Naročnina mesečno 25 Din. ia inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SEOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Cek. račun: Ljub« Ijana št 10.650 in 10.349 za inseratei Sarajevo št v, 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Jeglič - narodni voditelj Sinoči so po naši zemlji zagoreli kresovi in posvetili daleč čez obzorje, da tudi bratom onkraj meja oznanijo prazničen dan, ko Slovenci praznujemo jubilej enega največjih svojih sinov, kar nuin jih je rodilu slovenska nuui. Mladina jih je prižgala, tista mladina, ki jo je Jeglič vedno najbolj ljubil in ki mu je bilu vedno najbolj pri srcu. Sivolasemu vladiki, ki je desetletja duhovno vodil svoj narod, je na večer življenja naklonil Bog izredno milost: Na svoje oči lahko vidi, da ni zastonj delal, ampak cja bo njegovo življenjsko delo ostalo. Kajti novi rod jemlje iz njegovih žc utrujenih rok bakljo in jo v tisočerih plamenih nosi po vsej naši zemlji, da bo njen ogenj žarel dalje iz roda v rod, dokler ne prežari slehernega slovenskega človeka. Mladina je posebej hvaležna za zgled tako velikega življenja, kakor ga je nadškof Jeglič upodobil med svojim narodom. Mladini se še vedno hoče vzorov, še tudi danes ne odklanja pravega voditeljstva. Vsi, mali in veliki, poklicani in tisti, ki mislijo, da so poklicani za voditeljstvo, imajo nu našem velikem jegliču priliko, da odgonetijo skrivnost, ki si osvaja srca in potegne ljudstvo za seboj: skrivnost resničnega narodnega voditelja. Vsak škof jc že po svojem položaju kot predstavnik najvišje ideje poklican na vodi-tcljisko mesto. Toda vladika Jeglič ni poslal le zato voditelj svojega ljudstva, ker je bil njegov škof, ampak ker je s svojo vzvišeno službo združeval res tudi voditeljske lastnosti, ki bi ga dvignile lia voditeljsko mesto tudi takrat, če bi se posvetil kateremukoli poklicu. Prvo, kar zahteva narod od svojega voditelja, je pogum. Voditelj brez poguma ni noben voditelj. V odločilnih trenutkih boja vedno odloča tveganost, korajža, ker zmage, izvojevane z veliko premočjo, niso nobene prave zmage več .V življenju pa je vedno tako bilo in še tudi danes ni drugače, du je dobra stvar, katero je tudi Jeglič vse življenje zastopal, po navadi v manjšini. Že res, du sta pravica in resnica večni lepoti. A tudi krivica, lieznučajnost, podlost, laž imajo svoje apostole in svoje privržence in vemo, da do konca sveta ne bo njihovo kraljestvo teme popolnoma premagano. Dobra stvar zmaguje le tedaj, če dobi v pravem času pogumne glasnike, kakor je bil škof Jeglič v najusodnejši dobi našega narode S širokega zre-lišea je objel svo j čas . in z bistrim duhom doumel, česa potrebuje njegov« ljudstvo: Potreba je bilo dvigniti zaklad njegove besede, očistiti gu tuje navlake, da bo narod mogel v domači slovenski besedi izražati svojo pristno duhovnost; treba mu je bilo poglobiti temelje njegovega duhovnega zdravja, da bo rastel ves svež in močan visoko in na globoko; treba mu je svojbode, veliko svobode, da se bo kot enakovreden član mogel j>ostaviti v vrsto z drugimi kulturnimi nurodi. Ko je Jeglič premeril obzorje in izmeril dan, se je brez oklevanja lotil velike naloge. Kako se jc tedaj kulturno, versko in politično razmahnil naš narod! Toda s kolikimi težavami, s kolikšnimi žrtvami! Vladika Jeglič, orjak po telesu in duhu, pa se jc vseeno včasih zdelo, da si je naložil pretežko breme. C>n pa m klonil. Šel je premočrtno svojo pot in nI spraševal, kako mislijo zgoraj ali kakšno jc razpoloženje spoda j v množicah. Vedel je svojo pot, od katere se z nobenim gnilim kompromisom, z. ni-kakim pobiranjem drobtinic ni dal zavesti na stran pota. Prišli so težki časi, ki so mnoge duhove zagrnili v somrak, zdvajali so na levo in desno, vstajal je dvom, ali smo nli nismo. Tedaj je škof Jeglič vzel vso odgovornost na sebe in «e kakor ognjen zubelj postavil pred svoj narod. Nikoli se ni znal in se tudi ni maral potuhniti, nikdar di.plomatično lavir&ti, nikdar sklonjene glave prosjačiti. Odklanjal je vse to, ker je vedel, dn gre zu svete pravice njegovega ljudstva. Ta možatost ga je napravila za nekronanega kneza slovenskega naroda. Pogum sam pa za voditeljstvo še ne zadostuje. Voditelj mora bolj kot vsi drugi, ki inu slede, biti prepričan o pravilnosti in resničnosti stvari, ki jo zastopa. Brez iskrene udanosti ideji bi sam pogum privedel voditelja v teatra-ličnost, tiste pa, ki mu slede, do brezplodnih žrtev. Šele tolikšna popolna predanost nalogi, kakor smo jo pri nadškofu Jegliču občudovali, napravi voditelja za velikega svečenika ideje, posvečene z lastnimi žrtvami. Kadar jc Jeglič spregovoril, je sleherni, ki ga je poslušal, čutil, da iz njega govori vsa duša. Od njega je izhajal nevidni ogenj, ki je ogreval srca, da so zaplula v istem ritmu. Ni mu bilo treba niti spregovoriti. Njegova ponosna, kvišku zravnana postava, glava, osivela v boju, visoko, razorano čelo mišičen, pogumne, globoke oči in obraz, v katerem je izražena poduhovljenost in železna volja, — že samo pogled na tega knezu je navdušil množice, ker so v njem zrle istočasno vojskovodjo in orača svete slovenske zemlje. Pogum, iskrenost, — tretje jiu je nesebičnost, ki voditelje dela nesmrtne. Voditelj, ki išče samega sebe, bo vsakokrat izdal svojo stvar in tudi svoj narod, kadar nn nesejo prilike, da bi moral za skupno blaginjo doprinesti tudi osebne žrtve. Lahko je igrati vlogo voditelju, kadar voditeljstvo donaša prijateljstvo mogočnjukov, čast. slavo, blagostanje. Toda biti voditelj' svojega ljudstva, kakor jc bil Jeglič, ko je Imel proti sobi vse. kar je mogočnega in viDoštevanega nu tem svetu, ko se je pletla okrog njega mreža intrig, laži in obrekovanju, ko ga včasih niti najbližji niso hoteli ali niso mogli u meti in so prišli časi, ko je našel edino zatočišče pri Njem, ki je videl njegovo srce in ga krepčal, da jc vztrajal, — za tako voditeljstvo pu je treba velike, brezmejne ljubezni do naroda, ki ne pozna nič svojega, ampak edinole službo skupnosti. Voditelji včasih bolehajo nn tem, du ob sebi nc trpe močnejših, izrazitejših osebnosti, dn preprečujejo v svojih prednjih vrstah razvoj individualnosti. Za veličino Jegliča je značilno, dn pri njem kaj nodobnega nismo nikdar opazili. Nasprotno. Neizrečeno je bil vedno vesel vsakega talenta, vsakega |io-kreta, vsakega iniciativnega dela tudi drugih, I«i jim jc po svojih najboljših moče.h nomagal Francija odločno brani vrednost franka Ozračje v Parizu silno napeto __________________________________________« 99 Vlada zahteva diktatorska pooblastila Mednarodna !o«,ic prou frank- ii.......m......um 11.11,1 n i i, i ..... * m........................................... in zakonih parlamentarni vladi Od 4 na 6 % Pariz, 28. maja. AA. Francoska narodna banka je zvišala eskontno mero od \% na (i%, predujme na zlato v palicah na 1%, predujme na državne papirje na 6 in pol odstotka, iircdiijme na 30 dni na 6%. Naval na hranilnice Pariz, 28. mnja. c. Danes se je začela velika borba za izredna pooblastila, ki jih zahteva francoska vlada z,a obrambo francoskega franka in za ozdravljenje francoskega gospodarstva. Ozračje je v Parizu silno napeto in na ulicah sc že pojavljajo prvi znaki finančne panike. Vlagatelji so začeli z navalom na banke in na hranilnice in pariška mestna hranilnica je morala danes izplačati nad !) milijonov majhnih vlog zbeganim vlagateljem. Ne-razpoloženje sc je še povečalo, ko jc okoli poldneva prispela iz Londona vest, da je v zadnjih treh dneh poldrugo milijardo frankov pobegnilo v London. Pooblastila V tem razpoloženju se jo dopoldne začela seja vlade, na kateri je bil sprejet predlog izrednih pooblastil vladi, ki jih je izdelal finančni minister Germain-Martin. Določeno je bilo, da bo na popoldanski seji francoskega parlamenta predlog vlade branil samo finančni minister, da bi se tako tem pooblastilom vzela vsa notranjepolitična osi. Vladni predlog z.a izredna pooblastila ima samo en člen in pravi v bistvu sledeče: »Francoski senat in parlament dajeta vladi polna pooblastila, da do 31. decembra 11135 izda vse. kar smatra z,a potrebno, da ubrani francoski frank. Vlada lahko izda vse uredbe v tem smislu, vendar pa jih mora predložiti parlamentu v odobritev do julija 1930.« Viharna ?e*a parlamenta Seja v parlamentu se je začela ob 14.40 popoldne. Ze mnogo pred 12 so se začele pred francoskim parlamentom z.birali ogromne množice, ki so hotele prisostvovati eni najvažnejših debat le zakonodaje. Tudi v parlamentu samem je bilo zelo veliko razburjenje med poslanci in napetost v zbornici je bila velika, ko je predsednik parlamenta Fernand Bouisson podal besedo finančnemu ministru Germainu-Martinu. Finančni minister poudarja v svojem govoru takoj v začetku, da imajo (a pooblastila samo finančni značaj, a se polog tega tičejo vse gospodarske preuredbe. šole. na koncu moremo reči. da imajo ta pooblastila tudi notranjepolitični značaj, ker gredo na splošno za lom, da znižajo v Franciji javno dajatve. Nato prehaja finančni minister na podrobno razlago predzgudovine borbe proli franku. ,,ZorG'a .. Sedanji težavni jioložaj francoskega franka je samo plod velike mednarodne zarote proli francoski valuti. Špekulacija proti franku se je začela koncem aprila, vendar pa šc ni bila tako občutna. Prvi močnejši sunek proti franku je bil z.ailan 10. maja, ko so je v francoski notranji politiki začela pojavljati stara bolezen: strah prod levičarsko zmago pri občinskih volitvah. Inozemski špekulaciji pa se je milo 13. maja pridružila šo domača špekulacija. Ta se je začela 13. maja, to je en dan po občinskih volitvah. Ta dan se je v borbi proti franku položaj popolnoma spremenil. Mali vlagatelji so začeli z, navalom na hranjlnice in banke in dnevno jo bilo dvignjenih nad 230 milijonov ing v frankov. Doslej je bilo pol milijarde frankov na la način odvzeto iz trgovskega prometa. ,,Neupravičena panika" Vlada je storila vse, da bi preprečila paniko. Toda danes živimo v času, ko se povsod govori ali o inflaciji ali pa o devalvaciji. Navadno se govori o obojem v isti sapi. Ta zmedena debata je zmešala jasne poglede na jioložaj našega gospodarstva. V nadaljnjem finančni minister pobija pristaše devalvacije. V francoskem gospodarstvu ne gre za inflacijo in tudi ne za devalvacijo, ampak je sedaj nujna zahteva predvsem ta, da se spravi državni proračun v ravnotežje. Tuje državo so lahko šele tedaj začele misliti na devalvacijo, ko so pokrile primanjkljaje v državnem proračunu. Marksist Blum napada Nato je dobil besedo vodja socialistične in komunistične opozicije, poslanec Leon Blum. Pravi, da je značilno, da se jo špekulacija proti franku začela ravno en dan po občinskih volitvah, ko se je pokazalo, kaj lahko pomeni enotna fronta socialistov in komunistov proti nevarnosti fašizma. Zato smatrajo francoski levičarji, da je ta špekulacija proti franku običajna zarota francoskega kapitalizma proti francoskemu parlamentarizmu, proti zakoniti parlnmcntarni vladi in končno tudi proti levici. Leon Blum misli, da je zakon o pooblastilih samo voda na mlin tem krogom, ki hočejo z valutno špekulacijo dobiti notranjo politiko v svojo roke. V četrtek glasovanje Nato je finančni minister Germain-Martin položil na predsedniško mizo parlamenta predlog zakona o pooblastilih za vlado. Predsednik parlamenta Fernand Bouisson jo nato prečital dolgo vrsto poslancev, ki so vložili interpelacije na vlado zaradi toga zakona pooblastil. Nato je predsednik parlamentarnega odbora predsednikov vseh klubov izjavil, da so sc ti zedinili mod seboj, naj sc debata o pooblastitvonom zakonu začne v četrtek oh t) dopoldne. Predsednik parlamentarnega finančne ga odbora Malvy je izjavil, da bo jutri finančni odbor proučil predlog vlade. Kje tiči nevarnost za vlado Finančni minister jc sprejel v zakonski načrt celo vrsto ukrepov, ki bodo močno odjeknili v najširših slo,jili in ki so sposobni omajati položaj strank. Finančni minister napoveduje in obljublja varčevanje. Predvsem hoče znižati kredite za socialno politiko. Nalo pridejo na vrsto znatna znižanja plač državni m u r a d n i k o m i n nameščence ni. Že mnoge vlade so poskušale izvesti znižanje plač in so radi tega padle v zbornici. Zalo ni čudno, da se v političnih krogih neprestano širijo vesli o padcu Flandinovo vlade, ki se zaveda, da najbrž ne bo mogla prodreti s svojimi predlogi. Narodni poslanci namreč nočejo jioslati nepriljubljeni med uradništvom. Znižanje kreditov za socialno skrbstvo bo vladi prineslo zamero na levici. V očeh Italije . . . essns spor po sklepu Zveze narodov Rim, 28. maja. TG. Mussolini nikakor nima namena, pustiti, da bi se abesinska zadeva, katere se je lotil z vso silo ter zastavil zanjo vse moralne in gospodarske rezerve dežele, iztekla v pesku »brezkončne roke govoričenja ženevskega areo-paga«, kakor se izraža fašistični tisk. To se predvsem razvidi iz komentarja, ki ga objavljajo k tozadevni resoluciji Zveze narodov glasniki oficiel-nega mnenja Italije. Glasilo zunanjega ministrstva »Giornale dTtalia gre v tem oziru tako daleč, da trdi da Iii resolucija predvideva samo način, kako Iii se poravnal incident zaradi vodnjaka pri Ualualu, katerega si lasti Italija. Ta afera pa jo, kakor znano, čisto brezpomembna in se bistva italijansko-aliesinskega spora no liče. Ta spor je v tom. da Italija želi. naj bi Abesinija na miren način privolila v tako korekturo svoje meje. da hi bila varnost italijanskih kolonij Kritrcjo in Somalije popolnoma zasigurana. Konkretno povedano. Abesinija naj bi odstopila Italiji vso provinco Ogaden. tako da bi bili Eritreja in Somalija za hrbtom francoske iu britanske Somalijo zvezani. Dočim je Zveza narodov s soglasjem Italije in Abesinije sklonila, naj se skuša ualualski incident poravnali na podlagi čl. 5 italijansko-abesinske pogodbe iz leta 1928., to je po razsodnikih, ki jih obe stranki izvolita, vsaj do 25. avgusta 1935 — v nasprotnem slučaju bo Zveza narodov v smislu omenjene jiogodbe to zadevo vzela sama v roke — pa je Zveza narodov popolnoma prešla vprašanje, kako naj bi sc rešil spor, ki visi mod Italijo in Abesinijo zaradi zahteve Italije po varnosti nje-n i'i dveh vzhod no-afriških kolonij. Glede tega naglasa,jo italijanski oficiozni krogi, da Zveza naro- ••* Z letalom Z avtom v Mostar na Jadran Belgrad, 28. maja. m. Davi sta priletela na zeniutiisko letališče dva nemška bela dvokril-nika. Pred pristankom slu napravila par letov nad letališčem. Po kralkem pristanku pn sta odletela v smeri proti Skopi j n, kjer je bil za danes dopoldne napovedali prihod predsednika pruske vlade in letalskega ministra llermnnna Goringu. V Skopi ju sta Goringu pričakovala s strani naše vlade notranji minister Velimir Po-povič in nemški poslanik na našem dvoru von llecren. Za Giiringov prihod v Skoplje je vladalo veliko zanimanje. Nepričakovano pa je bilo sporočeno, da je predsednik pruske vlade spremenil svoj program bivanja v naši državi in da bo i.z. Sofije odpotoval s svojim letalom in spremstvom, v katerem so polog Goringove soproge državni minister brez portfelju Kerrl s do nadaljnega razvoju in skrbel, du so prišli nu odločujoča mesta. Samo tej njegovi plemeniti širokosrčnosti se mora ljubljanska škofija zahvaliti. da je v osebi , sedanjega knezoškofa d.r. Gregoriju Rozmana dobilo voditelja, ki vredno nadaljuje delo svojega velikega prednika. Toda, kaj bi govorili o nadškofu Jegliču kot o preteklosti, ko |ia je hvala Bogu še ves sedanjost. I)n, večerna zarja tega bogatega in krasnega življenju jo celo najlepša. Večji šc. kot sredi življcnskc borbe in voditeljskega dela se nam je zadnja leta razodel v odpovedi in tihi. samotni žrtvi. Naš narod je dokazal smisel za njegovo tudi sedanjo veličino, ko je pred dvomi leti proslavil njegovo biserno mašo ne brez žrtev in na način, kakor ga nc pomni slo- svojo ženo, princ llcsscn.ski. državni tajnik in letalski general Milch, državni tajnik Komer, ministcrialni svetnik Gritzbacli, major Konradi, gospa in gospodična Martin ter nekaj služabni-štva, naravnost v Mostar, odtnm pa v Dubrovnik, kjer je za Gčiringa in njegovo spremstvo rezervirana vila viceguverncrja Narodne banke <1 r. Molka Čingrije. Radi tega je nemški j>o-slnnik na našem dvoru takoj najel privatno letalo ter je z njim odletel v Mostar. Giiring pu si- jo s svojim letalom dvignil s sofijskega letališča dopoldne ter odletel v Skoplje. Ob 3 popoldne je pristal v Mostarju, kjer ga je poleg predstavnikov naših civilnih in vojaških oblasti pozdravil tudi nemški poslanik na našem dvoru von Heeren. Ob 5 jo nuto Giiring nadaljeval pot z. avtomobilom v Dubrovnik. venska zgodovina. Kdor je tedaj videl množice vernega ljudstva na ljubljanskem stadionu, je čutil, da je kontakt ostal živ in du se jc plamen združil s plamenom. Danes so sc izmirile strasti okrog Jegliča in njegovega viola. Vidimo, du bi ga prav vsi hoteli .slavili, tudi tisti, ki niso nikdar imeli priznanja za njegovo delo. Jeglič pa jc še enkrat vstal v vsej svoji veličini in z gesto, ki je vredna njegovega dela in življenja, zaklical nam vsem s psulniistom: No meni, Gospod, ne meni. ampak Tvojemu imenu daj slavo! Za ta cilj jo delal, temu idealu je žrtvoval vse življenje. Sprejmimo to misel zase in za bodoče rodove kol duhovno oporoko in vodilno geslo velikega duhovnika in enega največjih vodiie-licv slovenskega narodu- drin. dov ni hotela sprejeti nase dolžnosti, da bi llalijn prisilila k priznanju principa. ri glasovanju z veliko večino bili izvoljeni novi člani nadzorstva gg. Strnad, Novak, Urtmik, dr. Juvan iz Maribora in dr. Baje kot zastopniki kmetov; izpadli pa so ravnatelj Remec, predsednik evharističnega kongresa dr. zitko, ravn. Lj. posojilnice dr. Kržan in r. Gabrovšek. Turčija ne mara Iramasonov Carigrad, 28. maja. A A. Vlado v Ankari namerava v najkrajšem času sprejeti sklep o razpustu vseh podružnic tujih prostozidarskih lož v Turčiji. Belgrajshe vesli Hclgriid. 28. maja. m. V dneh 10., 11. jn 12. Junija bo zasedanje plenuma tukajšnje trgovske zbornice. Nn tem zasedanju bodo razpravljali o reorganizaciji davčnih in rcklamuc.ijskih odborov ter o obdavčevanju delniških družb. Nnln ho anketa o stanju posevkov, sadja, zelenjave In živino. Belgrad. 28. maja. AA. Na redni letni skup-JFini zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije so izvolili novo upravo pod predsedstvom rezervnega podpolkovnika Luja Lovriča. Belgrad, 28. maja. A A. V nedeljo 26. 1. m. je imel svoj letni zbor lugoslovansko-palestinski Kdo je Henlein Praga, 28. maja. SE. Tukajšnjo češko časopisje se še vedno zelo intenzivno bavi s zmago Menleinove fronte in z izjavo vdanosti, ki jo je Henlein poslal predsedniku republike. Listi povdarjajo, da je češkoslovaška vlada takšno izjavo sicer pričakovala, toda ta vdanostmi brzojavka ni mogla razpršiti nezaupljivost, ki obdaja Henleina in njegovo delovanje. Henleinovim izjavam vdanosti do češkoslovaške države nikdo ne verjame. Življenje Henleina samega odsvetuje od prevelike lahkovernosti v državotvornost Henleina, ki je pred par leti, ptedno je začol svoje agl-tacijsko delovanje, izstopil iz katoliške cerkve in je »Deutsche Turnerzeitung« 1. 1924 pisal o temi »Roinkirche und Germanen-glaube« (Rimska cerkev in germanska vera) tako brezsrainnc članke, v katerih je izražal o krščanstvu in o katoliški cerkvi podobne misli, kot jih zagovarja nemški narodni socializem, toda le da so napisani še bolj sirovo. Tudi ves Henleinov štab v stranki je šefu v tem pogledu podoben. Njegov namestnik San-der je bil svoje dni komunist in je javen brezverec. Vodja fronte na vzhodnem Češkem dr. Kellcr je protestant, a tudi odpadnik. Tretji podfiihrer Holleibe se je na zborova- Ali more bili izdajalec vere zoesf svoji lastni domovini? njih li valil, da jc brezverec, ker da je moral zapustiti katoliško cerkev, ker jc hotel slediti svojemu novemu plemenskemu idealu. Takšni so torej šefi nove nemške bitler.jcvske stranke na Češkoslovaškem. Svojo vero so zavrgli iu Izdali, kdo jim bo verjel, da ne bodo kljuk vdanostnim izjavam ob prvi priliki izdali tudi svoje domovine. Tako pišejo tukaj časopisi in javnost jim daje prav. Matypetr odstopil Praga, 28. maja. c. Danes je vlada Maly« petra podala demisijo, ki jo je predsednik republike sprejel iu »aprosil Malypetra, da naj vodi vladne posle (lo sestave nove vlade, Vlada bo sestavljena še tekom tega tedna. Dojioldne se je vlada sestala k seji in je zunanji minister podal na tej seji izčrpno poročilo o zunanje političnih razgovorih v Ženevi. Poročal je podrobno o pripravah zti vzhodni in podonavski pakt. Vlada je pooblastila zunanjega ministra dr. Beneša, da laliko v prvi polovici junija v Moskvi delinitivno podpiše pogodbo med sovjetsko Rusijo in Češkoslovaško. Gombos zahteva enakopravnost toda ne kakor Nemčija - ampak s pomočjo Zveze narodov Budimpešta, 28. maja. u. Danes je imel ministrski predsednik Gombos velik zunanjepolitični govor v madjarskem parlamentu. V tem svojem govoru je zahteval za Madjarsko popolno enakopravnost z vsemi ostalimi državami. Prav tako je zahteval, da se Madjarski dovoli pravica do oboroževanja. Madjarska mora imeti dovolj vojaštva, ki ga bo izobrazila z obvezno vojaško služ.bo dveh let. Prav tako zahteva Madjarska zase pravico imeti toliko vojnega letalstva, kolikor ga ima sleherna od članic držav Male zveze. Vendar pa Gombos izjavlja, da Madjarska ne sme tako storiti kakor jc uvedla vojaško dolžnost Nemčija. Madjarska je namreč članica Zveze narodov in bo zato z zaupanjem v Zvezo narodov počakala, da se je prizna popolna vojaška in politična enakopravnost gospodarski odbor pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. „„ ^jBjad, 28. maja. m. Na športnem igrišču BSK bo nastopil naš državni team. določen za balkanijado, proti B teamu iz Nemčije, ki je snoci prispel v Belgrad. Belgrad. 28. maja. m. V vasi Lisa pri Ivanjici je bil na slovesen način blagoslovljen lisanjski rudnik antimona. ki ga eksploatira francosko-jugoslovanski kapital. Ta rudnik je eden največjih tovrstnih v naši državi. Dosedaj je zaposlenih 100 rudarjev. Število delavskih moči se bo v najkrajšem času še pot rojilo. Belgrad, 28. maja. m. Minister za gozdove in rudnike dr. Svetislav Popovič je na podlagi čl. 11 uredbe o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev izdal pravilnik zn izvrševanje odredb omenjene odredbe. Ta pravilnik je objavljen v »Službenih Novinah«. Osebne vesti Belgrad. 28. maja. m. Z dekretom prosvetnega ministra so bili postavljeni za veroučitelje: na šoli v Mostah Josip Premrov in Janko Žagar, v Kočevju pa Josip Hostnik. Belgrad. 28. maja. Premeščen je kontrolor pro-metno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Belgradu g. Franjo Kra"ai>ia za kontrolorja davne postaje v Zagrebu Rooseveltove težave Usoden sklep vrhovnega državnega sodišča o neveljavnosti ukrepov N I R E Washington, 28. maja. b. Predsednik Roosevelt je doživel enega izmed najtežjih udarcev v svoji ekonomski politiki za obnovo Zedinjenih držav. Ves njegov obnovitveni načrt je tedaj iz temelja ogrožen in bi moglo priti do zelo nezaželjenih jK>sledic. Znano je. da je delavska zveza zapretila s splošno stavko, če bi prišlo do ukinitve načrta o gospodarski obnovi. Bati se je iznenadenj, zlasti za farmerje, če bi se ukinil moratorij za dolgove, ker gre za vj>raašnje 37 milijard dolarjev. Rooseveltovim nasprotnikom se je jx)srečilo zadati najtežji udarec v vrhovnem federalnem sodišču, kjer se je jjosrečilo dobiti večino. 2e prej so Rooseveltovi nasprotniki na razne načine in z raznimi sredstvi poskušali ogrožati njegov načrt in je nekaj časa izgledalo, da bosta kongres in senat nastopila proti podaljšanju veljave tega načrta. V tej borbi so Rooseveltovi nasprotniki uspeli, in sicer pri najvišjem mestu, ki izdaja avtentične odločbe o ustavi. Vrhovno federalno sodišče je namreč proglasilo Rooseveltov obnovitveni načrt za neustaven. Prav tako je neustaven tudi moratorij, ki ga je vlada proglasila za kmetske dolgove. Po mnenju sodišča namreč nasprotuje ustavi tretje poglavje obnovitvenega zakona, ki ga je kongres sprejel in s katerim je dal predsednik USA pooblastilo, da sestavi uredbo za industrijo. Sodišče smatra, da to pooblastilo ni bilo dovolj jasno. Posameznim zveznim državam pripada nadzorstvo nad vladnimi ukrepi v primerih, ko vplivajo ti ukrepi na trgovinske odnošaje med Zedinjenimi državami in drugimi državami. Sodišče je naposled izdalo sklep o pooblastilu, s katerim vlada ureja mezde in delovni čas delavstva s pomočjo uredb NRA. Vse svoje sklejie jc sodišče storilo soglasno. Predsednik NRA Richberg, ki je pred sodiščem zagovarjal vladno stališče, je |x> seji odklonil vsako izjavo. Vladni krogi tolmačijo sklepe sodišča kot popoln jxiraz vlade. Proglas na narod Vlada je takoj po objavi odločbe vrhovnega federalnega sodišča izdala proglas na državljane, v katerem jih prosi, da jo poti prejo z vsemi silami, da izpelje svoje poslanstvo in ukrepe, ki so največje važnosti za Zedinjene države in posameznika. Roosevelt je poslal upravi in uradnikom poslanico, v kateri jim svetuje, da delajo dalje v smislu odloka vrhovnega federalnega sodišča, da nc bi izzvali ustavno-pravnega konflikta z najvišjim sodiščem. Obenem jih prosi, da ga podpirajo v njegovih težnjah in jih poziva, da delajo na gospodarski obnovi z vsemi silami. Ni dvoma, da je položaj predsednika Roose-ve ta v borbi proti njegovim nasj>rotnikom zelo oslabljen tn da so se mu njegovi nasprotniki na ta način maščevali. Nikdar dosedaj niso bile Zedinjene države v tako nevarnem položaju kakor sedaj. Predsednik N1RE razlaga Fo konferenci z Rooseveltom je predsednik upravnega odbora za gospodarsko obnovo Kichberg. dni novinarjem tole izjavo: Sklepe vrhovnega sodišča bomo v celoti izvršili in bomo zaradi tega takoj ustavili vse predpise o obveznem izvajanju posameznih uredb. Nahajamo se pred vprašanjem, kako naj ohranimo moralno in gmotne pridobitve, ki jih je dala politika gospodarske obnove našemu narodu m njegovemu gospodarskemu življenju, hkusali bomo najti čimprej primerno rešitev tega vprašanja. Našemu narodu bi nastala ogromna škoda, če bi se med tem zopet razpasle stare, metode nepoštene poslovne konkurence in bi prišlo vnovič do kršitve upravičenih interesov delu ve,e v. S lom bi bilo prizadeto splosno blagostanje naše države. Nič hudega Washingtoii, 28. maja. c. Fo zadnjih vesteh sc potrjuje, da odločitev vrhovnega sodišča glede Rooseveltovih reform ne bo mnogo vplivala na nadaljno gospodarsko politiko osrednjo vlado, Roosevelt razpolaga z večino v kongresu, poleg tegn pa jc tudi javno mnenje za njim. Predsednik sindikata tekstilnega delavstva Woomann je izdal proglas, naj tekstilno delavstvo takoj stopi v stavko, čo bi se podjetja hotela posluževati razsodbe vrhov- Firua lHZSOuiSCa. Kaj je povzročilo razsodbo A;ashington, 27. maja. TG. Odločitev vrhovnega državnega sodišča o neustavnosti nekaterih Rooseveltovih gosjx)darskih okrepov NIRE je bila povzročena vsled tožbe štirih bratov lastnikov perutninskega podjetja, ki so bili na podlagi obstoječih predpisov NIRE obsojeni na težke kazui in so vložili priziv na vrhovno sodišče. To jim jc dalo prav, in sicer iz razloga, da je sicer Roosevelt sam osebno imel pravico izvajati pooblastila, ki jih je dobil od parlamenta, ni pa imel pravice oddati la pooblastila upravi NIRE. — Tudi drugod so sodišča že ugotavljala to formalno pogreško. Zakone je bilo treba sestaviti z veliko brzino in so vsled tega s formalnega stališča jx>vršni. Znano je na primer, da je država New Jersey zavrgla nekaj zakonov, ki jih je izdala uprava NIRE iz razloga-, da je Roosevelt dobil pooblastila samo za primer »nujne jiotrebe«, medtem ko za vse zakone tega razloga danes ni več mogoče utemeljiti. Iz tega sledi, da bodo jx> razsodišča vrhovnega sodišča morali obstoječe zakone spraviti v sklad s jioobla-stili, kar ne bo delalo nikakih težav in bo nudilo le priložnost Rooseveltu, da nekatere v naglici i? dane zakone popravi na podlagi slabih izkušenj^ ki jih je z njimi imel. ★ Ugrabitve otrok v Ameriki v Newyork, 28. maja. AA. Iz Takome v državi Washington poročajo, da o usodi devetletnega Jurija Weierhouserja, sina milijonarja, ki so ga gangsterji ugrabili, še ni nobenega poročila. Njegov oče je izjavil, da rad plača zahtevano odkupnino v znesku 200.000 dolarjev. Posredniki gangsterjev se še niso prijavili. Roditelji se boje, da gangsterji niso otroka že ubili. Na njihovo prošnjo so se redarji, ki stražijo njihovo hišo, odstranili, tla bi mogli posredniki gangsterjev vrniti otroka in prejeti denar. Nemiri v Romuniji Bukarešta, 28. maja. AA. Rador poroča: Notranje ministrstvo je objavilo poročilo o neredih v vasi Kukovo. Kakih 80 kmetov, nasprotnikov novega koledarja, se jc pred dnevi utrdilo v cerkvi in hudo ranilo dvojico, ki so hoteli cerkev zapustiti. Poizkus krajevnih oblasti, da stvar mirnim potom urede, je ostal brez uspeha. Podobno so doživeli orožniki. Zaradi tega so ostali prebivalci uajindli cerkev in jo uničili. Pri teh neredih sta bili ubiti dve osebi, osem jih je bilo ranjenih, med temi en ordžnik, Red je zdaj vzpostavljen. Kolovodje neredov so zaprli. Incident jc čisto verskega značaja. „Čiščenje" v Rusiji Berlin, 28. maja. AA. DNB poroča i/ Moskve: Na podlagi sklepa komisarijala za notra-nje zadeve je kakih 600 oseb zaradi svojega meščanskega porekla izgubilo pravico do prebivanja v Petrogradu, Kijevu, Harkovu, T vere in Nižjem Novgorodu. Vsi morajo zapustiti ta mesta v sedmih dneh in se nastaniti v Turke-slanu. Gre predvsem za sinovo in hčerke bivših m i ii ist rov, uglednih generalov, članov cnrskcu sveta itd. Železniška nesreča v Rusiji Berlin, 28. maju. AA. DNB poroča i/ Moskve, du je včeraj v bližini Harkovu skočil s tiru brzovlak. Štiri osebe so ubite, 27 je težko ranjenih. Nesreča je nastala zaradi napake želez niškega uradnika. Drobne vesti Varšava. 28. maja. AA. Policija v Gdansku je prijela 16 članov iiiednurodne družbe /u svetopisemske študije. Osumi jeni so komunistične propagande. Sofija, 28. maja. AA. Policija je prijela v I lovil i vu 15 članov komunistične zarotuiške družbe. Malone vsi so žirije. V njihovih stanovanjih so našli veliko količino komunističnih letakov in brošur. Pri enem so našli celo malo tajno tiskarno. Dr. A. B. Jeglič — ilatomašni* Dr. A. B. Jeglič ob 30 letnici škofovanja: Ponlifikalna maša v stolnici Dr. A. B. Jeglič — biseromašnik Slovenec in katoličan Jegličevi duhovni rodovi Doba nadškofa Antona Bonaventure Jegliča je doba razcvita katoliškega nabožnega, javnega in kulturnega življonja mod Slovenci. Iz sil, ki so jih takrat zbrali in nakopičili naši voditelji, črpamo še danes in jih novemu času primerno razvijamo; obenem čutimo potrebo, da se pomladimo, osvežimo in v težavni borbi za ideal Kristusovega kraljestva na zemlji zopet navzamemo junaštva tiste velike epohe. Zakaj v zgodovini krščanske omike je vsak resničen napredek obenem povrat k duhu, čustvom in silam izvira, ki nas varujejo zastoja, odrevenenja in zamrz-nenja v oblikah brez življenja. Temu življenju v duhu in resnici v vseh pojavih naše dejavnosti zopet pomagati do prodora na vsej črti, je naloga tega in bodočih pokolenj, ki bodo na nadškofa Jegliča vedno gledala 'sot na vzor takega življenja in dela. Vsak velik krščanski značaj se je izklesal v junaški borbi s seboj za uravnovešenje in usmeritev svojih moči na en cilj in v borbi s svetom, da ga oblikuje po večnem Stvar-nikovem zamislu. Tak borec za sprostitev in dvig naravnih zmožnosti svojega naroda na podlagi slovenske vere, domačega nrava in dednega sporočila je bil Jeglič, ki v njegovem osebnem življenju in liku najbolj občudujemo soglasje med trdo, kleno in ponosno naturo Gorenjca in plemenito blagostjo krščanske omike neštetih naših rodov. Naš nadškof po tej svoji odliki ni bil samo,poklican, da slovensko in katoliško dušo svojega naroda brani, ampak da pomaga obenem ustvarjati vrednote na vseh področjih našega narodnega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, ki jih iz njega nihče več izruvati ne more. Tega se je Jeglič lotil s tisto apostolsko vnemo, ki je svojska cerkvenemu vladarju in ki tudi najtežavnejše delo premaga po svoji brezprimerni avkto-riteti. Zaradi tega je postal središče številnega kroga velikih talentov, ki so razgibali katoliški preporod v našem narodu, on jih je med seboj spajal, vsa raznovrstna stremljenja družil in vsej zgradbi tega prizadevanja po lepšem, bogatejšem in plodovitejšem zem-skem življenju in ustvarjanju našega naroda dajal pečat večnosti. Jegliču ni bila vera orodje za dosego golih političnih namenov in oblasti, kakor je napačno razumeval stari liberalizem, ki je moral s škofom biti svoj zadnji boj, ampak politično, gospodarsko in prosvetno delo za ljudstvo naj bi bilo sredstvo, po katerem naj duh Kristusovega evangelija pravice, ljubezni in vzajemnosti ter njega večnih moralnih norm zavlada vsemu življenju. Za to je škof živel, molil in delal in ta njegov program ostane neizpremenjen program slovenskega katoliškega naroda za vse čase. Sele danes vidimo, kakšne neizmerne vrednosti so smernice, ki so jih začrtali Anton Bonaventura Jeglič in njegovi sodelavci in katere je on poglobil v dno naše očetne krščanske vere, za naše slovensko ljudstvo in za vsakega našega posameznika v času, ko vlada krog in krog največja moralna brezusmerjenost, brezciljnost in zmešnjava pojmov, skrajnostni nauki na področju kulture, gospodarsko brezvladje in politika brezobzirnega egoizma rase ali razredov, če bomo Slovenci sredi tega vrtinca ostali trden ln značajen narod, ki se ne oddalji od naravnih korenin svojega bitja in od nadnaravnega razodetja božanskih resnic, se bomo za to morali zahvaliti možem in delu našega krščanskega narodnega preporoda, med katerim se dviga kot monumentum aere peren-nius delo nadškofa Antona B. Jegliča. Ivo sc danes spominjamo in veselimo pet in osem de.se 11 ct nega rojstnega dne našega sivolasega duhovnega pastirja, nadškofa Jegliča, pač moramo ob tem pomisliti tudi na številno njegove dijake, ki so to proslavo zamislili, na te otroke njegovega duha, v katerih bo duh Jegličev živel v vseh rodovih, ki so žc šli mimo njegove globoke starosti in ki bodo še šli za njim v dolge ve-kovo. — »Preko tisoča iuls jo ... in še in še: vsako leto nov roj v novo življenje gre« — je svoj čas zapel njihov pesnik. Pred tridesetimi leti je veliki Ustanovitelj prve slovenske gimnazije prvikrat odprl vrnta svojim učencem v svet: danes sc pripravlja že tri in dvajseti roj, da poleti za svojimi predniki, da kot čebelice neutrudno delajoč za svoj narod povsod znova uveljavi duha, ki je bil vodilo velikemu Ustanovitelju. Jegličev c i — se ponosno imenujejo, dobro vedoč, da so rod iz njegovega duha, njegove vzgoje njegove dobrote iu njegovo ljubezni. Jeglič jim jo že za življenja simbol, ščit, ki ga licso pred sulice v prvo bojno vrsto, vzor moža kot bi hotel biti vsakteri izmed njih: bojevitega in širokosrčnega, zvestega služabnika Cerkve in gorečega sina Naroda! Nc v zavodu kot zgradbi iz kamenja, temveč v dušah svojih dijakov, rezanih i/, granita svojega duha, si jo škof dr. Jeglič izgradil mo-numentum aere perennius kot pravi diploma. ki so mu jo danes izročili — spomenik, trajnejši od modi. trdnejši od kamenja, močan kot duh .sam, ki niina določenih oblik, pa je neumrljiv. Za nov čas najti novo obliko njegove m u • d 11 h u : to .je poslanstvo njegrovih duhovnih sinov, rodov, ki .jih .ic 011 za roko povodci prav do praga življenja in jim začrtal smer vanj: večno nov boj za nespremenljiv temelj, kot je z zlatimi črkami zapisan na čelu zavoda : Kristusu Z v e 1 i č a r ju s v o t a ! Ze triindvajseti duhovni rod bo vsak čas šel na romarsko pot za njegovo roko... že preko tisoča .iili hodi za njim... ustvarja so nova množica, pred katero stopa on, sklonjen pod težo lastnega pridelka, pa vendar mlad v svojih bogatih lotili. Toda čimbolj sc leta kopičijo nanj in čimbolj se ramena sklanjajo pod bremenom bogastva, tem mlajši je, tembolj svež je njegov pogled, tem lažji je njegov korak, tem duhovnejši je tijegrov lik. Danes jo svojim rodovom že geslo in simbol. Duh, ki prebiva v n o v i li rodovih. Pa nc samo v »jegličevcih«, ki so neposredni otroci po njegovih smernicah urejene vzgoje, temveč vsemu narodu in vsej katoliški mladini jc škof Jeglič svetel vodnik. čista podoba velikega duhovnika, pravičnega kneza, modrega učitelja, močnega borivea, Molkizedeka in Mozesa: služabnika Roga in naroda! Bolj kot kdajkoli prej jo danes svež njegov lik. Gledamo ga kot borivea za katoliško obliko sveta: sredi strasti stoji ves krepak in neomajen, ker ve, da so bori za Njega, katerega sluga je. Vsako njegovo dejanje jo bilo storjeno sub specie aeternitatis, v mislih na urejenost kraljestva božjega na zemlji, kjer imajo duhovne vrednote prednost pred gmoto. Butali so vanj valovi, toda stroga pa čista roka jih je razdvajala in ostal je zmagovalec na bojišču. Gledamo ga kot graditelja nove katoliške kulture, kako daje smernice narodni p ros ve t i, ki je pod njegovim duhovnim vodstvom dosegla največjo širino in višino. Gledamo ga, kako gradi slovensko šolstvo v času, ko smo sc potapljali. Njegovi so temelji novega slovenskega izobražonstva, ki ga je vsadil na narodno'tradicijo in na kulturne vrednote v njej.. Pred nami .jc ves velik kot graditelj gimnazije, kot mecen slovenskih knjig in kot pisatelj, ki je našemu ljudstvu napisal mnogo potrebnih kn.jig, v katerih mu jo kazal Mesijo, razlagal psalme ali dajal preproste smernice za vsakdanje »malo življenje«. Vidimo ga v borbi Zavodi beli kol labodi blešče se v soncu sred polja, kjerkoli romamo, povsodi blesk sončnih kril pred nami hodi. kol pred izbranci luč z neba — ve h to: smo rod iz Jegliča. Kdo bolj kol mi — Jegličcvci! Mi gremo z njim, n;i smo njegovi, kot on slovenskih korenin. Samo iz tal ženo vrhovi, iz borb očetovih sinovi, njih zmag in boli živ spomin. Mi rod, smo naših bolečin. Kdo bolj kot mi — Jč gličevci! Tako na rodna tla prileti, raste mo v živega. Boga! In zdaj tesno, tesno objeli, to himno hočemo izpt ti s prisego, da vsak izklesa povsod slovenskega moža! Kdo bolj kot mi — Jegličevci! Tine Debeljak Dr. Anton Bonaventura Jeglič ob posvetitvi v škofa za slovensko univerzo, za našo najvišjo učilnico, ki mu je bila prav tako pri srcu kot njegov zavod, Svoto jo nam to njegovo kulturno delo izven njegovega dušnopastirskega poklica. Občudujemo njegovo širokost in marljivost, njegovo ljubezen do vse slovensko kulturo sploh, dp ku-(oliško. pu še posebej. Prav lako jc novim rodovom pred očmi kot strog pa pravičen pastir naši duhovščini, ki ,jo jo znal odločno ščititi, kadarkoli je bilo treba. Pri vsej strogosti, s katero je čuval religiozno-etično str-n.jeuost naroda, pn jo bil za sila velikodušen, pravi knez, in širokogruden prijatelj vsem iskalcem resnice. Očetovsko jim je stal ob strani in pomagal jim jo do prave duhovne podobo o božjem stvarstvu. Njegovo sree je bilo odprto ljubezni do vsega dobrega prav lako kot je bilo zaprto saino zlu, sejanju vsakršne mlačnosti in neodločnosti. Zato je kot vsak človek v sredini, ki gre odločno svojo pot, v polni zavesti, kam gre, imel svojo množico prijateljev, pa tudi — nasprotnikov. Sonce meče senco, ki pa v zatonu izginja. Danes .ie ob Jegliču zbran ves narod. Da, — n a r o d. Prav v tej zadnji ljubezni .jo Jeglič na jvečji. Stoji na tej naši ubogi in mali slovenski zemlji kot veliko drevo, ki ga niso premaknili jezni viharji niti tedaj, ko so najbolj hruli po mrzli domačiji. Mladim rodovom blešči Jcgličeva narodna odločnost, privezanost ua grudo domačo, na vero in jezik in kulturo, —- kot najbogatejši mavrični soj v njegovem duhovnem liku. Ves naš je, ves slovenski je, ves povezan s staroslavno našo tradicijo, ta čuvar zdrave preteklosti, Irdcn temelj, na katerem edinem more stati naša bodočnost. Ko slišimo besedo Jeglič, vidimo njegovo odločno in samozavestno kretnjo, s katero odpira vrata našemu osvobojen.) u; vidimo njegovo liesklonjeno postavo in neuklonljivo, zročo prav v žarišče našemu novemu soncu, kamor je povedel nas, svoje ljudstvo. In še... in še... preje in pozneje, vsakikrat, kadarkoli je bilo odločne kretnje treba, polne besede, grožnje ali opomina kateremukoli, jc bil na mestu. Jeglič, škof, vedno Mozes sredi množico svoje, pu naj kaže pot domov, ali moli z razpetimi rokami dneve in noči, ali ko v sveti jezi razbija tablo postav ... Vse to in še več gledajo novi rodovi v Jegliču in so njegovi. Njegovi tudi tisti, ki ue nosijo njegovega imena. Tega dajo pač le posebne okoliščine. Iz take Jegličevo podobe rasto vsi rodovi, ki so se že razvrstili ob njegovi globoki življenjski poti, in vsi tisti, ki bodo še prišli za njim, rastoč iz neposrednega sporočila Jegličevih učencev. V njih bo živelo živo sporočilo o velikem človeku, velikem duhovniku, velikem borcu in velikem sinu naroda, ki se mu jc dajal ves kot je vse iz njega prejel. In danes, ob 85 letnici tega velikega moža ga pač ne more nobena stvar bolj razveseliti, kot če njegovi »jegličevci« — in za njimi vsi rodovi — ponavljajo misel, kot so jo izrazili v prvi številki svojega »Vestnika«: O, na nas oprite v neupogljivi stoji svoji trudni roki — tisoč nas je že — in še... in šo... vsako leto nov roj v novo življenje gre — naj Vam bomo v oporo v starosti globoki, v Vaši molitvi in borbi in težnji visoki, naj bomo stebri, o močni stebri ki bomo vzdržali, kar boste položili Vi nanje v poslednji oporoki! Tisoč in več nas že stoji — mladcev iz zavoda... tisoč — in še, ki za nami gredo. Gle.j, že iz prvega rodu rasto: rod sinov se v vrsto očetov ravna! In vsi za Vašo sledjo, v klic Vašega srca, ki trideset let odpira že vrata v svet življenje borečega se kristjana živet kot budna predstraža »Kristusa Zvelicarja sveta!« td Jože Jagodic: • • o mit gr a Ali ste že, bili v Gornjem gradu'? Škoda, da šo niste bili. Pa saj vam verjamem, da zato še niste bili, ker je tja tako odročno, naravnost težko priti za tiste zelene griče in holme nad Kamnikom, ki jih od daleč vidiš kakor v eni kulisi pred seboj, a jih je ccla vrsta in te pot iz Kamnika mimo Stranj in Stahovico vodi po ne preveč dobri cesti z enega brega v drugega po vijugali sem in tja, da si truden, ko si pod vrhom Črnivca in veš, da imaš šele pol pota za seboj, ko se nagne dolina na štajersko plat. In če si se namenil, da poromaš od druge strani, preko Nadškof Jeglič pri pisalni mizi v Gornjem gradu Zidanega mosta in Celja po Savinjski dolini navzgor, ne boš verjel, cla boš potreboval z železnico in drugimi vozili iz Ljubljane v Gornji grad skoraj pol dneva. Zares daleč za gorami je ta kraj, skoro na koncu sveta. In ko si tam, si skoro razočaran: dolgočasna zabreška dolina brez krajevnih lepot z edinim razgledom v — nebo. Ce bi ne bilo mogočno graščine s silno katedralo, kaj bi iskal človek v tem kotu zemlje? A vendar vam pravim: Škoda, da niste bili tu. Ne le, da bi bili videli zgodovinski kraj početka ljubljanske škofije, ne le, da bi se vam bilo paslo oko na čudoviti arhi-tektoniki visokega gradu, ali da bi se bili divili v neizmernih prostorih silne katedrale — morda bi se vam bilo posrečilo, da bi bili s širokega okna v visokem nadstropju zagledali znan obraz, tako lepo obrobljen s srebrnobelimi lasmi in nad njimi malo rdečo kapico. Bi vam bilo to zadosti? Najbrže ne. Saj bi vain bilo treba storiti le neka.j desetin korakov po stopnicah navzgor tja v drugo nadstropje, kjer bi vas prav gotovo — pa bodisi tudi tujca in neznanca — nad vse prisrčno sprejel gornjegrajski »vlastelin« nadškof dr. Jeglič. Saj to je tisto, kar dela danes Gornji grad privlačen, mil in drag in recimo — domač. Dom je, zadnji življenjski dom nekdanjega ljubljanskega škofa Antona Bonaven-ture. Gornji grad, nekdanja rezidenca ljubljanskih škofov. Dokaj njih. Hren, Tekstor, Tavčar in še kateri spe tn, pod okriljem mogočne katedrale svoj poslednji sen. Mar ste vi, veliki predniki, izvabili v svoj tihi krog počitka tega svojega največjega naslednika. Mar si vprav ti, veliki Tomaž Hren, ki si vladal škofijo točno pred tristo leti (1598— 1630) in točno 32 let kot tvoj devetnajsti naslednik, priklical s svojim velikim duhom v tihi kraj moža, ki ti je po vsem tem, kar vemo o tebi, tako čudovito enak. Ta vprašanja — skoro kot nekak tih očitek — so mi vstajala v duši, ko sem stal prvič pod fasado gornjegrajske stolnice in se z drhtečim srcem pripravljal, da obiščem visokega prebivalca gradu. Takrat, prvič, sem so živo zavedel stavkov, ki sem jih nekje čital. Tako živo, dn bi jih vam bil — čeprav sem jih svoj čas le bežno preletel — takV-at izpovedal na pamot do črke. Rekel bi vam bil: Zdaj razumem vso uganko Jegličevega »pokoja«. Besedo pokoj sem dal v narekovaje. Zdaj vem, da bi delni krivico možu, kot jo on, če bi mu nadeval to besodo v pomenu običajnega pokoja — počitka in brezdelja. E;j, poznam ljudi, ki živijo v cvetju let, sposobni za najtežje delo, pa žive zares v pokoju... Tudi so ljudje, ki so izpolnili dolžnost poklica in stopili v pokoj, kot človek, ki sleče na večer delovno suknjo, z zavestjo: tako, večer porabim zdaj zase, lo zase. Tak je običajni pokoj. A Cerkev Kristusova, v resničnih, pravih svojih služabnikih, te terminologijo ne pozna. In tisti njeni služabniki, ki, vzraščeni v globinah mističnega njenega telesa, žive iz nje, za njo, pokoja ne poznajo. Pač lahko menjajo opravek, vlogo in obleko in orodje, a to je le zunanjost. In ta ni bistvo njih življenja. Marveč njih življenje je življenje Cerkve same. Ž njo so neločljivo združeni. S to Cerkvijo, s tem neizmernim občestvom Kristusovih udov. — sočutiti, soljubiti in so-trpeti, za nje moliti in se žrtvovati, to je njihov delež, neizbegljiv delež do poslednjega utripa srca. Tako sem čustvoval po tistih besedah. Ali slutite, kuj to pomeni? Zato pa bi tudi bili presenečeni, če bi vam bila dana prilika, da ste po petih letih stopili predenj — pred nadškofa. Morda bi iskali v tem gradu starčka, petinosemdesetletnega starčka, tresočega se, oprtega ob palico. Tako bi pričakovale oči ob zavesti teh visokih let. A videli bi moža, visoko vzravnanega in gibčnega. In njegov pogled! To ni pogled ugašajočega življenja, to je pogled mladostne, močne duše. Nič utrujenosti, nič resignacije, nič pokoja željnosti. Toga ne boste opazili ne v kretnjah, ne v življenju. Zato je življenje škofa Jegliča še danes res delaven dan. Ali boste verjeli, da ima kje kak človek pri teli letih ostro začrtan dnevni ' red, ki ga strogo drži. Ce vam povem, da vstaja ob 4 zjutraj, du premoli uro in uro v svoji kapeli, da je čoz dan zaposlen z resnim študijem učenih knjig in razprav, da ne gro čez dan nikdar počivat, da gre zvečer ob določeni uri spat, dan za dnem v istem neizprosnem rodu — boste rekli. -vcncev. Maševat in pridigovat je prišel tedaj tja ljubljanski knezoškof dr. Jeglič. »Ali je bilo tedaj tu veliko ljudi?«, vprašam moža -domačina. »OodocI, |K>gle jte tam-le oni veliki travnik; ves je bil poln! Nisem slišal, da bi bil kdo štel, a bilo nas je — Bog ve koliko tisočev; od vseh strani cele slovenske Koroške so prišli«, je dejal in razlagal mož. »Kaj pa škof, so se vam dopadli?« Mož začne pri-povedati, kako so škof Jeglič navdušeno govorili in kako so jih vsi mirno poslušali. Pristavi pa, da bi danes ne vedol več povedati, o čem, da so govorili, ker je že star in je dokaj pozabljiv. Samo še to pove, da je slišal enkrat po tistem, češ, du «o celovški škof rekli, da naj kar vsi gremo pod Ljubljano. — Jaz sem mu pa dejal, da najbrž niso tako rekli. 3. Sedanji mil. prošt v Dobrli vasi g. Truppe je bil od leta 1912 do 1928 škofijski tajnik in škofov kaplan v Celovcu. Dobro se spominja škofa dr. Jegliča, ki jc večkrat (vsaj na vsakih i>ar let enkrat) prišel v Celovec .k škofu. Nikoli pa se, ni napovedal, pač pa kar nepričakovano prišel. Pa so ga bili vselej veseli, četudi jih je enkrat h koncu vojne, ko ni bilo lahko dobiti kaj za v lonce, skoro spravil v zadrego. Pa je že še vseeno šlo, saj je bil skromen in se je zadovoljil z malim in preprostim. Včasih je ostal kot post pri celovškem škofu kaka dva do tri dni, včasih je pa kar hitro odlctel kani dru sam. Tudi to-lc se ie zgodilo r onih časih, ko jc knezoškof dr. Jeglič bil popoln abstinent: Pri kosilu so postavili na mizo predenj liter vodo (drugi so imeli vsak m use le vina), češ, kaj bo. Navihanci! Pa si ni nntočil. Pa vpraša eden izmed škofovih (celovških seveda) kaplanov: »Prevzvišeni, ali ne boste nič pili?!« — Pa obrne škof gluvo postrani in ,/. njemu lastno kratkostjo izražanja reče: »Sem že bil. sem že bil! Sedaj sem pa žc star postal: sem star. star!« In navihanci so mu sedaj šele prinesli vina. — Abstinent, mladini v spodbudo! Silno vesel pa je bil knezoškof Jeglič v Celovcu (enkrat meti vojno), ko je zvedel od škofijskega tajnika — sedanjega prosta Truppeja, kako vojaki v bolnicah radi bero njegovo'knjigo Mesija. Prav zato jc bil tako vesel, ker jc menil, da je res — kar so nekateri trdili — ia knjiga za priproste ljudi napisana preučeno. Poljudno je torej pisal. G. prošt Truppe, ki jc hodil s celovškim škofom dr. Kaltnerjem in sedanjim dr. Hefter-jem, kadar sta kam potovala, se spominja še živo, kako so bili pri ljubljanskem škofu dr. Jegliču vselej prijazno sprejeti in postrežem'. Je bil do vseli skrajnih mej gostoljuben, ko je še konje in kočijo stavil na razpolago. Redno jc bil tak. »Ko smo prišli Korošci« — pripoveduje g. pro.št Truppe — »na konsekraeijo pomožnega škofa, koroškega rojaka dr. Gregorja Rozmana. nas škof dr. Jeglič — zaposlen do ušes — z radostnim obrazom pozdravi in nas pelje osebno v sobo dr. Rozmana. Pa se ustavi, odpre vrata, pa ves srečen in zadovoljen prav lakonsko kratko reče: Tu ga imate in nas pusti same, da se pogovorimo in novemu škofu izrečemo čestitke.« V Dobrli vasi imn jo zanimivo, staro cerkev, ki je znamenita tudi \sled kripte. »Nekoč se je pripeljal to našo cerkev pogledat tudi ljubljanski škof Jeglič«, pripoveduje ecrkvenik Luku. ki gospodari tod žc 26 lei. Vse so pregledali in v kripti še posebno natanko ler z velikim zanimanjem grobnice s starimi napisi«, pripoveduje l.uka. Res je. naškofa Jegliča zanima vse. kar je lepega, dobrega, znamenitega in svetca na tem božjem svetu! — Bog ga ču\aj šc'bi šc! rajo imeti tudi otroci znak in knjižico. Za sedeže na Stadionu je treba kupiti posebno vstopnico (za ceno 20, 15 in 10 Din), ki velja ena za vse prireditve na Stadionu. Opozorite udclcžcncc kongresa, da gotovo in takoj rezervirajo vstopnice za koncert, ki ga priredi v frančiškanski cerkvi dne 29. junija ob S zvečer grško-katoliški Cirilo-Metodov zbor. Ta zbor je splošno priznan in bodo meščani živahno segli po vstopnicah. Tako se more zgodili, da udeleženci z dežele ne bodo mogli v frančiškansko cerkev in bodo ob čudovito lep užitek. Vstopnice za ta koncert rezervirajte pri Glasbeni Matici v Ljubljani. Pevska zveza Za veliki koncert, ki bo na Pelrovo, so dobili vsi priglašeni zbori vse note razen Puševe, ki jo dobe v prihodnjih dneh vsi zbor z okrožnicami vred. Poleg bodo tudi tri pesmi za moški zbor, ki jih bodo peli moški pri polnočnici, t. j. Presveto srce slavo, Kraljevo znamenje in Ti, o Marija. Če pa kateri zbor ni prejel not za Tomčev oratorij (Kruh iz nebes jn Odrešeniku sveta), naj nam takoj sporoči. Po poročilih so je nekaj pošiljk zateknilo ali pa izgubilo. Revizijske vaje bomo začeli prihodnji teden. Zbori, ki pridejo prvi na vrsto, dobe takoj obvestila, ostali razpored pa bo v okrožnicah. Vež. bajte sc pridno, da bo koncert vreden velikega pomena. Celje & P. Stanislav na zadnji poti. V ponedeljek popoldne je nastopil p. Stanislav svojo zadnjo pot. Pred javno bolnišnico se je zbralo veliko število duhovnih tovarišev, polnoštevilna kapucinska družina ter mnogo občinstva iz mesta in okolice. Bolnišnica se je udeležila pogreba oficielno po zdravnikih in uradništvu, zelo častno so bile zastopane tudi usmiljenke. Pogrebni sprevod je vodil g. opat Jurak, ki je ludi opravil molitve za rajne. Ko so spuščali na okoliškem pokopališču v samostansko grobnico zemeljske ostanke priljubljenega pokojnika, ni ostalo suho skoro nobeno oko. Vsi so ga ljubili že v življenju in so mu tudi na najlepši način izkazali svojo ljubezen na njegovi poslednji zemeljski poti. et Polkovna slava 39 pešpolka. Včeraj je celjski 39. pešpolk na zelo slovesen način proslavil svojo polkovno slavo. Ob 9.45 je bil na dvorišču vojašnice Kralja Pelra zbran pos t roj en 39 pešpolk, oficirski zbor z novim komandantom mesta polk. Nikoličem, zastopniki oblasti, šol, korporacij in društev ter precej občinstva. Ob igranju vojaške godbe so prinesli iz vojašnice polkovno zastavo, nakar je namestnik komandanta 39. pp. podpolk. Martinovič obšel postrojeni polk. Nato se je začela žalna svečanost pred spomenikom za oficirji, pod-oficirji in vojaki 39. pp., ki so padli v bojih na Koroškem 1. 1919-20. Spomenik je bil okrašen z venci in cvetjem. Zatem je prota Čudič opravil cerkvene obrede, četa vojaštva je oddala trikrat častno salvo, moški zbor je zapel Oj Doberdob, nakar je sle-delo rezanje kolača. Potem je ctravil cerkvcne obrede še opat Jurak, podpolkovnik Martinovič je nagovoril polk in mu čestital k slavi. Godba je zaigrala državno himno, navzoči predstavniki so pa čestitali namestniku poveljnika. N'a Dečkovem trgu jc bil nato postrojen polk, četa vojaštva s polkovno zastavo in godbo je pa defilirala pred podpolkovnikom Martinovičem. Gostje so bili nato povabljeni k zakuski, ob U se je pa začela na Glaziji vojaška zabava. & Gostovanje ljubljanske drame. V ponedeljek zvečer je gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z Begovičevo dramo »Brez tretjega...« Brez pretiravanja lahko trdimo, da je bilo to gostovanje med najbolj posrečenimi v letošiij'" sezoni. Begovič je znal v tej drami na svojstveni način obdelati že tolikokrat podan problem ljubosumnosti ined zakoncema, ki se po dolgih letih zopet snideta. Drama je vsebinsko in odrsko močno delo in sta tudi oba igralca, ga. Mira Danilova in g. Levar nad vse pričakovanje iu v splošno zadovoljstvo občinslva rešila svoji vlogi, za kar sta bilfl tudi oba deležna vsestranskega odobravanja. . ■©'Umrla je v celjski bolnišnici ga. Reberšek Lina, 60 letna žena upok. gozdnega paznika i/. Dola pri Hrastniku. N. v m. p. Ljubljanske vesli t Slava „Triglavskega" pešpolka Ljubljana, 29. maja 1935. Krstna slava 40. »Triglavskega« pešpolka je postala velik družabni dogodek Ljubljane. Ni čudno, ko je dobil naš triglavski polk za svoj godovni praznik ravno spominski dan na usodne boje za naio severno mejo. Z vsakim letom se odmičejo ti dogodki — 16 let je preteklo od takrat — v osončje zgodovine in mladi vojaški rodovi, kj prisegajo danes na slavno zastavo triglavskega pešpolka, zrejo že s ponosom nazaj na sedaj že v legendo ovite slavne borbe prvih »Triglavanov«, ki so s 6vajo srčno krvjo škropili našo severno mejo takrat, ko je iz razvalin svetovne vojne vstajala svobodna domovina Jugoslavija. To misel je na današnji polkovni slavi v vznesenih, z velikim govorniškim ognjem podanih besedah razvijal poveljnik triglavskega pešpolka polkovnik Ljubo mir M. Živanovič v prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja generala Jovanoviča, bana dravske banovine dr. Dinka Puca, zastopnika odsotnega knezoškofa stolnega župnika dr. Klinar-ja, mestnega župana dr. Ravniharja ter številnih drugih predstavnikov javnih ustanov in društev. Slovesnosti je prisostvovalo tudi izredno veliko število gospa, ki so še posebej okrasile častno tribuno, okrog katere so bili postrojeni bataljoni 40. pešpolka. Brigadni general Jovanovič je čestital vojakom slavo, nakar so se vršili cerkveni obredi. Polkovnik Živanovič je nato naslikal polku, ki so ga pomladili ravnokar došli novinci, panoramsko l Samoumor pod vlakom Ljubljana, 28. maja. Danes okoli poldne je skočila nižje Predovi-čevega sela pri Mostah pod vlak neka mladenka. Bila je na mestu mrtva. Kolesa vlaka so dekle tako razmesarila, da je bilo težko spoznati njeno identiteto. Neki deček je povedal, da je videl to dekle, kako je ure in ure čakala na vlak ter na priliko, da konča svoje življenje. Policijska komisija zdravnika dr. Luzarja in dežurnega uradnika g. Florjana je ugotovila, da gre za 24 letno M. B. iz Dravelj. Zaslišana sta bila njen zaročenec in njena sestra, ki oba nista mogla povedati, zakaj bi dekle šlo v smrt. Verjetno je, da v tem primeru ni šlo za samoumor zaradi nesrečne ljubezni ali iz kakšnega drugega podobnega motiva, temveč je najbolj verjetno, da se je dekletu v zadnjem času omračil um ter je šla v tem bolnem stanju v to strašno smrt. Njeno truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. (Kraj, kjer je dekle izvršilo samoumor, spada še pod območje ljubljanske policije.) * O Otvoritev umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu.- V četrtek, na praznik Vneboliodu, ob pol 12 bo svečano otvorjena reprezentativna umetnostna razstava slovenskih umetnikov, ki jo priredi Društvo likovnih umetnikov dravske banovine kot svojo irvo redno pomladansko razstavo. Razstava uo vseskozi zelo zanimiva, ker so zastopani skoro vsi naši umetniki. Ljubitelji umetnosti so vljudno vabljeni, da obiščejo razstavo. © O skrajno slabem stanju Kolodvorske uliee smo že večkrat pisali in prosili mero-dajne kroge, da vendar enkrat urede tudi to ulico, ki vodi naravnost z glavnega kolodvora v mesto. Vse dosedanje pritožbe so bile zastonj. Sedaj so se združili hišni posestniki v Kolodvorski ulici in včeraj izročili županu g. dr. Vlad. Ravnihar,ju naslednjo prošnjo: »Podpisani posestniki v Kolodvorski ulici v Ljubljani se obračajo na Vas, velespoštovani gospod predsednik, z vljudno prošnjo, da ukrenete nekaj glede tako zanemarjene Kolodvorsko ulice.. Pripominjamo, da ulica, ki je pri kolodvoru, vendar ne odgovarja tuj-com, ki posečajo mesto in ki gredo peš v mesto. Kolodvorska ulica ima še stari kanal, koder je vse polno podgan. Mestna občina bi morala dograditi prepotrebni kanal in tla; kovati ulico z malimi porfirnimi kockami ter urediti prepotreben hodnik na strani ceste, saj se dnevno opaža, kako padajo pa-santi ria njem. Prepričani smo, da je ravno radi tega postala Kolodvorska ulica mrtva točka. Ker bo pa ulica na regulacijo še dolgo čakala, se naj vsaj prepotrebno uredi in ukrene. Na vseh koncih mesta so ceste potrebne ureditve, gotovo pa mora priti prva , v poštev ulica, ki pelje od kolodvora v mesto. | Prepričani smo, velespoštovani gospod pred- ! sednik, da boste naši upravičeni želji ugodili.« Sledi 17 podpisov. . © Kino Kodeljevo igra danes 111 jutri film o Jezusovem trpljenju »Kristusova trnjeva pot« in »Rudnik v plamenu«. sliko bojev na severni meji, ko so njihovi predniki, vsi izmučeni od dolgoletnega trpljenja v svetovni vojni, mesto da bi ®c vrnili v svoje domove, z dvignjenimi glavami zadušili v sebi vse domotožje ter šli mimo svojih lastnih domov nazaj v fronto, da priborijo domovini ča«tne meje na severu. Krasno jc opisal prodiranje »Triglavanov«, ki so med jezersko in spodnjedravograjsko napredujočo kolono imeli nalogo, da prodrejo sredino pri Kotljah v Meiiiški dolini in so to svojo nalogo po srditem 10 urnem boju sijajno rešili ter sovražnika potisnili s svojo zmago nazaj proti Celovcu. Pozival je vojaštvo slavnega 40. pešpolka, naj ostane zvesto velikim tradicijam in naj &i ohrani v srcu zavest, da mora v duhu starih bojevnikov tudi danes in v bodoče čuvati predvsem severno mejo domovine. Ob polkovnikovih besedah jc živo legel nad potk spomin na pokojnega kralja Aleksandra, na poziv katerega si je triglavski polk, po zmagi pri Kotljah ovenčal s slavo svojo zastavo, na koncu pa »o živijo klici na mladega kralja Petra II. utonili v zvokih jugoslovanske državne himne. Po polkovnikovem govoru so starejši oddelki polka strumno defilirali pred generalom Jovanovi-čem in gosti, ki so ga obe topili. Nato je polkovnik Živanovič povabil v imenu častnikov in vojakov polka goste v krasno ovenčano dvorano, kjer so bili po stari navadi polka lepo pogoščeni, medtem ko je godba neprestano svirala krasne muzikalne komade. Tudi mi triglavskemu pešpolku k slavi iskreno čestitamo. S. junija ob 8. zvečer v Unionu: HANDEL: MESIJA oratorij za soli, zbor in orkester Izvaja SI. glasbeno društvo »Ljubljana« Predprodaja vstopnic v trafiki Union in v Ljudski knjižnici na Miklošičevi cesti št. 7 0 Trgovine bodo na praznik Kristusovega vne-bohoda, 30. maja, cel dan zaprte. — Uprava Združenja trgovcev. 0 Vse starejše člane »Dobrote«, obsmrtno podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, opozarjamo na današnji občni zbor v hotelu Union (bela dvorana, ob 19.30), da se istega v lastnem interesu v kar največjem številu udeleže. 0 Dr. Božidar Lavrič, primarij kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice, ne ordinira do 9. junija 1935. O Prvi primer kačjega pika. Nevarnost strupenih kač se pri nas pogosto pretirava in ljudstvo zato uničuje vse vrste kače, ki so količkaj podobne strupenim, to je koristne gože in belouške ter druge kače, medtem ko so piki strupenih kač zelo redki. Doslej se je letos pripetil v bližini Ljubljane samo en znan primer kačjega pika. Včeraj so iz vasi Hriba pri Dolu pripeljali 17 letnega hišarjevega sina Stanka Grčarja, ki ga je na piolju pičil gad v desno nogo. Stanje mladeniča je precej nevarno, ker je preteklo mnogo časa od pika do prve zdravniške pomoči. © Karambol v Šiški. Pred bivšim občinskim domom v Šiški se je včeraj okoli 14 neki avto zaletel v 37 letnega zidarskega mojstra Jakoba Kalca s Cojzove ceste 9, ki se je peljal na kolesu. Pri padcu si je Kale zlomil levo nogo, tako, da je kost pogledala izpod kože, obenem ]>a je dobil tudi hude notranje poškodbe in inu je kri lila iz ust in nosu. Ponesrečenca je prepeljal reševalni avto v bolniš- 0 Surov napad. V ponedeljek zvečer je bila ljubljanska reševalna jrostaja poklicana v Bizovik. Tam je nastal v neki gostilni prepir, med katerim so gostje napadli 55 letnega posestnika Janeza 'Moj-škerca, ki je med pretepom dobil dva nevarna sunka z nožem, in sicer prvega med rebra, drugega pa v vrat. Mož je izgubil mnogo krvi ter je bilo njegovo stanje spočetka nevarno, vendar pa se je včeraj zboljšalo. Napadalce so orožniki aretirali. 0 Se en pretep v gostilni. V neki gostilni sredi mesta je prišlo v ponedeljek zvečer do hudega pretepa, v katerem je nekdo sunil z nožem v trebuh 30 letnega Slavka Logonderja, kovača na mestni pristavi in stanujočega v Mostah, Zakotnikova ulica 2. Logonderjevo stanje je zelo nevarno. #a}nd$(is, ali nama(ti0skit&mme msi&? „No saj veš, s sv. Elijem se ni za šaliti. Kako vendar blešči sonce!" „Saj to ni sonce, to je moje perilo! „Ali je to mogoče — kako je samo postalo tako belo! „Odkar uporabljam za pranje Schicht-ovo terpentinovo milo, je vedno tako. Tudi najtrdovratnejša nesnaga se razkroji v obilni peni tega izvrstnega mila, katero tako prijetno diši po mladem smrekovem gozdu! 5CHICHT TERPENTINOVO MILO .. in za namakanje Ženska hvala Na debelo sta kradla kolesa Kamnik, 28. maja. Kamniškemu orožniku Muhi se je posrečilo ujeti znanega tihotapca in tata koles Antona Pe-stotnika iz Velike Lašne, obč. Nevlje. Pred tedni je Pestotnik vlomil v gostilniško sobo g. Nandeta Novaka, kjer je izrezal krecenco in odnesel 1065.75 Din, za 20 Din »Drava« cigaret in tri hranilne knjižice v skupni vrednosti 24.496.75 Din. Vlomil je na ta način, da se je skril v veži pod mizo in ko so vsi zaspali, se je odpravil v gostilno, kjer je vlomil. Nato je hotel odpreti vežna vrata, pri tem pa je zbudil gospodarja Nandeta, ki je skočil iz postelje in ga v zadnjem trenutku zgrabil za vrat ter mu odvzel ukradeni denar in knjižice. Pestotniik je kradel kolesa kar na debelo in jih oddajal svojemu pomagaču Francu Roglju iz Vogelj pri Šenčurju. Ta jih je za malenkostno ceno razprodaja! Pestotnik je ukradel kolo iz veže gostilne Pru6nik v Kamnku. Tega je zapeljal v Podgorje hiš. št. 28 in ga prišel šele čez tri dni iskat. To kolo eo sedaj vrnili lastniku. 9. maja je ukradel novo kolo gostilničarju Majdiču na Zapricah in ga odpeljal v Voglje, kjer ga je njegov pomočnik prodal za 600 Din. 13. maja je ukradel v Komendi kolo in ga skril v kozolec. Tam so našli še eno žensko kolo, ki se ne ve, čigavo je, kdor ga pogreša, ga dobi na orožniški postaji v Vodicah. Prav tako je ukradel kolo 24. t. m. izpred cerkve v Grobljah in ga nato skril v travo pri »Korobaču« v Kamniku. To kolo je našel g. Pavlič, ko je kosil travo. , Lastnik ga dobi na orožniški postaji v Kamn ku. V vasi Voglje pri Šenčurju je bil prijet 22 letni fant Franc Rogelj, ki je prav tako kradel kolesa in bil Pestotnikova desna roka. Pri Roglju so našli dve kolesi, več posameznih delov in dve verižici. Marca je omenjeni tihotapil saharin iz Luč in prišel zvečer počivat na podstrešje trgovca Koširja na Krivčevem, kjer je našel dve kolesi. S svojega je snel številko in jo pritrdil na kolo, katero je tam hranil neki Kočar iz Tunjic. Pri tem je ravnal silno premeteno, saj je plombo s kladvom zbil skupaj. Rogelj je tudi prodal žensko kolo neki delavki iz Mekinj, ki je bilo ukradeno nekje pri Šenčurju, Oba ljubitelja tujih koles so izročili so» dišču v Kamniku. Dodatno emo prejeli še naslednje poročilo; Franc Pestotnik je bil že predkaznovan radi tatvine. Ta veliki tat koles je že 1. 1929 v začetku decembra ukradel Kočevarju Rudolfu iz Gradišča 3 hranilno knjižico in dvignil pri Mestni hranilnici v Kamniku Din 13.000. Vendar ga je sodišče prvotno oprostilo, končno pa je Stol sedmorice v Zagrebu sodbo zavrnil in odredil reviz jo. To pot je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapoTa. — Sedaj so aretirali še tretjega člana te tatinske družbe in upamo, da bo zaj>et mir v našem okrajul Z nožem prerezal oko Kamnik, 28. maja. Te dni opravljajo v našem okraju člani Vojno-geografskega instituta svoje delo. Tej skupini je bil prideljen tudi redov Leopold Peterlin, rodom iz Hov pri Velikih Laščah. V nedeljo zvečer je bil Peterlin v gostilni Ramšar na Krivčevem pri Stranjah. Igral je tam na harmoniko. V gostilni pa je bila zbrana večja družba fantov, mož in seveda tudi deklet. Nenadoma je neki Senožetnik pograbil stol, udaril z njim po luči in v temi ter zmedi skočil k Peterlinu in z velikim nožem potegnil po čelu proti levemu očesu, tako da je nož ostal v očesni duplini. Nato je pobegnil. Pozno v noči so težko ranjenega vojaka pripeljali v Kamnik, kjer je dobil prvo pomoč. Nato so ga odpeljali z rešilnim avtom v Ljubljano. Vojaku je izteklo oko. Orožniki so aretirali več fantov; glavni krivec, posestnik Senožetnik, se je sicer sam javil včeraj kazenskemu sodniku v Kamniku, kjer je dejal, da je s stolom razbil luč. Ni pa povedal, da je prerezal oko. — Sodnik ga je zaslišal in nalo izpustil. Vendar so ga orožniki že včeraj iztaknili in aretirali. — Zločinec je posestnik, oženjen in oče dveh otrok. — Strašne posledice alkohola! Kultarm obzornik Dom in svet, št. 5 To številko Doma in sveta otvarja Kocbekov: Pogled na novo gibanje francoske mladine. Avtor, ki jo svoj čas študiral v Franciji ter pazno zasleduje vsak francoski kulturni pojav, skuša analizirati nove mladinske pokrete, ki so so začeli pred leti, da premoste velik prepad, ki je nastal v francoski javnosti ob dejstvu, da se je razdelila v dva tabora: v žilav komunizem na levi in kričeč rojalizem na desni. Zdaj hoče mladina premostili obe te skrajnosti, razširiti ožino 111 mehanizem teh mišljenj, ter ustvariti novo duhovno podlago za nov družabni red. Proti liberalizmu, komunizmu in fašizmu se bori to novo gibanje »revolucionarni personalnem«, ki zahteva svobodno človeško razgiban,je v pravičnem družabnem redu. — V tej številki se jo Kocbek mogel omejiti samo na oznako dveh takih gibanj: na revijo »Es-prit« tor »L'ordre nouveau«. Tako hočejo ljudje ob »Espritu«, ki imajo v temelju nekaj trdnih točk, 11. pr. odločno metafizično smer ter antikapitalistično in antietatistično tendenco, svobodno premišljeno in objektivno naravnano soustvarjanje vseh. (Ti so nastopili 11. pr. tudi skupno proti avstrijskemu nasilju proti soc. demokraciji, kar je podpisal tudi Maritaine!) »Lordre« pa n. pr. rlržavi ue priznava nobene iniciative, ampak samo kontrolo in uravnovešanje pokrajinskih sil. — Ob teh dveh gibanjih eo »bira še več podobnih manjših centrov, ki so vsi več ali manj katoliška orientirani. — Razprava so bo nadaljevala. — Drugo razpravo je na- pisal Niko Kuret: Sodobni zborovski element v igri. Sicer bomo morda o Kuretovem naporu za novo slovensko obliko drame govorili še posebej ob zadnji št. njegovega Ljudskega odra, ob tej priliki pa omenjam to njegovo razpravo kot zanimiv in nam dozdaj neznan razbor vseh prvin, ki jih obsegajo zborovski nastopi, bodisi govorski zbor, zborovska igra ali igra v zborih. Kuret jasno razlikuje vse te pojave ter jim hoče priti do vrednostnega dna, obenem pa jih aplicira na naše razmere. — Tretja razprava pa obravnava Vplive na stopnjo lepote in grdote. kakor jih na podlagi Vebrovc estetike pojasnjuje njegov učenec Lojze Potočnik. Razprava jc pisana strokovno tor bo pomenila, ko bo končana, nov donesek k rešitvi zamotanega estetskega vprašanja. — To bi bile aktualne razprave iz kulturnega življenja, ki sc no tičejo izrcc-110 književnosti. Književnosti posebej pa sn posvečene: obširna in natančna Logarjeva occini oz. študija o Novi zgodovini slovenskega slovstva (Slodnjak), ki z dokazi pojasnjuje vrednote in pomanjkljivosti tega novega pregledu naše književne tvorbe; dalje Koblarjev pregled »Našega izvirnega ln poslovenjenega dramatičnega slovstva, v katerem razbira prvine naše duhovne igre, kot jo propagira Ljudski oder, podčrtava njih dobre strani, ki naj naše ljudsko igranje za-okreno v docela novo smer ter dodaja svoje misli k problemu katolieanstva v današnji drami. Zanimiv je Koblarjev zadnji stavek v tej razpravici (ki se bo še nadaljevala), kjor obžaluje, da sc »krščanska drama — žal — tako izgublja v duhovno abstraktnost in neplodovito absolutnost, zlasti pa, se hoji prav vsakdanje resničnosti«. S tem je podana tudi smer katoliški umetnosti v čim tesnejšo bližino polnega življenja — Tine Debeljnk na rise portret nesnika Tina Ujevlčs, knko skuša do svoje nuhovuo odgovarjati na da- . našnjo tehnično in kolektivistično dobo. V ; Ujeviču moramo gledati enega najboljših ! današnjih jugoslovanskih pesnikov, čeprav i je še zelo romantično uglašen. — V leposlovnem delu so zastopani: Jože Pogačnik z zanimivo realistično pesmijo Zjutraj, ter Miran Jarc tudi z močno, v trdih asonancah zapeto duhovno realistično socialno himno Novim ljudem. Beličič jc prispeval lepo razpoloženjsko ljubavno pesem Spomin in St. Vuk, na Vodnikove Vigilije spominjajočo ekspresijo-nistično erotično Zvečer. — Bevk nadaljuje povest Ubogi zloclej, prav tako kot Vldic dramske slike La Gironde. — Likovni umot-; nosti sta posvečeni oceni o razstavi Toneta i 11 M are Kralja na Dunaju (St. Poglajen-Ntunvall) ter Jana in Elzc Oeltjena-Kasimira ; v Ljubljani (Štele). V glasbenem oddelku ' govori Srečko Koporc o koncertu našega Akademskega zbora. — Številko krase prilogo del Toneta Kralja (Križani, Kosilo na polju, Kmečka svatba) in obeh Oeltjen-Ivasi- nurjev. td Javna produkcija gojencev ljubljanskega držav, konservatorija je I imela zopet po svojem sporedu lepo enotnost j>a tudi splošno vrednost. Pet gojencev konservatorija tOsana Jože — klavir; Ivančič Sonja — klavir; Korenčan Štefka — sopransko petje; Jelene Olga — klavir; Prevoršek Uroš — violina), je izvedlo vrsto skladb raznih avtorjev, ki jih pa vse druži enotna stilna smer, začrtana 7. novejšo umetniško nazornostjo barvitega impresionizma in notranje izraznega ekspresionizma. Med tujimi avtorji je bilo zastopanih tudi nekaj domačinov (kar je zelo umestno r. ozirom za vzgojo važno spoznavanje in uvaževanje domače tvornosti): samospev Janka Ravnika »V razkošni sreči« spada med plemenite, vsebinsko in numknlno dnčutene tvorbe velike arhitektonske in izrazne moči: Švarov samospev »Kako je bilo Tebi, Marijai je močno ekspresivno zajeta tvorba, lomljena v liniji in trda v harmoniji iz stremljenja po notranjem izrazu. Z umetniško bolj izčiščenim besedilom bi skladba pridobila; mladega Prevorška violinsko »Vizijo pe smo že ponovno slišali in jo tudi že označili kot močan mladosten [>ojav. — Vse skladatelje, — med katerimi so bili že značilni zastopniki novejših smeri Faure, Debussy, Szymanowsky in Stravin-ski, — so izvajalci izvedli z lepim razumevanjem in dobrim znanjem ter nam po eni strani predstavili nova snovanja v glasbenem ustvarjanju (kar je z ozirom na bodoči razvoj zelo važno in zato vsega priznanja vredno), po drugi strani pa so predstavili vrednote svojega lastnega in svojih vzgojiteljev resnega dela. (Gojenci so predstavili šolo gdč. Vogelnikove, gdč. Znrnikove, ge, \Visting-haus-nove, g. Janka Ravnika in g. Šlaisa.) — 1'ro-dukcijo moremo šteti med uspele konservatorijske prireditve. v. U. Evharistični cvetovi jo naslov zbirki treh otroških igric, ki jih je napisal frančiškan pater Krizostom in ki se bodo dale z naj-skromnejšimi sredstvi uprizarjati na društvenih in zasebnih odrih. »Pankracijeva zmaga« in »Sveti Tarčizij« sta eno- oziroma dvedejanki. »Blažena Imelda.< pa igra za deklice v štirih kratkih dejanjih. Vse tri predstavljajo junaštvo in ljubezen otroške dušfl do največjo skrivnosti krščanstva, Kristusa, pričujočega v evharističnih darovih. Pisatelju, ki je znan kot iKiznavalec duševnega sveta otrok, so je posrečilo, da je ustvaril tri dramatizacije evharistične poboinosti s tisto nežnostjo, ki jo zahteva otroška igra, — Najlepši jo pač »Sveti Tarcizij«, ki po reaiiz-mu časa in po idealizmu za osrednjo krščansko resnico padle žrtve pretresljivo učinkuje in bo gotovo stalno ostnl na repura* in -živijo« kliči. Ves Burgas je v zastavah. Sprevod do kopališča, od koder je očarljiv pogled na vedno nemirno Črno morje, od koder pihlja prijeten hlad. Valovi pluskajo ob čeri in se razbijajo v bele pene, ki močno odražajo od teinno-zelene barve morja. Nepozaben trenutek! Končna točka naše turneje je dosežena. Toda marsikdo naših je razočaran, ker je živel v upanju, dn se bo njegovo lelo pobližje seznanilo z okrepčujpčo morsko vodo. Pa je prehladno, voda, ki prihaja iz Rusije je mrzla. Kopalne obleke so žal, odveč. Vsi smo nastanjeni v prvovrstnih hotelih, ki jih v Burgasu, popolnoma modernem evropskem mestu, ne manjka. Zvečer v mestnem gledališču koncert, ki je zaradi izborile akustike in dobro razpoloženih pevcev izvrstno uspel. Vse vstopnice so bile že pred dnevi razprodane. Zopet je žela naša pesem triumfe. Tudi Iti so — kakor skoraj povsod — najbolj ugajale naše vesele pesmi. llankel smo začeli z molitvijo, ki jo je opravil metropolit iz Slivtia, llarijon. Oblastni upravitelj — ban — g. Dancev je v napitnici med dru- jugovzhodu Balkana mal slovanski narod, ki čuti slovanski in ki iskreno želi, da pride že vendar enkrat čas, ko se bomo združili vsi Jugoslovani od Črnega do Jadranskega morja. Ze prej omenjeni metropolit pa je govoril ki razdvaja in o prosveti, ki druži. — Advokat Markov je zaklical besede Petroviča: Mi nismo dva naroda, nii smo eno, zato moramo skupno skozi bodočnost. Govorilo jih je še mnogo. Z molitvijo je bil končali oficielni del. Omeniti moram ludi, da so nam postregli na bankelu ■/. ribo : kalkan", ki živi le v Črnem morju in ima jako okusno meso. Danes je praznik sv. Cirila in Metoda. Pred stolno cerkvijo je ogromen prostor, kjer se je zbral ves Burgas, v prvi vrsti šolska mladina; vojska in razna društva. Nekaj naših tovarišev in to-varišic je prineslo s seboj slovensko narodno nošo, ki je vzbujala po mestu veliko pozornost, ko smo šli na določeno mesto. l'o kratki lilurgiji in govorih o slovanskih apostolih, se je razvil po mestu ogromen sprevod, ki smo ga kot gostje gledali v bližini komandanta mesta, mimo katerega je vsa la množica defilirala. Na čelu sprevoda jc korakala godba, za njo vojaštvo, mornarica — šolska mladina (od otroškega vrtca do strokovnih, srednjih šol, vse uniformirano), narodne noše, društva itd. Mimo nas je korakala deca italijanske šole ter pozdravljala z iztegnjeni) roko. Na enak način je pozdravila tudi mladina nemške šole, ki je korakala za zastavo s kljukastim križem. Popoldne izlet s parnikom na eno uro oddaljeni otok Analie mimo oloka Anastazije, na ka-tereni je bil konfiniran bivši ministrski predsed-nik Georgijev. . Zvečer zabava v ruskem klubu, jutri zjutraj pa odhod v Jambol, kjer bo zadnj> koncert. Iz notranje politike Escorial - osmo čudo svela Grobnica španskih kraljev Učiteljski pevski zbor v Bolgariji Ob valovih Črnega morja Samostan Escorial Pismo vsem slovenskim šahisfom V naši ljudski prosveti, Ui r,c jr desetletja in desetletja na vso moč trudila, da slovensko ljudstvo dvigne in preobrazi umsko in nravno, smo vse doslej pogrešali človeka, ki bi sc prav posebej potegoval in skrb«! za polrebno plemenito duševno razvedrilo. Skcr moramo hvaležno priznali, da sc je tupatani kdo zavzel za to, a enotnega, resno usmerjenega dela, ki bi zajelo vse ljudstvo, nismo v ideli. Šahovska igra, ki ji gre po tisočletni preteklo'.ti, po številu pristašev in po svoji posebni naravi prvenstveno mesto med vsemi razvedrili, potrebnimi svobodnemu duševnemu udejstvovanju omikanega ljudstva, je. ostala pri -nas neorganizirana sirota. Prav razumljivo. Premnogi o šahu niti pravega pojma nimajo, drugi njegovih odličnosti nc poznajo, Pa je vendar šahovska sfinga taka, da. prav posebej in močno vpliva zlasti na slovansko dušo splošno, in nc v najmanjši meri na nas. Bistvo šaha, ki sc siccr zagonetno izmika vsakršni določeni opredelitvi, pa p" svoji napol umctnoslni napol malematično-lngični lepol? vpliva k posebnim čaroin na intuicijo in timišljijo slovanske du-Se, mora prodreti med ljudstvo. Nočemo razpravljati in preko mere poveličevati šah. Želimo pa vsi, da bi ta duševni šport iniol v javnosti vsaj toliko ugleda in važnosti kakor tele: ni šport. Zavoljo njegovega umetnostno-borbenega značaja, naj naše oblasti šahovsko igro povsod podpirajo. Minister prosvete, g. Slovan Cirič, ki jc sam odličen šahovski mojster, je nedavno po odloku razglasil, da sodi šah med prosvetna sredstvu in da bo poseben odsek prosvetnega ministrstva vodil šahovske organizacijo širom Jugoslavije. l udi pri nas je šahovsko življenje končno vendarle oživelo. 1\, složnem iu nesebičnem sodelovanju vseli najmočnejših šahovskih klubov sc j,.' osnoval Pripravljalni odbor za ustanovitev sahov-ske zveze v dravski banovini. Ta naj bi metodično propagiral in organiziral naš slovenski šah. Da bi se v javnosti čim hitreje in krepkeje afirmiral, se ie odločil z.-i več šahovskih prireditev, s katerimi bi pritegnil kunnoi veliko število prijateljev kraljeve igre. Tako je po krasno uspelem monstre-brzolur-nirju, ki se ga jc udeležilo 81 igralcev iz. raznih krajev, in Pirčevein predavanju o moskovskem turnirju, zasnoval nov načrt. Za nedeljo 2. junija smo povabili najboljše hrvatske šahisle na tekmo na 20 deskah. Borili sc bodo vsi naSi mojstri. Hkrati pa in to jc najbolj važno — snuje la Pripravljalni odbor vse. organizacijske načrte, ki bodo potrebni, da sc bo kdaj pričelo redno klubsko življenje po naših vaseh, trgih in mestih, K temu delu morajo pristopili vsi zavedni slovenski šahisti, V nedeljo 2. junija zjutraj ob 10 sc bo vrSil delegatski sestanek vseh slovenskih klubov in si ccr v dvorani rc.slavrac.ijc Zvezde. Tu bomo razpravljali o osnutku pravil za zvezo in o predlogih delegatov vseh slovenskih šahovskih klubov. 2. junij naj bo posvečen slovenskemu šahu! Pripravljalni odbor za Dravsko šahovsko zvezo. BRAN-I-BOK SE BRIGA ZA BRATE V SU2NOSTI. PK1S lOPAJTfct Zbiranje poslancev Prvo posvetovanje poslunccv Jevtičeve liste. V ponedeljek je predsednik vlade in nosilec dtžav-nc kandidatne liste Bogoljub Jevtič sprejel v narodni skupščini večje število poslancev, ki so bili izvoljeni na njegovi listi. Razgovarjal sc jc z njimi nad eno uro. Sestal se j<: tudi z dr. Kosto Kuma-nudijem, predsednikom bivše narodne skupščine, ki je bil zdaj izvoljen na upravnem področju Bcl-grad-Zemun-Pančcvo. G. Jevtič sc je zanimal tudi za prostore narodne skupščine, Zaenkrat nc bo skupščina zasedala v novi palači narodne skup-šinc, ker šc ni povsem dovršena. Računajo, da bodo vsa dela končana šele v jeseni. Narodni poslanci z lisle g. Jevtiča bodo pozvani na prvi sestanek, ki bo v Belgradu, v nedeljo 2. junija zjutraj-Na tem sestanku sc bodo raz.govorili o programu tn delu v novi skupšini. Največja nevarnost, - kulturna zaostalost Pod leni naslovom jc Miloš Crnjanski v Idejah« priobčil članek, ki govori o pomenu kulture za ureditev naših notranjc-političnih razmer. G. Crnjanski pravi: Največja nevarnost za nas ni v političnih težavah, ampak v naši kulturni zaostalosti. Trčenje naših palrijarhalnih krajev in zapad-nc kulture, prehod iz junaškega in ha j luškega ala-vizma v objem zapadnih, velikomesluih kulturnih razmer — v tem jc problem! Tu bo nastal izvor tragedije, degeneracije, karikatura kmeta — in kretena.« Nadalje popisuje člankar socialne razmere v srbijanskih krajih, kjer kosi jc tika, kjer jc velika umrljivost otrok, in govori o potrebi, da sc dvigne kultura. Treba jc delati za socialni napredek v smislu naukov belgijskega sociologa Henrika dc Mana: Pravi socialni napredek obstoji z ene strani v čim večjem širjenju elite, a z druge strani v novem postopku pri izbiranju (sclckciji). Vse, kar je bilo na svetu velikega ustvarjeno, to jc ustvarila elita.« Pn nas je kultura usodno vprašanje, nadaljuje g. Crnjanski, in kakor sc nam zdi, bodo kulturne težave večje kakor politične. Zato jc»prav na lem področju Ireba največ delali. Dejstvo jc, da posvečamo kulturnim vprašanjem pri nas najmanj pozornosti. Čc poudarja g. Crnjanski, da so ob trčenju dveh različnih kultur nastale pri nas najhujše težave, iina gotovo prav. Res jc tudi, da ie treba prav v različnosti kultur iskati glavni vzrok Nc moremo sc pa strinjati z njim, ko trdi, da je prehod iz hajduškega atavizma v območje zapadne kulture nujno zvezan s tragedijo, z degcneracijo, s karikaturo kmeta in — kretena! Treba je le, da svojo zapadno kulturo naslonimo v resnici na krščanska načela, ki jih posebno danes spričo demografskega propadanja narodov priznavajo za odrešilna vsi trezni sociologi, pa se tragična napovedovanja g. Crnjanskega ne bodo uresničila. Tudi o kretenih nam tedaj nc bo treba govoriti. Vsekakor je podobno pretiravanje stvari sami škodljivo in tudi žaljivo. Kretenov imajo žalibog vse kulture dovolj! * Občinski in državni uradniki. Z odlokom bana drinske banovine je bilo službejto razmerje občinskih nameščencev v drinski banovini izenačeno s službenim razmerjem državnih nameščencev. Plačo občinskih in drž nameščencev bodo poslej enake. Sestanek jugoslovanske narodne stranke, Predsednik jugoslovanske narodne stranke Svela Ho-dzera jc sklical člane osrednjega odbora lia sestanek, ki bo v Belgradu 3. junija. Naslednjega dne bo seja članov upravnega odbora. Na sejali bode razpravljali o političnem položaju v državi. Bivši poslanec aretiran. Na zahtevo državnega tožilca je bil v Prištini aretiran Šahir Alilovič, bivši poslanec in član JNS. Obtožen je bil, da je lctff 1918 izvršil dva umora. Preiskava jc v teku. Pomen francoskega obiska. V »Journalu des Debats« piše Renč la Bruyčrc, da obisk francoske mornarice v italijanskih in jugoslovanskih lukah po svoji važnosti nadkriljuje običajne obiske. Izvršil se jc v znamenju pomirjenja med Jugoslavije in Italijo, Admiral Mouget je bil gotovo mož na mestu, da izvrši delo za zbližanjc. Mornarica jo pokazala ob Icj priložnosli veliko korist tudi za mir. Salve, ki so bile izstreljene iz lopov v znak pozdrava, so bile simbol miroljubnih teženj; obenem je lo učinkovita propaganda za fr; icosko republiko, ki jc v dobrih odnosih z obem ' doma ob Adriji. *ino Pridobivajte novih naročnikov! % Velika tatvina v Škof ji Loki V ponedeljek zjutraj je bila v Školji Loki, sredi mesta, izvržena velika tatvina, ki pa je bila k sreči kmalu pojasnjena ter je bil predrznemu tatu odvzet njegov plen. Guzeljevi, po domače Mala n tO vi, imajo v Škof j i Loki gostilno in trgovino, na njihovem posestvu je pošta, obenem pa imajo glavno skladišče tobačnih izdelkov za škofjeloško območje. Trgovec Franc Jelovčan iz Gorenje vasi v Poljanski dolini je v nedeljo poslat Gu-zeljevim denar namesto po pošti, kar z avtom. Denar, 17.686 Din, so Guzeljevi izročili domačemu zanesljivemu hlapcu Petru Megušarju, ki je star 44 let, dolga leta uslužben pri isti hiši in zelo pošten mož. Megušar, ki tudi sam ni vedel, koliko ima denarja v kuverti, je kuverno položiil čez noč pod svoje vzglavje, ob 4 zjutraj pa jo je vtaknil v suknjič z namenom, da se odpelje takoj v Ljub-Ijkno iu tam naroči novo tobačno zaloga Suknjič pa Je obesil za 10 minut v svojo pritlično sobo bli. zu hleva. V tem času pa se jc splazil v sobo tat, ki je denar izmaknil. Megušar je takoj opazil tatvino ter je pričel pri ljudeh nn cesti spraševati, ali so videli kakega sumljivcu. Razni ljudje so mu povedali, da so videli neznanca, ki je šel proti Selški dolini. Ponoči okoli l so se orožniki iz Železnikov oglasili na domu 30 letnega delavca Lojzetu Tavčarja v Selcih in ga aretirali. Tavčr je dolgo časa tajil, končno pa je le priznal, da je on ukradel pogrešani denar. Tavčarja so odvedli v šk. Loko, kjer je pokazal kozolec, kamor je vtaknil denar. Orožniki 60 res našli nedotaknjeno kuverto z vsem denarjem. Tavčar je bil sam presenečen, ko so mu orožniki poveduli, koliko denarja je pravzaprav ukradel. Tavčar je znan potepuh in je imel Ze večkrat opraviti s kriminalom. Orožniki so ga izročili sodišču, kjer ga čaka sedaj občutna kazen. Sovražniki naših zob so najnevarnejši, če lahko neopazno vršijo svoje razdiralno delo, podobno kakor miljonska armada gnilobnih bakteri|. Če postanejo poškodbe vidne, je že prepozno. Bolje |e se temu pravočasno izogniti, s tem da redno čistimo zobe z zobno pasto Chlorodont, ki navzlic svoji izredni čistilni moči, ne načenja občutljive zobne sklenine. Tuba Din. 8.— Jugoslovanski proizvod Mariborske vesli t Za vzgojo javnosti Koledar Sreda, 29. maja: Marija Magdalena Pazzi, devica; Maksim, škof-mučenec. Novi grobovi + Pri Dev. Mar. v Polju je umrl po dolgotrajni bolezni železniški uslužbenec g. Alojzij Anžur iz Zgornjega Kašlja. Rajni^je bil mirnega in blagega značaja. Naj počiva v miru! Žalujočim našo iskreno sožalje! Osebne vesli = Imenovan je za strokovnega^ drž. mojstra /X. pol. skupine absolvent višjega tečaja voj. obrtne šole strojni ključavničar Franjo Drobnjak, na službi v I. oddelku voj. tehn. zavoda v Sarajevu. — Prevedena sta za nižjega voj. kontrolorja II. razr. nižji voj. uradnik II. razr. Mihael Poček in za nižjega voj. kontrolorja I. razr. nižji voj. uradnik L razr. Ljubomir Kulaš. = Upokojen je drž. mojster IX. pol. skupine Ferdo Brkič, zidar novosadske garnizijske uprave. Ostale vesti — Birmovanjc v Mežiški dolini. Iz važnih vzrokov se prvotno določeni spored birmovanja v dekaniji Mežiška dolina izpremeni, kakor sledi: Črna v soboto, dne 1. junija; Mežica v nedeljo, dne 2. junija; Gu Stanj v ponedeljek, dne 3. junija; Preval je v torek, dne 4. junija, in Kot-1 j e v sredo, dne 5. junija. — Lavantinski kn.-šk. ordinariat. — Še je čas. Kdor hoče na oddih s »Kraljico Marijo« po Sredozemskem morju (v Grčijo in Egipet), naj se takoj priglasi pri Jadranski straži v Ljubljani, Tyrševa 1. Dne 31. maja poteče čas za priglasitve. Do 2. junija naj vsakdo poravna znesek za potne stroške na ladji. Odhod iz Splita 30. junija, povratek 16. julija. — Opozorilo telefonskim naročnikom. Glede na novi privatni telefonski imenik za dravsko banovino, ki je preti kratkim izšel, opozarja ravnateljstvo pošte in brzojava, da v nobenem oziru ne odgovarja za pravilnost vsebine tega imenika in naj se stranke ne obračajo nanj. — Na orglarski šoli Cecilijinega društva v Ljubljani sc bodo sprejemni izpiti vršili 1. julija dopoldne. Kdor namerava to šolo obiskovati, naj se takrat prijavi in prinese s seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in priporočilo župnega urada. Število učencev, ki bodo nanovo sprejeti, je omejeno. Prednost imajo tisti, ki imajo več klavirska predizobrazbe. Nad 24 let stari ne bodo sprejeti. — OsijeŠko gledališče se je rešilo. Kakor vsa gledališča na svetu, je tudi osiješko gledališče plavalo v težkih dolgovih, ki se jih ni moglo rešiti. Ako je plačalo en dolg, je že zrastel drugi. Novi upravnik gledališča dr. iianko Mladenovič pa je našel rešitev iz teh težav. Zaprosil je pri Državni hipotekami banki posojilo za 350.000 Din, ki jih je DHB odobrila. S tem denarjem je osiješko gledališče plačalo vse svoje dolgove. Ne bo pa treba gledališču vrniti dolga iz lastnih sredstev, ker je bilo posojilo dano na račun gledališkega dinarja, ki ga morajo plačevati kinematografi. K srečni rešitvi denarnega vprašanja mu zavidajo vsa druga gledališča v državi. — Odvetniška konferenca v Splitu. V Splitu je bil v nedeljo sestanek delegatov odvetniških organizacij iz vse države. Sestanku je predsedoval predsednik Zveze odvetniških zbornic dr. Adamo-vič, ki se je spominjal smrti pokojnega kralja in predlagal udanostno brzojavko kralju Petru II. Zastopniki so na konferenci govorili o raznih stanovskih in važnejših strokovnih vprašanjih, zlasti pa o odvetniški .tarifi, o kateri je poročal dr. Urbane iz Ljubljane. 0 pokojninskem fondu je poročal dr. Bay iz Splita, o izplačevanju vlog pa dr. Živadinovič iz Belgrada. O vprašanju zastopanja pred duhovnimi sodišči je poročal dr. Belič. Izvoljeni so bili nato delegati, ki bodo zastopali naše odvetnike na mednarodnem odvetniškem kongresu v Bruslju v Belgiji. Splitska odvetniška zbornica je gostom priredila svečjjno kosilo. — Vsem gg. šolskim upraviteljem narodnih šol. Vsi, ki prejmete te dni tiskovino o zadevi »Društveni dom Gornja Lendava«, upoštevajte, da jo to delo Vaših tovarišev, ki zasluži tovariške pomoči. Zainteresirajte Vaš cenj. učit. zbor o tej plemeniti akciji, tako da prispeva vsak od svoje plače vsaj 1 do 2 Din. Ves nabrani znesek pa odpošljite po priloženi položnici. Gospodje upravitelji! Uspeh te javne prošnje odvisi edinole od Vas. Tozadevna tiskovina naj ne roma v koš. Ta slučaj jc edinstven in zasluži res tovariške moči, kajti gornjclendavski društveni dom zidajo tako rekoč sami učitelji. — V voj. obrtno šolo zavoda >0biličevo< bo sprejetih v šolskem letu 1935/36 petdeset gojencev in sicer v prvi razred. — V voj. obrtno šolo voj. tehničnega zavoda bo Sprejetih letos petdeset gojencev v prvi in dvajset gojencev v drugi razred. Predpravico iinajo interesenti, ki ao napravili štiri razrede srednje šole z najmanj dobrim uspehom. — Neznan mutec sredi Save. V Gradovljah ob Savi je v ponedeljek popoldne neznan moški od-vezal priklenjen čoln ter se spustil v sredo struge. Voda jc čoln z možakarjem naglo odnesla navzdol, k sreči pa jc opazil čoln posestnik Loboda, ki jc s svojimi sinovi potegnil s kavlji čoln k bregu. Izkazalo se je, da je mož v čolnu gluhonem. Lobo-dovi so moža izročili orožnikom v Vevčah, ti pa so' ga izročili policiji, naj ugotovi, kdo je. Je to prilji;*^ 20 let star mladenič srednje postave. ) *».ska policija sedaj ugiblje, kdo je ta mla-naSii f"' Kamnih Obrtno drultvo v Kamniku priredi ob priliki 15 letnice veliko obrtno razstavo. Ponovno opozarjamo obrtnike v kamniškem okraju, da čim preje prijavijo, kaj in koliko želijo razstaviti. Informacije dajeta g. Uršič v Samostanski ulici in g. Škof. Moste pri Ljubljani Legitimacije in znake, zn evharistični kongres dobite pri krajevnem pripravljalnem odboru v Salezijanskem mladinskem domu. Ker so zaradi kontrole legitimacije zaporedno nu-merirane, jih kupujte samo pri domačem pripravljalnem odboru, da ne bo zmešnjav. Prihodnje dni jih bodo člani pripravljalnega odbora prinesli tudi na dom. Narodne noše so vabljene na sestanek v Salezijanski mladinski dom jutri ob četrt na 9 zvečer (po šmarnicah), da se pogovorimo o udeležbi na kongresu. Dev. Marija v Polju Kot pripravo na evharistični kongres bomo v naši fari opravljali junijsko pobožnost »Vrtnice«. Začetek pobožnosti ob delavnikih ob 20, ob nede- i ljah ob 14. — V nedeljo bodo imeli naši malčki svoj praznik, kajti la dan bo 180 otrok prvič prejelo Jezusa. Po 8. sv. maši bo v Domu [»gostitev prvoobhajancev, jx)poldne pa slavnosti primerna igra. — Vincencijeva konferenca išče dvema dečkoma birmanska botra. Dečka sta revnih staršev. Prosi tudi za denarne prispevke, da more obleči nekaj revnih birmancev. Darovi .se sprejemajo v župnišču. Trbovlje Otvoritev razstave »2ena« in z njo združene higijenske razstave bo v četrtek, 30. maja ob 9.30 v narodni šoli v Trbovljah trg. Kot prva točka prireditve bo posvetitev spominske lipe našim materam. Ob tej priliki bo ob lipi odkrit spiominski kamen z napisom: »Materi — prvemu stebru domovine!« Vstop k otvoritvi, k< kom. Sprejem in vsa slovesnost se je ob veliki udeležbi izvršila v najlepšem redu. Mrtvega so našli 42 letnega rudarja Dolšek i r. iz Žabje vasi. Pogrešali so ga od 7. marca. V nedeljo pa so našli že vsega razpadlega mrliča v gozdu na meji med Trbovljami in Alarijo Reko. Rajni je dalje časa bolehal na jetiki in večkrat brez cilja blodil okoli in tako ga je v samoti zadela smrt. Mogoče je tudi zmrznil, ker je bilo tedaj zelo hladno. Zapušča ženo in štiri otroke. Naj jx>čiva v miru! Nabori se vršijo letos pri nas 5., 6. in 7. junija. Dne 5. junija bo nabor za letnik 1914 in tiste, ki mislijo, da so postali nesjjosobni za kadrovsko službo. Dne 6. junija za letnik 1915, 7. junija pa za še ne jx>trjene iz let 1908 do 1914. Dne 7. junija ob 10 bo tudi zaprisega za vse one, ki še niso prisegli kralju Petru II. Ptuj Nabori. Letošnji nabori v ptujskem okraju sc vršijo naslednje dni: v Ormožu, dne I?., 18., 19., 20., 21., 22. in 23. junija t. 1. za občine Velika Nedelja, Koračice, Središče, Ivanjkovci, Sv. Miklavž, Hum, Oslušovci, Ormož in K.i»g; v Ptuju dne 24., 25., 26., 27., 29. in 50. junija, t. iu 2. julija t. 1. za občine Cirkovci, Juršinci, Markov-ci, Majšjierg, Rogoznica, Ptuj mesto, Slovenja vas, Dornava, Drbetinci, Sv. Lovrenc na Drav. polju, Ptujska gora, Zavrč, Gorišniea, Sv. Ur-, ban, Podlehnik, Pobrežje, Grajena, Breg in Tr-novska vas; pri Sv. Andražu-Leskovec v Halozah dne 5. in 4. julija t. I. zn občine Lcskovec i in sv. Barbara v Halozah. — Naborni obvezniki S so vsi mladeniči rojeni leta 1915, za temi sledijo ostali naborni obvezniki, ki so bili pri prejš-1 njih naborih začasno nesposobni in sicer rojeni ] 1. 1914—1908. — Ob priliki teh nuborov se vrši tudi pregled obleke rezervnih oficirjev, kakor tudi zaprisega še ne zapriseženih vojaških obveznikov. Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici sta umrla , Alojzij Vrabič, posestnik v Stoprcili, star 56 let, j in Marija Korošec, hčerka posestnika iz Bukovcev, stara 4 leta. Blag jima spomin! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Našemu dijaštvu — obojega spola — najprimernejše darilo je nedvomno knjiga: Luč z gora iz življenja mladega fanta. Po Fr. Weiserju poslovenil Joža Jagodic. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932, str. 131. Cena broš. izv. Din 15, vez. Din 22. — Zlata knjiga, ki bi morala priti v roke res prav slehernemu mlademu fantu, pa najsi bo še gimnazijec ali akademik. Samo kdor je sam preživel dijaška leta, bo vedel, kolikim nevarnostim in pastem so izpostavljena mlada neizkušena, nepokvarjena srca Jn kako ravno v teh letih potrebujejo poštenega prijatelja in trdne opore. In prav takale knjiga je dozorevajočfcmu dijaku najboljši prijatelj in najtrdnejša opora. Preprosta in prepričevalna je ta zgodba: Hinka, ki je doslej študiral v Inomostu, to poslali starši v šesto šolo na Dunaj, kjer jc stanoval pri svojem, versko brezbrižnem stricu, skupaj z bratrancem Mirkom. Ta jc že zašel med slabo tovarišijo, ki je skušala za vsako ceno pridobiti zase tudi zdravega, vedrega, nadarjenega in poštenega Tirolca, in 6c je posluževala v to svrho vseh sredstev, ki pa so ostala spričo odločnega nastopa našega Hinka brez uspeha. Ugled, katerega si je pridobil med svojimi tovariši, mu je omogočil, d je ustanovil na gimnaziji Marijino kongregacijo in pritegnil s svojim zgledom tudi svojega bratranca Mirka. Vsa zgodba se razvija naravno in živahno, brez dolgoveznih moralizovanj in vsiljivega pobožnjaštva — zato bo mladina knjigo prebrala v dušku in z največjim zanimanjem, Naj ui ne bilo nfetn »tt matere, ki it«» sina ali hčerko v šolah, da bi mu ne dala v roke tc zlate knjige. V stoletju otroka objema vzgoja pri nas vse, samo ne javnega dela. Izvršujejo se veliki načrti, drugi se pripravljajo, javni interesi se križajo z osebnimi, menjuje se dobro in slabo. Pri vsem tem pa nima javnost prilike, da se tudi sama informira o sodobnih delih in namerah. Posledica tega je, da javnost vsako stvar ali načelno odklanja in se zavzema za staro, uli pu sc sploh ne zanima za javne krajevne zadeve, če jo k temu ne silijo osebni interesi, raje se poglablja v doktriuarne zadeve široke in svetovne politike. V tem dejstvu imamo abnormalno stanje, ko se mariborskemu občanu vsled pomanjkanja razpoložljivega gradiva ni mogoče baviti strokovno z iokalnimi vprašanji; abnormalno zato, ker so krajevne prilike organsko izhodišče javnega mišljenja in življenja, človeku prirodno najbližje in mu bi kot takemu morale biti bolj znane kot situacija Mandžurije ali Filipinov. Konkretno imamo v Mariboru vrsto tekočih zadev, o katerih Mariborčani stvarno ničesar ne vemo in o katerih nas dnevno časopisje more informirati samo nu sličen način, kakor o diplomatskih namerah neguša v Addis Abebi. Možnosti stvarnega vpogleda n. pr. v novi projekt o adaptaciji gradu za mariborski rotovž Mariborčan nima in vsled tega ga tudi projekt stvarno zanimati no more. Javna vzgoja se rudi navedenih dejstev sploh ne more začeti, dokler se jiosanieznemu občanu ne omogoči informacij. Trajno je seveda na lo misliti nemogoče v obliki kake ustanove. Pač pa bi bil marsikateri Mariborčan zadovoljen, ko bi videl v pravem času n. pr. načrte za magdalensko šolo, katero bo obiskoval njegov otrok; in verjetno je, da niso Mariborčani tako debelih glav, da se ne bi vsaj vsakemu 10.000 emu rodila kaka pametna misel. Danes pa je običaj, da izvemo ob 12. uri za dana dejstva, kakor da bi šlo poslovanje v Mariboru z naglico tekem zn Schneiderjev pokal! Čut in odgovornost za javno življenje in javno delo bo Mariborčan dobil, ako bo v toku mestnega razvoja in ako bo za la razvoj zainteresiran. Ako bo imel posamezni občan na razpolago stvarno gradivo, bo tudi zainteresiran za javna vprašanja, strnili se bodo njegovi in mestni interesi in utrjena bo njegova muriborska zavest. Strah pred kri- □ Anton Simonič na zadnji poti. Maistrovi borci s predsednikom dr. Dolarjem, carinski uradniki z upravnikom carinarnice Mihajlovičeiu, vodja obmejnega komisarijata Krajnovič, policijski nad-komisar Antičevič ter mnogi prijatelji Siinoničeve rodbine so spremljali v jDonedeljek pojx>ldr,e pokojnega Antona Simoniča na njegovi poslednji poti. Kondukt je vodil msgr. Vreže ob asistenci stol. vikarja Munde in kateheta Šparla. Ob grobu, ki je v bližini poslednjega počivališča generala Maistra, sta se jioslovila od pokojnika v imenu Maistrovih borcev prof dr. Dolar in v imenu carinskega osobja višji carin. insj>ektor Mitič. Bodi ohranjen pokojniku blag s]x>min. □ Za penzijski sklad Združenja gledaliških igralcev se bo igrala v soboto 1. junija in v torek 4. junija odlično usjjela komedija »Trafika«. □ Odloženo gostovanje. Primadona ljubljanske opere gospa Zlata Gjungjeiiac-Gavella bo gostovala v Mariboru zopet v p>etek 31. maja. □ Za predsednika oblastnega odbora Narodne odbrane je bil izvoljen prol. dr. Dolar. □ Krošnjarjenje z manufakturo. Mestno |iogla-varstvo razglaša, da je krošnjarjenje z manufakturo v Mariboru in v obmejnih krajih prepovedano. Mestno poglavarstvo bo proti kršiteljem najstrožje postopalo. □ Medklubski šahovski turnir igrajo Mariborski šahovski klub ter šahovski sekciji Združ jugosl. železničarjev« in »SK Železničarja«. Prvo srečanje bo drevi ob 19.45 v kavarni Jadran. Nadaljevanje tekem se bo vršilo 5. in 9. junija. □ Vzorno domače delo. Znana mariborski tovarna vozov Miha Počivalnik je zgradila čisto svojevrsten voz, ki je ujioiaben kot lovski, dirkalni in športni voz ter vzbuja upravičeno občudovanje j vseh poznavalcev. Razstavljen bo tudi na ljublian. I velesejmu. Izumitelj praktičnega voza g. Počivalnik je letos doživel pomembne obletnice: 65 letnico starosti, 50 letnico poklica iu 49 letnico obstanka svojega podjetja. [J Kdo prodaja strihnin? Žalosten dogodek v Šent Petru pri Mariboru, o katerem smo poročali obširneje včeraj, je vzbudil jx>vsod splošno pozornost. Zastrupljeni Mihorko Vincenc se je v bolnišnici že toliko opomogel, da je izven nevarnosti ter so ga včeraj zaslišali. Povedal je, da sta kupila s Klojčnikom strihnin že pred več tedni od nekega krošnjarja, ki je ponujal ljudem razne strupe v I uakup. Imel je mišnico in podobne strupene snovi, odločila ]>a sta se za strihnin kot najučinkovitejše sredstvo. Izpila sta ga oba v kozarcu, dogovarjala sta se pa za skupen sanioumor že več tednov po-, prej v pismih. Mihorko se je poskušal nedavno že sam ustreliti, pa mu je zatajil revolver. Oblasti se-dai zasledujejo skrivnostnega prodajalca strupov, saj bi lahko r>ovzročil strašne nesreče ali zločine, če strup tako prosto okrog prodaja. □ Troje ljudi v borbi za življenje. Strašen prizor se je odigraval včeraj dojx>ldne na Dravi pod mostom. Nekje v Rušah je deroča reka odtrgala slabo privezan splav ter ga prinesla s seboj proti Mariboru. Pod glavnini mostom je splav treščil ob steber ter sc je del razbil, ostali večji del pa je zaneslo naprej po reki. Od razbitega kosa je obviselo nekaj tramov na stebru. Pobreški ribiči, ki so bili v čolnih, so opazili plavajoče tramovje ter ga lovili v vodi in vlačili na breg. Prišli so nato tudi po ostanke splava, ki jih ie vodni pritisk tiščal ob stebru. Pri tem pa so tako nespretno s svojim čolnom manevrirali, da ga je vodna sila treščila k solii ter ga v hipu zdrobila. Dva čolnarja je deroči tok odnesel s seboj, krepko sta rezala valove in res prišla srečno precej nižje mostu na suho. Tretji se je oklenil razbitih ostankov čolna, ki jih je voda pritiskata k sohi ter presunljivo klical na pomoč. V hipu je bi! most kar črn od ljudi, ki pa nesrečnežu niso mogli pomagati. Prišli so tudi reševalci ' z dolgimi vrvmi ter jih spustili do ponesrečenca, tilto Mariborčana pa je nepotreben, ker la itak pride, če ne danes pa jutri, in če ne jutri pa v bodoče, nezmotljiv pa ni od nas nihče! Preidemo na konkretno: Maribor sodeluje pri '»Kroniki slovenskih mest-. Ali ne bi mogli iu hoteli mariborski javni predstavniki iu šefi izpre-govoriti strokovne iu jasne besede o javnih mestnih problemih v lem tudi mariborskem glasilu? aDnes vidimo n. pr. preurejevanje mariborskih drevoredov, kateremu javnost ne more slediti, ker ui o njem informirana kljub temu, da se za problem izredno zanima. In šumarji pravijo v zvezi z jeseni na KorošPevi ulici, du se bodo kot drevje za mokra tla začeli z leti sušili, predno bodo do-raslli. Na tem primeru vidimo potrebo, da se javnost informira s strokovno botanično in drevesno arhitektonsko objavo občinske namere, da se o stvari pouči, za stvar zainteresira in interesno združi posameznika z mestom. Nadalje imamo v Mariboru Mariborski teden, kjer vidimo vse mogoče razstave. Tudi tu smatramo, da bi mogel Maribor v interesu krajevne javne vzgoje aranžirati razstave javnega dela, u. pr. projektov o gradu, regulacije mestnega pomerija, regulacije Aleksandrove ceste itd. Na Mariborskem tednu bi mogli Mariborčani videti v grafičnih prikazih uspehe in posledice n. pr. reorganiziranih Mestnih podjetij, sorazmerje mesta do predmestij, gibunje brezposelnosti, razvoj higijenc, izvoza, uvoza, socijalnega skrbstva itd., itd. Če vzamemo v pretres samo ti dve realizirani možnosti, potem bomo Mariborčani dobili vpogled v javne krajevne prilike, mesto nas bo s tem vzgajalo za javno življenje, obenem pa bo z objavljenim in razstavljenim gradivom pripravljalo sinoireno, načrtno mestno politiko, vzgajalo in pripravljalo kontinuiteto javnega dela in s tem tradicijo, ki je edina sposobna, da izloči politiko osebnih interesov. Z javnim predstavljanjem občinskega dela bo dvignjen niveau občinskega dela, likvidiran |>o diletantizeni in s tem bo rastel tudi interes posameznika za konkretna domača krajevna vprašanja. V tem pa, da iztrgamo posameznika pretežni usmerjenosti k svetovnopolitičnim fantazijam ter ga preokrenemo na domača krajevna tla, vidimo začetek, predpogoj in bistvo javlie vzgoje vsakogar in tudi posameznega Mariborčana. F-i-K. da bi ga jx>tegnili na njih v višino. Medtem pa je prispel ludi že čoln s petimi vrlimi reševalci iz Pristana, ki je rešil brodolomca iz njegovega mučnega in nevarnega položaja. □ Mariborčani se učijo voziti. Včeraj na vse zgodaj se je začela senzacija na Kralja Petra trgu, ki traja še danes. Mariborčani in okoličani se učijo voziti in hoditi po novih pravilih med tremi jiro-metnimi otoki, ki usmerjajo ves promet, kateri se zgrinja iz četvero strani na most, po zapletenih pravilih tako, da se prometne črte nikjer nc križajo. Otoke so napravili začasno iz pobeljenih granitnih kock; puščice kažejo smeri vožnje, glavno nalogo pa opravlja tropa stražnikov, ki ima težke jKisle. Nekateri vozači so kar hitro razumeli jsoložaj, drugim trdoglavim pa se je le s težavo posvetilo. Prihajalo je zaradi tega do jiogostih zapletenih situacij, ki so zopet v zabavo stotinam radovednežev. Otoke bodo še nekajkrat prestavljali, izpretninjali širino cesii-šča, da se končno ugotovi najprimernejša oblika. Ta »šola« bo trajala jjredvidoma teden dni, jx> p>0-trebi pa še delj in če se bo v |iraksi izkazalo, dobimo na trgu otoke iz asfalta. Jesenice Borba proti jet!ki. Protituberkulozna liga na Jesenicah, ki jo vodi zdravnik dr. Čeh, je priredila že nekaj predavanj v prostorih tukajšnje osnovne šole. Ob priliki tedna za propagando pobijanja naše najbolj nevarne ljudske bolezni — jetike je gol-niški asistent in vodja jeseniškega protituberku-loznega dispanzerja dr. Furlan Tomaž zopet v prav lepem in zanimivem poučnem predavanju orisal z živo besedo in s pomočjo številnih skioptičnih elik v petek 24. t. m. potek in uspeh borbe proti jeliki v raznih evropskih državah. Potem, ko je v uvodu utemeljil, kako ogromnega pomena jc organizirano prizadevanje za zdravje naroda tako v narodnogospodarskem kakor ludi vobče v političnem pogledu, je zbranim poslušalcem predočil precej značilnih statističnih podatkov iz raznih držav. Danska, Norveška in Anglija so se najprej in najuspešneje lotile sistematičnega zatiranja jetike. Tc države so s sodelovanjem in z velikimi gmotnimi prispevki vsega naroda v tej prevažni in za moč naroda usodni borbi omogočile s postavitvijo številnih zdravilišč in z brezplačnim zdravljenjem v dispanzerjih, da sc jc odstotek umrljivosti za jetiko znižal za več kot dve tretjini. Skoro nič manjših uspehov ni dosegla Italija, ki je na polju zdravstvene politike zlasti v zadnjih letih mnogo storila. Protiiuberkulozni propagandni teden, kakršen jc bil pri nas pravkar minuli, je v Italiji zbral 18 milijonov lir, namenjenih protitubcrkuloznim ligam v svrho praktičnega olajšanja njih prizadevanja na tem oolju. . Sistematičen, organiziran odpor proti največjemu narodnemu sovražniku, jetiki, se jc šele začel. Žal pa se ta boj vrši povečini le na papirju, Za uspešno praklično borbo ni sred stev, deloma pa tudi ne umevanja. Radovljiški okraj ie po statistiki v Sloveniji glede jetike naj bolj zdrav. Na Jescnicah žc več kot eno leto i v^j likim uspehom deluje protituberkulozni dispaner Vsako soboto ordinira zdravnik specijalist v bolnišnici bratovske skladnice in sicer brezplačno Šolska mladina jc žc vsa bila pregledana in preiskana in so bile napravljene zanimive ugotovitve Škoda le, da tudi v tako razvitem, družabno razgi banem kraju, kot so Jesenice, ni zanimanja, ni brige za to izredno pomembno delo v borbi p.rot jetiki. Predavatelj jc pravilno poudaril, da jc možen dober uspeh lc pri takem delu, kjer je pritisk (ljudsko zanimanje) od spodaj navzgor in nc narobe. Zato je upravičeno povabil delavstvo, da sc pridruži organiziranemu deiu proti jeUki, ker je to delo predvsem namenjeno za zdravje in moč delavskih družin, Evropejec opazuje Abesinijo Abesinski vojak V zgodovini nepremagljivi abesinski vojak je sedaj po evropsko organiziran in oborožen Berlinski Zoo ie za svoj otroški živalski vrt kupil mladega slona, ki je visok 1.25 m Takšen si - človek! Rdntgenov aparat je sedaj tako izpopolnjen, da ne fotografira le okostja, ampak tudi mišičevje v obrazu in lase na glavi. To je za proučevanje lobanje zeto velike važnosti. Ce se obraz osebe, ki jo je treba fotografirati, namaže z nekim mazilom, pa nastane taka slika, kakršno vidimo tu. Nemški časnikar Job Zlimtnermann popisuje svoje bivanje v abesinskem glavnem mestu Addis Abebi in na koncu omenja abesinskega vojščaka. Njegov popis je tako značilen, da ga skoro kaže priobčiti z njegovimi besedami: Blizu cerkve sv. Jurija sem srečal mestnega policijskega šela, ki je s svojim spremstvom šel v urad. Moj tolmač in vsi okoli stoječi Abesinci so se z glavo do kolen globoko tako pokorno priklonili, da sem si moža, katerega so pozdravljali, bolj ogledal. Ko sem zagledal odločno in vilko vojaško postavo ter resni in gospodujoči obraz tnoža, ki se mi je bližal in me vojaško pozdravil, sem naglo dvignil svojo tropsko čelado. Mož je kajpada vojak, zakaj vojaštvo in uprava je v Abesiniji že več stoletij eno in isto. Etijopsko cesarstvo ima vsekakor častnike izrazito vojaškega tipa, prirojenega poveljniškega duha ter možate bistrosti. Teniu možu, ki se piše Abebbc Aragei, se kar [»zna, da bi v ničemer ne zaostajal za tistim abesinskim »dedjasoni« — generalom, ki je pred kratkim v obmejnem boju z Italijani pri Valvalu na čelu svojih vojakov padel, 17 krat zadet. Obnašanje, lice, uniforma in vojaški nastop teh ljudi je docela evropski. Istega dne popoldne sem se iz Filhoe peljal nazaj v sredo mesta. Težko se je izogibal šofer v gosti človeški gneči. Povožen pes, ki ga nihče ni pobral, je ležal sredi ceste. Počez čez ulico so stale mule z vezeninami v sedlih. Ženske z dežele, ki so imele v laseh polno žaltovega masla, ki si ž njim mažejo lase, v nosnicah pa natlačene cele šope lepo dišečih zelišč, so( se brezbrižno smehljale pred avtom ter se le počasi umikale. Naenkrat se nam je od zadaj približal čuden sprevod. Obstali smo. Trop možakov, ki so sedaj pojoč in kličoč prikorakali mimo, je bil gotovo najboljši in najvažnejši v Abesiniji. To sliko sem si dobro zapomnil. Mimo so korakali divji, polgoli moški z juga, ki so v Addis Abebo prinesli uplenjeno slonovo kost. Držali so se za roke ali okrog vratu in so opevali lov ter pogum srečnih lovcev. Na glavah so jim štrleli v zrak debeli svaljki spletenih las, da se je zdelo, kakor bi imeli glave z venci ovenčane. Ko so peli, so glave nagibali nazaj. Njihove cape, sulice in drogovi, njihovi Ictnni, divji in vendarle otroško odkriti obrazi so bili golo nasprotje belooblečenitn Abesincem, ki so v ozkih evropskih hlačah hodili okoli. Na mah je človek začutil, kako velikansko nasprotje je med glavnim mestom in podeželjem in kako mora vsakdo, ki se z Abesinijo peča, to vpoštevati. Nehote sem pomislil na visoko in vojaško disciplinirano postavo policijskega načelnika, katerega sem dopoldne videl. Dober poznavalec Abesinije je nekoč dejal, da so v Abesiniji še danes doma istočasno štiri človeška razdobja, štiri človeške razvojne dobe. V Abesiniji še danes najdete kameno dobo, bronasto dobo, srednji in novi vek. To vse ustvarja nasprot-stva. zaradi katerih je vsaka primera z evropsko kulturo in upravo nemogoča. To velja za vsako gospodarsko ali socialno področje. Predvsem pa to velja za vojaško organizacijo dežele, katera je vpričo italijansko-abesinskega konflikta posebno važna, V polnem obsegu je treba odgovoriti na vprašanje: Kakšno bojno vrednost pa ima etiopska armada? Do cesarja Teodorja, ki je vladal sredi preteklega stoletja, je bila etijopska armada tolpa voj-ščakov in plenilcev obenem, ki so po starodavnem arabskem bojnem redu hiteli v bitko. »Grasmač« je poveljeval desnemu krilu, »kanjasmač« pa levemu krilu. Pred glavno armado, kateri je poveljeval »dedjasmač« (general), je korakal »fitavrari«, poveljnik prednje straže, kateremu so sledili konjeniki in lahki pešci. Cesarjev namestnik, ki je kakor cesar nosil solnčnik iz rdeče svile in rdeč plašč, se je imenoval »likvamakvas«. Njegova naloga je bila, da je sredi bojnega vrveža kot cesarjev dvojnik v svoji rdeči krasoti v divjem galopu jezdil po bojišču in tako zmedel sovražnika, da ni vedel, kje prav za prav je pravi poveljnik. Tako so se torej te divje etijopske čete s sulicami in meči ter s starimi puškami strahotno zakadile v sovražnika in ga vedno pomendrale. Prvikrat se je zgodilo leta 1869 pri Magdali, da je angleško strelno orožje zoralo široke in krvave brazde v vrstah teh pogumnih abesinskih naravnih voj-ščakov. Po vladanju novega cesarja Janeza, ki je leta 1889 padel v bitki pri Matemi zoper derviše, je prišel na prestol Menelik. To je bil vladar, ki je imel vojaški genij. Skupaj s svojim svetovalcem in poveljnikom Ras Makonenom je spoznal, zakaj so Abesinci bili poraženi pri Magdali, ter je sklenil abe- Nalrkanec se vrača ponoči iz gostilne: »Prav za prav aslronomije prav nič ne razumem. Pa ni treba, da bi bil človek profesor, da lahko ugotovi, da sta tisti le dve zvezdi «Dvojčka» ...« Španski minister Materi božji V kraju Perena na Španskem imajo slovečo Marijino božjo pot, kamor vsako leto roma na tisoče vernih Špancev. Letošnje romanje pa je bilo posebno slovesno, ker se ga je udeležil tudi novi španski pravosodni minister Casanueva, kateri je v tej vasi doma. S svojim romanjem k perensld Materi božji je hotel Marijo posebno počastiti. Prinesel je s seboj znamenja svoje ministrske ob lasti. Po slovesni maši pod milim nebom, katere se je udeležilo na tisoče romarjev, je izročil Mariji dragoceno palico, znamenje ministrske oblasti, da bi s tem izprosil Marijinega blagoslova za svoje delo v blagor španske domovine. Največje - najmanjše... sinsko armado preosnovati, primerno evropskim bojnim metodam in bojnemu orožju. Prastari bojni red je sicer še oslal v veljavi, saj je toliko stoletij prinašal srečo. Vendar je Menelik v okviru te zunanjosti z veliko razsodnostjo in močno odločnostjo poskrbel za novo sodobno orožje. Bilka pri Adui leta 1895 je dokazala, da se ni moderniziralo le orožje, ampak da so Abesinci že dobro spoznali temeljne pojme evropske vojne taktike in strategije. Menelik sam se je v tej bitki, ki je za Italijane tako nesrečno končala, po šegi svojih očetov, vrgel v prve vrste in se z njimi vred bojeval, noseč v roki znamenje kraljevske moči: svoj svileno-rdeči solnčnik. Toda njegovi generali so medtem tako spretno manevrirali, da so Italijane, ki se tega niso nadejali, obkolili in uničili. Poslej je bilo jasno, da je bilo to poveljevanje z novimi sredstvi in da je st,?- t remu junaštvu neguševih vojakov prišla na pomo nova vojaška umetnost. Tako poročevalec popisuje razvoj abesinske armade, katera se je pod sedanjim cesarjem baje že docela modernizirala ter je zaradi tega Abesi-nija dobro pripravljena na italijanski napad. Vkljub temu pa je treba naglasiti, da se Abesinci vojne ne vesele. Pred kratkim se je vrnila iz Abesinije znanstvena ekspedicija nemškega profesorja Frobeniusa. Člani te ekspedicije so povedali, kako veličastne procesije delajo krščanski Abesinci, na čelu s svojim cesarjem, želeč izprositi, da bi Bog dodelil mir njihovi deželi. Učenjaki naglašajo, da ne bodo nikdar pozabili vtisa, ki ga je na nje napravilo dejstvo, ko so videli in slišali, kako krščanski Abesinci že vse te nevarne mesece neprestano molijo in i se nadvse trdno postijo, da bi Bog rešil njihovo domovino. ■HHHMMdk:' : ' ' IIIIM—WBB—WWaaaf cem, naj pridejo na pomoč ter rešijo letalo. Sam pa je menda hotel rešiti letalce. Pri tem se je spustil preveč naravnost proti vodi ter se ni mogel nad vodo pravočasno zravnati. Tako je z veliko silo Irečil v morje. V zadnjem hipu je oddal padajoči bombarder še brezžični klic na pomoč: »SOS!«, ki so ga vjele ameriške ladje ter takoj hitele na pomoč. Na kraju nesreče so našli le nekaj koscev razbitega letala, vse drugo z ljudmi vred pa je požrlo morje. Tako je utonilo šest ljudi, ki so hoteli drugim pomagati, medtem ko so ponesrečence malega letala z letalom vred rešili. V teku mornariških vaj sla se smrtno ponesrečila še dva druga letalca, tako, da so velike ameriške vojaške vaje zahtevale doslej osem smrtnih žrtev. Zaradi te letalske nesreče, ki se je zgodila tik pred koncem velikih ameriških pomorskih manevrov na Tihem oceanu, so vaje nekoliko prej zaključili. Bombarderji zadnji dan potem niso več nastopili. Sicer pa so vojaške pomorske vaje, ki so se vršile v tako ogromnem obsegu, potekle brez smrtnih nesreč, čeprav je bilo več bojnih ladij precej poškodovanih. Zajeti krščanski misijonarji V kitajsko mesto Hančun v provinci Šensi sta se vrnila dva angleška protestantska misijonarja, katera so meseca februarja zajeli komunisti, ko so zavzeli neko kitajsko mesto. Sedaj so ju spustili. Poročata, da so ju iineli ujeta v visokih gorah, kjer je bil vsak zase zaprt. Poročata tudi, da so tolovaji imeli tam gori tudi še dva druga evropska ujetnika. Vendar nista mogla dognati njunih imen. Najbrž sta to jezuitski misijonar p. Avito, ki je bil ujet leta 1930, in protestantski misijonar Nel-son, ki ga že tudi pet let pogrešajo. Skrivnostni magneiični žarki? Poročevalec angleškega lista »Daily Mail« poroča iz Rima, da je med italijanskim prebivalstvom vzbudila veliko razburjenje govorica, češ, da je Marconi iznašel neko prav skrivnostno iznajdbo. Baje je iznašel magnetični žarek, s katerim more že cd daleč prekiniti in ustaviti vse motorje. Uradno pa se poroča, da je senator Marconi res izumil nek izum ter ga v kraju Loccea pri Rimu razkazal v navzočnosti Mussolinija, generala Bai-stroccia ter več vojaških inženjerjev. Zdi se, da bo ljudska govorica vendarle zadela bistvo, kajti v istem času, ko so se v Loccei vršili poskusi, so se na cestah med Rimom in Ostijo ustavili sami od sebe in na nepojasnjen način vsi avtomobili ter pol ure niso mogli naprej. 2500 letalskih pilotov potrebuje Anglija. Na sliki vi dimo angleške fante, iu so se prišli ponujat za to službo. Osem smrtnih žrtev pomorskih letalskih vaj Dne 23. maja ponoči so se blizu otočja Midway v Tihem oceanu, kakih lOOOkm od otočja lionc-Iulu, vršile kombinirane vojaške letalske in zrako-plovne vaje ameriške mornarice. Pri tej priliki je veliko bombno leta'o s šestimi možmi posadke pad-I lo v morje in se potopilo. Nesreča se je zgodila takole: Neko manjše le-i 1a!o se je pokvarilo in se spustilo na morje, kjer je i plavalo. Bilo je že precej mračno. Pri tein je proti otočju Midway tiad ponesrečenim letalom po zraku priplava! veliki bombarder, kateremu je poveljeval mornariški poročnik Brandenburger. Kakih 50 milj pred otočjem Midway je bombarder pod seboj zagledal ponesrečeno letalo, katero so premetavali j morski valovi. Misleč, da so letalci potrebni po-! moči, je veliki bombarder takoj zavil v stran in se I spustil nizko nad malo letalo, ki je plavalo na morju. Obenem pa je bombarder signaliziral blizu tam plavajočim ameriškim torpedovkam in rušil- Najmanjši rokopis kažejo v Bostonu. S pomočjo drobnogleda jc nekdo na riževo zrno napisal 1615 črk. Najmanjša knjiga, ki so jo sploh kdaj tiskali, je izšla v Holandiji. Imenuje se »ročna knjižica«. Oblika: 10X13 mm. Največja zgodovinska knjiga »The war of rebellion«, ki jo hranijo v Londonu, obsega 120 leksikonov po HKK) strani. 236 funtov tehta največji slonov zob, ki so ga našli do sedaj. 4 in pol metra višine je dosege] najvišji ptič — sedaj izumirajoča vrsta avstralskih nojev, imenovan »moa«. Mola iz »srednje Amerike (Erebus Strix) smatrajo za največjo žuželko. Z razprostrtimi krili meri 50 cm. Kolibri so najmanjši ptički. Nekateri so dolgi le 3 cm ter tehta jo samo 7 gramov. Neka riba črnica ima od vseh živih bitij največje oko, oči s premerom pol metra. Domača lastavka je najhitrejša. Dokazano je. Francoski letalec Delmotte je z naglico 443 km na uro preletel 2000 km ter tako za vedno osvojil dragocen pokal Gospodarstvo Francija daje ugodnosti avstriishemu lesu vpoštevala težki položaj naše države in dovolila izredne kontingente za uvoz našega blaga, da je tako izginil švicarski saldo v prometu z našo državo. Sicer tudi že Francozi sami uvidevajo, da morajo kot država upnica, te liotejo kaj dohiti od svojih dolžnikov, odpreti meje za blago teh proizvodov, kar se da doseči z večjimi kontingenti za blago iz teh držav, ter z zmanjšanjem carinskih bremen in končno z ukinitvijo administrativnih predpisov, ki zaradi svoje formalnosti predstavljajo velike ovire. Nikakor ne smemo prezreti francoskega trga že zaradi tega ne, ker se bodo že kmalu — čez nekaj mesecev — morala začeti pogajanja med francoskimi upniki in našo državo o novem trans-fernem moratoriju, ker stari moratorij poteče sredi oktobra lotos. Kako naj plačam z devizami, ko se zapira našemu izvozu ena redkih držav, v katerih je mogoče direktno poravnati naše dolgove z našim izvozom ali pa sploh dobiti devize. Gre za stotine milijonov francoskih frankov in vsekakor bo treba z, obeh strani mnogo dobre volje, da se reši vprašanje naših inozemskih dolgov zadovoljivo in vpoštevajoč naše izvozne interese. Dunajski listi pišejo, da je bila te dni podpisani nova preferenčna pogodba med Francijo in Avstrijo glede uvoza avstrijskega lesa. Nova pogodba je stopila namesto stare iz lela 1032. ter se z njo zniža avstrijski kontingent za eno tretjino na HX).()00 ton. Nekatere preferenčne postavke pa se bodo celo znižale. Najvažnejše pa je v novi pogodbi, da se ugodnosti z.a Avstrijo ne smejo razširiti na druge države. To pomeni, da so Avstrijci za kompenzacijo za znižanje kontingenta izpo-slovali ekskluzivnost, ki bo v škodo interesov drugih držav. Danes ima naša država s Francijo zelo pasivno trgovinsko bilanco, kar dokazujejo tudi po-datki o kliringu, kjer morajo francoski uvozniki nad leto dni čakati na svoj denar. Ker je francoski izvoz, k nam tak, da bi ga bilo težko nadomestili, proti nadomestitvi govore tudi drugi razlogi. za katere ni tu primerno mesto, da bi jih navajali. ne preostaja nič drugega kot povečanje našega izvoza v Francijo. Na ta način bi se mobilizirale najbolj naravno francoske klirinške terjatve do nas. Da to ni nič težavnega, dokazuje primer švicarskega kliringa, kjer je švicarska vlada Uredba o taksi nu podaljšanje roka v dokumentih o posojilu. Nu podlagi čl. 63 finančnega zakona iz leta 1954/55 je ministrski sve.t na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o taksi na podaljšanje roka v dokumentih o posojilu. Čl. I (e uredbe se glasi: Na vse dokumente o posojilu, zn katere je taksa od pravnega poslu že plačana, izvzemajoč menice, se ponovno taksa ne bo plačala, če na samih teh dokumentih ali s posebnim pismenim dokumentom napravijo izpremembe glede roka in mesta plačilu in obrestne more. Zu tu.05—«>. 13, v Belgradu pa na 9.05—9.15. Grški boni so notirali v Zagrebu 51.50 blago, v Belgradu 51.50 den. Angleški funt jc danes nn zagrebški borzi popustil na 237.52—258.92. dočim je ostal v Belgradu skoro iieizpreinenjen na 257.70'—259.30. Španska pezeta je v Belgradu notirala 6.20 denar. Ljubljana. Amsterdam 2072.86— 2987.45, Berlin 1756.08—1769.95. Bruselj 751.04-756.10, Curih 1421.01—1428.08, London 217.13—219.19, Nevvvork I'161.33—4400.61. Pariz. 289.56—291, Pragu 182.77 -183.88, Trsi 360.99-304.07. Curih. Belgrad 7.02. Pariz. 20i"57?5. London 15.5(15. Newyork ">09.625. Bruselj 52.95, Milan 25.45. Madrid 42.225. Amsterdam 209.30, Berlin 124.55. Dunaj 57.90, Stockholm 78.90, Oslo "6.9(1. Kopenhagen'68.55, Praga 12.87, Varšava 58.25. Atene 2.V1), Carigrad 2.48, Bukarešta 5.05, tlei-singfoM 6.76, Bucuos-Airos 0,8125. Vrednostni papirji V tendenci za državne papirje ni bilo znatnih izprememb in tudi tečaji so ostali večinoma neiz-premenjeni. Vojna škoda se malo išče, ker se približuje 1. junij, ko bodo izžrebani dobitki. Promet je bil slab. Ljubljana. 7% inv. pos. 78—79, agrarji 46—47, vojna Škoda promptna 372—374, begt obv. 64—65, 8% Bler. pos. 77—78, 7% Bler. pos. 67—68, 7% pos. DHB 72—73, 7% slab. pos. 78—82. Zagreb, državni'papirji: 7% investicijsko posojilo 78.50—80, agrarji 45—47, vojna škoda promptna 6., 7., 8. 570—^72.50, begluške obveznice 64—64.50 (65). 8% Blerovo posojilo 78.50bi. 7% Blerovo posojilo 67—67.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 75—75, 7% stali. pos. 78—80. — Delnice: Priv. agrarna banka 226—231, Trboveljska (25 den. Promet na zagrebški borzi je znu.šal 529 — 260 Din. Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81—82 (81.50), vojna škoda promptna 569.50—570 (570. 568.50), begluške obveznice 65.50—66 (65.1X1), 8% Blerovo posojilo 78 bi., 7% Blerovo posojilo 66.50—67.50, 7% stal), posojilo 79.50—81. — Delnice: Narodna banka 6000 zaklj. Priv. agrarna banka 228—228.50 (229, 227). Žitni trg Položaj jc na našem žitnem trgu radi rezervi ranosti čvrst ter so cene pšenice zopet narasle. Tudi na ljubljanski borzi smo zabeležili danes povečanje tečajev in sicer so narasle cene moke za 5 par, ceno pšenice pn za 2 pare pri kilogramu. V Sloveniji se nam obetu dobra letina. ker stoje tako pšenica, rž in sorščica dobro. Zaradi tega je pričakovati ovzel do jx)ložaja najvidnejših in najbolj aktivnih sport-nih organizacij v naši državi. Mala, toda zelo agilua plavalna sekcija, je iz svojih vrst vzgojila Wil!ana, danes brez dvoma najboljšega iu najhitrejšega jugoslovanskega plavača, talent, ki bi ob resnejšem treningu jjostal plavač svetovnega razreda, za kar ga mladost v polni meri usj>csablja. — Kolesarska sekcija, danes jx> svoji strukturi in izenačeni kva-rfteti ena od najmočnejših v naši državi, je dala jugoslovanskemu kolesarstvu nekaj prvorazrednih vozačev, med katerimi se je pred nekoliko leti izkazal olimpijec Kosmatin, sedaj Oblak, državni re-prezentant in drugi najboljši jugoslovanski dirkač na cestnih dirkah. — Smučarska sekcija, ena najmlajših v naši državi, ni nastopila šc javno, toda sfiVzi dve sezoni je izvršila vse priprave in kon-dicijsiki trening za gojitev specialnih panog smučarskega športa. — Nogometna sekcija, dolgo vrsto let prvakinja ljubljanske podzveze, sedaj že tretje leto uspešno zasto|>a kol edini slovenski klub nogometni šport dravske banovine v državnem liga prvenstvu. — Toda največji razmah in napredek beleži lahkoatletska sekcija, ki je imela pred nekoliko leti dva odseka, ženski in moški, danes deluje samo moški. Jugoslovansko sjiortno občinstvo, zlasti ženska sjiorlna mladina, se bo gotovo dobro sjxmiinjala velikih usjiehov, ki so jih skozi leta dosegale članice slavljenca, ing. arh. santlova, prof. Prevčeva, Krischeva, svetovna rekorderka 1 1026 v metu diska itd. Moška lahkoatletska sekcija letos žc v tretjič brani ponosni naslov jugoslovanskega državnega prvaka za moštva. — Med svoje velike usjiehe beleži osvojitev državnega ci'osscouutry prvenstva za moštva in poedince, dvakrat zaporedoma, zmago na mednarodnem stafetnem teku skozi Brno (ČSR), zmago med pojačeno reprezentanco Bukarešta v Bukareštu itd. Pocdini njeni člani so se od vsega začetka izkazali kot državni prvaki, rekorderji in reprezentanti, dosegajoč velike uspehe v Avstriji, Češkoslovaški, Poljski, Danski, švedski, Grčiji in Romuniji. SK Grafi/ta. Drevi ob 7 sestanek vseli igralcev v klubskih prostorih radi l&kmc nu praz.nik. Današnji IreniiiK odpade. JASO. Odbor Javlja vnoni članom, ki se /.»nimajo ■/.a delovanje v onemi,izoetji, ilii ho drevi oh 'Ju v restavraciji Bniolic (klet, strunska soha) i>o»veiovaliii se- lijo iu skozi celo igro obdržati -.voj sistem igre. Drugi, enako važni, odločilni činitelj |> r i jutrišnji tcknii jtu je ljubljansko občinstvo, če bo znalo pravilno bodriti domače moštvo. jHitem uspeh ne bo izostal: zato ne vpijte na igralca, tiko se mu knj ponesreči in ne zmerjajte, marveč podžigajte k novemu uspehu. Primorje je poskrbelo za zelo pester spored, ki se začuc že ob 14 in sicer Domžale-.Pruuor je jun., nato ob 15.50 Grafika:Primorjc rez. Glavna tekma pu prične točno ob 17. Sodi g. Mikuličič iz Zagreba. Predprodaja vstopnic /ii tekmo Primorje-Hajduk in sicer za stojišča in sedeže se vrši («1 danes naprej pri tvrdki Baragu (nebotičniki. stane-k, ki .ie sklican, da se pora /.govorimo o občuem zboru, ki bo v soboto, 1. .junija ob ls nn univerzi. Z oziram ua dejstvo, da dosedanji predsednik lov. Mikn-letlf odklanja ponovno izvolitev, je uoeo.lsn.lt sestanok veliko važnosti in ponovno prosimo vse liste, ki so du sedaj sodelovali pri delu v organizaciji, in vse. ki nameravajo sodelovat i v bodoče, ila si' sestanka znnes. ljtvo in točno udolftže. 1'reilehatlrnli bomo tndi samostojne predloge. — Tajnik: Deruielj Mirko, I r. Nemški lahkoatleti so žc v formi. Pri nekem mitingu v Canstattu jo tekel atlet Bprehtneyer 100 m v 10.5 sek. S palico je skočil Miiller 3.90 m. Schriidcr je v Wittenbergu zalučal disk 48.12 m. 17. tekme Belgrad : Ljubljana. Prvi Kovačič (Li.), ki je tekel 100 m v 10.6, drugi Bauer (B.) 1(1.8 Telesko (B.) pri skoku 1.75 m Radio Programf Radio Ljubljana: Sreda, maja: 12.00 Ksilofon in saksofon ua i»!«»■ šrali 12.45 poročila, v rt* ii n* i:i.0 Radijski orkester 2)1..m Plesna gl; slin ua ploščah — Itudi in pusta: 10.40 Koncert opernega orkestra 21.30 Ciganska glasba itf.an duz/. MUvn-Ti*!: 17.0."» Rim 20.55 Orkestralni in klavirski koncert tli in-tiari: 17.05 Zabavni koncert 20.55 (Irske prsmi 23.00 Pestra ura — Prana: 10.25 Harmonika v dvoje 2(1.00 Narodne posili i 20.15 Igra o Smetani 22.15 Plošče - liruo: 10.25 Orkestralna glasba — Hralixla ra: 20.00 ('rlo - 1 aršara: 20 00 PloSče 21.00 Chopinov« klavirska glasba 21.40 Poljske pesmi 22.i5 Salonska in plesna glasba licrhii: 10.20 Zabavna glasba 2.15 Plesna icljisba iz lx>ndona 21.00 Pestra ura Stuttf/arl: 21.00 Koueert drl Rjebar-da Htraussa — 'Monakom: 21.00 Stuttgart — /iiricli: 19.50 Radijski orkester 21.10 Starokla.si6ui moški zbori Strussbi/ry: IS.45 Klavirska glasba 21.trti Komorna glasba iz Motita. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA - Začetek ob 20 Sreda. -.'H. maja: Z lah) Irlr. K cd II. Cotrlek. :tl). maju oh lfl: t" čann obisUtinjn. Izven. Z.ni žane cene od 24 Din navzdol. Pelek, SI. maja: Henriki trgobcc. Red Četrtek. OPERA - Začetek ob 20 Sreda, 21' maja- 7.cnirmln. Red Sreda, petrtek, 30. utain: Štirje tjrobjani. I/,ven. Globoko -znižane cene od -.'t Din navzdol. Petek. iti. maja: Zaprlo. Sobota, 1. junija: Hne.eneein. Nedelja, 2. junija: Gorenjski starček. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 3. maju: Poljsl,t. I;ri. Red C', ('■etrtek. 30. maja: Zaprto. Potek, :il. ma.ia: Hoffmannove pripovedke. Red A. lio-sliije primadona ljubljanske opere Zlata G.inncje-imc-Oavelln. Zadnjič. Sobota, I. junija oh 20: Trafika. V korist Združenja g-l cd a lis k t Ji I Bralcev. Ulnki ue veljajo. Nasznanila Liubliana 1 Pevcem Ljubljane«.' Drevi ob 20 vaja iiioSkean zborn. Vsi in ločno! 1 Društvo absolvintov drlarnih trgoviikih šol ui dravsko banovino v Ljubljani ima mvo>.1 redili lelni obe.ni z.bor v nedeljo, 2. junija oh 10 v prostorih Uri. dvorirzrcMlne Iritovske šole v I.Jubljnni OreKorčIčevn ulica, z ohičainim dnevnim redom. \')jiidiio vabljeni vsi -člani in elaniee! — Odbor, I Kino Kodeljevo. Dreri oh 20.811 film o Kristusovem trpljenju Kristusova Irnjevii p«t in Rudnik v plamenih«. 1 Prva javna produkcija šole Glasbene Matice ob sklopu lokočejia SolskrHa lotu i>o v petok .11. maju oh 1S.1.S \ KiltiarmonlPni dvorani. Nastop Je pestrr, Iž.va-.iajo tra jrojenei solopevskoS", kluvir^šj« ln violin-»keBii iMtfiolka. Vse one, ki se zanimajo Zli to šolsko produkcijo, vabimo k poletu, prulrobni sporni pa je že na raz-polaco v knjigarni Cila,shpne. Mu-tioe na Kon-irresnem trBU in stane 2 Din. Slnrfil. poselile to pro-dmkeijo s svojimi otroki,- dn Jim vzbudite zaniinanjn za Blasbot 1 \ornn služIm imajo lekarne: dr. Ptčeoli. Tvrševa eesta U; mr. lločevur. Celovška custa 02. In mr (iarlus. Moste. Celie <■ Večerna nkadrmijft Jadranske strale r Mestnem gledališču ohseirn zelo izlirM.a proirraui večinoma takih ločk, ki se v Celju še niso predvajale. Orkioter filas-hene Matice bo ziirral najnovejšo skladbo L. M. fiker-janea. In sieer Jnitransko morje ter Bitrkarolo i/. Suite P. Koelilerja. Temu sledi nuslop /bora Podmladka •la,Iranske straže mestnih šol, preko 200 po številu, ki I h), | o zaprli z spremi,ievnn.icm orkentru E. Adtunifevo Pesem PodnilndknrVv Pesem se ho v lej priredbi prvič izvajala, ker jo je 7.a krnjevni mlhor .IS v lo svrho priredil avtor. Mladinski zbor ho tuito zapel še nekaj pesnite, samostojno iz, najnovejše mladinske zborovske literature. Nastop mladine ho prav culovo zbudil veliko zanimanj«. Sledi ritmična študiju, kalero bodo izvajale višješolke nu solospev o,pevu.loč Dalmu-eijo in n.iepo morje. J'u mlmorii nnstoipi moški -/.hor Svobodi' . lii bo s tem svojim nastopom i/pričal, da H ludi niišcmu delaven Juilrun pri srcu. Kol skleima točka se bo izvajal dramalski poem EKVINOKf I.IO, prikazujoč vso elementarno moč morja, ki nI, enako noČJtl vzkipi, rušeč obal iu požirajoč ladje, in ki a svojo močjo vplivu nu človeška srca in duše. Oličinstvo noKlvanm, du si pravočasno otkrbi vshipniee v predprodaji v kujigarjii Domovina . Cene s" dramske. Drugi hraii Domini*. Domžalska podbu prire.)i nu praznik, ito. maju iz.lel in koneerl ua vrtu gostilne pri Tom plaveku pi«l fininherkom pri Domžalah. Naše dijaštvo Knngrvgaeija akademikov pri oo. jezuitih ima drevi oh s svoj redni sestanek s šmnrnicami. Pridite Vsi! Prvfekt. Poizvedovanja Xatrl sem ztnto žensko uro pred poljansko gimnazijo. Dobi se v podružniej Slo venca na Miklošičovi eosti. ŠIR1TL IN ČITAJTE »SLOVENCA«! MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2—. NajmanjSI znesek za mali oglas Din 10*—. Moli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 5 mm visoko petilna vrstice po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. £a botre in birmance priporočamo veliko izbiro moškega in ženskega blaga, kakor tudi izgotovljene obleke bele svilene od 80'— Din za botrce lepe svilene od 220 — naprej, kakor tudi vse vrste spodnje perilo, nagavičke, torbice, trakove itd. po najnižjih cenah. r. I. GORICAH, LJUBLJANA Sv. Petra cesta St. 20 i m s m Pouk Postrežnica po išče zaposlenje za spravljanje pisarne, hišnega ali vrtnega dela Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6131. (a) Službo išče mlad, pošten fant brez staršev za v trgovi no ali gostilno. Nastopi takoj. Ponudbe upr. »SI.« pod »Sirota« št. 6106. (a) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 II Stanovanja ODDAJO: Stanovanje suho, solnčno, svetlo, v suterenu, obstoječe iz sobe, kuhinje, predsobe in pritiklin, vse na novo preslikano — se takoj odda. Košir, Lavričeva 12. (č) Dvosobno stanovanje kuhinja, klet, zaprt steklen hodnik, takoj oddam mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6138._(č) Sobo prazno ali opremljeno — oddam mirni osebi. Resljeva cesta 26/1. (s) IS355B3 ODDAJO: Plačilnemu natakarju ki razpolaga z gotovino 20—30.000 Din, — dam v najem hotel na Jadranu. Obrniti se na Omiš, hotel Jugoslavija. (n) Pisarniški prostori v pritličju hiše v Dalmatinovi ulici - se oddajo s 1. avgustom. - Poizvedbe: Stavbna pisarna, Cesta 29. oktobra št. 2-1. (n) Strojepisni pouk večerni tečaj. Pouk se prične 3. junija. Učna ura 2 Din. Vpisovanje dnevno. - Christofov učni zavod, Domobranska 15. (u) Pozor trgovci! Prvovrsten mlin v PotLsju (Bačka) sprejema v mle-tev pšenico pod najugodnejšimi pogoji. Pojasnila daje tvrdka Niklsbacher & Smrkolj v Ljubljani, (r) Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste Dri gostilni Možina. Obrt Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukel. (t) Posestva Droben oglas v »Slovencu. posestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denarjem pai kupca U s knjižico da Vila v Ljubljani blizu cerkve sv. Jožefa, 9 sob, veranda, 1200 m-vrta - naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6134. (p) Veleposestvo arontffrano, v zelo ugodni legi, z mrtvim in živim inventarjem, naprodaj. -Resni reflektanti naj vprašajo v upravi »Slovenca« pod št. 6133, (p) „ Pogačnik Bohoričeva ulica Sj. 5. Malinovec pristen,_ naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. V SOBOTO 1. JUNIJA OTVORITEV LJUBLJANSKEGA VELESEJMA Cenjeni inserenti! Še je čas, da v »Slovencu opozorite občinstvo na razstavljene predmete! Ne zamudite ugodne prilike! Radi visoke naklade je posebno primerna prazniška in nedeljska izdaja! Vsa tozadevna pojasnila daje »Slovenčev« oglasni oddelek! IiSjUF' UH* • • °7jj a' (J/ I lj ^^rj^^rtSffiBSpfflP Tz&R rJ7jFg>m Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, parf. oddelek, Zagreb. Tinčkove in Tončkove prigode 42. Doma in na tujem. Mifunts Medtem, ko sta Tinček in Tonček imela polno glavo skrbi s kosmatim gostom, ki se je nepovabljen vtihotapil v njuno kolibo, sta se doma srečali Tinčkova in Tončkova mama. »Zdaj me pa že resno skrbi, kaj je z dečkoma,« je potožila Tinčkova mama. »Nobene vesti ne dobiva o njiju. Zdaj bi morala vendar že zdavnaj biti v Cape Tovvru.« »Gotovo se jima tako imenitno godi v solnčni Afriki, da sta pozabila na starše in dom. No, s časom se bosta že spet spomnila nd nas, kar potolažite se, gospa!« jo je mirila Tončkova mama. Muki in gorila sta postajala čedalje večja prijatelja. Igrala sta se kakor dva razjiosajena otroka. »Veš kaj?« se je domislil Tinček. »Kadar bo gorila čisto udomačena, jo lahko uporabiva za nočnega čuvaja!« »Imenitno!« je navdušeno vzkliknil Tonček. Inserirajte v ,Slovencu'! Voroždinshe Toplice: Radioaktivna žveplena voda 59» tn radioaktivno blato. ZDRAVI: revmatična obolenja členkov in mišičevja, posledice ran in brazgotin po operacijah, neuralgtjo, išias, protln, kronične eksudate, ženske bolezni, vnetje vene, kronične ettceme, skrofulozo, zastrup-ljenie s kovinami, bolezni Jeter, preobilno kislino v želodcu itd. • Do 15. Junila vel)aJo cene in popusti zimsfce sezone. • Kopališki auto vozi dnevno iz Zagreba in v Zagreb. • Pojasnila daje ravnateljstvo kopališča. 39 Dolores Vieser ^^ PEVCEK Ljubezenska sqodba mlade duše Tega ne vem, pojdi pa noter v izbo, tam sedi moj oče, on bo vedel. Fante se začudi, stopi v vežo in odpre vrata v izbo. Tam je sedel še dosti starejši mož pri mizi. Pred seboj je imel odjirto knjigo in brada mu je že trikrat prirastla okrog mize. In ko fante spet vpraša, meni mož: Tega ne vem, ampak za pečjo sedi moj oče, on bo vedel. In res za pečjo je sedel pra-prastar mo-žieek, ki mu je brada že trikrat prirastla okrog peči, in je. govoril tako potihem, da se je moral fant skloniti čisto k njemu. Rekel pa je tako: O, lejle si, tu li prihaja Korošec! Bog te sprimi, fant! Prav pravo uro prideš. — Koroška je daleč odtod. Pa tu za pečjo leži koženica, tam je narisana pot. Ne moreš je zgrešiti. Tedaj fant zavriska, vzame koženico, reče boglonaj in hoče oditi. Starec ga zadrži in pravi: Zdaj mi pa moraš narediti tudi ti kaj dobrega. Mi sveto obljubiš, da storiš vse, kar ti porečem? Ti bo v srečo. Fant mu obljubi in starec privleče iz jopiča zlalo piščalko: Lej, na to piščalko in ko prideš na Koroško, tedaj pojdi v Zilsko dolino gori k Rdeči steni. Tamkaj trikrat zapiska.) in tedaj pride iz .skale zver. Imela bo ključ v gobcu. Nikar pa se nič ne boj, ti nič ne naredi. Kar srčno stopi k njej in ji potegni iz gobca ključ! Tedaj se zver spremeni v čuda lepo deklico in skala v graščino. Deklica, ona je moja hči, — jo je uklel čarovnik. In kar rešiš, je tvoje. Jaz pa, jaz pa bom slednjič končno vendarle lahko umrl. — Tedaj fant še enkrat zavriska, vzame piščalko in že ga ni.« Fantičem rastejo in se buljijo oči. Ha, zakleta j princesinja! Da bi bil' mogel biti človek zraven! ; »Naprej, Pepelarček!« tišči vanj Damijan. »No, — fant pride na Koroško in se neutegoma poda k Rdeči steni. Stopi na kamen in zapiska. Tedaj začne v skali držati in ropotati in ta ropot prihaja čim dalje bliže. In ko fant zapiska drugič, tedaj zasliši nekoga vpiti: Ala, ala, oče je prišel! In ko zapiska tretjič, ledaj se razpoči stena in neznanska zver pride venkaj, bolj grda in divja kakor sam zmaj. — Ko jo fante zagleda, ga popade groza — piščalko vrže daleč vstran in zbeži. — Za sabo pa zasliši, kakor da kakšna deklica joka prav grenko. Nekega dne prileti ptica čez Koroško in ponese oreh v kljunu. In kjer ga bo izgubila, tam bo zrastlo drevo. In ko bo drevo staro sto let, tedaj ga bodo posekali in naredili zibelko iz njegovega lesa. V njej bo ležal fantiček, ki postane pozneje mašnik. In ko bo pel novo mašo, tedaj bo princesinja rešena in oni trije starci bodo lahko umrli.« »Ivan, ni bil to osel?« vpraša Jurko, ves rdeč v lica. »Menda vsaj!« dahne dečko, zre pa raztreseno in oči mu žarijo. »Tak strahopezljivec! Kar popihati jo tebi nič meni niči Da sem bil j a z namestu njega, to bi —« Ivan posluša samo napol ušesa, kaj vse bi bil naredil tovariš. Iz stare pravljice mu doni le tista pesem, ki mu sleherno uro razžarja srce: »O kdaj že skoraj bom doma —.« Tiho sedi in si sklene roke okrog kolen, dočim ga spreletujejo valovi hrepenenja. Veter tuli okrog hiše in se zaganja doli skozi dimnik, da prše iskre v stene in visi dim težko nad obokom. »Pojdimo spat,« zazeha Nace. »Pa pojdimo!« Friderik Bregar gre k magistru vprašat, ali smejo iti prej spat, in magister reče: »Le, samo nekdo mora ostati pri ognju. Je sapnato.« Dečaki se vprašujoč spogledajo. Noben nima kdo ve kaj veselja, ostati. Nekateri so trudni — drugih je tudi še celo strah. »Pa ostanem jaz,« reče Ivan. Malce osramočen meni Jurko: »Ali naj ostanem še —.« »Ali,« se zasmeje Ivan, »saj ne bo treba dolgo, saj ne gori nič več.« Tedaj mu voščijo lahko noč in izginejo v temo. Ivan sedi sam ob dihajoči žerjavici. Obok je prostoren in teman — pokljajoč tlijo oblanice ob stenah in ugašajo druga za drugo. Daljen smeh plane pod obok —- nato vse utihne. Vse je popolnoma tiho. — Tedaj reče Ivan tiho in razločno v škrlatasti mrak: »Jezus.« In beseda se razmahne pod obok in napolni za utrip srca ves prostor z zvenečim hrepenenjem. Pod preobilno skrivno milostjo skloni deček glavo in jo položi na kamenitni rob ognjišča. Lasje mu po-drhtevajo v dihu žerjavke. O, da ima zlati ključ, ki bi mu odprl zaklenjeni paradiž! Pekoč sram ga muči, kot da je sam strahopezljivec kakor tisti fantč, ki poroča o njem pravljica. — Saj veš zanj — zakaj ga ne vzameš? Zakaj ne? Poguma nimaš, jeli? O imam ga, o imam ga, pogum imam že, o Gospod Jezus, za vse imam pogum, toda ne vem, ne kdaj, ne kje, ne kako. O Gospod Jezus, daj, pokaži mil Ljubim naj te iz vsega srca, pravi pater Bernardin. — Toda, kaj se pravi to — ljubiti? Samo po tebi samem naj bi hrepenel, — saj hrepenim po tebi samem, pa te vendar ne dosežem! O moj Bog, da bi mi vendar ti to povedal! > rt rt rt "rt "5" g "C«? d P rt •cu a ^ £ .s? a> -g '5 :sL -M rt -M o >cn _B rt -3 - tn rt g O C rt « e cd o .. C J3 — - 2 « S U e i Č o S c/5 c . > T3 ■ O a) > 2 -O N B >u 8 O • *» 8 ■c S B •JS C0 C 0) d O 35 0) > > o B 3 .S •M ti o t- JS ° -D vO o S; 3 rt IS o rt >N li O rt g " O g O. S 0) N jO 5 S « n o Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Cofc, Cenčič.