AKTUALNI KOMENTAR
Na cilju smo
Takšnega naslova nismo dali slučajno, pa tudi ne zato, ker ostaja za nami težavna pot, marveč preprosto zato, ker smo pred odgovor-nimi nalogami, ki nam jih nalaga sedanji tre-nutek. Ta naš čas pa prinaša tudd veliko do-godkov, ustvarja še in še pojavov, pušča še in še problemov, nas sili v akcijo, pa spet v akci-jo. Tako: komaj smo dobro končali razpravo o ustavah, že je potrebno začeti razpravo o tem, kako ti dve ustavi prenesti v življenje. Kajti, da se razumemo: ni ustava za to, da bi o njej samo razpravljali, marveč zato, da jo prenesemo v življenje, v naše odnose, v naše
načrte, želje, težnje, da bi z njo prišli do cilja. Tako moramo zdaj, od tega trenutka naprej, uresničevati tisto, kar je zapisano v ustavi, graditi delegatski sistem, novi skupščinski si-stem, novi komunalni sistem, z eno besedo: ukvarjati se moramo z ustavnimi zadevami. To pa pomeni, da moramo narediti načrt, ne-kakšen vrstni red, na primer, da vidimo, kdo bo prevzel delegatske funkcije, ne da bi bil potem statist, kdo bo skrbel za to, da postane naša ustava resnično najnaprednejša na svetu, kakor lahko pogostokrat slišimo. Zatorej se moramo dogovoriti in prepričati, da uresniče-vanje ustave ni samo naloga posameznikov ali nekaterih kolektivov, ampak vseh nas.
• To pa je danes tudi najaktualnejši dogo-dek, o katerem velja govoriti in ki je vsem temelj. To niti ni čudno, kajti prav v ustavi in njenem uresničevanju so rešitve za mnoge naše želje, prableme in težave, pa tudi za naše ideje in dogovore. A danes, jutri in pojutriš-njem so pred nami veliki dogodki. Recimo kon-gresi ZK. Kako daleč smo že s pripravami? Kakšne so? Cemu bodo kongresi posvečeni? Kar zadeva prvo vprašanje, lahko odgovori-mo, da tečejo priprave za naš VII. kongres normalno in da smo zdaj pri prvi zaokrožitvi dokumentov, torej resolucije o prihodnjih na-logah Zveze komunistov Slovenije in poročila o dosedanjem delu. Poleg tega je bila oprav-ljena velika akcija v evidentiranju kadrov za delegate in vodstva za oba kongresa ter za re-publiško in zvezno vodstvo ZK. Delo je oprav-ljeno zelo temeljito. Pa vendar se zdi, da so
organizacije ZK, osnovne in občinske, še ved-no premalo angažirane ko gre za hrabrejše predlaganje delavcev za delegate in vodstva. Tako lahko na tej podlagi trdimo, da smo v ozračju pričakovanja. Odgovor na drugo vpra-šanje pa se lahko glasi, da sodeluje v pripra-vah na VII. kongres ZK Slovenije na republi-ški ravni nad 200 ljudi, da pa so v te priprave vključene tudi občinske in mestne organizaci-je ter seveda osnovne. Tako lahko mirno za-trdimo, da nekaj tisoč komunistov v naši re-publiki sodeluje v pripravah na naš kongres, s tem pa seveda tudi na X. kongres ZKJ. Te-mu se ni potrebno čuditi, kajti prav zdaj so na višku priprave za izvedbo volilnih konfe-renc v osnovnih, občinskih in mestnih organi-zacijah.
•  Odgovor na tretje zastavljeno vprašanje pa  mora  povedati,  v  katero  smer  bo   obr-njena pozornost tako našega kakor X. kongre-sa ZKJ. Mislim, da tega ni težko uganiti, da ugibanje ni potrebno. Smo na pragu uresniče-nja novih ustav (republiške in zvezne), od 21. seje predsedstva ZKJ ter pisma tovariša Tita in izvršnega biroja sem smo dosegli izredne rezultate pri utrjevanju naše samoupravne in socialistične družbe, spoprijeli smo se z libe-ralizmom in tehnokratizmom ter drugimi ne-gativnimi pojavi, s hitrimi koraki se vračamo na položaje, kjer je odločila razredna funkcija naše družbe in kjer dobivajo nekatere revolu-cionarne prvine, kakor so demokratični cen-tralizem,  vloga subjektivnega dejavnika itd. pravi smisel, to so dejstva, o katerih te dni veliko govorimo, od osnovne organizacije do federacije. Kakor je namreč znano, priprav-ljajo povsod enoletne ocene uresničevanja na-log iz pisma, pa je vse to neodložljivo v prvem planu, o vsem tem bo zagotovo tekla beseda tudi na X. kongresu. Da je temu tako, povedo že izhodišča za X. kongres, ki so naletela na izredno veliko zanimanje in ki so osnova tudi za priprave na naš VII. kongres ZKS.
•  2e nekaj tednov vojna na Bližnjem vzho-du zaostruje mednarodne odnose. Ta zaostri-tev je pripeljala v drugi polovici oktobra in v  začetku  novembra   do   resnih  zapetljajev, skozi katere smo šli tudi mi. Vrvico so nam-reč zategnile ZDA, ko so razglasile v svojih armadah doma in v svetu tretjo stopnjo pri-pravljenosti, to pa je povzročilo podobne akci-je v mnogih državah v svetu. Kaj je Amerika želela s tem doseči, je bolj ali manj  jasno, ker je prav tako bolj ali manj jasno pokazala svoje namere tudi v četrti vojni med arabski-mi državami in Izraelom, ko v resnici ni veli-ko prikrivala, da bo v to vojno tudi  sama vstopila, če bi bile ogrožene pozicije njenega eksponenta, da nitd ne govorimo o tem, da je temu svojemu eksponentu nenehno in z odpr-timi rokami pošiljala orožje, drugi material in celo pomoč v ljudeh. Tako je ta vojna, ki je tekla v začetku v znamenju uspehov arabskih vojska, dobila obrate, ki so bili možni edinole s pomočjo ameriškega pojmovanja osvobodilne vojne.
Za nas Jugoslovane pa je pomembno, da se vsi zavedamo, da naši prijatelji v Egiptu, Si-riji in drugih arabskih državah vodijo osvobo-dilno vojno in da smo, dosledni svoji (že) tra-dicionalni in internacionalistični politiki, vse-lej podpirali osvobodilna gibanja in vojne, ne glede na to, kje so tekle. Tako pomagamo tudi tej osvobodilni vojni, in to v okvirih, ki jih nismo nikoli skrivali pred svetom, marveč smo jih jasno izpovedovali. Tako bomo delali tudi vnaprej. To so pokazale tudi naše priprave, ki smo jih pravkar opravili in v katerih sta se v največji meri pokazala zavednost in patrio-tizem naših ljudi. To niti ni čudno, kajti naši ljudje vedo, da s tem, ko pomagajo osvobodil-nim gibanjem, krepijo tudi svoj položaj in svoje obrambne vrste. Toda tudi tokrat so se nam prikradle manjše napake, zlasti kar za-deva učinkovitost. Ni se nam namreč posreči-lo, da bi hitro obvestili vse dejavnike, za kaj gre, pa so zato nastala tudi nekatera pomanj-kljivo obdelana področja, kakor so: boj proti psihološki vojni, budnost itd. V naslednjih dneh in tednih moramo to popraviti in odstra-niti.