^UVlUufS
Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko iu druge tuje države 6 K). — Posamezno Številke se prodajajo '	po 10 vinarjev.	'
: S prilogami:	i.
Haš kmečki dom. Druftvenik, Masa gospodinja
Štev. 24.	V Ljubljani, dne 13. jnnija 1912.	Leto XXV.
251etnica ,j3omoljuboVa".
Dne 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, se petindvajsetič povrne dan, ko je izšla prva številka prvega letnika „Domoljuba". Ustanovitelj njegov, tedanji kapelan trnovski, sedanji prelat Andrej Kalan, mu je ^ kot prvi njegov urednik v prvem uvodnem članku dne 5. julija 1888 začrtal smer s temi le besedami; „ V duhu Ciril-Mctodovem hoče Slovence poučevati in kratkočasiti; sporočal bo vse važne dogodke od blizo in daleč, pojasnjeval gospodarske in obrtnijske stvari, prinašal zanimive novice iz domačih in tujih krajev in bo danes ali jutri tudi katero povedal za kratek čas. »Domoljub" bo ljubil trojni dom ter želel in delal na to, da ta trojni dom ljubimo vsi Slovenci: dom katoliški, dom slovenski, dom avstrijski. Tej ljubezni bo ostal zvest »Domoljub", dokler bo izhajal in se bo trudil, da tej trojni ljubezni zvesto ostane tudi slovensko ljudstvo, ker le tako si človek pribori pravo časno in večno srečo.'1
Četrtstoletja je minilo in „Domoljub" se lahko mirno in ponosno ozre na to pretečeno dobo v zavesti, da je ves čas zvest ostal svojemu prvotnemu programu. In v teku te petindvajsetletne dobe je slovensko ljudstvo vedno bolj spoznavalo, da je ta program edini, na čegar podlagi more postati srečno in zato se je „Domoljuba" oklenilo tako prisrčno, tesno in iskreno kakor dosedaj še nobenega drugega slovenskega lista ne. Ne pretiravamo, če rečemo, da je „Domoljub" postal priznano glasilo vsega slovenskega ljudstva!
Dandanes se za vsako malenkost obhajajo desetletnice, dvajsetletnice itd. »Domoljub" pa igra v zgodovini našega ljudstva že tako važno ulogo, da je proslava njegove petindvajsetletnice popolnoma na mestu!
To svojo petindvajsetletnico namerava „Domoljub" takole proslaviti:
1.	Številka, ki izide prvi teden v juliju, izide kot slavnostna številka. Uredništvo in upravništvo bo storilo vse, da bo ta slavnostna številka „Domoljubova" nekaj posebnega in da bodo „Domoljubovci" lahko zadovoljni! Več naprej nočemo izdati.
2.	Najlepša pa bi bila proslava „Dom ol j u bo ve" petindvajsetletnice, ako bi se ob tej priliki armada, ki prisega na „DomoIjubovo" zastavo, izdatno pomnožila! Pred vsem nam mora biti zmaga načel, ki jih oznanja „Domoljub", pred očmi in pri srcu! Ta načela pa morejo zmagati le, ako seznanimo z njimi prebivalce slednje slovenske koče! To pa se najlože zgodi, ako upeljemo »Domoljuba" pod vsako slovensko streho!
Zato pa, „Domoljubovci", na delo! Na Vas, dosedanjih preizkušenih in zvestih bojevnikih pod „Domoljubovo" zastavo je ležeče" da se ta armada „DomoIjubovcev" pomnoži.
Ves mesec julij naj bo posvečen temu delu!
Vsak naročnik naj v tek" meseca -julija pridobi vsaj še enega naročnikaj^lasti tain. -kjer so vrste .Dotno-Ijubovcev" še "zeio "redke, pojdite z vsem ognjem na pridobivanje novih naročnikov. Posebno Vi Člani naših organizacij, naših izobraževalnih društev in Marijinih družb, vi mladi in čvrsti Orli, ve za vse dobro in plemenito navdušena {iekleta, po konci in na neumorno delo! Nai ne mine noben dan v mesecu juliju, zlasti pa nobena nedelja, da ne bi
vsake najmanjše prilike z vso svojo zgovornostjo porab.le v to, da skušate tega m onega pregovor. ., naj pristopi k armadi Domoljubovcev". Vemo, da je meseca julija zlasti na kmetih čez glavo dela. Toda pr. najtežjem de u jeziček ne počiva; pa se naj v tem mesecu postavi tudi ined delom v plemenito službo agitirama za »Domoljuba'! Kar se je med tednom pridobilo, naj se v nedeljo končno uredi!
Da Vam bo delo kolikor mogoče olajšano, zato hočemo	.
a)	vsakemu posameznemu dosedanjemu naročniku poleg njegove. lastne številke pri. dejati še eno slavnostno številko, s katero naj agitira med svojimi prijatelji in znanci m ne odneha prej, dokler ne pridobi vsaj še enega naročnika. Tudi za skupne odjemalce bo za agitacijo
dovolj slavnostnih številk na razpolago.	.	...	~ .. .
b)	ceno listu znižati za vse tiste, ki na novo pristopijo! In sicer je cena .Domoljubu" 2a
drugo polletje, to je od 1. julija do konca letošnjega leta
samo 1 krona.
To smo storili samo zato, da bo agitacija lažja in da se tisti, ki imajo dobro voljo, za majhne krajcarje ali ko prepričajo, kak list je „DomoIjub'<! Uverjeni smo, da tako z novim letom za stalno stopijo med redne naročnike ,Domoljuba" in da bodo v prihodnje radi plačevali tiste tri kronice za najcenejši in najobsežnejši slovenski tednik. Pre-jričani smo pa tudi, da naši dosedanji naročniki popolnoma umevajo ta naš korak in nam ne bodo zamerili, če bodo naročniki novinci za poskušnjo in samo za nekaj mesecev dobili list za nekaj vinarjev ceneje, kakor pa „Domoljubovi" stari gardisti. Saj se gre za pomnožitev naše armade in v ta namen je mala izjema že dovoljena!
Prosimo pa tudi vse drage naše prijatelje in dosedanje vnete razširjevalce »Domoljuba", zlasti našo požrtvovalno duhovščino, naše državne in deželne poslance, zaupnike S. L. S. in vse druge, katerim je jx>vzdiga in moč naše stranke pri srcu, da v mesecu juliju po svojih najboljših močeh pomagajo petindvajsetletnico „Domoljuba" proslaviti s tem, da priporočajo naročanje Domoljuba" in skušajo razširiti krog njegovih prijateljev!
Z Bogom za slovensko domovino!

Političen	prefl	led	
aaaaarmaaaaanaaan
DRŽAVNI ZBOR.
Delo našega državnega zbora sloji sedaj pod vtisom razprave o službeni pragmatiki uradništva. Pojasnili smo že, kako je odsek spremenil vladno predlogo in kako nekateri poslanci, ki so navezani na uradništvo, hočejo z glavo skozi zid. Vlada pa seveda odločno in dosledno izjavlja, da nekaterih točk pragmatike, kakor jo je sklenil odsek, ne more odobravati in da plač ne bo mogoče prej zvišati, dokler niso zboljšane državne finance. Pri razpravi v zbornici se skušajo uradniški poslanci z vedno novimi predlogi prikupiti svojim volilcem, trezni in razsodni zastopniki ljudstva pa porabljajo to priliko, da opozore vlado na razne nedo-statke v državni upravi.
Izmed slovenskih poslancev se je oglasil k besedi dvakrat dr. K o r o-š c c, ki je utemeljeval svoje predloge, ki jih je stavil že v odseku. V prvem govoru je utemeljeval svoj predlog, naj pragmatika stopi v veljavo prvi dan meseca po objavi, ako je zagotovljeno potrebno pokritje višjih stroškov in jc izvršena tudi reforma državne uprave. Prijemal je krepko poročevalca Čeha ki je zadnji stavek predloge izpustil, in grajal na oster način postopanje uradniških poslancev, ki nočejo uvideti, da z vso pragmatiko, če bo taka. kakor jo oni hočejo imeti, ne bo nič. Rekel jim je naravnost, da so oni pravi sovražniki uradništva. ker se iz njega 2'
norčujejo. Nato pa je začel šibati delo vlade in večinskih strank, triperesne deteljice poljsko-češko-nemške večine, ki nima moči in volje, da bi rešila le eno važno državno vprašanje. Ugovarjal mu je večkrat svobodomislec Zen-ker, ki pa je dobil vedno krepak odgovor. Očital je govorniku, da zagovarja vladno stališče in da jc sovražnik uradnikov, Korošec pa mu je odgovoril, da vzdržujejo naši poslanci vladni načrt le, ker le ta more biti potrjen; čc bi bili za odsekovega, bi pragmatike nikoli ne bilo, torej tudi uradniki ne bi dobili niti teh ugodnosti.
Drugi predlog dr. Korošcev gre za tem, da bi znali uradniki jezik ljudstva, med katerim delujejo in da narodnost ne sme vplivati na nameščanje uradnikov. Ta dodatni predlog našega poslanca je bil sprejet, ko ga jc govornik utemeljil v govoru, ki je zopet v živo zadel večinske stranke.
Precej prahu vzdigujejo zlasti iia-ragrafi, ki določajo pravice in dolžnosti uradnikov, kajti nekateri hočejo, naj bo uradnik čisto prost v vsakem oziru in da sme vse, kar se mu poljubi. Vlada pa se zaveda, da ima uradnik napram državi in ljudstvu dolžnosti, ki ga morajo omejevati.
Omeniti bi bilo šc govor poslanca Steinwendra. Mož je nemški naciona-lec, pove pa često marsikako pametno misel. Tudi sedaj je v svojem govoru kazal na razne rane naše državne uprave. Tako je grajal, da gredo mnogi uradniki tako mladi v pokoj in si potem poiščejo drugo službo ter vlečejo dvojno plačo. Mnogi teh prestopijo k raznim bankam in takim podjetjem, da je na škodo državi.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Brambna predloga sprejeta.
Enoleten boj za sprejem brarnbnc predloge v ogrskem državnem zboru se je v torek nenadoma in nepričakovano končal. V torek dopoldne je stavil član vladne stranke predlog, naj se predlogo brez kako razprave sprejme v drugem in tretjem branju. Po poslovniku sicer tako glasovanje ni dovoljeno, toda mažarsko nasilstvo se za poslovniška pravila ni menilo. Zbornični predsednik je odredil glasovanje, nakar je bila predloga sprejeta med nepopisnim kričanjem, razbijanjem, žvižganjem iu Topotanjem manjšinjskih strank, ki so sedaj popolnoma poražene.
Mesece in mesece se je vlekla ta predloga po ogrskem državnem zboru med obstrukcijo in raznimi pogajanji, in vendar ni nikamor prišla. Grof Tisza pa jc stvar rešil v par urah. Čudijo sc le, zakaj vladna stranka ni prej porabila tega sredstva. Ali ni imel nihče razen Tisze poguma kršiti poslovnik? Priznati se mora, da orožje, ki si ga jc izbral ta mož, ni čisto pravilno, zakaj opozicionalni poslanci imajo tudi pravico do sodelovanja in če kdo eno stvar obstruira, ni še sploh sovražnik parlamenta, kakor pravi predsednik Tisza.
Tisza je tedaj rešil obrambno predlogo, a pokopal je splošno in enako volivno pravico. Kakor moremo bili prvega veseli s splošno avstrijskega stališča, tako je drugo žalostno. Ogrski magnatje, ki so sedaj zopet zmaga!'; so največja nesreča za Ogrsko in celo monarhijo. Kjer ljudstvo ne more do besedo, tam se ugnezdijo napake, lo škodujejo celi državi. In sedaj po te.i zmagi magnatov ni pričakovati kmalji
vol i v i io reforme, ki bi pustila ljudstvo v večji množini k postavodaji.
S lem, da je rešena brambna predloga "a Ogrskem, pa smo postavljeni tudi Avstrijci, oziroma naš parlament pred dovršeno dejstvo. Vse preklanje ,..i,U brambno predloge bo le malega pomena in le v ugled parlamenta bo, fc se stvar mirno reši.
Poslanec streljal na Tiszo.
Cisto razumljivo je, da je samo-lasino postopanje predsednika in sprejem brambne redloge razburil opozici-onalne poslance do skrajnosti. Šc večje pa je bilo razburjenje, ko so bili radi Kričanja in obstruiranja številni opo-zicionalni poslanci izključeni od cele vrste sej. Tako je bil Justh, vodja opo-ziciie, izključen od 45 sej, razni drugi od 30, 20 in 15 sej. Ko se ti poslanci niso hoteli pokoriti in so zopet prišli v zbornico, pozval jc predsednik Tisza v zbornico 120 policajev, ki so odpeljali izključene poslance. To se je ponovilo pri več sejah in izključeno je bilo vedno vee zastopnikov opozicije.
V	petek je razburjenje prirastlo do vrhunca. Ko je policija na povelje predsednika zopet vrgla opozicijo, oziroma izključene poslance iz zbornične dvoru ne, je to tako razburilo poslanca Ko-vaoa, da je stekel v časnikarsko ložo in trikrat ustrelil na predsednika. Zadel ga v svoji razburjenosti ni, pač pa sebe. Ko jc namreč izstrelil na Tiszo, pomeril je še nase. Sedaj leži smrtno-nevarno ranjen. Tisza je ostal miren, dasi so kroglje priletele čisto v bližino. Niti seje ni prekinil, ampak je rekel, naj gredo preko napada na dnevni red; napadalec da se je že sam sodil. Tiszo-v;i žena, ki je seji prisostvovala v loži, je glasno jokala, dokler ni prišel Tisza k njej in ji povedal, da ni ranjen.
Kovacs, napadalec predsednikov, je star 37 let in je bil pri zadnjih volitvali prvič izvoljen. Pripada dobri rodbini, 11:t svoje premoženje je menda zašpe-kuliral na borzi. Bil je sploh silno razburljiv človek in prijatelji so se že naprej bali, da kaj napravi, ker je vedno govoril le o izključitvi.
Tisza je za enkrat rešen, zdi pa se, da je v Budimpešti mnogo ljudi, ki ga bodo skušali umoriti. Zlasti med onimi sloji je razburjenje in sovraštvo razumljivo, ki jih je ta magnat spravil zopet za lep čas ob volivno pravico. Nemiri bi v Budimpešti že izbruhnili, če ne bi bilo celo mesto polno vojaštva še od zadnjih demonstracij.
Sam napad pa moremo označiti za •logodek, ki nima enakega v zgodovini parlamentov. Najdivjejši časi jakobinskega parlamenta v francoski revolu-eiji nimajo kaj takega pokazati. Da je l<do drugi poslance napadel, to sc je zgodilo, da bi pa poslanec streljal na predsednika, je edino v zgodovini. Ogrska zbornica je gotovo v tem napadu doživela svoj najstrašnejši dan.
ZMAGA KATOLIČANOV V BELGIJI.
V	nedeljo, dne 2. junija so sc vršile Mia Belgijskem nove volitve v državni
zbor. Skozi 25 let imajo že tam katoličani večino, ki so si jo priborili s svojo izborno organizacijo in razvitim krščanskim življenjem, ki se kaže v javnosti. Razume se, da to strašno peče svobodomiselce, ki si ne morejo misliti katoliške države. Združili so se s socialnimi demokrati, da bi skupaj zmagali katoličane. Pa bili so sami tepeni. Belgija, ki šteje 7,423.748 prebivalcev voli v svoj državni zbor 186 poslancev. Od teli so priborili katoličani 101 mandat, liberalci 44, socialni demokratje 39 in krščanski demokratje 2. Tedaj imajo katoličani 20 glasov večine, do-čim so imeli preje le 6 glasov.
Svobodomiselci so po vsem svetu zelo pobiti, zlasti ker letos dobe vedno nove udarce. Najprej volitve na Bavarskem, kjer so zmagali katoličani, potem Dunaj in sedaj Belgija. — Papež je belgijskim katoličanom na zmagi čestital v dolgi brzojavki.
BALKAN.
Črnogorski kralj Nikita na Dunaju.
Ta teden se je podal črnogorski kralj Nikita I. na obisk k našemu cesarju. Obisk je političnega pomena in bo zlasti vplival na politični položaj na Balkanu. Za Avstrijo je dobro, da se ji Črna gora približuje, ker preje je stala zelo pod vplivom Italije. Tudi glede na Albanijo in Novibazar, kjer ima Avstrija svoje koristi, je posebnega pomena razmerje s Črno goro.
1. poglavje.
Pri gospodu Sergiju Vojnoviču.
Čudna stvar je, da moram v svoji starosti — pctinpetdeset let zadnjega rojstnega dno — poprijeti za pero, da poizkusim napisati povest. Radoveden sem, kakšna povest bo to, kadar jo končam, ako sploh kdaj pridem do konca! Marsikaj sem storil in delal v svojem življenju, ki se zdi meni precej dolgo, morebiti radi tega, ker sem tako mlad začel skrbeti sam zase. V letih, ko drugi dečki navadno še v šolo hodijo, sem si iaz že služil svoj kruh kot
trgovec v stari Koloniji. Kupčeval sem, hodil na lov, bojeval se ali delal v ru-dokopili od nekdaj! In vendar je šele samo osem mesecev, odkar sem si pridobil nekoliko premoženja. Velika svo-ta je, ki sem si jo pridobil — sam še ne vem, kako velika — vendar mislim, da zaradi nje ne bi rad še enkrat preživel poslednjih petnajst ali šestnajst mesecev; nikdar ne, in tudi ako bi vedel, da se vrnem iz vsega tega živ, jaz in moj denar. Boječ človek sem, ne ljubim nasilstva in sem precej sit pustolovstva. Zato se čudim, da sem začel pisati to povest, ko se sicer ne pečam s takimi stvarmi. Jaz nisem književnik, akoravno zelo rad prebiram sveto pismo stare zaveze. Naj torej poizkusim navesti vzroke, iz katerih to pišem, samo da vidim, ako jih imam kaj.
Prvi vzrok: Ker sta me naprosila v to gospod Sergij Vo j novič in kapitan Marko Tomič.
Drugi vzrok: Ker ležim tukaj v Durbanu in imam bolečine in druge sitnosti v svoji levi nogi. Odkar me je bil prijel oni preklicani lev, sem jim bil vedno podvržen, in ker se je ravno sedaj obrnilo na slabše, sem ohromel bolj kakor kdaj. V levjih zobeh se mora nahajati nekak strup; kajti kako je sicer mogoče, da se žc zaceljene rane zopet odpro, in sicer navadno v tistem letnem času, kakor jih je človek dobil. Hudo je, ako . človek ustrelil petinšestdeset levo* kakor sem jih jaz tekom svojega življenja, in mu mora potem šestinšestdeseti zmečkati nogo, kakor merico tobaka. To jc nekaj nenavadnega in ako denemo vse druge ozire na stran, moram reči, da sem reden človek in ne ljubim kaj takega. Toliko mimogrede.
Tretji vzrok: Ker želim, da bi imel moj sin Henrik, ki študira na visoki šoli za zdravnika, nekaj, kar mu bo v zabavo in kratek čas za kaki teden dr,I. Delo v bolnici včasih preseda in nekoliko dolgočasno postaja, kajti človek se mora tudi naveličati rezati mrtva trupla, in ker ta povest ne bo dolgočasna, prinese morda nekoliko življenja v njegove razmere, za eden ali dva dni, ko jo bodo čital.
Četrti in poslednji vzrok: Ker nameravam povedati najbolj čudno povest, kar jih vem. Morda se bodo zdele te besede nekoliko nenavadne, posebno ker sc v povesti ne nahaja nobena ženska — ako sc izvzame Fulata. Vendar stoj! Še ena je, in sicer Gagul, ako je to sploh bila ženska in ne kak zloben duh. Ker pa je bila že najmanj sto let stara in torej ne za možitev, je ne morem vpoštevati. Na vsak način lahko rečem, da v celi povesti ni niti ene ženske osebe.
Sedaj pa začnimo.
No, kakih osemnajst mesecev ali tako nekako je, ko sem se seznanil z gospodom Sergijem Vojnovičem in kapitanom Tomičem, In sicer na ta-Ie način. Bil sem na lovu na slone ono-strun Bamangvato in nisem imel sreče. Vse je šlo narobe to pot in navsezadnje se ine je še lotila mrzlica. Kakor hitro
3i
sem zopet okreval, sem se podal doli na dijamantne poljane, poprodal slo-novo kost, kolikor sem je imel, in tudi svoj voz in vole, razpustil svoje lovce ter stopil v poštni voz, da me popelje, v Kapsko mesto. Tu sem ostal teden dni, pa spoznal sem, da so mi v hotelu preveč računali, in ko sem videl vse, kar se je dalo videti, sklenil sem vrniti se v Natal in porabiti za to pot ladjo, ki je tedaj ležala tamkaj in čakala prihoda druge, ki je imela priti z Angleškega. Kupil sem vozni listek ter se podal na ladjo; in še onega popoldneva so potniki iz došle ladje, ki so bili namenjeni v Natal, presedli na našo, in dvignili smo sidro in odrinili na morje.
Med potniki, ki so tedaj stopili na našo ladjo, sta bila posebno dva, ki sta vzbudila mojo pozornost. Eden izmed njiju, mož pri tridesetih letih, je imel najbolj široka prsa in najbolj dolge
Med potniki, ki so stopili na našo ladjo, sta bila posebno dva, ki sta vzbudila mojo pozornost.
roke, kar sem jih kdaj videl. Imel je rumene lase, veliko rumeno brado, poln obrit obraz in globoko udrte velike sive oči. Nikdar nisem videl bolj imenitnega človeka, kakor je bil gospod Sergij Vojnovič, tako je bilo namreč temu velikemu možu ime. Spominjam se pa, da sem nekoč videl sliko takih gospodov, ki so bili po mojih mislih neke vrste Zulu. Pili so iz velikih rogov in njihovi dolgi lasje so se jim valili po ramah; in ko sem gledal svojega prijatelja, ki je stal tamkaj pri vrvni lestvici, mislil sem to-le: ako bi mu sedaj še nekoliko zrastli njegovi lasje, ako bi mu t.do dal one verižne srajce na njegova velika pleča ter mu dal veliko bojno sekiro ter vrč iz roga, pa bi imel pred seboj vzorec one slike. Močno me je tudi spominjal nekega drugega človeka, vendar se sedaj nisem mogel spomniti, kdo je bil to.
Drugi možak, ki je govoril z Voj-novičem, je bil čokat, čvrst in temne barve in popolnoma druge narave. Takoj se mi je zazdelo, da jc pomorski častnik. Ne vem ravno zakaj, vendar težko je zgrešiti pomorščaka. Tekom svojega življenja sem z mnogimi hodil na lov in lahko rečem, da so bili to vedno najboljši in najpogumnejši in najlepši ljudje, kar sem jih kdaj srečal, dasi so bleknili tudi marsikatero robato.
Kakor sem zvedel pozneje, sem prav uganil. Bil je v resnici pomorski častnik, poročnik enaintridesetih let, ki je bil po sedemnajstletnem službovanju odpuščen z boro častjo naslova kapitana, ker ni bilo mogoče, da bi ga povišali drugače. To jc, česar imajo pričakovati ljudje, ki služijo kralju: da jih poženo v svet, kjer naj si služijo kruha, ravno v onem času, ko začno spoznavati svoje delo in stoje v cvetu svojega življenja. No, mislim pa, da se oni ne zmenijo mnogo za to; jaz pa sem si služil svoj kruh kot lovec. Morebiti se zasluži nekoliko krajcarjev manj, vendar človek ne dobi raznih brc. Njegovo ime je l)ilo — kakor sem dognal iz zapisnika potnikov — Tomič — kapitan Marko Tomič. Bil jc širokoplečat človek srednje postave, temne barve, čvrst in nekoliko čuden človek. Bil jc namreč vedno zelo snažen in čist in do živega obrit in je vedno nosil steklo na svojem desnem očesu. Zdelo se je, da je steklo zrastlo na očesu, kajti ni bilo pritrjeno na vrvico in nikdar ga ni vzel proč, razun tedaj, kadar se je obrisal. Izpočetka sem mislil, da tudi spi z njim, vendar sem pozneje dognal, da sem se motil. Vtaknil ga jc v žep svojih hlač, kadar je šel spat, skupno s svojimi umetnimi zobmi, katerih je imel dva komada in katera sta bila večkrat vzrok, da sem prelomil deseto božjo zapoved, ker moji niso bili ravno najboljši. Vendar zašel sem preveč v stran.
Kmalu potem, ko smo dvignili sidro, je napočila noč, ki je prinesla seboj zelo grdo vreme. Oster veter se je dvignil od zemlje sem in gosta megla je kmalu slehernega pregnala s krova. Zaradi tega sc je naša ladja, ki jc imela ploščato dno, močno zibala. Zdel o se je skoro, kakor da sc bo prevrnila, vendar se to ni zgodilo. Bilo je popolnoma nemogoče hoditi okoli in zaradi tega sem stal blizu strojev, kjer je bilo toplo, in se zabaval s tem, da sem opazoval nihalo, ki je viselo ravno meni nasproti ter nihalo počasi naprej in nazaj, kakor se je zibala ladja.
»To nihalo ni v redu, ni pravilno obteženo,« je naenkrat dejal nek glas zadaj za mojim hrbtom". Ko sem se obrnil, sem opazil pomorskega častnika, ki sem ga videl, ko so prišli potniki na krov.
»Ali res, iz čepa sklepate?« sem vprašal.
»Mislim tako. Sploh ne mislim nič. No, sedaj« — ko se je ladja po močnem gibanju zopet vzravnala — »ako bi se ladja v resnici toliko zazibala, kakor je
pokazalo nihalo, bi se nikdar več no zazibala; to je vse. Toda s temi kapitani trgovskih ladij je že tako, vedno so tako strašno lahkomiselni.«
Ravno tedaj je zapel zvonec, ki j(i klical k večerji, in meni ni bilo žal tega, kajti strašno je poslušati častnika kraljeve mornarico, kadar se dotakuo tega predmeta.
Kapitan Tomič in jaz sva skupaj odšla navzdol k obedu in našla tamkaj gospoda Sergija že na svojem prostoru. On in kapitan Tomič sta sedela skupaj' jaz pa sem se vsedel njima nasproti'. Kapitan in jaz sva se kmalu začela pogovarjati o streljanju in drugih stvareh; vprašal me je mnogo reči in jaz sem odgovarjal, kakor sem ravno najbolje vedel in znal. Naenkrat je prešel na slone.
»Oj, gospod,« jc zaklical nekdo, ki je sedel blizu mene, »sedaj ste na pra-i
»Gotovo«, sem dejal, »kajti jaz sem ponosen na svojo molčečnost«.
vega naleteli; lovec Borovski vam more povedati o slonih, ako sploh kdo kaj v6.«
Sergij Vojnovič, ki je molče sedel in poslušal najini razgovor, se je vidno zganil.
»Oprostile mi, gospod,« je rekel, sc nagnil naprej preko mize ter govoril z nizkim, globokim glasom, ki se je ztlel meni kaj prijazen, »oprostite mi, spod, ali jc morebiti vaše ime Peter Borovski?«
Odgovoril sem mu, da je.
Veliki mož ni dejal ničesar drugega, samo slišal sem ga, kako jc sam pri sebi zamrmral: »Sreča.«
Obed jo bil kmalu končan in k° smo zapuščali obednico, je slepil i spod Sergij k meni ter me vprašal, ali . ne bi hotel priti v njegovo kabino, kjer j bi skupaj pokadili pipo tobaka. Sprejel sem povabilo in on me je peljal v svojo kabino na krovu, ki je bila zelo Čedna, i
V njej je bila zofa in pred njo majhna iniza. Sergij je poslal slugo po steklenico žganja in mi trije smo sedli in prižgali pipe.
(iospod Borovski,« je rekel Sergij Vojnovič, ko je sluga prižgal svetilko ju postavil pijačo na mizo, »pred dvema letoma ste bili, mislim, ob tem času v nekem kraju z imenom Baman-pvato v severnem Transvaiu.«
Da, bil sem,« mu odgovorim nekoliko čudeč se radi tega, kako je mogel i a gospod tako dobro poznati moja pota, ki niso bila ravno taka, da bi vzbujala splošno zanimanje, kolikor sem .jaz vedel.
Kupčevali ste tamkaj, ali ne?« je pristavil kapitan Tomič hitro, kakor je bila njegova navada.
Da. Vzel sem bil seboj voz raznega blaga, vtaboril se zunaj naselbine in ostal tamkaj toliko časa, dokler nisem vsega razprodal.«
Sergij Vojnovič je sedel meni na-sproti in držal roke na mizi. Ozrl se je kvišku in uprl svoje velike oči v moj obraz. Neka čudna skrb je bila v njih, vsaj (ako se mi je zdelo.
Ali ste morda kdaj srečali nekega človeka z imenom......«
-Oh, da; ustavil se je poleg mene za kakih štirinajst dni, da izpočije svoje vole, predno odrine naprej v notranje kraje. Pred par meseci sem dobil od nekega odvetnika pismo, v ka-terem me vprašuje, kaj sc je z njim zgodilo. Odgovoril sem mu, kolikor sem tedaj najbolje vedel in znal.«
Da,« je rekel gospod Sergij, »vaše pismo so poslali meni. V njem ste pisali, da je gospod z imenom Navil zapustil v začetku maja Bamangvato v vozu z enim voznikom in enim kafer-sk i in lovcem z imenom Jim, in da je povedal, da namerava prodreti notri do Inijati, skrajno trgovišče v deželi Matabele, kjer je nameraval prodati voz ju iti dalje peš. Pisali ste tudi, da je v resnici prodal svoj voz, kajti šest mesecev pozneje ste ga videli v posesti nekega portugalskega trgovca, ki vam jc povedal, da ga je kupil v Inijati od nekega belega moža, čigar ime jc pozabil, in da je ta človek z nekim domačim služabnikom odrinil v notranje kraje na lov, kakor je mislil.«
»Da.«
Tukaj pa smo vsi trije obmolknili.
Gospod Borovski,« je naenkrat dejal Sergij Vojnovič, »mislim, da ne poznate ali ne morete uganiti vzroka mojega — Navilovega potovanja proti severu ali glede točke, kamor je bilo jiotovanje namenjeno.«
■Slišal sem nekaj o tem,« sem odgovoril in prenehal. Stvar je bila nam-reč taka, da nisem hotel govoriti o njej.
■Sergij in kapitan Tomič sta pogledala drug drugega in kapitan je prikimal.
»Gospod Borovski,« je rekel prvi, ''povedati vam hočem neko zgodbo in
prositi sveta in morebiti celo pomoči. Oni človek, ki mi je poslal vaše Pismo, mi je sporočil, da naj se brezpogojno zanesem ;na vas, ker ste, ka-
kor je dejal, dobro poznani in splošno spoštovani v Natalu in posebno znani radi svoje razumnosti.«
Priklonil sem se in izpil nekoliko žganja, da prikrijem svojo zadrego, kajti skromen človek sem — in gospod Sergij je nadaljeval.
»Gospod Navil je bil moj brat.«
»Oh!« sem dejal in se vzravnal, kajti sedaj sem vedel, koga me je g. Sergij tako spominjal, ko sem ga prvič zagledal. Njegov brat je bil mnogo manjše postave in imel je črno brado, toda sedaj sem se spomnil, da je imel oči iste sive barve in istega ostrega pogleda, in tudi poteze na obrazu niso bile nepodobne.
»Bil je«, je nadaljeval Vojnovič, »moj edini in mlajši brat in notri do pet let nazaj nisem mislil, da sva bila kedaj za mesec daleč drug od drugega. Toda ravno nekako pred petimi leti se je zgodila nesreča, kakor se zgode včasih v družinah. Hudo sva se sprla in jaz sem se v svoji jezi zelo krivično vedel proti svojemu bratu.« Tukaj je kapitan Tomič močno prikimal s svojo glavo. Ladja se je ravno tedaj zelo zazibala, tako da je prišlo zrcalo, ki je bilo na desni strani pred narni, za trenutek skoro ravno nad naše glave, in ker sem jaz sedel z rokami v žepu in gledal kvišku, sem ga mogel videti, kako zelo je prikimaval.
»Kakor smem reči, vam je znano,« je nadaljeval Vojnovič, »ako umrje človek brez poslednje volje in nima druge lastnine kakor zemljišča, pripade vse najstarejšemu sinu. In tako se je zgodilo, da je ravno takrat, ko sva se prepirala, umrl naš oče brez oporoke. Odlašal je s sestavo poslednje volje, dokler ni bilo prepozno. Posledica tega je bila, da je ostal moj brat, ki se ni izučil za noben poseben poklic, popolnoma brez beliča. Seveda je bila moja dolžnost skrbeti zanj, toda ravno v onem času je bil prepir med nama tako oster, da mu nisem — na svojo sramoto priznam (in globoko je vzdihnil) — ponudil nobene pomoči. Ni se zgodilo radi tega, ker mu nisem ničesar privoščil, marveč sem čakal, da on prvi zaprosi, in on tega ni storil. Žal mi je, da vas nadlegujem z vsem tem, gospod Borovski, vendar sem primoran, da vam pojasnim ves položaj, kaj ne, Tomič?«
»Prav tako, prav tako,« je odvrnil kapitan. »Gospod Borovski bode, prepričan sem, obdržal celo zgodbo zase.«
»Gotovo«, sem dejal, »kajti jaz sem ponosen na svojo molčečnost.«
»No«, je nadaljeval Sergij, »moj brat je imel v onem času pri meni nekoliko premoženja, in ne da bi mi kaj povedal o tem, je dvignil to malenkostno vsoto, si nadel ime Navil in odpotoval v južno Afriko v divji nadi, da si pridobi bogastva. O tem sem čul kasneje. Minula so kaka tri leta in jaz nisem ničesar slišal o svojem bratu, dasi sem mu večkrat pi§al.. Brez dvoma niso pisma nikdar prišia do njega. Spoznal sem, gospod Borovski, da je kri gostejša nego voda.«
»To je resnica«, sem rekel in mislil na svojega Henrika.
»Spoznal sem, gospod Borovski, da bi dal polovico svojega premoženja, ko bi izvedel, ako je moj brat Jurij, edini, ki ga imam, živ in zdrav, in da bi ga zopet videl.«	'
»Vendar ga niste, Sergij,« je naen-: krat pripomnil kapitan in pogledal velikemu možaku v obraz.
»No, gospod Borovski, sčasoma me je začelo vedno bolj skrbeti, da bi iz^ vedel, ali je moj brat živ ali mrtev, in ako je živ, da ga dobimo domov. Začel sem poizvedovati in vaše pismo je bil eden teh uspehov. Sporočila so bila za-! dovoljiva, kolikor sem jih mogel dobi-* ti, kajti pričala so, da je bil Jurij notri do pred kratkim še živ, vendar nisem mogel izvedeti vsega. Radi tega sem, da povem na kratko, sklenil sam se poda-, ti na pot in ga poiskati in kapitan To^ mič je bil tako prijazen, da se je napotil z menoj.«
»Da,« je rekel kapitan, »nimam drugega opravila, kakor vidite. Moji višji pri admiraliteti so me odpustili iz službe, da stradam pri polovični plači. Sedaj pa, gospod, nam bodete morebiti povedali, kaj veste ali kaj ste slišali o gospodu z imenom Navil?« (Dalje.)
Smekice.
Lenuh: »Danes nc vstanem, sem p re t ruden!« — »Kako, saj si celo noč spal!« — Lenuh: »Spal! Pa sanjalo se mi je, da sem tri sežnje drv nacepil!«
Katehet: »Zakaj prosimo v očenašu za vsakdanji kruh?« — Učenec: »Ker bi splesnil,
če bi prosili za cel teden ali mesec!« *
Nevesta: »Če jaz prej urnrjem ko ti, ali boš šel za pogrebom?« — Ženin: »Z velikim veselje m!«
*
Kmet na Vlaku reče, ko pride vlak v tunel: »Kam pa se peljemo?« — Gospodič: »V pekel!« — Kmet: »Imate-li retour-karto?« —
Gospodič: »Ne!« — Kmet: »Jaz pa!«
*
»Zakaj so Izraelci zlato tele vlili?« vpraša katehet v šoli Tončka. — Tonček: »Zato, ker niso imeli toliko zlata, da bi vola vlili.t
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema liranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2°/o brez kakega odbitka.
ne sre iii 8. M Hi t. psuiililse.
Glej inserat!
_______11,,I, 1010
Pozor! Opozarjamo vse naročnike »Domoljuba« na današnji uvodni članek, ki naj ga vsak pazljivo in do konca prebere!
Naš listek. Z današnjo številko začenjamo priobčevati novo daljšo povest »Salomonovi rudniki«, ki se godi sredi Afrike ob času, ko so bili (isti kraji Evropejcem še popolnoma tuji. Povest je zelo zanimiva, tako, da bralec nestrpno pričakuje nadaljevanja, ki ga seznanja z vedno zanimivejšimi doživljaji glavnih oseb povesti. Zanimivost bodo povzdignile tudi slike, v vsaki številki po dve, ki bodo dobro služile v pojašnjevanje zapletenih dogodkov. Povest je pred več leti izhajala v listku »Slovenca« in smo jo na mnogostransko željo nekoliko predelano sprejeli v »Domoljuba«. Končno bo izšla v posebni knjigi.
Evbaristični kongres. Skrajni rok za priglašenje je definitivno določen do 15 julija. Ko bo ta rok potekel, — ali Ct je nabiranje udeležencev končano f . prej, naj se nabiralne pole takoj pošljejo v pisarno za kongres v Ljubljano (Alojzišče). Ljudje imajo navado, s pri-glašenjem čakati in se oglašati šele takrat, ko termin gre h koncu ali ko je že končan. Zato bodi povedano: Na Dunaj iti bo mogoče tudi pozneje še vsakemu, toda za stanovanje si bo vsak zakasne-lec skrbel sam. In ker bo velikanska zadrega za stanovanja, zato je bolj modro, da se vsak o pravem času odloči, ali pojde ali ne. Za prepozno oglašene pripravljalni odbor ne more sprejeti nobene odgovornosti. — Vsak, kdor se priglasi, naj obenem takoj tudi plača, in sicer pristopnino (6, oziroma 10 K); voznino pa, če se bo vozil s skupnim posebnim vlakom. Če se bo vozil sam, plača samo pristopnino. Pristopnina in voznina v III. razredu znaša 24 K; udeleženci I. in II. razreda naj doplačajo 1 K za skupne stroške. In to skupno nabrano vsoto naj nabiralci z nabiralnimi polarni vred pošljejo v Ljubljano okoli 15. julija. - Pripomnjeno bodi še enkrat: znižana cena velja za južno in za vse državne železnice; torej tudi če se kdo vozi čez Koroško, Amstetten itd. — Želi in priporoča se narodna noša.
Osrednji dunajski odbor je bil to pot Slovencem naklonjen. Na razpolago za posvetovanja in pobožnosti nam je dal eno najprikladnejših cerkva dunajskih: frančiškansko, ki je dovolj velika in skoro najbližja sv." Štefanu.
Cesar pri procesiji sv. Rešnjega telesa. Letos se je cesar udeležil procesije sv. Rešnjega Telesa, ki se je minuli dve leti radi bolehnosti ni mogel, udeležiti. Cesar je šel z dvora peš na Mihaelov trg. Z burnimi živio-klici so cesar-6»
ja pozdravljali. Cesar se. je na vse strani zahvaljeval.
Duhovniške vesti. Nevarno je dne 2. junija obolel veleč. g. Lovro Gantar, dekan na Vrhniki. Upanje pa je, da gospod dekan še okreva. — Kn. šk. duhovni svetnik je postal č. g. Jernej Frangež, župnik pri Sveti Marjeti ob Pesnici. — Premeščen je č. g. kaplan I. S t u h e c od Sv. Miklavža pri Ormožu h Kapeli pri Radgoni. Ondotni kaplan č. g. Iv. T o p o 1 n i k , je stopil v pokoj. Nevarno je obolel č. g. Andrej Štrekelj, vikar na Pečinah na Goriškem.
V nedeljo 23. junija ob peti uri popoldne bo v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani velika predstava »Kristusovega trpljenja in smrti« natančno posneto po slavni oberammergavski prireditvi, katero hodijo gledat ljudje iz celega sveta. Krasna prireditev, katero naj si vsak ogleda. Vstopnina bo samo 50 vin. na sedežih in 20 v na stojiščih. Prihitite v velikem številu tudi ljubljanski okoličani!
C. kr. kmetijska družba. Cesar je potrdil izvolitev komercielnega svetnika državnega in deželnega poslanca F i' a 11 c e t a Povše za predsednika c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem.
Slovenski novomašniki na Koroškem. Dne li. julija letos bodo v Celovcu v duhovnike posvečeni naslednji slovenski bogoslovci tretjega letnika: Lovro Božič iz Kazaz, Zmagoslav R u p r e c h t iz Gospe Svete in Ludo-vik V i t e r n i k iz Fare pri Prevaljah.
Za pogorelce pri Šenčurju sta vložila poslanca D e m š a r in Jarc dne 5. junija v državnem zboru nujen predlog. naj da vlada takoj preceniti škodo in nakloni pogorelcem hitro in izdatno podporo.
Romarski vlak na Trsat priredi vsled splošne želje štajerskih Slovencev tudi letos Slovenska krščansko socialna zveza. Vlak bo vozil iz Maribora dne 8. julija ob 1. uri popolnoči in se bo vrnil nazaj v Maribor dne 9. julija ob 8. uri zvečer.
Poučni tečaj v Komendi se je vršil v nedeljo, dne 9. junija. Predavali so: državna in deželna poslanca gg. dr. Korošec in dr. Krek, dalje profesor g. dr. Ilohnjec in deželni zdravstveni referent g. dr. Dolšak. Zanimanja za ta poučni tečaj je bilo izredno veliko.
'Fcčaj načelnikov Orlov se vrši v nedeljo, dne 23. junija v Ljubljani, ne pa 16. junija, kakor je. poročala »Mladost«, ker. je ta. dan izlet gorenjskih Orlov v Tržič.
Skozi okuo streljal na župana. Bivši župan Janez Kuralt iz Mavčič št. 7, je bil 4. t. m. zvečer ob deveti uri napa-
den. Nekdo je skozi okno nanj streljal ter ga zadel v zgornji del života. Kural-ta, ki je dobil sedem svinčenih zrn v hrbet, so odpeljali v ljubljansko bol niš-nico. Ivedo je to naredil, se doslej ne more vedeti.
Nesreča. V vasi Suha pri Škof ji Loki jc padel dne 2. junija popoldne 131elni deček, sin posestnika Dagarina (pri Obstenjeku) raz oder in se nevarno poškodoval. Deček je skakal po odru in padel kakih pet metrov globoke na stol in si prebil črepinjo na desnem sencu.
Požar v Črnomlju. Dne 5. junija opoldne je pogorela v Črnomlju hiša posestnice Pirnat. Ogenj je popolnoma uničil gorenji del stavbe, ki je bil le>en. Pohištvo so rešili. Požarna hramba je preprečila, da se niso užgale še sosed-nje hiše, ki so večinoma z lesom in -la-mo krite.
Pogreša se od dne 30. maja delavec Andrej Pipan, ki je bil zaposlen v Zupančičevi opekarni v Ljubljani Po-grešanec je rojen leta 1882. na Gorjan-slcem pri Sežani, po popisu je podoben vtopljencu, ki so ga našli dne 31. maja pri Zidarjevem jarku v Ljubljanici.
Uboj. V noči 25. maja t. 1. so se baje radi deklet sprli na vasi Mladetiče fantje Franc Repovž, Franc Rus, Franc Zore in Vincenc Žitnik. V pretepu je udaril Žitnik Zorca z nekim železom po glavi. Zore pa je izdrl iz plota desko in udaril Žitnika po glavi tako, da je ta vsled udarca kasneje umrl. To so sadovi ponočevanja.
Utonila je 4. junija v Kamniški Bistrici Terezija G e r k m a n , žena tesarja »Franceta« v Mekinjah.
Nesreča na žagi. Dne 3. junija j« prinesla žena Franceta Glavič, Žagarja pri Seidlu v Novem mestu, na žago kosilo. Z njo je prišel tudi 20 mesecev stari sin Francek. Otrok je zlezel neopazen do valjeca in se igral z žaganjem. Ko je Glavič odvzel deske z vozu. je odrinil istega, da je dirjal do valjeca. V istem pa otrok zakriči in že mu je stisnilo prsni koš, da jc otrok na mestu umrl.
Brage črešnje. Črešnje imajo telo na Goriškem tako drago ceno, da še nikoli tako. Zadnje dneve so se kupovalo 1 kg po 1 K.
Lokomotiva odtrgala nogo. l)ne 3. junija ponoči se je 721etni bivši izvo-šček Matevž Oblak splazil na prelazu na Vrtači v Ljubljahi pod zaprto preč-nico na železniški tir baš ko je privozi-!a lokomotiva in Oblaka zagrabila za levo,nogo, katero mu je zlomila in pa pahnila v jarek. Ponesrečenca so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bol- I nišnico.
Požar pri Vinici. Ogenj je vpepelil (l,ie o. junija v Drcnovcu pri Vinici 2 hiši in 3 gospodarska poslopja z vsemi premičninami. Škodo cenijo na 8000 K, katera je le deloma z zavarovalnino krita, večjo nesrečo so preprečili: vini-jka požarna bramba, domačini in Hrvati, kateri so bili pri večernicah in takoj na pogorišču.
Žetveni dopusti se letos tako-le določijo: Pešpolki štev. 7, 17, 19, 27, 32 i„ 97, lovski bataljoni štev. 7, 8, 9, 11, 19, 20, 24 in 29, gorski artiljerijski polk §t.' 3 od 1. do 21. julija. Prvi turnus Irdnjavskega topničarskoga polka št. 4 od 1. do 21. julija; pešpolka štev. 47 in 86 od 6. do 26. julija; bosensko-herce-govska pešpolka št. 2. in 4 od 8. do 28. julija; lovski bataljoni štev. 5, 17 in 21 ocl 14. julija do 3. avgusta; trdnjavski artiljerijski polk št. 3 od 4. do 24. julija, drugi turnus trdnjavskega artilerijskega polka št. 4 od 2G. avgusta do 15. septembra. Kolikor to dopusti služba, se dovolijo dopusti tudi ob vinski trgatvi. Za deželno brambo se jc žetveni dopust tako-le določil: deželno-hrambni polki štev. 3, 4, 5 in 27 od 30. junija do 19. julija, deželnobrambni polk št. 26 od 6. junija do 26. junija.
Nakupovanje konj za vojake. Komisija za nakupovanje konj iz Maribora bo nakupovala za vojaštvo sposobne konje v starosti treh in več let v nastopnih krajih: dne 15. junija dopoldne I od 8. do 12. ure v Brežicah, popoldne od 3. do 5. ure v K o s t a n j e v i c i, dne Iti. junija dopoldne od 8. do 12. ure v št. .le r n e j u , popoldne od 2. do 5. ure v Škocijanu, 17. junija v H u č li i med časom semnja, dne 18. junija od 8. do 11. ure v Mokronogu in dne 19. junija v Ljubljani za časa semnja.
Nagle smrti jc umrla v Lokavcu pretekli teden Marjeta I. o k a r , vdova 72 let stara. Našli so jo mrtvo pri ognjišču, v roki jc še držala poleno, s katerim je hotela zanetiti ogenj. Isti dan je bila še pri sveti maši. N. p. v m.
Strela udarila v družbo štirih lju-tli. V petek, dne 2.4. majnika, se je zgo-ilila pri po domače Šumahu v Črni na Koroškem velika nesreča. Štirje delavci, dve dekli in dva hlapca, so prekopavali neko njivo, kjer jc nasajen krompir. Pri južini so sedli pod košato smreko v bližini. Komaj začno južinati, je udarila strela v dotično smreko in je pri tem udarila 181etno Angolo Zadnik, 161etnega fanta pa je vrglo po bregu nizdol in mu zasukalo obe nogi v kolenih, da so bile pete spredaj, in mu je sezulo čevlje, ne da bi mu bilo jermenov razvezalo ali raztrgalo. Najmanj prizadeta je bila 161etna deklica, ki se je hitro zavedla in šla po ljudi, da so prišli ostalim treni na pomoč. Prihiteli ljudje so spravili še nezavestnega hlapca Gregorja Koniča, ki je l)i! šc vedno s hrbtom naslonjen na smreko, k zavesti, ki pa še zdaj leži bolan v postelji; fantu je zdravnik uravnal nogi.
Poplačana dobrosrčnost. Pred dne-Vl J« prišla na celovški kolodvor neka
stara ženica in prosila, naj ji kdo pokaže pot v bolnišnico. Ker se za starko nihče zmenil ni, se je je usmilil neki postrešček in jo peljal v bolnišnico. Ko so jo sprejeli v bolnišnici, se je obrnila ženica na svojega spremljevavca ter mu izročila malo torbico, češ, naj si njeno vsebino obdrži kot plačilo za svojo dobrosrčnost. Čez nekaj dni je starka umrla. V svoje veliko presenečenje pa je našel postrešček v torbici dve hranilnični knjižici z vlogo 27.000 K in še 3000 K v gotovini.
Zopet nesreča v gorah. Dne 6. t. m.
se jc podala družba mladih turistov iz Kamnika na planine, med njimi tudi 141etni trgovski vajenec Ludovik Repe. Šli so mimo Sv. Primoža na Malo planino in od tam na Veliko planino. Od koče po se podali še nekoliko naprej v smeri, ki pelje proti izvirku kamniške Bistrice, ter na nekem vzvišenem prostoru sedli. Naenkrat se zasliši obupen krik. Vsi se ozro in vidijo grozen prizor. Ludovik Rčpe je padel raz skalo in obležal kakih 20 m globoko. Ko pridejo tovariši do njega, vidijo, da si je zlomil nogo in se močno pobil na glavi. Hitro pošljejo v Stranje po pomoč. Nato so ga obvezali za silo in skušali prinesti v Stranje. Na potu z gore pa jc Repe po sedemurnem trpljenju izdihnil. Truplo so nato prenesli v mrtvašnico v Stranje. Ludovik Repe je bil star šele 14 let in je bil vajenec pri trgovcu g. Klemenčiču v Kamniku. Njegov oče jo železniški mizar v Ljubljani in stanuje na Ilranilniški cesti št. 4.
Grozovita eksplozija. Dne 7. junija ob poldevctih dopoldne so čutili okolu Ljubljane neko bobnenje po zraku in so mislili, da je šla v zrak kamniška smodnišnica ali pa da je potres. Bilo je pa veliko dalje. Vnelo se je 20.000 kg smodnika v vojaškem skladišču v Wo-lersclorfu pri Dunajskem Novem Mestu. Posledice so bile strašne. Mrtvih je 30 vojakov in delavcev, 100 lahko in 20 težko ranjenih, nekaj strašno razmesarjenih. V mestih naokoli so popokale vse šipe, drevesa so požgana, strehe odnesene, hangar za državne zrakoplove porušen. Daleč proč je neslo opeko in dele človeških trupel. Zažgal se je smodnik, ko so ga nakladali na avtomobil. V veliki nevarnosti je bil brzo-vlak, ki je vozil v bližini mimo v usodnem trenutku. Pobile so se mu vse šipe in je imel mnogo ranjencev. Pet vojaških letalnih aparatov je popolnoma poškodovanih. Povsod po ravnini leži opeka. Razkosana človeška trupla in človeško meso leži raztreseno po ravnini. Pogled je grozen. Tu leži mrtvo truplo brez nog, tam truplo brez glave, poleg trupla brez glave mrtvo truplo sivolasega dclavca brez roke in noge. Izpod razvalin se pa čuje stokanje in kričanje nevarno ranjenih žrtev. Neki avtomobil, ki je vozil ob eksploziji mimo poslopja 48, je izginil brez sleda. Le tn in tam so našli posamezne kose avtomobila. Sreča v nesreči je, ker so šele pred dnevi iz ponesrečenega poslopja spravili dinamit.
Strela. V Lokvi je 24. m. m. zvečer strela udarila v drevo ob cesti, in ravno v času, ko so pastirji živino gnali domov. Kar> naenkrat se je zgrudilo na jtla nad 20 glav živine, od katerih je obležalo pet glav. Ostale so ljudje, ker se je zgodilo v bližini vasi, spravili k življenju in tako rešili.
Smrtna kosa. V Zg. Poljskavi je 3. t. m. umrl bivši župan in posestnik g. Ferdinand Schlosser. Pokojni je bil vedno vnet Slovenec in vrl naš pristaš. Star je bil 41 let. Naj v miru počiva!
Umor. V Zimici pod Mariborom so našli v stanovanju mrtvo osebenkarco Zelenko. Imela je razklano glavo. Na klopi pri peči je ležala še krvava sekira. Zaprli so dva sumljiva fantalina, na katerih oblekah so našli še sledove krvi.
V zaporu se je obesil. V mariborski jetnišnici se je obesil Matija Berglez iz Spodnje Breznice pri Poljčanah, ki je bil dne 28. maja zaradi uboja obsojen na dve leti težke ječe.
Otrok utonil. V Sobotince pri Ptuju je prišel na obisk s svojima dvema hčerkama k botri kovaški mojster Jakob Petrovič iz Ptuja. Komaj so stopili na dvorišče, se je odstranila njegova mlaj ša hčerka Anica, padla v gnojnico in utonila.
Ženo napol ubil. Janez in Marija Skrbinšek v Konjicah se vedno prepirata. Te dni jc žena zopet ujezila pijanega moža, ki je vzel vile in jo tako dolgo tepel ž njimi po glavi, da se je napol mrtva v nezavesti zgrudila na tla. Morali so jo spraviti v bolnišnico.
Lokomotiva ga je usmrtila. Te dni je hotel postrešček Albert Ribič na kolodvoru v Mariboru pri nekem večernem vlaku vzeti prtljago potniku iz vlaka. Pri tem je šel preko tira in ni zapazil, da prihaja proti njemu lokomotiva. Stroj ga je zgrabil in vlekel 10 metrov za seboj. Razbilo mu je popolnoma glavo in mu odtrgalo obe nogi. Nesrečnež je bil na mestu mrtev.
Požari. Ogenj je vpepelil hleve veleposestnika Klemenčiča v Središču. Škoda znaša več tisoč kron. Ogenj so zi rosili otroci posestnika Zelarja. — Pred par dnevi je pogorela hiša in gospodarsko poslopje kmeta Franca Jur-geca v Turškem vrhu blizu Ptuja. V gospodarskem poslopju, katerega je ogenj popolnoma uničil, je zgorelo tudi vse poljsko orodje, vozovi, pridelki in 15 svinj. Jurgec trpi 10 tisoč kron škode, zavarovalnina pa znaša samo 4000 kron.
Zemlja se je utrgala. Huda nesreča je zadela posestnika Andreja Sivka v Mlačah pri Št. Vidu pri Grobelnem. Utrgala se je velika zemeljska plast in mu uničila vse poslopje. Škode je okoli 10.000 K.
Za evharistično letol Po želji svetega očeta Pija X., naj se uspehi in sadovi evharističnih shodov pokažejo v razširjanju pogostega in vsakdanjega sv. obhajila. V ta namen sta izboren pripomoček Knjižici »Staršem in vzgojiteljem« in »Mladini«. Knjižica »Staršem in vzgojiteljem« je izšla v drugem
71
zelo pomnoženem natisu in ima na strani 38. do 56. odloke sv. očeta Pija X. o pogostem in vsakdanjem prejemanju sv. obhajilo, in od str. 57. dalje pa navodilo za pogostno in vsakdanje sv. obhajilo. Cena 25 vin., 20 izvodov in več po 20 vin. Knjižica »Mladini« (str. 86) krepko, naravno, nepretirano in prepričevalno govori o potrebi pogostnega sv. obhajila za mladino, naj bi jo dobili v roke vsi slovenski mladeniči in deklice. Cena 30 vin., 20 izvodov in več po 25 vin. — Obe knjižici sta izšle v zalogi »Katoliške Bukvam e« v Ljubljani.
Zahvala.
Dne 4. junija je bil v naši vasi velik požar, kije povzročil velikansko škodo.
Spodaj podpisani smo bili pri domači „ Vzajemni zavarovalnici" zavarovani in so nas zastopniki tujih zavarovalnic begali in plašili, da bo za nas slabo, ker smo tu zavarovani. A nasprotno! Veseli smo, da smo bili pri Vzajemni zavarovalnici, kajti takoj drugi dan se je natančno pregledalo, kateri udje domače zavarovalnice smo prizadeti in že 6. junija ie bila ogledna cenitev na licu mesta in 8. junija smo imeli vsi v popolno
zadovoljnost denar v rokah!
Tedaj gg. zastopniki nemških in tujih zavarovalnic sploh, pustite našo domačo zavarovalnico v miru, vsem pa, ki hočejo sami sebi dobro, kličemo: zavarujte se vsi pri domačem zavodu!	1814
Št. Jurij pri Kranju, 9. junija 1912. Ivan Kovač št. 71 Janez Vidmar št. 119 Katarina Logar št. 78 Janez Sajevic št. 123
podpisat Prosen T., podpisal Prosen T., priča.	priča
Marija llija št. 7 Mar'Ja š<efe št. 153 podpisat Prosen T., Martin Maselj št. 79	priča
Janez Prestor št. 130 Jan.Hudabiunikšt.66
Mat. Gašperlin št. 121	AndreJ Brolih ši-171
podpisat Prosen T.,	podpisat Karol Bricelj
priča.	Prlča
Marjana Molj št. 131	Franc LoSar št- 86
podpisal Jos. Pehani Aleš Vidmar št. 20	priča
»□E3Eaaaaaaaaa
□□□o
Dr
o
D L	________.__,u
□aaai^ac-apaaCTcieagaeaggD
EISMSiCC
g S Trstenika. Binkoštni kvaterni teden se je vršil tu sv. misijon, ki sta ga vodila čč. oo. Klančnik in Plantarič. 8'
Bila je prelepa pobožnost, katere so se farani marljivo udeleževali pa tudi sosedje Goričani. Ko sta dobra gospoda odhajala, se je zasolzilo marsikatero oko. O koliko srečo prinese res živa sv. vera! Sv. misijoni so v teh časih verske zaspanosti najlepše kulturno delo.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. P r o-c e s i j a sv. R. T. je bila letos tudi pri nas posebno velika in lepa. Dobro so bila zastopana vsa naša društva, udeležili so se tudi dijaki zavoda sv. Stanislava z lepo novo zastavo. — Predavanje o e v h a r i s t i č ne m kongresu na Dunaju je imel pret. nedeljo domači g. župnik. Udeležba na tem kongresu od tukaj kaže biti precejšnja. —- B 1 i z o 100 učencev in učenk tukajšnje ljudske šole je pret. soboto pod vodstvom učiteljstva in katelie-tov napravilo izlet v Kamnik. Bili so vsi prav zadovoljni. — G r o m e n j e in tresenje vsled strašne eksplozije smodnika pri Dunajskem Novem mestu so pri nas prav dobro slišali in čutili v Št. Vidu, v Vižmarjih, v Gunc-ljah in v Dravljah. — Nov a m e r i -k a n s k i kosil ni stroj, zistem Kormick, si je nabavil župan Belec. Ako se bo poskušnja tega stroja pri rabi dobro obnesla, si bo naše kmetijsko društvo prihodnje leto nabavilo več strojev za košenje. — Naše gasilno društvo stopi zopet velik korak naprej. Pretekli teden je bil župan Belec na Dunaju, kjer je naročil novo turbinsko brizgalno, ki bo veljala 1226 kron. Nova brizgalna se bo pripregla kar k bencinmotorju kmetijskega društva. Bencinmotor bo v slučaju potrebe gonil brizgalno, ki bo vodo gonila -400 metrov v daljavo po ceveh in jo poleg tega še 20 metrov iz ustnika v višino metala. Nova brizgalna pride meseca julija. Take vrste brizgalna bo izvrstno služila povsod, kjer imajo že bencinmotor-je na kolesih. Gasilcem bo treba brizgalno z bencinmotorjem samo pripeljati na kraj požara, brizgalne goniti jim ne bo treba, ker bo to delal motor.
g Živinorejska zveza za kamniški politični okraj na Homcu, pošta Radomlje, naznanja vsem tistim, ki so priglasili živino v planinsko pašo, da zavarovalnica letos ne prevzame po 10 h od 100 kron vrednosti živali, ampak po 28 h. Torej je plačati po 74 h za žival, ki je vredna 300 kron. Kdor želi imeti živino na planini pravočasno zavarovano, naj sigurno do 19. junija t. 1. po dopisnici naznani zvezi, da bo plačal po 28 h in za koliko da naj se njegove govedi zavarujejo. Zavarovanje živine na planini je silno važno in potrebno, zato je treba nujnih in jasnih priglasov radi tega, da se pravočasno uredi.
g Iz Tržiča, Tem potom še enkrat opozarjamo na veliko slavnost, ki jo priredi 16. t. m. društvo sv. Jožeta v zvezi z Orlom. Prišli bodo gostje v Tržič, z vlakom, ki prihaja ob 8. uri 40 minut „111 im» zvefco % »Gorenjcem^ ki odhaja iz Ljubljane krog "sedme ure zjutraj. Ob deseti uri bo v farni cerkvi sveta maša. Popoldne bo na župnijskem travniku javna telovadba in ljud-
ska veselica, ki bo gotovo vsakoga zadovoljila in se zanjo vrše obširne pij. prave. Omenjamo posebej še srečolov in šaljivo pošto, točila se bo alkoholna in brezalkoholna pijača itd. — Navadni večerni vlak odhaja ob 6. uri 20 minut. Da bi bilo gostom bolje ustreženo, se je vložila prošnja za poseben vlak, ki ijj odhajal iz Tržiča krog poldesete uro zvečer in bi imel v Kranju zvezo z vlakoma, ki vozita v Ljubljano in proti Jesenicam. Ako bo prošnji ugodeno, se bo to pravočasno naznanilo v »Slovencu . Torej v nedeljo: na svidenje! — Ponesrečil se je zadnjo nedeljo Jožef šter delavec pri Glajtu, rodom iz Dupelj. Na strmem travniku nad hišo g. Jož. Klo-futarja mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da se ni nič več zavedel. Po izjavi zdravnikovi ni misliti, da bi ozdravel.
g Nevlje pri Kamniku. Dne 12. maja smo imeli »Čebelarski shod« pri g. Jakobu Verjentu, čebelarju, na katerem smo marsikaj koristnega slišali. Dne 9. maja smo imeli občinske volitve. Za župana je izvoljen g. Janez Škofic, posestnik in lesni trgovec na Vrhpoljah. Tudi ostali občinski odborniki, 11 po številu, so možje, ki trdno stoje pod zastavo S. L. S. Novemu odboru želimo obilo božjega blagoslova v blagor in procvit lepe neveljske občine. Dosedanjemu županu g. Matiju Spruk pa lepa hvala za ves trud, ki ga je imel vseli sedem let županovanja. Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo imeli prav vzoren red pri procesiji, pri kateri je prvikrat nastopila pri nas slavna Kamniška godba po zaslugi novoizvoljenega občinskega odbora. Občinski odbor se je tudi udeležil procesije korporativno z županom na čelu; s tem je pokazal, da hoče sodelovati s cerkvijo skupno za koristi in potrebe neveljske občine. V nedeljo, dne 16. junija ob 9. uri ste povabljeni možje, žene, mladeniči in dekleta, da greste v prijazne Mekinje na protialkoholni tečaj, ki se bo vršil v Društvenem domu mekinjskem.
g Na črnučah ustanove gasilno društvo. Je bilo zelo potrebno. Možje in mladeniči, pristopite v obilnem številu. Prihodnjo nedeljo bo predaval v društvu veleč, gospod državni poslanec dr. Krek. To bo nekaj posebnega za Črnuče. Zato vsi v naš Dom! Za novi Društveni dom je zopet podaril gosp. Peter Lap iz Mengša 100 K. Bog mu plačaj, stotero na tem in onem svetu! Po 100 kron sta doslej še darovala g. Franc Jerko, zidarski mojster, in dobra Marijana Oblak, vpokojena delavka tobačne tovarne. Sicer pa tekmujejo vsi dobri farani z denarnimi prispevki ali z delom, da bo čimpreje dovršen nas lepi dom. Posebno se odlikujejo dekl: ta iz Marijine družbe. Bog plačaj obilo vsem in vsakemu posebej!
Enodnevni protialkoholni i a sadjarski tedaj za kamniški okraj se i o vršil dne-16. junija, na nedeljo Jezusovega Srca, v Društvenem domu V Mekinjah. Spored: 1. Ob 9. uri dopoldne sveta maša v mekinjski župni cerkvi s kratkim nagovorom č. g. Janeza Kala-
na. 2. Od tri Četrt na deset do tri četrt na enajst: Človek in alkohol; govori g. I, puhar. 3. Od tri četrt na enajst dcr tri četrt na dvanajst: Kaj najbolj škoduje človeškemu zdravju; govori gosp. janež Kalan. 4. Ob 2. uri popoldne lita-nije. 5. Od pol treh do štirih: Vkuhava-iije in uporaba sadja; govori sadjarski učitelj g. Martin Ilumek. 6. Od štirih do petih: Temna stran narodnega življenja; govori g. Kalan. 7. Sklepni nagovor č. g. župnika Antona Merkuna. S tečajem bo združena mala razstava protialkoholnega značaja. V interesu naše dobre stvari vabimo vse prijatelje našega prepotrebnega in tako koristnega gibanja, da se zanimivega tečaja udeleže v najobilnejšem številu. Na svidenje 16. junija v Mekinjah! Vsi, katerih srca gore za resnični blagor našega ljudstva, na krov! — Udeleženci od zunaj, ki žele, da se jim preskrbi opoldanski obed, naj to prav kmalu javijo izobraževalnemu društvu v Mekinjah.
g Gospodinjski tečaj v Domžalah
sc je pričel v ponedeljek, dne 3. junija, prav slovesno. Ob 8. uri zjutraj je bila v ta namen sveta maša. Po sveti maši so se gojenke tečaja in njihovi stariši, kakor tudi zastopniki domžalskega in depaljskega občinskega odbora zbrali v »Društvenem domu«, kjer se ima tečaj ' vršiti. Namestnik deželnega glavarja dr. Evgen Lampe pojasni veliko važnost gospodinjskih tečajev, katerih namen je, dekletom v kratkem času podati-vse to, kar modra in skrbna gospodinja v življenju potrebuje. — /upnik Fr. Bernik se zahvali visokemu deželnemu odboru za prireditev tečaja in deželnemu odborniku dr. Lampetu, da je s svojo osebno navzočnostjo in prelepim nagovorom tako izredno povzdignil otvoritev tečaja in opominja ilekleta, kako naj se udeležujejo tečaja, da jim bo res v veliko korist. Voditeljica tečaja gospica Minka Odlasek razloži učni red, kaj vse in kako se bo na tečaju podučevalo. Gojenkam, katerih je 24, se je kar na obrazih videlo, da se tečaja vesele in da hočejo ta dragoceni čas v svojo korist prav vestno porabiti.
□IOC3C=3C=]C2C2aOC=aC3C3C3C3C=3Caa
D
□
D
DoBeiajske novice
d Škocijan pri Mokronogu. V nedeljo, dne 2. junija 1912 so pri Petru Burjavu ustanavljali sokola. Ustanovili niso nič, ker je bilo teh lepili tičkov samo dvoje, če še treh starih, ki jim vsled nadložnih let gotovo ne bo več perje zrastlo, ne šteje. Iz Novega mesta in Mokronoga se jih je nekaj pripeljalo na dveh vozeh. Našli so pa Petra samega v oštariji. Kajpada so se gospodje-kregali, nad Petrom, ker se -jim očividno rii ždfclo tfametnd'samo njega gledat. Peter pa je zabavljal čez sokol-sko nezavedne Škocijance. Nato so poslali okrog klicat, pa zastonj. Spogle-
dovala sta se po vsem prizadevanju dva mlada, izmed teh eden pridni poštni fantiček in troje starih. Pripomniti je samo še to, da je prišel kaveljne valit tudi župan Činkole. Značilno je, da se je ustanavljala ta družba svobodne misli ob dnevu, ko je bilo pri nas celodnevno češčenje presv. R. T. V cerkvi so molile množice ljudstva. — Peter pa po svoje.
d Iz Žužemberka. Izredno lepo procesijo smo imeli na sv. R. Telesa dan. Udeležila se jo je nenavadno ogromna množica vernega ljudstva in tudi kapele za blagoslove so bile letos izredno lepo, nekatere naravnost umetniško ozaljšane. Najbolj pa je letošnjo slavnost povzdignila novoustanovljena godba našega izobraževalnega društva, ki je ob tej priliki prvikrat nastopila na prostem, in sicer tako izvrstno, da smo se naravnost čudili. Zlasti pri blagoslovih je igrala tako lepo, da so se mnogim od ginjenosti zasolzile oči. Če se pomisli, da so dobili fantje šele v letošnjem postu godala prvič v roke, se jim mora priznati izvanredna pridnost in nadarjenost. Vsa čast jim, posebno pa g. organistu, ki je s svojo spretnostjo pa tudi z zares požrtvovalnim trudom v tem kratkem času dosegel tako nepričakovan uspeh, Zužem-berška fara pa je lahko ponosna na svoje izobraževalno društvo, ki je z ustanovitvijo te godbe zopet tako lepo napredovalo, pa tudi hvaležna tukajšnji hranilnici in posojilnici, ki je ustanovitev godbe omogočila. Saj je gotovo, da bi brez njene velikodušne podpore Žužemberk ,nikdar godbe ne imel. Vse priznanje ji gre, da poleg tolikih podpor, ki jih deli v gospodarske namene, skrbi tako lepo tudi za izobrazbo in napredek našega kraja. Mladi, nadebudni godbi in njenemu spretnemu ka-pelniku pa kličemo: Le vztrajno in veselo naprej, pa kmalu se nam dajte zopet kaj slišati!
d Zvirče. V nedeljo, dne 12. maja t. 1. se je ponesrečil pri kopanju 131etni učenec Janez Turk. Ker je bil precej vroč pomladanski dan, je prijel imenovanega baje krč, vsled česar je onemogel in utonil. Le neomahljivi vztrajnosti g. inženirja Fran Avčina se je zahvaliti, da so ga potegnili po dolgotrajnem iskanju še isto popoldne iz vode. Ranjki je bil vobče priljubljen ne samo pri svojih součencih, ki so se vsled njegove smrti bridko jokali, temveč tudi pri vseh vaščanih, ki so ga imeli za ubogljivega in miroljubnega dečka. Njegovim staršem, bratom in sestram, katerim je povzročila bridka izguba toliko žalosti, pa izražamo največje sožalje. Bodi mu domača zemlja lahka. Naj počiva v miru!
d Zvirče. Zopet so sc podale tri osebe, iz naše vasi v daljno Ameriko. Ivana Škufca št. 36, Ivana Turk št. 53 in Marija Plot št. 47. Vsa tri dekleta so bila v naši vaši vobče priljubljena in vsled njih poštenosti od vS&ktfgai' spoštovana. Bog, ki je delitelj vseh dobrot, naj jih tudi tam — onstran morskih valov, ne pozabi ter jim dodeli
moč v vseh podjetjih, da bodo v daljni deželi pričale o poštenju, katero so si pridobila na domačih — slovenskih tleh.
d Z Velike Doline se nam piše i »Slov. Dom« zopet opisava poroko fo5 tografa Tomše. Pove celo, da je bil! župnik brzojavno klican v Ljubljano k' škofu in od škofa dobil ukaz, da mora poročiti fotografa in brzojavno obve-> stiti škofa, da ga je poročil. Čujte resi nico in laži »Slov. Doma« in njegovih dopisnikov. Župnik je šel v Gradec v, bolinišnico; fotograf je porabil to pri-, liko, češ, šlo bo lažje pri župnikovem namestniku. Župnik pa je bil v Gradec o vseh dogodljajih v župniji obveščen in zato tudi pismeno prepovedal poroko fotografa zaradi kanoničnega zadržka, zaradi pravilne in veljavne zaroke po dekretu »ne temere«. Fotograf je namreč prišel v Črnomelj in da bi stvar lažjs izpeljal, je peljal jeklico v župnišče in napravil pred župnikom veljavno zaroko ž njo. Poročiti se hoče sedaj z drugo — zadržek j« tu — skli-. cuje se fotograf na sodnijo — sodnija ga obsodi tri tedne v zapor, češ, da je dekle presleparil, ker jo je peljal v župnišče in napravil tam veljavno zaroko, obrnil se je fotograf na škofijstvo in škofijstvo je odredilo kakor župnik, da naj fotograf prosi dekleta, s katerim je napravil veljavno zaroko, naj razdere dotično zaroko — potem se bo pa lahko poročil s sedanjo nevesto. Ko je fotograf dobil dovoljenje od prejšnje neveste, je bil poročen — ne pa na ukaz škofa. »Slov. Dom« piše zopet o koruzi iz državne podpore, kako jo je župnik prodajal — kar pred sodnijo ž njim. Zakotni advokatje, saj so vam znani vsi zakoni. Spati ne da liberalcem posojilnica — plačajte, kar ste dolžni našim zadrugam — če bi hotele naše zadruge tirjati, bi strašno zacvilili vsi liberalci. Fotograf Tomše naj plača oni dolg, ki ga je njegov oče naredil zaradi njega v posojilnici. Sploh', če bi ljudska posojilnica, posojilnica na Dolini, posojilnica pri Sv. Križu — vse naše zadruge — odpovedale kredit, bi pel mrtvaški zvon vsem dolinskim liberalcem. Čudimo se, da se sploh dobe ljudje, ki se oklepajo pisarjenja v »Slov. Domu«. Molčali ne bomo več. Kdor hoče blatiti našo stranko in koristiti Učiteljski tiskarni — plača naj našim zavodom dolgove in mirna Bosna. Nadučitelj je dal tiskati vabila za cirilmetodijsko veselico pri Košaku v, Samoboru — revček, tukaj imaš ukazovati, ne pa narekovati, da bi se na račun davkoplačevalcev kupovale tiskovine pri Učiteljski tiskarni. Drugič morda o tem, kako je drago liberalno češčenje cirilmetodijsko, koliko poje in pa popije, dasi liberalci vedno govore, čemu dati kaj za cerkev, saj svetniki ne jedo in ne pijo.	,- 1 '
d Selimlje. Gospod dekan Kola«'; je dn« 2. junija, v nedeljo popoldne po 'p prilhernem mvgovoru blagbslovil novo zastavo dekliške Marijine družbe. Km movala je g. Schantejeva. Mnogo duhovščine. dekliških družb z zastavami
32
in orlovska godba iz Št. Jurja je povzdignila ginljivo slavlje, kakoršnega župnija še ni videla. — K sklepu je govoril na odru pred cerkvijo gosp. dek. voditelj Plantarič, spominjajoč se desetletnice te družbe. — Ta dan je pokazal, da duhovno življenje v Zelim-ljem pod vodstvom gosp. župnika Bar-teina lepo napreduje.
d Stopiče. »Jim bomo že pokazali!« tako je baje rekel Pirču Fronc o duhovnikih šmihelstopiške občine, ker so pri občinskih volitvah naprošeni popisovali glasovnice! Zdaj pa, ko so volitve potrjene ter imamo že novi odbor, vprašamo vse liberalčke:" »Li mar duhovniki ne smejo pripomoči ljudstvu do tega, da zamore izvrševati svojo vo-livno pravico?« In to volivno pravico mora izvrševati prav vsak mož izmed ljudstva, nie pa samo tisti, ki je libe-ralčkom po volji! Seveda, liberalčki bi bili radi videli, da bi samo oni svojim možakom popisovali in da bi bili samo tisti njihovi možaki prišli na volišče, Podgorci in drugi pa lepo doma ostali! Očitali so liberalčki duhovnikom v svojih »pismih« na gosposko tudi razne sleparije! Pri tem pa so bili ob volitvah najnesramnejši sleparji ravno liberalčki sami. Hoteli so namreč pol-drug tisoč volivcem šmihelstopiške občine brez najmanjše potrebe napraviti s ponovnimi volitvami nove stroške, pota, skrbi in sitnosti! Ali ni to sle-parstvo prve vrste? Na kak uspeh svojega počenjanja vendar niso mogli misliti! Vse. kar so počenjali, bilo'je zgolj hinavsko nagajanje ali sleparstvo. S par sto svojih na vse vetrove razcepljenih glasov hoteli so podreti 1000 mož močno enotno ljudsko stranko! ,^11 ni to brezumno sleparstvo? Zatotr&jle nikar drugim sleparij ne očitajo. Naj pomislijo to, da so letos njihovi; liberalni bratci po Kranjskem i i ljudstva izmozgali na tisoče grošev na ta način^ da so mu volilvene stroške po nepotrebnem ponovili! Kdo je torej tisti, ki je pri volitvah sleparil? Take ljudske sleparje naj bi zapirali, ne pa take ljudi, ki brez najmanjše krivde vsled prevelike zaupljivosti do ljudstva store navidezen pregrešek!
d Iz št. Jerneja. Pretekli ponedeljek, dne 3. t. m. je bil pri nas semenj. Bil je prav lep dan. Prignalo se je na trg veliko(živine, vendar se je poznalo/,da ves svet grozno trpi na pomanjkanju denarja. Bog daj letos dobro letino, ki do zdaj tako lepo obeta, potem bo bolje! — E n a f 1 e t n a novica. Na semanji dan sem šel zjutraj na trg. Ko naletim na prijatelja, mi zakliče: Ti, ali si že slišal? Kaj pa? odgovorim. Ali še ne veš, da je sinoči priletel v št. Jernej nove vrste ptič? Kakor vihra je priletel iz Mokronoga preko Škocijana sem v št, Jernej. In ta čudna zverina je začela precej leči in sredi noči so bili že mladiči. Kakšna pa je vendar ta »žvavd?« vprašam. Pojdi z menoj, pa ti bom pokazal! Jaz grem in kmalu mi pokaže neke zaspane, izkrokane postave. No, kaj mi to kažeš, pravim, ponedeljek jc. so si 72
ga sinoči že dobro privoščili. I no, to so, pravi on, to so tisti nocoj zloženi tiči »sokoliči«, vidiš, da so še mladi, še skoraj nič ne vidijo. Veš, pa tukaj na semnju jih je malo, drugi so se zdaj podnevu skrili v brloge, ker jim solnčna luč škoduje; to bo menda bolj ponočna vrsta . . . Tako sem zvedel zanimivo novico, da so Novomeščani preteklo nedeljo, dne 2. t. m. čisto na tihem p o -noči prišli v Št. Jernej ustanavljat »sokole«. Slovesnost je menda trajala do ranega jutra i,n zgodnji sejmarji so pravili, da se jim je okrog 4. ure zjutraj nudil do solz ginljiv prizor. Iz gostilne se je pomikala takrat široka vrsta novih bratcev »sokolov«, vsi v bratski ljubezni lepo objeti, vsi sladko gi-njeni ... Mi iz srca častitamo Sokolom na novi sijajni pridobitvi! Eno je zdaj gotovo: S tako četo mora biti domovina rešena! — Ena žalostna novica. Na semanji dan je na naglo-ma umrl Franc Radkovič iz Št. Jerneja. Bil je v najlepši moški starosti. Zjutraj okrog 4. ure so ga našli, prišedšega iz Joščove gostilne, doma pod stopnicami ležati nezavestnega. Spet žalostna žrtev pijančevanja! Spet glasen, svarilen opomin za marsikaterega! — Procesija na praznik sv, R e š in j e g a Telesa se je pri nas kaj lepo vršila ob veliki udeležbi. Posebno je povzdignila slovesnost dolga vrsta gasilcev — bile so navzoče polnoštevilno vse tri požarne hrambe naše fare — in lepa vrsta Orlov, ki so pri procesiji nastopili s svojo godbo. Bil je zares lep praznik. — Za evharistični shod na Dunaju smo pri nas zelo zavzeti. Priglasilo se jih je že veliko število, posebno mož.
d Iz št. Janža. Liberalci si na vso moč prizadevajo in vlačijo nosove po hribih, da bi izvedeli dopisnika »Domoljuba«, ker jim vedno njihove plane podira. K temu je njihov polit, avtomobil — dobil obliko »kameleona«, to je namreč neka španska žival, ki vsak hip spremeni barvo. Spremljevalci tega voza so že vsi na možganih zboleli. Ainžek pa pridno streže smrtnobolni brezverski politiki, da bi še okrevala. Breški »kondukter« v pokoju in »luft-inženir« si je glavo obvezal — s trakom, ki ima napis »klerikalni kmet«. Kljub taki opreznosti se je dopisnik v »Slov. Domu« tako podpisal, misleč, da še kaj backov vjame na svoje limanice. — Kaj ne, »tetka«, tako spet ne bo šlo?! Pomni star pregovor: »Ne vrži palice, dokler ptiča ne vidiš!« — Tudi klerikalni kmet.
d Iz Dobrčpolj. Kompoljski liberalec! Ko si me po »Slovenskem Domu« blatil, me obrekoval in se lagal, da se je kar kadilo, sem molčal, ker mi tak človek, kakor si Ti, dobrega imena ne more dati ne vzeti. Ko si se pa z roparsko roko — če ne Ti. pa gotovo Tvoji ljudje! — dotaknil mojih fantov, ne smem več molčati. Kaj se je pa zgodilo? Preteklo nedeljo so se naši Orli udeležili javne telovadbe v Ambrusu. Ko so se vračali v družbi s škocijansko orlovsko godbo skozi Kompolje, so se
ustavili v Šporarjevi gostilni, ker niso skoraj celi dan nič jedli. Na splošno željo Šporarjevih in drugih Kompolj-cev je godba zaigrala dve žalostinki iu eno Marijino; veselih niso igrali, ker so v hiši pred kratkim imeli mrliča. Ko so pa fantje po kakem polurnem od-počitku odhajali proti domu, so bili na cestnem ovinku med Andraževo iu Miklavževo hišo roparsko napadeni. Poskakali so z vozov, toda ravbarji so kakor bojazljivi zajci že zbežali. Imen ne vemo za gotovo, ker je bila tema, za gotovo pa za imena veš Ti, kompoljski liberalec! — Torej tako! Ali veste, ljudje božji, kje Orle napadajo? Dozdaj so jih napadali samo po najbolj liberalnih krajih; kjer je največ liberalne surovosti in brezverstva, tam so dozdaj napadali te poštene, najbolj zavedne katoliške mladeniče. Kompolje pa so dozdaj veljale pred svetom kot zelo pobožna, poštena katoliška vas. Kako je torej mogoče, da so Orli ravno v Vaši vasi napadeni? Kompoljski možje, ali res nimate moči in poguma, da bi lo gadjo zalego, ki ni vredna, da v Kont-poljali živi, zatrli? Koliko časa bo še trpelo to pohujšanje? Ali boste čakali, da Vam okuži celo vas? Saj si kmalu živ krst ne bo upal ponoči skozi Kompolje! Zdaj prileti poleno od ene strani, zdaj od druge! Kje je bil ob času napada na Orle Vaš župan? Ali tako skrbi za javno varnost? — In kompoljski fantje, kaj pa Vi, ki ste skoraj vsi v Marijini družbi? O vem, mladi moji kompoljski prijatelji, da iz Marijinih vrst ni prišel napad na Orle! Ko bi bili vi vedeli, kaj bo prišlo, bi bili že znali odvrniti to veliko sramoto od vasi! Toda, fantje, proč od teh zapeljivcev! Kdor se z roparskimi napadalci na Orle druži, kdor z njimi popiva po liberalnih oštarijah, kdor z njimi ponoči okoli hodi, kdor z njimi drži in jih zagovarja, ta ne more biti Marijin sin! Od samih intrig žive ti ljudje, od pretepanja, tožb, zdražb, sovraštva in prepira, od zapeljevanja in goljufije, vi bi jih pa zagovarjali in se z njimi pajdašili? To ni mogoče! Proč od teh zapeljivcev, prijatelji, in poskrbite, da bo ponoči enkrat mir!	Kaplan Orehe k.
Draga. Že pred meseci smo imeli občinske volitve. Nemcem se je kaj mudilo ž njimi, zato ker ni bilo naših Slovencev doma. Vršile so se pa preveč po domače, zato smo vložili protest. Zdaj bo že štiri mesece od takrat, pa ni glasu od deželne vlade. Kaj vendar se bo skuhalo? Če je sploh Še kaj pravice na tej božji zemlji, bi se moralo na mah vse razveljaviti. Zdaj bodo vsi naši ljudje doma, zdaj razpišite volitve, vi gospoda v Kočevju in v Ljubljani! Zdaj naj se pokaže, ali je več krvi nemške ali slovenske v Dragi. Zdaj naj Draga pokaže svoje lice! Zdaj bi pa bilo slovensko. Vi veste to, zato sc pa skrivate! Bogme, strah vas je! Pa enkrat mora priti tudi naš dan. Zora puca! Zdaj se pomerimo na volišču!
d Štanga. Pri nas bodo shodi: 13. junija, na dan sv. Antona, nedeljo potem, t. j. 16. junija; drugi shod je angeljsko
nedeljo in tretjo nedeljo po sv. Šimnu i.i Judi, t. j. 3. novembra, zahvalno nedeljo. Romarji bodo tudi letos veseli, ker bodo videli, da se je zopet cerkev olepšala znotraj in zunaj. — Sadja bo malo; jabolk in hrušk bo nekaj, slavnih naših črešenj skoraj nič. Mrve bo veliko. — Mrličev imamo dozdaj veliko; veliko mladih in otrok. — Sv. Antona je tu molitev sv. Rešnjega Telesa. Pridite!
d Kmečka zveza za kočevski okraj
je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor v Sodražici. Po poročilu o društvenem delu je poslanec g. Bartol poročal o delu v deželnem zboru, o novih napravah in zakonih v korist kmečkemu stanu. Za njim je govoril deželni odbornik g. dr. Pegan o pomenu kmečkih z\e/. in o koristih, ki si jih kmet potom njih lahko pridobi. Gospod državni poslanec je pa govoril o delu in zadnjih dogodkih v državnem zboru. Nato se je volil nov odbor. Načelnikom je izvoljen državni poslanec g. Jaklič, namestnik načelnika deželni poslanec g. Fr. Bar tol, tajnikom kaplan g. K. Škulj ter sedem odbornikov. Končno jc g. Škulj med kaj živahnim odobravanjem razvijal lepe misli o dolžnosti ljudstva samega napram organizacijam, ki so zlasti resnost, požrtvovalnost in trajno navdušenje. Med slučajnostmi se je stavilo na poslance več vprašanj: o vodni pravici, o požarnih hrambah, izrazila se je tudi želja, naj se glede šolskih zamud milejše postopa, zlasii pri revnejših družinah, naj sc pomnoži število zdravnikov v našem okraju in drugo. Zastopan je bil glede udeležbe hvale-\ redno zlasti Loški potok. V vseh zadevali, glede prošenj, glede informacij ali posredovanja, v katerih se ta ali oni želi obrniti na Kmečko zvezo, naj se ustno ali pismeno priglasi pri načelniku g. Jakliču v Dobrepoljah ali pri tajniku kaplanu g. K. Škulju v Loškem potoku. Dosedanje člane prosimo, da poravnajo svojo članarino (letno 20 v), nove vabimo v naš krog. Čim večje število, tem sigurnejši uspehi in več živahnosti. Novo poslovno leto naj nas najde še v živahnejšem delu za kmečke koristi. Važnejše sklepe in ukrepe odbora kot tudi cele organizacije bo objavljal »Domoljub«.
11 Medvedjebrdo pri Rovtah. Dne 19. inaja smo blagoslovili v tukajšnji cerkvi dve novi zastavi: šolske mladine in požarne brambe. Slavnost se jo vršila v najlepšem redu. Srčna hvala gospodu župpiku za lop govor. Enako hvala ge. kumici Fr. Likar in vsem požarnim brambam, dolenjelogaški, go-dovški in hotenjski, ki so bili pri slav-nosti mnogoštevilno navzoče. Hvala tudi njih gg. načelnikom! Na pomoč! — Obenem tudi omenjamo, naj si nekater-»iki ne belijo glav radi nepotrebnih
skrbi, kajti zastavi sta že plačani. Konečno šc lepa hvala g. Jak. Jeršiču, domačemu slikarju, za trud in njegovo izvrstno delo. Priporočamo ga društvom.
n Na znanjel Zadnji čas pojavile so se o meni neke govorice, ki slone na temelju laži in podlega obrekovanja, kar je povzročila »neka oseba«, z a kar je bila pri sodišču kaznovana. Ako pa — kakor se kaže — še ne bo miru, skrbeti bom moral, da se bo tako zgodilo vsakemu, ki bi mi, ko ona oseba, na katerikoli način razširjajoč te laži, še kratil čast in dobro ime. — Vipava, dne 8. junija 1912. — Matej V u r n i k.
n Dole pri Idriji. Liberalna olika se je pokazala zopet dne 5. junija v Doieji pri Idriji. Komaj so zvedeli liberalci, da so pri dopolnilni občinski volitvi namestnikov v drugem razredu zaostali za 12 glasov, so pa oddajali drugačne glasove od sebe, v katerih jim pa naši res niso kos, ker niso surovi. Poleg rjovenja so želeli, da bi prišlo šc do pretepa, pa zopet niso dobili nobenega, ki bi ustregel njih boja-željnosti. Vrlega somišljenika S. L. S. Nagodeta so vrgli na tla. Liberalcem sta prišla pomagat in kravale delat dva nevolilca. Eden teh dveh je hotel udariti s pestjo popolnoma mirnega našega moža. Ker je bil pa pijan, ga je zaneslo, ko je zamahnil s pestjo in udaril je mesto po glavi našega volilca v steklo bližnjega okna, da je kar zažven-ketalo, pa je bila roka dobro obrezana in krvava. Kar pihal je, ko je slišal, da so se zdaj norčevali: Še z glavo se zaleti! Pride tudi še do tega, če se drugače ne bodo mogli potolažiti liberalci, ko jim tudi največje zvijače ne bodo v stanu podaljšati pojemajočega življenja v njih najboljši trdnjavi. Za sedaj pa jim nasvetujemo, naj se le med seboj pretepajo, ker surovost je pri njih doma.
n Žiri. Zadnja občinska seja, dne 9. t. m. ni bila brez zanimivosti. Na dnevnem redu je bila žirovska šola, kot smo že zadnjič naznanili. Šola v Žireh naj bi se razširila iz trirazrednice v štirirazrednico. Kraj, kakor so Žiri, mora na vsak način skrbeti, da se da otrokom prilika za obširnejši pouk kot so ga imeli dosedaj. Občinski odbor se je zato tudi soglasno izrekel za četrti razred. Uvaževanja vredni so bili pomisleki nekaterih mož-odbornikov, kako bo zastran pouka, ali naj bo za vse razrede nerazdeljen dopoldanski (hribovska šola, ki še ostane, je pri tem seveda izvzeta) pouk, ali naj bi se tudi zanaprej delil v dopoldanski in popoldanski. Slednjič, da bi se tako važna zadeva zopet ne zavlekla, se je soglasno izrekel občinski odbor, podobno kot kraj ni šolski svet, za nerazdeljen dopoldanski pouk. Krajni šolski svet pa bo imel pozneje itak priliko, ozirati sc na upravičene želje staršev. Pozornost je vzbudil med vsemi odborniki migljaj, češ, učitelji bodo le pol dneva imeli delo — kam z drugim praznim poldne-vom? Tam, kjer se učiteljstvo v pro-
stem času posveti delu za ljudstvo in ne izziva nalašč ljudstva s sokolsko uniformo, se take besede ne slišijo. Uči-teljstvo si pač samo sebi dela — ali pa tudi jemlje ugled. — Revizija bo torej v kratkem tudi v našem občinskem uradu. Stvar utegne prinesti marsika-ko zanimivost, ki temu ali onemu ne bo ljuba. Pa kaj hočemo, saj ni tudi sedaj marsikomu všeč zanemarjenost v računih, v katerih ni moč dobiti jasnega pogleda. Morda pa bodo, ko bo vse jasno, nazadnje vendarle vsi zadovoljni —■ kaj se ve!
□EEEEEEaEa^aaEbaD
jj DrisšfsBsiaf vestnih jj D-----o
NAPOVEDANE PRIREDITVE: Prostovoljno gasilno društvo Zgornji Kašelj daje s tem na znanje vsem slavnim gasilnim društvom in slavnemu občinstvu, da se bo veselica, ki bi se imela vršiti dne 2. t. m., pa se vsled slabega vremena ni vršila, vršila dne 16. t. m. Začetek ob pol štirih popoldne na vrtu g. Franca Grada, p. d. pri Pežjaku v Zgornjem Kašlju. Uljudno vabimo vsa slavna gasilna društva in slavno občinstvo, da nam prihitijo vsi na pomoč, ker postrežba bode dobra.
Mirno lahko spite I
Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere periio potem z milom „Schichi" znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček »Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce.
MOJA STARA
i&kušuja me uči, ila mornm za nego kožo vabiti lo Sttckonpt«m lllilno ffllcCiiO milo Bergmannu & l'o., Tešin ob Labi. Komad po 80 vin. so dobiva povsod. 442.11/12
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 11. junija 1912.
Deželni pridelki:
PSenlca ....
Rž......
Ajda.....
Ječmen ....
Oves.....
Proso belo . . Proso rumeno . Koruza stara Koruza nova •
Leča.....
Grah.....
Laneno seme . GraSIca .... Domača detelfa . Fižol Rlbničan . Fižol Prepeličar Fižol Mandalon Čebula .... Krompir . . , Zelje sveže . ■ Zelie kislo brez soda .... Kepa gorenjska. Repa sveža . . Repa kisla brez soda
Brinje......
Kumna . . , , .
Orehi......
Gobe suhe. • , .
ležlce......
Želod......
Smrekovi storži
Seno.....
Slama .... Stelja.....
Cenil K | v	
18	| 80
22	—
22	30
11	dO
22	40
25	—
18 2)	! 40
2»	i 70
43	1 JO
21	30
30	40
3«	—
18	_
ii	M
20 |	_
-M	-
74	00
SO	
= 4 |	80
2	50
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . . Teleta težka . . . Teleta mala . , .
PraSiCi.....
KoStruni . . . .
Kuretninain drugo:
Maslo kuhano od K 260 - do . . . Maslo surovo od K 280 — do . . . Slanina svtža(Speh) Slanina prekajena . Mast svinjska , .
Loj.......I
Jajca 100 komadov riSanci . , . . Golobi . . . , Raca ..... Gos • • , * •
Cena
280
Kolonijalno htago na dobelo:
Riž Rangon od
K 28'- do . . . Kava Santos od K 278 - . . . .
Sladkor .....
Petrolej . . . , ,
320 10! 172 10« »4 , 7 40 1 I 20
295 VI 30 : 50
Gospodarska zveza v Ljubljani.
Zaloga kave, riža, sladkorja itd.
Priporoča se trgovcem na deželi. Prodaja semenski fižol, ribenCan, prepeličar in mandalon.
Zaloga cementa umetnih gnojil in krmil.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 5. junija: 89, 9, 73, 20, 52. Dunaj, 8. junija: 67, 32, 11, 53, 2. Gradec, 8. junija: 1, 49, 34, 52, 47. SKRIVALNICA.
500 kron
Vam plačam, ako VaSIh kur-
IIh očes, bradavic in trde
;ože lekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hla- mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismo.-n 1 krono. 892
Kemenjr, (Kaschau) I.
Postni predal 12/161, Ogrsko.
,iur
3 letno jamstvo
Kje je kuhar?
Ntnvečjft in najboljša tvrdka za kolesa; šivalno stroje ter njihovo delo. Najboljši izvor
/.a koles, šivalne »trojo, pne-iimatiko in drugo potrebščino. Janus koles k 3 letnim jamstvom od 05 K naprej, zunanja pneumutiku (Man-tol) od K 4 20, notranja pno-umutika (Luftschlauoh), prvo ka\ osti. nosešiti. od K 2*80, ecotilinskosvetilkood K 2'- , od K 1*20 ročni zvonci in dr-od 20 h, prvovrstno verižico od K 2-70, pedali prvo vrste od K 2*50, posta h prostim tokom (Froilanfnabo) od K 12*50 naprej. Sedla, torbico, osi itd., za vso sisteme, umlj. cevi v vseh morali itd., najceneje. I.ust ne poprave, zavod za ponikljanjo incmuj liranje. Pošilja vsak lan no pošti.
Zahtevajte cenik 1012 zastonj in poštnino prosto.
Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezko-
Dunaj I. Stubonring o.
in pošiljam razno blaK0 kakor kanfanas, cefir' platno, krizot, delen, bij! sače, otirače, beli ^radl atlas, modro in platneno in blago druge reči
40—5o I- kakov. I< 17 40-50 m II. kakov. K 22
proti povzetju, pošt. prosto.
Franc Maršlk, CeSka Čer-ma, pošta Nachod.
Samostojno eksistenc, si more zagotoviti marljiv gospod uli duma kot
voditelj podružnice
neke ruzposiljalne. F.•♦ni zaslužek 5000* do 8000 K. Strogo solidna stvar, primerna za vsakogor !.<•.!;,j v mestu ali nu •!••/• li Prodajalna ni neobboino potrebna. More se izvrši-vati ludi kot postrai.^ka obrt . Ponudbe z na\ • i ,o dosedanjega službovanja pod ..Fiilallelter N. F. 82" na anonono pisarno .Propaganda, Dunaj XIII. 3. 17!»
Kesal ♦
se je dosedaj Se vsak ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivl in bogato iluslrovani cenik
»Ljubljani, Mestni trg, 25,
*er se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno sc odloČite za kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto.
Birmanska darila
se dobijo najboljša, najlepša in najcenejša pri svetovno znani razpošiljalni trgovini
H. Suttner, Ljubljana št.1
Mestni trg štev. 25. Zahtevajte cenik!
Št 805. jeklena ali nlkel-nasta cillnder-rem,, trpežnim kolesjem, K 7.90
ŠL 804. Srebrna cilinder- j rem., močni srebrni po- ; krovi, trpežno kolesje, K 9.50
a s
H l
" Zasloni
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivi in bogato ilu-strovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg, 25.
Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in Erebrnine zahtevajte cenik.
o
>s «1
£
Cf
D. I O. ' 2 « u-tc
o >
•a
B
'M
CJ &
« 2
>	*
r 0	<»
i 2	*
V	H O	E
-i §	E
— C3 C	o
V	iS C	>
p
St, 1092. Srebro z lepim kamnom K 1.10
St. 1085. Zlato na srebro K 2.<0 J, m2.
H g Št. 1085. 14 karat zlato K 6.30 Sriek, zlato
na srebro z lepim kamn. K 1.80

^ 4-1 ^J -+J +J
x/w/3>V)>t/)>c/5
Št. 713. K 8.-
jS O
al
ra W
c c S
I >3
je u
en
S
£
00 Oi IO
Št. 1014.
14 kar. zlato srček z lepim kamnom K 5.90
St. 1087.2loto na srebro s plavim kamnom K 2.40 "karat zlato K 5.80
St. 440. Srebrni medaljon, ki se odpira, K 4.20
Dne 20. junija se bo na prostovoljni
javni dražbi
prf Frklavovem posestvu v št. Valbugi pri Smled-oiku prodalo vse kmetijsko orodje kakor tudi jtiri goveda, dve lepi kravi Itd. Prodali sc bodo na polju vsi poljski pridelki, kakor tudi mnogo mizarskega orodja amcrikanskcga zistema, mnogo lesa za mizarje.
Istotam se da v najem lepo posestvo, posebno pripravno za kakega mizarja, po zelo nizki ceni. Več se poizvo pri Andreju Dollnarju v Smledniku.	1841
QUrmva//0
železnato J{ina-Ytno
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniški!] spričeval.
Muuf c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje.
Cenjene naročnike opozarjamo, da naj pišejo po cenik od tvrdke H. S u 11 n e r v L j u b 1 j a n i 1, katerega dobe zastonj in poštnine prosto. Več v oglasu.
sodarja
Iščeta se za takojšnji nastop eden ali dva izurjena
za izdelovanje sodov za cement. Vpraša naj se pri tovarni za cement na Dovjem, pošta Mojstrana, Gorenjsko.	1796
hiša, hlev (zidan in
iz prosle roke se proda posestvo,
krit s ploščami) vse v dobrem stanju, posetve 9 mern., 2 lepa vrta, zarašč. gozd, od župne cerkve 20m, od postaje pol ure. Redi se lahko 2 govedi in 3 prašiče. Cena in vse drugo sc izve pri lastniku Anton Orehek, Rovte 7, pošta Podnart, Gorenj.
Ceneje gospodinjite,
ako pripravljate Vašo kavo za za-jutrek, malico in večerjo s pravim zagrebškim : Franckom : s kavinim mlinčkom, ki je po okusu zrnati kavi najbolj sličen. In zakaj ? Ker ima pravi : Franck : slasten okus, ker povzdigne vonj zrnate kave in je pri vsem tem vendar najcenejši, ker je najizdat-nejši kavin pridatek.
010 m
"VW,-
Zahtevajte
vselej Izrecno la tekom 19 lat najbolje preizkušeno
..Barthe!" ovo klajno apno.
Ponaredbe zavrnite I
Dobiva se pri vseh trgoveh; kjar ne, plilte naravnost
Mihaelu Bartltol & Co., Dunaj X/1 tardsburgg. 44
5 kg 2 K z Dunaja, 50 kg 11K Iz Ljubljane ali Maribora
Dopisuje se slovensko!
Seno in otaoo
kupuje Lovro Rebolj, Kranj 24.
1741
V Ameriko in Kanado
^^ScSSeS^bŽ^ Jtiožns, cena '	—Jn varna
3*98°'™ * Cunard Line
Bližnj' odhod iz domače Iuke Trsta: Carpathial8.,6. Saxonia2./7. Panonia9./7.1912. Iz Liverpola: Lusitanija (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 29.,'6, 27./7. 17./8. 7./9.1912, Mauretania 22./6„ 13./7., 10./8., 31./8. 1912. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljub« ljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 220*— za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vštevši davek.
4 trdne
/vC/^, za 11	noskuSnjo
-V..- ^SJlfe' in
na ogled
pošiljam ceno mo|a preizkušena kolesa oziroma «Uohe-mic» pneumatlko In po sa-mezne dele koles. Zmerni plačilni pogoji. Iiustrovani cenik zastonj i F. Duiek, toverna Opočno, St. B. Nr.CI09, CcSko
9»
CHS"
znanstven« reviji, Izhaja 10 krnt v letu in stane po 5K no leto. Naročnino prejema upravniitvo v Ljubljani.
.Najboljša in najcenejša postrežba za aroRcrije, kemikalije, medicinalna zelišča, tudi po Kneippu. ^ ribjo olj«-, toalutne predmete, fotografično anarato in potrebščine. sredstva za dosinfokcijo. Velika zaloga najfinejšega konjaka in ruma.	3726
Oblastveno koncesirana oddaja stropov.
posebno priporočljivo: grenita Sol, dvojna sol, so-litor, ecojan. kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila so izvršujejo točno iu solidno.
Drogerija Anton Kane,
Ljubljana, Židovska ulica St. 1.
K
korenine
Za živinorejce:
upujo po najvišji ceni razna zelišča (rožo), cvetje, oreiiine, semena, skorjo itd.	Ceniki zastonj.
Proizvod prve vrste
Tkano Iz mo£nz fuarine! Brez krnkmrence?
Ugodna prilika za krošnjarje, gospodinje in tudi za zasebnike. Za dobro pranje jamčeno. 40-54 m ostanek K 16-—. 40—45 m po želji sortirano prve vrste K 18—.
Zefir za bluze in srajce, blago za pregrinjala in domače odeje, delen s finim modnim desenom, šlezijsk' oksford za srajce, kanafas za posteljne preobleke (jamčimo, da se nosi lahko mnogo let), atlas-saten v divnih barvah, ki se krasno prelivajo. Na željo tudi flanele za bluze in zimsko blago.
Ako poskušna naročba no ugaja, sprejmemo jo nefranko-vano nazaj in denar vrnemo. Pošilja se po pošt. povzetju.
Mehan. tkalnica za platno ln živo barvano blago
Kari Kohn, Nadiod, deško.
. 1812
Gospodinje!
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
BMimSCHEinfl
,,UNIKUM"
mflRGHRIllE
8
.USHKlim* ni rastlin-
ska margarina.
.uniKurn'sefSS£
stejše goveje obistne to Išče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo ro-dilno vrednost in je resnično zdrav.
■ ■■■■■■■■mi. ni umeten,
.IIIHKUm* negonajči-stejšl naravni izdelek.
,uniKum' i" so %
cencjši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SamoBIalmschel-nou .uniKum« j«
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje B191 HI S C b e III3
,uniKum' je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
No dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
S P®2™'* praženje kuhanje maS|Cn krnH
mm	samo
1 Blalmscheina ,Unikum' margarino
f?*.	Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratls in franko.
m Združene ivornice za margarino in presno maslo, Dona) XIV.
aBnnBE3iifS£9QBnK2iiiiBSHnnnDnDi

CLIMAX motori na peti
Najcenejši obrat.
Komanditna družba
Bacftrich & Eo.
tovarna zn motorje DUNAJ XIX 6,
HeiiigcnslHdterstras. 3j |e. Najstarejša Specialna lovarra monarhije za dvotaktne mo-torje na surovo olje.

v Trstu, ylica S. Francesco d Assisi 15,1. natfstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom". iUss=s=na=si;	-Tsiissgsai;

1740
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov d g i g i ostanki za 20 K. In sicer : l moderna obleka iz raševinc ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in 1 krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd
popolnih srafe
vsebujejo moji 40 metrov dolgi rtimburški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so pripravni za najboljše opreme.
-	Razpošilja se po povzetju.
Prvovrstna tovarniška razpošiljalnica
Josip Frankenslein, Jaromer 91, Češko.
Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseli drug h predmetov vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti.
Potniki v Ameriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22
Simona Kmetetz-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno. '
Najcenejši nakup
sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvillia razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino
I. Kostevc, LJubljana, Sv. Petra ceste 4.
Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem.
Birmanska darila.
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
lukarsklh ur, z:at-nine, srebrnfne
Lastna tovarna ur v Sviol.
Konkurenčne ure K 3-50, K 4-- in K 5 -. Ivdino zastopstvo „Puch"-koIes za celo Kranjsko. — Najboljši šivalni stroji od K 90'— naprej.
FR. ČUDEN
Ljubljana, trgovec in posestnik, delničar družbe Union-Horlogere. 1243
Adolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
tvornlca barv, lakov ln flrnežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, emajlne ln fasadne barve, llrnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode ln stroje, karbollnej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega skuhlje-noga 2 K; boljšega 2 l\ ;u; prima polbelega '2 K 80; belega 4 k; belega puha S K i(i; l lig Izredno finega, snežno-belega, skubljenega fi !{ 8 K ; I kg puha 6 K, 7 ii'; belega pulia 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg aa polije franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdeCegn, modrega, belega ali rumenena nanltlng-blaga, I pernica I8u cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena
z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; a polpuhom 2'> It; a puhom L'4 K ; -posamezne pernice H K. 12 K, l'l K, 16 K; blazine 3 It, 3 K 50, 1 K; pernloe 200 cm dolge, 140 cm široke, K 13, 14 K 70, 17 K 8", 21 K: blazine DOcrn dolge, 70 cm široke, 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70; spodnje pernloe iz močnega, pasastega gradla. 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K «0. Pošilja proti povzetju od K 12 višje Iranko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj in franko.	2410
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
V boju proti alkoholu so brezalkoholne Sumeče limonade
ki se napravijo z
Maršnerjevimi šumečimi limonadnimi bonboni
najbolj prelskoSeno sredstvo. Samo pravi, - Ca je s lo varstveno znamko -
katero ima tudi vsaka vretlcr, kakor tudi vsaka pastila. Vsakoletna poraba vse kol 60.000.000 kosov. Edina izdtlovalnica.' Prva češka akcijska diužba za oriental. siaiikorne inCoko fjK ladne izdelke, Kratj.Vinohrady, Dunaj Vi., Thcobaldgasse4 L*

Dajepo
0
Kongresni trn 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOflPSfli tffl 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od nr| «3/ 01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje -	/4 /q vsakill vloženih 100 K čistili 4 K 75 v na leto.
Rentm davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma m esečn i h .o br o k i h, kakor, tudi posojila na zadolž-mce m menjice.
Dr. Fr. Dolšak I. r.,	Prelat H. Kalan I. r.,	Kanonik I. Sušnlk
predsednik.
podpredsednik.
r.,

r
3
xi Vi
3
l u

^TjotUto pmti p® liirom 3
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z asbestnim škriljem
..ZLHIT"
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen in ne drag. »
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje, LJubljana, f

Superfosfat
vsake vrste razpošilja
Tovarna kemičnih izdelkov na Hrastnika.
829
Izjavljam,
da je potrebno v vsakem gospodinjstvu zanesljivo razkuževalno sredstvo. Za Čiščenje ran, turov, za od vrnitev infekcijoznih bolezni, v svrho desinfeciranja ob bolniških posteljah ter preprečenja slabega duha ter potenja nog jo steklenica
Lysoforma
kot desinfekcijsko sredstvo priznano najboljše. Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki lekarni in drožeriji po 80 v izvirnih steklenicah, Lysoform toaletno milo 1 K komad. 206 52—
Fino semensko ajdo
francosko (japonsko) in tuzemsko najboljše vrste D54	ima za oddati
Vilh. Steinherz, Ljubljana
Dunajska cesta.	Mathianova hiša.
Razširjajte Domoljuba.
lMrfctski»ii Motori' "a surovo ol|e 1VIOIOI JI. in z rnočr;rn pritiskom
Obratni stroški 1 konjsko silo.
od 1(1 oo 20 H P. l'/i vinarja na uro za
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol:
od t—50 HP, kakor tudi lokomobli od 2-20 HP. Obratni stroški 5-6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. VVARCHALOVVSKI
Dunaj, lil., Paulusna':j Z. - Budapešla,
VI., Vdci-korut 37. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obiski odjemalcev zastonj.

IfcJjT IttST Najboljša in najsigurnejša prilika ;a štedenjel	"TjS^U
Cenami promet do 31. decembra 1911 čez 82 milijonov kron.
Lastna glavnica K 704.939*27
Stanje vlog dne 31. decembra 1911 čez 22 milijonov kron.
' LJUDS
OJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, IHikle&a cesta st. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti Hotela ..tfnlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ---:
1%%
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
3HE
Kranjska deželna banka vUubllail y deželnem dvorcu,
"	—	————	Banka
(ihronta.i — i______. « * * .	.....	...___j.i_____ .r«nllln <•	Fcl/ntiintitlp mfnlcp (!f>nfirrtih 7S. /..
,	4 V4 %
"f" vsaccga odbitka. Obiesti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tfkoccm, giro-računu in na blagajnike liste po najugodnejših pcgojih.
Dale I oaiunalna posojila občinam okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim i|1/, 0/ffl Joinu-
Hipotekama posojila v zastavnih
listih po
4 Va %
vhod v Gosposki ulici Itev. 2,
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pupllarno -varne komunalne zadolinlce ln zastavne liste.
..—r --------- 1J
Banka ie pupitarno varen zavoa, ter /amčl zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. nre dopoldne di t. nre popoldne.
S:
a
F. P. UltflC & Komp., "HMfiM
tovarna zarezanih Mitov ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistein Marzola"
Brez oiiprtin navzsor!	štrena popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streli sedanjosti. Na liljo pošljemo takoj viorce in popis. 814 Spretni zastopniki se Utajo.
Koucegi Ufinkler
RijNijii n«t«»«i miti	7ri»tri> itn Ircz Uakareice!
Tovarna in ipe-cijaina trgovina kovčegov, torbic ^ in usnjene robe
I Josip Winkler | S sinovi.
° Usta e». .jo 1876
i Dunaj I.. Himmei-plortgasse7'JI.
S Winkler-je»i nizki kovEegl od K32n.
£e Ji 1'80 najnovejši amerib. fotogr.
aparat »Jicollo". ==
Eleg. in natančna izvršitev, porabna tudi za potov, in izlete. 4><6cm vel.
Kontni, z opremo, poizkusno sliko in navodilom, po katerem niore fot gr vsak za-retttik. brez predznanja, in izvršiti slike.
Proti povzetju le K 1'80 pošilja: Leon. Schnediter, Dunaj 522 XVI./2, Lerdienfeldcrgiirtel 5.	1713
Par dobrih mizarjev
za fuiniranje in politlranje sprejme BAJDE & COMP., LJubljana, Dunajska cesta 73. 1780
Tovarna štedilnikov H, Koloseus, Wels, Zg, Avstrijsko,
Po tlobroll In kakovosti nepre-kosljiv železni, emujlirtini, porcelanasti Štedilniki kakor tudi Iz majolike za gospodinjstvo, liotele, restavracije I d. NaCrtl za kuhinje na paro, plluove štedilnike, Irske ped za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost
Zahtevajte _ ""t „Izvirne Koloseus - štedilnike'-^ z -
vrnite slabejše Izdelke. 3973 Ceniki zastonj
JNCaročajte naravnost iz £jubljane od prve razpošiljateljske trgovine razno blago in obleke.
Izvleček iz cenika.
Konjske plahte
661
Bela kotenina
močna, bela kotenina . . .	meter 40
fina, bela kotenina . . . .	47
posebno fina, bela kotenina .	„ 50
amerikansko platno ....	„ 56
čisto mehka kotenina . . .	„ 48
fina „ „ . . ,	„ 53
Kotenina za rjuhe,
140 do 150 cm široka
prve vrste flnejše vrste
K MO 1-35
najmočnejše vrste.........1-46
Koltri (odeje)
rudeči, veliki..........K	660
satenasti s pisano podlogo . , .	9-_
satenasti s satenasto podlogo , .	„	10-50
Flanelaste odeje
cenejše vrste, tigraste.....K	2-—
finejše, lepo rožaste.......2-50
zelo fine, lepo rožaste.....'	s-fjo
cenejše vrste ........
boljše „ .........
debele in težke vrste .....
fine, suknene........
Izgotovljene slamnice
navadne velikosti in vrste ....
K
2-—
2-60 4-80 6-50
K 220
Cvilh za blazine
po kakovosti blaga, 120 cm široko po 90 vin, K 1-20, K 1-50, K 1'70.
Ženski pasovi
Pasovi komad K 1-10, K 1-50, K 1-80.
Modrci
K 1 80, K 2-30, K 2-70, K 3—, K 5—.
Klotasti predpasniki
od K 1-20 do K 3-40.
Perilni predpasniki
od K 1-12 do K 140.
Ženske srajce iz bele mehke kotenine
lepo opisane K 2-40 do K 3-—.
Moške srajce, bele in pisane
od K 2-— naprej.
Kambrikasti ostanki
25 metrov skupaj zavitek 25 metrov
K 10--., 12-50
Hlačevine za moške obleke
120 cm široka, meter od K 1-70 do K 3-20.
Sukneni ostanki za moške obleke
3-20 m dovelj za obloko celi ostanek K 9 —, K 12--, 14-50 svitlo in temno.
Ostanki ženskega blaga
v različnih barvah široko, m od 85 v naprej. Naročajte toraj tu navedeno blago v Vašo zadovoljnost, ker se pošilja proti povzetju, čez K 20- poštnine prosto.
R. Miklauc, Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.