Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št. 23.
MURSKA SOBOTA, 5. junija 1932.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. — Pošt. ček. pol. štev. 11.806.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4.
Cena oglasov : Cela stran 1000 Din., mali Oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15 % dražji. — Popüst od 5—50 %.
Zavarovanje agrarne zadruge.
V pravilaj Agrarne zadruge se najde tüdi paragraf, šteri guči od zavarüvanja. Ar lada nejasnost od toga zavarüvanja, v nižjih par vrsticaj opišem njeno nad vse dobro stran.
1. Prvo pitanje se glasi : proti čemi se lejko zavarüjemo ? Proti vsakoj nesreči : koga, toča, ogenj, poškodba v teli, veliko siromaštvo zavolo betega ali smrti i spodobno.
2. Keliko se plača zavarovalnine ? Sküpno 200 Din. Nego teh 200 Din. se lejko skoz 4 leta plačüje, vsako leto 50 Din.
3. Jeli se teh 200 Din. zgübi ? Ne. Teh 200 Din. vsaki brez vsega odteglaja nazaj dobi, če iz zadruge izstopi, včasi kak to pravila i določila načelstva predpišejo. Ki je na priliko dobo kakšo podporo, mora teh 200 Din. tri leta v zadrugi držati. To zahteva poštenost i Zahvalnost. Gršega dela najmre ne bi bilo, kak dnes dobiti podporo od svojih bližnjih, drügi den pa to njim v nesreči odpovedati z izstopom iz zadruge. Zadruga pomaga a tüdi vči na poštenost i značajnost svoje člane.
4.	Ka pa te da član svojemi bližnjemi na pomoč, če odplačanih 200 Din. nazaj dobi? On prepüsti samo obresti, samo intereš od teh 200 Din. Ka znese 10 Din. letno po zdajšnjoj meri Zadr. Zveze.
5.	Keliko podpore pa dobi ponesrečenec? — Intereši od vplačanih 200 Din. se razdelijo med ponesrečene, odračunajo se samo prispevki za povzdigo kmetijstva, kak naročitev strojov, semena itd. To zato mamo vpelano, ka vsaki ma hasek od zavarovanja, Ponesrečeni v podpori, neponesrečeni pa, ka lejko nüca brezplačno brane, triere i drüge mašine zadruge. Poleg toga pa ešče ma hasek, ka falej dobi meso i drügo blago. I za vse to da letno samo 10 Din. v intereši. Podpora se deli po velikosti nesreče i po iznosi vplačane vloge. Nišče pa ne dobi nad 60% podpore za ponesrečeno stvar. Tak je povsod, pri vsakom zavarovanji. Nesreča se pa mora v 8 dnevaj javiti zadrugi i te istinost posvedočiti.
6. Jeli pa nega tü kakše nevarnosti, ka bi trbelo dosta gorplačati ? Vsaka zgüba je nemogoča, ar se delijo samo obresti. Keliko obresti pride letno, teliko podpore se razdeli, kak smo više razložili.
7. Zadruga se ne more zadužiti prek toga, ka dobi, zato nevarnosti nikše nej.
8. Če bi lüdje lübili svoje bližnjem ka bi napravili ? Svojemi bližnjemi bi priskočili na pomoč s tem zavarüvanjom. Dragevole bi njemi dali teh 10 Din. letno, naj se more z nevole vöskopali, stopili bi vsi v zadrugo i nišče ne bi z nje stopo. I to bi pomenilo samo v Slov. krajini, gde je do 25.000 drüžin, da bi meli kapitala pet milijon Din. i bi letno ponesrečenim mogli raz-
deliti do 200.000 Din. za ostali intereš bi njemi v njegovom domačem gospodarstvi, ali obrti pomogli. A tej 5 milijonov bi nam pa poleg toga v žepi ostalo.
Te vrstice zato vržem na papir, da v teh časaj, gda je teliko trplenja, pomenkanja, nesreč i nevol, priskočite bratje bratom, sestre sestram na pomoč z tov malov zavarüvalninov. Lübimo svoje bližnjem a ne z rečjov, nego z djanjom ! Tak veli Kristuš.
__________KLEKL JOŽEF, predsednik agr. zadruge.
— Prim. Dr. Brandieu se je vrnil od svojega studijskega dopusta (pri Cent. röntgenološkem zavodu profesora Dr. L. Popoviča v Zagrebu) in je zopet nastopil službo.
Prečastiti g. Jožef Kerec,
misijonar na Kitajskom, se je povrne v našo krajino.
Mala je naša krajina pa siromaška, lehko pa Čakamo obilo božega blagoslova z nebes, če bomo pošilali takše lüdi v svet, kak je naš gospod misijonar. Teško se borimo za svoj vsagdenešnji krüh. Ne je bogata naša krajina, zato iščemo delo po drügi krajaj, da zamoremo preživeti sebe, svojo deco pa svoje stare stariše.
Tüdi naš misijonar je kak 18 leten dečko hodo z drügimi potrebnimi slüžit v Slavonijo. Pa gda je vido tisto bridko živlenje med našimi delavci i vnogo pohüjšanje med njimi, si je pravo sam v sebi : „Takše živlenje nede moje pozvanje. Bog je dober, svet je velki i poiščem si lepše delo kak je slavonsko.
Šo je k Salezijancom i nato med poganske Kitajce včit Zveličarov navuk. Zdaj je srečen pa zadovolen. Zna, da na zemli nega nebes i je tüdi njegovo delo s trnjom potrošeno. Nego dober Bog je ž njim i ž njegovim delom, pa se nikaj ne toži. Kak lepo bi bilo, če bi si kem več naših dečkov zbralo mesto bridke Slavonije, Nemčije i Francije, to lepo misijonsko delo !
G. misijonar bo meo v nedelo svojo prvo sv. mešo v domačoj fari pri Sv. Sebeštjani i ostane duže časa doma.
Politični pregled.
Na dogodke, ki so se vršili prve dni maja v Maribori med vojaštvom, je vojno ministerstvo dalo eto izjavo : Pred kakšimi 20 dnevi so v mariborskoj garniziji odkrili, da so poročnik Milojkovič, podporočnik Atanaskovič i podporočnik Miladinovič v slüžbi. komunistične propagande iz inozemstva Podporočniki Miladinoviči se je posrečilo pobegnoti v inozemstvo, šče prle kak je bio aretiran, poročnik Milojkovič se je pa bujo. S podporočnikom Atanaskovičom je bilo aretiranih še sedem mlajših oficirov v čini poročnika i podporočnika pa major Vojislav Djokič i to zato, ar obstoja sum, da so za to stvar znali, neso pa to prijavili svojim naprejpostavlenim i se je zato tolmačilo, da so edni z delom više povedanih oficirov. Preiskava, štero vodijo preiskovalne oblasti, bo dognala, kakša je krivica obtoženih. — Parlament i senat se sestaneta brščas meseca jula.
Grčija. Papanastasiu je sestavo vlado. Volitve bodo meseca augusta.
Japonska. Novi ministerski predsednik je admiral Saitu. Japonci maširajo v Madžuriji proti ruskoj meji, da preprečijo zbiranje vstašov.
Španija. Revolucija za revolucijov se vrši v toj nesrečnoj državi odtistimao, kak je pregnala svojega krala i se vrgla v naroče brezverskim slobodnozidarom. Delavci štrajkajo, policija strela na nje. Dijaki vužigajo več miljon vredna vseučilišča, kak so vužgali ono vu Valenciji, v šteroj je zgorelo jako dosta lepih knig. Na stotine popeva narod kralevsko himno na vulicaj, Policija ma dosta posla ž njim. Komunisti se pripravlajo na napad proti vladi. Najšli so že 349 bomb, štere so sovražniki mira meli pripravlene, da pridejo do oblasti. Pač od tistimao, ka so pregnali vero z države, njim ta ne rodi drügoga, kak samo nemire i nesreče. Pa drügo roditi tüdi ne more. Da mir samo Bog more dati, ki je Vladar mirü.
Austrija. Nova vlada se je predstavila parlamenti. Dr. Dolfuss, min. predsednik je v svojem govori povdarjao, da Austrija mora iskati pomoč v Nemčiji, to njej nišče ne more zameriti i da ne je zadovolna z načrtom Podonavja, žele vekši trg, kak bi ga dale petere države bivše Austro-Vogrske.
Italija i Türska. V Rimi so podpisali talijansko-türsko prijatelstvo. Pogodba se glasi na pet let. Za tov pogodbov stoji tüdi Rusija i Bolgarija. Türski ministri so bili v Rimi jako slovesno sprejeti.
Pohištvo
kakor postelje, omare, stolce, otomandivan, nadalje gotove škrinje (trüge) najfalejše dobite pri ŽELEZ1NGER KONRADI M. Sobota, Lendavska c. 8. (prek od Benka).    1
Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine!
2
NOVINE
5. junija 1932.
Nekaj misli od potrošov.
Vučenjaki, šteri študirajo pojave, ki nastajajo v notranjosti naše zemle pravijo, da je bila naša zemla od začetka žarjava (razbeljena) tekočina pa plini, šteri so se počasi ohlajüvali ino preobliküvali v plasti, štere so se kesnej na vrhi strdile ino napravile skorjo, kak n. pr. napravi skorjo jaboko, če ga držimo na toplom ino se süši. Liki v notrašnjosti je naša zemla ešče zmerom vroča ino razbeljena, puna plinov, šteri se zmerom mešajo ino morajo nindri vün priti. Ti plini, šteri z velikanskov silov iščejo prehoda iz zemle, povzročajo potrese. Skoro ne miné čas, ka ne bi bilo potresov, samo ka so včasih slabi, včasih pa strašno močni pa silni. So tüdi potresi, štere človek sploj ne občüti. Te vrste potresi se dajo opaziti samo potom mašina, šteromi so dali vučenjaki ime „Seismograf“. Te mašine ma navadno vsakša univerza pa zvezdarna. Gde pa je zemla tenša, si napravi plin pod zemelskov skorjov svojo pot vö ino tak nastanejo vulkani (ognjene goré), iz šterih začne metati ogenj ino žarjava lava (raztopleno kamenje), štera ma strašno vročo temperaturo i štera leti daleč od svojega žrela, ino zato vse, do šteroga pride, vniči na eden mah. Zgorijo hiše, rastline, lüdje pa živali. Vse spravi te vroči pepeo pod svojo mrežo.
Vučenjaki so našteli na zemli 750 ognjenikov (vulkanov), šteri mečejo iz sebe ogenj. Od tej pravijo, ka jih je 400 pogašenih, to se pravi, šteri so že več sto let ne metali iz sebe ognja. Od drügih 350 jih je pa 20 jako nevarnih. Ti zmerom pretresajo svet s svojim delüvanjem v notrašnjosti zemle. Najvekši ognjenik sveta je Popokatepetel v Mehiki, šterogá so že stari Asteki zvali „kadeča se gora“. Obseg podnožja meri 52 km, zrelo je široko 1 km, visiki pa je 5420 m. Te je najvekši ino tüdi najbole nevaren na zemli. Pa tüdi pri našoj sosedi, Italiji mamo dve kadeči se gori, šteri sta že dosta škode napravile ino Požrle vnogo človeških žrtev. To sta gori Vezuv pa Etna. Poglejmo si zdaj nikelko strašnih izmetkov zadnjih 200 let.
Prvoga novembra 1. 1755. je zadela glavno mesto Portugalske Lizbono strašna potresna nesreča. Lizbona, štera je bila bogato pa svetoče trgovsko mesto, je doživela veliko nesrečo. V ¼ vöri je postala Lizbona edna sama razvalina. Voda Tejo je vrgla svoje 15 km. visiko valove po razvalinaj, voda je požrla vse nasipe v pri-
stanišči. Desetine ladij je požrlo vodovje, več kak 1000 mornarov se je potopilo. Bujtih je bilo v nekaj hipaj nad 80.000 lüdi.
Na, otoki Martinik je na vnožji gore Mont Peeleja stalo mesto St, Pierre s
30.000	prebivalci. Mont Peeleja so meli dozdaj za pogašen ognjenik. V njegovem žreb se je svetilo lepo modro jezero. V začetki aprila 1. 1902. pa je postalo to jezero nemirno. Zašnoli so se mali potresi. Vučenjaki pa so proroküvali, ka ne bode nikaj hüdoga. Na vnebohod dneva 8 maja pa se je zemla strašno trosila, zagrmelo je kak jezero gromov, bliski so švigali, iz ognjenika se je vsipala žareča lava s strupenimi plini. V 10 minutaj je bilo vse pokončano. Od 30 000 lüdi sta ostala živa samo dva.
V Sev. Ameriki je mesto San Francisko ravnotak razrüšo potres popunoma leta 1906. Dneva 18 aprila ob 5 vöri zajtra nastane grozovit potres. Hišice, palače, fabrike vse to je zgrmelo na mesta i lüdi, šteri so ešče spali. Zemla se je tresla skoro edno vöro. Nastali so velki požari, plin v cevaj je eksplodirao. Brezi strehe je ostalo
200.000	lüdi, izpod razvalin so izvlekli
15.000	težko ranjenih ino 200 mrtvih. Kel-
ko pa jih je bilo za vedno pokopanih, so ne nikdar dognali.
Pred ednim mesecom je bio veliki potres v Jüžnoj Ameriki, v državaj Argentina i Chile, šteri toti ne zahtevao človečih žrtev, je pa s strahom napuno narod, zemlo pa posipao z pepelom do pol metra. J. M.
Pokrajina v Jüžnoj Ameriki, gde so pred ednim mesecom divjali ognjeniki. Narod čisti pole od pepela
Joško Maučec :
Zgodovina Slovenske krajine.
III.
Naselitev Slovenov.
Stari Slovani so živeli v zadrugaj. Vsakša zadruga je obsegala po več krvnih sorodnikov, potomcov istoga praočé. Takša zadruga je nastanola na takši način, da so ostali sinovje, tüdi gda so se poženili, s svojimi ženami ino decov pri oči v sküpnoj hiši. Oda so tej deca zrasla, so sinovje palik ostali z ženami pri starišaj. Tak je postala edna hiša pretesna za naraslo drüžino, trebelo je postaviti polek nje drügo, zmerom nove, tak ka je nastanola naslednje iz edne hiše cela ves. Tak se je zgodilo, da so bili vsi prebivalci edne vesi, med sebov sorodniki, vsi člani edne zadruge. Zadrugari so meli sküpno premoženje, sküpno zemlišče, živino ino gospodarsko orodje. Predstojnik, glava
zadruge je bio navadno najstarejši mož, zato imenüvan starešina ali starosta. Té je vodo gospodarstvo, sodo sváje ino darüvao bogovom. Po starešini so se večkrat zvali prebivalci cele vesi ; v Slovenskoj krajini n. pr. Ivanci, Martjanci, Vidonci i. t. d., po imeni starešine, šteri se je zvao Ivan, Martin ali Vida i. t. d.
Gda je postanola takša razširjena zadruga prevelka, so se ništerni ločili od nje ino ustanovili novo zadrugo, štera se je zmerom povekšavala ino se naslednje palik razcepila. Tak je iz edne zadruge nastalo celo pleme, šteroga člani so bili potomci ednoga praočo. Ozemle ednoga plemena se je navadno zvalo župa. Načelüvao je navadno najstarejši ali najznamenitejši mož ; zvali so ga župana, pa tüdi vojvodo. Bio je tüdi v bojni povelnik svojega plemena.
Že omenjeni zgodovinar Prokopij -pravi, da Slovenom pa Antom ne vlada eden
človek, liki ka že od zdavnaj Živijo v „demokraciji“ ino se od važnih stvarej vküper posvetüjejo. Slovene opisüjejo grčki pisateli kak slobodolübne ino ponosne lüdi, šteri se neščejo nikomi pokoriti. Po zvünešnjoj postavi — piše Prokopij — so bili močni, visiki lüdje, šteri so lejko prenašali mraz pa vročino, žejo pa lakoto. Stanüvali so v Siromaški kučaj iz lesa ino ilovice, štere so stale polek vekše vode daleč drüga od drüge. Ob sovražnom napadi so stvari vekše vrednosti zakopali, sami pa so se Skrili v gošče ali močvirne kraje ino od tü napadali sovražnika. Sloveni so se vojsküvali samo peški ; zato so pá bili Slovenom Huni pa Obri na svojih bistrih konjaj najbole nevarni. Glavno orožjé je bilo kopje pa ščit, pa tüdi lesen lok z zastruplenimi puščičarni (čemerne strelice). Hitro so se tüdi navčili napadati gradé pa mesta, tak ka so izstrelili naednok dosta puščic, nato pa po lestvicaj naskočili ozidje. (Dale)
Kratki glasi.
V	angliji je veliko dežovje, ki je povzročilo povodni. So mesta, gde je voda dosegnola skoro dva metra višine.
V državaj Jüžne Amerike San Salvadori i Nicaragui je bio močen potres, šteri je porüšo nešteto hiš i vmoro vnogo oseb,
Iz tira je skočo ekspresni vlak pri Strassburgi. Strojevodja je mrtev, kürjač teško ranjen, potnikov je pa ranjenih 40.
V Carigradi so obsodili 34 razbojnikov na smrt, 48 na 10 let voze, 8 ná 24 let voze, dva pa na 15 let temnice. Oproščenih je bilo 179 oseb.
Komisiji Zveze narodov v Mandžuriji se je pripetila nesreča.
Graničar Milič Jürij je pri Rakeki iz lübosumnosti strelo sebe, deklo Gruden Ivano pa brščas tüdi dečka, ki je spreva-
5. junija 1932.
NOVINE
3
jao deklo domo, Svet Jožefa. Vsi trije so mrtvi. Zgodilo se je vse po sokolskoj prireditvi na Starom gradi. Če bi starišje bole pazili na svojo deco, ne bi bilo toliko klanja.
Na Tirolskom, je takša sükešina, da so kmetje mogli odati svojo živino i zdaj sami orjejo.
Francozka mladina vči našo, kak more katoličansko živeti. Dühovnikom pomagajo katekizmuš včiti, misijonarom pomagajo misijonsko delo razširjati, pišejo v misijonske liste i povsod se prikažejo i podbüjajo lüdi na dobro i se ponüjajo če bi mogli komi na pomoč biti.
V Berlini v pruskom deželnom zbori je bilo veliko bitje. Zlomili i spotrli so klopi, stoce, tintnike, pokrivala itd. Zbili so se komunisti i velenemci, to je Hitlerove stranke pristaši zatogavolo, ka so eden drügomi na oči metali, ka so morilci ; krivi pa se zna, da so oboji. Velenemci, ar jih je več bilo kak komunistov, so premagali i z dvorane pregnali komuniste. Več poslancov je teško ranjenih.
Ljubljanski kreditni zavod je dobo državnoga komisara, ar ne mogo izplačüvati Vlog. Za vloge dobijo vlagatelje 4 i pol procenta intereša odračunavši stroške.
Francozi majo 2000 jezero delavcov organizeranih v krščanskih drüštvaj, šteri verno spunjavajo svoje verske dužnosti.
Od naših v tüjini.
S. Bethlehem. Pondelek Franc je odpro mesnico. — Slovenci iz New-Brunswicka so obiskali Slovence v S. Bethlehemi. Gomboc Šandora 12 letna hčerka je teško zbetežala i je spravlena v bolnico. — V hišni zakon sta stopila Štefan Jožef i Gašpar Katarina. — Materni den se je jako lepo posrečo v kat. šoli. 16 deklinic nastopilo i napravilo z svojov oblekov ime: Mati. Bile so pesmi, govori, pri šterih nese je spozabilo mater v starom i novom kraji. — „Velki Slovenski den“ se pripravla v S. Bethlehemi, šteroga čisti dohodki bodo slüžili na pomoč siromakom. — Trplan Iiuška se je zdala z brivcom Polevka Jožefom v kat. vogrskoj cerkvi. — Bencak Antoni se je narodila deklička, ki je dobila pri sv. krsti ime Marija Elizabeta.
Newark. Vmrla je Slovenka Heis Terezija v 22 leti svoje starosti. Zapüstila je troje drobne dece.
M. Sobota
—	Javno kopališče v Zdravstvenom Domi v M. Soboti bo Odprto javnosti od 4. junija dale vsako soboto (za slučaj praznika pa v petek) od 2 vöre do 7 vöre zvečer. Cena kopalnim kadom je 5 Din., prham pa 2 Din. Potrebno perilo i žajfo je Prinesti s sebov. Za slučaj potrebe bo kopališče poslovalo dva dneva v tjedni. C. občinstvo se opozarja, da se strogo drži predpisov v kopališči. Vhod pri malih vrtnih vrataj. — Zdravstveni Dom v M. Soboti.
— Verske prepire opazüjemo čiduže bole med našim dljaštvom, ki so baje posledica versko nestrpnih predavanj enega zmed profesorov na našoj gimnaziji. V našoj krajini je tak preprosto lüdstvo, kak izobraženstvo živelo dozdaj v verskom pogledi v najlepšem miri. Ar pa mamo ostro zakonsko orožje proti tistomi, šteri bi v svojoj verskoj nestrpnosti šteo te mir kaliti, se bomo toga orožja tüdi zdaj poslüžiti.
Iščem
ednoga
pomočnika
prav izvučenoga i tüdi ednoga
Vajenca
za mlinarsko obrt. Opita se pri ŠADL JOŽEFI 
mlinari v Ivànci.
Slovenska krajina.
—	Smrt našega rojaka. Maja 25. gda se je Cerkev pripravlala na veselo svetitev Telovoga, je dober Jezuš k sebi pozvao tistoga svojega vernoga slugo, ki njemi je dugo leta v najvekšoj pobožnosti kinčo oltare i oblačo njegove mešnike za zkrvavo daritev: č. brata Sobočan Matjaša v Celji pri sv. Jožefi. Rojen je bio v Gomilicaj, 30 let je preživo v samostani misijonarov Lazaristov, vmro je v 53 leti svoje starosti kak goreči redovnik do svojega zadnjega zdihaja. V pobožno molitev zročimo düšo našega rojaka vsem dragim naročnikom. Lübezen, ki jo je kazao Jezuši i vsem nam, povrnimo z lübeznostjov v gorečih molitvaj za njega.
— Pozdrav pošila iz Francije Bellen glisa Kranjec Ludvik, ki je doma z Šülinec. Pozdravlja vse naročnike Novin in mladino šülinsko. Naznanja, da se veseli čtenji našega jezika i pošila naročnino na nje. Z žalostjov pa piše, ka sta se dva našiva izseljenca tam, kakti oča i hči vsaki den glasno na cesti svajüvala, ka se je pačila cela francuska ves. Hči je mela šče materno mleko na lampaj, pa že štela moža vzeti, ka je pa čeden oča ne dovolo.
—	Odranci. Naglo je vmro pri nas Ferenčak Ivan na den samoga proščenja. Predpoldnom je bio v Veržeji pri spovedi ; gda je prišo domo, se je malo müdio v nekom vinotoči. Ne more se trditi, da bi se bio o pijano. Nego ar je bio slabe nature, ka njemi je včasi škodilo i poleg toga še plantav, je mogoče, ka se je kaj predgao, gda je prek plota stopo, ali ga pa boži žlak vdaro. Pod plotom so ga najšli drügi den mrtvoga.
— Ogenj. Hüdobna roka je zažgala v Martjancih Kocjanovo gospodarstvo.
— Črensovci. Pomladek rdečega križa naše šolske dece je dnes tjeden stopo na oder Našega Doma. Pa njegov nastop ne bio dečinski, nego zreli. Naša deca je krasno rešila svojo vlogo. Posrečila se je igra, kak so šteli šolarje nemarni füknoti mesto šole v log, posrečile so se deklamacije kak i pesmi pa prizor deklic na trgi z odajov živeža. Vučitelskom! zbori čestitamo na lepom uspehi.
—	Navuk za tretjired je dnes tjeden, to je 12. juna v Črensovcih. Večernice so ob 2, po njih je navuk. Ar se zdaj završava 700 letnica blažene smrti sv. Antona, se z navukom počasti sv. Anton. Po navuki pridite vsi v „Naš Dom,“ gde se bo vršila akademija na čast sv Antoni.
— Bükovnica. Naša občina ma dužnike na svojo farno cerkev v Bogojini. Cerkev jih je čakala i za dobroto njeno neso šteli tej dužnicje podpisati izjave, ka svoj dug plačajo.
—	Starše, ki majo svojo deco na gimnaziji i drügih srednjih šolaj prosimo, naj podpišejo i svojoj dijaškoj deci odpošlejo izjavo, ka so za to, da se vrši včenje samo predpoldnom i da neste zato, da bi vsi dijaki tam stanovali, kde je srednja šola, ka z domi ne bi smeli te obiskavati.
—	Odprlo se je Živinsko senje v sobočkom srezi po dovolenji ministrstva za kmetijstvo. Ne sme se pa živina na ta senja goniti iz srezov : D. Lendava, Čakovec, Prelog, Ludbreg, Varaždin i Koprivnica. — Ar v Lendavskom srezi nišče ne ve, ka bi gde nastopila kakša živinska bolezen, prosimo našo oblast, naj naznani nemirnomi narodi tiste vesnice i tiste posestnike v srezi, kde se je najšo kakši nevaren živin-
ski beteg, ka se tak pomiri te z sobočkim sosedni srez. Dužnost poslanca toga sreza je v tom jako važnom pitanji sprositi odgovor oblasti na to pitanje, ka nede nikšega mrmranja i sumničenja.
—	Vmor na Dolnjoj Bistrici. Veliko sovraštvo, ki je vladalo v hiši Gjörekovoj na D. Bistrici med zetom Peterec Joškom i njegovov punicov, r. Žmah Anov je prikipelo 25. maja, med 3. i 4. vürov do smrtnoga slučaja. Punica Peterec Jožefa, ki se je iz Trnja priženo na D. Bistrico, je bila jezična ženska ; zdaj je tüdi prej gučala, ka je zet neko mlado sneho grajao ; zato je bila vsikdar svaja med domačimi, tožili so se po sodnijaj, pri cerkvenoj oblasti, pri svojem rodi i pri vsakom. Te usodni den je zet, ki je poznan kak človek surove, nagle nature že od svojih mladih nog bio vinjen. Staro sovraštvo, vino i novi glasi, ka je grajao, čeprav se čüto nedužnoga, ga je tak svadilo, da je v ednoj kleti začeo punico brsati, daviti i pobijavati. Spotro njej je divji človek dve rebri, na vsakoj strani edno, zmlato jo je po glavi i celom teli na teliko, ka je ženska, Čeprav ne dobila smrtnoga vdarca, v ednoj vüri Vmrla od vnogih vdarcov. Sosedje, ki so čüli krič pokojne, so njej šteli iti pomagat, samo kda je Peterc z stocom začo mlatiti po tistom, ki je prišo žensko branit, so več ne vüpali bliže iti. Po pravici bi pa morali iti nad njega vsi, ki so blüzi te krike delali, z motikami, sekirami i drugim orožjom, da preprečijo vmor, te strašen greh. Par lüdi bi vendar moglo strah vzeti ednoga Podivjanoga pijanca, ki poleg moči ne meo nikšega orožja. Gda je nesrečen Peterc vido, ka je včino, se je prestrašo i odbežao, Orožniki neso ga mogli najti. Düšnavest se njemi je pa zbüdila hitro. Na Telovo zajtra, drügi den je klüče prek dao ednoj ženski za ženo svojo, drugi den, 26. maja se je pa šo sam javit na sodnijo za svojo hüdobijo. S tem je pokazao, da žalüje, ka je včino i je s tem napravo prvo stopnjo k pokori. Bog daj, da bi bila ta istinska i stanovitna, da bi v Peterc Joški, gda svojo kaštigo prestane, vidili ednoga pravoga, gorečega, treznoga i mirnoga človeka. Tak žele Bogi človeča pravica tüdi. Pri tom žalostnom slučaji pokažemo našoj civilnoj oblasti na okolščine, da se po hišaj grozno dosta vina odava ; naš narod se opijančiva, kraje i bitja so na dnevnom redi. Sloboščina, ki jo dava novi trošarinski zakon, je v pogübo narodi. Prosimo kak najvekšo ostročo, ka gda država z milejšim zakonom kakši dohodek spravi šteromi svojemi podaniki, stoterim drügim naj ne škodi v poštenosti i jakosti.
— Dr. Branko Lukman banovinski Zdravnik v Gornji Lendavi je začel 20. maja izvrševati privatno prakso v Gornji Lendavi. Ordinira vsaki dan. Ob nedeljah in praznikih so cene iste kakor ob delavnikih. Bil je več let v mariborski bolnici in med tem več kot eno leto samo na porodniškem oddelku.
—	Smrt našega dobrotnika. Maja 22. je vmro na Koroškom preč. g. Huter Ivan, profesor v pokoji. Profesor veronavuka je bio v Celovci na gimnaziji i zdaj je bio v pokoji v sirotišnici šolskih sester pri sv. Jakobi v Roži. Leta dugo je bio pokojni g. profesor naročnik i dobrotnik naših listov. Pošilao nam je bogate naročnine, naj se krepi naš slovenski tisk. On je bio tüdi med tistimi, ki so vsikdar zahtevali, naj ne mešamo našega jezika, nego naj ga pišemo, kak ga gučimo. Ne dugo nam je tüdi
4
NOVINE
5. junija 1932.
v tom smisli pisao. Pokojni g. profesor so bili duga leta tajnik Mohorove drüžbe i dosegli v toj slüžbi to, da je število naročnikov naraslo od 35 jezero na 70 jezero. — V svojih molitvaj i sv. mešaj pa prečiščavanjaj se ne spozabimo z svojega dobrotnika.
— Našim izseljencom v S. Betlehemi. Kous Ivan iz Bakovec je prebivao vS. Bethlehemi. A že pred 12 leti se je nekam odselo, pa ne znati kama. Oprosijo se naši lüdje, naj javijo v Črensovci glavnomi vredniki Novin, če kaj znajo od toga Kous Ivana. Na njegovom domi bi se moglo gospodarstvo prepisati i vrediti, zato prosijo njegovi domači za njegov naslov. Domo najmre nikaj ne piše.
—	Dr. Zdenko Matjašič ordinira zo-
pet redno v Mariboru, Slomškov trg 6. (nasproti škofije).	1
— Odkrita tolvajija. Beltinski žandarje so odkrili tihotapstvo z duhanom. Duhan je švircao Stanko Ivan, po domače Lipičov iz Trnja. Pri zaslišanji je dečko, ki že bio na štelingi, ovado, da je kriv tüdi nekaj drügoga. Ovado je, da je kradno z drügimi dečki iz Trnja tüdi küre. Njegovi pajdašje pri kraji so bili : Raščan Franc, Hozjan Jožef Brglesov i Narad Martin. Vsi trije so ešče maloletni, nieden neje ešče bio na nabori. Spokradjeno je lani i letos v Trnji 168 falatov kür od 40 gospodarov. Največ te tolvajije so dečki priznali. Zvezane so odegnali žandarje v Lendavo. — Dugo smo že opazüvali trnarske dečke, kak so nedelo za nedelov šli dobre vole z krčme i smo se spitavali, gde jemle ta mladina peneze. Zdaj se je nekaj zvedilo. Preiskava i zaslišanje mogoče odkrije ešče drüge krivce, da to je gotovo, da samo ti štirje neso krivci. — Pri toj priliki znova naglašüjemo, naj oblast pozvedavle, gde jemlejo za pilo v krčmi i indri tisti peneze, ki ne slüžijo. Po toj poti pridemo, do rešitve vnoge skrivnosti.
— Požigalci na deli. V nedelo 29. maja ob pol edni po polnoči je hüdobna roka zažgala gospodarsko poslopje Casar Jožefa v Bogojini. Vse je do tal pogorelo, rešila se je pa živina z kolami. Ravnotak je zgorela gospodarskoga poslopja streha pri dvojih Puhanovih, ki so sosedje Casarovih.
—	Pobegnola je Špiclin Ana od sodnije prezvana oseba v Črensovcih. Hči Matilda neje ravnala ž njov tak milo, kak bi se pričaküvalo, zato je zapüstila v pameti ne celo Zdrava mati hčer z pretnjov, da v Müro skoči.
—	Vužgao pod ženov predivo. Kous Matjaš na Krajni je stalno v nemiri živo s svojov ženov. Pio je rad. Žena je zavolotoga postala boječa i dobila celo beteg na možgane. Da ne mogla prestati stalnoga bitja, se je z decov odselila na drvarnico, kde je bio prostor za pleve, spat. Pijan mož je zažgao pod njov predivo in drva i na krič dece i nesrečne žene so sosedje pogasili ogen i vse tri rešili. Kousa je oblast zaprla.
Dnevne novice.
Strelba brez poka i dima. Anglež Roland Chapman je iznajšo pripravo, da se nede več čüo pok niti se nede vido dim pri strelbi z pükšov, revolvov, ali strojnov pükšov.
Velike slavnosti v Varaždini. V sosednom Varaždini so z velkimi slovestnost-
mi obhajali te dneve 700 letni obstoj kaptola. Kaptol je osnovan 1. 1232. v Čažmi, a zavolo vnogih törskih napadov se je v 16. veki preselo v Varaždin.
NEDELA po risalaj tretja.
Vu onom vremeni približàvali so se k Jezuši publikánuške i grešnicke ; da bi ga poslüšali. 1 mrmrali so farizeuške i pisáčke govoréči ; ka ete grešnike k sebi jemle i jej ž njimi. I veli njim priliko eto, govoréči : što je z vas človik, ki ma sto ovc ; i či zgübi edno ž njih, jeli ne ostavi devétdesét i devét vu püstini i ide k tistoj, štera je zgüblena, dokeč jo ne najde. I gda jo najde, gori jo dene na pléča svoja, radüvajoči se ; i domo pridoči, vküp zazové prijátele i soside govoréči njim : Vesélte se z menov ; ár sam najšao ovco mojo, štera je zgüblena. Velim vam, ka tak radost bode v nebi nad ednim grešnikom pokoro činečim bole, liki nad devétdesét i devétim pravičnimi, šteri ne potrebüjo pokore. Ali štera ženska imajoča desét grošov, či zgübi eden groš ; jeli ne vužgé sveče i pomejče hižo i išče skrblivo dokeč ga ne nájde ? I gda ga nájde, vküp zazové prijatelkinje i soside, govoréča: Vesélte se z menom, ár sam najšla groš, šteroga sam zgübila. Tak Velim vam, radost bode pred angelmi božimi nad ednim pokoro činéčim grešnikom. (Luk. XV.)
Pokora (Paolo Segneri).
Pa to bi ví zvali za brigo düšnoga zveličanja? O, to bole pomeni po sili iti v pogüblenje, to pomeni pomoč spremeniti v nesrečo, podporo v nevarnosti, zdravilno vrastvo v moreči čemer. Šalamon se je tožo v svojih pregovoraj, da so tak nespametni lüdjé, ki svojoj lastnoj düši mreže pletejo i zanke stavlajo, „Oni mislijo, da bi vkanili svojo düšo“. (Preg. I. 19.) Ka za lüdi je pa to? Šteri so to? Tisti nesrečni, od šterih zdaj gučimo, tisti šteri se trüdijo, da bi zajšli i se vkanili, ar se zadovolijo z rečmi tistih lüdi, šteri nemajo nikše düšne vesti. O ve nespametne düše ! Če tisti lüdje svoje lastne düše ne cenijo, kak morete misliti, da bi vašo cenili ? Pa ravno to je, ravno to je, kak sem pravo, ka vi želete: svojo düšo na tiste zavüpati, šterim je to deveta briga, jeli vaša düša v nevarnost prišla, jeli je škodo trpela, jeli se je pogübila, naj se potrdi, ka je v knigi Modrosti zapisano, da je človek najmre ne drügo, kak grozoviten morilec svoje lastne düše : „Grozovito vmori človek svojo lastno düšo“. (Modr. 16—4). O, jaz nesrečen, jaz nevolen človek ! Što mi posodi suze, da to norost objočem ? Zdaj, zdaj je prišo Čas, da „moj obraz od suz otečè, kak pravi sv. Job, ali še bole, kak pravi Jeremiaš „moje oči se v suzaj topljo, da mi ozimice vodo rosijo“.
Vesele novine.
Nábrao † Štefan Kühar.
Naglejüváč, šteri je na H . . . zo šo nalüküvat, ka še kaj novoga godi nam telegrafera, da v toj vesnici žive máčke jejo. Ah da se ne bi što nad tem zevsema navádnim delom razburkao, záto pripomnimo, da poginjene máčke že tak nemrejo jesti.
Gospodárstvo. Najlepša léča rasté v Žiškaj, samo da jo nekši čüdni stvarci vseli sprevrtajo.
Najtéčnejše ribe lovijo Lipóvčarje v Pinkavi.
Zdravilstve. Z Melinec nam jávijo, da koga gut boli, on more vüsta navelci odpreti pa v gut fige kazati.
Osebni glas. Nadzornik filoskih lončenih fabrik je dol zahválo.
Oda se
vozeča parna lokomobila 6 konjskih sil, ki je začasno v popravili pri JOS. WEBEITSCH v Radgoni.
AGRARNE ZADEVE
Pravilnik za izvršavanje agrarnoga zakona. Člen 30. Gda ambulantna komisija zvrši svoj poseo, mora izdati odločbo. Ta Odločba se mora izdati za vsaka posestvo posebi i za vsako občino posebi. Če je mogoče, če bi se zatogavolo ne zakesnila izvršitev zakona, sme komisija izdati tüdi samo edno odločbo za več občin ednoga i istoga veleposestva.
Seja načelstva, nadzorstva i odposlancov se je vršila maja 22. v Našem Domi v Črensovcih. Seja je bila punoštevilno obiskana ne samo iz našiva dva domačiva sreza, nego tüdi od čakovskoga i preloškoga. Na toj seji se je sklenilo, da se mesnice agrarne zadruge razširijo i na drüge kraje i da zadruga bo potom trgovcov ali na lastno roko odprla na več mestih trgovine, da kotrige pridejo do falejšega blaga. Tistim ponesrečenim, ki majo plačano celo, ali delno zavarüvalno vlogo se bo delila od meseca jula naprej podpora. Ki nema plačane vloge za sekulacijo, po pravilaj ne more dobiti podpore. Zato je potrebno, da vsaki plača v štiraj letaj 200 Din. Te penez je itak njegov.
Pšenico, ki potrebüje, naj se javi pri zadrugi. Eden njeni član ma k odaji 30 metrov lepe pšenice, meter po 160 Din.
Ka bo delo agrarne zadruge po izvedbi agr. reforme ? Kak smo to včasi v začetki določili v pravilaj, zadruga se spremeni i se je že tüdi spremenila v gospodarsko Zadrugo za vse posestnike, ne samo za agr. interesente. Pa agr. interesenti do jo tüdi potrebüvali za svoje odplačilo skoz 20 let kak i v drügih pitanjih, štere so v zvezi z agrarnim i splošnim gospodarstvom.
Posta.
Denša Ivan, Chicago. Marca 20. smo dali vse objaviti, kak nam je bilo poslano. Samo ka so v štampariji vöpüstili med stavlanjom, ka je plačao Grüškovnjak Matjaš z ženov Horvat Mariji v Trnje i ka je Spilak Ivan z ženov plačao kak je bilo štampano dale Gjura Pavli i Cigan Agi. Vsi dobivajo redno vse, ka je naročeno.
VOZNI RED
veljaven od 22. maja 1932. Hodoš :
Prihod iz M. S. ob 603 i 1543 vöri odhod v M. S. ob 618 i 1706 vöri
Murska Sobota :
Prihod iz Hodoša ob 739 i 1830 vöri odhod v Hodoš ob 440 i 1415 vöri
prih. iz Ormoža ob 907, 1521, 1946, 2049 v. odh. v Ormož ob 522, 920, 1424, 1914 v.
Ljutomer :
prih. iz G. Radgone ob 544,1410, 1934 v. odh. v G. Radgono ob 835,1512, 2015 v.
Ormož :
prih. iz M. S. ob 704, 1314 1611, 2100. odh. v M. S. ob 728, 1342, 1631, 1910 v.
D. Lendava :
prih. iz Čak. ob 529, 903, 1406, 2041 v. odh. v Čak. ob 543 1039 1433, 2111 v.
Čakovec:
prih. iz D. L. ob 633, 114°, 1534, 2220 v. odh. v D. L. ob 438, 802,1312, 1933 v.
Izjava.
Podpisani izjavlam, da nepripoznam nikšega duga i nikaj spodobnoga, ka bi moj sin Gomboc Alojz iz M. Sobote napravo. — M. Sobota, 29. maja 1932. — GOMBOC FRANC, oča.
Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj : Klekl Jožef.
Odgovorni urednik : Edšidt Janez v M. Soboti.