*UERi$k/t Domovina

'SCAN IN SPIRIT * LANGUAG6 ONLY
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 12, 1950
SLOV€NlAN
MORNING N€WSPAP€R
LETO LII —VOL. LIL
KRITIKA VOLILNEGA za- (na jugoslovanski strani pogo-kona. — Kakor znano je proti varjal s stražnikom. Naenkrat
koncu decembra lanskega leta jugoslovanski parlament sprejel nov volilni zakon, po katerem so bile volitve dne 26. marca t. 1. Sedaj izvemo, da je kot edini nastopil proti novemu volilnemu zakonu v beograjskem parlamentu poslanec Imbro Filakovič,
je stražnik velel mladeniču, ki je izgledal še otrok naj mu sledi na orožniško postajo. Mladenič pa se je očividno zbal in začel bežati proti postaji, to je v notranjost jugoslovanskega ozemlja. Tedaj pa je sprožil stražnik za njim s svojo mitro in ga po-
nekdanji politični sodelavec Ra- drl mrtvega na tla. dičeve kmetske stranke. IzjavilDogodek je spravil vso jav-je, da ni nikjer nobene kontroleinost v resnično žalost, saj je poza kroglice, ki jih volilci vržejo kazal resnično sliko teroristične-v skrinjico brez kandidata, na-j ga krvavega režima, ki tlači napadel je UDB-o (prejšno še brate onkraj meje.
OZNO), ki ne spoštuje domačega praga, temveč vpada v kmetske domove in muči ljudi. Vladi ki, zvesti poslanci so seveda Filako-' viča pošteno ozmerjali in mu obljubili, da po prihodnjih volitvah ne bo več sedel v parlamentu.
Kljub temu pa je Flakovič kot edini glasoval proti novemu volilnemu zakonu.
DAVEK NA PROSTO razpoložljivi del vina. — Da so za kmetovalca v Jugoslaviji skrajno neugodne prilike nam je najboljši dokaz dejstvo, da mora vsak kmetovalec plačati 20 din. davka za vsak liter prosto razpoložljivega vina, preko minimalnega dela, določenega za domačo potrebo. Ako noče plačati davka, pa mora kmetovalec tudi ta del odstopiti državi po ceni 9 do 10 dinarjev za liter po sistemu vezanih cen. Vedeti pa moramo, da stane liter vina v krčmi 70 dinarjev,
VIDEM. — Semkaj je pribežalo iz Borjana in Podbele na Kobariškem 21 oseb hkrati. Dve družini sta popolni, drugi pa so posamezniki. Vse so pustili v rdečem raju, samo da so prosto zadihali in pa da mirno spijo.
Noč je najhujša — izavljajo —, ker se človek vedno boji, da potrka na vrata Rankovičeva policija in ga odpelje neznanokam, gotovo pa v trpljenje.
SMRT NA MEJI. — V sredo dne 15. marca so bili prebivalci ob meji na koncu ulice sv. Gabrijela v Gorici priče težkega in mučnega prizora. Videli so kako se je neki 15 letni mladenič
Na strele iz mitre so prihiteli iz vojašnice razni Titovi, častni-si ogledali truplo mrtvega in se mirno vrnili nazaj, kakor da bi se ne bilo zgodilo nič posebnega !
N0VIGROBOVI
Thomas Arko
V torek zjutraj ob osmih je umrl na svojem domu, 7718 Aberdeen Ave., Thomas Arko. Bil je star 62 let in rojen v vasi Podklanec pri Sodražici, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Zadnjih 30 let je delal kot pomočnik strojnikov pri NYC železnici. Tukaj zapušča ženo Ano, roj. Otoničar, štiri sinove: Thomasa, Ru-dolpha, Josepha in Louisa, in tri hčere: Ano, Olgo in Josephine. Dalje zapušča sestri Mary Otoničar in Pauline Lunder, Pokojni je bil nečak Franka Arko Sr. z Addison Rd., in Frances Lunder (E. 117 St.) Zapušča tudi več sorodnikov in prijateljev. Bil je član društva Glas clev. delavcev št. 9 SDZ in Makabejcev, Carniola Tent. Pogreb bo v soboto dopoldne ob 9:45 iz Zakrajšek in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10 in od tam v družinsko grobnico- na Kalvarija pokopališču.
"Begunci" v Pragi
UVODNIK
ur. in Mrs. George Shaw Wheeler, oba ameriška ^avljana, sta zaprosila češkoslovaško vlado, da dovoli njima in njunim štirim otrokom “azil” ali “zatočišče,” da izbegneta “gestapovskim metodam izvrševalcev ameriške politike. . .” Nedavni polet treh čeških letal v ameriško zono v Nemčiji označuje George Wheeler kot — “skrbno zasnovan in tipičen gangstrski čind’
Mi smatramo, da je čudovita sličnost stvari, o katerih govori Wheeler, in stvari, o katerih govore praški komunisti, čisto slučajna, če pa ni slučajna, je pa tudi mogoče, da češki komunisti potrebujejo begunce, ki bi pribežali v češkoslovaško, mesto da beže iz nje. če je tako, tedaj jim je prišel Wheelerjev apel kakor nalašč.
Če imata zakonca Wheeler sorodnike v Zedinjenih državah, naj si zaradi njih nikar ne delata nobenih skrbi. Kar brez skrbi naj bosta, ker napram njim se tukaj ne bo izvajalo nobenih represalij. In če se zakonca Wheeler kdaj naveličata živeti v komunističnem raju, naj se kar mirno in brez skrbi vrneta domov v Ameriko, kjer bosta lahko napisala svoje spomine ter jih obelodanila v knjigi, ne da bi se jima bilo treba za to bati metod ameriškega “Gestapa.”
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
CLOUDY
bremenski
prerok
pravi:
Deloma oblačno in hladno. Jasno in mrzlo ponoči.
Tri na dan
V Pragi je ulica, ki so jo po prvi svetovni vojni krstili za Wilsonovo ulico. Tekom 2. svetovne vojne so jo imenovali Goebbelsova ulica, zdaj je dobila ime Stalinova ulica. In pred prvo svetovno vojno? Da, uganili ste, takrat so jo imenovali:
Franz Josef Strasse slovanska zavednost!
živijo
škodove tovarne na češkem delajo noč in dan tanke in topove. Vse za Rusijo in Bolgarijo, ne pa za češko armado. Prej za Nemce, zdaj za boljševike!
* * ■
V rudniku uranija na češkem delajo politični jetniki, ki so proti komunizmu. Ves nakopani uranij pa pošljejo v Rusijo.
Anton Rozac
Po dolgi bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici rojak Anton Rozac, 3035 E. 79 St, v starosti 52 let. Rojen je bil v Trstu, odkoder je prišel semkaj pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, rojeno Melbar, in hčeri Mary, poročeno Marchak in Josephine Tomaselli, vnuke in vnukinje. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9 in od tam na pokopališče.
Pogreb Johane Bajuk
Pogreb Johane Bajuk, o katere smrti smo že včeraj poročali, bo jutri, v četrtek, ob
Slovenska pisarna ima sledeče možnosti zaposlitve za novonaseljence:
1)	Upraviteljstvo bogate hiše z opravilom v kletnih prostorih in na vrtu. V Clevelandu. Stanovanje je za malo družino, hrana in plača. Nastop takoj.
2)	32 milj južnovzhodno od Clevelanda dobi zaposlitev družina: mož za delo na dvorišču in snažen j e gostinskih prostorov, žena v kuhinji, in hčerka za splošno pomoč v kuhinji in drugod. Stanovanje, hrana in plača.
3)	Ženska služba (housework) pri dobri judovski družini v Clevelandu. Stanovanje, hrana, plača $20 na teden. En dan prost. Želijo, če zna vsaj malo angleško. Služba ni daleč od cerkve. Je priporočena od dobrih slovenskih ljudi.
4)	V Manhattan v Illinois želi slovenski farmar zaposliti moža in ženo srednjih let. Ne želi biti sponzor komu v taborišču, ampak če bi kdo od tukajšnjih želel spremeniti delo. Obrne naj se za informacije na Rev. G. Kuzma, Wilton Center, Illinois.
Za “housework” je vobče več povpraševanja. Reflek-tanti na zgoraj omenjene službe naj se javijo osebno ali telefonsko v pisarni za točnej-ši naslov.
Ameriška zakonca prosita češko vlado za politični azil
Praga. — George S. Wheeler in njegova žena Eleonora, ki sta oba ameriška državljana, sta zaprosila češkoslovaško vlado, naj dovoli njima in njunim štirim otrokom “azil” ali “pribežališče.”
George Wheeler, ki je bivši uradnik ameriške vojaške oblasti v Nemčiji, je izjavil, da je storil ta korak v protest proti surovemu in protizakonitemu postopanju amer. okupacijskih oblasti z 58 češkoslovaškimi državljani, ki so bili “po’tipicnemgangstrskem načinu ugrabljeni in prepeljani z letali iz češkoslovaške v Nemčijo.” — Nato je še dodal: — “Jaz nočem imeti nobenega opravka z gestapovskimi metodami vršilcev ameriške politike. Moj prostor je v taboru onih, ki so za mir in napredek"’ (V zvezi s to vestjo opozarjamo na današnji uvodnik na prvi strani lista. Ured.)
Vsi štirje dečki najdeni mrtvi v čolnu na razburkanem jezeru
štiri dečke iz Euclida, o kate-;ne leteče trdnjave. Tudi letalci rih smo včeraj na kratko poro-1 drugih letal in moštvo obrežnih čali, da so odveslali v pondeljeki ladij je večkrat uzrlo čoln, ki pa popoldne v čolnu iz kačuka na j jim je na razburkanem valovju Erijsko jezero, so po celonočnem j zmerom zopet izginil izpred oči. iskanju z ladjami in letali našli [Ko se mu je končno neka obre-včeraj na jezeru 26 milj sever-Jžna ladja dovolj približala, se je novzhodno od Clevelanda. Vsi'nudil mornarjem žalosten pri-štirje dečki so bili — mrtvi, zor: vsi štirje so bili mrtvi.
Smrt je bila najbrž posledica! Mati dečka Richarda Bau-trpljenja, strahu, mraza in po-,1 er, Mrs. Anne Bauer, je bila goltnjene vode, ki jo je razbur-'rojena Anzick in njeni starši kano jezero pljuskalo v čoln.	j so stanovali na E. 158 St. Po-
Trupla dečkov so prepeljali na leg užaloščenih staršev zapu-postajo obrežne straže v Fair- šča deček tudi sestro Joanne.
I	i
j Razne drobne novice Iz j | Clevelanda in te !
t
okolice
Troop 143 pri cerkvi sv. Križa in je kegljal pri kegljaškem
port Harbor, dečkov so:
David Hahn, 13 let star, stanujoč na 275 E. 193. St.
William von Hof, 14 let, 270 N. P. J. Njegov pogreb bo v E. 193. St.	j petek zjutraj ob 9:15 iz Au-
Roland Riemer, 12 let, 274 E. j gust F. Svetek pogrebnega za-193. St.	j voda, 478 E. 152 St. v cerkev
Richard Bauer, 14 let, 19230 sv. Križa ob 10 in od tam na Newton Ave.	[Kalvarija pokopališče. Po-
čoln so prvi ugledali včeraj ob grebna maša bo skupno za sedmih zjutraj letalci velikega'oba, za Bauerja in William vojaškega bombnika, tako zva-Won Hofa.
Javna zahvala—
Mary Lavriha in Ana Kali-sek, ki sta nabirali doneske za zdravila in jih poslali na Ivico Opara v Trebnje, sta prejeli od nje zahvalo za vse, ki so kaj prispevali v ta namen. — Vsem Trebanjcem torej najlepša hvala! Zdravniki tam pravijo, da ji bodo zdravila gotovo pomagala.
Za gospodinje—
Zdaj ni treba skrbeti, kaj bo z jedili, če jih ne botse takoj porabili. Odkar so na tr-
Imena mrtvih Bil je trobentač pri Boy Scout P°sebne naprave za zamrz-
nenje, taki zvani Freezer, de-nete kupljena živila notri, pa
"	*	o	^	_	7	1
krožku društva Stragglers S.|Se vam obranijo kot sveža, do-
Nov slovenski odvetnik
Poroka edine hčere generala Franca
Madrid. — Dne 10. aprila se je tukaj poročila edina hčerka, generala Francisca Franca, 23 letna Carmencita Franco, ženin je 29 let stari marki de Villa'S! :45 zjutraj iz Zakrajškove- verde, zdravnik in kirurg v Ma-ga pogrebnega zavoda.	jdridu.
VELIKA NOČ V JERUZALEMU: SLOVESNO SVETO OPRAVILO OB BOŽJEM GROBU
Jugoslovanski vodje z gnevom zavračajo predloge italijanskega ministra Carla Storže
Predloge označujejo za “hipokritske” ali hinavske. — Jugoslavija noče “kupovati” prijateljstva za ceno svojih legitimnih interesov.
BEOGRAD. — Jugoslovani so odgovorili z ogorčenjem na govor, ki ga je imel italijanski minister zunanjih zadev Sforza v Milanu ter so označili njegove predloge kot “izsilje-valne” in “grožnje.” Jugoslovanski voditelji izjavljajo , da Jugoslavija ne misli “kupiti” prijateljstva od Italije ali katere koli druge države za ceno svojih lastnih legitimnih teritorialnih interesov, in označujejo Sforzove predloge prijateljstva kot “hipokritske” ali hinavske.
Istočasno z zavrnitvijo Sfor-
Jeruzalem. — V Kristusovi grobnici, o kateri se tradiciel-no sodi, da je kraj Kristovega vstajenja, je bila zjutraj darovana slovesna pontifikalna maša, ki jo je daroval msgr. Alberto Gori, latinski patriarh, oblečen v škrlatna oblačila in z zlato mitro na glavi; stregli so mu številni visoki duhovniki in redovni patri.
Svetemu opravilu je prisos-tovalo stotine romarjev, kon-
zularnih uradnikov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, članov Arabske legije in Arabcev iz Jordana ter sosednih arabskih držav.
Po opravljenih svetih opravilih so si romarji in drugi verniki ogledali razne svete kraje, nato pa se podali v stari del mesta Jeruzalema, kjer so se porazgubili med bazarji, kjer so si nakupili raznih spominkov na te svete kraje.
James Victor Drobnič
Nadarjeni slovenski mladenič, James Victor Drobnič, je dovršil odvetniško šolo v Cincinnati, Ohio. Zdaj se pripravlja za odvetniški izpit, ki ga bo moral delati pri državni iz-praševalni komisiji v Colum-busu, O., meseca junija.
Za praktično odvetništvo se Mr. Drobnič zdaj vadi pri slovenskem odvetniku John L. Mihelichu v Engineers poslopju.
Pridni slovenski mladenič je sin poznane slovenske družine Mr. Victor Drobnič iz 1094 E. 76. St. Bodočemu odvetniku želimo najboljšega uspeha!
Naročila m najnovejšo slovensko knjigo Koledar Svobodne Slovenije še sprejemamo. Smo prejeli novo pošiljko iz Argenti-
ne.
zovih predlogov so naznanili jugoslovanski voditelji svoje protipredloge, v katerih pravijo, da bi se moralo celo Svobodno tržaško ozemlje priključiti Jugoslaviji, in to iz etničnih, zgodovinskih in ekonomskih razlogov.
“V svojem govoru je Sforza podprl nazor, da bi se to vprašanje rešilo samo, če Jugoslavija v celoti sprejme dobro znane iredentistične zahteve italijanskih šovinistov po tem ozemlju, ki z mirovno pogodbo ni bilo prisojeno Italiji in katero zdaj upravlja jugoslovanska armada v jugoslovanski zoni Svobodnega ozemlja.
“Računajoč na sovražno politiko Sovjetske zveze napram Jugoslaviji, Sforza vabi vlado Sovjetske zveze,, da bi slednja podprla italijanske zahteve.— Ministra Sforzo nič ne zanima velika krivica, ki je bila z mirovno pogodbo storjena Jugoslaviji, ne Italiji, in to navzlic velikim žrtvam jugosl. ljudstva v zadnji vojni. Veliki deli
jugosl. ozemlja so slej ko prej ostali pod tujo vlač...
“Jugoslavija res želi živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi, ki so pripravljeni živeti ž njo na podlagi medsebojnega spoštovanja, toda ona noče “kupiti” tega prijateljstva za ceno svojih legitimnih interesov. Zato Jugoslavija ne sprejme teh predlogov. Ni jih sprejemala v preteklosti, in jih ne bo tudi v bodočnosti.”
Železniška nesreča; 14 mrtvih, 16 ranjenih
Manila. — Časopis Manila Times naznanja, da se je pripetila v bližini tega mesta velika železniška nesreča, v kateri je bilo 14 oseb ubitih, 16 pa nevarno ranjenih.
Amerikanci obesili sedem Japoncev
Tokio. — Pretekli teden je bilo tukaj obešenih sedem Japoncev, bivših mornarjev, ki so se vežbali v boju z bajoneti na treh ameriških letalcih, katere so ujeli v bitki za Okinavo.
VELIKA NOČ V MOSKVI: VSTAJENJE -VELIKI PRAZNIK RUSKEGA LJUDSTVA
Zagorsk, Sovjetska Rusija. Trenutek največje svečano-— Dne 9. aprila se je vršilo v
kler hočete. Nove Philco Freezers ima v zalogi firma Brod-nick Bros., 16013 Waterloo Rd. Imajo jih vsake velikosti, kakor so primerne za vašo potrebo.
Pozor, graduiranci!—
Vsi tisti, ki ste leta 1939 graduirali v šoli sv. Vida v Clevelandu, ste prijazno vabljeni na sestanek jutri večer ob 7:30 v šolo sv. Vida, soba M. 6. Starši, prosimo, da na to opozorite svoje sinove in hčere.
Kralj polke—
Za letos je bil proglašen za kralja polk v Clevelandu znani Johnny Pecon. To bodo njegovi prijatelji proslavili jutri večer v SND na St. Clair Ave. Voditelj programa bo mestni odbornik Eddie Kovačič. Na razpolago bodo fina okrepčila.
Poroka—
V soboto 15. aprila bosta poročena v cerkvi sv. Pavla na Chardon pri sv. maši ob 9:30 Miss Fay Kaplan, hčerka Mr. Johna Kaplan in vnukinja poznane Mrs. Mary Novinc iz 19211 Kewanee Ave., ter Mr. Frank Gliha, ki je brat Mrs. John Evatz iz 19302 Chickasaw Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Zvečer bo pa veselo ženitovanje v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu.
Popravek imena—
V poročilu o maši zadušnici ob priliki pete obletnice smrti, katera maša je darovana danes, se je glasilo, da bo za-dušnica za pokojno Elizabeto Bizjak. Pravilno bi se rhora-lo glasiti Elizabeta Bijek.
cerkvi sv. Sergija v Trojckem samostanu, 40 milj od Moskve, veličastno polnočno velikonočno bogoslužje, kateremu so prisostvovali tudi ameriški ambasador Alan G. Kirk in člani njegovega poslaništva. V tej starodavni cerkvi so naj-krasnejše ruske -ikone, ki jih je naslikal v 14. stoletju ne-prekosljivi ruski mojster Andrej Rublev.
sti je nastopil o polnoči, ko so šli menihi z banderi, gorečimi svečami in kadilom trikrat okoli cerkve ob navzočnosti tisočere množice ljudi. Pri tretjem obhodu so vzkliknili: — “Hristos voskres!” Krist je vstal! Svečano razpoloženje je bilo tudi v Moskvi, kjer je bil lep in sončen dan. Na ulicah je bilo tisoče ljudi, ki so nosili v culicah ali košaricah velikonočni “žegen” domov.
Baltske države — sovjetske vojaške baze
Stockholm, Švedska. __ Be-
gunci iz Baltskih držav, ki so F.r)'spe?i semkaj, poročajo, da je Sovjetska zveza spremenila ozemlje nekdanjih samostojnih republik, — Estonije, Latvije in Litvinske — v močne vojaške baze. Od Leningrada do poljske meje je vsepolno letališč, radijskih postaj in drugih vojaških naprav.
Opica adoptirala mladega psička
Stanton, Cal. — V nekem tukajšnjem cirkusu je javanska opica Chico “vzela za svojega” mladega, pet tednov starega psička, katerega je zapustila njegova mati psica. Opica ga zdaj prenaša v naročj u kakor mati svojega otroka.
/lMERI$k/l POMOVIIM/I
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50*
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
APRIL 1950 SUN MON TUE WED THU FRI SAT j
1
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 aM 24 25 26 27 28 29
Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
No. 72
Wed., April 12, 1950
Prefrigani ljudski zavajalci
Ena najnesramnejših trditev sovjetskega komunizma je, da je Sovjetska zveza “diktatura proletariata.” Da, res je diktatura, pa še kakšna, toda ne diktatura proletariata, temveč diktatura NAD proletariatom, kar je nekaj čisto drugega! Proletarci pod komunizmom so ogoljufani za ta in za oni svet. Pa ne samo proletarci, tudi milijoni ostalih revežev, ki jih je komunizem ogoljufal za vse njihove nade za sedanjost in bodočnost. ,
Kar je za katoličane Rim ali za mohamedance Meka, to je za komuniste Moskva. Iz Moskve prihajajo povelja, izkušnje, navodila; iz Moskve prihajajo agenti, denar, in, kjer je treba, tudi orožje. (Saj vprav te dni poročajo, da je prispelo v Kitajsko 30,000 sovjetskih vojakov in stotine letalcev in letal). Za vse dežele imajo v Moskvi posebne urade, kakor so ga imeli tudi za Jugoslavijo do njenega preloma s Kominformo. Sovjeti hočejo zrevolucionizirati ves svet in za tem smotrom streme z neverjetno doslednostjo in nepopustljivo vztrajnostjo.
V Moskvi se zbirajo na kongresih komunistični voditelji vsega sveta. Na teh kongresih dajejo smernice, ki so obvezne za vse komuniste.
Na prvem kongresu so sklenili, naj proletariat izziva policijo in naj s štrajki ter oboroženimi vstajami odločno nastopa zoper kapital. Na drugem kongresu; naj stane, kar hoče, svet je treba privesti do revolucionarnega vrenja. — Potem so naročili; treba je vzeti orožje buržujem — to je vsem nekomunistom — in armadi, katera služi kapitalističnim vladam, in ga dati v roke proletarcem. Na kongresu leta ,1928 so javno izpovedali: Proletariat ne bo prišel do oblasti na miren način: šlo bo le z vojsko. Vsako vojno bo treba spremeniti v komunistično revolucijo.
In tako je šlo leto za letom, desetletje za desetletjem. Kominterna, ki je predhodnica sedanje Kominforme, je pazljivo zasledovala svetovne dogodke in na skrivnem pripravljala; kadar pride trenutek, ki se ji zdi ugoden, izbruhnejo vsenaokrog štrajki. Temu smo bili in smo še priča povsod, predvsem v Italiji in Franciji. Ko so ljudje na ulicah, razdraženi in lačni, nastopijo agitatorji, razpihajo strasti in dele orožje, denar, obljube. Udar je tu! Kri teče. Žrtve padajo, ogenj uničuje hiše in poslopja. Roparji ropajo po trgovinah. Na Ruskem je uspelo, v Mehiki in še v nekaterih južno- ter centralno-ameriških deželah je tudi šlo.
Dolgo vrsto let so nastopali komunisti zelo očitno in odločno, nato so se potajili in potuhnili, zatem pa zopet pričeli. Vsakemu, kdor ni bil komunističen delavec ali komunistično zasužnjen kmet so napovedali boj. Vojaštvu in domovini, ker ta dva pojma nasprotujeta njhovim ciljem. Cerkvi in Bogu še prav posebej, ker slutijo v njih najhujša nasprotnika. Kapitalistične države so neprestano hujskali drugo proti drugi, meščanom, uradnikom in trgovcem so stalno grozili. Kdor ni bil na celi črti ž njimi, njemu je veljal njih boj. Vse komunistično udejstvovanje in hrepenenje’ se izraža v znamenju — stisnjene pesti! . . •
Na kongresu leta 1935 pa so videli, da na ta način ne bo šlo. Videli so, da se države dvigajo in vežejo proti Sovjetski zvezi. Videli so, da se socialisti oddaljujejo. Uvideli so, da tako odurno gol nastop proti vsemu, kar je za-padna Evropa in zapadna kultura gojila že stoletja in stoletja, ne bo vlekel drugih kot le zločince in njim slične pro-pale elemente. Zato so sklenili — iti po ovinkih. Vedeli so, da jim bo uspelo in da jim bodo mnogi in mnogi sledili, ne da bi gledali na pot prvega desetletja, ki je zapisana s krvjo in posejana z mrliči, z razdejanjem in blatom: vedeli so, kaj jih z njimi veže in kaj bo vleklo: boj proti Bogu in veri.
Štirideset držav je imelo svoje poslance na tem kongresu-. kjer je obveljalo sledeče načelo:
“V interesu bodoče zmage proletariata po vsem svetu, mora sedaj tretja internacionala ustvariti edinstvo vseh revolucionarnih strank in doseči njihovo podrejenost — Stalinu in Moskvi. (Kako dobesedno izvajajo komunisti vsega sveta ta ukaz, je bilo razvidno iz nedavnih izjav francoskih, italijanskih, ameriških in drugih komunističnih voditeljev, ki so podali javne izjave, da bi se v slučaju voj,-ne borili za Moskvo, ne pa za države, ki so jim domovine 'in katerim pripadajo. O vsem tem smo že svoječasno poročali v našem listu). To naj se izvede za vsako ceno in naj se ne gleda na nobeno žrtev: popušča naj se nasproti onim, kateri verujejo v meščansko demokracijo, išče naj se celo sodelovanje z buržujskimi državami: vse naj se strne v en sam boj, v boj zoper “fašizem.” — (Kako do'pičice so jugoslovanski komunisti sledili tej naredbi Moskve, je razvidno iz njihove parole: Smrt fašizmu, svobodo narodu! — s katero so prevarali tisoče in tisoče dobromislečih ljudi, ki so verjeli njihovim potegavščinam in utvaram. — Tista parola je medtem že dokaj izgubila na svoji privlač-no:-:i, zato tudi čedalje manj šarijo ž njo. Mesto nje se zdaj zmerom bolj uveljavlja druga parola, ki se glasi: — Smrt komunizmu, svobodo narodu!).
O nadaljnih rafiniranih ukanah teh mojstrskih zava-jalcev svetovnih ljudstev bomo še spregovorili par besed.
Vsi za enega, eden za vse
~ Bernard Ambrožič
(Nadaljevanje in konec.)
Dorothy Day si je zastavila velik cilj. Ne gre ji le za zboljšanje ali vsaj za zboljšavanje dela človeške družbe. Ves današnji socialni red hoče predrugačiti. To poudarja spet in spet. Ne misli tega doseči s kako politično akcijo, ne s postavodajo. Katoliška akcija naj to doseže, ne kakšna politična akcija. Po njenih mislih sta politika in katoliška, akcija dva nasprotna pola. Politika sili do ciljev od zunaj na znotraj, katoliška akcija od znotraj navzven. Vsa zunanja preosnova mora priti, trdi Dorothy, iz presnovljenih človeških src, iz preosnovanega
človekovega mišljenja.
* * *
Dorothy Day ni bila katoličanka od mladih let. Bila je dolgo skoraj brez vsake vere. Kot taka ni vedela, po kakšnih potih naj dosega cilj — preobrazbo človeka. Da je pa taka preobrazba potrebna, je čutila bolj nagonsko kot zavestno. Tiste čase se je rada spustila v različne bolj ali manj politične avanture. Dvakrat so jo vrgli v ječo. Drugič so jo zaprli kot sufražetko in je preživela v za-
deve s svojo vestjo. Med vojno je bila Dorothy bolničarka in je z veseljem opravljala to službo, da doprinese svoj delež k obrambi domovine. Mnogi njeni ljudje so prijemali1 tudi za orožje, pa so ostali dobri “Catholic Workers.”
* * *
Hvala Bogu, pravi Dorothy, da živimo v deželi, kjer ni prepovedano biti “conscientious objector” ob času vojne. To se pravi, da človek lahko javno pove; Zoper vsako vojno sem in vest mi ne dovolijuje, da bi grabil za orožje. Takih dežel je kaj malo. Med drugo svetovna vojno so FBI-ovci redno hodili na Mott Street v New Yorku. Spraševali *so vse mogoče, udeleževali so se razprav, pa se sami močno interesirali za stališče Dorothynih ljudi do vojne. Večinoma so spremljali vse gibanje z velikim razumevanjem.
Ostali katoličani Amerike niso zmerom razumeli stališča teh “katoliških delavcev.” Bilo je dosti kritike, včasih prav ostre. Tudi Dorothy je bila včasih ostra, toda nikoli strupena. Vatikan je pa razumel. Sveti Oče se ni obotavljal. Poslal je Do-
kati na tak pouk do tistega časa, ko postane zrel za ječo?”
* * *
Program, ki ga zastopa Dorothy Day, se je spočel kmalu po letu 1930, ko je vladala v deželi silna depresija. Program je cvetel skozi vso dobo velike vojne, cvete še tudi danes, ko živimo v času “mrzle vojne.” Naj b zunanji svet v takem ali tak stanju, Dorothy to ne moti. da za vse čase velja naček šitev sveta je samo v kr revoluciji.
Vse mogoče revolucije so že bile, pa nobena ni prinesla rešitve. Krščanska revolucija bi jo prinesla, pa so ljudje prestraho-petni, da bi se te revolucije resno rešili. Zato krščanstvo še ni rešilo sveta, ker drže ljudje krščanski program lepo zapisan v bukvah, življenje ga pa ne spravijo.
* * *
Pa je vendar vse tako preprosto.
Kapitalistu je treba samo enega — preneha naj z izžemanjem delavstva.
.. Država naj si vzame k srcu: Prenehaj posezati na polja, ki niso tvoja!
Za nas vse pa velja: Ogibaj se zla in delaj dobro!
poru deset dni na gladovni stav- rothy in vsem njenim sodelavcem pri vodstvu lista The Catholic Worker prav poseben blagoslov, brez pridržka in brez omejitve.
ki.
V ječi je bilo, da ji je prišlo prvič v roke sveto pismo. Pred njenimi duhovnimi očmi se je nenadoma odprl nov svet. Z vso resnostjo se je lotila študija ka-toličanstva in se dala krstiti. Prav takrat, ko je postala katoličanka, je živela zelo urejeno življenje. Bila je srečna zakonska žena in mati drobne hčere. Pozneje je zapisala, da takrat
Ponovimo nekaj načel iz programa, ki ga hoče uresničiti Dorothy Day. Tisti, ki jih razmere ne silijo naravnost k temu, naj si nalože prostovoljno uboštvo. To radi Boga in onih, ki po sili razmer morajo biti rev-
ni imela nobene želje za zboljša- ni. Le siromak med siremašni-
nje svojega položaja. Ko je mislila na Boga, ni imela do Njega nobene prošnje, le ena je bila njena molitev: Hvala Ti za vse!
n *	#
Pet let pozneje je popisovala komunistične gladovne pohode. Njene članke je bral Peter Mau-rin in postal pozoren na Dorothy. Peter Maurin je bil preprost francoski kmet, pa se je zelo zanimal za socialna vprašanja. Izobraževal se je sam in postal važen lik na polju krščanske sociologije. Umrl je nedavno tega sredi dela z roko v roki z Dorothy za ideale, ki so bili začrtani v programu vsega gibanja, znanega pod imenom “The Catholic Worker. “Saj je bil Peter Maurin tisti, ki je dal Dorothy idejo za oboje: za list in za gibanje pod gornjim imenom. On je tudi dal pobudo za “razprave ob okkrogli mizi,” ki so tako zaničilne za to gibanje, on je zamislil “hiše gostoljubja” in farme istega imena.
Filozofija Petra Maurina je bila na kratko ta: Spomočjo prostovoljnega uboštva in z deli telesnega ter duhovnega usmiljenja bo mogoče dokazati delovnim masam, da ima katoliška vera že davno izdelan program za rešitev delavskega vprašanja. Treba je samo vzgojiti delavstvo, da se bo resno lotilo dela po tem programu.
* * *
Med drugo svetovno vojno je Dorothy Day izgubila veliko šte-bilo bivših prijateljev. Zakaj? Nastopala je preveč pacifistično. Bila je preveč miroljubna. Njen globoki idealizem ne more odobravati nobene vojne. Očitali so ji, da ne zna živeti praktično na našem planetu. Mlade fante je nagovarjala, naj ne grabijo za orožje, ampak v armadi zahtevajo zaposlenost na drugačen način. To njeno delo je ob času “vojne psihoze” vzbujalo mnogo odpora.
Še danes njen list The Catholic Worker nasprotuje vojaškim naborom. Odsvetuje celo registracijo za armado, ki je postavno predpisana. Vendar poudarja, da je to le nasvet, dejansko naj pa vsak sam uredi te ža-
rni bo segel do src siromašnih.
Delati za dosego krščanske revolucije s tqm, da postaneš sam ves- in cel kristjan. Samo imen sko krščanstvo, zgolj polovično krščanstvo, ki ni vseskozi v skladu z evangelijem, nikakor ne zadostuje.
Tovarne naj ne bodo last kapitalistov, še manj last kake države. Delavci, ki v njih garajo, naj bodo solastniki tovarniških podjetij. Tovarne naj ne stoje v velikih mestih, ampak naj se postavijo sredi zelenih polj.
Vsak delavec naj ima svojo hišo, ki ji bo lahko rekel; Moj dom. Poleg hiše naj ima vrt, še bolje pa, ima naj tri akre zemlje in lastno kravico. Tako se delavec ne bo primoran odtrgati od narave.
* * *
Dorothy piše: “Ne maram za ljudi, ki hočejo več in več, pa naj tisti ‘več’ pride odkoderkoli. želim si ljudi, ki bodo hoteli tisti ‘več’ sami narediti. Bodoči ljudje naj si mnogo več hrane sami pridelajo, pa naj si tudi mnogo več obleke sami napravijo. Kadar smo v vojni, nas silijo, da obdelamo vsako zaplato zemlje, da se bo ja več pridelalo, Kakor hitro mine vojna, slišimo, da je treba prenehati z ekstra pridelovanjem, češ da je to negospodarno. Kakšen smisel ima vse to?” — Dorothy ne razume tega početja. Kdor se resno zamisli v to, ji bo pritrdil.
In še na nekaj drugega je Dorothy huda do dna duše. Zakaj se ameriški ljudje učijo raznih spretnosti le radi zaslužka, ne pa iz razloga, da bi znali zase in za bližnjega kaj ustvariti? Komur ne gre za zaslužek, se ne loti ničesar, da bi se česa naučil. Celo ta vtis ima Dorothy, da se v Ameriki zamo zaporniki učijo česa koristnega. Po ječah in zavetiščih jih uče izdelovati razne produkte. Tam jih trenirajo v raznih rokodelstvih. Dorothy na primer trdi: “Skoraj samo na dvoriščih raznih ječ sem videla v Ameriki, da raste lan. Sploh sem prišla do tega, da če vidim človeka, ki res zna kaj narediti, takoj vem, da je bil v ječi . . J “Le zakaj mora Amerikanec ča-j
Komentar na Komentarje
Frank Zaitz, urednik Proletarca, poroča v svojih “Komentarjih” omenjenega lista tudi o resignaciji Antona šabca od uredništva tednika “Glas SDZ.” Tozadevno pravi Zaitz: “Anton šabec je torej drugi urednik glasila slovenske podporne organizacije, ki je resigniral. Prvi je bil Molek, šabec je “Glas SDZ” dobro urejeval, je fino “podkovan” v literaturi in nekaj časa je bil prijazen tudi SANSu, namreč v onih dneh, ko so bili tudi katoličani zraven. Radikalec Anton še nikoli ni bil — torej se je razpor med njim in oclborom dogodil pač vsled svojeglavnosti enega ali drugega.”
O Franku Zaitzu mi je znano, da je bil pošten in objektiven urednik; n j egove časnikarske sposobnosti sem že ponovno nagi ašal zasebno med prijatelji, javno pa v ocenah publikacij, ki so izšle pod njegovim urejevanjem. Kakor izgloda, je v zadnjih dveh ali treh letih prenehal biti prvo kakor drugo. Da svojih sposobnosti kot časnikar in voditelj ne more več uveljavljati, mi je docela razumljivo, zakaj načel in idealov, ki so na celi črti zgrešeni in s proletarskega, socialnega ter splošno človeškega stališča ne-' sprejemljivj in nevzdržljivi, ni mogoče uspešno in prepričevalno zagovarjati, niti ni mogoče logično pobijati njim nasprotnih argumentov. Tu se torej kljub ostrosti duha in peresa ne da ničesar doseči! — Ni mi pa razumljivo, zakaj se je odpovedal svoji objektivnosti, zakaj če bi se ji ne, ne bi zapisal, da sem bil samo toliko časa prijazen Sansu, dokler so “bili katoličani zraven.” — Well, ne vem, koliko časa so bili “katoličani zraven,” vem pa, da sem bil jaz zraven toliko časa, dokler nisem nad vsak dvom ugotovil, da je Sans čiskto preprosta in navadna frontna organizacija najhujše totalitarske diktature sveta, ki hoče zagospodovati in je deloma že zagospodovala nad vsemi poklici in panogami človeškega življenja ter naredila iz človeka brezpravnega sužnja svojih diktatov in svojih muh! Za to dognanje si ne lastim nobene posebne ostrosti duha, ker je to dejstvo danes vsakega otipljivo. Tudi Zaitzu! Predvsem Zaitzu!
Ne samo Sansu, tudi Amer. slovanskemu kongresu sem bil svoječasno “prijazen,” pa sem tudi njemu obrnil hrbet že davno prej, kot je Zaitz v Proletarcu ugotovil, da je Ameriški slovanski kongres navadna podružnica Moskve. . .
Ali je Zaitz prespal vso dolgo dobo po “osvobodim” vojni v Jugoslaviji? — Ali ne črta svetovnega in domačega časopisja o “svobodi” in “demokraciji,” ki vlada v “ljudp1'-' republiki” Jugoslavia "	irebral še
eneg.	,	-tisočerih,
k:	-	..udje svoj-
— Ali vsi ti la-.i ni slišal ali pa *em zapisniku pre-. ugoslovanski režim po-. izjav glavne odbornice .^^nPJ, Mrs. Prašnikar o Jugoslaviji, kamor jo je poslala na oglede sama SNPJ?
• Švindlu o komunistično-tota-litarskih nebesih na tem svetu ne bo nihče več nasedel! Prav tako ne frontnim organizacijam komunizma, pa naj imajo še tako blagoglasna imena in naj-lepše poslikane kulise, zakaj spoznane so za to, kar so: — Potemkinove vasi! . . .
Tone šabec. -------o------
Prvič obhajamo Veliko noč v Ameriki
Biwabik, Minn. — Mnogi izmed nas, ki smo se razpršili po vsem širnem svetu, se bomo spominjali praznikov,, ki smo jih odhajali v domovini in potem v taboriščih. Mnogi ste danes mogoče oddaljeni od cerkve in ste vsled tega v duševnem oziru imeli bolj žalostne praznike, se boste gotovo spominjali na Spit-tal(.na svoje drage in naših lepih običajev.
Našli pa so se dobri ljudje, ki se niso strašili nobenih težkoč in žrtev ter so nam priskočili na pomoč in vse potrebno uredili, da so nam pripravili lepo urejeno stanovanje ter zalogo vsakovrstnih živil. Ta naša dobrotnika in junaka sta Janez in Ivana Zalar; mama šteje 58, očka pa 68 let. Doma sta: Janez iz Ško-cijana pri Turjaku, Ivana pa iz Jurjeviče pri Ribnici. Vzgojila sta več sinov in hčera, ki so pa že vsi lepo preskrbljeni in imajo vsi svoje lepe domove. Torej, ta dva junaka se nista strašila žrtev. Ob našem prihodu sta nas prav po očetovsko sprejela in pogostila kot na kaki svetbi. Komaj smo si malo oddahnili, so nam razkazali stanovanje, ki so ga za nas pripravili. Od veselja smo bili vsi globoko ginjeni, kajti bilo je vse lepo opremljeno in urejeno. Takrat smo šele po dolgem času zopet videli, kako dobri ljudje so še na svetu, ki so se toliko žrtvovali iz ljubezni do bližnjega in za nas še vedno skrbijo kot dobri starši.
Iz srca se jim zahvaljujemo. Bog jih živi še mnogo let! Prav tako naša prisrčna zahvala njih sinovom in hčeram, ki so tudi veliko pomagali. Naš prisrčni Bog-plačaj vsem vsem in za vse. Radi bi 'našteli imena vseh posameznih dobrotnikov, a vsled pomanjkanja prostora, naj velja vsem naša skupna in prisrčna zahvala.
Iskrena zahvala Katoliški Ligi in njenemu vodstvu, ki so nas tako lepo sprejeli in za nas vse potrebno uredili ter nas napotili proti naši domovini Minnesoti. Pri tem pa ne smemo pozabiti naša gospoda Stanka in Janeza Dolšina, ki sta prva morala pritiskati kljuke in iskati usmiljenih src, kar sta tudi našla in sicer pri svojih sorodnikih Janezu in Ivani Zalar. Bog' plačaj!
V Ameriki je lepo in se nam nadvse dopade, samo malo nas je strah pred snegom. Tri mesece je že odkar smo prišli sem, a še vedno živimo od darov dobrih ljudi, ker dela še nimamo — na farmah nič in v rudnikih pa tudi še nič in vse to radi hude zime. Kraj, kjer “kopljejo dolarje” smo si tudi že ogledali, če bomo pa tudi mi kdaj deležni tistih dolarjev, pa še ni nič gotovega, čeprav nam je že obljubljeno delo, kakor hitro se bo pričelo z obratom. Rekli so nam, da nas bodo že obvestili, kadar se bo pričel lov za dolarji, kar
bo najbrže takoj, ko zgine ta bela odeja. Zaskrbljeni pa smo, če bo sploh letos skopnel sneg, ker ga je vedno več in poleg tega pa tudi ni tak kot je bil v Evropi. Tam je bil vedno bel, tu pa je umazan in skoraj črn —- gotovo je to od starosti. K. sklepu vse prav prisrčno pozdravljamo. Oglasite se kaj pismeno ali v Ameriški Domovini.
Ferkulj Ivan in družina, Box 327,
Biwabik, Minnesota. --------o------
Slovenskim volivcem v Lake okraju
Painesville, O. — Podpisani vam naznanjam, da sem kandidat za okrajnega komisarja na demokratski listi v primarnih volitvah 2. maja. Slovenski rojaki ste mi bili v vseh dosedanjih kampanjah zelo zvesti in naklonjeni, za kar sem vam zelo hvaležen in se smelo zanesem na vas, da mi boste naklonjeni tudi to pot.
Ob tej priliki vas hočem samo malo opozoriti, da bom imel v primarnih volitvah tekmeca v osebi Sol C. Copermann, ki je zelo malo poznan v našem Lake okraju. Svetujem vam, da se malo prepričate o njem, kdo in kaj je, predno mu oddaste svoj glas in da ne boste morda nasedli priliznjeni propagandi. Kajti tudi on bo kandidat na demokratski listi.
Apeliram na vas še enkrat, volite za svojega človeka, katerega dobro poznate in mu lahko zaupate. Katerega značaj in dobro ime, poštenost in ne-pristranost in potrebne zmožnosti za urad pridobljene v mnogih letih z uzorjiim zasebnim in javnim življenjem vam je najboljša garancija za dobro in pošteno okrajno vlado. Oddajte svoj glas V prihodnjih primarnih volitvah za Mattheiv Hribar, za okrajnega komisarja na demokratski listi.
------o------
Umetnik
Sodnik potepuhu: “Kaj ste po poklicu?”
Potepuh: “Umetnik.”
Sodnik: “S kakšno umetnostjo se pečate?”
Potepuh: “Dežnike popravljam.”
Sodnik: “To iij nikaka umetnost !”
Potepuh: “Popravite ipa vi dežnik, gospod sodnik.”
ft VEBJAMHE
AC PA NE

Meniševski poljski in nočni varuh Herblen je bil sicer kot hrast, vendar ga je neke zime vrglo, da je precej nevarno zbolel. Pa se je zlizal in v nekaj tednih je že sedel v gostilni pri Bonaču. Gospodarji so ga radi imeli in od vseh strani so ga klicali pit, ko je zopet prištork-Ijal v gostilno.
“Hentajte, pa smo mislili, da bo po tebi,” mu je rekel gospodar Kranjč Miha, lovski tovariš iz mladih let. “Stara grča se izmaže, kaj ne. Ampak dajalo pa te je, .dajalo, kakor je govdrila po vasi tvoja Herblanka.”
“Dajalo me pa je, tisto pa, tisto,” prikontena Herblen, “od hudnika me je pestilo, ti rečem.”
“In ko si bil že tako blizu nebeških vrat, ko si premišljal, da boš morda vsak čas stopil pred svojega Stvarnika, pa si se kaj bal?” se vtakne vmes čopeč, ki ' bi bil Herblana rad nekoliko potegnil.
“če sem se kaj bal, praviš? Veš, Čopec, pred njim me pa ni bilo strah, strah pa ne. Kar lepo se bova pomenila ž njim, sem si mislil. Ampak kadar sem se pa spomnil, če mi bodo ukazali tje doli in bi se pogledala s tisto po-štajno tam spodaj, tedaj mc je pa res nekam skrbelo.”
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Ne samo Resnik, tudi Polajnar je zagnal poleno. Hinavsko in zahrbtno.
Zavoljo belih žemelj, ki mu jih kupuje Resnik.
*
Čez tri dni je prišla Polaj-narica vekat h Klemenu.
“Verjel mu je; zdaj smo brez kruha. Vedno sem mu govorila, naj Resnika pusti 'z mirom, pa se je le dal ujeti.” “Vam ne kupuje žemelj?” je stisnil Klemen s težavo iz sebe. Leva roka mu je kakor mrtva visela ob telesu in1 obliž na licu ga je močno spremenil.
“Pravi, da ne dobi več denarja. Saj veste, pri otrocih je pa tako težko brez kruha.” Klemen nič ne reče. Vzel je list papirja in napisal novo nakaznico.
“Nesite to k peku, kjer ste prej dobivali kruh. Drugo bom že sami uredil.”
“Hvaljen Jezus!”
Klemen je gledal za njo. Pozdrav se mu je zdel kakor roganje. Počasi je šel po stopnicah in vsak korak mu je povzročil veliko bolečino. Roka se je do kraja razbolela.
V tem hipu je zahrepenel po velikonočnih počitnicah, po miru, po oddihu.
Dva dni pred počitnicami sta prišla na obisk Meglič in Jelka. Sedli so v kot na zve-rižene stole.
“Sprejemnice’' nimamo,” se je Klemen nasmehnil. Meglič se je razgledoval.
“Stara stavba. Premalo 'sonca ima. Ali bi mogel videti vašo sobo?”
Klemen je bil koj pripravljen. Malo v zadregi je obja-nil Jelki, da ženskam vstop v 'ornje prostore ni dovoljen,-Zardela je prikimala in sedla • azaj na stol.
Mciškaja ni bilo v sobi. .
“Tudi tod nimate pravega sonca. Jaz bi ne vzdržal.” “Sobe na drugi strani so svetlejše,” je pripomnil Klemen. Nato sta se vrnila.
Zdaj šele je Jelka opazila, da Klemen komaj kdaj premakne levico.
“Te roka boli?” .
“Oplazilo me je poleno v barakarski koloniji.”
Meglič je zvedavo pogledal. “Slučajno, po inaključju?” “Ne, namerno. Povsod najde človek sovražnike.”
Jelka se je iz navade našobi-la.
“Pusti ljudi v gnoju, če nočejo sami iz njega.”
Nato je Meglič prešel na počitnice.
“Preden odidete, preživite dan z nama. Ali ste morda v nedeljo že prosti?”
Klemen je prikimal.
“Od sobote popoldne ,me hišna pravila ne vežejo več.”
Jelka je koj 'zagrabila za besedo.
“Potlej lahko že v soboto prideš k mma. Kovčeg vzameš s
Make This Your Buy Word For VITAMINS
'V.

0Ne1a|DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
kjne-A-Day (brand) Multiple Vita*
.^n Capsules are—
L^OTENT—each capsule contains the dally basic needs of the five vitamins
’ whose requirements have been estab, Bthed as essential to human nutrition.
1—CONVENIENT—take lost one capsule
1 ^today and you can forget about [vitamin supplements until tomorrow.
9—ECONOMICAL—a tingle capsule each day is all you take and all yeu pay
I >•:	..	ji
4—GUARANTEE—t a k e one One-A-Day {brand) Multiple Vitamin Capsule each day far sixty days, 'font money back 9 you are not satisfied.'	"
MILES LABORATORIES, INC.
Elkhart, Indiana ___ j
seboj. Od naju imaš še bliže na kolodvor.”
Klemen ne ve, kako bi rekel. Potlej se domisli Klemenčeve-ga Janeza. Morda bi ob tej priliki lahko pridobil Megliča.
“Kar recite,” sili Meglič. — “Moja žena pogreša staro družbo. Prav počasi se navaja na mesto.”
Tudi Jelkine oči prosijo.
Klemen omahuje.
“Doma se vas bodo že še nagledali,” kar naprej sili Meglič.
Klemen ne more drugače, kakor da se vda.
“Pred tretjo uro me ne bo. Pri kosilu moram biti še v semenišču.”
Prijazno so se poslovili. Jelka je bila prav razigrana. Klemen pa je še dolgo stal na hodniku. Kakor da bi pričakoval še enega obiska.
V	sobi mu je postalo tesno. Zadnji dogodki so ga zadeli globlje, kakor je mislil. Polajnarjeve hinavščine ni mogel pozabiti. Sram ga je bilo, da bi prišel sam prosit. Morda je prišla žena celo proti njegovi volji.
Zahrepenel je po miru, da bi -se mogel raztresti, da bi se znebil pekočih misli, ki so ga 'bolele.
“Neumen bi bil, ko bi odbil povabilo,” se mu je utrnilo v duiši “Meglič bi zameril. In nazadnje je človek, ki mi more še veliko pomagati.”
V	soboto popoldne, koj po kosilu, se je preopravil. Talar je spravil y kovčeg. Pri procesiji ga bo doma potreboval. Nataknil si je nov kolar z okusno šemiseto (črno blago, pripeto na duhovniški kolar); ki mu jo je okrasila sestra Minka.
Še enkrat je pogledal, če ni kaj pozabil, pomočil prst v kro-pilček pri vratih, se prekrižal in odšel. Ura je bila pol treh. Počasi je šel mimo frančiškanske cerkve in v srcu ni bilo ne ene tiame grenke misli. Pomladansko popoldne je bilo in dišalo je po Veliki noči, po pritrkavanju in po plahutanju bander.
Veliko usmiljenje je bilo v Klemenovem srcu.
“Domine, ne statuas illis boe peccatum.”
In mislil je Klemen na Resnika, ki je zagnal poleno, na strupenega Križnarja in na pijanega Koritnika. Tudi pri Polajnarju se je ustavil.
“Saj ne ve, revež, kaj dela. Raje bi jedel bel kruh kakor črnega. Zato ga je Resnik
pretental. Pa ni slab, le otrokom bi rad dobro.”
Pozabil je Klemen na tramvaj in jo peš mahnil proti Bežigradu. Z levico si ni mogel dosti spomoči. Preveč so bile kite še razbolele.
Pred Megličevo vilo je obstal.
Z očmi je preletel vrt, prijazno uto in bele stezice. Bogate zavese so zagrinjale okna.
Tu torej sedaj živi Jelkfa, milostljiva Meglič.
Kako je življenje čudovito! Iz nič te dvigne in te postavi visoko. Včasih pa te z visokega pahne v globino.
Pritisnil je na zvonec. Prišla je služkinja, mlada načičkana stvarca. Toda še preden je prišel Klemen do stopnic, je že privihrala Jelka m se mu obesila na desnico. Služkinja je odnesla kovčeg.
“Mislila sem, da te ne bo. . . Veš,” je skoraj šepnila, “tudi Adolf te težko čaka. Pravi, da sem včasih pusta, ker preveč sanjam o preteklosti in ne ljubim mesta.”
Gospod Meglič je čakal v predsobi. Vidno se je bil zvese-lil obiska. “Bal sem se že, da se boste premislili.”
“Zakaj?” se je smejal Klemen.
(Dalje prihodnjič)
Kako smo doma obhajali velikonočne praznike
New York. — Naj lepši praznik pomladi je pred durmi. Vsak, ki ga je božja Previdnost pripeljala v tujino, pa v duhu poleti v ljubo domačo vasico in v boiestno-sladkem hrepenenj u obuja spomine na minula leta.
Kako lepo je bilo doma te dni. Očka in bratec sta čistila okoli hiše in gospodarskih poslopij, medve z mamico pa v hišici. Vse se je moralo kar svetiti od čistoče. Tudi hišico smo vedno za velikonoč prebelili, da je kot mlada nevestica veselo kukala s svetlimi okenci v sončni božji svet. Na veliki petek so utihnili zvonovi. Tudi ljudje so umolknili. Zdelo se mi je, kakor da narava žaluje za umrlim Gospodom in še sonce ni bilo tako žareče kot poprej. Popoldne smo šli k božjemu grobu. Do farne cerkve je bilo dobre pol ure. Kako lepa je bila pot med zelenečimi njivami in travniki. V dolini ob potoku so pozvanjali zvončki. Gozd je skrivnostno po-šumeval nad namL kot bi ječal v temni boli. . . Gospod je umrl . . . Cerkev je bila mračna, ta j in-j
pokleka k Zveličarjevim nogam in v svetem spoštovanju sklepa roke. O neskončna, neumljiva ljubezen božjega Pastirja, ki daje življenje za svoje ovce . . . Možje in žene, dekleta in fantje, vse življenje v fari je danes le ob božjem grobu, ki je središče in zbirališče vseh. Namesto večernega zvonenja Avemarija se pa oglase raglje. O, kako to seže do srca, da se človek še bolj živo spomni: res je, Gospod je umrl, še zvonovi žalujejo in mu ne pojo zadnje pesmi. . .
Velika sobota. Zjutraj na vsezgodaj sv. maša, nato blagoslavljanje ognja in tekma, kdo ga bo prvi prinesel domov. Kmalu se začne » kaditi iz dimnikov, kajti prej nihče ne zakuri, dokler ne prineso domov blagoslovljenega ognja. Nato pripravljanje “žegna.” Nabiranje suhljadi za kres in “vuzenico” in obilo najrazličnejših poslov, ki so tako pristno naši, domači, da postane človeku solzno oko ob spominu nanje..
Popoldne smo nesli k “žegnu”1
Po blagoslovu si vsi žele blago-slovljene “svetke” (to je praznike). Nato se je treba že počasi pripraviti za vstajenje, ki je bilo pri nas navadno zvečer pred sončnim zahodom.
Vstajenje na vasi, ali si moreš misliti kaj lepšega? Ko se vije procesija iz cerkve ven, v prebujajočo se naravo, da oznani povsod preveselo novico:
ta z dragulji. Vsaka rosna kapljica se je svetila v vseh mavričnih barvah; gozd je kar trepetal v mogočnem spevu drobnih krilatcev, ki so drobili hvalnice vstalemu Gospodu. Taka pot se ne da popisati, to je treba doživeti. In božji hram je bil ves v cvetju in lučkah; dišeče kadilo se je dvigalo v sinjem oblačku pred oltarjem in napol-Gospod je vstal ,aleluja!” Ob njevalo sleherni kotiček v cer-
korajžili” in bodo priredili zelo šaljivo igro “MOČ UNIFORME,” v nedeljo, 16. aprila, v šolski dvorani Sv. Stefana. Ta igra je težko izpeljiva, toda igralci se niso ustrašili ne časa, ne truda, da bodo izpeljali to igro po možnosti dovršeno. Pridite pogledat, ne bo vam žal!
John Gottlieb.
poti dehte vijolice, trobentajo trobentice, godejo murnčki: “Krist je vstal!” V zelenečih vejah žgole ptički:	“Krist je
vstal!” In človeška srca plakajo in vriskajo obenem od ginjenosti: “Krist je vstal, aleluja!” A Gospodova roka s plapolajočim banderom plava nad tem lepim božjim svetom v ljubečem blagoslovu in Njegove mile oči sijejo v nadzemeljski lepoti. “Kristus je vstal, vstali bomo tudi mi” . . . pojo pevci. In v vseh dušah je sama božja radost in sveti mir doma.
Ko smo se vračali domov, je 'že padal mrak na zemljo, in na in sicer k bližnji kapelici. Lepo,	g0 ge p^jgele užigati prve
jasno pomladno vreme. Od vseh strani prihajnjo nedeljsko oblečena dekleta in žene v rožastih bluzah, temnih krilih in z beli-
stvena, le božji grob je sijal v mi rutami na glavi. Vsaka ima morju luči. Ljudje stalno pri- seveda naložena težko košaro,
bajajo in odhajajo. Stare, sključene mamice s solznimi očmi poljubujejo prebodene roke. Bog ve, ali jih bodo še prihodnje leto, si* mislijo in težko jim je pri srcu; kako bo, ko bodo otroci ostali sami. Mladina boječe
pokrito s snežnobelim prtom. Ko pridejo gospod, prične pokati po gričih. Fantje oprezajo okrog vogalov in čim od daleč zagledajo gospoda, začnejo streljati iz možnarjev( pištol in ne vem česa še vse, da je veselje.
Se noče vrniti v “rdečo” domovino. — Aja Vrz.anova, Čehinja, ki si je 'pridobila svetovno prvenstvo v drsanju po ledu, je po končanih tekmah izjavila, da se noče vrniti v svojo domovino. Stara je IS let in se je pridružila ostalim češkim športnikom v Angliji, ki se radi sedanjih političnih razmer na češkem nočejo vrniti domov j
zvezde. Kmalu smo se pričeli vzpenjati v naš griček in na vrhu smo kar zavrisnili od začudenja nad lepoto, ki se je odpirala pred našimi očmi. Mrak se je zgostil, nebo je žarelo v milijonih zvezd. A okoli in okoli po vseh gričih, preko Haloz, čez Ptujsko polje do Maribora in visokega Pohorja, in na drugo stran do Slovenskih goric, in Prlekije ter do hrvaških gričev in Ravne gore, kres pri kresu, kot žareče morje. Molče sem obstala in vpijala vso to lepoto vase, a duša mi je pela hvalnice Bogu, ki nam je dal videti toliko lepoto, ki nam je pkolonil tako lepo in milo domovino. Od bližnjih kresov se je čulo vriskanje in petje ter vesel smeh. Kaj sem hotela drugega, brž sem se tudi sama podala k naj bližjemu ognju in tam v .veseli pesmi za-rajala z deklicami okoli prasketajočega ognja.
Zjutraj' smo vstali že pred četrto uro, kajti ker so prejšnji večer pri sosedovih kurili kres, smo pfi nas na velikonočno jutro “Vuzenico,” to je kres, ki se zažge na “Vuzem” zjutraj. Na obzorju je že malo rdelo nebo, a doline so bile še v morju megle. Kmalu, je očka zažgal suho vejevje, ozkemu stebriču sivega dima je sledil mogočen plamen, ki se je v ogromnemizublju pognal v sinji zrak. Pa tudi drugod so se pričele užigati “Vuzenice,” spet je bilo vse živo, vriskanje in pesem je vrela proti nebu.
Ko smo šli k sveti maši med rosnimi in še dremajočimi polji, se je sonce dvignilo nad obzorje in pozlatilo s svojimi žarki vso naravo, da je bila kot posu-
kvi s svojo prijetno vonjavo. Danes pevci na koru niso bili. nič, pela je vsa cerkev, naj bo star ali mlad. “Kristus je vstal, aleluja . . .” In gospodu župniku so sijale oči v sveti radosti, da je doživel ta veliki dan sredi svoje črede, med svojimi ovčicami, ki mu jih je Bog dal v varstvo. In za vse te svoje ovčice daruje danes to najsvetejšo daritev, vsake posebej 'se spomni, vsaka ima prostorček v njegovem srcu, kamor odlaga svoje skrbi in težave. Gospodu od ginjenosti zatrepeta glas, se orose oči, ko prosi Vsemogočnega, naj blagoslovi njegove ovčice, da jih bo vse pripeljal nekoč pred njegov sveti prestol . . .
Ko smo se vrnili domov, se je sonce povzpelo že precej visoko na nebo in kar prijetno grelo V, hrbet. Spotoma sem nabrala rumenih trobentic, belih zvončkov in dišečih vijolic. Ko jih je bik> pa toliko. In tako lepih, da nisem mogla mimo, a očka in mama sta se pa smejala, če mislim našo hišico zasuti s cvetjem ali kaj.
Doma smo nato sedli k “žeg-nu.” Kako lepo se mi je zdelo, ko je mamica prekrižala hleb kruha, preden ga je načela, atek narezal meso in hren, midva z bratcem pa pripravila jajca in se med tem dajala, kateri bo svoje lepše olupil. O, kako je bilo to lepo praznovanje v sredi dragih domačih in v ljubljeni, rojstni hišici . . .
Dosti bo teh spominov, se mi bodo spet “oči solzile” in bo kriv dim in mušica in kaj j vem kaj še vse, le tega si ne bom j priznala, da mi je dolg čas . . .' in da me je prevzelo domotožje.
Sicer pa, kaj bi tajila, kar priznala bom. Saj vse leto nimaš časa misliti na take “sentimentalnosti ,” ko te delo kar peha naprej; a za take velike dni, ko človek sede, da si odpočije, se mu nehote zbude spomini na tiste lepe, oh, prelepe ure . . •
Da, da, tako je bilo “nekoč” doma ... A sedaj ? ? ?
Johanka.
Dobro mu je zabelil
V železniškem vozu tretjega razreda je sedelo tudi več živinskih mešetarjev. Vstopil je močan in čvrst pater kapucinec. Mešetarji so se začeli iz njega norčevati. Molčal je, dokler ga ni opozoril nek sopotnik: “Zakaj jim ne zabelite, prečastiti?” Menih se nasmeje: “Takih stvari sem navajen kot berač mraza. Dvajset let sem bil med divjaki.” V vozu nastane splošen smeh. Mlad- mešetar je ves iz sebe. Obraz mu je rdeč kot kuhan rak. Nevoljen se končno zadere na patra: “Lahko bi bili kje drugje vstopili.” — Kapucinec izvleče iz kute vozni listek, ga ogleduje in pravi: “Vidim, da je listek za tretji razred. Ko bi bil vedel, da je v vozu tudi nekaj živine, ne bi bil vstopil!”
— Do leta 1860 .so se Japonci ukvarjali skoro izključno samo s poljedelstvom in ribištvom.
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Petčlanska družina nujno potrebuje par opremljenih ali neopremljenih sob s kuhinjo. Zelo dobra družina in pošteni pla-I čniki. Kdor ima kaj primernega, je prijazno prošen, da pokliče kadarkoli UL 1-4919.	(72)
Ledenica naprodaj
Prodam dobro ohranjeno “GE” električno ledenico, 6 kubičnih čevljev. Vprašajte pri sicer j Antonu Zalar, 1384 E. 171. St.
—(72)
Lepe razglednice!
SJovenska igra v Chicagi
Slovenci v Chicagi in okolici so že dalj časa spraševali, zakaj se v cerkveni dvorani Sv. Štefana več ne vprizarjajo slovenske igre. Vsem je znano, da se nekdanji igralci starajo in ni lahko se naučiti vlog, mladih, ki razumejo jezik in imajo veselje do tega, je pa malo. Toda nekateri j kličite izmed starih igralcev so se “po- 1-5547.
Lepe slovenske razglednice krajev iz Slovenije, 10 po številu, lahko sedaj dobite tudi v Clevelandu pri sledečih slovenskih tvrdkah:
Avgust Kollander, 6419 St. Clair Ave.
Grdina Gift Shoppe, 6113 St. Clair Ave.
Steve Pirnat, 6516 St. Clair Ave.
Louis Strnad, 1168 E. 77. St.
Naročite pa jih lahko tudi pri Založbi Slovenija, 933 Hopocan Ave., Barberton, Ohio.
Cela serija 10 slik stane le $1. — Sezite po njih! Kadar pišete prijateljem, rabite naše slovenske razglednice.
—(Apr. 10, 12, 14)
Iščeta stanovanje
Mlad zakonski par, oba delata, bi rada dobila 3 ali 4 neopremljene sobe v najem. Po-po 3:30 popoldne EN (Apr. 5, 12)


Najnovejše 'jet bojno letalo. — Slika nam predstavlja najnovejše in verjetno najmočnejše napadalno bojno letalo na svetu novi Avro Canada CF-100. Slika je bila posneta, ko je bilo letalo v poletu nad Ottawa Rockcliffe zrakoplovnim poljem. Letalo je bilo odprto za ogled kanadskim državnim urdanikom in njih gostom; ogledal si ga je tudi nizozemski princ Bernhard.

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
n
r***********
!:
1
13
>
;!
• •
i

Prevarani detektiv
(ROMAN)

Vernier se vsede na polomljen stol in začne premišljevati. Kaj je dosegel, kaj je odkril. Ali je ves trud vreden onih par ipordobnosti, katerim je prišel na sled. Brez dvoma bo nocojšnja noč odločila njegovo bodočnost kot detektiv. In ipo daljšem samogovoru svojega tovariša:
“Zunaj sva storila vse, kar je bilo mogoče. Ali ne bi bilo pametno, da si podrobneje ogleda tudi notranjost?”
V	sobi je bilo vse tako kot pi*ed šitrimi urami, ko' sta zapustila pivnico. Slabo brleča sveča je komaj metala nekaj svetlobe na silni nered v izbi.
Brez odlašanja začne Vernier pobirati razne predmete na tleh in jih proučevati. Tla so bila ilovnata, toda mokro vreme, surovi gostje, pogosti spopadi so tla spremenili v labirint razpok in luknej.
Vernier prime naj prvo v roke veliko skledo za salato ter težko železno žlico, ki je bila tako zvita, da so jo pri spopadu najbrž rabili za orodje.
Očividno je bilo, da so se žrtve ob začetku spopada gostile z ono mešano pijačo iz vode, sladkorja in vina, katerega so nazivali v ondotnem žargonu “francosko vino.”
Za salatno skledo sta detektiva pobrala pet onih strahovi-hovitib kozarcev, kakoršnjih se poslužujejo v enakih pivnicah, in ki so težki in debeli ob dnu, in ki zgldajo, kot da bi držali cel liter pijače, toda v katere je mogoče naliti le nekaj kaeplj pijače. Trije kozarci so bili razbiti, dva cela.
V	teh petih kozarcih se je nahajalo vino — francosko vino. To se je poznalo na kozarcih, toda da se v resnicj' prepriča je Vennier z jezikom se dotakni'! modrikaste mešanice na dnu kozarca.
“Zlodja!” zagornja Vernier ves začuden.
Potem pa z naj večjo skrbjo preišče spodnje dele vseh prevrnjenih miz. Na eni izmed teh miz, na om, ki je bila naj-
AUTOMATIC!
FASTER HEATING!
INSULATED!
Have all the healthful hot water you want for all your needs . , . faster and cheaper with this Bryant Blue Seal Gas Water Heater. Easy temperature selection! 10-YEAR PROTECTION PLANI
SEE IT NOW AT
A. J. Budnick & Co.
PLUMBING & HEATING
6631 ST. CLAIR AVE.
Bus. Tel.: UT 1-4492 Residence: PO 1-0641
bližja ognjišču in °knu, so se še videlj znaki petih kozarcev, solatne sklede in žlic.
Mladi detektiv je smatral to okoliščino za jako važno, kajti s tem je bilo dokazano, da je pet oseb izpraznilo salatno skledo. Toda katere osebe?
“Oh! Ho!” vzklikne Vernier, vselej z drugim glasom. “Obe ženski torej nista bili v družbi z morilcem.”
Treba je bilo še pronajti, kaj =e je nahajalo v drugih kozarcih. Kmalu dobi Vernier še en kozarec, v katerem je moral biti slabo dišeč konjak.
Torej ženske niso bile s morilcem, in se torej ni mogel boriti. ker so ostali gostje napadli ženske, kakor je prvotno mislil.
V njegovem premišljevanju ga zmoti Oče Absint, ki je ne-urtudno stikal po umazani pivnici. Oče Absint je začudeno vzkliknil.
Mladi detektiv se obrne; takoj spozna, da je njegov tovariš prebledel.
“Kaj je?” zahteva Vernier.
“Nekdo je bil tu, dočim sva bila midva odsotna.”
“Nemogoče!”
Toda ni bilo nemogoče — pač pa resnica.
Ko je Gevrol iztrgal predpasnik vdovi Chupin ga je vrgel na stopnjice, ki so vodile navzgor; nihče se predpasnika pozneje ni dotaknil. Sedaj pa je Vernier dognal, da je nekdo ob njegovi odsotnosti obrnil žepe v predpasniku. To je bil dokaizd
Vernier je bil ves iz sebe. Zopet se je pojavila močna borba v njegovi notranjosti.
“Kdo neki je bil tu?” mrmra sam s seboj. “Roparji! Nemogoče !”
In po daljšem molku, katerega se Oče Absint ni drznil prekiniti, nadaljuje Vernier.
“Oseba, ki je, dospela sem, ki se je drznila motiti to bivališče treh mrtvih trupel — ta oseba ni mogel biti nihče drugi ko zarotnik. Toda ni še dovolj, da se o tem samo sumniči.
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA
John Slapnik
ki je preminul in se preselil v večnost dnp 12. aprila 194!k
Dve leti je že minulo, kar srce Tvoje več ne bije, smrt vzela ti je življenje, končala Tvoje je trpljenje.
V grobu tihem mirno spiš, v kraju tam večnega miru, dokler ne pokliče trombe glas, vse k novemu življenju.
TVOJA ŽALUJOČA SOPROGA,
Cleveland, O. 12. aprila 1950.
Treba je tudi dokazati. In jaz moram to dognati.”
Dlogo časa sta oba detektiva iskala, in minula je ena dolga ura, potem ko sta začela z resnim delom, da sta našla pri vratih, katera je policija nasiloma odprla, v blatu, takoj poleg stopinj, ki so jih povzročili čvelji Gevrola, odtis noge, ki so bile skoro za las podobno stopinjam moža, ki je prišel po vrtu.
“On je bil!” vzklikne Vernier. “Opazoval je naju, videl je, ko gva odhajala, in pri teh vratih je dospel noter. Toda zakaj ? Kakšni silni vzroki so ga gnali, da se je podal v tako veliko nevarnost?”
Vernier ‘zgrabi za roko svojega tovariša, da mu jo skoro zvine in nadaljbje ves razburjen:
“Zakaj? Ah, sedaj razumem. Najbrž so put,sili tu ali pozabili ali zgubili ta ali oni predmet, ki bi lahko posvetil v to grozno afero. In da zopet dobijo ta predmet, so riskirali aresh da, življenje. In če pomislim, da je moja krivda, ker sem dopustil kaj takega, tedaj bi si izruval lase! Mislil sem. boigve kako paraetem sem! Kakšen nauk za bodočnost. Vrata bi morali zakleniti, vsak norec bi moral na to misliti—”
Vernier preneha in obstoji z uistmi in napetimi očmi, kaza-je s prstom proti Kotu izbe.
“Kaj pa je vendar?” vpraša njegov prestrašeni tovariš.”
V BLAG SPOMIN
FETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NAD VSE LJUBLJENE IN NIK. DAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Elizabeth Bijek
ki je zaspala v Gospodu dne 12. aprila 1945.
Mama naša, mama mila, več ne čuje Vaš se glas leta pet so že minila odkar ste zapustili nas.
Snivajte le sanje sladke v zemlji tuji, v Bogu tam da se vidimo v nebesih isprosite milost nam.
Žalujoči:
ANTON BIJEK, soprog; MELANIE JOSEPHINE, VIDA, ELIZABETH in ANTOINETTE, hčere.
Cleveland, O. 12. aprila 1950.
Vernier ne odgovori, pač pa počasi koraka proti mestu, na katero je kazal, se pripogne, nekaj pobere in reče:
“Moja meumnost pač ni zaslužila take sreče!”
Predmet, ki ga je pobral je bil uhan one vrste, katerega zlatarji imenujejo gumb. V uhanu je bil en sam, toda velik demant. Delo je bilo uprav mojstersko.
“Ta demant,” pravi potem, ko ga je natančno premotril, “mera biti vreden pet ali šest tisoč frankov.”
“Ali se ne šališ?”
“Prisegan na to. In to je najbrž oni predmet, po katerega se je vrnil sozarotnik.
Oče Absint začne ogledati uhan.
“In če pomislim,” godrnja Oče Absint za sebe, začuden nad lepoto demanta, “da je prišla ženska, ki nosi desetisoč frankov vrednosti žlantnih kamnov, v to razvpito beznico. Kdo bi to verjel.”
“Da, v resnici je to čudno, neverjetno,” odvrne Vernier, toda ipredno pridemo na konec tej strahoviti aferi bomo pro-našli še bolj neverjetna dejstva.”
Dan se je delal, mrzel, žalosten dan, ko sta bila Vernier in njegov tovariš gotova s svojo preiskavo .
V vsej hiši ni ostalo niti za
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENBERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
.	FRANK CVELBAR, lastnik.
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
—AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
\ i	vrM 11 r o
m
&
—	"— —~—-ft
Berite roman, ki vzbuja zanimanje povsod, j kjer žive Slovenci!

“TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!”
soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji
Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U.S.A. $3.50. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:.
AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.
Naprodaj tudi pri tvrdkah:
GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave.
A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave.
STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
i
s
V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St.
L

palec prostora, katerega detektiva ne bi skrbno preiskala in preštudirala skoro s počeval-ni steklom.
Preostajalo ni sedaj druzega kot spisati poročilo.
Madi Vernier se vsede k mizi in začne risat] načrt pozorni-ce, kjer se je izvršil umor, kar bi bilo seveda v veliko pomoč,
da bodo drugi razumeli, ko bodo čitali njegovo poročilo.
V vsej rizbi in v vsem re-iportn ni niti enkrat omenil svojega imena.
Ko je opisoval položaj in razne predmete, je samega sebe enostavno imnenoval enega izmed članov policije.
(Dalje prihodnjič)
COURSE ,
/rsmcmc/
■ .
AN ELECTRIC FOOD FREEZER PAYS FOR ITSELF
Tukaj je novi 1950 PHILCO FREEZER!
Prav take velikosti, kakor jo vi potrebujete doma. Ceno se ravnajo po velikosti. Ustavite se pri nas in oglejte si jo!
—.-w.. '■—s*
f *	✓
Every one a sensational value;:; every one designed to bring you greater convenience and service. The amazing new Philco Freezers permit you to keep huge quantities of fresh, frozen foods on hand at all times. And th|i food stays as delicious and "market fresh” as the day it was bought. All models permit you to sharp freeze or store at zero temperature. Keep your own ITood store” of mints, fish, poultry, fruits, vegetables, baked goods and desserts right in your own kitchen. Start enj oying this new way to better living now. See the new 1949 Philco Freezers.
CONVENIENT TERMS ^
Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00 V torek in petek do 6:00—Zaprto cel dan v sredo
BRODtfCK BROS.
APPLIANCES & FURNITURE STORE
16013-15 WATERLOO RD.
IV 1-1900—IV 1-6072