^Vand NO. 19 KJP^t^^l^ANGUA'ftS^Ni v P*ti«B«l ud Intera«tl«a*l Clrr«latf*n CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 28, 1960 tLOVCNUN MORNING NCWSPAPtift ŠTEV. LIX — VOL. LIX. Nov zakon o slroskih h volitve izglasovan v senatu gre v - Dom Now grobovi Nov amerislu predlog Senat odobril predlog H.S LAN>a ,a,|AS nri Za P0**P«f® M“ naj konca zastoj pri mladostnim zločincem raZgOVOrih V Ženevi! | Washington, Liberalni” demokratje in “moderni” republikanci so Predlog z lahkoto izglaso- ^— ~ — ---------- vali v Senatu, v Predstav- greb. zavoda na -— niškem domu ga pa Čakajo Ave. jutri popoldne ob 1:30. Catherine Zlatoper V torek je umrla po dolgi bolezni v Cleveland Clinic Mrs. Catherine Zlatoper z 837 E. 237 St., stara 70 let, rojena v Logatcu v Sloveniji. Tukaj zapušča 10 otrok in več vnukov. Pogreb bo iz Brickmanovega po-21900 Euclid hude težave. WASHINGTON, D. C. — Se- John Dolenc Kakor je bilo že poročano, je D. C. — ----- Senat je odobril pred'og za Razgovori o končanju pre- $25,000,000 pomoči zvezne ODLOČITEV V ALŽIRIJI NE MORE BITI VEČ DALEČ! Iz Clevelanda in okolice WASHINGTON, D.C. — V p . jv- ,-------- j- švicarski Ženevi so se zbrali izglasoval prvi zakon v preminul v Mt. Sinai bolnici zastopniki Amerike, Anglije 01 zasedanju. Zakon vsebuje ^ p>0ienc, star 48 let, stanu- in Sovjetske zveze že pred 14 t0 ° Predpise o obvezi kandida-; j0- na ^35 ^ go Tukaj za-, meseci, da se pogodijo o kon-voht3- °nSre8 glede strošJtov za j pušča soprogo Regino, brata čanju preskušanja atomskega ie t Vln0 kampanj°- | Franka in Anthonya, sestri Jean ' orožja, ki je v precejšnji me- Dov‘m0rak v smis*u zakona na- gray jn Frances Legurski ter ri okužilo ozračje z radioak-aati vse svoje stroške tako za več drugih sorodnikov Starr:i tivnim sevanjem. Razgovori se ?ine kot Za §lavne volltve-’ Tncpnh in Jennie, roj. Kogov- vlečejo iz meseca v mesec, ne tudi brata Joseph1 da bi se približali uspernemu sestra Josephine koncu. Sovjetska zveza zahteva v skušania atomskega orožja vlade za. boj proti naraščanju j SO Že dalj časa V zastoju, mladostnega zločinstva. Pred-ZDA SO stavile predlog, ki log je bil poslan v Predstavnimi j sedanji zastoj konča, ški dom. Predlog predvideva, naj zvezna vlada upoijabi v petih zaporednih' letih po pet milijonov dolarjev za borbo proti Rojstni dan— Mrs. Marija Mihaljevic v. Brecksville, Ohio, bo praznova- ^bno^;;;;: :n Jennie- bori, ki___sek, kakor Vlada je na včerajšnji seji podprla stališče predsednika republike gen. De Gaulla in poslala vrhovnemu vojaškemu poveljniku v Alžiriji gen. Maurice Challe-ju “odločna” navodila. - Upor- la P^hodnji torek svoj 83 rejniki vstrajajo samozavestno v svojih zahtevah. stn'dc,n' 11 jaU lj‘ 111 znantl ji - Socialistična stranka predložila, naj odločijo zdravja in zadovoljstva! volivci, pa se postavila trdno na stran vlade. j Na ^ r_ PARIZ, Fr. — Upor kolonistov v Alžiriji traja že peti I Kot smo objavili sta g. I<1> 1 dan, ne da bi prišlo do odločitve. Armada doslej ni pokaza- Frank in Sa- Ančka Jaksie na mladostnim zločinom m zlo- ^ nobene vo,je) da bi nastopila proti upornikom, ki SO de- poti V Brazilijo. Vse za pot jima čincem na eni strani s primer- iansko večji dei njeni rezervisti, s silo. V javnosti krožijo je uredila pot. pisarna A. Kol-nimi razstavami, na oiugi pa t|djtve( da je nevarnost, da bi prišlo do očitnega upora, če bi lander. z vezbanjem sobpi, ki k> 01- vjada ukazoia armadi, naj upor stre. V takem slučaju ra- udobne bo proti mladostnemu z ocin- ,___•____ t______________________... stvu načrtno vodilo. pomagajo kandidatom . ^ ' t i,;- »o ^ kot to Krirv tt 1 ^ 'viganja. Bil je veteran druge poved preskusov, ne manupn, sme 7 S posamezni - vetovne vojne. Bil je član Dru-^ pristati na učinkovito medna- žrtvovati v volivne name-1 ... . . . ...... . . , , kvečjemu $10,000. Vsoto lah-“j0 razdeli na več kandidatov, andidatje za kongresnike sme-1 ko štva Clevelandski Slovenci št. H rodno nadzorstvo nad dogo-SDZ in Društva Carniola Tent ^ vorom o tem. Združene drža-jNo. 1288 TM. Pogreb bo v so- ve in Anglija so v načelu tudi Izgredi v Juž. Afriki, oblasti iščejo krivce Oblasti v Južni Aferiki so prijele preko 100 domači- . „. . —. — — , -j — |— . - - - — - — ' čunajo na več sto mrtvih, ker so se uporniki v Alžirju dobro utrdili in so obilno oskrbljeni z orožjem in vsemi potrebščinami. Francoska javnost stoji po videzu na splošno na strani vlade, ker je vojne sita, želi pa si mirnega konca ' uoora. j “ — Vesti, da se je več ministrov l)rpf|fpfl hlirmAIKkP odločilo za odstop in da je sam ’ rICUJGU. UUI IliailJIlG ;“e r‘:,h;Pu vt:' Vlade obiskal Peiping nnt a-]eZa k0n§r?SnikC Sd.?oC"tboto zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele za ipopoi no končanje in pre-tositi vsega skupaj $ • o;««.,; nnarph zavoda nn no ved nadalinih nreskusov, 5nn • ‘ vov's;‘ Z‘~’ lin Sinovi pogreb, zavoda na. d ^ M Senal;* $?'000' ,Kr 6502 St. Clair Ive. v cerkev sv. cdje za predsednika pa lahko ., , 1 Petrošijo d„ $12,500,000. lV,da ob deVet,h' nat0 na - Novi zakon mora odobriti še snove. Dejal je, da nihče od V članov vlade ne misli odstopiti. varijo. redstavniški dom. Sam Ray-vUrn Pravi, da bo težko izglaso-an’ kajti južni demokratje so ■ - , . . Vsi Proti njemu, ker bi bili obve-1 bolehala nekaj časa. Mrs. Angeli Po njem, da napovedo tudi 1« Kebe’ ro.iena Kos bivajoča Angela Kebe Včeraj popoldne je nagloma podlegla srčni hibi, za katero je v Alžirju, so bde po izjavi in-UOV, da bi Ugotovile liv^e formacijskega rninistra brez o- za poboj 11 poli istov. poved nadaljnih preskusov, DURBAN, Juž. Af. zahtevajo pa trdno in učinko- predelu Cato Manor, ki je do- vjada je na seji sklenila nove vito nadzorstvo nad izvaja- ( ločen samo za črno prebival- ukrepe za končanje upora in njem takega dogovora. Ker tvo, je pr] lo v nedeljo do na- p0Siaia vojaškemu poveljniku po njihovih ugotovitvah s se- pada na policijo, pri čemer je gen ]y[aurice Challeju odločna danjimi tehničnimi sredstvi ni bilo 11 policajev pobitih. Med navodija mogoče odkriti vsake podzem- njimi so biH štirje belci in pet ske atomske eksplozije, so doma$ nov Oblasti so v na- strošk Nek e za primarne volitve. kakih 25 let v Beech Grove, ffekai bi jim ^pomagali republi-j Ind., kamor se je družina pre-kHnski kongresniki/ (sel la, ko je bil mož premeščen 2akon je politično zanim v iz' na delo z New York Central že-veh razlogov: Prvič bi veljal | leznieo. Pokojnica je bila stara S°N piepoviai cio _ |zra.aj0 zaUp?nje in podporo, 'drugi strani pa Ne Wine pripra- mačega kuhanja Im a 111 7^‘l j Vodstvo socialistične stranke viti tudi k posredovanju med ..p nadzirat ie iziav^°' d3 bo podpiralo Peipingom in New Delhijem. ^kMilT kljub predsednika republike pri na-' nja. PoTicija je varilnice. piliva, .......... tC* . ..Uv poru za ohranitev spoštovanja “*l Proti njemu. V senatu so se sedaj je 75 S. Sixth St, Beech*»kih eksplozij se je končal Prepove^metne uprave - z močmi, v anrireč združili v eno skupino Grove, Ind. Zapušča moža Fran- brez vsakega zaključka. Sov- . ^ nivnlcah nredrago in vprašanju samega spora glede IS1: “liberalni” demokratje in jka, sina Franka ml., dve hčeri, jeti so kljub temu vstrajah na mestnih puncah predrago k^oderni” republikanci in za- m iUp Steward in Mrs. 1)0I cer Z izglasovali. Ta si- ; Pri rodna politična koalicija v stan aomovim pa m . k'aJe.letos obnesla šele prvič, od- ________ ..^1 amensk! pred.og. r]ie Predsednik prišel na dan modernega republika- , ... . . i . • Tv/rr„ 1 popolni prepovedi podzem- jim zvablja može ko« -'-.1111 republikanci in za-^rs. Mdhe Steward m Mrs. 11 Donna Kendall ter Mri mu* ve“s kralihT pr^atneTarilnl- predloži volivcem v odloeitev, stari domovini pa tri sestre, j ;,i : ^ uničiti, je prišlo do krvavih fj;auHe pojde v Alžirijo ^ I i____1 ^ /^.Klo/fi ca c e rt a 1 od- /idejo nizma.” ,0 feševalno napravo aJelalce preskušajo 2eru pPAL0’ N- Y- - v j«* Vin , Fr*e preskušajo novo ko-hia^.0 1)r‘Pravo> ki naj bi po-ce/’ala rešiti življenje letal-^ek-V n.OV*k rmg’ih jet letalih, bil * v°->a^ki letalec se je spra-Zv^'an'i° in bo preko radia v he h S SVetom vse> dokler ga V0de0(l0 fez 72 ur potegnili iz de^a.prava obsega pilotov se-Prav.etida’ k' Fa Posebria na-iz t a Vl'že v slučaju nesreče Rt; Upa’ akar s z padalom spu-vodoa zemljo, na kopno ali na Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz Little & Son pogreb, zavoda na pokopališče v Indianapolisu. -----o------ V ukmanovič-T empo menda le ni šel zastonj v Moskvo MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska agencija Tass poroča, da so zastopniki Sovjetske zveze in Jugoslavije sklenili poseben kulturni sporazum za 1. I960. Glasom sporazuma bosta obe državi izmenjavali bil? j pozabljivost e Vaš blagajnik res pobeg- Pes °dkurji j—j—- v - kak_ In pomislite, pozabljiv, vZe^r ^ bl1 vedno, je predvčerajšnjim jo je zabljiv pozabi seboj blagajno. ,leČe dav* Stil1'' ečil° Vremensk prerok pravi: ia ‘'"»Sratt “;dneie-NaiviS SVOBODA IZBIRE! “Največja stvar v demokraciji, dragi prijatelji,” je dejal govornik, “je svoboda izzbire. Tako se lahko sami za se in brez (pritiska odločite, ali bo- red. Japonski princ pride na obisk v Ameriko TOKIO, Jap. — Prestolonaslednik Akihito je sprejel pova-ste plačali davke v gotovini, s bilo Združenih držav in bo te-čekom ali poštnim nakazi-,kom letošnjega deta s svojo že-lornt” no princeso Mičiko prišel na obisk. Akihito in njegova žena pri-bližnji bodočnosti Predsednik burmanske vlade se je vabilu moral odzvati, če ni hotel imeti večjih težav na meji s Kitajsko. Tam je v zadnjih mesecih že tako prišlo do sipopadov med burmanskimi obmejnimi plemeni in ce uničiti, je prišlo do krvavih De Gaulle pojde v Alžirijo rdečimi kitajskimi mejnimi izgredov. Oblasti so sedaj od- yiada je nastopila odločno stražami. ločene energično napraviti protj onim, ki skušajo dvigniti j Burma je prav v teh dneh žuu.uv od doma. Pavice Alžircev do ločitve od Vprašanje je, Ko so oblasti lani skušale na Francije pa je predložila, naj se - Amazonka v Južni Ameri-sta ooe aiza ^ pritoki največji rečni si- čakujeta znanstvenike, - stem na svetu. porod prvega otroka, študente in atlete kot tudi znanstvene publikacije vseh vrst. Vukmanovič-Tempo ni torej šel v Moskvo samo na počitnice. Kot je pri komunistih navada, se za takimi “kulturnimi” sporazumi skrivajo tudi še druge vrste pogodbe. proti vladi tudi javnost v sami odpovedala komunistično go-Franciji. Dala je prijeti okoli podarsko pomoč in začela 80 oseb, med njimi tudi neka- sprejemati ameriško S tem je tere poslance. [nakazala, da se hoče približa- Predsednik De Gaulle pojde ti zahodnemu bloku. V Pei-koncem tedna baje sam v Al- pingu bodo Ne Winu povedali žirijo,' da pripravi armado, ki naj v tej smeri ne gre predaleč, ne kaže nobene volje k'nastopu če noče priti v odkrit spor z proti upornikom, k poslušnosti, njim. _______n_____ | Burma je v primeri s Kitaj- __y oboroženih silah Združe- sko in Indijo sorazmerno ma- nih držav je okoli 446,000 poroče- la dežela in njenih 20 milijo- Udobno spanje je potrebno za dober počitek. K temu pripomorejo največ dobre žimnice. Pii Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. imajo veliko izbiro! Več v oglasu. --------------o------ Sporazum v jeklarski induslriji ima menda vendar politično ozadje WASHINGTON. D.C — Ne morda samo radi tega, ker sta mu botrovala podpredsednik Nixon in tajnik za delo Mitchell, ampak radi par značilnih oko-ličin, ki še do danes niso pojasnjene. Unija je dosegla nepn čakovano velik uspeh, ki ga ni nihče pričakoval. Zakaj in od kod? Ali ne tiči morda odgovor v mali politični kupčiji z gospodarskim prizvokom? To se pravi: unije dobijo, kar zahtevajo, toda glavne pridobitve stopijo v veljavo šele po novemberskih volitvah. To velja posebno za povišanje mezd. Kompanije ne bodo imele letos nobenih posebnih stroškov od nove mezdne pogodbe, torej jim pred novenv berskimi volitvami ni treba poviševati cen. Dalje: unija in jeklarne se bodo sicer celo leto pogajale o spremembah v delovnem redu, toda dotične komisije bodo dale poročilo o svojem delu šele po volitvah. Vse to ima na zunaj namen, da se gospodarska vprašanja ne vnesejo v volivno kampanjo, v resnici pa koristijo bolj republikancem kot demokratom. Razume se, da Nixon in Mitchell ogorčeno odbijata vsa taka na-migavanja. nih mož. Samo velik pes CLEVELAND, O. — Ugibanja, da bi se potepal okoli Painesville gorski lev, ki naj bi preteklo nedeljo umoril dve svinji na farmi Louisa Clarca v Perry, so se izkazala za neosnovana. Natančna preiskava sledi je dokaza-la. da se je tam okoli klatil le velik pes. Povprašani sosedje so pritrdili, da so v zadnjih dneh videli več velikih psov, ki so se potepali v okolici. Priporočamo vedno in pov-tod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druga, ampak prav tako za nas sama! '4* —.i.......... „ , 5 ■■ • ■■ ' Kan ZIMA V NEW YORKU — Visok sneg je zapadel tudi v New Yorku. Slika predstavlja del s snegom pokritega Central parka in pogled na mesto od tam. nov prebivalcev se ne more meriti s 650 milijoni Kitajcev in 400 milijoni Indijcev. Nafta v Istri Izvedenci trde, da morajo kraji v severnem Jadranu kriti globoko pod zemljo precejšnje, ležišča petroleja. To je vzrok, da se v Istri preiskujejo tla in pripravljajo vrtanja v okolici Izole, Umaga, Sečovelj in Buj Pri teh važnih delih so na Ko-prščini zaposleni slovenski, v Bujščini pa hrvatski geologi in inženirji. ------o------ NOVA ZELANDIJA JIM JE DALA STREHO Nova Zelandija ima 103,410 k v. milj površine in okoli dva milijona prebivalstva. Leži v južnem zmernotoplem pasu ter ima prav prijetno podnebje. V letih po drugi svetovni vojni se je naselilo tam tudi nekaj naših rojakov, ki so si izbrali svobodo namesto Titove komunistične diktature. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Keith Glennan, vodja ameriškega programa za raziskavo vesolja, je včeraj razložil Kongresu stanje nršvh naporov. Po njegovem lahko dosežemo sedanjo jačino sovjetskih raket v nekako poldrugem letu, da pa bi Sovjete prehiteli, je P!* potrebno štiri do pet let. Glennan je predložil pospešitev naporov *n poudaril važnost* raziskave in prodiranja v vesolje za propagando. CLEVELAND, O. — Mestni tranzitni sistem, ki vzdržuje sredstva javnega prometa, e imel lani $579,904 dobička, več kot kdajkoli od 1 1946. LOS ANGELES. Calif — Predsednik Eisenhower je sinoči tod na tekozvanem “obedu z Ikom” v govoru zatrjeval, da so Združene države po zaslugi republikanske vlade najmočnejša vojaška in gospodarska sila na svetu. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28, 1960 Ameriška Domovina rmw ■ ti ta irtaiiiiToaismNrjrr'1^ 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Oklo National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 19 Thurs., Jan. 28, 1960 Na eni strani še ni popolnoma odstranjena nevarnost polia, na drugi pa se je ustanova posvetila drugim boleznim, ki imajo podobne zle posledice za bolnika. S tem je ustanova svoj delokrog razširila in pokazala znova svojo koristnost in potrebnost. Ne pozabimo tega, ko bodo trkale na vrata naših domov matere in prosile za prispevke! Darujmo po svojih možnostih ob misli na one, jih muči težka bolezen, med tem ko je nam tako trpljenje bil0 prihranjeno. stopniki društev, stari in novi. Seja je važna. Na njej bo izvoljen odbor za 1. 1960 in narejeni načrti za delo. Naj nihče ne izostane, če le more priti. Na svidenje v SDD na Recher Ave. v ponedeljek ob osmih zvečer! Frank Segulin, predsed. Smrt med duhovniki v domovini “March of Dimes” si je postavil nove naloge Doklerf se ni posrečilo dr. Salku odkriti uspešno cepivo proti otroški ohromelosti (polio), je bila glavna naloga ‘ March of Dimes” zbrati vsako leto čim več sredstev za borbo proti tej bolezni, ki je pohabila toliko mladih ljudi in prinesla neštetim tudi smrt. Borbo proti polio smo vodili dotlej na eni strani z vso možno pomočjo onim, ki se jih je bolezen lotila, na drugi pa z iskanjem novih uspešnejših zdravil in sredstev, ki naj bi napravila človeka odpornejšega proti njej. Dr. Solku se je posrečilo najti cepivo, ki je izredno uspešno in učinkovito, ni pa še popolno. Delo na njegovi izpopolnitvi se nadaljuje v naši deželi in drugod. Ostalo je še vedno več tisoč bolnikov, za katere je treba skrbeti. Sklad, ki ga zbira “March of Dimes,” krije stroške zdravljenja teh ljudi. Kljub Salkovemu cepivu polia še ni bilo mogoče popolnoma zatreti. Tekom lanskega poletja se je ponekod pojavil v kar precejšnjem obsegu, tako v Des Moines, Kansas City, Tennesseee, Washingtonu in Virginiji. Tako je trenutno v vsej deželi še vedno okoli 50,000 žrtev polia, ki potrebujejo javne pomoči. March of Dimes si je v zadnjih letih nadel še nove naloge, njegov cilj je preprečiti bolezni, ki puščajo na bolnikih stalne posledice — pohabljenje kakršnekoli vrste že. Boj proti tem boleznim je geslo letošnje kampanje, ki dosega prav te dni svoj vrh'. Devetim zdrvaniškim šolam in bolnišnicam so bila v preteklem letu dana na razpolago sredstva za proučavanje vzrokov bolezni in napak, ki se pojavijo že pri novorojenem otroku. Posebna sredstva so bila dana na razpolago tudi za pomoč takim bolnikom. Računajo, da išče vsako leto povprečno okoli 8,000 takih bolnikov javno pomoč. V zaunjih letih je slišati izredno dosti tožb onih, ki se jih je lotila arthritis. “March of Dimes” sklad je dal tudi za proučavanje te bolezni in njenih vzrokov na razpolago sredstva vrsti zdravstvenih ustanov po vsej deželi. Za proučevanje te bolezni so posebno pomembne ustanove v Rochester. N. Y., San Franciscu, Calif., Dallasu, Tex., in v New York City. Vse so dobile večja sredstva. Glavna naloga teh posebnih ustanov je najti nov pbstopek zdravljenja te ohromljajoče bolezni. Sodijo, da trpi od te bolezni preko-11,000,000 ljudi vseh starosti v naši deželi. Iz sredstev “March of Dimes” bodo dobivale pomoč osebe stare izpod 19 let, ki se jih je lotil arthritis. “March of Dimes” si je nadel tudi nalogo poskrbeti za potrebno število strokovnega osobja za zdravljenje omenjenih bolezni. Ne smemo pozabiti, da je v naši deželi pomanjkanje strokovnega zdravstvenega osobja še vedno precejšnje. Po uradnih podatkih imamo v Združenih državah okoli 460,000 poklicnih bolniških strežnic, toda še vedno jih manjka najmanj 56,000. Na razpolago je v vsej deželi okoli 8,550 terapistov, po trebnih pa je še vedno najmanj 5,000, podoben je slučaj z večino osta’ega poklicnega zdravstvenega osobja. Celo zdravnikov utegne v bližnji bodočnosti primanjkovati, če ne bo pospešen študij novih. Trenutno jih je v Združenih državah okoli 227,000. Očitno je pomanjkanje raznih specialistov. Da bi preskrbel deželi potrebno število sposobnega zdravstvenega osobja, se je “March of Dimes” pridružil “sporedu za šolanje zdravstvenega osobja.” Lansko poletje so bile na razpolago 403 štipendije, ki naj bi mlade šolarje pritegnile k študiju v zdravstvenih poklicih. Omenjene štipendije so na razpolago vsem onim, ki so uspešno končali srednje šole. Štipendija znaša $500 na leto, oziroma $2,000 za štiriletni študij na visoki šoli. Zdravje je največje bogastvo, so nas učili v šolah. Ta nauk velja za ves svet, za našo deželo pa, kjer so stroški za zdravljenje tolikšni, še prav posebej. Kdor nima nobenega zavarovanja in ga zadene težja bolezen, da mora v bolnišnico, naglo začuti, kaj stane v tej deželi zdravljenje. Stroški so v zadnjih letih narasli v taki meri, da se je morala sama zvezna vlada lotiti reševanja tega vprašanja za upokojence, ki niso v stanju sami kriti z zdravljenjem zvezanih stroškov. Že običajna bolezen, ki pride in je v nekaj dneh premagana, spravi povprečnega človeka ali družino v precejšnjo gospodarsko stisko, kaj šele, če se človeka leti težka in dolgotrajna bolezen. Tedaj je nujno vezan na javno pomoč. Dokler nimamo slošnega obvezenega zavarovanja proti boleznim, ki bi ga zmogel vSak človek v deželi in ga bil tudi vsakdo deležen, smo navezani na pomoč privatnih ustanov, ena takih je brez dvoma “march of Dimes’,” ki se je v naši deželi tekom let udomačila in si pridobila ‘dudi velik ugled. Nekateri ljudje so v letih, od kar smo dobili Salkovo cepivo proti polio, mislili, da kampanja “March of Dimes” ni več potrebna, toda dejstva govore drugače. stulator za Slomškovo beatifi-- kacijo. Z vso vnemo se je opri-' jel dela in z veliko ljubeznijo. ------ I Največ je torej zasluga pokoj- Framčiškan: P. Stanislav dr. nega kanonika dr. Mirta, da je Aljančič: je umrl že meseca no- škofijski proces v Slomškovi za-vembra 1959 in sicer v Ljubija- Uevi dovršen. Par mesecev pred ni. Dočakal je 67 let. Rojen je smrtjo je vse akte izročil ško-bil v Trebnjem na Dolenjskem, tijstvu, ravno za stoletnico pre-kjer je bil njegov oče uradnik nosa škofijskega sedeža od Sv. Med prvo svetovno vojno je bil j Andraža na Koroškem v Mari-vojak-oficir. Na koncu vojske yes slovenski narod mora je bil pri tujski legiji. Po vojni pokojnemu kanoniku Mirje stopil v frančiškanski red, tu sr^no hvaležen za veliko de- kamor je sledil svojemu rodnemu bratu p. Jožefu, ki je umrl eno leto pred njim. Pokojni p. Stanislav je naredil doktorat z vzhodnega bogosltfvja in sta bila oba z bratom nekaj časa v vzhodnem obredu. Zadnja leta svojega življenja je bil p. Stanislav velik revež: odrezali so mu eno nogo in skoraj pet let je bil popolnoma slep. Bog ga je rešil velikega trpljenja. Naj počiva v miru! Frančiškan: P. Emerik Lan-dergott: je umrl meseca decembra 1959 v Mariboru. Bil je najstarejši slovenski frančiškan. Dočakal je svojih 87 let življenja, duhovnik je bil 64 let. V redu sv. Frančiška pa ravno 70 let. Doma je bil od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Bil je vesten redovnik in zadnji, ki je bil vzgojen še v tirolski provin ciji. Štajerski samostani so namreč do leta 1$00 pripadali pod tirolsko frančiškansko provin-cijo. To je b.il° še v stari Avstriji. Tudi' on je imel brata frančiškana; to je bil p. Vale-rijan, dolgoletni mestni župnik pri Mariji Materi Milosti v Mariboru. Umrl je med drugo svetovno vojno. Pokojni p. Emerik je opravljal službo predstojnika 'v mnogih samostanih: V Brežl cah, v Ljubljani, v Nazarjih, \ Novem mestu in pri Mariji Pomagaj na Brezjah R.I.P. Frančiškan P. Ciprijan Napast: je umrl v Novem mestu v začetku decembra 1959. Bil je znan po vsem mestu in okolici, saj je preživel v novomeškem frančiškanskem samostanu skO' raj 40 let. Kmalu po prvi svetovni vojni je prišel v Novo mesto, kjer je bil mestni katehet in skoraj vedno gvardijan Rojen je bil leta 1884 pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. V redu je bil 58 let, duhovnik pa 51 let. Nekaj časa je bil bogoslovni profesor za cerkveno zgodovino; svoje študije je namreč končal pri Sv. Antonu v Rimu. Bil je vedno vesel, dobro razpoložen in zato povsod priljubljen. Pravijo, da je imel pogreb kot kakšen škof. Naj v miru počiva. Kanonik: Dr. Jožef Mirt je umrl dan pred Božičem v Mariboru. Sv. zakramente za umi- lo, ki ga je dovršil v Slomškovi zadevi. Pokojni kanonik je bil rajhenburšlki rojak. Naj počiva v miru božjem. P. O. Roditeljski sestanek na Slovenski šoli pri Sv. Vidu Pok. arhitekt J. Jager se ' je znal uveljaviti Cleveland, O. — Z veseljem sem čital opis skoro 10,000 milj dolge poti po Ameriki, ki jo je , T Veliko zani- aPollsu> Minn., arhitekt Janez Nedavno je umrl v Minne- mivega popisal. Prav je, da pi-.J*6« v vsota starost. 89 let. mivega popisla. Prav je, da pi- Kljub temu je bil se vedno de-šemo o zanimivih .stvareh, ki jih ..laven in bistrega duha. Še ved-doživimo, pa naj bo to v Ameri-in° se je vneto zanimal za sloki ali kjerkoli drugje. Hvala g. jvenstvo in svojo slovensko do-Vičič, oglasite se še kdaj. Vi- .movino. dmi, da Vam pero kar dobro teče. List imamo končno za to, da Pokojni je bil rojen v Bistrici pri Vrhniki. Študiral je v Ljub- Cleveland, O. — Prihodnjo so-ooto bo na Sloven, šoli pri Sv. Vidu zaključek 1. polletja. U-čenci vseh oddelkov bodo prejeli šolske izkaze, iz katerhi bodo starši videli, kako so njihovi otroci napredovali v naši šoli. Komaj smo začeli s šol. letom, pa ga je že polovica za nami. Čas do velike noči je še čas intenzivnega šol. dela; po veliki noči intenzivnost ni več tako velika. Da bi bil uspeh v 2. polovici šol. leta še. večji, Se je odbor staršev odločil, da povabi za nedeljo, 7. feb. t. L, ob pol štirih popoldne na sestanek vse starše, ki imajo otroke v šentviški Sloven-ski šoli. Gospodična upraviteljica kot tudi gospe in gsopodične učiteljice bodo na sestanku podale podrobno poročilo o šolskem delu. Vsak se bo mogel z njimi pogovoriti o svojem otroku. Starši, pridite; če že oba ne moreta, naj pride vsaj eden izmed vaju. Šolski odbor. vanj pišemo in da ga beremo. | ijanj jn kasneje na Dunaju, Je pa Ameriška Domovina bra-: kjer se je vključil v krog slonja tudi v resnici vredna. Po- venske moderne in tesno sode-vest ‘‘Junakinja iz Štajra je ta. iovaj s Cankarjem in Županči-ko napeta in zanimiva, da jo £em_ Opremil in ilustriral je grem brat pred vsem drugim. nekatere njune knjige in se T.udi povest Krvave zarje je|| ^qq U(jeiej.jj j. slovenske u-lepa in zanimiva. Hvala g. ured-1 metnostne razstave v Ljubijani> nik, ki skrbite za tako lepe m napete povesti. Iz obeh povesti se vidi, da so ljudje trpeli nekdaj, kot trpe danes v 20. stoletju. Koliko je bUo zadnjih 15 let pomorjenih za- j radi vere brez vsake sodne raz- ,' prave, koliko jih je šedanes po ječah, čeprav niso nič zakrivili! V Ameriki smo res srečni, ko nas zaradi vere nihče ne zaničuje in nihče ne preganja. Vsem, ki imate roke za pisanje, priporočam, da opišete svoje zanimive doživljaje, da bomo zvedeli tudi drugi za nje. Listu brez dopisoiv nekaj manjka in tega naši AD ne bi bilo treba! Vsem najlepše pozdrave! Jakob Resnik. Tekom svojih študij se je seznanil na Dunaja tudi s pok. Plečnikom in Fabianom, ki skupno predstavljajo lastno razdobje v razvoju slovenske arhi- Jager je bil po naravi nemi- avstrijskega in ruskega poslaništva v Pekingu. Dve leti kasneje je odšel k svojemu bratu v St. Paul, Minn., v Združene države. Kmalu po prihodu se je udeležil javnega, natečaja za načrt mesta Minneapolis. Njegov osnutek je dobil prvo nagrado. Jager je sodeloval tudi pri njegovem uresničevanju. Današnje mesto nosi njegov pečat in Janez Jager je bil splošno znan pod imenom “graditelja Minneapolisa”. |S svojim teoretičnim ;in praktičnim delom je povedel a-meriško arhitekturo na nova pota. Po smrti arh. Sullivana je postal osrednji mentor in voditelj “čikaške arhitekturne šole”, ki je pomembna za vso deželo. Tekom prve svetovne vojne se je v sklopu ameriškega prostovoljnega odreda boril na solunski fronti za Jugoslavijo ter s svojim tehničnim znanjem rešil oskrbo pitne vode najbolj izpostavljene srbske postojanke na, Kajmakčelanu ter s tem bistveno prispeval k zmagovitemu proboju fronte. Ves čas je bil v tesnih zvezah s pok. Plečnikom. Oba sta legD k poslednjemu počitku, Plečnik v rojstni Sloveniji, kjer je ti- ren in podjeten človek. Tako se stvaril vrsto krasnih del, Jager je 1. 1901 podal kjer je sodeloval na Kitajsko, pri gradnji v Ameriki, kjer je pomagal vzgajati nov rod arhitektov. Živi kirurški nož IZ NAŠIH VRST Baragova proslava Cleveland, O. — Slovenska skupnost v Ameriki je imela v zadnjih letih najrazličnejše prireditve kulturnega in narodnostnega značaja, popolnoma pa smo se oddaljili velikemu načrtu, kako pomagati našemu svetniškemu kandidatu škofu Frideriku Baragi na oltar. Vse priznanje Prosvetnemu odseku Baragovega doma, ki se je. odločil, da za letošnpo Baragovo nedeljo, 31. januarja, ob štirih popoldne prireli v BD Baragovo proslavo. Naša slovenska dolžnost bi bila, da bi se Baragova proslava vršila vsako leto v večjem obsegu ob sodelovanju vseh kulturnih društev. Slovenski narod je dal Ame- ............ riki mnogo poštenih in pridnih rajoce mu je podelil dan pred cje]:avceV) ,mnogo velikih mož, ozicem sam mariborski škof pa jj je tucji šest velikih ško-dr. Maksimilijan Držečnik ob Baragovo nedeljo se navzočnosti vseh mariborskih Sp0mnimo prvaka med njimi kanonikov in stolnih duhovni- pyiderika Barage. Molimo za kov. Bolnik je bil še pri polni njegovo beatifikacijo, darujmo zavesti in je pri molitvah glas- po možnosti v Baragov sklad in no odgoverjal. Obredi so bili t biščimo Baragovo proslavo v končani ob 9. uri zjutraj, ob 11. z Baragovem domu. uri pa je blagi gospod izdihnil A. Š. svojo dušo. Pokojni kanonik je ; -------o-------- bil rojen 3. februarja 1894, v du- |a sgj0 |jyg)a j|rM‘ hovnika je bil posvečen leta v r» 1916. Kot mlad duhovnik je bil Sl£V Silil R9 Ss&CuSf prefekt, potem ravnatelj male-1 ------ ga semenišča v Mariboru. Leta Euclid, O-'— Letna seja Klu-1928 je naredil v Ljubljani dok- ba društev Slov. društvenega do-torat z bogoslovja in leta 1931 ma na Recher Ave. bo v ponede-je postal stolni kanonik. ■ Kot J jek, 1. februarja, točno ob o-kanonik je postal škofijski po-'smih zvečer. Vabljeni so vsi za- Waukegan, 111. —■ Spet Vam pošiljam naročnino za list. Sem zelo zadovoljen z njim. Prvi slovenski časopis, ki sem ga dobival, je bil Glas naroda, drugi Prosveta, tretji Proletarec, četrti Amerikanski Slovenec, peti pa Ameriška Domovina. Od vseh slovenskih časopisov, kar sem jih bral, se mi Ameriška Domovina najbolj dopade. Thank you, Ameriška Domovina! Jakob Matjaž. * Chicago, 111. — Hvala za obvestilo, da mi je naročnina potekla. Tukaj Vam prilagam ček za celoletno naročnino. Domovino zelo rada čitava, jaz in žena in bi bilo vse preveč pusto v tujini brez slovenskega lista v hiši. Pozdrav vsem! Frank in Josephine Podlogar. ♦ Akron, Ohio. — Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna, še s posebnim zanimanjem čitam novice iz mojega rojstnega kraja Slovenskega Primorja, želim obdržati naš cenjeni list, za katerega pošiljam tukaj naročnino za celo leto. Z naj lepšimi pozdravi! Ljudmila Sljukič. * Hales porners, Wis. — Cenjeno uredništvo! Spodaj podpisana Vam pošiljam denarno nakazilo za polletno naročnino za A-meriško Domovino. List mi je zelo všeč, ker prinaša toliko lepega berila in novic od tukaj in iz starega kraja. Posebno rada pa berem Newburske novice in prav lepa hvala rnonsignorju O-manu za ves trud, ki ga imajo s pisanjem. Jaz najprvo pogledam, če je kaj newburških novic. Bog naj ohrani našega mon-signorja Omana še dolgo let! Zdaj pa Vas prav lepo pozdravljam in Vam voščim in želim srečno in zdravo novo leto in mnogo naročnikov. Mrs. Mary Gorjup. V starih časih so vlekle pijavke hudobo iz telesa, kasneje so pa zdravile nahod. “Spet na zalogi. Neprekosljive pri zdravljenju oslovskega kašlja, visokega krvnega pritiska in vseh vrst slabosti. Pohitite, ker je število omejeno.” Taki in podobni oglasi so krasili francoske trgovine ob koncu 18. stoletja in oznanjali, da si bolniki lahko priskrbijo pijavke. Kirurški šef Napoleonove armade Victor Broussais je bil in ostal eden najbolj vnetih zagovornikov tega “vsemogočnega” zdravila oziroma zdra\-nika. Zgodba o puščanju krvi pa sega neprimerno dlje. Za to so vedela že stara ljudstva. Če se je naselil v telesu hudi duh, aii ni bilo najbolj naravno, da so mu z vrezom v kožo odprli izhod? Danes vemo, da krvavitve začasno olajšajo nekatere bolezni z visokimi temperaturami. Toda Azteki, Kitajci in stari Grki so se hoteli s spuščanjem krvi iznebiti hudobnih duhov. Ker se je pri odpiranju žil zgodilo, da je večkrat pobegnil tudi dobri duh, so postajali ljudje bolj previdni. Omislili so si preproste naprave: nože vseh oblik, votle cevke in tanke zlate igle. Pijavke so pa sesale iz telesa Napoleonov zdravnik Jlrous-sais je z vnemo fanatika zahteval od svojih tovarišev in učencev, naj uporabljajo pijavke Nekateri kmetje so opustili pf" Ijedelstvo in začeli loviti zdra" vilno žival. Zadostovalo je, d*'1 so zasukali hlačnice in brodi'1 po močvirni vodi. Ulov se ji119 je prilepil na noge. Ko je bila ta manija za pijankami na višku, so uvozili v Francijo iz Rusije, Besarabija Sirije in Turčije dnevno 60,00' do 80,000 pijavk. V letu 1863 »° jih porabili samo v londonski!1 bolnišnicah 7 milijonov, Rusiji je pa 1848 prepovedala izvoz v poletnih mesecih. Obenem s P°' vpraševanjem se je povečal3 tudi cena. V obdobju od 1700 do 1900 Sc je sto in sto strokovnih časopisov prepiralo o lastnostih živega kirurškega noža. Tekstila8 industrija je celo povzela po P javkah barvne odtenke. Toda čudežna pijavka se a vznemirjala in je bila še nadalje rjavo-zeleno-črne barve tel podobna črvom. Dva do deset centimetroV dolgo telo pijavke je sestavlj6 no iz 34 obročkov. To telo nadvse elastično — lahko je do go četrt metra, ali pa komaj t0 likšno kot oliva. V razvoj i1!1 naj sprijeno kri. Pijavko kot pomočnico kirur- jesj.vici je to bitje na eni ga omenjajo prvič okoli 200 letjni3jih stopničk, vendar se hraa1 pred našo ero. V naslednjih sto- g kj.vj0 više razvitih sesale®'’ letjih pa je bila pijavka pri- kar velja predvsem za odra*18 vilegirano zdravilo bogatejših'pijavke ii- slojev in odličnikov, predvsem zato, ker je pijavk v Sredozem- Pri preži na plen so zap1 ne zakrnele oči, kakor tudi osi0' ČU- Iju silno malo. Zgodovina pri-;tiia, ki posredujejo toplotne " poveduje, da so zdravili s pi- kemične signale. Ko pijavka ^ Napo zna pienj se požene proti iajeIIV efi' javkami Julija Cezarja, leona in Nelsona. Za vsako bolezen je bilo pred- z gibi teleso in se prisesa s Pr® njo sesalko. Z zadnjo sesal pisano določeno število pijavk ise vedno oprijemlje kamna 8 Pri nevšečnostih prebavil so kakega stebla. .j, ! dali 20-30 pijavk na območje J V majhnih trikotnih uS ^ trebušne votline. Pol ducata na so trikotno nameščene čeljuS^j vsakem senču je pomenilo naj- med katerimi ima vsaka 50 hitrejše zdravilo proti nahodu, še več mikroskopskih zob-Otrokom, ki so imeli težave pri navijajoči se gibi čeljusti h1 ^ ; rasti prvih zob, so namestili pi- ustvarijo tri skoraj nevidn® . j javko za ušesi. Pri oslovskem neboleče ranice. Pijavka b1^, kašlju so razvrstili precejšnje (tam izloča snov hirudin, ki P^, število pijavk po trebuhu. Viso- prečuje strjevanje krvi. vsklad^j ka temperatura je pomenila, da noma sita pijavka bo dobil bolnik na glavo venec kri v dvajsetih mešičkih ^ pijavk. Uo zadostuje za dobo enega 1 J' Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 23. novembra 1914 Sedež: Joliet, ID. Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vae.’’ T Zedinjenih Državah Severne Amerike Inkorp. v drž. Illinois 14. maja 1$I5" t'e GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, lil. *• Podpredsednik: NICHOLAS PAV,LICK, 15 Race St, Manor, Pa. £• Podpredsednica: AN N JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, ill. ‘ajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St, cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, 111. "•agajnik: ANTON SMREKAR. Oak St, Rt. No. 1, Lockport. 111. uuhovni vodja: VERY REV. DeSALLES SNYDER vrb. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet, 111. „ NADZORNI ODBOR: PRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, lil. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd, Chicago 23, Illinois JOHN BARBIČ 1103 Vine it, Joliet, 111. POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. ANTONIJA DENSA, 1934 W. Cermak Rd, Chicago 8, 111. ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa. Predsednik Atletičnega odseka ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio jn ,^° C januarja 1957 je DSD izplačala svojim članom in članicam druT-k • dedi.čem razn'h posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter sm izplačil denarno vrednost do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne |Papj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega aii ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski od-veiek pa od rojstva do 16. leta. .Zavaruj« se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni Certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško Podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in Poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. USD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno »redo I m«, Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali usl-eno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St, cor. Hickory, Joliet, I1L KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc **■•0 0 a 0 0.0 0 0 0 0 0/S SS Jl fi P gl._0.0y0 Jl 0 0000000 0* 0^0* ■—Gospodje častniki, — je za- —Luža bom prosil, naj tele-^ua^eluPe» — jetnike šle ° re^e’ škofa nismo na- »3e ^ ^enu venske svobode vas bo?8*1110’ da ga takoj izpustite in erri se mirno razidemo, ve] astn^a sta se spogledala. Po-ro^'k ie škripal z zobmi. Po-£ ,C.Q*ku je namignil, naj ustreže zelJi žen. šlft'2 aaS Se me^ vra^ pojavil Cg0 * v^enjen v verige. Množi-Sa je z navdušenjem spreje-2 ’ ^ertge so mu sneli in ga ^goslavno nesli z bojišča. °do zaprite! — je velela li 'j3 e*uPe- — Delo smo končajo sedaj se mirno razidimo, bek n°^Ca se j0 pokorila. Čez Posl^ trenutkov je vladal pred knah ^em P0P°^n m^r- k,e na u' v2klik'*e ^ tU *n tam zad°nel Svnk^0^ S kboogd živela verska °b°da! živel Kristus Kralj! Gta 3St^ka sta si oddahnila in začela tuhtati, kako bi se Maščevala, Vaj r°^ veberu je poročnik skri-P°tova?US^ v°jašnico in je od- dne je prikorakala v Jaki eCe stotn’ja vojaštva. Z vo-j°ng '|ev.Prišel polkovnik Villa-jai0 a’ c'i'Sar ime je povsod vzbu- . ‘*aSvhj„n„‘rePet- fonično ukaže, da Guadelupo ta koj izpustijo — si je dejal. Takoj je hitel proti policijski palači. Med potjo se je ustavil. Začel je dvomiti, da bi mu Luz hotel pomagati. Obrnil se je in tekel domov, da bi telefonično prosil za dopust. —Gospod general! — je kmalu nato zaklical v telefon — bodi tako prijazen in daj mi za nekaj dni dopust. V nujni zadevi moram odpotovati. —Dobro! — je odvrnil Luz — le to povej, kam odpotuješ, da te v slučaju potrebe najdemo. —V Ciudad Viktorijo — je dejal Torres. — Pri poveljniku se bom javil in tam me telefonično lahko vedno najdeš. —Hm, to je trenutno nekoliko neprijetna reč — se je zasmejal Luz. Ali ne veš, kaj se je zgodilo? žene in dekleta so napadle mestno komando in so osvobodile okrog 200 ujetnikov. Zdi se mi, da je to mestece hudo vstaško gnezdo. —O teh dogodkih nisem ničesar slišal — je odvrnil Torres. Luzu se je zahvalil za naklonjenost in je odložil slušalo. Med razgovorom je bil pri Luzu Sanchez. Ta je bil poučen delo se je takoj ! o stvari. Dobro je vedel, da Tor-polkovnikovo pove- 1 res radi Guadelupe hiti v Vik- Viktoriji. Lenora je računala s tem, da bodo vstaši čitali notico in storili vse, da bi mu onemogočili prihod iv Viktorijo. Pretkanka se ni'varala. Torres je na potu naletel na tisoč ov'ir, ki se mu o njih prej niti sanjalo ni. Ko se je z avtom naposled bližal k cilju, ga je na cesti ustavila četa vstašev. —Proč z orožjem! Ramon Torres, uda j se! — je zaklical močen glas. Torres ga je spoznal. Bil je tisti, ki mu je v dolini Ipace zaklical iste besede. Častnik je uvidel, da bi bi upor brezuspešen. Meč in samokres je izročil poveljniku. —Ne bomo ti storili nič Žale ga, a naš ujetnik boš — je izjavil mož. V Viktorijo ne boš šel Torres je z obupnim glasom dejal: —Ali si vrag ali človek, ki si mi že drugič prekrižal načrte; vedi, da sedaj v obrambo vašega pristaša potujem v Viktorijo. Poveljnik se je zasmejal. —Torres Ramon — je dejal______ mislil sem, da si večji junak! S takimi pravljicami se hočeš rešiti? — Možje, zavežite mu oči in potem naprej! Mladenič je zaškripal z zobmi in vzdihnil. Oči so mu zavezali. Posadka je korakala že kaki dve uri. Torres je ves čas molčal. Naposled se je oglasil: —Rad bi govoril s tistim, ki me je ujel Ni ga tu! — je odvrnil eden izmed spremljevalcev. —Kdo prav za prav je tisti? je vprašal. Santa Cruz. Ali ga ne poznaš? Torres se je nehote stresel. Kako ga ne bi poznal? Veljal je za najstrašnejšega vstaškega voditelja? Kaj ne, da je neusmiljen ta •vaš poveljnik? Ni neusmiljen — je odvrnil spremljevalec. — A šale ne pozna. —Kam me peljete? —Ne smem povedati. —Kdaj bom lahko govoril s Santa Cruzem? —Ne vem. Ko pridemo do njega, me takoj peljite predenj. Nočem prositi, da bi me izpustil, a rad bi mu povedal nekaj, kar bo tudi njega zanimalo. Se kaki dve uri sta peljala spremljevalca Torresa. Potem so prišli v neko hišo. V majhni sobi sta mu vzela ruto z oči in sta ga pustila samega. Ne boj se, ne bo se ti zgodilo nič hudega. Samo pobegniti ne poskušaj, ker ti bo potem slaba predla. (Dalje prihodnjič) -------O—----- V najem se odda opremljena spalna soba in kuhinja za 1 ali 2 osebi na E. 115 St-, blizu St. Clair Ave., kakor tudi opremljena soba in kuhinja na 814 Babbitt Rd., v Euclid- Kličite RE 1-5962. (X) V najem Skladišče se dobi v najem na Norwod Rd. Kličite HE 1-8021. (21) OSVETA Upnik: Je gospod doma? Sluga: Da, kar izvolite skozi tale vrata.. Upnik presenečeno: Danes pa gre to izredno hitro. Gospod si bo v bodoče premislil zmerjati me tako, kakor me je davi. IZ ZAKONSKEGA RAJA Žena: če mi ne kupiš tega nakita, umrem od žalosti in pogreb te bo stal mnogo več. Mož: To je sicer res, toda to bi bil zadnji izdatek. MALIOGLASI ~ POPRAVLJAMO IN POSLUŽUJEMO VODNE TANKE in furneze vseh izdelkov in vrst. Tudi instaliramo! PIERS E HEATING, 1397 E 52 St. EX 1-5248. (22) Potrebujemo 4 podjetne prodajalce hiš GLOBOKAR REALTY 986 E. 74 St. HE 1-6607 (X) Apartment v najem Lake Shore, 363 E. 152 St., 4 moderne sobe, na novo deko-rirane, gorkota, $80. Kličite WY 1-6363 ali EV 2-7622. (X) Hiša naprodaj 7-sobna hiša za eno družino, med Superior in St. Clair Ave. $8500. Kličite Gabriel Realty Go. EX 1-5647. X (WTF) Zastonj stanovanje v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. Kličite po 4:30 uri MU 1-4787. X(WTF) Stanovanje se odda Odrasli družini se odda 5 ali 6 epih sob, vključno gorkota. Zglasite se na 1258 E. 61 St. zadaj, zgoraj. —(20) Blizu E. 185 Zelo čista hiša, 3 spalnice, velika sprejemna soba, polna klet, zaprta velika veranda, lepa oko-ica. Ravno ponudena za samo $16,500. $14,900 Še eden lep kup, blizu E. 200 St. 2 spalnici, sprejemna soba, jedilnica, polna klet, garaža. Ta niša je popolnoma prenovljena in ima aluminijaste strani zunaj, da ne bo treba nikoli pleskati. Oglejte danes. $15,900 Tri spalnice, vse moderno znotraj, velika sprejemna soba. polna jedilna soba, prostor za obed v kuhinji, polna klet in garaža. Velik dom za tako ceno> Na vzhodni strani mesta. Oglejte in primerjajte. Blizu E. 200 St. Dve spalnici, polna klet, prostor za razširjenje zgoraj, zidan bungalow v lepi naselbini, blizu vsega, D/a garaža in cena samo S16.900. Lastnik bi rad hitro prodal. Hitite za ta dober kup. Pena Inc. Realtors 620 E. 222 SL AN 1-2300 (Nasproti mestne hiše) (20) V najem Na E. 71 St., 5 sob, zgoraj, garala ali brez, furnez na plin. Kličite po 5 uri pop. HE 1-3095. (21) Sq L • 1 1 I žepk 1Je areUrane vse udele-j torijo. bila ^„arnfzonske bitke. Prva je j Doma je Guadelupe. Torres ujet Tori 20javrreS trikrat prečital br-| račune. razume1jleden §a Je popolnoma Lenori takoj povedal, da je Torres odpotoval v Viktorijo, da bi" rešil Guadelupo. Lenoro je vest spekla in je sklenila, da Torresu prekriža ZELO VAŽNO Če kdo ve kje je Debic Slo bodan, preje na 1586 E. 36 St, naj kliče Mr. Chapek na HE 2-2250 ali Mr. F. Opaskar MA 1-3786. (19) kap bruhal! — je zasi- hesia e^° ^uadelupi ni priza- šapieC1.0 Sa Je samo eno vpra-J ' kaj storiti? Takoj je telefonirala nekemu novinarju. Z njegovim posredo. vanjem je vtihotapila v največji popoldanski list notico, da je vlada Torresu poverila kaznovanje viktorijanskih vstašev in da je častnik že na potu proti Soba se odda Lepa spalna soba se odda, si lahko tudi kuha in pere- Na 6920 Bayliss Ave. HE 1-3496. (19) V Florido Peljem v Florido 12. feb. in bi rada 2 potnika, da bi pomagala vozit in deliti stroške. Kličite BE 2-0722. (21) Naprodaj Medical (zdravniško) poslopje, E. 185 in Lake Shore Blvd., v prvovrstnem stanju. Dosti prostora za parkanje. DE VANNA REALTY 535 E. 185 St. KE 1-2227 . (23' REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA! Mi imamo tako zdravilo, ki vam _0______J_____, bo olajšalo bolečine in težave! Pri-1-.. 4Q Qnr, dite in nas vprašajte! scina. ^9,yuu. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in razpošiljamo! Naprodaj E. 131 St., blizu Shaw Ave. 6-sobna Colonial hiša in tretje zgotovljeno, da se uredi zapu- DE VANNA REALTY 535 E. 185 St. KE 1-2227 (23) HIŠE — LOTI IMAMO VELIKO ŠTEVILO VSAKOVRSTNIH HIŠ IN LOTOV NA PRODAJ NA LEPIH KRAJIH. — KADAR KUPUJETE HIŠO, SE USTAVITE PRI NAS V PISARNI, KJER SI LAHKO OGLEDATE SLIKO VSAKE HIŠE. — TOČNA IN ZANESLJIVA POSTREŽBA. Knific Realty 820 E. 185. SL IV 1-7540 (XTH) Soba se odda Opremljena soba, spodaj, s stranskim vhodom, se odda moškemu. * Zglasite se na 15634 Holmes Ave. —(19) Avto naprodaj 1957 Dodge 4-door Coronet v prvovrstnem stanju. Oglasite se pri Dee Kay Tavern, 7006 St. Clair Ave. od 10:30 do 6:30. (19) rxT’x^XXX Re-NuAuto Body Cr, v Popravimo vaš avto In prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street Ženske dobijo delo ŽENSKE DOBE DELO UPRAVUALKEŠIVALNIH STROJEV Delavke izkušene v oblačilni industriji imajo prednost. Dobra plača od kosa. Delo blizu doma v južno-vzhodni okolici. MODERNA OBRATOVALNICA FINI DELAVNI POGOJI Oglasite se pri OHIO STATE EMPLOYMENT SERVICE 15807 Libby Rd. (blizu Broadway) ________Maple Heights, Ohio Ženska dobi delo Ženska, ki govori angleško, dobi delo pri zaposleni dvojici. Splošno hišno delo in kuhanje. V okolici Van Aken Lee. Kličite SW 5-5577 podnevi ali WY 1-3852 zvečer. (19) Moški in ženske Išče se zakonski par ali moŠKi in žlenska za čiščenje uradov ponoči, izkušeni, blizu mesta. Kličite HE 2-2033 med 2. in 4. uro pop. (22) Ženske za čiščenje da bi delale 5 večerov tedensko od 8:30 zv. do 4:00 ure zjutraj v East Cleveland. Stalno delo, unijska plača. Oglasite se Pri t, j THE ADVANCE WINDOW CLEANING CO. 1453 E. 60 St. 2 do 3 pop. dnevno (24) Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina’ EAGLE ZNAMKI SO ŠE VEČJI PRIHRANKI . • • • Razprodaja! Za može in mladeniče! Shu-Lok (R) natakljivi oxfordi Nič pol-mer Mere G1/^ do 10 Srenje širine (C ali D) Št. 7 Vi Samo črni Regularno Trpežne pete Nuklear podplati • Pristno vrhnje usnje • Zajamčeni Talon (R) Shu-lok(R) patent je prilagodljiv in udoben • l ahkotno in hitro . . . smuknite ... se odpre, čavsnite, se zapre • Bolj zanesljivo . . . nič več raztrganih vezalk Sprejemamo pismena in telefonska naročila . . . Kličite CHerry 1-3000 The May Co’s Basement — Oddelek moš kih čevljev — v mestu in na Heijfhtsu Razprodaja! Iz česanega bombaža, fine moške VRATNI IZREZ OJAČEN Z NYLONOM Nepravilne po 79c do 8Hc Poslužite se te posebne razprodaje mo- \ ških majic iz finega česanega bombaža z ojačenim vratnim izrezom. Mere majhne, l srednje ali velike. Nekoliko nepravilne. Sprejemamo pismena in telefonska nar očila * vrednosti do $2 ali več Kličite CHerry 1-3000 The May Co’s Basement v mestu in na Heightsu « AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL - MAZZETTI; Junakinja iz Štajra | Ogrnil si je plašč, ki mu ga počasi stopal proti ožki ulici in je postrežljivo prinesel Madlze- je neprestano z jastrebovim o-der, in je obdan od svojih sveto- jčesom opazoval svojega sina. Vi-valcev zapustil dvorano. Mimo- del je, kako tam pri vodnjaku grede je dal znamenje Gifinu. |nad množico plava sinov in Gi-Gifin je držal v levi Henrikov finov perjasti klobuk, in je sH-meč, z desno pa je prijel Henri-^al, kako je sin z zvenečim gla-ka za roko, in oba sta v primer-'som izročil Najmajerju povelj-ni daljavi sledila mestnemu sve-'stvo kompanije. Jezilo ga je, da tu iz dvorane po stopnicah doli,'je še vedno tako drzen ta mladi potem čez dvorišče in nazadnje mož, ki ga je ravnokar kaznoval na mestni trg, kjer so valovale množice. Ko se je sodnik Hendel prikazal pred vratmi, je na trgu postalo vse tiho kakor v cerkvi. Hendel je glasno zaklical: “Bog z vami, moji Štajerci! Ravnokar smo poskrbeli za blagor tega mesta.” Truma moških je Kakšne razloge pa je imela vlačugina mati, ki me je hotela prositi?” je naenkrat zapovedujoče in mrko vprašal Madlze-derja. “Nobenih!” se je smejal slednji. Hendel ga je pogledal, se je zopet ustavil ter je zrl za svojim zavpila: “Joahim Hendel naj ži- sinom. Ravno sedaj je dospel z vi!” Ta klic je spreletel množi- Giflinom, obdan 0d štirih strelce; toda to ni bil vihar, ki po- cev, na vrh MajerjevHi stopnic, dira začarane gozde, ki ga je Skozi gnečo ljudstva se s silo vajen štajerski sodnik, kadar se tlači proti Henriku mož v sveto-prikaže med svojim ljudstvom, valski obleki. Hendelnovo bi- ginil Štajercem izpred oči. XIV. Sodnik Hendel je šel z Madl-zederjem v bolnišnico ob Štaj-ri, kjer se je mudil celo uro. Pokazali so mu bolniške sobe in postelje; tudi si je ogledal novo lekarno v pritličju, katero je u-stanvila njegova darežljivost. Z oskrbnikom bolnišnice se je raz-govarjal o zdravljenju kuge in mu je obljubil novih preizkušenih sredstev, ki jih bo naročil iz Linča. Madlzeder se je čudil, da more sodnik tako mirno in hladnokrvno govoriti o teh stvareh, ko so se vendar zjutraj zgodile tako grozne stvari. Ko je prišel do štajerskega mostu, je stalo tam precej ljudi, ki so ga pozdravljali sicer mu"zad7hm\f jeklem^živcrBoh IŠe’ je rekel Hendel spremljeval- čakali služabniki to ni bilo zvonjenje z velikimi zvonovi, ali pa je počen zvon, to je Hendel opazil prvi hip iz \otlega glasu, zato so mu jezno zadrhteli vsi živci; s temnim, od jeze se bliskajočim, žugajočim pogledom je premeril množice, toda sedaj je še bolj spoznal, da se oči tisočev, celo blesteče zvezdnato morje, obračajo na mladega moža, ki ga je skozi vrata spremljal nekdo, ki je no- stro oko je takoj spoznalo Ra-delmajerja. Ha, gre li nesramni papežnik k nazoroženemu fantu, da mu poreče: “Le po očetu, udri ga!” Ha, ha, res ga je nagovoril. Vsled vrvenja množic sicer ni razumel njegovih besedi, in jih tudi ne mara slišati. Toda prihodnji petek katoličana Radelmajerja ne bo več v seji. To stoji. S solznimi očmi, z razprostrti- sil dva meča. “Gospod Henrik mi rokami je rekel Radelmajer — gospod Henrik!” so s strahom povpraševale množice. “‘Je-li u-jet? Oh, Bog, gre li za kri?” Dobro je vse to čul sodnik, čeprav so ljudje le napol tiho šepetali; zvon zopet čisto poje. Za hip je obstal med vrati, visok, šbokoplečat m* prsat, ter je zapovedal stotniku, naj sina predenj pripelje, nato pa glasno zaklical: “Da, jetnik je. Napravil je nekaj sramotnega; njegova kazen pa je milostna. Z onega sramotnega kraja —” mrtvaška tihota je zavladala po vsem trgu in vseh oči so se uprle na sramotni oder, kamor je s krutim prstom kazal — “je proti vsej pravici odnesel hinavko, ki je z molitvijo na ustnicah morda ljudi.” Henrik je rekel: “Ljudi ni morila.” Sodnik je z mogočnim glasom zavpil: “Ljudi je morila in desetkrat: ljudi je morila. Tukaj nima govoriti nihče drugi kakor jaz sam, najmanj pa mož brez meča. — Da se je kaj takega zgodilo danes zadnjikrat, sem danes, vi štajerski ljudje, obsodil svojega sina. Njegov stotnik je prosil zanj, ker je junak, zato sem mu prizanesel življenje, toda ostati mora jetnik. Tako sem zaukazal mestu Štajer na ljubo, ki mi je dražji kakor sin in žena, kakor blago in kri.” Ko je končal, so mu glasneje kakor doslej pritrjevali Štajerci. “Joahim Hendel! Joahim Hendel! Ste culi, dražji mu je Štajer kakor sip in žena.” Hen-delnu so se oči iskrile veselja, dvignil je roko ljudstvu v pozdrav. Ni dobro slišal. Nič ni res, nič ne tlači ljudstva. Njegova so srca, zanj bijejo danes in vselej. Z Madlzederjem ob strani je Henriku, do katerega se je prig-netel le s težavo, da mu je bil raztrgan plašč: “Gospod Henrik, hvala vam v imenu mnogih za vaš velikodušen čin.” Mladi Hendel je s temnim pogledom motril papežnika, prijel se je s tremi prsti za prazni pas ob boku in je rekel: “Nisem tega storil, da bi mi bili katoličani hvaležni.” Radelmajer je rekel: “Gospod Henrik, ne zahvaljujem se vam v imenu katoličanov, temveč v imenu vseh dobrih ljudi v Štaj-ru, ki so s krvavečim srcem morali gledati štefanine muke.”. Mladi Hendel se je nasmeh-Ijal: Radelmajer še nikoli ni videl tako lepih potez na obrazu tega predrznega, domišljavega fanta: “Res, bila je sirota.” — Nato je kljuboval: “Zakaj ji ni šel nihče izmed vas pomagat?” Vendar je pa za trenutek stisnil katolikovo roko. Sedaj se je pririnila ženska, ki je Radelmajer-ju vzela Henrikovo roko, ki jo je solze se poljubovala: “Vse ženske se vam zahvaljujejo, da ste eno izmed nas oteli sramote.” To. je bila žena luteranskega pridigarja Insinga. Henrik ji je hitro odmaknil roko: kaj ji pride na misel, saj ni irimski škof? CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY DELICATESSEN. 7 =,4 Ton Air Conditioner. Estbl. Neighborhood business. Excel, fixtures & Equipment. Must sac. by Owner. 3558 W. 111th. Hilltop 5-9600. (20) ZALO DEKLETCE — Deklica ima preko roza katu-naste obleke rožast predpasnik s kratkimi širokimi rokavci. To je najnovejša modna 'stvaritev za mlade deklice v bolj domačem krogu. Z okna nad stopnicami je za-J Ugriznil se je v ustnice; to hi' klicala neka deklica: “Gospod ljudstvo, to je izvržek in sodr-Henrik!” in mu je vrgla rdeč ga . . . nagelj, ki ga je ravnokar utrga-j Molče, utopljen v temne misli, la, in v tistem hipu so začeli z je korakal skozi vrata in sote-vseh oken deževati na mladega sko. junaka nageljni, rožmarin, vi-J Pri Majorjevih stopnicah so jolice in zimzelen. Ta pa se ni ležali po tleh raztrešeni naglji menil za lepe deklice, hitel je za in vijolice, ki so jih pobirali ot-stotnikom in za štirimi strelci,' roči. Hendel je obstal in vpra-ki so ga vodili, ter je kmalu iz- šal deklico, ki jih je pobirala: “Katoliški rovarji bodo prav urno stopal po stopnicah. Kar klicala z drhtečim glasom, “ka-gotovo danes kaj izkuhaH. Poj- je zaslušal žvenketanje orožja, ko si me mogel toliko časa pu-dite v orožarno k stotniku Gifi- in polotila se ga je jeza in bol: stiti samos o, da si le zdrav!” Tenu in mu naročite, naj nastavi (tam zgoraj je ujet njegov otrok kla mu je po stopnicah naspro-topove ob vratih. Vojaštvo naj —na njegovo lastno povelje! iti, objela ga je ter krepko po-bo kakor včeraj tudi danes ves | njegovi koraki odmeva- ljubila, potem se je obesila nanj, dan pripravljeno. Kakor hitro h proti prvemu nadstropju, so ho je stopal po stopnicah gori. (Dalje prihodnjič.) “Kdo je natrosil te cvetlice?” Deklica je rekla: “Gospodu Henriku so jih natrosili.” Mrkemu možu je rdečica udarila v lica ir, na ponosnem čelu se mu je napela žila. Rekel je spremljevalcu Madl-zederju: “Vse, ki trosijo cvetlice prismojenemu fantu, bi najrajši se začnejo zbirati papežniki, naj se odprla zelenosteklena vrata, ostro nanje strelja; že od rane- jn z rdečimi objokanimi očmi ____________ ga jutra sem govoiim in govo- je stopila Helena nasproti. “Lju- — Kalifornija je bila sprejeta lim, žal mi je za vsako besedo, bljeni, srčnoljubljeni!” je za- kot država v Unijo 1. 1850. ki sem jo govoril. Moral bi bili----------- - - -_________ -________________________ _____ procesijo in upornike že zjutraj v Frajzingu postreliti. Moj fant je najprej sam hotel tako . . .” Prekinil je, vedno temnejši o-blaki so mu zatemnjevali čelo. Farška cerkev je zaprta, pso-vaški far moli kakor grob, ro-ženvenska vlačuga je osramočena in bolna, toda najhrabrejši poslal v Jonspah, da vidijo cve-j ^tajershi dečko ga je pustil na titi modre bule, potem bi ne tro- | cedilu, in to je slab računski zašili več modrega cvetja onemu, ! ključek. ki krši moje postave . . . Sem-li jaz dobrotnik tega mesta, ali pa ta far, ki je iz same nevoščljivosti razdiral moje delo, pri čemer ga je podpirala vlačuga, plazeča se kača?” Madlzeder je zaklical: “Smrt nesramnemu farju in strupeni vlačugi!” Madlzeder se je spoštljivo poslovil od gospoda, ki se je takoj podal v orožarno. Hendel se je po samotnem potu skozi zelene vrtove vrnil na svoj grad v Vogelsang. « • • Mrko, zamišljeno je stopil skozi visoka vrata, ki so jih nosili Ko sta prišla do Adlerjeve hi- štirje poganski stebri. Tu so ga ga v dno ponosne, samoljubne duše, da mu danes ne pritrkuje in ne poje slave štajerski čudežni zvon, glas njegovega štajerskega ljudstva. Ko je stopal med množicami, se mu je zdelo, da stopa po nožih in zmajih. Doli pod mostom je stal rdečelas fsnt, sin štajerdorfske učiteljice, ki je dečkom iz Štajerdor-fa vtepal luteran. katekizem v glavo; stal je na nekem zidu ter cu: toda ni se zmenil za nikogar, marveč je I* I UC VABILO NA LETNO SEJO lastnikov certifikatov (delničarjev) SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA je pericam klical: “Pri moji ve-ri, ubogo dekle leži bolno, že-^ lezni obroč jo je vso obrezal in ranil; res je, kar vam pravim.” j|ž !1 na Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO In perice so zdihovale in tarna- V nedeljo 31. januarja 1960 Zborovanje se vrši v spodnji dvorani Doma. Pričetek ob 1:30 popoldne. Vabljeni ste, da se udeležite te važne seje in slišite finančno poročilo Doma. Prinesite dobre ideje, o katerih bomo potem skupno razmotrivali v korist podjetja. Dolžnost nas vseh je, da se zanimamo za stavbo, ki je narodna last in naš ponos. VABI DIREKTORIJ. Anniversary Mattress and Box Spring • Button-free—no lumps • Hundreds of firm coils • Lovely woven-stripe cover $44*5 EASY TERMS! le: “O joj, o joj, joj!” Tedaj se je zgoraj na mostu razsrdil sodnik, z dragocenega plaša si je odtrgal gumb iz zlata in topaza ter ga je vrgel v vodo. Madlzederju pa je rekel: “To naj bo luteranski učitelj? Ubogo dekle! Tega zanikrneža _ bi s pericami vred poslal v kuž-no deželo, da bi vsaj videli, ka-ka je stvar, s katero nas je v ZZ krščanski ljubezni hotelo obda-riti ubogo dekle.” 13 P P *7! gg. Sr • Button-free—no lumps ^^ALONE s &, 'iiiiiiMiiiimiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiimfHuiiiiiHiiiiiiiiMii' ili g I .Jos, Zelo in Sinovi T SPECIAL SEALY ANNIVERSARY SAVINGS! Norwood Appliance and Furniture EN 1-3634 6202 ST. CLAIR AVENUE OPEN EVENINGS JOHN SUSNIK To je življenje! dobri prijatelji... dobre jedi... in Slroh's _____ * # »-. rr.vr.'MWjw.vsw vnn: rMNčv-r-- ]w~iSlk .2; iJ.=.Mmil POGBIBftI Z A V O P CM2 ST. CLAIB A VE NI'*: Tel.. ENdloott 1-««J COI. LINWOODSKE OBAD 152 E. 152i.d STREET Tel.: IV»nho* 1-1111 Avtomobil) In bolnlukt voz redno In ob vsaki tin na raapoiaito Ml smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo. ...... IMIllIMMIIIIIIIIItallMIIIIIIIMIIIIMII'....•laMMMMMMmMfV GRDINA POGREBNI ZAVOD Id.'.J East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Rlvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1.6300 Moderno podjetje — Zmerne cene z ognjem varjeno pivo! Ugajalo Vam bo Cj^^^je lažje! SEDAJ PO LOKALNIH CENAH TM SP oh fewnry Company, Detroit 26. Michigan r*.... ...••"V*’ MUDILO SE MU JE — Jzgleda, da se je nekemu potniku silno mudilo na bus, da je pustil del svojega oblačilu in čevlje pri obcestni postaji v Bookham na Angleškem.