob prvi priložnosti bi ga vrgli s križem \rcd iz šol. Tako so naredili svobodomiselci drugod po svetu, tako bi tudi pri nas.
Potem pa taka šolu, ki ne ve nič o veri — razen tisie za krščanski nauk — kratko-malo ni krščanska! Če na taki šoli lahko poučuie jud in v zgodovini padomešljivo in porogljivo govori o Kristusu in katoliški ccrkvi — ali naj bo taka šola krščanska? In če je učitelj lahko popoln brezverci in pri pouku naravoslovja lahko taii Boga in duše in posmrtno življenje — ali je taka verska? V šolah, kakor jih zahtevajo svobodomiselni učitelji, bi se pa vse to lehko godilo. Nc pravimo, da bi se za vedno in povsod godilo, a lehko bi se in ne dvomimo, da bi se tudi, ko bi se svobodomisel-stvo še bolj razpaslo. Sedaj pa vprašamo: kakšen pomen bi še imel pouk krščanskega nauka, da bi učitelj lehko zaničeval, kar bi katehet "s trudom sadil? Če si mislimo še take dobre otroke, ho v njih dušah nastal vsaj razdor. .Komu naj verjamejo? Kaj je resnica? Ali ni sploh nič gotovega? Taki dvomi bi začeli mučiti otroška srca. A dvomi so za mladino, kar slana za polja. Tako bi nastal razdor tudi med cerkvijo in šolo, in bi sc zer.escl tudi v družine. Eni bi bili za cerkev, drugi za šolo, še drugi pa nazadnje tudi zoper j državo, ki jim je vsilila take šole.
Z dvomi v verskih rečeh bi nastale v otroških srcih dvomi o vsem, Čc v tako važni brečcli ali katehetu ali pa učitelju ne gre nobena vera, ali se morejo zanesli na njih besedo v drugih rečeh? Če pravi katehet, da je to ali ono greh, kaj je greh? Ža-Ijenje božje? saj Boga menda sploh ni! Če pravi, da to ali ono ni dovoljeno, morda pa misli učitelj drugače? Če pravi katehet, da moramo iti v nedeljo v cerkev, učitelj nikoli ne gre, zakaj bi morali mi hoditi? Če pravi, da v petek ni dovoljeno rneso jesti, učitelj pa je, če ga le dobi. In tako dalje. Ali sc ne bo zmajalo vse to, kar imenujemo božje in cerkvene zapovedi, vest, slrah božji, poštenje? Kaj bo še trdnega, kaj še stalnega? Na kaj naj torej šola opre vzgojo? Kaj spolh še pomeni vzgoja?
Po pravijo: kako je pa drugod, kjer že imajo take šole?
Kako? Tako, da se Bogu smili! Vojska je vendar dosti jasno pokazala kam dere človeštvo brez vere in Boga. Bilo bi pa gotovo še slabše, če ne bi katoličani s svojimi šolami skušali preprečiti pogubne posledice brezve-rskih šol. A povedali smo že dostikrat, da je to očitna krivica, siliti krščansko ljudstvo, da plačuje brezverske dr-' žavne šole, ki jih noče, in da mora poleg tega ustanavljati še svoje šole! Edino pravično je, dati ljudstvu šole, ki jih ljudstvo samo hoče in ki jih krščansko ljudstvo po božji zapovedi mora hoteti!
Znhtevamo torej versko-nravne šole.
Tako bo dobro za našo mladino, a dobro iudi za državo. Zakaj blagor ljudstvu iq blagor državi, ki jima je Bog gospod!
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesia šlev. o
(tik zn frančiškansko ter* viol
sprejema hranilne vloge, in jiii obrestuje po 2"/o brez kakega odbitka,
trni! uHMi tc Ui0i
<t?ej lu.vcr;«!!
Naša domača obrt.
1. Zakaj je potrebna?
Življenje postaja vedno težje. Pomanjkanje različnega blaga in življenjskih potrebščin čutimo na vseh koncili in krajih, draginja jc nezno&na, vsi stanovi zahtevajo vecjc plače in večje dohodke, dela ]e vedno manj, delamržnost je vedno več;a. Kako dolgo more iti to naprej? Kdor z;\a dobro računali, vain lahko natančno izračuna, kdaj mora priti državno gospodarstvo vseli držav na boben; lahko vam določi dan, ko bo denar — pri nas in drugod — vreden natančno loliko kot — ničla.
Kje je pomoč iz tc zagate, ki jo bolj ali manj čuiijo vse evropske države? Ni drugega sredstva, kakor v tem, da povečamo delo in omejimo svoje potrebe. Ljudje sedanje dobe imamo potrebe, ki se našim prednikom o njih šc sanjalo ni. Poslali smo razvajeni kakor otroci, ki hočejo imeti vse, kar vidijo. Zlas'i za kmetski stan ni druge rešitve, kakor da omeji svoje izdatke in da si vse, kar potrebuje za življenje, napravi sam, s svojim lastnim delom. Česar pa ne more napraviti sam, za to naj si kupi domače blago, domače izdelke. Karkoli rabimo danes za življenje, je silno drago. Dokler ni naša denarna vrednost urejena, ima tudi kmet toliko denarja, da približno lahko izhaja. Ko pa bo začela država plačevati svoje ogromne dolgove, tedaj bo morala množino bankovcev uničiti, denarja bo mnogo mnogo manj v prometu, nego ga je sedaj, in bo mnogo dražji, ker ga bo težko dobiti. Kmet bo tedaj, kakor vsak drugi, navezan na to, kar ima. Da bo država uredila svoje denarno gospodarstvo, ne bo pustila denarja iz države, uvažanje tujih izdelkov bo morala kolikor mogoče omejiti, pospeševati pa bo morala izvažanje naših domačih izdelkov. To pa iz dveh vzrokov: Prvič, da bomo za svoje blago (premog, les) dobili od drugih držav, česar sami nimamo, pa nujno rabimo Ipe-
irolej, sladkor, kavo, riž, gmni, stroje); drugič pa zato, d^ bomo dvignili vrednost svojega denarja. Dvigniti bo treba torej tvorniško izdelovanje (industrijo) in trgovino.
Tako bo moral delati tudi kmet v svojem zasebnem gospodarstvu. Gospodariti bo moral tako, da bo imel kar najmanj izdatkov in kar največ dohodkov. Zato se bo moral zlasti pozimi ozreti za kakim postranskim zaslužkom. Za srednjega in malega kmeta in krnet-skcga delavca bo zlasti važna d o m a č a ! industrija in obrt. To bo nov vir dohodkov za našega poljedclca. Domača obrt sc dosedaj pri nas res ni posebno obnesla, temu so bili krivi tuji tovarniški izdelki, ki so bili cenejši in fipcjši, pa tudi kapitalisti, ki so ljudstvo izrabljali. Zato pa bo morala država v bodoče z visoko colnino preprečiti uvoz tujih izdelkov, zlasti takih, ki presegajo dejanske potrebe in služijo le razkošju, kakor dragoceno pohištvo, razkošno obleko, nakitje, draga vina itd. Na drugi strani pa bo morala vse storiti, da dvigne domačo produkcijo, ne samo v velikih tovarnah, ampak tudi pri malem obrtniku-poljedelcu. Predvsem bo morala država malega obrtnika podpirati pri nabavi potrebnih obrtnih sredstev: strojev, orodja in potrebnih surovin. Prirejati bo morala poučne tečaje, potovalne šole za domačo obrt. V kraju n. pr., kjer sc goji lončarstvo, bo treba ljudski šoli priklopiti obrtno-nadaljevalni tečaj ali obrtno šolo za lončarstvo, drugod pa lesno obrt, sitarstvo, plamnikarstvo itd. Večina naših posestnikov-poljedelcev bi morala znati in ob gotovem času izvrševati tudi to ali to obrt. Tako bi ostalo v deželi na milijone denarja, ki gredo sedaj v tujino, in milijoni bi prišli v deželo, ki jih sedaj ni. Le s pridnim pospeševanjem domače obrti bomo svojo državo obvarovali pre-plavljenja s tujim kapitalom in s tem za-sužnjenja.
Seveda mora država ukreniti, da sc bodo predvsem po vsej Jugoslaviji prodajali domači, ne pa tuji izdelki. To bodo producentje, mali obrtniki sami dosegli s tem, da 6e organizirajo. V organizaciji *jc nepremagljiva moč. Kapitalizem, ki grozi, da bo uničil ves svet, je mogoče podreti samo z organiziranim delom. Zato sc bo morala tudi domača obrt in mala trgovina organizirati v trgovskih in obrtnih zadrugah, ki bodo lahko v večjem obsegu skrbele za stroje in surovine. Naloga naših kmetskih zvez bo v Vseslovenski Ljudski Stranki z vsein poudarkom nastopili za pravice domačih obrtnikov in prospeh domače obrti. V trgovsko-obrtni zbornici za Slovenijo, ki sc mora kar naj-preje v Ljubljani ustanoviti in ki mora imeti gotovo postavodajno oblast v trgovskih in obrtnih zadevah, morajo mali obrtniki imeti primerno število svojih zastopnikov. Tako bodfi mali obrtniki sami imeli vpliv na obrtno in trgovsko zakonodajo in ukrenili, kar bo potrebno, da bo trgovec moral prodajati njihove izdelke. Uspešna, razširjena domača obrt je i>rvi korak, naperjen proti tule in u kapitalu v deželi, prvi
korak k demokratizaciji naše-gn narodnega gospodarstva, (Prihodnjič konec.)
Jsi Listek" fm
"Junakinja iz Šfaira.
Povest. Prevaja *" * (Dalje.)
DRUGI DEL.
V manjši dvorani, ki je zrla na vodo, je sedel sodnik Hendel ob hrastovi mizi, v katero je bil vdelan srebrorez mesta Štajer in dveh predmestij. V rokah pa je držal perga-ment, na katerem jc bil narisan načrt mesta Štajer.
Govoril je s trdim, napovedujočim glasom, svetovalci pa so stali okoli njega ter poslušali.
Rdečebradi Bertlod pa je bil nekoliko v stran in je listal v starih listinah. Strašna sodba, ki je zadel« oba pupežmka, ga je vsega
Erclresla, da sc kar ni mogel iznehrti misli nu tefano in na vse, kar se je ž njo zgodilo.
To ic več kakor človek, ki misli sedai na nove hiše in na popravljanje vodnjakov, ah — spodaj pa stoji ob sramotnem stebru zlomljena rožica in se vsa trese •— stoji pred tisoči in tisoči ljudi — saj se njih vrvenje sliši semkaj gori.
Joahim Hendel je držal prst na srebrni v mizo vdelani plošči in je rekel:
Kakor pravim: tu ni kaj, da bi prezidavah in poveftavali. Sodarska in kopališka ulica sta dve smetišči, umazana kota, kjer se navadno še za zdravih dni kotijo bolezni, tembolj, kadar bije smrt za petami. Glejte, tu na podobi jc ta umazani kot označen s slavolokom, da se ne vidi, kakšne razdrapane hiše da ima slavno železninarsko mesto. Tudi dobro vem, da jc Um zavetišče slaboglasnili žensk; te ponočne ptice bomo najbolje pregnali, če poderemo vso ulico. Namenil sem sc, razširiti bolnišnico proti Štajru, da tako izrabim ta prostor v korist mesta Štajer, mesto da hi je še nadalje ogrožal.«
Obmolknil je. Svetovalci so mu uirmrajc pritrjevali. Na steni je visela ura. kjer je smrt na kazalniku podila mlado lepotico in se je vsikdar prikazala, kadar je bila ura. Ravno sedaj jc lira bila devet, in smrt je pripodila lepotico, obenem ko se čuli vsled šumenja Aniže nekoliko zlomljeni udarci šolske ure. Bertold jc škilil na uro in jo je 8 svojimi malimi. ostrimi očmi strupeno gledal. Še eno uro I ... Uboga deklica, sirotica. Nekoč je stal tat na sramotnem odru, ki se je zgrudil od sramote in bolečin, ko so čez poldrugo uro odklenili ielezje. ln ta je bil inočau kakor medved. Ta mala pa je tako nežna.
Joahini Hendel, U si celo njeno mater pognal izpred vrat, tudi ti si bil nekdaj človek, si ljubil in rodil otroka. Se-li ne bojiš za svoje otroke, če se že zase ne?
Pred dvorano je zažvenketal meč, čuli so sc težki koraki.
Sodnik je ravno položil na načrt mesta svoj prst na tisti kraj, kjer je hotel postaviti bolnišnico.
Kar se odpro vrata in v dvorano stopi mož v inodri štaierski vojni opravi Sodnikove oči se mu zabliskaio nasproti.
»Halo, Henrik? Koliko je ura7 Poli Ha, kaj pa je? Ti nimaš ničesar tu iskati!« se zadere sodnik. -Spodaj imaš službo do desetih. Nazaj na svoje mesto, spravi sel Pa takoi!«
Sin stopa po dvorani, kakor bi ne bil ničesar slišal, stopil je tik pred očeta, globoko je dihnil in je glasno rekel, da se je čulo po vsej dvorani: »Prišel sem gori, gospod, da vam sporočim, da sem napravil konec in deklieo oprostit sramotnega odra.«
t Za trenutek je bilo vse tiho, mrtvaške tiho, da se je čulo, kako je v uri hreščala ' smrtna kosa.
Nato je završelo mrmranje po dvorani: »Nemogoče — oho-o-ol«
»Konec je!« — in zopet je zavladala tišina kakor v grobu.	,
Sodnik, visoko sklonjen, roko upiraje v srebrno podobo, je vprašal s hripavim glasom, iz katerega je žugal grom in blisk, ki mora vse streti, vse zmleti:
»Kužno vlačugo — si izpustil? Poi ure prezgodaj? Se ti li meša? Kdo je izrekel sodbo?«
Henrik je odgovoril s sklonjeno glavo; je pač strašno, da je to njegov oče: »VI.«
:Da, jaz. Vsled svoje oblasti, vsled pisanega prava!« Sedaj je glas mogočnega gospoda kakor grom spreletel vso dvorano, da so se možem pretresli mozeg in kosti,
»Jaz, štajerski sodnik. Ker nam. v Štajru bije smrt na pete, sem izrekel to pravične sodbo, v svarilo vsem brezčastnežem, ljudstvu pa v varstvo, sedaj pa prideš ti in mi pre-vržeš sodbo. Tukaj je meč, s katerim sem izrekel sodbo! Bila je najboljša, četudi ne zadnja.«
Potegnil je meč z žametaste blazine, na kateri je ležal, dvignil ga je s pestjo, ki se mu je tresla od srda.
V hipu so črni gospodje vsi bledi stopili nazaj; le rdečebradi Bertold se je z nerodnimi koraki približal sodniku in se jc postavil tako, da je ločil sina od očeta, nato pa jc zaklical: »Joahini, kaj hočeš z mečem, vendar fte boš umoril svojega lastnega otroka? Tvoj atn je storil nekaj, kar je vsakdo izmed nas želel, da stori, pa nobeden izmed nas ni imel po-guma^ kakor samo tvoj sin.«
Svetovalci so po dvorani ogorčeno ugovarjali: »Prosimo lepo. Nihče si ni želel tega. Ako Hendel izreče sodbo, govori Bogi«
Nekdo je potrkal na vrata prvič in zopet drugič, pa nihče se ni zmenil. Tedaj je ves prepadel stopil v dvorano mestni pisar Lim-preht, ki je, držeč v rokah zmečkano pisano sodbo, začel jecljaje govoriti: »Plemeniti, strogi gospod, nekaj se je zgodilo —•
Sod nik ga ic jezno prekinil:	,
»Si li videl, kaj je počenjal poročnik Hendel?« — »Da.« — »Zakaj pa mu 2 drugimi Služabniki vred nisi zabranil tega početja, kakor je bila tvoja dolžnost?«
»Strogi in najboljši gospod, nismo mogli, prehiter jc bil. Hoteli smo mu braniti, pa nam jo je že odnesel.«
»Kako?« je hripavo zarenčal sodnik in ic svojega krasnega, postavnega dna aMcil ■ pogledom, ki bi ga bil, če bi bil jeklo, gotovo predrl. Njegov sin da je v svojih plemiških' rokah nosil to prokleto telo te papeike vhi« čuge? To je preveč. To je hujše kakor kršenju obsodbe.
S sopihajočimi nozdrvmi, a Škripajočimt zobmi je mogočnež pognal is sobe hlapca, Id ie videl njegovega sina v takem ponižanja. Potem je vprašal z zverinsko žvigajočimi očmi:
»Je-li res, kar |e rekel ta Človek, da ti v rokah nosil to žensko?«
»Res,« je odgovoril Henrik, Tedaj je v hipu priplavalo pred njegovo oko vse, kar se je zgodilo: sramotni oder, na katerem je visela, muke, ki jih je trpela, kako ic na konju zdirjal proti odru, odklenil železje in jo oprostil. — še nikdar se š« nI dotaknil tako nežne stvarce, kakor je bilo to ubogo, j nedolžno telo,.. Oči so se mu zasvetile kakor dve zvezdi in glasno ter veselo, brez sramu je priznal: »Nesel sem jo z odra do lame ulice.«
»Dosti sramote si nosil,« je rekel sodnik s hripavim, razjarjenim glasom. Njegov sorodnik pa, rdečebradi Bertold, je stopil k mlademu hudodelcu ter je s svojo kosmato roko gladil vitko roko Henrikovo in se je ljubkujoč režal: »Henrik...«
»Sedaj povej, kako ti je prišlo na um, kaj takega storiti!« je vprašal nanovo želcznotrdo sodniki
»Te je-li prosila? Je-E javkala In stokala, dokler se nisi omehčal? Odgovoril« Henrik jc odgovoril:
»Ni prosila, niti ni tožila, čeprav ie mo-
ala trpeti silne bolečine; ves čas, ko je v ze-'ezju ,..« krčevito, sunkoma ie globoko dihal »stala in sera jo jaz na konju strnili, ni niti enkrat zatarnala, marveč je neprestano ino-
^'"Prekinil je in sc je s srepimi očmi zagledal v valove piamencče Aniže, Sodnik je rekel zaničljivo: »Tako! Molila je! In to ie omehčalo kamenje, da tudi ti nisi mogel več prenašati. Tvoj praded po tvoii materi, Kalvin, ic gledal, kako je nekdo grmel na grmadi in je venomer klical: Jezus, Sin živega Boga . .. pa vse to ga ni ganilo, ostal je trd kakor kamen... Treba bi ti bilo kapljice njegove krvi.«
»Dosti dolgo sem gledal,« je trpko odgovoril mladenič. »Celo uro je stala in jaz sem gledal: potem ni mogla več stati, visela je ...« od boli in srda je stisnil zobe.
»Pustil sem jo viseti. Potem je prišla nična mati... jokala je in prosila ... nisem se menil za vse to ... potem . .. potem ... so začeli pobalini uganjati nesramne šale in pso-vati... in deklica ob stebru je morala poslušati nesramnosti, ki so ji jih ti psi lučali v ebraz...« tedaj pa mu je rdečica zalila obraz, prelepa rdečica, kakor bi se srdil angel nad eesramno zaiego.
»Tega pa nisem inogel več prenašati, ne, nisem mogel! Uboga nespametnica je, vlačuga pa nil Vi ste jo obsodili, pa vaša volja ni bila, da naj trpi kakor vlačuga. In če bi jo bil obsodil sam cesar, in če bi bil navzoč sam cesar, Sel bi bil tja in bi jo bil vzel iz železja — nisem mogel več gledati; njeno trpljenje mi je raztrgalo srce.«
Dvorana je molčala okob' njega, vse je umrlo v dvorani; zaeio se ie, da je v tistem hipu od zgoraj prisijala mila svetloba in razsvetlila trde obraze, samo sodnikov obraz se ni izpremenil. Pest je tiščal na srebrno podobo železninarskega mesta in je železno rekel:
»Bolje je, imeti raztrgano srce, kakor pa prelomiti sveto in pravično postavo. Ako ima Kdo sočutje s strupeno zalego, je to sočutje greh; kdor pa sovraži hinavce in lažnike in jih potepta z nogami, je njegovo sovraštvo Krepost. Mehkužni dečko, ki ne moreš gledati, če nevarna saniarica trpi zasluženo kazen, ne da bi se topil sočutja, pridi, kadar se bo katoliškim prenapetežem posrečilo, okužiti mesto Štajer, pridi takrat v bolnišnico in poglej notcrl Poglej jih, ki jih je udarila kuga, kako so iim počrneli obrazi, in kako se zvijajo v strašnih krčih, poslušaj jih, kako pro-siio pomoči, in vedi, da je ni nobene. Potem lahko vržeš proč svoje življenje, da rešiš tuje, to bi bilo moško sočutje; da si pa odpeljal • sramotnega odra dekle, ki je po pravici trpelo, to pa ie bila sramotna slabost; udaril si v obraz svojega očeta, kršil si red in pravično postavo. Iinaš še kaj povedati, potem govori, ugovarjaj mi, če morešl«
»Ničesar nimam več povedati, razen kar «em povedal; storil sem, kar sem moral storiti.« ie hripavo odgovoril Henrik Hendel, ki ie bledi ustnici stisnil in obmolknil. Se-li naj prenira s svojim očetom, ki ima tako v oblasti besedo? Storil je, kar je storil, deklico je rešil, sedaj pa nai se zgodi, kar hoče.
In zopet se je oglasil stari rdečebradec;
£okonci se je postavil, napel orjaške prsi. polži! je ob bok kosmate roke in je rekel: . - Poslušaj, Joahim, nekaj ti imam povedati. Z napačnimi zaključki in zavijanjem hočeš ugnati sina, pa povem ti enkrat in stokrat: kar je storil, je dobro stori!! Usmiljenje ru sramotno, sočutje je nekaj vzvišenega, bo-žiega. Ce ima plemeniti mož usmiljenje z »evno, zaničevano stvarco, s tem samega sebe prav nič ne ponižuje, marveč dvigne ubogo stvarco in io oplemeniti, prav tako kakor se Bolnce, če posue na umazano močvirje, nič ne •madežuie, temveč ga pozlati. Joahim, pred «np uro si pomilosf.il morilko, ki ii ie bil umor ►okazan. Boš li sedaj kaznoval sina radi usmi-lienia, ki si ie sam izkazal morilki?«
Joahim Hendel reče trdo kakor železo: •Sodnik sem, pomilostira in kaznujem, kakor fcočem. Moj sin je vojak in mora ubogati. Ne delajte preveč praznih besedi!« Žugajoče je povzdignil svoi glas. »Sodba je bila samo na-3a
pol izvršena, i pri Bogu, pri meni je, da jo pustim dopolniti do konca.«..........v, j
»Za božjo voljo!« ie vzkliknil Henrik. ba| sem se vam vendar predal na milost in nemilost, kaznujte mene, vsako kazen spre|-mem.«	,	,
sKazea in milost ie v mojih rokah!« ie ponovil neomajno sodnik. »Kar se tiče deklice: Naj ne stoji več ob stebru, ne zato, ker si ti prosil, ampak zato, da ne pridejo štajerski tercijalci in je ne molijo, kakor so nekoč molili Simeona, ki je stal na stebru ... Ne zahtevaj predrzno, da tc kaznujem, to se bo zgodilo, in sicer še to uro. Kakor veš, vlada za časa kuge nad Štajerjem nagli sod. — Položi stran svoj meči Nimaš več pravice nositi orožja.«
Brez orožja! Krasni meč je imel, pa mu ga je zdrobila deklica. Drugega, ki je neroden kakor motovilo, mu vzame oče. Dvojna sramota na en dan! Odpasal si je meč in ga položil na mizo pred očeta.
»Sedaj pa,« reče sodnik, »preden izrečem sodbo, pokličite stotnika gori. Henrik je kot vojak v službi v vojaški suknji prelomil postavo, zato naj bo stotnik priča njegove obsodbe.«	(Dolje.)
mne.
UPOR SLOVENSKIH KMETOV NA KOROŠKEM.
Nanovejša poročila slovejo, da so se slovenski kmetje, ki so do sedaj iečali pod jarmom in biči nemških tolp, uprli ter prosili za pomoč jugoslovansko armade, posebno ker so čutili, da iih bo pariška konferenca pustila na cediiu. i f 1 '
Za naše gcspodfnfe.
Kipnlk. Skuhaj in sesekljaj polonovko. Par kulianih krompirjev pretlači in vmešaj 2 rumenjaka, malo smetane, žlico paradižnikove mezge, pol čebule in malo majaronn. Zinc-Saj rahloma krompir z rilio, jirimcSaj So beljak, za prah moke, stresi v namazano kozo in speci.
»Pečena s krompirjem. Krompir skuhaj in olupi, kuhano ribo razstrži. V kozo členi par žlic olja in ravno toliko masla, ko jo zavrelo, vrzi v mast malo česna in popra, stresi vanjo ribo in zrozan krompir in peci pol ure.
Na dalmatinski n.-jčln. Namočeno surovo ribo očedi, nareži ostrzenopra surovega krom ! pirja in naloži oboje v kozo, polij dobro z ; oljem ln peci dobre pol ure.
Ajdove pogačice. Zmešaj 250 gramov pre-sejane ajdove moke in 15 gramov kvasnoga praška, razponi 125 gramov surovega masla in 100 gramov stolčenega sladkorja, 4 rumenjake in vanilijin jjrašek. Zamesi in razvaljaj kakor za debele rezance, vtisni z ribežnikom luknjice in črte. razrezi poljubno in speci na namazani pekači. — Cas peke je 10 do 15 minut. Vročina mora biti prccej huda.
Slnnlkov namaz. Stanik namakaj, operi in očedi in seskljaj, tako sesekljaj tudi malo prekajene slanine in zmešaj obojo. Namesto si,mika deneS lahko sardelo in namesto slanine svežo maslo.
BoleSine tolažeča vdrjjnionta in ovitki so posebno dobrodelni s Fellerjevim „Elsa-flu-idom". 0 dvojnatlh ali 2 speciani steklenici pošlje za 19 kron, lekarnar H. V. Fmllor, Stubica, Elsatrg št. 10 (Hrvatsko). Od mnogo zdravnikov priporočeno. Daleč čez stotlsoč zahvalnih pisem. Omot in poštnina se računa pesebei nal-ceneje. cim več kdo skupno naroči, tem manj izda za poštnino.	ft.
R[a7nflnl'nl Dosre'» jO večin množina volno. ItilbflUllIiU i nefln jako finega blagn za ženska obleke, kakor: črno, zeleno, modro, sivo tm uieriio za nevestino ali birmansko obleke. 'Dobi so aidi vso drugo blago. Vzorci so no razno, šiljajo. Vsak naj se potrudi takoj, doktor j« Kaj v zalogi.	Se priporoi«
Ivanka Praprotn?k, Ljubljana Sv. 1'ctra cesla 29.
Avtomatična past s
/i ^-SjaJSJfe.	ru Pogani li 7-00, za m„,
lz pločevino >iit)boi|»a i.vrii /.	«<••» K »»'60 lOlO bicx lisi
iSa.-	«"":?«»» ■»" »t0,
.	noc-i. uo /.»pusto uiiiako slom
•i" . '..'nlriimjkfr7 "> «•">• ««rot nastavi« - l'ast e.i sčbrko ..linplj«
viflnio nn tisočo ščurkov v en noei, po K 8*80. - I zborno delti,o,'i lovil'-1'* muiie „S*ov-ci" fcomiul K 6'20. l'ov,od naiholiši nepoln Alnogo ism,vaini<*. 1'oailia bo t-o povzot u pobtnina K r20 Izvozna lvii'l.a TINTUER, DnraiIII9 Kouiin{;ra&flell.	1
ŽIVO
apno
v celili vegonih oddaja po primernih cer.ali trarsportna in premopovna tvrdka
F. & R. UHER, Ljubljana,
Selenburgova u!. 4.
MIOM1RISNI CVJETICI
iz živi ta siromaSka lsukrstova sv.Franje iUlžaitlna.
Upravo izasla knjiga pumi ljcpote, zabave i lstinc omiko baš kakav je bio i n«s sv. l-'ranjo. Zt?to ,e ova knjiga m isla na veliki interes kod nas te evo doživita I treče i/.ilanje. — Hrvati osječnju mir is duše Franjine u n,e;;ovim sinci-na I zavoliili sil >h; jer je sudbina miSa vezana s njihovem. Zato sii ie veC i pri jc l.iiili ovim cviječima. — Izdila: ,Narodna knjižara' Zagrr-b, Blbnjak 6. Ctjeua K 4 501 poStarlna 90 lit.
Samostojna kuharica
za Zagreb so ižčo. Mosočna plača K 100--. Ponudbe na upravo Iista*pod Kuharica 2072
D¥a licenca
za kamnosečko obrt sprejme takoj Knrol Novak, kainnosoški mojster v Št. Vidu nad Ljubljano.
w m

tudi pokvarjeni se kupijo. Ponudbe pod „fisalni stroj" na „\nončno eks-podicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongiesnl trg 3.
Odvetnik in kazenski zagovornik
Dr. ALOJZIJ KOBAL Je otvoril svojo
PISARNO
v Ljubljani Dalmatinova ulica 3, skupno z odvetnikom gospodom Dr. FRANOM NOVAKOM
Domačo defelfo *
Lncerao ali nemško deteljo, pravo
SHrisiilno peso, Isn In J ianene tropine
Ima oddati v poljubnih množinah Prane Pogačnik v Ljubljani, Dunajska sesta 3f
Pravo iollo
domače rnllo za pranje
1 kg H 11-, - 1 zobojček okoli 3'/, kn Iranko K 38 60 v, pošilja po povzetju zavod za eksport
Toaletno milo
po dnevnih cenah milo za britje K 3v, 1 kg K 30--. KremazaJjrltle
porcelan. lonček n. t
1 ducat K Ji*-,
H. JtiNK&R, Zagreb S«, T, PeGrinjska 3.
Z naročilom se prosi poslali tudi doIovIco zneska.
Lepa BOil
/ElSa . Plast?1* >
lic in rok prinese m n o q o prednosti, tako v zdravstvenem kakor v družabnem oziru. l;ellerjeva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elza" pomadn za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda priSče, brani proti solučarici, Solnčnim pegam, bori, roz-kavosti, velosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina sc računa posebej najceneje.
Namesto šfcodljiveiia mila
vzemimo za lica Fellerje-vo lilijino mlečno »lilo Elza", katero je danes še zelo drago ali lina 5e iste dobrote in neškodljivosti knkor pred vojno. Boljše in finejše zn negovanje kože v današnjem času si niti misliti ne moremo. — RliillO lacp se ,ll0re doseči samo s Fellerjevo DUjllK Mat .E!sa"-Taiiohina poniado za rast les. Okrepi kožo pa glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 K. Omot in poštnirfa se računa posebej najceneje.
Za vsakdanje neoovanje
tfiinra s° Fellerjeve „Elsii" ICICaO toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cenu kartonu 1 K S) v. — S seboj vzeti in povsod v žepu nositi se more bol ubla-žujoč, hladeč, osvežujoč Fcllerjev .Elza" mentolni migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ru-nitvl. Voda za oči (collyiinm) 2 K 5« v.'~ Kapljice preti zoboboiu 2K.'iOv.-Pravi zagorski prsni sok proti kailju stekl. 3 K. Francovo iganje v stekl. 4'80 in 12-80K. Za Želodec, pra-
va švedska tinktura, vel. stekl. 7 K 50 v, balzam (melen) mala stekl. 1 K 60 v. Kurja oiesa odstrani brez bolečin Fellerjeva turist, tinktura .Elza' (tekočina) skupaj s čopičem 3 K in turist, obli* po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju leiesa in nog Je Fellerjev .Elza." prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni praSek za Sivino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti Je treba pri lekarnarju EVOENU V. FELLER, Stublca, Elsa trg Št. 18 (Hrv. Zagorje).
a. n. deželne Življenjske ln rentne nezgodne ln Jamstvene zavarovalnice
t Ljubljani, Marije Terezije cesla 12/11
sprejema znvarovanie na doživetje in smrt, združeno tud z vojnim rlziko, otroških dot, rentna in ljadska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premijo.
Najugodnejši ropoji pa vojno rnvnrovimlo
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekt1 zastonj in po&tnine prosto. Hposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1S8:
—iir
Kupujejo se
..-■V—
Trd klanje
S3SSS5S2
po najviSjih dnevnih cenah. — Rudolf PušnAc,
konjski mesar, Rimska cesta st. 19, Ljabliana. __
Bokov, M, smrekov les
posekan v gozdih, postavljen v tovarno aH tudi cele gozdno parcele v kamniškem okraju
kupuje
tovorna lesnih izdelkov in upognjenega poliižtva
I. Bahovec nasl. Duplica p. Kamnika.
Vahiio so lastniki lesa zlasti v okolici tovarne, da stavijo svojo ponudbe. Les se strogo realno obračuni in takoj plača.
LKJDSKfl POSOJILNICA
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
2
0
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.

Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
SS3&S
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je:
HZHJEmHH ZflUHROUHLHICH
proti požarnim Ikodam In poikodbi cerkvenih zoonoo
Ljubljana, Dunajska cssfa 17, Ljubljana.
Zavarovnuja sprejema proti požarnim ;'>kodom: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tndi stavbo med časom zgradbe. 2. vso premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonov o in onoko, 3, vso poljsko pridelke, žita in krmo, 4 zvonove proti prclcmu, fi. sprejema tudi zavarovanja na življenjo, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osobe za doželno
nižjeavstrijsko zavarovalnico, cd katero ima tndi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašale 1. 1910 K 906.828 91, s poskočile koncem 1. 1917 na 1,081.838*64.
Tedaj, čimvcč.jo zi-nimanjo za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastol zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenifttvo v Celju in na Proaeku, kakor tudi po vaoh farak nastavljeni poverjeniki.	Cene primerno, hitra cenltov in takojšnje izplačilo
Priporočamo
dolinsko Aavino primes v korist oBmejnim Slovencem!
Spre mo se do
20 dobrih tesačev
m obrezovanje smrekovega losa proti rtobri i
plači in preskrbi z živo/cm.--Ponudbo na
MIBALL OH.AHEN V sirarjora.
GOSPODARSKA PISARNA """'"""I j
ȣ I MM tiMl 11
U linij ANA. MIHloSlfeva cesia si. 6. 1 poslopje Ljuusite posojilnice. i
daje nasvele » vseh gospodarskih zadevah in premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodalo ln nakup vrednoslnih papirjev m tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupil) vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet * Ameriko, ledina pisarna to vrsle v Jugoslaviji.
Draduieod ure<lop..od 5.-5. ure I pop. vprašajte s pismom, znamko! f
MHUfEIIUWUI(lttlU]imJUIUItiUJIHUIIUIHIillJilllWmil[UUIUlUtUIUl(WUIllHllimUiHlJ
Krmila manjka!
Zato se uporabltaio narloniostna sredst vn za krmila. Da to krmo ?.ivna. peru.nina dobro picbavt in popolnoma izkoristi, nai so primeša 2 Ural na teden krmi. ena pest polna feref n" 10 10 dr. pl IrnkOczj-a reiiilu prosek. „!rpM II Paket velja il K, 6 ! aketov 15 K j.oSt-nine prosto. 5 paketov zadostuje za !) mesece za enega vola. kravo ali prušiča, da 80 zieu-Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zaloga: lekarna Trnfc6ezy
traven rotov^a v Ljubljani.
Mastin ie bil odlikovan z nnjviSiinii kolajnami na razstavah: uu Dunaju, v l arizu, Londonu iu Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi _Mastin".
HI "l0t,l0> lotjavelo in pokvarjeno
V I 1% 9| so popravi. Prosi se vzorec pii-W X*« ne^ti seboj ali poslati. — Peter Skeiblc, Ljubi ana, Ambrožev trg 3 li (Cubrnrru)
msrfe&elni vosek
sune satlne in odpaoke siec kupuje po najvišji dnevni ceni J. LGPAfc, svečar, Ljub kim, Ca. lovska cesta 90.	((j,
SlfflBfCC - ~ ' "
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja naibolie preizkušena in splošno hvalieua sredstva teot: proti poljsk m mišim K 5'—, za podgane in m,j| K S'—; osobito ostra pasta za podgane K 0'—; zs ščurke 5 K; posebno irotna t-nk:ura i,a stence S K| aničevalec mollcv K T—t oratek oroti mrčesiuu 2'i0ai5K;tuutora proti ateo) on llndeb 3 tilo ?» al) pr« iivtm 2 K: pratek z» oli v obleki io perila K y—; tioktnr* ia aoihe pr pseb K i 50; tinktura proti rarče^a aa s»dio Is telenladi iuni. čevolec rastlin) K J —. — Pošilia po povzetju in. vod za ekspor.
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrin'ska ulica 3.
GesMe rs zen urine prilike i
Uaročite | takoj
Poštni zavitek 5 kg istega mila K 32'70. Istotam milo za kritje, ki mad 2 K. Razpošilja JANKO PINTAK, Sp. Šiška pr. Ljubljani.
NAZNANJAM	—
£avrrL?rpvcut' im mm b tev?|ev
domačega izdelka ter >e priporočam za fineiSa dela natančno no meri. CERAR KAROL, čevljarski 1487 mojster, Lukovšca rrl Domžalah. (10)
Sadjevec, vino kislo vodo
razpošilia A Cset, p. Guš anj. ID58
Pile, 1004
Ml
orodje
iavsesvrhe, vnajboljSi kakovosti, priporoča
Odon Koutnr,
lpeci>air.a trgovina je-klerune in tehničnih potrebščin v Ljubljani, Roiouvorska ulica S7.
M. 60. AEOB9EON v naj-
boliBi ir.poljavl. t-cnn je 184— kron. — Zublovaito vollki eeulk e vte nego 1000 slikami brezplačno.
E. Lana, Maribor St. 73.
Agitirajte
za
,Bcmoiraba'
mitm s plini,
KM Itd.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Liubliani.
Naročajte
..Slovenca"!
(|6BMlB8 slrešaa
najbolj trpežne vrsto ho dobi pri tvrdkl
Ican Jela£in, LieiiSjsna
Emonska cesta 2. 47»a

m talilnice, orallla (sepcl!nl), stamoreznfce, čistilniki, frijerjt, sS.skatalce ia sadje In grozdie, decimalne feiifctfce in drugi pc-'•edetskl stroji naislootteVIh tororn so oedno o oeliki izberi o zalogi, drugi siroti se pa lahko naro£a[o pri FRHilC HITTI, zaloga poljede?-sklh sfrojto, Ltubliana, fflarttnaoa cesta St. 2.
kam ur, zlatnine in tmljantoi it
zaupljiva stvar
zalo se pri nakupu obrnite na tvrdko F. ČUDEN SIN
»amo MSPreti f L poŠte v Ljubljani.
irUiiio, lišaje
odstrani prav naglo dr. Fleecb-a lzvtr. zakonito zajamčeno ,,Skaboiormu mazilo". Popolnoma brez duba, ne maže. Poskusni lonček K 4-— veliki K 6 — porcim za rodbino K 15*—. 7aloga sa Ljubliano in okolico: Lekarna pri zlatem elenu. Ljubljana VatiJIn trp. 1520
.1'nTntf- t. v h 'vi r Kramkr .,fvfeoholcnmM I
Najuečja izbera ur,
zlatnine, srebrnlne
svetovn oztiatia
^azpošiljalnica
H- SUTTflER
935
samo v
Ljubljani
št 1
Izoai« konzorcij »Domoljuba«.
I1
Odgovorni urednik Josip Gostiaiar * LtubJi&ni.
Tiska Jugoslovanska tiskarna.