INFORMATOR gorenjepspeidBnipi afaoa® Velenje, 25. novembra 1992 Leto XXVI. Številka 3 Republika potrebuje tudi velike poslovne sisteme ^ ponedeljek, 23. novembra, so 'zienjsko občino obiskali magister-^rman Rigelnik, podpredsednik ''lade Slovenije za gospodarske Zadeve in ministri Dušan Šešok, za in-^sirijo in gradbeništvo, Miha Jaz-°inšek, za varstvo okolja in urejanje Pjostora, Mitja Gaspari, za finance in ^anc Avberšek, minister za ener-Satiko. Dopoldne so se sestali na ^govoru z vodstvi Gorenjevih pod-Mij in Koncerna ter si po izmenjavi ^denj, kolikor je pač dopuščal skrom-n° odmerjen čas, ogledali še proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski karati. Položajem koncerna je goste najprej sez-'aPil vršilec dolžnosti predsednika poslovod-Je3a odbora Ivan Vitežnik, hkrati pa je na Jf^tko opisal tudi stanje v posameznih podjet-^ ter nakazal vizijo nove organiziranosti tega ?°slovnega sistema. Generalni direktor potenja Gospodinjski aparati Jože Stanič je j°drobno predstavil stanje v tem največjem ?°djetju Gorenja, kjer smo se letos soočili s I eyilnimi težavami. Razpad trga bivše Jugos-'aWje je povzročil izgubo dobršnega dela ”0hodkovno zanimivega trga, na drugi strani p smo morali bistveno povečevati prodajo na rj6 trge, ki v zadnjem času dosega že 95 dstotkov vse proizvodnje. Padcu proizvodnje .'Poletnih mesecih je sledila oživitev v zadnjjh ph mesecih, kljub temu pa ne bo mogoče IPPolnoma prekriti "rdečih1, številk. Generalni Rektor je tudi izrazil mnenje, da so v vladi jorili premalo za velike izvoznike, kakršen je gorenje Gospodinjski aparati,ki dosega kar 10 “stoikov vsega slovenskega izvoza. Za podpredsednika slovenske vlade mag. Hermana Rigelnika je bil ponedeljkov obisk poletu in pol prvo ponovno srečanje z Gorenjem, čeprav njegov razvoj skrbno spremlja vseskozi tudi preko medijev. O tem, kaj je novi slovenski vladi po 15. maju letos uspelo storiti in kaj ne, je verjetno težko govoriti. V skupščini so bili sprejeti določeni zakoni in predvsem ukrepi za saniranje največjih bolnikov v gospodarstvu, da pa je treba na probleme gledati večplastno. Ker je Gorenje, posebej še Gorenje Gospodinjski aparati, eden naj večji h izvoznikov, je tudi primeren poligon za testiranje ukrepov, ki jih je vlada sprejela. Ugotavljati je mogoče, da ukrepi že dajejo rezultate, ki jih gospodarstvo že čuti. Toda dokler ne bo saniran bančni sistem in pri ljudeh povrnjeno zaupanje v varčevanje, ni pričakovati oživljanja vlaganj v razvojni del gospodarstva. pnister za industrijo in gradbeništvo Dušan Sešok je Gorenju izrekel priznanje za izvozne dosežke in izrazil prepričanje, da ponekod prihaja do večjih problemov tudi zaradi krize vodenja. Podobno kot minister za finace Mitja Gaspari, so tudi ostali gostje, pač vsak za svoje področje in v okviru razpoložljivega časa, napovedali nekaj nalog in ukrepov, zlasti še pri realnem tečaju tolarja, bančnih obresti in davčni politiki. Vključevanje v mednarodno delitev dela je stalnica v Gorenju že vrsto let, posebno še po letu 1983. Zato je prijetno slišati za nadaljnje in velike napore Gorenja za uveljavitev na tujih trgih, je povdaril mag. Rigelnik. Vlado bo podpiralo nekaj velikih sistemov, kot so na primer Gorenje, Iskra, Mercator, seveda pa se bo treba dogovoriti oziroma poenotiti o tem v Gorenju, kakšna naj bo nova struktura tega poslovnega sistema. Uspela predstavitev 3. ljubljanskem pohištvenem sejmu je ^delovalo Gorenje Notranja oprema z novostmi, prisotno pa je bilo tudi trenje Gospodinjski aparati in sicer tako s Predstavitvijo dela proizvodnega Pr°grama kot z velikimi gospodinjskimi karati, vgrajenimi v kuhinje slovenskih ^izvajalcev kuhinj. Na sliki novost ^arenja Notranja oprema - kuhinja Alpina ž ličnicami iz masivnega lesa iz česane ^Preke z integriranim štedilnikom Goren-Gospodinjski aparati. gorenje Notranja oprema je na 3. Iubljanskem pohištvenem sejmu Predstavila tudi nove tipe kuhinj iz P^terialov, ki so trenutno v Evropi v modi, dodatne elemente oziroma opremo za kuhinje, obogateno ponudbo klasičnih keramičnih ploščic in nov program specialno dekoriranih. Novost pa sta tudi kopalnica manjših dimenzij za blokovno gradnjo in umivalniški blok. Poslovodna šola Prejšnji teden ,19. novembra, je začela s šolanjem tretja generacija slušateljev Poslovodne šole Gorenja. Obiskujejo 15 mladih manager-jev iz Gorenjevih podjetij, med njimi so Nevenka Režek, Breda Bezgovšek, Adi Hudarin in Izidor Kodre iz Gorenja Gospodinjski aparati. Uvodno predavanje o poslovni strategiji in filozofiji Gorenja je imel vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora koncerna Gorenja Ivan Vitežnik. V okviru prvega modula so slušatelji poslovodne šole Gorenja poslušali še predavanje o kontrolingu koncerna Gorenje, o financah, kapitalu in trgu vrednostnih papirjev, nadalje o strateškem poslovodenju in o razvoju človeških potencialov. Med predavatelji, in sicer s temo Human resurces - švedska izkušnja, je bil tudi eden od bivšihslušateljev Poslovodne šole Gorenja Iztok Omladič. V želji po boljšem razumevanju /z*mx\ kakovosti in [ f H prizadevanjih za V nIhR/ JV boljšo kakovost iz- >. delkov in poslovanja v celoti, bomo odslej v vsaki številki Informatorja objavljali članke, sheme, karikature, informacije o kakovosti. Cilj je en sam: da bi v Gorenju GA pod "prizadevanji za boljšo kakovost" mislili enako. Ti prispevki bodo posebej označeni, kot vidite že v tem primeru, in bodo pripravljeni z enotno uredniško politiko, tako da bodo zloženi skupaj tvorili zaključeno celoto. Zato nasvet: spravljajte jih! Kakovost je beseda, ki jo pogosto slišimo, vendar jo zelo različno razumemo. Podjetje, kot je Gorenje Gospodinjski aparati, pa mora razumevanje kakovosti, njenega zagotavljanja, standardov s tega področja in dejavnosti v podjetju uglasiti, saj le poenoteni pogledi zagotavljajo uspeh in nadaljnji razvoj podjetja. Serija člankov v tem glasilu je le eno od sredstev za dosego tega cilja. Pričujoči uvodni članek je povzetek uvodnega predavanja na intenzivnem izobraževanju za vodilne auditorje pri British Standard Institution in po moji presoji ga odlikuje predvsem pristop, ki kakovosti ne favorizira kot področja v podjetju ali kot ekskluzivni dodatek izdelku, ampak temelji na preprosti logiki, ki bi jo povzel nekako takole: DELO JE KAKOVOSTNO OPRAVLJENO, ČE BO TISTI. KI BO KORISTIL SADOVE TEGA DELA ZADOVOLJEN. PODJETJE IZDELUJE KAKOVOSTNE IZDELKE, ČE Tl ZADOVOLJUJEJO UPORABNIKOVE POTREBE. IN ČE PODJETJE DOSEŽE, DA SO KRITERIJI O TEM, KAJ JE DOBRO, V CELOTNEM PODJETJU UGLAŠENI IN ENAKO SPOŠTOVANI, JE KAKOVOSTNO PODJETJE. Samo to in nič več. No ja, in pa tisoč podrobnosti, ki so potrebne za to, da se to doseže. Kakovost Zelo enostavno je vzeti slovar (naprimer ISO 8402) in prebrati definicijo kakovosti. Ali pa prebrati nekaj člankov uglednih strokovnjakov in osvojiti paleto fraz, napisanih o kakovosti. Mnoga podjetja se poslužujejo takšnega pristopa in vzpodbujajo samoizobraževanje na tem področju. Obstaja razlog, ki sili v odsvetovanje takega početja. Namreč, kakršnakoli razprava o kakovosti med dvema ali več ljudmi kaže na to, da razumejo in interpretirajo "kakovost" z različnih, njim lastnih gledišč. To rojeva mnoge težave. Osnovna je ta, da izdelek ali storitev ni kakovostna, če imata izdelovalec in uporabnik različna pogleda na doseženo kakovost. In posledica: uporabnik z izdelkom ali storitvijo ni zadovoljen. Zato lahko postavimo prvo pravilo: KAKOVOST JE SKLADNOST Z ZAHTEVAMI (PRIČAKOVANJI) Ta kratka definicija ustreza v mnogih situacijah. Zelo enostavno; stranki uskladita zahteve in če so te jasne, je možno kasneje preverjati, ali jim izdelek ustreza. Bolj ko so karakteristike dorečene, lažje jih je preverjati. V primerih, ko sta stranki tesno povezani in neposredno vključeni v delo ali uporabo, je zelo enostavno doseči enakost razumevanja. Če na primer gre uporabnik s svojo željo k mizarju in mu bo ta mizar sam izdelal željen izdelek, bosta dokaj hitro dorekla, kakšen naj bo ta izdelek. Pravilo pa zaradi svoje preprostosti izgubi na vrednosti, ko ga prenesemo v industrijo. V njej ljudje pripravljajo in izdelujejo izdelke često zelo daleč stran od uporabnika. Kupec praviloma ni uporabnik izdelka, ampak le dodatni člen v verigi med obema koncema verige. Zahteve se posredujejo po tej verigi, a ne v enakih oblikah. Pa vendar, le končni uporabnik dejansko presoja, ali je izdelek, pri nastanku katerega je sodelovala dolga veriga ljudi različnih strok, kakovosten ali ne. Podjetja se morajo zato zavedati, kdo dejansko uporablja izdelke, ki jih prodajajo, najti morajo karakteristike, ki jih kupci izpostavljajo kot pomembne, z namenom, da tem zahtevam ustrežejo. Samo podjetja, ki jim to uspeva, imajo svoje kupce in si zagotavljajo uspeh v poslu. S tem pa smo dobili razširjeno dimenzijo prej omenjenega pravila, ki natančneje pojasnjuje bistvo razumevanja kakovosti: KAKOVOST JE SKLADNOST S KUPČEVIMI ZAHTEVAMI (PRIČAKOVANJI) ali KAKOVOST JE PRIMERNOST ZA UPORABO In še na nekaj je potrebno opozoriti. Dokaj enostavno je določiti potrebe uporabnika v nekem trenutku in jim zadovoljiti. Pa vendar; zahteve uporabnikov niso statične, večne. Mnogokaj vpliva nanje, pa naj bo to moda, konkurenca, zakonodaja ali še kaj. Splošno velja, da se ideje, tudi uporabnikove, neprestano spreminjajo. Zato lahko postavimo še eno pravilo kakovosti: KAKOVOST JE PREMIKAJOČA SE TARČA Le podjetja, ki razumejo, da se razmere na trgu neprestano spreminjajo, in uspevajo zahteve zaznati in jim ustreči, bodo preživela in rasla. Tista, ki ne ravnajo tako, počasi izgubljajo tržne deleže in izginjajo. Posel ima svoje temeljne cilje - večanje profita, tržnega deleža... Nobenega teh ciljev ni mogoče doseči brez razumevanja zahtev uporabnikov in brez iskanja poti za zadovoljitev teh potreb. Podjetja, ki usmerjajo svoj pogled v prihodnost, si prizadevajo s predvidevanji "uganiti" potrebe kupcev vnaprej in'si zagotoviti prednost pred konkurenco z izdelki, katerih možnosti si_ današnji kupci niti ne predstavljajo. Če bodo kupci ponujeno "novo kakovost" sprejeli, se bo tarča ponovno pomaknila in konkurenca bo morala v cilju obstanka na trgu zadovoljiti tudi tem novim zahtevam. Da bi podjetje zadovoljilo omenjenim znanim ali predvidenim zahtevam,vmora ustrezno organizirati poslovanje. Četudi je podjetjem jasno, da organiziranje del pomeni postavitev sistema procedur m metod, obvladovanja stroškov itd., se ne sme pozabiti na osnovni cilj: ohraniti oz. izboljšati položaj podjetja na trgu- Vztrajanje na začrtanih organizaci skm oblikah, procedurah in metodah dela a vzpostavitev le-teh zaradi sistem samega je skoraj toliko škodljivo kot organizacijski nered; oboje vodi v stagnacijo. Kaj naj torej podjetja store pri iskanju kakovosti? Če je dosedaj napisano sprejemlj|V°’ sledi, da mora vsako področje, vsa služba in vsak zaposleni sebi ustrezn razumeti poslovno usmeritev in cilje P0?. jetja ter za njihovo doseganje postavljenih Razumljivo je, da službe. pravil pravil, i i at. u 111 ij i v v jts, v a . j_ posamezniki ne delajo v izolaciji. Vsak je odvisen od dela ali informacij drugih,) pristojen in odgovoren za svoje delo m z rezultate svojega dela, ki moraj^ ustrezati ostalim v procesu. Posel je se tavljen iz nešteto drobnih opravil, k) zaposleni na podlagi prejetih inforn^i opravljajo določeno delo in ga PoS red ujejo naprej. Tak koncept dela ima različna imena, enostavno pa mu lahko rečemo: TROJNA VLOGA VSAKDO V PODJETJU JE KUPEC, IZDELOVALEC IN DOBAVITELJ Iz trojne vloge izhaja, da je vsa'< posameznik dolžan: 1. Sprejeti le uporabno (kakovostno) in formacijo, material, polizdelek, ki mu ) potrebna za izvedbo njemu poverjeneg dela, vendar je kot KUPEC dolz uskladiti svoje potrebe s svoji "dobaviteljem". aviti 2. Svoje delo kot IZDELOVALEC opn tako, da bodo... 3. ... rezultati njegovega dela kot DOBAVITELJA ustrezali vsem nadaljnjem procesu. In še eno praviloje potrebno na tem mestu pojasniti. Če je delo tako z tavljeno in vodeno tako, da preprec j možnost napake, so ustvarjeni pogoji pravilo: NAREDI DOBRO V PRVEM! Če delo vsebuje mnogo potencialnih uja im i v H' ^ v ,, . o možnosti za napako in vse temelji 'e "delovni disciplini", je kljub napor ^ zaposlenih kaj malo možnosti, da do napake ne bo prišlo. Čeprav so pravila enostavna razumljiva, je pri uvajanju taksneg^ načina dela ogromno težav. Odstranj, morajo biti miselne pregrade m^ posameznimi službami, odpasti m nepotreno in podvajano delo, žrtvova v I® potrebno tudi nekaj "svetih krav". Šele so odstranjene ovire znotraj podjetja, je 'tožno realizirati učinkovito poslovanje, ki ”° zaznavalo potrebe trga. S seminarjev, tečajev, obiskov sejmov I Zveza kadrovskih delavcev Slovenije I je 19. in 20. novembra v Portorožu or-I ganizirala študijske dneve na temo : 1 Kadrovski vidiki prestrukturiranja v J podjetju, pri čemer je bil povdarek na vlogi kadrovskih služb in položaju j zaposlenih, predvsem pa presežnih ...---------------- I delavcev. Med predavatelji oziroma °tolju postane Just In Time razumljiv sam | nosilci tem za razpravo na okrogli mizi 110 sebi. l je bil tudi Drago Bahun, direktor Ssem razumljivo pa je, da mora pod- [ kadrovsko splošnega področja. t®tje, |