PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 138 (13.369)
Trst, četrtek, 15. junija 1989
Odgovor predsednika republike na očitke socialističnega tajnika
Cossiga ima mimo vest glede sklepa, da poveri mandat De Miti
Rešitev vladne krize odvisna od izidov nedeljskih evropskih volitev V okviru dosedanje koalicije ima marsikdo pomisleke do nadaljnje udeležbe v vladi
DUŠAN KALC
RIM — Kot je bilo predvideti in kot se je pokazalo že v torek, takoj potem ko je De Mita zapustil Kvirinal z mandatom za sestavo nove vlade v žepu, so Cossigove odločitve izzvale običajne živahne polemike, ki jih razbeljeno predvolilno vzdušje le še razpihuje. Žal je treba ob tem še enkrat poudariti, da se ti predvolilni spopadi ne pomikajo po kolesnicah resničnih argumentov gospodarskega, družbenega, zakonodajnega značaja in v perspektivi gradnje nove Evrope združenih narodov, temveč izključno po kolesnicah golih in brezplodnih polemik.
Včeraj se je, kot rečeno, nadaljevala polemika o ponedeljkovih odločitvah predsednika republike. Predvčerajšnjim je socialistični tajnik Craxi kritiziral te odločitve ter očital Cossigi, da se po nepotrebnem vmešava v predvolilno kampanjo. Dejstvo, da ni podaljšal nenevarnemu Spado-liniju raziskovalnega mandata ter poveril poln mandat nasprotniku De Miti, ni bilo všeč voditelju PSI, ki svari vsevprek svoje politične nasprotnike pred skušnjavami, da bi ga napadali.
Včeraj se je v zvezi s to polemiko dokaj gosposko oglasil sam prizadeti predsednik republike. Dejal je, da ne namerava replicirati, ker se ne čuti prizadetega od Craxijevih očitkov. Kritika je pač sestavni del svobodne presoje državljanov in ima zato vsakdo pravico, da jo izreče. Njegova predsedniška vest je vsekakor mirna, vse, kar se bo zgodilo odslej, pa ne'zadeva več njega, temveč poverjenega predsednika De Mito.
Odločno se je Cossigi v bran postavil tudi demokristjan-ski tajnik Forlani, čeprav je bil tudi sam še pred nekaj
dnevi prav tako neprijazno razpoložen do predsednikove odločitve, da ne podaljša Spadoliniju raziskovalnega mandata. Skratka, Forlani je zahteval spoštovanje za Cossigove odločitve in ko ga je eden od novinarjev spomnil na Scalfa-rijevo nedeljsko pripombo v Repubblici, da sta tajnika KD in PSI kot zasebna državljana skušala pogojevati odločitve predsednika republike, je Forlani odgovoril, da smo vsi zasebni državljani, a s to razliko, da eni vedno spoštujejo predsednikove izbire, drugi pa le v izmeničnih dneh.
O tej zadevi je bilo slišati še razne druge kritike, protik-ritike in komentarje. Naj za vse omenimo le komentar predstavnika neodvisne levice v senatu Ossicinija, ki je dejal, da se mu zdi ta polemika jalova in abstraktna, ter izzveni kakor če bi skupina zdravnikov razpravljala o tem, kako se je treba boriti proti simptonom neke bolezni, namesto proti njenim vzrokom.
Veliko besed je bilo izrečenih tudi na račun vladne krize same, ki se kljub imenovanju De Mite ne premika v nobeno smer in se vsaj do evropskih volilnih izidov ne bo premaknila. Demokristjanska levica vztraja pri trditvah, da želijo nekateri ohromiti De Mito. Pri tem pa se ne zavedajo, da se Italija lahko samo v položaju politične stabilnosti predstavi v Evropi devetdesetih let. Zelo ostro in odločno je tudi stališče demokristjana Segnija, ki svari pred posledicami predčasnih volitev. Nobenega razloga ni za razpust parlamenta, pravi. Razlog bi lahko bil le dokončen propad dosedanje politične formule. Če bi to bilo tako, pa bi bilo treba hitro in jasno povedati in se v tem primeru lotiti reforme inštitucionalnega sistema, ki bi zagotovila možnosti drugačne uporabe volilnih razmerij. Volilna reforma se torej slej ko prej pojavlja kot nekakšna grožnja Craxiju, ki NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na Kitajskem se nadaljuje »lov« na ljudi
PEKINC — »Normalizacija« Kitajske se nadaljuje in državna televizija je včeraj pokazala slike dveh študentskih voditeljev, ki so ju včeraj aretirali, potem ko so vojaške oblasti objavile tiralice za 21 študentskimi voditelji.
Aretirana sta bila Zhou Feng-suo, ki ga je policija aretirala doma v Xianu, najbolj tragično pri vsem tem pa je, da naj bi ga ovadila lastna sestra. Drugi aretirani študentski voditelj je 25-letni Xion Van, študent pekinške pravne fakultete. Povsod po Kitajski pa se še naprej nadaljuje pravi »lov« na preostale študentske voditelje.
Položaj v državi pa postaja vse težji tudi za tuje dopisnike. Njihovo delo je strogo nadzorovano, že najmanjši povod pa je lahko vzrok za prepoved delovanja in izgon. Prva sta ta ukrep okusila dva ameriška novinarja, ki sta obtožena kršenja vojaških zakonov in morata v treh dneh zapustiti Kitajsko.
Ob vsem tem velja povedati, da sta dva norveška poslanca predlagala mlado študentsko voditeljico Chai Ling za Nobelovo nagrado za mir leta 1990, ker naj bi s svojim delovanjem postala pravi simbol nenasilnega in pogumnega boja kitajskih študentov za mir in demokracijo na Kitajskem.
Poročilo predsednika jugoslovanske vlade Markoviča
Od uresničitve vladnega programa odvisna bodoča usoda Jugoslavije
Po kvalifikacijskem srečanju 5. skupine
Z zmago nad Norveško v Oslu Jugoslavija praktično že na SP
□ o
Sinoči v skoraj praznem stadionu v Milanu
Odlični Milan premagal Sampdorio in osvojil nogometni Superpokal
‘Sa ženskem evropskem košarkarskem prvenstvu
gladko premagala Italijo Jugoslaviji »rutinska« zmaga
NA 10. STRANI
mislijo verjetno tudi Makedonci in dobršen del Bosne in Hercegovine. Ta del države pa moti še nekaj iz Markovičevega programa. Včeraj je namreč jasno in glasno povedal, da se zavzema za širjenje demokracije v državi, saj bo le tako uspel tudi njegov ekonomski del programa. Politični pluralizem je za Markovičevo ekipo nekaj razumljivega in ni obremenjena z dogmami, kakršne prevladujejo v južnih republikah, še zlasti v Srbiji. Rekel je, da brez korenitih sprememb ni mogoče rešiti razvojnih nasprotij v socializmu.
Kot že tolikokrat doslej, se je Markovič danes ponovno zavzel za povezovanje z Evropo, predvsem v združeno Evropo leta 1992. Povedal je tudi, da se dobro razvijajo dogovori z Mednarodno banko za obnovo in razvoj in da je možno, da bo v naslednjih petih letih dobila pomoč med 800 in milijardo dolarjev letno. Povedal je tudi, da bo s prizadevanji svoje vlade seznanil tujino, s katero naj bi navezali kar najtesnejše poslovne stike.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Izraelsko bombardiranje in novi spopadi v Bejrutu
BEJRUT — Izraelski lovski bombniki so včeraj napadli položaje prosirskih palestinskih enot na višavju ob Bejrutu, ki ga nadzorujejo Džumblatovi Druži. V napadu sta bila ubita dva gverilca, več jih je bilo ranjenih, izraelske rakete pa so zadele tudi skladišče municije in povzročile pravo razdejanje. Izraelska eskadra se je vrnila brez izgub, kljub ostri reakciji muslimanskih protiletalskih baterij.
Muslimansko topništvo pa je včeraj svoj srd in nemoč uspešneje zneslo nad vzhodnim, krščanskim Bejrutom. Če so se do sedaj sirske in druge muslimanske enote omejevale na bombardiranje krščanskih pristanišč, so včeraj odprle ogenj tudi na rezidenčne četrti. Predstavniki Arabske lige, ki je izposlovala trhlo premirje, so takoj začeli z diplomatsko akcijo in z mrzlični stiki, saj so se spopadi že razširili na »zeleno črto«, ki deli oba Bejruta.
Položaj je torej skrajno napet. Izraelski generalštab je včeraj sporočil, da je bilo bombardiranje odgovor na poskuse »Habaševih teroristov«, da bi se prebili na izraelsko ozemlje. Neposredno pa so Izraelci ponovno razpihali žerjavico libanonske državljanske vojne. Navsezadnje so bombardirali položaje, od koder lahko muslimansko topništvo obstreljuje krščanski Bejrut, predvsem pa strateško pomembne krščanske položaje pri Suk el Garbu.
...... JANJA KLASINC_______________
niiB«E°?RAD ^ velikimi pričakova-oirla0mdanes delegati jugoslovanskega Parlamenta, pa tudi domači in tuji no-inarji pričakali v skupščini Jugosla-]e nastop premiera Anteja Markovi-Po /e Podstavil delegatom svoj 0 Vl vladni program. Po enournem ^ Voru, v katerem se je dotaknil tako ‘*ednarodne, kot tudi notranje-politič-Q *n gospodarske problematike, je j dsednik vlade doživel buren ap-Pru?' Pa' n* merilo navdušenja rittQ njegovo tržno usmerjeno gospo-uafsko politiko.
v. ro se je kmalu videlo tudi v razpra-ie Pa zboru republik in pokrajin, kjer «. sicer res dobršen del delegatov kmsti iz severnih delov države) Mar-ktn i ev Pr09ram Pohvalil, a se je t, ‘alu po tem vsul cel plaz napadov aP)- Napadali so ga predvsem dele-^ iz Srbije in Črne gore. Markovič Pih reč v programu ne obljublja nobe-fl”.dosedanjih načinov reševanja in-Clle, ki v Jugoslaviji znaša že več
kot 600 odstotkov. Dosedanje vlade so namreč zamrzovale cene in plače, pa jih spet odmrznile in tako v nedogled, medtem ko nobenih konkretnih rezultatov ni bilo videti. Prevladoval je namreč koncept dogovorne, delno pa tudi planske ekonomije, kjer je imela vse v rokah politika. Denar se ni obračal in oplajal, ampak se je samo prelival iz razvitega dela države v nerazviti, tam pa so ga uporabljali tako kot se jim je zdelo. Markovič se v programu odločno poslavlja od takšnega načina in uvaja tržno gospodarstvo z vsemi svojimi zakonitostmi, kjer bo vsaka propadla banka ali firma morala za svojo sanacijo pač najti nekoga, ki se mu bi zdelo vredno, da vanjo sploh vlaga svoj denar. Dobri naj bi služili, slabi pa propadali, pač tako kot v vsem razumnem svetu.
To pa seveda pomeni, da slabim gospodarjem Markovičev koncept ne odgovarja, saj jim grozi gospodarski polom. Od tod so tudi današnja nasprotovanja Srbov in Črnogorcev povsem razumljiva, enako pa po tihem
Mati Korajža vztraja v svojem boju za sina
Angela Casella, mati 17-letnega Cesara. ki so ga neznanci ugrabili v Pavli 19. januarja lani, še naprej vztraja v svojem boju za sinovo svobodo tam, kjer je država praktično povsem odpovedala. Včeraj se je z verigo okoli vratu in napisom na prsih: »Moj sin je v verigah že 510 dni« podala v Plati. Mnogi so ji izrazili svojo solidarnost, v imenu krajevne uprave pa jo je sprejel tudi podžupan Mittiga. Pogumno mater pa je včeraj v Locriju sprejel tudi predsednik kalabrijskega deželnega odbora Rosario Olivo, ki je po srečanju dejal, da je Casellovi izrazil vso podporo deželnih oblasti in da je pravi obraz Kalabrije tisti, ki se je pokazal v teh dneh, ko se je pokazala vsa solidarnost s pogumno materjo in pa odločnost, da se vsa dežela spopade z mafijo (AP)
Tretji dan obiska v Zvezni republiki Nemčiji
Gorbačov v Stuttgartu za večjo tehnološko menjavo med državama
BONN — Sovjetski državni in partijski voditelj Gorbačov se je včerajšnji tretji dan svojega obiska v ZRN seznanil z industrijsko stvarnostjo Stuttgarta, glavnega mesta zvezne dežele Baden-Wurttemberg, ki je po svoji inovativni industriji dobila naziv zahodno-nemški Silicon Vally.
Še prej je bil deležen toplega sprejema ljudi, ki je celo zasenčil navdušenje prebivalcev Bonna. Mihail Gorbačov in njegova žena Raisa sta v bistvu navdušila Zahodne Nemce, ki so odkrili, da lahko končno zaupajo stoletnemu sovražniku, ker je bolj človeški in razume nemške težave bolj kot marsikateri tradicionalni nemški zaveznik.
Gorbačova pa je v Stuttgartu zanimala predvsem najsodobnejša nemška industrija, ki bi lahko Sovjetski zvezi pomagala, da premosti tehnološko zaostalost. Predstavniki baden-wurttemberškega gospodarstva so ob tem navajali, da je od celokupnega industrijskega izvoza njihove zvezne dežele v SZ romalo le 1,5 odstotka. Izvoz bi se torej lahko povečal, gospodarstveniki pa so se prav tako zanimali za možnost, da bi SZ povečala izvoz surovin v njihovo deželo.
Ob povratku iz Stuttgarta se je Gorbačov za nekaj ur zaprl v sovjetsko veleposlaništvo v Bonnu. Gostiteljem je bilo namreč popolnoma jasno, da mora Gorbačov reševati marsikateri notranjepolitični problem, tako da so spremenili predhodno dogovorjeni program obiska.
Na dan prihaja ozadje pogromov proti meshetinskim Turkom
Uzbekistan v primežu integrattzma in težkega gospodarskega položaja
MOSKVA — »Strli bomo Turke, strli bomo leninistične pankrte, dolgo življenje islamski zastavi, islamu in Homeiniju!« To so vzklikali Uzbeki med pogromi proti meshetinskim Turkom, je včeraj izjavil tiskovni agenciji Tass general Vjačeslav Pankin, ki vodi kriminalistično preiskavo o tragičnih dogodkih v Uzbekistanu. General je obenem navedel, da niso bili nasilneži neka nedoločena »siva množica«, saj so bili v njej »bivši pripadniki notranje varnosti, ki dobro pgznajo metode našega dela, kar povzroča dodatne težave preiskavam«. Nekdo je po njegovih besedah plačeval uzbeške mladostnike tudi po sto rubljev, da so se udeležili pogromov, priskrbel jim je tudi alkohol in draga mamila.
Le delno se razhaja s trditvami generala Pankina dopisnik moskovskega radia za Uzbekistan Erkin Rahimov. Po njegovih trditvah naj bi bilo v neredih ubitih kar 800 ljudi in ne le sto. Krivdo za slepo nasilje pa je ta uzbeš-ki novinar zvalil na težko gospodarsko in družbeno stanje. V letih nakopičene družbene krivice, naj bi po njegovih
trditvah povzročile sedanji požar. Perestrojka je v temeljih zamajala življenjski prostor številnih sedanjih in bivših veljakov, ki so spretno izkoristili nezadovoljstvo brezposelne uzbeške mladine. Ob tem je Rahimov takoj poudaril, da noče opravičevati početja uzbeških tolp, a nasilje nad Turki je bila le pretveza. V Fergani in Kokan-du so namreč vzklikali, da je treba pobiti tudi miličnike in njihove družine. Samo v Kokandu so zažgali osem hiš uzbeških miličnikov, tolpa pa je pretepla tudi številne uzbeške mladince, ki se niso hoteli udeležiti pogromov.
Položaj v Ferganski kotlini je torej vse prej kot jasen. Pravda priznava, da napetost ni popustila, v namanganski Oblasti se celo stopnjuje. Tednik Moskovske novosti pa navaja, da se v Ferganski kotlini ne bojijo za svojo usodo samo meshetinski Turki, temveč tudi Rusi, Židje, Tadžiki, Korejci in pripadniki drugih jezikovnih manjšin. Tudi ta tednik navaja težki gospodarsko-družbeni položaj. V ferganski oblasti je 280 tisoč brezposelnih, v Uzbekistanu pa en milijon.
Moskovski protest meshetinskih Turkov, ki zahtevajo vrnitev v južno Gruzijo	(Telefoto AP)
V Budimpešti skoraj vse nared za jutrišnji pogreb Imreja Nagya
BUDIMPEŠTA - Po Poljski se zdaj tudi Madžarski obeta »okrogla miza« med predstavniki vladajoče komunistične partije in predstavniki številnih neformalnih opozicijskih skupin. Do prvega stika je prišlo že v torek (na sliki AP), pogovarjali pa se bodo predvsem o svobodnih volitvah v madžarski parlament. Po predvidevanjih naj bi do teh volitev prišlo najkasneje do konca prve polovice prihodnjega leta. Prve pogovore med opozicijo in madžarskimi oblastmi je vodja madžarske partije Karoly Grosz ocenil za konstruktivne.
V Budimpešti pa je že skoraj vse nared za jutrišnji slavnostni pogreb mučenika krvavo zatrte madžarske pomladi leta 1956 Imreja Nagya. Po trditvah iz vrst opozicije naj bi na pogrebu sodelovalo približno milijon ljudi, iz različnih evropskih držav pa naj bi v madžarsko prestolnico prišli tudi mnogi Madžari, ki so se bili leta 1956 prisiljeni odločiti za izgnanstvo. Opozicija v državi je tudi zaprosila vsa podjetja, da delavcem jutri dodelijo prost dan, da bi tako vsem, ki to želijo, omogočili sodelovanje na pogrebu. Velja omeniti, da bosta pogrebni slovesnosti prisostvovala tudi Achille Occhetto in Bettino Craxi.
Madžarsko vlado bodo na jutrišnjem pogrebu zastopali ministrski predsednik Karoly Nemeth, državni minister Imre Pozsgay in podpredsednik vlade Peter Medgyessy. Vsi trije bodo sodelovali le na slovesnosti na
Trgu herojev, ne bodo pa se udeležili pokopa Imreja Nagya in njegovih štirih tesnih sodelavcev na osrednjem budimpeštanskem pokopališču.
V zvezi z Imrejem Nagyom in vsemi žrtvami krvavega leta 1956 madžarska vlada pripravlja zakon, ki naj bi rehabilitiral vse tiste, ki so bili takrat obsojeni zaradi delovanja proti državi. V posebni izjavi madžarska
vlada tudi poudarja, da bo storila vse, da v bodoče ne bo nihče več obsojen brez zakonske podlage, od parlamenta pa bo tudi zahtevala ukinitev smrtne kazni za politične prestopke. Kar zadeva samega Imreja Nagva pa vladno sporočilo pravi, da je bil pomemben državnik, ki je s svojo demokratičnostjo in humanostjo lahko vzor tudi za trenutno madžarsko vlado.
• Cossiga ima mirno vest
nasprotno sanja o reformi pristojnosti predsednika republike.
Težko je reči, kakšen razvoj bo imela vladna kriza po nedeljskih volitvah. Po dosedanjih dogodkih sodeč, ne bo zlahka rešljiva.
Craxi je že opozoril svoje dosedanje zaveznike, da bo štirikrat pomislil, preden bo pristal na novo sodelovanje. Včeraj se je s podobnimi izjavami (čeprav z drugačnimi motivacijami) oglasil še republikanski tajnik La Malfa, ki pravi, da ima PRI resne težave, ko mora razmišljati o tem, da bi stopila v takšno vladno zavezništvo, ki bi zagovarjalo enako gospodarsko politiko, kot sta jo v dosedanji vladi zagovarjala in vodila De Mita in socialistični minister Amato. Jasno opozorilo torej iz republikanskih vrst, s katerim se bolj ali manj strinja tudi liberalna stranka. Previdnejši so zaenkrat socialdemokrati, ki pa zatrjujejo, da je popolnoma propadel Craxijev načrt v škodo PSDI.
Širšo oceno sedanjega političnega dogajanja je včeraj podal komunistični tajnik Occhetto, ki je predvsem kritiziral tajna dogovarjanja med vladnimi partnerji (posebno ga skrbi to, kar sta si povedala Forlani in Craxi v kamperju ob robu milanskega kongresa) ter pritiske, ki jih vladne stranke (zlasti KD in PSI) izvajajo nad inštitucijami. Occhetta nadalje skrbi obnovitev zavezništva med Craxijem in For-lanijem, kar bi zakasnilo tako imenovano alternativo. V italijanskem političnem življenju, ki potrebuje vsekakor več "glasnosti", so potrebni novi
procesi. Ustvariti je treba takšno vlado, ki se bo resnično lotila reforme institucionalnega sistema. Eden od bistvenih pogojev za uvedbo novih procesov pa je ohladitev napetosti v odnosih med strankami levice. Levica mora počasi stopiti na pot dejanskega zbliževanja in integracije. Ko bo do tega prišlo, bo po Occhettovem mnenju dozorel tudi trenutek, da KPI spremeni svoje ime.
• Poročilo predsednika Markoviča
Na koncu je dejal, da je borba za novi program zvezne vlade pravzaprav borba za usodo Jugoslavije. Bistvenega pomena pri tem je enotnost zveznega parlamenta pri sprejemu tega programa. To je, po njegovih besedah, edino zagotovilo, da se bo njegov program uresničil in to tudi jamči dolgoročen izhod iz krize in rušenje inflacije.
Markovič včeraj sicer ni povedal tistega, kar je dejal član njegove vlade Božo Marendič, ki je zadolžen za razvoj. Ta je napovedal, da bi ob uresničevanju vladnega programa, do oktobra že morda lahko zaustavili rast inflacije, medtem ko bi po novem leto morala začeti postopoma padati-
Če bi se to uresničilo, bi bil to z« Markovičevo ekipo ogromen uspeh in zagotovilo, da bo lahko zvozila barko do konca mandata. Glede na velike odpore in prevladujočo dogovorno ekonomijo velikim vmešavanjem politike (zadnji primer je razpis ljudskega posojila v Srbiji) in trdo ozko partijsko politiko juga države, pa bo Markoviču na tej poti zelo težko.
BEOGRAD Dr. Vlado Štambuk je član predsedstva srbske partije, njen ideolog, univerzitetni profesor in pisec znanih znanstvenih del o političnem sistemu. Štambuk je naš že nekako poluradni glasnik srbskih stališč, saj smo že večkrat objavili z njim razgovore o aktualnih političnih vprašanjih SR Srbije in Jugoslavije. Izredno je zaposlen, saj poleg dela na univerziopravlja v celoti svoje dolžnosti v srbskem centralnem komiteju, zato je trajalo nekaj časa, da smo našli "luknjo" v izredno zapolnjenem dnevnem programu. Razgovor je potekal na osmem nadstropju velike stolpnice družbenih organizacij poleg mostu čez Savo.
Prvo vprašanje se je nanašalo na partijo in na njeno vodilno vlogo, saj je njegova izjava na to temo bila v ospredju zanimanja skoro vseh jugoslovanskih dnevnikov. Dr. Štambuk s tem zanimanjem ni preveč zadovoljen in pravi, da ga pogosto netočno citirajo, predvsem pa iztrgajo iz zapletene misli eno samo trditev. To je tudi v tem primeru. Po njegovem mnenju ni naredil nič drugega, kot da je ponovil stališča sprejeta na centralnem komiteju o pripravah za kongres in ki so sedaj v javni razpravi. To je osnovna opredelitev, da mora ZKJ postati moderna organizacija, ki bo uresničila naslednjo fazo socializma v Jugoslaviji, federativno ureditev na osnovi enakopravnosti narodov in narodnosti, samoupravljanje, družbeno lastnino in vodilno vlogo ZKJ. Sedaj pa se v ospredje postavlja tudi interesni pluralizem, mešana lastnina, tržišče in spremembe v političnem sistemu.
Vse to pa zahteva:
večjo živahnost različnih ekonomskih pobud in konkurenco;
večjo demokratičnost, da bodo v igri različni interesi in kreativni vplivi;
humanizacijo družbenih odnosov, kar je povezano s samoupravljanjem in vplivom onih, ki so nosilci sistema.
Seveda se je razgovor takoj prenesel tudi na sporno vprašanje federacije, unitarizma in s tem povezanih sporih.
Dr. Štambuk pravi, da mora Jugoslavija ostati federativna, ker se drugače ne more zagotoviti enakost narodov in narodnosti in to
Pogovor s članom predsedstva ZK Srbije
Gledanja srbskega predstavnika na odprta vprašanja Jugoslavije
pomeni, da se zvezni organi ne ukvarjajo z vsem, temveč z onim, za kar se bodo dogovorili. Na primer nujno je enotno tržišče, ki pomeni, da morajo vsi ekonomski subjekti biti približno v podobnem ekonomskem položaju, republiške države pa skrbe za ono, kar je v njihovem posebnem interesu. Politični pluralizem ni mogoč, če nimajo vsi državljani istih pravic, kar pomeni tudi isto pravno zaščito in kazensko zakonodajo.
Toda prav v tej zvezi smo opozorili na obstoječe razlike. V znanem srbskem tedniku "Intervju" je na primer napisana izjava sodnika kot obtožba Sloveniji: »Mi obsodimo na osem mesecev zapora mladeniča, ki je na javnem stranišču napisal "Kosovo republika", vi v Sloveniji pa oprostite in sploh ne preganjate pisca, ki je v tisku napadel JLA.«
Štambuk ne pristaja na to raven obravnavanja, saj po njegovem enakost ne sme nujno pomeniti, da je treba vse obsoditi na osem mesecev, da lahko pomeni tudi oprostitev. Toda vztraja na enakih kriterijih, povsod morajo veljati isti kazenski predpisi, ista globa za cestni prekršek.
Poenotenje je zapletena stvar in pogosto se omenja njegov predlog "en človek-en glas". Ta slogan odločno zanika, pravi, da ga nikoli ni izrekel, čeprav mu ga pripisujejo. Odločno pa zagovarja, da morajo v partiji in v državi biti prisotni vsi principi:
tudi v ZK morajo imeti "jedinstveno" partijo ZKJ, obstajajo pa nacionalne organizacije. Do sedaj se je upoštevala samo paritetna osnova in je bilo v zveznem CK po 20 članov za republiko in 15 za avtonomno pokrajino. To pa je
samo en princip in je treba upoštevati tudi druge interese in na primer interese delavcev, gospodarskih subjektov in drugih.
Odločno zavrača unitarizem, ocenjuje ga kot nekaj neprimernega, pravilen je izraz za-jednica - zajedniški", ki pomeni obstoj moderne zvezne države, republiških držav, skupno tržišče, enotna monetarna politika, skupna ekonomska politika in podobno.
Ta del izjave je zanimiv, saj je bistveno drugačen kot nekatere zadnje izjave, ki so prav tako prišle iz Beograda.
Naslednji sklop vprašanj se je nanašal na gospodarske probleme in predvsem na srbsko posojilo. Dr. Štambuk trdi, da je posojilo izključno komercialnega značaja in da ga bo vpisal oni, ki bo imel interes. Na pripombe, da ga srbski tisk povsem drugače predstavlja, odločno zanika taka pisanja in trdi, da »ne sme biti nikogar, ki bi kogarkoli prisilil, da podpiše posojilo«. Komercialna značilnost posojila je v komercialnih obrestih in nekaterih beneficij ah, kot je oprostitev davka, možnost ugodnejših kreditov za mala podjetja in kmete. Osnovni cilj je v prestrukturiranju gospodarstva in ne v sanaciji.
Kam bo šel in kdo bo upravljal z denarjem je seveda ključno vprašanje. Odločale bodo banke po bančnih kriterijih, ker je to edini način, da se res izplačajo obresti. Na pripombo, če bo Smederevo prišlo v poštev za posojilo, je mnenja, da nikakor ne, ker ni propulzivno podjetje.
Glede Markovičeve vlade pa menda ni ne sporov ne težav. Bilo je nekaj polemik o načinu zmanjševanja inflacije, vendar SR Srbija ni za nobeno obliko zamrznitve plač ali cen, temveč
za uporabo ekonomskih instrumentov. Seveda v takem razgovoru ne more manjkati Kosovo z vsemi problemi. Po njegovem mnenju je prišlo do določene stabilizacije, saj v praksi niso več v veljavi posebni ukrepi, razen kadar gre za demonstracije. Vodstvo je enotno in ga vsi podpirajo. Dosežena je enotnost vodstev Kosova-Srbije-Jugoslavije.
Velik problem pa je nacionalna polarizacija, ki se zaostruje.
Na celo vrsto naših konkretnih vprašanj pa nismo dobili odgovora in to so bila konkretna vprašanja o stvareh, ki se dogajajo v zadnjih dneh. Prisotna pa je zavest, da je za vse na Kosovu sedaj predvsem odgovorna Srbija, zelo daleč od naših pojmov pa je občutljivost za človekove pravice.
Zadnje vprašanje pa se je nanašalo na zaščito narodnostnih pravic, saj je bila prav Srbija predlagateljica in zagovornica treh zveznih zakonskih predlogov, ki predvidevajo bistveno omejitev narodnostnih pravic manjšin po državi. Predlogi namreč predvidevajo zniževanj6 ravni zaščite na po zveznem zakonu predvideno in predpisano raven. Boleč je tudi predpis o uporabi manjšinske zastave, ki bi morala i1110, nekje v kotu jugoslovansko zastavo. Glede te problemov ni znakov napredka, ker se vedn vse meri po kosovskih zgledih. Ni tudi praveg^ odgovora na našo pripombo, da smo Slovenci Italiji zaskrbljeni, ker nam taka stališča si ^ naš boj za uveljavljanje celovite manjšinske z ščite in smo se vedno zgledovali po nekate vzornih Titovih rešitvah narodnostnega vpras nja v Jugoslaviji.	. a_
S Titovim imenom je bilo povezano tudi z dnje vprašanje, ki se je nanašalo na vedno opazno hajko srbskega tiska, ki postavlja vPka plan komintemo in imenovanje Tita	;;0
inrTnclnvan<;kp nartiip 1937. leta. rehaDlll _
lovc izr-	- .	e
zavzemali za vse osnovne elemente njeg strategije«.	Razgovor zapisal
BOGO SAMSA
Ze vse pripravljeno za deseta Koprska srečanja
KOPER — Po dolgotrajnem in napornem delu organizacijskega odbora priljubljene mednarodne manifestacije Koprska srečanja in zlasti njene "duše" SILVIA STANCICHA, je v teh dneh že vse pripravljeno za jubilejno deseto prireditev. V dneh ob koncu tega meseca in v začetku prihodnjega se bodo v Kopru srečali zagovorniki miru in sožitja štirih prijateljskih in sosednjih držav Italije, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Prišli bodo predstavniki 12 narodnostnih skupnosti, med njimi prvič tudi Romi. Na Koprskih srečanjih bodo zastopane vse
jugoslovanske republike, iz sosednje Italije pa dežele Furlanija-Julijska krajina, Emilija Romagna, Zgornje Po-adižje in Veneto.
Program kulturne, politične in športne manifestacije prijateljstva, ki se je rodila in ostala do danes v organizaciji Skupnosti Italijanov v Kopru, ostaja zvest uveljavljeni obliki. Le bogatejši in še zanimivejši bo letošnji, tako kot se spodobi za okroglo obletnico. Podrobneje ga bodo organizatorji predstavili na ponedeljkovi tiskovni konferenci, vendar ni skrivnost, da se bo na osmih večernih prireditvah, od teh jih bo pet na osrednjem Titovem trgu in tri v lapidariju Pokrajinskega muzeja v Kopru, zvrstilo 50 najrazličnejših skupin in ansamblov. V programu so tudi trije pogovori za okroglo mizo, prvi, v organizaciji obalne konference socialistične zveze na temo »Osimo, bližnjica v Evropo 92. leta«. Dan kasneje, v soboto, 25. junija, bo v koprski kinodvorani proslava ob 45-letnici ustanovitve italijanskih enot in odredov v Sloveniji in Istri. V vrstah narodnosti pa bodo ob 10-letnici Srečanj pripravili pogovor o gospodarstvu italijanske skupnosti.
Tudi letos ne bo šlo brez športnih prireditev, ki so vsa ta leta svojevrstno obogatile kulturni in politični del Koprskih srečanj.
Tekmovalci se bodo pomerili v košarki, malem nogometu in dekleta v rokometu.
MIRJAM MUŽENIČ
Prihodnje tradicionalno srečanje bo priredilo SPD Gorica
Obmejni planinci na zboru pri Železni Kapli
(Foto Vlado Klemše)
ŽELEZNA KAPLA — Slovensko planinsko društvo Celovec je bilo v nedeljo gostitelj tradicionalnega (že 18.) srečanja zamejskih slovenskih planinskih društev s planinci iz matične doijiovine. Zbrali so se pri Rieplu, pod Topico, visoko nad dolino Lepene (v bližini Železne Kaple) že v zgodnjih dopoldanskih urah. Tu jih je pričakala Šmihelska godba na pihala. Mnogi so se odpravili na razmeroma lahko dostopno in razgledno Topico. Drugi so si, tokrat prvič, ogledali tudi Peršmanovo domačijo in muzej odporništva. Gre za domačijo, kjer so esesovci samo nekaj dni pred koncem vojne zverinsko pobili celo družino. Sredi dopoldneva se je okoli domačije pri Rieplu, kjer je tudi kmečka gostilna že zbralo nekaj sto planincev, med katerimi so bili zamejci tokrat zares številni. Za dobro razpoloženje so poskrbeli, tako kakor se pač spodobi člani godbe jeseniških železarjev.
Prireditelj je poskrbel tudi za mašo (v slovenščini in nemščini) v bližnji cerkvici. Sicer so se prireditelji izkazali z lepim in pestrim kulturnim sporedom, ki redno spremlja planinska srečanja. Nekaj točk so prispevali tudi člani drugih društev. Planince je nagovoril predsednik Slovenskega planinskega društva iz Celovca Franci Kropivnik, pozdrav Občine Železna Kapla pa tamkajšnji podžupan. Planinske pozdrave so prinesli seveda tudi predstavniki vseh prisotnih društev in tudi Planinske zveze Slovenije. Gostitelj devetnajstega srečanja, čez leto dni, bo Slovensko planinsko društvo Gorica.
Italijanski partizani za Franjo
IDRIJA — V najnovejši akciji zbiranja prispevkov za sanacijo in obnovo znamenite partizanske bolnice Franje so člani vsedržavnega združenja italijanskih partizanov ANPI iz videmske pokrajine zbrali 3,45 milijona lir. Ta znesek je predsednik ANPI iz videmske pokrajine Federico Vincenti v Idriji izročil predstavnikom občinskega odbora ZZB NOV Idrija.
Člani sekcije ANPI iz Mester so se v okviru izleta po Sloveniji ustavili tudi v Idriji. Ob tej priložnosti je njihov vodja Giuseppe Galinelli izročil predstavnikom Mestnega muzeja milijon in pol lir kot pomoč za sanacijo in obnovo bolnice Franje, ki je znana tudi med bivšimi partizani Mester. Idrijskemu muzeju pa so ob tej priložnosti podarili posebno spominsko darilo - knjigo o grboslov-ju italijanskih provinc.
JOŽE OBLAK
Po ločevanju na Koroškem zdaj tudi na Gradiščanskem?
CELOVEC, ŽELEZNO — Komaj so v avstrijskem parlamentu sklenili uvedbo ločevanja otrok na južnotirolskih ljudskih šolah, ki jo letos prvič tudi uresničujejo, že prihajajo vesti, da hočejo temu v likvidacijo manjhšine naperjeno politiko nadaljevati tudi na Gradiščanskem, kjer živita hrvaška in madžarska manjšina v Avstriji.
Kot je napovedano želi gradiščanska deželna vlada že danes (14. junija) sklepati o »ločevalnem modelu« glede na jezikovno izobrazbo v otroških vrtcih. Pristojni deželni referent, namestnik deželnega glavarja Franz Sauerzopf (Ljudska stranka) namreč namerava, da bi hrvaško in madžarsko govoreče ptroke za čas jezikovnega pouka izločeval iz skupine.
Organizacije gradiščanskih Hrvatov so na veliki protestni Prireditvi v Velikem Borištofu (Grosswarasdorf) ostro protesti-rali proti tem nameram in v Oglasno sprejeti resoluciji tudi Zahtevale, da se mora na Gradiščanskem v nasprotju z name-ro deželne vlade skupni jezikov-ni pouk še izgraditi, hkrati pa da mora priti tudi do tega, da ne n°do starši dvojezičnih otrok Prijavljali svoje otroke k dvojezični vzgoji, temveč da bodo ^nrali tisti, ki dvojezičnosti za ®voje otroke ne želijo, otroke od dvojezične vzgoje odjaviti.
ANDREJ MOHAR
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pavel Stranj__________
Kitajske jezikovne skupnosti
kazala tudi svetovni javnosti kitajska narodnostna raznolikost: vojaki, ki so izvedli represijo na Trgu Tien An Men, so baje pripadali neki narodnostni manjšini in niso razumeli večinskega jezika Han in zato niso mogli biti dovzetni za argumente študentskega gibanja.
Kakšna je narodnostna struktura kitajskega velikana? V kolikšni meri se v bližnji bodočnosti njen pomen lahko razvije iz krat-
Srečanje na Višarjah za enotnost vseh narodov
olt^^NlCE — V nedeljo se je jev	izletnikov iz raznih kra-
Zbrfli ^ele. pa tudi iz Slovenije, ha Višarjah, kjer je Gibanje Sreča • za združeni svet priredilo eg0,dh]e z naslovom Skupaj za Pri)0.0st; vseh narodov. Bila je to V^host, ko so se srečali prebi-itaiii razhih pokrajin, predstavniki S^e' sIovenske in furlanske diw. hosti ter s petjem, plesom in '^rUi ' kulturnimi točkami pou-9ojev Potrebo po ustvarjanju po-V^v ?a novr svet, ki ga ne bodo etnične in jezikovne pre-Ptija;j,.kjer
bosta prevladovala
^Vin^istvo in volja do mirnega
5reč
Vtjjjv z italijanskimi in sloven-
j\j,J med različnimi narodi.
Srečanju so se vrstili nastopi
t Pesmimi, nastopila pa je iklorna skupina iz Rablja. V
tržaškem narečju so prebrali tudi pesem Corellija, ki govori o poti, ki vodi k sporazumevanju in ljubezni.
Višek srečanja je predstavljalo branje dokumenta, ki je bil sprejet že leta 1988 in govori o združevanju in enotnosti vseh narodov, ki ga je Gibanje za združeni svet že predložilo v odobritev podobnim gibanjem v svetu. Ob tem so udeleženci srečanja, z njimi pa še mnogi nedeljski izletniki na Višarjah podpisali skupni poziv za enotnost vseh narodov, ki ga nameravajo poslati Organizaciji združenih narodov. Poziv so prebrali tudi v slovenščini in pozvali udeležence, da ga prenesejo v mesta, na svoja delovna mesta, tako, da bi bilo na njem zbranih čim več podpisov. (N. L.)
razplet?
Na kitajskem ozemlju 55 manjšin, ki štejejo skupno 56 milijonov prebivalcev. Med te so prišteti tudi pripadniki skupnosti Hui, ki sicer govori večinski jezik, a je muslimanske vere. Te skupnosti so izredno raznolike, bodisi po pripadnosti različnim jezikovnim družinam, bodisi po številčnosti. Najštevilnejša, Zhuang, šteje nad 12 milijonov pripadnikov, najmanjša pa naj bi bila ruska, ki šteje le 600 članov. Kar dvanajst manjšin šteje več kot milijon pripadnikov, drugih 15 med milijonom in 100 tisoč, do 10.000 jih šteje še 18, ostalih 10 pa ne doseže te vrednosti.
Manjšin je na Kitajskem torej več kot je prebivalcev v Italiji, vendar je njih razmerje z večino razmeroma skromno. Večinski narod Han šteje namreč 900 milijonov, tako, da vse manjšine skupaj znesejo le 6 odstotkov celotnega kitajskega prebivalstva. Njihov pomen pa je vseeno velik, ker pokrajine, kjer živijo, krijejo polovico države, v glavnem celotno obmejno območje, ki ima poleg strateškega pomena še važno kmetijsko vlogo in večino kitajskih rudnih bogastev.
Komunistične oblasti so po drugi svetovni vojni zavzele precej naklonjeno stališče do manjšin. Ob »Velikem skoku naprej« (1957-59) ter ob Kulturni revoluciji (1966-69) so te pravice omejile. V zadnjem desetletju se je odnos oblasti spet izboljšal. Med drugim zanje ni prišla v poštev kampanja za omejevanje rojstev.
Nereo Laroni o svoji kandidaturi
Brez municipalizma toda ne brez korenin
Vzdušje pred palačo Torre v S. Vitu ob Tilmentu je bilo evforično. Poročila o volilnih izidih na Sardiniji so nakazovala znatno uveljavitev socialistov, kar so vsi ocenjevali kot ugoden obet za skorajšnje evropske volitve. »Izidi niso slabi, jezi me le, da socialdemokrati ohranjajo svoje glasove,« je komentiral eden od prisotnih. Manj sektaški, vendar dobre volje in nasmejan, tudi Nereo Laroni, bivši beneški župan in drugi na listi PSI za severovzhodno volilno okrožje, ni skrival svojega zadovoljstva in ne povsem spoštljiva vprašanja ga niso spravila iz tira.
Vidni tržaški predstavnik vaše stranke je pred kratkim rekel, da socialisti morajo ovrednotiti tudi nekdanji socialistični municipalizem. S tega vidika se čutite bolj predstavnik Benetk ali celotnega severovzhodnega volilnega okrožja?
»Nočem združiti nezdružljivega, zdi se mi pa, da ne moremo v Evropo z municipalističnim pogledom, pa tudi brez lastnih korenin ne. Gradnji Evrope moramo prispevati z vsemi pozitivnimi aspekti naše kulture, ki je zelo pestra in zato tudi kompleksna. Kulturno in politično bomo lahko gradili Evropo le, če bo vsakdo tvorno prispeval svoje prvine ob spoštovanju kulturne identitete drugih. Zato ne ljubim lokalpatriotizma, ne želim pa niti blede in brezoblične Evrope s poplit-venim in standardiziranim kulturnim profilom.«
S kulturnega vidika je jasno. Z gospodarskega nekoliko manj. Eno od gospodarskih vprašanj z evropsko razsežnostjo, pri katerim sta bila Veneto in F-JK na nasprotnih bre-gih, je zakon o obmejnem sodelovanju. Vi koga podpirate?
»Zdi se mi, da je bil v tem pogledu dosežen zadovoljiv kompromis, ki povezuje uporabo sredstev z jasnimi razvojnimi načrti, medtem ko je prvotni demokrščanski predlog predvideval neselektivne prispevke, kot na primer za Kalabrijo. Toda naše območje ni Kalabrija. Ima sicer vrsto šibkosti, ki jih je treba odpraviti z zelo jasnimi načrti. Važno pa je, da ustvarimo dovolj uravnovešen odnos s sosedi, kajti Te tako bo Evropa imela potrebno stabilnost.«
S svojim volilnim proglasom ste pozvali volilce, naj glasujejo za vas, ker ste dokazali, da znate reševati probleme. Katere probleme bo treba rešiti v Strasbourgu?
»Uvodoma bi rekel, da ne prodajam rad neuporabnega blaga. Osebno sem si nabral nekaj izkušenj kot upravitelj in s temi izkušnjami se predstavljam volilcem. Glede evropskega parlamenta pa bi poudaril, da se bo moral lotiti predvsem velikih problemov, kot so okolje, gospodarstvo, politični odnosi, ki jih je treba reševati na nadnacionalni ravni, ker jim nacionalne države niso več kos. Naddržavna skupnost je lahko dobro orodje, uprabljali ga bomo pa pravilno, če bomo imeli tesno vez s stvarnostmi, ki jih zastopamo. Naj vam razložim s konkretnim primerom: severovzhodno območje ima znaten gospodarski potencial, obenem pa tudi nekaj problemov kot so ces-
tne, železniške in letalske infrastrukture. Mislim, da bo treba okrepiti te infrastrukture, da zagotovimo razvoj tega področja, sicer bomo prisiljeni na obrobnost v primerjavi z nemškim in francoskim območjem. Osebno sem pa trdno prepričan, da imamo vse pogoje, da igramo v prvi in ne v drugi ligi.«
Da bo naše območje v prvi ligi mora izkoristiti tudi svoj obmejni položaj in vezi z Vzhodom...
»Seveda. Že dolgo let se zavzemam in po svojih skromnih močeh tudi uresničujem politiko kulturnega sodelovanja z Jugoslavijo in zlasti z Dubrovnikom, s Splitom in z nekaterimi istrskimi predeli. Na ta način želimo poudariti, da imamo veliko skupnega, ker živimo ob istem morju, ker nas veže skupna zgodovina. Mislim pa, da imamo tudi gospodarske probleme in zlasti neko gospodarsko neuravnovešenost. Zato ocenjujem pozitivno sodelovanje, ki je bilo oblikovano z osimskimi sporazumi in tudi z nekaterimi spontami pobudami v Nadiških dolinah. Na Vzhod ne smemo gledati samo kot na možno tržišče. Sodelovanje bo perpektivno, le če bo to tržišče bogato, ki bo imelo neko svojo dinamiko. In to bomo lahko dosegli samo z uravnovešanjem gospodarskih situacij.«
Še zadnje vprašanje. Volilna kampanja v Italiji je prezrla evropsko problematiko in je temeljila zgolj na vladnih problemih. Kot kandidat za Strasbourg se ne čutite frustrirani?
»Delno da, ker vladna kriza v Italiji ne dopušča, da bi dojeli pravi pomen evropskih volitev. Pripomniti pa je treba, da se Italija vključuje v Evropo in da je treba torej najprej urediti stvari doma, ker je pri nas marsikaj neurejenega. Prvi izidi volitev na Sardiniji dokazujejo, da so volilci to razumeli in nagrajujejo politiko socialistične stranke. Ljudje so razumeli, da je bistvena razlika med časom, ko je bil predsednik vlade Craxi in obdobjem, ko Craxija ni več za krmilom ministrskega sveta.«
VOJMIR TAVČAR
Še danes in jutri volilna kampanja za Strasbourg
Rossetti: Slovenci so sestavni del Evrope kultur in narodov
Ob precej strogi selekciji
Šolski izidi na Poklicnem zavodu za industrijo in obrt
Volilna kampanja za nedeljske evropske volitve se hitro bliža koncu. Stranke imajo do petka opolnoči čas, da prepričajo volilce o učinkovitosti svojih programov in o sposobnosti kandidatov, ki bodo zastopali štiri dežele iz severovzhodnega volilnega okrožja v Strasbourgu. Furlanijo-Julij-sko krajino sta v evropski skupščini v pretekli petletni mandatni dobi zastopala furlanski demokristjan Alfeo Mizzau in tržaški komunist Giorgio Rossetti, ki sta tokrat spet med kandidati. Rossetti je včeraj govoril v Vidmu na zborovanju, ki se ga je udeležil tudi bivši vsedržavni sekretar Alessan-dro Natta, predsinočnjim pa je s pokrajinskim tajnikom Nicom Costo sodeloval na skupščini zahodnokraških komunistov na Proseku. Tu je tekla beseda o pomenu nedeljskih volitev, predvsem pa o manjšinskem vprašanju in o vlogi jezikovnih in narodnih manjšin v bodoči združeni Evropi. Rossetti, ki je podčrtal, da morajo Slovenci postati sestavni del Evrope narodov in kultur, bo drevi sodeloval na skupščini dolinskih komunistov, ki bo ob 20.45 v Domu Antona Ukmarja pri Domju. Poleg kandidata za Strasbourg bo govoril tudi deželni svetovalec in zgoniški župan Miloš Budin. Osrednji sklepni volilni shod tržaških komunistov pa bo jutri zvečer v Kulturno-špor-tnem centru v Zgoniku, kjer bo gost nekdanji direktor Piccola Luciano Ceschia, ki bo odgovarjal na vprašanja novinarjev Vojmirja Tavčarja in Deva-ne Jovan ter sodeloval v debati z občinstvom.
Slovenska skupnost je priredila tudi včeraj vrsto shodov po me|j:u in po
Volili bomo samo v nedeljo
Volitve za obnovitev evropskega parlamenta bodo na sporedu samo v nedeljo. Volišča bodo odprta med 6. in 22. uro, preštevanje glasov se bo ponekod začelo že v poznih večernih urah, vse operacije pa morajo biti obvezno končane v ponedeljek ob 10. uri. Do takrat bodo morali po posameznih voliščih prešteti tudi glasovnice za ljudski referendum o pristojnostih skupščine v Strasbourgu. Vse stranke pozivajo volilce, naj prekrižajo znak DA.
Na glasovnici moramo seveda obvezno prekrižati simbol stranke ali gibanja, oddamo pa lahko največ dve preferenci s tem, da napišemo ime in priimek kandidata (lahko tudi samo priimek) ali njegovo številko. Kandidatne liste s številkami kandidatov bodo razobešene na vseh voliščih, kamor moramo priti z volilnim potrdilom in z veljavnim osebnim dokumentom.
okolici. V Bubničevem domu v Repnu so o nedeljski volilni preizkušnji govorili sekcijski tajnik Milko Guštin, pokrajinski sekretar Miro Oppelt in pokrajinski predsednik Zorko Harej. Kdor bo glasoval za manjšinsko listo, je bilo poudarjeno v Repnu, bo jasno pokazal, da somišljeniki "lipove vejice", zahtevajo pravice in enakopravnost slovenske manjšine. »Nasloniti se je treba na lastne moči in se upreti sramotnim kupčijam za nacionalistične glasove, pa tudi zamaknjenosti v vse drugo, razen kot v lastne ugledne javne delavce.« Deželni tajnik Ivo Jev-nikar bo danes ob 19.45 na tretji TV mreži spregovoril v imenu manjšinske liste "Federalismo", stranka pa napoveduje naslednje leteče shode: ob 18. uri v Barkovljah pri Rumeni hiši, ob 18.20 na Kontovelu, ob 19. uri na Proseku, ob 19.30 v Križu, ob 20.15 v Briščkih, ob 20.40 v Repnu in ob 21. uri na Colu.
Zelena lista pa vabi danes ob 17. uri v Bazovico na območje T8, kjer oblasti načrtujejo gradnjo sinKrotrona. Na manifestaciji bodo sodelovali kandidatka Grazia Francescato, planinec in režiser Carlo Alberto Pinelli, poslanec v rimskem parlamentu Gianluigi Ceruti in Matjaž Puc, predstavnik Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine SR Slovenije. Glavni smoter te pobude je pospešiti ustanovitev in ureditev Kraškega parka ob italijan-sko-jugoslovanski meji. Ustanovitev takšnega parka predstavlja po mnenju zelenih smejočega se sonca edino možnost, da se prepreči še nadaljnje pustošenje dragocenega in izpostavljenega naravnega okolja na Krasu.
Ureditev parka bi hkrati pomenila, kot podčrtujejo naravovarstveniki, konkretni, korak na poti razvijanja obojestranskega sodelovanja na področju okolja pod geslom "narava ne pozna meja".
Včeraj se je medtem mudila v Trstu Alma Capiello, ki v okviru vsedržavne direkcije PSI odgovarja za žensko problematiko. Capiellova je na tiskovni konferenci predstavila (sicer odsotno) kandidatko Mario Antonietto Macioc-chi, ki je na kandidatni listi takoj za nosilcem Carnitijem. Maciocchijeva, ki je poklicna novinarka, je bila svoj-čas že poslanka radikalne stranke v rimskem parlamentu. Proletarska demokracija pa je imela sinoči v Domu pristaniških delavcev volilni shod, na katerem je poleg kandidata DP iz Furlanije-Julijske krajine Mionija sodeloval tudi glasnik čaškoslovaških oporečnikov skupine "Charta 77" Jan Ka-van, ki je tudi med kandidati te stranke za Strasbourg. Kavan je govoril o težkem političnem položaju v ČSSR in o procesih demokratizacije v državah Vzhodne Evrope.
S polemično noto o Camberjevi kandidaturi na listi PSI so se včeraj spet oglasili zeleni mavrice, ki nastopajo pod simbolom marjetice. Zeleni se v tiskovni noti polemično sprašujejo od kod črpa Camber toliko finančnih sredstev za svojo bogato volilno kampanjo in javno pozivajo vsedržavno vodstvo PSI, koliko denarja je Cra-xijeva stranka prispevala za njegovo nacionalistično kampanjo, »ki dokazuje, da je prisotnost MSI v Trstu v teh pogojih res brez vsakršnega smisla«^
S. T.
Po izidih na znanstvenem in klasičnem liceju "F. Prešeren", učiteljišču "A. M. Slomšek", šoli za vzgojiteljice, tehničnem zavodu "Žiga Zois" vključno z oddelkom za geometre, objavljamo danes izide na Državnem poklicnem zavodu za industrijo in obrt 'J. Stefan". Ob izidih je treba povedati, da smo upoštevali odličnjake le na tistih šolah, ki so nam ta podatek posredovale, oziroma zapisale ob uradnih izidih. Vsekakor je na zavodu "Stefan" selekcija dokaj ostra. Več dijakov je bilo zavrnjenih, še več pa jih ima popravne izpite.
Izidi na oddelku monterjev in popravljalcev radijskih in televizijskih aparatov:
I.	razred — Izdelali so Damjan Kriz-mancic, Aldo Pahor, Robert Renčelj, Roberto Škabar in Igor Ščurek. Pet dijakov je bilo zavrnjenih, enajst jih bo imelo popravne izpite. En dijak je izstopil, dva pa sta neocenjena.
II.	razred — Izdelali so Mattia Ar-mani, Matija Bandi, Mitja Kalc, Marino Križman, David Taucer, Marinka Zeriali in Lorenco Zupin. Dva dijaka sta bila zavrnjena, osem jih bo imelo popravne izpite.
III.	razred (kvalifikacijski izpit) — Izdelali so Igor Gabrovec, Massimo Gašperini, Damian Gerli, David Jer-cog, Tomaž Kalc, Katja Legiša, Olivie-ro Macpr, Dario Majovsky, Martin Mesar, Željko Pogačnik, Martin Sosič, Saša Zerial in Alessandro Zezlina. Dva dijaka sta bila zavrnjena. Kot privatist je izdelal Marko Sulli.
IV.	razred (Po treh specializiranih razredih sta IV. in V. razred združena.) — Izdelali so Igor Birsa, Primož Birsa, Erik Cragnez, Boris Pecchiari in An-
drej Škabar. Pet dijakov bo imelo popravne izpite.
Izidi na oddelku za orodne mehanike:
I.	razred — Izdelala sta Dario Furlan in Igor Vlada Sasa Laine'. Dva dijaka sta bila zavrnjena, šest jih bo imelo popravne izpite, eden je bil neocenjen.
II.	razred — Izdelali so Davide Bat-tigelli, Cristian Dazzara, Paolo Dazza-ra, Andrea Ferluga, Igor Mocor in Stojan Zahar. En dijak je bil neocenjen.
III.	razred (kvalifikacijski izpiti) — Paolo Bachi, Igor Devetak, David Es-posito, Marjan Renčelj, Marijan Smot-lak, Erik Vodopivec in Luciano Zeriali.
IV.	razred — Izdelali so Dean Rase-ni, Sandi Skerk in Erik Tulliach. Dva dijaka sta bila neocenjena.
Izidi na oddelku biološko-kemijskih operaterjev (smer je s šolskim letom 1988/89 nadomestila kemijske operaterje):
I. razred — Izdelali so Diana Co-lombin, Aljoša Gabrovec, Elda Jercog in Lara Musina. Šest dijakov je bilo zavrnjenih, devet pa jih bo imelo popravne izpite. En dijak je bil neocenjen.
III.	razred (kvalifikacijski izpiti) — Izdelala sta Katarina Cossutta in Ele-na lacaz. Trije dijaki so bili zavrnjeni.
IV.	razred — Izdelali so Maida la-nezic, David Pizziga in Minka Zeriali. Dve dijakinji bosta imeli popravne izpite.
Na koncu pa še dopolnilo v zvezi z rezultati na znanstvenem liceju Prešeren: dijak III. a razreda Aljoša Saksida je izdelal s srednjo oceno 8,2.
S seje upravnega odbora naše glasbene ustanove
Pred občnim zborom Glasbene matice
Dolinski zbor V. Vodnik odpotoval na povratni obisk v Giessen v ZRN
Upravni odbor Glasbene matice, ki se je sestal pod predsedstvom Adriana Semena, je potrdil, da bo redni občni zbor Glasbene matice 26. t. m. v Trstu. Pri tem je, po posvetovanju z izvedenci, ugotovil, da predvideni istočasni izredni občni zbor za delno uskladitev statuta z doslej veljavnimi normami ni potreben oziroma bi bil odveč, ker bi pravkar sprejeta nova normativa, ki še ni preučena v vseh njenih aspektih, lahko bila v nasprotju z morebitnimi sprejetimi popravki k sedanjemu statutu.
Kar zadeva napore Za oživitev otroškega in mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, je upravni odbor zelo povoljno ocenil srečanje z nekaterimi starši šolskih otrok, katerega namen je bil spodbuditi zanimanje staršev za sodelovanje njihovih otrok v obeh zborih in najti poti, da se ta želja tudi uresniči.
V ta namen je ravnateljstvo glasbene šole GM že pripravilo in pravkar razpošilja vsem staršem, ki imajo svoje otroke v zadnjem letu otroških vrtcev, v osnovnih šolah in v prvih razredih nižjih srednjih šol, vabila za prijavo otrok v oba zbora, da bi tako po skoraj dveletnem premoru spet zaživela in se dvignila na prejšnjo evropsko raven. V pismu ravnateljstvo šole GM vabi starše, naj se osebno ali tudi po telefonu zglasijo na šoli GM v Ul. Ruggero Manna (tel. 418-605) za razgovor, informacije in seveda za prijavo otrok. V pismu je tudi rečeno, da se bo, če bo seveda število prijavljenih otrok zadostno, delovanje obnovljenega zbora začelo z enotedenskim letovanjem v začetku septembra, t.j.
pred začetkom šolskega leta, v kakem počitniškem kraju ob slovenski obali.
Ravnateljstvo glasbene šole GM je tudi že na delu za potrjevanje starih oziroma vpisovanje novih gojencev v glasbeno šolo. V ta namen razpošilja staršem ustrezno prijavnico za potrditev vpisa otrok v šolsko leto 1989/90, za kar je rok do 21. julija t. 1. Potrjevanje vpisov se sprejema vsak dan razen sobote in nedelje v tajništvu od 8.30 do 12. ure. Redni pouk se bo začel 14. septembra in končal 20. junija 1990.
Vpisovanje novih gojencev se bo začelo 1. in bo trajalo do vključno 11. septembra. Vpisnina za šolsko leto 1989/90 in mesečna članarina ostaneta nespremenjeni.
V razpravi je bilo rečeno, naj bi staršem ob potrditvi oz. ob novem vpisu otrok v glasbeno šolo GM tudi priporočili sodelovanje otrok v otroškem oz. mladinskem zboru GM, ker tako sodelovanje ni le velikega pedagoškega, pač pa tudi družabnega pomena, zlasti za otroke v mestnem središču.
Ravnatelj glasbene šole GM je podal tudi oceno dosedanjih zaključnih akademij gojencev šole GM v Luteranski cerkvi in zaključnih nastopov po podružnicah. Pri tem je ugotovil, da so vsi ti nastopi zelo dobro obiskani in da je tudi prikazana raven gojencev na zelo lepi ravni.
Na začetku seje je predsednik upravnega odbora GM Adrian Semen predstavil novega rednega člana nadzornega odbora Kamila Košuto, ki je bil doslej nadomestni član in ki je nadomestil pokojnega člana upravnega odbora Cotiča.
Sinoči je pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline odpotoval na povratni obisk k zboru Bauerscher Gesangvere-in iz Giessna v ZRN.
Že danes si bodo pevci ogledali Miinchen in obiskali kraj Strasslach, kjer bodo imeli prvo prijateljsko srečanje s tamkajšnjim zborom, ki bo gostoval prihodnjega 7. oktobra v gledališču Prešeren v Boljuncu. Simpatično in človeško povezavo z Dolino predstavlja dejstvo, da je predsednik družbe SIOT dr. Gert Pansegrau obenem predsednik in pevec tega zbora. Srečanja se bodo udeležili tudi dolinski župan Švab, podžupan Pečenik in glavni direktor SIOT Azzarita. Jutri si bodo dolinski gostje ogledali terminal v občini Lenting. Kot je znano, napaja čezalpski naftovod Trst - Ingolstadt bavarske rafinerije. Po ogledu naprav bo župan Lentinga Michael Mirlach sprejel dolinske upravitelje, zbor in predstavnike SIOT na županstvu. Zbor Vodnik se bo po samostojnem in skupnem koncertu na proslavi 125-let-nice domačega zbora v Giessnu vrnil domov v nedeljo, 18. 6.
Učinkovit zaključni nastop plesalcev šole KD Prešeren
(Foto Magajna)
Točno določena scenografija luči, lesketajoči se čeveljčki, skrbno izdelane plesne obleke, do potankosti spleteni lasje z bleščečimi se okraski, peresi, skratka razkošje barv, svetlobnih iger in plesnih korakov.
Taki občutki so se porajali gledalcu, ki je prisostvoval zaključni prireditvi plesne šole KD France Prešeren iz Boljunca. Kot je že vsako leto navada, so se mladi plesalci tudi letos predstavili v dveh zaporednih ponovitvah, saj lahko dvorana občinskega gledališča ob takih priložnostih sprejme le omejeno število ljudi. Med prisotnimi je bilo največ navdušenih mamic, očetov in drugih sorodnikov, ki so s ploskanjem sledili vsakemu koraku na plesišču. Koreografijo so v prvem delu ustvarili standarni plesi, ki jih v boljunski plesni šoli gojijo že od začetka, prav tako kot latinskoameriške. Boljše dvojice so nastopile posamezno, poleg že izkušenih gojencev pa so bili še posebno prisrčni najmlajši, ki se s temi plesi šele spoprijemajo.
Poleg melodičnih tangov, angleških in dunajskih valčkov, razposajenih latinskoameriških ritmov in očarljivih gibov sambe je zaključno prireditev obogatil še intermezzo sodobnega izraznega plesa, ki so ga v letošnji sezoni uvedli med redne plesne tečaje KD France Prešeren, (dam)
V Prebenegu pripravljajo proslavo ob 10-letnici obnovitve društva
Kulturno društvo Jože Rapotec iz Prebenega priredi tudi letos tradicionalni vaški praznik. Šagra, ki je ponavadi prvo nedeljo v avgustu, bo letos od 17. do 19. junija, kajti z letošnjo šagro je povezana tudi proslava 10-let-nice obnovitve društva.
Za zabavo bodo igrali ansambli Happy Days, Taims in znamenita skupina Agropop iz Ljubljane. V nedeljo pa bo na prireditvenem prostoru "Pri gornjem pilu" slovesna proslava ob 10. obletnici obnovitve društva, ki nosi ime po zaslužnem domačinu J. Rapot-cu, ki je bil interniran v koncentracijskem taborišču v Dachauu in tam tudi kmalu po osvoboditvi umrl za posledicami mučenja.
Prosvetno društvo v Prebenegu, ustanovljeno leta 1946, je nekaj let pridno delovalo, a je zaradi nesoglasij leta 1948 žal zamrlo. Domačini, željni kulturnega delovanja, so ga obnovili leta 1979 in odtlej prirejajo prebeneški kulturni delavci prijetne in odmevne kulturne prireditve v vaški srenjski hiši, ki jo je dolinska občinska uprava obnovila leta 1980.
V kulturnem sporedu na proslavi ob 10-letnici obnovitve bodo sodelovali pesnik Marij Čuk, ki bo imel jubilejni nagovor, mešani pevski zbor Milan Pertot - Barkovlje, Godbeno društvo Prosek, Folklorna skupina Stu ledi, Ženska pevska skupina Stu jedi, Recital mladih iz Prebenega in fotograf Mario Magajna. Pričetek kulturnega programa bo ob 18. uri.
Ob tej priložnosti bo izšla tudi publikacija s pestro vsebino o zgodovini vasi in društva.
Šentjakobski šolarji obiskali sovjetsko ploščad Titan H.
Pred tednom dni smo učenci o.š. J. Ribičič obiskali sovjetsko ploščad Ji II. Spremljala sta nas Igor Canciani in Rada Cergol, ki sta člana Združ®.^ Italija-SZ in ki sta nam sproti prevajala. Na krovu smo se razdelili v dve skuP ^ Mornar Gregor, ki je bil naš vodič, nam je povedal, da je bila ploščad na Finskem. V dolžino meri 145 m, visoka pa je 60 cm. Podobna je ve'1\/ettf-katamaranu in njeno sidro tehta 10 ton. Ta ploščad ima največji žerjav na s Prijazni mornar nam je povedal, da so pripeljali ladjo v Trst v popravilo-bodo ladjo popravili, bodo šli še v Romunijo, nakar se bodo vrnili na Krim. , jco, Ogledali smo si tudi kabine, savno, dnevno sobo, jedilnico, telovaO strojnico in sobo, v kateri sta biljard in kino. Telovadno orodje so iz mornarji sami. Telovadnica nam je bila zelo všeč.
Na krovu nam je Gregor pokazal rešilne čolne. V vsakem gumijastem je prostora za deset ljudi. V njem je tudi hrana, s katero se nekaj čas® ,:Ud> preživljajo. Videli smo tudi večje rešilne ladjice, v katerih je prostora ^ ^ setfl' Ko nam je Gregor vse razložil, smo vsem mornarjem v zahvalo zapeli S pomola smo jih pozdravljali in veselo vzklikali: »Harašo in nasvidanja,
II.!«
Učenci 5. razreda OŠ J. Ribičič - Trst
Investicija 400 milijard bo odprla skoraj 200 delovnih mest
Štivansko papirnico bodo razširili tako da bo ena pomembnejših v Evropi
Vlada odpravila interpretacijske negotovosti
Pojasnila o oprostitvi plačevanja t. i. ticketov
Štivanski papirnici se obeta svetla Produktivna bodočnost. Njeno vodstvo je včeraj uradno sporočilo, da bodo v drugi polovici leta 1991 odprli novo proizvodno linijo in povečali dejavnost, kar bo tudi prineslo precejšnje število dragocenih delovnih mest.
Nova linija bo proizvajala 230 tisoč ton gladkega papirja na leto, kar je več kot znaša sedanja proizvodnja. Glavni stroj so že naročili pri kanadski tvrdki Beloit Corporation, kjer so dobili tudi licenco za izdelavo nekaterih drugih strojev, zlasti gladilnice. Glavni stroj bo proizvajal do 9,2 metra široke pole s hitrostjo 1.500 metrov na minuto, gladilnica pa bo gladila do 8,4 metra široke pole s hitrostjo 1.600 metrov na minuto, kar bo predstavljalo svetovni rekord.
Ob odprtju nove linije bodo podvojili oddelek za pripravljanje papirne snovi ter zgradili novo električno ter-mocentralo. Če bo šlo vse po načrtih, ho skupna proizvodnja štivanske papirnice od leta 1991 znašala 400 tisoč l°n na leto. S tem bo štivanski obrat dobil evropsko težo in pomen, skupina Burgo, kateri pripada, pa bo postala ena izmed največjih proizvajalk papirja na svetovni ravni in bo krila približno 10 odstotkov zahodnoevropske-9a tržišča. Zelo pomembno pa je seveda tudi, da bo v štivanski papirnici od 160 do 190 novih delovnih mest (zdaj jih skupno zaposluje 662, 57 od katerih na osnovi posebnih vajeniških pogodb).
Da gre za pomembno razširitev šti-vanske papirnice, je mogoče sklepati tudi iz višine investicije, ki bo znašala skupno več kot 400 milijard lir. Del sredstev bo priskrbelo samo lastništvo,
Pogled v notranjost štivanske papirnice	(arhivski posnetek PD)
del skupina (nemških) denarnih zavodov in drugih investitorjev, nekaj pa bosta prispevala tudi Sklad za Trst in deželna uprava Furlanije-Julijske krajine. Prav ta javni prispevek (baje gre za nekaj več kot 70 milijard različnih posojil) je bil odločilnega pomena za to, da se je skupina Burgo odločila za odprtje nove proizvodne linije v Šti-vanu in ne v kaki drugi izmed svojih enajstih tovarn v Italiji.
Vest o razširitvi štivanske papirnice je včeraj izzvala vrsto pozitivnih komentarjev. Deželna odbornika za fi-
nance Dario Rinaldi in za industrijo Ferruccio Saro sta izrazila veliko zadovoljstvo za investicijo, ki bo štivan-skemu obratu omogočila kakovostni skok in uveljavitev na mednarodnem tržišču. Prav zato je po mnenju Rinal-dija in Sara široko upravičeno investiranje javnih sredstev vanjo. Zadovoljstvo je izrazil tudi devinsko-nabrežin-ski župan Bojan Brezigar. Poudaril je dragocenost novih delovnih mest, pa tudi dejstvo, da bo z novimi investicijami prišlo do modernizacije celotnega kompleksa, kar je jamstvo za njegov nadaljnji razvoj.
Zakonski odlok o plačevanju ticketa na zdravstvene storitve, kateremu oporeka dobršen del družbenih in tudi političnih sil, je poleg ostrih protestov zaradi neprecizne formulacije povzročil številna nesoglasja in dvome, predvsem kar zadeva ugotavljanje koristnikov, ki so oproščeni plačevanja ticketa. Ministrstvo za notranje zadeve je tako na pritisk občin, ki so pristojne za izdajanje oprostitvenih potrdil na osnovi dohodkov, posredovalo potrebna pojasnila, tako da sedaj ni več in-terpretacijskih negotovosti.
Oproščeni plačevanja ticketa na osnovi dohodka so državljani, ki izpolnjujejo pogoje ene izmed naslednjih kategorij:
1. Upokojenci: neglede na kategorijo pokojnine (v poštev pridejo torej tako imetniki starostne kot invalidske oziroma družinske pokojnine po umrlem zakoncu), če je upokojenec že dopolnil upokojitveno starost (za odvisne delavce — moški 60 let, ženske 55 let; za samostojne delavce 5 let kasneje; za državne uslužbence — 65 let; za uslužbence krajevnih uprav — 60 let) in če njegov dohodek ni v letu 1988 presegal 16 milijonov lir. Ta dohodkovna meja se poveča na skupnih 22 milijonov lir, če ima zakonca v breme, in za milijon za vsakega otroka v breme. Zakonec oziroma otrok se smatra v breme, če njegov dohodek letos ne presega 7.778.500 lir, neglede na dejstvo, če upokojenec prejema ali ne družinsko doklado. Med dohodke prištevamo vse zneske iz zadnje davčne prijave, razen stanovanja; če presegajo dva milijona lir, moramo upoštevati tudi morebitne neobdavčljive oziroma že obdavčene dohodke, z izjemo naslednjih, ki ne pridejo v poštev: vojna
»Pot Habsburžanov« povezuje štiri mesta
Danes in jutri bodo v Trstu gostova-6 predstavniki Celovca, Ljubljane in Gradca, ki bodo skupno s tržaškimi kolegi predstavili in poglobili zanimi-y° pobudo z naslovom "Pot Habsburžanov". Pobudo zanjo je dal odbornik turizem iz Celovca, januarja pa je b0o prav v tem mestu prvo srečanje odbornikov za šport in turizem zanjo. Pobuda je usmerjena predvsem na tu-bstično in športno področje, njeno izhodišče pa je zgodovinska vez med Celovcem, Trstom, Ljubljano in Grad-oo®. Omenjena mesta so bila po-^otnbna središča habsburškega impe-^la, imela so veliko skupnega in bila , Marsičem povezana. Omenjeno vez e'ijo danes izkoristiti in primerno reklamizirati.
; Gilji pobude "Pot Habsburžanov" so ^ delati turistični paket, ki bo velja-j.eri za vsa štiri mesta, sestaviti skupni Oančni načrt in pospeševati izmenja-r.e Pa področju kulture, športa in tu-. 2lPa. Osnova omenjenih dejavnosti rt danes primerna reklama, zato bo s 1 tržaškega srečanja posvečen prav , .°čanju med reklamnimi agencijami, daj bi izdelale "podobo" pobude in °stora, ki ga zaobjema.
Včeraj zjutraj v zelenjavni tržnici
Karabinjerji oddelka NAS zaplenili 400 kilogramov »sumljivih« banan
Karabinjerji posebnega oddelka NAS iz Vidma so včeraj zjutraj zaplenili v tržaški zelenjavni tržnici na Nabrežju Ottaviano Augusto štiri stote banan in približno trideset kilogramov nekega prepovedanega kemičnega sredstva, s katerim so italijanski uvozniki do pred kratkim pospeševali zorenje tega sadja. Karabinjerji so stopili v akcijo tri dni po zaplembi približno tristo stotov banan v nekem skladišču v kraju Remanzacco v Furlaniji. Na zatožni klopi je furlanski trgovec Alfredo Terragoni, ki prodaja sadje po vsej Furla-niji-Julijski krajini. V središču pozornosti karabinjerjev in sodnih organov pa je predvsem veliko uvozniško podjetje Paolucci z glavnim sedežem v Ceseni, ki prodaja banane in sadje po vsej državi. Ministrstvo za zdravstvo je pred časom izdalo odlok, ki strogo prepoveduje uporabo sestavin broma in cinka pri pospešavanju zorenja banan, češ da gre za sredstva, ki škodijo zdravju in ki celo povzročajo rakasta obolenja.
Banane so karabinjerji posebnega oddelka za nadzorstvo nad živili zaplenili v zmrzovalnikih podjetja "Dario Boscolo", ki je vsekakor včeraj sporočilo, da že mesec dni pri pospeševanju zorenja sadja ni uporabljal osumljenega in prepovedanega sredstva in da se je pravočasno prilagodilo odloku zdravstvenega ministrstva. Tudi količino prepovedanega pospeševalnika, ki ni več v prodaji, so hranili v hladilnih celicah zelenjavne tržnice, medtem ko bi ga morali po zakonu baje uničiti ali izročiti pristojnim telesom. Zaplenjene banane so včeraj analizirali strokovnjaki tržaške Krajevne zdravstvene enote, rezultati analiz pa še niso znani.
Preiskava, kot smo lahko izvedeli iz skopih informacij deželnega poveljstva karabinjerjev, se vsekakor nadaljuje po vsej deželi in po vsem državnem ozemlju.
Šest tatičev z onstran meje
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so aretirali šest mlajših jugoslovanskih državljanov zaradi kraje v tržaških trgovinah. Aretirani so Zoran Borojevič iz Zemuna ter Ibrahim Karišik, Zaim Karišik, Naser Bačiča-nin, Sadrija Tutič in Mirsad Zupljanin - vsi iz Novega Pazara. Agenti so zasačili dva izmed njih na tržaškem nabrežju, ko sta skušala vlomiti v avtomobil. Enega so takoj prijeli, drugega pa so pozneje našli na železniški postaji skupno z drugimi štirimi sodržavljani. Imeli so več torb, v katerih so našli ukradene obleke in drugo blago, pa tudi denarnico z dokumenti neke jugoslovanske državljanke. Po aretaciji so agenti zaplenjeno blago vrnili lastnikom.
Lepenke Marka Hreščaka od danes v TK Galeriji
gQ Galeriji Tržaške knjigarne bodo A}Qr?s °b 18. uri odprli razstavo del Poki Hreščaka. Tržaški umetnik, po l9?j,Cu arhitekt (diplomiral je leta iftiQ v Benetkah s Carlom Scarpo), Sebr>Za sabo bogato dejavnost, še po-bjji 0 v tujini. Delal je v Saudski Ara-(em <J?nb Togu, Senegalu, Slonokoš-x'ogjQaH in v Abidjanu, kjer je bil hdgjg družbe I.m.a.g.e. Po nalogu zu-rninistrstva je poučeval arhi-Nife,.?0, kompozicijo in raziskovanje {leju \,a{0.v na O A. University v Ile-(.NJgenji. šele lani se je vrnil v er se ukvarja z arhitekturo, pri k>rn ztf''elia omeniti, da je pred krat-lekt g a9al na natečaju za idejni pro-HQriu °Vega športnega centra pri Sv.
^reščaptav° v TK Galeriji se Marko drugič predstavlja tržaškemu J9?j u, saj je tu že razstavljal leta
hežeJ®fni«ovo dolgoletno bivanje v suše se pozna v njegovih de-Piše umetnostni kritik Tullio 7«. '7s,‘e v spremni besedi na katalo-?Nveg artie ~ in ohranjanje - barve, evnn e Prvine razpoznavnosti, je za-
lih';!ah
9u9??hfe
, Sfvgg anie - in ohranjanje - barve, hfevgQ e Prvine razpoznavnosti, je za-i ° H QinilioIi dokončna zmaga; ved-6 re/ip Uziyna. Moramo podčrtati, da ?,vQr, i^^čno-humanistično gledanje 'dktof 110 danes lahko dojemamo kot fdstan?.trunje dialektike. Mogoče v 0vQn' ne«° nujnost v sklopu na-n ^rrij0] koristno pridobitev znotraj rsHi n kitajskih škatel, v katerega iVheon ^rtavanje in izčrpava kolek-ya človeka."
f
"Vzporedno delo v umetnosti Marka Hreščaka - citiramo dalje Reggenteja - črpa svojo vrednost pričevanja iz vsega tega: dosega pa tudi zelo visoko stopnjo kot oblikovno sredstvo; se pravi kot iskanje osnove za notranjo identifikacijo, kar je nujno preverjanje sleherne ustvarjalnosti."
Na sliki Hreščakova lepenka
Mlajši Tržačan v zaporu zaradi posesti hašiša
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so aretirali 31-letnega Antonia Cinguepalmija, stanujočega v Ul.
Baiamonti 56/12 v Trstu, zaradi posesti mamil. Agenti so ustavili mladega moškega, ko je vozil avtomobil, in ugotovili, da nima vozniškega dovoljenja. Med nadaljnjim pregledom so v avtomobilu našli tudi nekaj gramov hašiša in žepni nož. Prav zaradi tega so se odločili, da pregledajo še Cingu-epalmijevo stanovanje, in izkazalo se je, da se niso motili: v njem so našli 150 gramov hašiša, večjo količino psi-hofarmakov in vrsto nožev.
Antonio Cinguepalmi je kljub svojim letom že star znanec policije, ki ga je v zadnjih časih imela še posebej na muhi v okviru svojih akcij za omejevanje razpečevanja mamil v tržaški pokrajini.
V Miljah avtomobil podrl moškega in ga hudo ranil
Včeraj dopoldne je v Miljah prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil izredno hudo ranjen domačin. Gre za 57-letnega Tiberia Cociancicha iz Ceste za Campore 38. Sprejeli so ga na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice s strogo pridržano prognozo, saj je ranjen na več mestih in si je verjetno prebil lobanjsko dno ter leži v komi četrte stopnje.
Ponesrečenec je včeraj okrog 11. ure razkladal kombi pred svojim domom, ko je vanj trčil fiat 132. Avto je upravljal Alessandro Pobega iz Ul D'Annunzio 3 v Miljah. Točna dinamika nesreče ni znana, preiskujejo pa jo miljski karabinjerji. Na kraj nesreče je prihitel tudi rešilec Rdečega križa, ki je hudo ranjenega Cociancicha z vso hitrostjo prepeljal, kot rečeno, v katinarsko bolnišnico.
Antonio Cinguepalmi
pokojnina, invalidnina civilnih invalidov, slepcev in gluhonemih, rente INAIL, državne obveznice (BOT, CCT) in podobno.
2.	Uživalci socialne pokojnine: ker
njihov dohodek že itak ne sme presegati 3.415.050 lir.
3.	Revni državljani: upoštevati moramo dohodke vseh oseb, ki živijo v skupnem gospodinjstvu pod isto streho (ni torej merodajno stanje na matičnem uradu). Dohodek, ki se določa po istih kriterijih kot smo že prej omenili pod 1., ne sme za eno osebo presegati 6.853.000 lir. Za dve osebi 9.130.000 in za vsako nadaljnjo osebo prištejemo 2.276.700 lir. Za to kategorijo ne upoštevamo zneskov socialne pokojnine.
4.	Družinski člani, ki so v breme oseb pod 1., 2. in 3. Njihov dohodek ne sme presegati 7.778.500 lir.
Poleg zgoraj omenjenih upravičencev so še dalje oproščene plačevanja zdravstvenega ticketa in se morajo za potrdilo obrniti na KZE naslednje kategorije:
5.	Civilni invalidi, katere je pristojna komisija KZE ocenila za vsaj dvet-retjinske invalide.
6.	Vojni invalidi do 5. kategorije invalidnosti.
7.	Bivši politični preganjanci in deportiranci.
8.	Slepci in gluhonemi
9.	Osebe, ki bolehajo za posebno hudimi in kroničnimi boleznimi.
Sankcije: kdor bi zamolčal kak dohodek in bi neupravičeno pridobil potrdilo o oprostitvi plačevanja ticketa, tvega sodni pregon na osnovi člena št. 640 kazenskega zakonika. Za goljufijo v škodo države je namreč predvidena zaporna kazen od 1 do 5 let in globa do 600.000 lir.
B. S.
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga žena in mama
Marija Miklavec por. Stok
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo mož Nini, hčeri Ani in Milena z možem Borisom in Oskarjem ter vnuki Aleksander, Christian in Ingrid ter drugo sorodstvo.
Pokojnica bo naknadno pokopana v rojstnem Povirju pri Sežani.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 15. junija 1989
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Žalovanju se pridružujejo
Josipina Šiškovič, Tatjana in Franco Virneri
Ob težki izgubi drage mame izrekajo Ani Mariji Stok in družini svoje iskreno sožalje
uprava in uslužbenci Občine Dolina
Ob izgubi ljubljene žene in matere Marije izrekajo Ninitu, Anici in Mileni občuteno sožalje
Stanko, Štefanija, Edi, Dorica in Nadja Filipčič
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage mame, none in sestre
Marcele Pertot roj. Pipan
Posebna zahvala zdravnikom in osebju ginekološkega oddelka glavne bolnišnice v Trstu, zboru M. Pertot, g. župniku don Eliu, gospodu Župančiču in gospodu Gianniju.
Trst, 15. junija 1989 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Na Opčinah nov snack bar
Prejšnji teden so odprli nov snack bar na Opčinah. To je Snack Bar Europa (po domače "pri Šklavcu") v Narodni ulici 65. Okusno opremljen in prijeten lokal bo odprt vsak dan od 9. do 22. ure, razen ob ponedeljkih, ko bo zaprt za tedenski počitek. Lastnice Angela Vremec, Katerina Vremec ter Sonja Hrovatin priporočajo obisk, da vam lahko postrežejo s pivom, vinom, raznobarvnimi cocktaili ali long drinki. Za prigrizek dobite pa "pizzetto", pečene testenine, palačinke, štru-del, torte, sadne kupe in drugo. Ob prijetni družbi lahko prisedete k mizi v notranjosti lokala, kmalu bodo pa na razpolago tudi mize pred lokalom. Ob otvoritvi (na sliki - foto Križmančič) so obiskali snack bar mnogi prijatelji, bodoči odjemalci, ter kolegi gostinci, ki so bili deležni prijetnega in prijateljskega sprejema. Ob novi pobudi, ki je obogatila gostinsko ponudbo na Opčinah, želimo kolektivu mnogo uspeha.
GLASBENA
MATICA
TRST
Šolsko leto 1988/89
Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice
Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili
Danes, 15. junija 1989, ob 20.30
Tamara Ražem, Claudia Sedmak, Eva Žafran - klavir Dekliški pevski zbor Glasbene matice
Dirigent: Stojan Kuret
Vabljeni
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI
PEVSKI
ZBOR
OBVESTILO
Jutri, 16. t. m., bo po vaji seja glavnega odbora TPPZ.
Naslednji petek, 23. t. m.,
glavna vaja (tudi za orkester) za nastop 2. julija v Brkinih v vasi Suhorje, kjer se bodo zbrali prvoborci Primorske. Slavnostni govornik tov. Milan Kučan.
koncerti
VERDI
V	gledališču Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev za POLETNI FESTIVAL OPERETE 1989. Informacije dobite pri blagajni gledališča Verdi.
V	torek, 20. t. m., (ponovitev 21. t. m.) bo v gledališču Verdi izredena prireditev v okviru festivala operete z naslovom »GALA DELEOPERETTA DANU-BIANA«.
Predprodaja vstopnic za gala predstavo bo od 16. t. m. pri blagajni gledališča Verdi.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 15. junija 1989
TRATOMIR
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 17.31 in zatone ob 2.19.
Jutri, PETEK, 16. junija 1989
BUDIN
PLIMOVANJE DANES: ob 2.37 najnižje -41 cm, ob 9.10 najvišje 9 cm, ob 13.19 najnižje -5 cm, ob 19.40 najvišje 43 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, veter 4 km na uro severozahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Tesser, Caterina Travan, Denise Stelli, Vincenzo Galliani, Serena Brusatin.
UMRLI SO: 80-letna Celestina Mar-sich, 58-letna Concetta Prestianni, 78-let-ni Giuseppe Vescovo, 77-letna Maria Michelazzi por. Stock, 76-letni Leonardo Canciani, 23-letni Natalino Knez, 79-let-na Angela Millevoi por. Martinčič, 83-letni Giovanni Pischianz Santina. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. junija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delPOrolo-gio 6.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delVOrologio 6. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989 - Nocoj ob 20.30 (red A) bo na sporedu peti koncert, na katerem bo nastopila pianistka BELLA DAVIDOVICH. Na programu Schumannove, Chopinove in Dvorakove skladbe.
Ponovitev jutri, 16. t. m., ob 20.30 (red B) in v soboto, 17. t. m., ob 18.00 (red 7).
razstave
V	pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10 so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo likovnika Marka HREŠČAKA.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je na ogled razstava SPACAL 1989.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
V	galeriji Tribbio je do 23. t. m. odprta razstava slikarja Giordana MERLA.
V	foyerju Doma A. Sirk v Križu je odprta slikarska razstava JOSIPA (PEPI-JA) SIDONIJA. Urnik: v soboto od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure, v ponedeljek, torek in sredo od 17. do 19. ure.
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu je odprta mednarodna razstava EX LIB-RISOV. Urnik od 9. do 13. ure.
Ani Tretjak razstavlja od 16. junija do 4. julija '89 v Galeriji Da Codroma v Benetkah (2540 Dorso Duro). Odprtje razstave jutri, 16. t. m., ob 21. uri. Galerija je odprta vsak dan, razen ob četrtkih.
kino
ARISTON - 20.00, 22.15 Romuald e Juli-ette, kom., Fr. 1989, r. Coline Serreau.
EXCELSIOR - 18.45, 22.15 In fuga per tre, i. Nick Nolte, Martin Shore.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 21.45 Sorgo rosso, r. Zhang Vimou.
LJUDSKI VRT - 21.15 Nico.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Scuola di mostri, komični film.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Una vedeva allegra ma non troppo, i. Michelle Pfeiffer, Mathew Modine.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 I caldi in-contri di una moglie infuocata, pom., □ □
NAZIONALE IV - 17.50, 22.00 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Un grido nella notte, r. Fred Šhepisi, i. Meryl Streep.
MIGNON - 18.00, 22.15 New York stori-es, r. Allen/Coppola/Scorsese, i. Woo-dy Allen, Mia Farrow, □
EDEN - 16.00, 22.00 Teresa Orlowski, il calore sotto la pelle, porn. □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 lo Gilda, i. Pamela Prati, □□
CAPITOL - 17.15, 22.00 Rain man, i. Dus-tin Hoffman, Tom Cruise.
LUMIERE FICE - 18.30, 22.15 Storia di Asja Kljacina, che amb senza sposar-si, SZ 1967, r. A. Konchalovskij. ALCIONE - 16.00, 22.10 Un pešce di nome VVanda, dram., VB 1988, r. Charles Crichton, i. John Cleese, Jamie Lee Curtis.
RADIO - 15.30, 21.30 Fantasie morbose,
porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
UL. SV. FRANČIŠKA 20
vas vabi danes, 15. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave
Lepenke
Marka Hreščaka
razne prireditve
Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: jutri, 16. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini, v Srenj-ski hiši v Borštu in v Domu I. Grbec v Skednju, v torek, 20. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v sredo, 21. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, v četrtek, 22. t. m., ob 18. uri na osnovni šoli na Katinari ter v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Glasbena matica - Trst. Šolsko leto 1988/89. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE. Evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili. V soboto, 17. t. m., ob 20.30 Stefano Artesi, Maja Grgič, Tatjana Jer-cog, Ivana Mahnič, Vera Repini, Sonja Rojac - klavir, Ambra Cossutta, Alja Hrvatič, Taisja Kodrič, Sara Mosetti, Frančišek Tavčar, Luisa Vigini - violina, Aleksander Sluga - violončelo, Aljoša Starc, Aljoša Tavčar, Beatrice Zonta -klavirska spremljava, šolski godalni orkester, solisti: Marko Sancin - klavir, Daša Radovič - violina in Vasja Legiša -violončelom dirigent: Borut Logar. V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 Nataša Gregor!, Tamara Stanese, Lara Vesel, David Vidali - solopetje, Marko Ozbič - klavir, Vasja Legiša - violončelo, Aljoša Starc -klarinet, Erika Buzečan - flavta, komorne skupine: trio, kvartet, kvintet, Damjana Kralj, Marko Ozbič, Claudia Sedmach, Aljoša Starc - klavirska spremljava. Vabljeni!
Godba na pihala Ricmanje vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV gojencev glasbene šole, ki bo danes, 15. t. m., ob
18.	uri v Babni hiši v Ricmanjih.
SKD L Gruden in ŠD Sokol priredita v Nabrežini 5. KRAŠKI PRAZNIK PIVA. Jutri, 16. t. m., nastop skupine Rock Caf-fe, v soboto, 17. t. m., nastop skupine Plava trava zaborava ter v nedeljo, 18. t. m., nastop skupine Happy day. Udeleženci praznika se bodo lahko pomerili v številnih zabavnih tekmovanjih. Vabljeni!
MePZ Rdeča zvezda iz Saleža priredi v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v športno -kulturnem centru v Zgoniku ob zaključku sezone 2. zaporedno SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV. Nastopali bodo MePZ Heroj Iztok iz Rakeka, MePZ Lipa iz Bazovice, MePZ italijanska skupina G. Tartini iz Pirana in MePZ Rdeča zvezda iz Saleža.
Vabimo Vas na VEČER SLOVENSKE LJUDSKE PESMI, ki jih bo zapel MePZ Primorec - Tabor. Zborovodja Matjaž Šček, jutri, 16. t. m„ ob 21. uri v trebenski cerkvi.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 11. RAJONSKO RAZSTAVO VIN, ki bo v soboto, 17. t. m., in v nedeljo, 18. t. m., v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24).
KD Rovte-Kolonkovec vabi na 8. PRAZNIK VINA, ki bo v nedeljo, 18. t. m., v društvenih prostorih. Praznik bo razdeljen na dva dela: SPOZNAŠ SVOJE VINO in NAJBOLJŠE VINO. Danes, 15. t. m., bodo člani sprejemali vzorce vina, ki mora biti pridelano iz lastnih trt na sedežu društva od 19. do 21. ure, nagrajevanje se bo vršilo v nedeljo, 18. t. m., ob
19.	uri. Pokušnja vin bo v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri. Sledila bo večerja in družabnost z glasbo. Zabaval nas bo David Danieli s svojo frajtonarco.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo v sodelovanju s Slovensko prosveto zaključilo letošnjo sezono ponedeljkovih večerov z VEZILOM KOSOVELOVIM v spomin na Tončko Kosovel, ki je preminila preteklo zimo. Pri večeru v ponedeljek, 19. t. m., bodo sodelovali moški pevski zbor Novega Svetega Antona, recitatorji dekliškega zbora Vesna, ansambel Gallus consort ter vokalno-in-strumentalni ansambel Fabia Niederja, ki bosta izvajala izvirne skladbe na besedilo Srečka Kosovela. Govoril bo Ubald Vrabec. Začetek ob 20.30.
Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina vabita na pevsko revijo PESEM V ZALIVU v petek, 23. t. m., ob 20.30 pred devinsko cerkvijo. Poleg prirediteljev bodo nastopili: MePZ M. Pertot iz Barkovelj, MPZ Er-mes Grion iz Tržiča, MePZ Hrast iz Doberdoba in MePZ Obala iz Kopra.
KD J. Rapotec - Prebeneg priredi proslavo 10-letnice obnovitve društva. V soboto, 17. t. m., ob 19. uri bo nastopila plesna skupina F. Prešeren iz Boljunca, ob 20.30 ples z ansamblom Happy day. V nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri kulturni program: jubilejni nagovor Marij Čuk, nastop MePZ M. Pertot iz Barkovelj, nastop Godbenega društva^ Prosek, nastop folklorne skupine in ŽPZ Stu ledi, recital mladih iz Prebenega, fotografska razstava Maria Magajne, ob 20.30 ples z ansamblom Taims. V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom Agropop iz Ljubljane. Delovali bodo dobro založeni kioski.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Sekcija KPI občine Dolina
vabi vse občane danes, 15. t. m., ob 20.45 v center A. Ukmar -Miro pri Domju na
srečanje s kandidatom KPI za evropski parlament tov.
GI0RGI0M R0SSETTIJEM
Prisoten bo tudi tov. Miloš Budin, deželni svetovalec KPI.
mali oglasi
PRODAM Y 10 fire, letnik 1988, prevoženih 10.000 km, v odličnem stanju. Tel. 251050.
PRODAM avto citroen viša, letnik '83,
35.000	km, v dobrem stanju. Tel. na št. 826527.
PRODAM čebelje družine na AŽ - satovju. Tel. 226618.
PRODAM motor honda XLR paris-dakar 125, letnik '84, electric starter, nov motor, prevoženih 32.000 km. Tel. 415336.
PRODAM mladiče pasme labrador. Tel. 003867/21312.
PRODAM suzuki samurai, letnik '88, v dobrem stanju, z vsemi pripomočki. Tel. 0481/882374.
PRODAM akacijeva in hrastova drva po ugodni ceni. Tel. 281920 ob uri obedov.
V	DOBERDOBU pri Dacevih, Jezerska št. 2, so odprli osmico. Točijo belo in črno vino.
OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini št. 161.
NAPRODAJ je trafika in obenem prodajalna z različnimi licencami v Ricmanjih na št. 24. Vse podatke dobite po telefonu na št. 280853 ali 944661.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves ter urejamo tudi ograje. Tel. 0481/884161 v večernih urah.
IZGUBILA se je psička pasme nemški ovčar, stara dva meseca, v Krogljah (Dolina). Najditelja prosimo, naj telefonira na št. 228218.
IZGUBIL sem ključe, bele barve, v Zgoniku ob razstavi vin. Najditelj naj izroči ključe v zgoniški občini.
IZGUBILA se je papiga, sive in rdeče barve. Najditelj dobi nagrado. Tel. na št. 220104.
RENAULT 4, 11 mesecev star, prevoženih 13.000 km, v odličnem stanju, prodam. Tel. 200717 ali 291308.
DEKLE s končano pedagoško akademijo je pripravljena inštruirati v Trstu matematiko in slovenščino osnovnošolske učence. Tel. 003866/58505.
PODJETJE, komercialno, zaposli dva elektronska tehnika, prva zaposlitev, z znanjem slovenščine in opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Tehniki
V	BLIŽINI PRIMOŠTENA dajemo v najem stanovanja za dve ali štiri osebe, za mesec julij. Za informacije telefonirati na št. 826545 - Silvija.
V	SREDIŠČU MOŠE prodam zazidljive parcele za vile ali dvostanovanjske hiše. Tel. 0481/390238.
Belgijski frank ...	...	34,526	34,-
Funt šterling		... 2222,100	2200.
Irski šterling		... 1930,750	1915.—
Danska krona		... 185,970	183.—
Grška drahma		8,434	8,—
Kanadski dolar ...	... 1219,300	1180,—
izleti
Slovensko planinsko društvo Trst
vabi člane, planince ter vse zamejske Slovence, da se množično udeleže proslave 85-LETNICE USTANOVITVE SPDT, ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob 12. uri na 2.087 m visokem vrhu POLDAN-JŠNJE ŠPICE (Jof di Miezegnot). Na razpolago je samo še 30 prostorov. Pohitite z rezervacijo! Vpisovanje se vrši pri ZSŠDI (tel. 767304).
razna obvestila
Glasbena matica vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
Taborniki RMV Trst - Gorica vabijo člane na dvodnevno taborjenje, ki bo v soboto, 17. t. m., in nedeljo, 18. t. m., v Doberdobu. V soboto, 17. t. m., med 10.30 in 11. uro zbirališče pred doberdobskim spomenikom.
čestitke
Danes praznuje 99. rojstni dan MARIJA PIPAN vd. KOŠUTA. Obilo zdravja ji želijo nečaki iz Toronta, Argentine in Buenos Airesa.
___________prispevki_________________
Namesto cvetja na grob Antonije Filipčič darujeta Angela in Karlo Gec
20.000	lir za sekcijo VZPI - ANPI.
Anton Ražem (Dolina) daruje 10.000 lir
za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca.
V	spomin na Marčelo Pertot daruje Bi-anka Batič - Čok in ne Pertot 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina drage žene ob tretji obletnici smrti daruje mož Angel Gerljanc in ne Rafael 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na dragega svaka in strica Mirka Radoviča daruje družina Pupis
50.000	lir za nabrežinsko cerkev.
Namesto cvetja na grob gospe Marče-
le Pertot darujeta Luciana in Mauro Černigoj 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Namesto cvetja na grob Marčele Pertot darujeta Gracijela in Aleksij 20.000 lir za TPK Sirena in 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na gospo Marčelo Pertot daruje Emiliana z družino 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za MePZ M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Marčele Pertot daruje Zora 10.000 lir za SKD Barkovlje in 10.000 lir za MePZ M. Pertot.
Kriški 55-letniki darujejo 37.000 lir za Dekliški zbor Vesna, 37.000 lir za Moški zbor Vesna in 37.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 10. obletnici smrti pok. moža Gui-da Majcena daruje žena 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Ernesta Kos-mine darujejo Peter, Alma, Bruno in Neva 60.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Vladimira Kralja daruje družina Škerlavaj 30.000 lir za KD Primorec.
Namesto cvetja na grob Vittorie Štolfa vd. Verginella darujejo Tončka Vergi' nella, Ana in Nives Košuta 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Švedska krona....... 215,320
Portugalski eskudo .	8,683
Španska peseta ...... 11,221
Avstralski dolar.... 1089,900
Jugoslov. dinar ....
ECU................ 1498,300
TRŽAŠKA KNJIGARNA	Ul. sv. Frančiška 20, Trst	
obvešča dijake nižjih in višjih srednjih šol, da prednaročila šolskih knjig za šolsko leto 1989/90.		sprejema
Dijaki pohitite!		
		
menjalnica		14. 6. 1989 ^
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar — Nemška marka .... Francoski frank ... Holandski florint .	. 1462,800 . 723,460 . 213,280 . 642,260	1450 — 721.-211.— 639 —	Japonski jen 	 Švicarski frank	 1 Avstrijski šiling ... Norveška krona ...	9,830 .. 838,000 .. 102,675 .. 200,070	9,4° 833.- 102,l0 197.-
212'.
8,2°
11^
103S
30 let kantavtorstva zdravnika Jannaccija
V pogostih in v glavnem utemeljenih kritikah, ki že nekaj let letijo na italijansko popevko, pogosto pozabljamo, da ima ta ista popevka tudi drug, kantavtorski obraz, ki ji je nudil in ji še vedno nudi svetlejše obrise. Zasluga Pripada nedvomno tistim avtorjem, ki so jo v bližnji preteklosti na nevsiljiv, Pogosto nebučen način dvignili na zavidljivo raven. Med njimi pripada ugledno mesto Enzu Jannacciju, ki bo v začetku junija praznoval svojo »umetniško tridesetletnico« s tridnevnim koncertom na milanskem gradu Sforzesco.
30 anni senza andare fuori tempo - trije večeri, kakih dvajset pesmi kot antologija uspehov, nekaj skečev in monologov, kopica uglednih gostov, ki so bili zdravniku-kantavtorju »sopotniki« in prijatelji, za zaključek še izdaja dvojnega LP, posnetek večerov za RAI 1 in seveda turneja po tridesetih večjih italijanskih mestih. Rezultat tridesetletnega dela ni skromen in zdi se, da je z njim zadovoljen tudi Jannacci, ki je svojo prvo malo ploščo Vombrello di mio Iratello izdal leta 1959. Tedaj je bil star 24 let. Precej motivov je za to priložnost Mauri-zio Bassi opremil z novim aranžmajem. Avtor se je o večerih, ki jim nudi pokro-viteljstvo milanska Občina, izrazil dokaj šaljivo: »Tako je, kot bi mi gradili spomenik. Morda bi me morali prisiliti, da umrem, in nato organizirati spektakel, na katerem bi nastopil moj dvojnik...«
Prav gotovo bodo večere popestrili in obogatili gostje, v glavnem pevci in umetniki, ki so v preteklih letih sodelovali z Jannaccijem: Massimo Boldi, Cochi 'n Renato, Lucio Dalla, Tullio De Piscopo, Dario Fo in Giorgio Gaber (ki so ga Prav v teh dneh imenovali za umetniškega vodjo v beneškem gledališču Goldoni)- Med nastopajočimi bo ob klaviaturah tudi Paolo Jannacci, 16-letni kantav-torjevsin, ki je - vsaj zdi se - prav tako nadarjen za glasbo kot oče.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Zanimivosti iz vzgojnih revij
Majska številka revije Otrok in družina prinaša med drugimi izredno zanimiv članek z naslovom Vloga staršev pri oblikovanju otrokove osebnosti izpod peresa Vesne Stepišnik. Razmišljanje avtorice izhaja iz trditve E. Hurlocka, da je »v vsaki kulturi prisoten takšen pritisk na otroke, da v sebi oblikujejo tip osebnosti, ki naj bi čim bolj ustrezal standardom te kulture.«
Pomemben faktor pri tej gradnji je tudi identifikacija. Otrok se identificira z osebo, ki mu je blizu in ker ima ta oseba take značilnosti, ki bi jih sam otrok rad imel. Pri tem strokovnjaki ugotavljajo, da poteka ta identifikacija zelo različno pri deklicah in dečkih. K temu doda svoje še »tradicija«, ki na vsak način nudi dečkom in deklicam posebej specifične igrače. Zadnjo kapljico k temu ločevanju gradnje osebnosti po spolih pa dodajajo televizijske reklame in filmi, ki jih gledamo. Zato se dogaja, da tudi tistim staršem, ki otroke vzgajajo brez razlik med spoloma, ti uidejo iz rok v dobi, ko se po šestem letu starosti družijo v skupine vrstnikov, v katerih je še vse preveč takih otrok, ki so vzgojeni po tradicionalnih kanonih ločevanja po spolih. Lahko pa tudi starši sami netijo odpor predvsem mladostnikov do drugega spola, ko se v svoji nemoči, da bi se borili v primeru medsebojnih konfliktov, poslužujejo vzgoje svojih otrok za tako borbo in torej negativno vplivajo tudi na svoje otroke.
H koncu pouka spada tudi kritičen zapis mag. psihologije Zlatke Cugmas o tem, kako Učitelji lahko tudi pretiravajo. Gre za vprašanje, od kdaj dalje lahko otroci sami izbirajo med nalogami različne težavnostne stopnje.
Prof. Slavica Pogačnik Toličič nam razkriva, kako se moramo naučiti misliti tudi drugače. Za izhodišče jemlje dejstvo, da navadno izkoriščamo možnosti svojih možganov le v najmanjši meri. Z razvojem pa opuščamo način mrežastega mišljenja, ki je bil značilen za naše otroštvo, in vse bolj mislimo enostransko ali premočrtno.
Iz prejšnje številke se nadaljuje zapis mag. Maje Zupančič Otrokov moralni razvoj in pedagoška praksa.
V rubriki Iz dnevnika socialne delavke se razpleta problem umsko prizadete osebe, njenega življenja in sprejemanja sprememb. O tem, da je učenje lahko tudi zabavna igra, piše Ana Jenko. Izredno aktualne so dileme v rubriki Vprašanja in odgovori. Tam dobimo odgovore na vprašanja, kako zaposliti izjemno bistrega otroka, kdaj dojenček spozna svojo mamo, o premajhni skrbi za šolarje.
Mnogo koristnega in zanimivega je nanizano v prilogi Pozdravljeni otroci-. tu izvemo vse o peki kruha, vsakič nekaj novega o muzejih na Slovenskem, spoznamo novo pesmico, beremo o slovenskih bajkah in pripovedkah. O aidsu, spolnosti in mladih piše dr. Pa-vao Brajša.
Prvi prevedeni prispevek načenja temo očetove nove žene in njenih osamljenih naporov, da bi bila otrokom svojega moža dobra mati, možu pa boljša žena. Drugi prevedeni zapis pa govori o tem, kako harmonija za vsako ceno najhitreje zamori dobre odnose med možem in ženo.
Med zdravstvene nasvete lahko uvrstimo članke Zdravljenje spolnih motenj pri ženskah, Vročina - kaj povzroča in kako ukrepamo, Bolečine v trebuhu in O prehrani malo drugače. Prav lahko pa bi spadal med zdravstvene nasvete tudi članek Štorklje niso več v modi ali Kako in kdaj se z otroki pogovarjati o spolnosti?
H Incontri
Med revijami, ki se ukvarjajo s prizadetostjo, je tudi videmska H Incontri, ki izhaja v okviru Konzorcija za zdravniško-psihopedagoško pomoč.
Nanizali bomo Je najzanimivejše teme, ki jih glasilo obravnava v junijski številki. Ena izmed teh je Zgodnje staranje in Dovvnov sindrom. Avtor Edi Trevisan začenja razvijati zapis o podaljšanju življenja pri Downovih
(foto Križmančič)
osebah, o zgodnjem staranju, ki je zanje značilno, o primerjalni analizi med tem staranjem in Alzheimerjevo boleznijo. O temi, ki je še vedno tabu, govori Cesira di Guglielmo v članku Prizadetost in spolnost. Po avtoričinem mnenju gre v prvi vrsti za to, da bi vzgojni proces dopolnili s seksualno komponento, ki si ji nikakor ne moremo izogniti, kajti tudi ta komponenta pomeni obogatitev osebnosti.
Prav nič manj pomembno ni razmišljanje Ruggera Sicurellija o kulturnih modelih in prizadetosti. Izhaja iz misli, da je življenje sredstvo, s katerim ustvarjamo vrednote.
Glasilo izpolnjujejo še članki o Realnosti, ki jo moramo braniti - gre za nov zakonski normativ in dosežke, ki so jih že osvojili pri videmskem konzorciju CAMPP. Konkreten življenjski prikaz je zapis o Prizadetosti in pred-rekviziti za vključitev v delo.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
^•15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Santa Barbara ° Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) .	dnevnik
j.OO Nad.: La spilla nera loJv* Vreme in dnevnik 4.05 Variete: Via Teulada 66
Dnevnik
4.00 Nanizanka: Stazione di j	servizio
4.30 Rubrika: Kvarkov svet 00 Aktualno: Primissima Ifi lvl Itelijanska kronika j.,-90 Gimnastika (v Rimu)
Iftn ^a1168 v parlamentu ione ^ *et; naše zgodovine IQ Nad.: Santa Barbara ‘a-30 Rubrika: Knjiga, naša iq . Prijateljica 20 in Almanah in dnevnik ■40 Kviz: Lascia o raddop-
22	is j?nevnik
23	i c ^Vr- v°lilria tribuna
a Film: I giganti del West tvestern, ZDA 1980, r. Richard Lang, i. Charl-R>n Heston, Brian Ke-Rh), vmes (24.00) dnev-
1 05
Rubrika: Mezzanotte e 1 2n nmtorni
Košarka: Italija-ČSSR ženske)
	C RAI 2	|	^ RAI 3	|	RTV Ljubljana 1	| (*(P) TV Koper
6.35 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o estetiki 9.00 Film: Che tempi (dram., It. 1948, r. Giorgio Bian-chi, i. G. Govi) 10.30 Nanizanka: La signora e il fantasma		12.00	Film - Meridiana: La se-gretaria privata (kom., It. 1931, r. Goffredo Alessandrini) 13.30 Kolesarstvo: ženska dirka po Italiji 14.00	Deželne vesti	16.25 Video strani 16.35 Poletna noč: nanizanka Vrnitev Sherlocka Holmesa (pon. 5. dela), 17.35 nadaljevanka Hooper-man (pon. 2. dela) 18.00 Dnevnik	13.30 TVD Novice 13.40 Juke box 14.10	Nogomet: Danska-Šved 16.00	TVD Novice 16.10	Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00	Odprta meja
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Dok. o dolini Golca
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Guando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Variete: Argento e oro
16.55	Danes v parlamentu
17.05	Evr. volilna tribuna
17.10 Nanizanka: II brivido
dellimprevisto
17.35	Medicinska rubrika, nato dnevnik
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Film: Talleyrand - L'a-bate libertino (r. V. De Brus, i. Stephane Freiss, Caroline Berg)
22.15 Dnevnik, nato International DOC Club
23.50 Dnevnik, nato filmi 0.20 Film: II giorno del furo-re (dram., 1973, r. A. Ca-lenda, i. Oliver Reed)
14.30	Informativna oddaja: Telestoria - Mediteran
15.30	Film: Esterina (dram., It. 1959, r. Carlo Lizzani, i. Carla Gravina)
16.55 Video box
17.30	Dok.: Geo Reprint
18.15	Nan.: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00 Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Evr. volilna tribuna
20.15	Rubrika: Chi l'ha visto?
20.30	Tedenski pregled aktualnosti: Samarcanda, nato dnevnik
22.30	Film: La congiura degli innocenti (krim., 1955, r. Alfred Hitchcock, i. Ed-mund Gwenn, Shirley Mc Laine)
0.10 Filmske novosti 0.15 Nočni dnevnik 0.30 Variete: Blob. Di tutto di pili
0.45 Dokumentarna oddaja: pred 20 leti
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Aktualna oddaja: Po sledeh napredka -Na pragu 21. stoletja (2. del)
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Ben-dji (2. del)
19.10	Risanka, TV Okno
19.20 Dobro je vedeti
19.30 Dnevnik
19.55 Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Denar (po romanu Emila Zolaja, r. Jacgues Rouffio, i. Claude Brasseur, Miou Miou, Anna Galiena, Michel Galabru, 1. del)
21.35 Tednik
22.25 Dnevnik
22.40	Poletna noč, vmes nanizanki Vrnitev Sherlocka Holmesa (A. C. Doyle, 6. del) in Leteči cirkus Montyja Pythona (2. del)
1.45 Video strani
Danes v Odprti meji:
TRST — Lojze Spacal ob evropskih volitvah VIDEM — Publikacija o pokojninah izseljencev TRŽIČ — Zaključek pomladne glasbene sezone
19.30	TVD Stičišče 20.00 Juke box
20.30	Nogomet: Norveška-Ju-goslavija (iz Osla)
22.15 TVD Novice 22.25 Sportime magazine 22.35 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.10 Nočni boks 23.45 Šport spektakel
RTV Ljubljana 2
15.30	Rokomet: Jug.-Šved. 16.55 Košarka: Jug.-Bolg.
19.00 Čas, ki živi: Matura
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Pantomima: Potepuh 20.45 Oči kritike
21.15 Slovenci v zamejstvu
^S^ALEjT
8'30 ^
p^ericana, 9.30 Pey1on
Nanizanki: Una famiglia 10 3o L.*ace
, izi: Cantando cantan-iV 11.15 Tuttinfamiglia, ^ Bis, 12.35 II pranzo t ^Drito, 13.30 Čari geni-,	„ r*' 14.15 Gioco delle
'S-Oo^Ppie
p.®1!.: Love Boat,16.00 alfhster, 16.30 11 mio
7'°0 KvC°RickY
j, l2i: Doppio slalom, 0^° Cest la vie, 18.00
19.00Ir1,PreZZ°^ giUSt°!'
u 11 gioco dei nove,
?qK. n
^	0 frči moalie e man-
20-30 Van
.	n„riete: Bellezze al ba-
22.30 9Vn°
st*ete: Maurizio Co-^•30 m rizo Show Estate J 00 RnK :.T0P Secret 1-05 k^ika: Premiere
^izanki: Baretta, 2.00 Ma«nix
11.20	Aktualno: Ob evropskih volitvah
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il do-mani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d amore
18.30	Nan.: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00 Vesti: Dentro la notizia
20.20	Aktualno: Europeando
20.35	Film: Sotto sotto strap-pazzato da anomala pas-sione (kom., It. 1984, r. Lina Wertmuller, i. Enri-co Montesano, Monica Lario)
22.35	Dosje: La guerra che cambio il mondo
23.05 Aktualno: Ob evropskih volitvah
0.35 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	Film: L occhio del gatto (srh., ZDA 1985, r. Lewis Teague, i. James Woods, Mary D'Arcy)
23.25 Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.25 Brothers
23.55 Rubrika: Premiere
24.00	Nanizanke: Taxi, 0.30 Giudice di notte, 1.00 Kung-fu
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: Biancaneve aBeverly Hills
20.30	Film: Doppio rischio (krim., ZDA, i. Ulli Lom-mel, i. Suzanna Love, Robert Walker)
22.30	Film: Alien - Zona di guerra (fant., ZDA 1986, r. Danny Bilson, i. Tim Thomerson, Timothy Van Patten)
24.00	Nanizanka: Un salto nel buio
r. Alexander Singer, i. Le Van Cleef, Carol Baker)
22.15	Glasbena oddaja: Donne e mušica
23.00 Aktualno: TMC nocoj
23.15	Morski športi 23.45 Šport
TELEFRIULI
TMC
ODEON
ITALIA 1

o.^Rizemki: Lou Grant,
9-40 pq°Switch
La sfida dei giganti It. 1965, r. Mauri-Khcidi, i. Reg Park)
7.00 Risanke
8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Harcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
8.15
9.30
10.30
10.45
12.15
12.45
13.00
Nad.: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale Nanizanka: Le spie Filmske novosti Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
Nan.: Good times Filmske novosti Otroški variete: Sugar, vmes risanke
11.00
12.00
12.45
13.30
14.00
14.30
15.00
16.00
18.00
19.15
20.00
20.30
Nan.: Daniel Boone Nadaljevanka: Un mondo nuovo Ogledalo življenja Vesti: TMC News Športne vesti Glasbena oddaja: Clip Clip
Nan.: Sceriffo Lobo Film: La porta proibita (dram., ZDA 1944, r. Robert Stevenson, i. Orson VVelles)
Aktualno: TV donna Ogledalo življenja Vesti: TMC News Film: Capitan _Apache (vestern., ZDA-Šp. 1971,
11.30
12.00
13.00
14.00 17.30
18.55
19.30
20.30
21.30
22.30
23.00
24.00 1.30
Nan.: Matt e Jenny Rubrike: Il salotto di Franca, 12.30 Šport mare, 13.30 Trentatre Dnevnik
Glas. odd.: Musič box Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 Dama de Rosa Dnevnik
Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes Nadaljevanka: Segreto di famiglia Dok.: Avstralija Nan.: Riuscira la nostra carovana di eroi a Rubrika o kolesarstvu Dnevnik, nato dražba Vesti: News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Misel dneva, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 S tekmovanja pevskih zborov Seg-hizzi; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Moj brat svetnik (7. del); 15.30 Domača delavnica;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba - zborovska revija Corovivo 1988;
18.00	Četrtkova srečanja; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Atualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show Business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Pokrajinski muzeji odslej na gradu v prostorih palač Domberg in Tasso
Tako so odločili na Pokrajini
Analize na upepeljevalnikih bo opravil Institut za zdravstvo
Slovesnost ob odprtju prenovljenih palač Dornberg in Tasso (foto Marinčič)
Na gradu so predsinoči predali namenu sklop obnovljenih poslopij, v katerih bodo delovali pokrajinski muzeji. Slovesnosti ob odprtju popolnoma prenovljenih prostorov palač Dornberg in Tasso se je poleg predstavnikov krajevnih uprav in drugih oblasti udeležilo izjemno število ljudi, ki so si z zanimanjem ogledali notranjost zgodovinskih palač, v katerih bodo odslej na ogled muzejske zbirke Pokrajine.
Predsednik pokrajinske uprave Gian Franco Crisci je dejal, da je bila obnova dveh palač s priključenimi poslopji kompleksno delo, ki je zahtevalo veliko investicijo. Vendar uprava ga je kljub vsemu izvedla v prepričanju, da je danes treba ovrednotiti zgodovinsko bogastvo mesta in predvsem tako pomembni poslopji v sklopu grajskega naselja. Crisci je tudi poudaril namen, da bi nadaljevali z obnovo vsega grajskega predela in izrekel pričakovanje, da bo v teh prizadevanjih prišlo do aktivnega sodelovanja pokrajinske in občinske uprave.
Župan Scarano je zagotovil, da bo tudi Občina poskrbela za svoj delež. Omenil je nekatere nagrajene načrte arhitektov, ki so predstavili zamisli o preureditvi goriškega gradu in dejal, da bodo preučili njihovo izvedljivost. Obnova, ki jo je izvedla Pokrajina, je pomemben prispevek k valorizaciji gradu in bo imela pozitivne kulturne ter turistične učinke. Obe upravi sta se že dogovorili, da bo z eno samo vstopnico mogoč obisk gradu in pokrajinskih muzejev.
Pokrajinski odbornik za javna dela De lust je postregel z nekaj podatki o obnovi palač Dornberg in Tasso, ki so jo izvajali celih pet let. Potrosili so milijardo 944 milijonov lir (približno 700 milijonov več, kot je bilo predvideno). Skupno so uredili 2200 kv. metrov pokrite površine, od katerih bo skoraj 2 tisoč metrov na razpolago za muzejske
zbirke, preostali prostori pa za urade in druge službe. Dolgo trajanje in velik strošek odvisita od vrste problemov, s katerimi so se srečali pri obnovi. V celoti so obnovili notranjost, večji del fasad, namestili razne inštalacije ter varnostne naprave. Pri tem so skušali ovrednotiti zgodovinsko podobo poslopij in jim tudi vrnili nekatere antične značilnosti, ki so jih kasnejše preureditve zakrile, je pojasnil arh. Roberto Raccanello, ki je vodil dela. Deželni odbornik Barnaba je menil, da je poseg pomemben, saj združuje obnovo zgodovinskih palač s potrebo po novih prostorih za kulturne dejavnosti.
Pokrajinski odbornik za kulturo Gi-vanni Battista Panzera je z zadovolj-
stvom ugotovil, da bodo z novimi prostori končno lahko potegnili eksponate iz skladišč in predstavili občinstvu vse bogastvo zbirk pokrajinskih muzejev. V podzemnih prostorih bodo uredili muzej prve svetovne vojne, ki je bil zaprt po poplavi Attemsove palače. Poleg tega bodo v novih prostorih delovali tudi pokrajinska knjižnica, arhiv, dvorana za predvajanja in študijske sobe. Muzej naj bi tako ne bil samo skladišče predmetov, pač pa aktivna kulturna inštitucija.
Že jutri ob 18. uri bodo v muzejskih prostorih odprli razstavo »Aureo otto-cento«, na kateri bodo predstavili zbirko zlatnine in dragocenih nakitov (240 eksponatov), ki jo hranijo pokrajinski muzeji. Razstava bo na ogled do 30. julija.
Goriška pokrajinska uprava je formalno zaprosila Višji institut za zdravstvo (Istituto superiore di Sanita) da opravi analizo glede vpliva na okolje in morebitnega onesnaževanja, ki izhaja iz upepeljevalnikov za odpadke v Štandrežu in Moraru. Z analizo naj bi ugotovili prisotnost dioksinov in furanov ter kadmija in živega srebra ter opredelili stopnjo potencialne nevarnosti. Analizo naj bi izvedli ob upoštevanju priporočil, ki jih je izrekel Deželni odbor proti atmosferskemu onesnaževanju (CRIA).
V kolikor omenjena ustanova ne bi bila v stanju v kratkem opraviti predlagane analize, se bo Pokrajina poslu-žila druge institucije, čeprav je izbira precej omejena. Deželni odbor CRIA je v svojem mnenju poleg Višjega instituta za zdravstvo, ki je najvišji tehnični konzultivni organ Ministrstva za zdravstvo, navedel imena še treh drugih ustanov, ki bi lahko opravile predlagano analizo, ki bo predvidoma veljala okrog 120 milijonov lir.
Upati je, da se bo dogovarjanje čim-prej ugodno zaključilo in da bodo analizo tudi opravili v najkrajšem času. Ne bi imelo namreč smisla, če bi analize opravljali ob ugaslem upepe-Ijevalniku. Objekt ima namreč dovoljenje za obratovanje samo do 31. oktobra letos. Po tem datumu, ali pa morda še prej naj bi na upepeljevalni-ku pričeli nameščati komoro za popolnejše izgorevanje.
Volilna zborovanja
Volilni shodi Slovenske skupnosti -Liste Federalismo danes.
Ob 17.30 Gorica (Battistijev trg), 18.00 Štmaver, 18.15 Oslavje, 18.30 Pevma, 19.00 Podgora (pri spomeniku), 19.15 Podgora (pri Šoli), 19.30 Štan-drež, 20.00 Sovodnje, 20.30 Rupa, 20.45
Peč, 21.00 Gabrje, 21.30 Vrh. Lista Gibanja zelenih (mavrica) priredi danes dve zborovanji: ob 9.30 v Gorici, pri ljudskem vrtu in ob 18.30 v Podturnu.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO »EMIL KOMEL«
vabi na
ZAKLJUČNI NASTOP UČENCEV ORGELSKEGA TEČAJA
DANES, 15. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Podgori.
razna obvestila
Taborniki RMV Trst-Gorica vabijo člane na dvodnevno taborjenje, ki bo v soboto, 17., in nedeljo, 18. junija, v Doberdobu. Zbirališče bo v soboto med 10.30 in 11. uro pred spomenikom padlim v Doberdobu.
AVTOMOBILSKI RALLV ARGOŠ 89 bo 1. in 2. julija. Prijave in pojasnila pri Sari Hoban tel. 21317, Karliču Nanutu tel. 34730 in v Kulturnem domu v Gorici ob delavnikih med 9. in 12. uro.
SPDG - rekreacija priredi v nedeljo 18. t. m., sprehod do Valvazorjevega doma pod Stolom. Zbirališče ob 7.45 na novogoriški železniški postaji.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da 30. junija zapade rok za vlaganje prošenj za obnovo vinogradov, oziroma za urejanje novih vinogradov. Prav tako 30. junija zapade rok za vpis vinogradov kjer se prideluje vino z zaščitenim in kontroliranim poreklom (DOC). Register se vodi pri Trgovinski zbornici.
V ALOJZIJEVIŠČU, v Don Boscovi ulici, bo odprt poletni center za otroke. Odprt bo vsak dan od 9. do 12. ure.
Proračun Goriške občine dosega letos 171 milijard
V občinskem svetu v Gorici se je sinoči začela razprava o letošnjem proračunu, potem ko je že prejšnji teden župan Scarano podal svetovalcem politično poročilo odbora. Razprava, ki se je pričela sinoči, se bo predvidoma nadaljevala še nocoj, ko se bo občinski svet sestal ob 18.30.
Iz proračuna Goriške občine za leto 1989, smo skušali izluščiti najpomembnejše podatke o programih delovanja uprave v tem letu. Skupni obseg dohodkov in izdatkov naj bi letos dosegel skoraj 171 milijard lir. Nekaj manj kot 37 milijard bodo namenili tekočim stroškom, investicij so predvideli za skupne 104 milijarde lir, približno 30 milijard pa je krožnih postavk.
Tekoče stroške bodo krili s prispevki države (22,3 milijarde), dežele (2,8 mil.) in lastnimi dohodki (11,5 mil.). Med lastnimi dohodki so razne občinske takse (7 mil.) in dohodki za storitve, ki jih nudijo občanom (3,2 mil.). Za občinske storitve (oskrbnine v otroških jaslih in občinskih otroških vrtcih, v domu za ostarele, v večnamenskem
socialnem središču, pogrebne storitve, prevoze s šolabusom, odlaganje odpadkov itd.) bodo morali letos občani povprečno potrositi 10% več kot doslej. Stroški za osebje se bodo zaradi napredovanja vodilnega osebja (prehod občine v A kategorijo) in drugih prilagoditev povečali letos za skoraj 900 milijonov lir, čeprav se bo število osebja zaradi omejitev zaposlovanja zmanjšalo za šest ljudi.
K investicijam, ki jih predvideva uprava v tekočem letu, se bomo še povrnili v prihodnjih dneh. Večje investicije - za katere so že odobreni načrti in naj bi jih torej začeli izvajati najbrž že letos - so vsekakor predvidene za obtniško cono na območju "kazermet", za obnovo hiš v ulicah Croce in Del Santo, za obnavljanje vodovodnega omrežja, za drugi odsek del na avto-portu, za nogometno igrišče in namakalne naprave v Štandrežu, ureditev Attemsovega parka v Podgori, prilagoditev upepeljevalnika ter za ureditev raznih ulic v mestu.
Financiranje za cesto urejeno
Minister Andreotti je ob nedavnem obisku v Gorici posredno potrdil, da je na dobri poti rešitev vprašanja financiranja izgradnje avtocestnega odseka od državne meje do Razdrtega. To je povedal med ponedeljkovim shodom v Verdijevi dvorani v Gorici.
Sredstva naj bi zagotovili iz skladov Ministrstva za zunanje zadeve.
Potrditev o načelnem dosegu sporazuma glede financiranja prepotrebne prometnice prihaja tudi iz drugih virov.
Izgradnja avtoceste je v tesni povezanosti tudi z vlogo, ki naj bi jo naša Dežela in posebej Goriška zadobila leta 1993.
Lojze Spacal utemeljil razloge svoje kandidature na listi KPI
Spacal in drugi predstavniki KPI na srečanju v Kulturnem domu (foto Marinčič)
Slovenski neodvisni kandidat na listi KPI za evropske volitve slikar Lojze Spacal se je predsinoči srečal z volilci v Kulturnem domu. Ob njem so bili še drugi predstavniki KPI: pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak, Ace Mermolja, deželni svetovalec Ivan Bratina in senator Nereo Battello.
Po uvodnih besedah Bratine in Devetakove, ki sta poudarila pomen prisotnosti slovenskega kandidata in velikega kulturnika na listi kandidatov KPI, je Spacal povedal, kateri razlogi so ga vodili k sprejetju kandidature. Vlogo neodvisnega kandidata na listi KPI je sprejel kot zmnožek izkušenj in
prizadevanj,_ki so ga spremljali že od mladih let. Že mlad je namreč doživljal težo socialnih krivic, nato pod fašizmom ječo in konfinacijo. V teh izkušnjah je dozorela njegova demokratična zavest, ki ga je vseskozi vodila tudi pri umetniškem izražanju. Potem ko se je socialistična stranka povezala z najhujšimi nasprotniki Slovencev, je dejal, je KPI ostala edina stranka, ki jamči polno podporo našim narodnostnim zahtevam. Odtod torej odločitev za kandidaturo, ki je izraz doslednosti in dolge življenjske izkušnje.
Mermolja je dejal, da bomo na volitvah morali izbirati upoštevajoč to, kar
se dogaja med Slovenci, v Italiji in v Evropi. Vodilo naj pri tem ne bodo votli medijski vplivi, pač pa stvarne vrednote kot zagotavljanje socialnih pravic, varstva okolja in za nas Slovence še posebej narodnostni problem. Če hočemo Evropo narodov in ne multinacionalnih družb, je dejal, se moramo nujno opredeliti za KPI, ki edina jamči to politično vsebino.
Sen. Battello se je v zaključkih zahvalil Spacalu in dejal, da je njegova kandidatura za KPI čast. Njegova izbira dokazuje, da so ideali in prestiž partije - kljub napadom z vseh strani prav v trenutku, ko se KPI temeljito prenavlja - v družbi še vedno pomembni. Poudaril je tudi, da se bodo komunisti še naprej dosledno zavzemali za pravice Slovencev, čeprav so drugi odstopili od teh načel. Slovenske volilce je pozval, naj pri izbiri upoštevajo tudi to.
■ Pri ljudskem vrtu bodo danes med 11. in 12. uro ter med 19.30 in 20.30 zbirali podpise za razpis referendum3 za omejitev lova in prepoved uporabe pesticidov.
kino
Gorica
CORSO 18.00 — 22.00 »Dear America lettere dal Vietnam«.
VERDI 17.30 — 22.00 »Arancia meccani' ca«.
VITTORIA 17.30 — 22.00 »Uamante tut' tofare«. Prepovedan mladini pod 10' letom.
Sodni obvestili v Gradežu
V Gradežu se je te dni razširila vest o novih sodnih obvestilih v zvezi z nepravilnostmi, ki naj bi jih zagrešili nekateri bivši občinski upravitelji in občinski funkcionarji na področju gradbene dejavnosti. Sodno obvestilo naj bi te dni prejela bivši župan in sedanji občinski svetovalec Fabio Zanetti ter bivši občinski svetovalec Tarcisio De Grassi.
Menda sta tudi Zanetti in De Grassi osumljena, da sta pri opravljanju javne dolžnosti skušala iztržiti osebno korist.
Zadeva je v zvezi z rušenjem stare stavbe v Drevoredu Europa, ki je menda bila pod spomeniškim varstvom in ki so jo novembra lani porušili, da bi na istem mestu zgradili povsem novo stavbo. Že pred kakšnim mesecem so sodna obvestila glede iste zadeve prejeli nekateri bivši upravitelji gradeške občine.
Tatovi vlomili v lekarno
Po vrsti tatinskih obiskov v raznih stanovanjih v Gorici, do katerih je pri-v zadnjih tednih, so tokrat tatovi
šlo
vlomili v lekarno v mestnem središču. Do vloma je po vsej verjetnosti prišlo včeraj ponoči. Tatovi so Vlomili v lekarno "All orso bianco" na Korzu Ita-lia. Tatvino je včeraj zjutraj ob odprtju lekarne ugotovila dr. Carla Tava-sani. V lekarni je vladal nered, mnogi predali so bili odprti, na tleh pa so bila razmetana zdravila, ki so jih tatovi odvrgli. Tatovi so skrbno izbrali zdravila, ki so uporabliva kot mamila (kokain, kodein, morfin in drugo). Komercialna vrednost ukradenega blaga je okrog 700 tisoč lir, na črnem tržišču pa vsaj 10 krat večja.
Policija išče storilce med narkomani. Najbrž je tatvino opravila oseba zelo majhne postave, saj se je splazila v notranjost lekarne skozi rešetke
okenca na zadnji strani poslopja, proti Ul. Nizza.
Posvet o sanaciji porečja Soče
Danes ob 15.30 bo v deželnem avditoriju v Gorici javna razprava na temo: Načrt za sanacijo hidrogeološ-kega območja reke Soče. Posvetovanje prireja deželno ravnateljstvo za probleme okolja. Na srečanju bodo poročali deželni odbornik za okolje dr. Ar-mando Angeli, načelnik deželnega ravnateljstva za okolje inž. Gastone Novelli in inž. Pieraimondo Cappella, ki je izdelal načrt za sanacijo porečja Soče. Govor bo o stopnji onesnaženosti Soče in o predlogih za odpravo virov onesnaževanja.
Dve trčenji pri Gradišču
Predsinoči se je v trčenju v Gradišču ponesrečil 15-letni Massimo Giorgini iz Gorice, Ul. Montecucco. Z motornim kolesom se je iz stranske ulice pripeljal na državno cesto, po kateri je vozil ford fiesta, ki ga je upravljal 22-letni Marco Andrian iz Gradišča, Ul. Galilei 25. An-drian se ni uspel izogniti trčenju in je zbil Giorginija na tla. Mladeniču so v goriški splošni bolnišnici ugotovili zlom v levi nogi, zaradi katerega se bo v ortopedskem oddelku moral zdraviti 30 dni.
Do lažjega trčenja med avtomobilom, ki ga je upravljal 29-letni Luciano Felca-ro iz Corno di Rosazzo in tovornjakom podjetja Simec, ki ga je upravljal 35-let-ni Silvan Visintin s Palkišča je prišlo tudi na državni cesti med Gradiščem in Vilešem. Nihče od voznikov ni zadobil težjih poškodb.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2, Ul. A. Mam 14 - tel. 480405.
pogrebi

Danes v Gorici ob 11. uri Giov311 a Vallis iz bolnišnice Janeza od Bog3 a, glavno pokopališče, ob 12.30 Emini3 ^ v
vadlav vd. Hoban iz splošne bolnišm cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
t
Po dolgi bolezni je premi 82-letna
Emilija Zavadlav vd. Hoban
Žalostno vest sporočajo sinovi, in vse sorodstvo.
a. v cfob
kre$V
Pogreb bo danes, 15. junija^ v c®r
v Štandrežu. Sprevod bo 12.30 iz mrliške veže splosne 0° ce v Gorici.
Štandrež, 15. junija 1989
Koncert je bil v prepolnem svetišču San Patrizio
Tržaški oktet gostoval v Colzateju
Domenka a Čokate torna il Tržaški Oktet dl Trieste
Otto sloveni in Val Seriana
. ... . *■ ./	^	::;v <(■* ‘ i k'	. ■ i :Jl ' ' ■■ ■
Tržaški oktet je v svetišču San Patrizio v Colzateju gostoval že drugič zaporedoma, vendar so vtisi in doživetja z letošnjega gostovanja popolnoma drugačni in različni od lanskega.
Koncert je organizirala Mestna knjižnica Colzate, katere marljivi predsednik je tiskar Ovidio Bonfanti, ki je bil tudi pobudnik in organizator ponovnega srečanja med Tržaškim oktetom in čudovitim občinstvom Val Seriane.
V Colzate je oktet prispel v soboto pod noč; v nedeljo dopoldne so prijazni gostitelji priredili ogled izvirov reke Nossa, ki napaja bergamski vodovod. Prijazni tehnik in odgovorni za vzdrževanje Roberto Cappellini je gostom natančno razkazal vodne zajeme in zapleteno delovanje kontrolnih mašinerij" vodovoda. Takoj nato pa
je sledil ogled kovačije iz šestnajstega stoletja, ki je delovala do leta 1963, in je še dobro ohranjena v originalnem stanju. Asociacije z našo Kropo so bile obvezne...
V zgodnjih popoldanskih urah je množica ljudi iz Colzateja in okoliških krajev tja do Bergama in še naprej, do Milana, do zadnjega kotička napolnila cerkev in številni zamudniki so morali koncert poslušati na pokritem stopnišču pred svetiščem. Tržaški oktet je pel sproščeno, intonančno zanesljivo in interpretativno dognano. V prvem delu sporeda je predstavil Gallusovi O vos omnes in O magnum Misteryum, Čajkovskega Otče naš, Ljubimova Blažen muž, Dvoreckega Heruvimskaja pesen ter Vrabčevo Rdeča tulpa in Kogojevo Ave Maris Stella. V drugem delu sporeda pa poleg Montanare še
Pahorjevo Pa se sliš, Gobčevo Kaj bi te vprašal, Prekovo Kristalna vaza, Švikaršičevo Luštno je vigred, Maško-ve Mlatiče, Ježevo Igraj kolce in rusko ljudsko Večerni zvon. Občinstvo je pesmi zelo čustveno sprejemalo in pri marsikateri želelo ponovitev, sicer pa je oktet na koncu koncerta zapel še štiri dodatke. V zahvalo za pozornost in odlično organizirano gostovanje je Ovidiu Bonfantiju poklonil elitno publikacijo Glas Trsta (»Ouesto libro lo terro come una religuia!« je ganjeno pristavil), občinstvo pa je poleg tiskanega sporeda prejelo v prilogi še zgibanko SKGZ, ki je izšla ravno te dni, in si jo je tajnik Vladislav Komar priskrbel za na pot, tako da Tržaški oktet tudi s pisano besedo širi na svojih poteh po Polotoku vedenje o Slovencih v Italiji.
Peti koncert sklopa Trieste Prima
Zvoki nežne strune Coronejeve kitare
Po petem koncertu letošnjega sklopa Trieste Prima je v soboto, 10. junija, združenje Čhromas predstavilo kitarista Pier Luigija Corono. Kot običajno smo lahko sledili sodobnim avtorjem (tudi v praizvedbi), med katerimi je v jedru Programa izstopal Franco Donatoni.
Večer se je pričel z angleškim avtorjem Benjaminom Brittnom. Njegov Nocturnal op. 70 (1963) odkriva s svojimi bogatimi tehničnimi značilnostmi vse zvočne možnosti glasbila. Začetek je melodično konvencionalen, vendar se Britten takoj poglobi v iskateljsko fazo, ki gre skozi plastične repeticije, igro harmonskih tonov do "idiličnih" akordov na praznih strunah (la-re-sol-si, npr.) - prične se sklepni del kompozicije, ko gre kitarist v dinamičnem naraščanju (ki pride do izraza tudi zaradi ponavljajoče ritmične kadence) do nepričakovane, a utemeljene tonalne elabora-cije začetne melodične linije, kjer se Pier Luigi Corona izživlja v nenadno tihi spevnosti.
Sledila je Partita za kitaro v štirih stavkih drugega angleškega avtorja, Dodgosona: iskateljskemu začetku s tonalnimi opomini sledi ritmični Allegro vivace,- prstni tehniki se v spevnem Adagiu nadomesti elegantna umerjenost, kjer potrjuje kitarist svoje znanje v interpretaciji (izpopolnjeval se je v Accademii Chigiani), v zaključnem
Nova knjiga o Venetih
Veneti — naši predniki; knjigo s takim naslovom bodo predstavili danes ob 19. uri v ljubljanskem hotelu Union. Več kot 500 strani obsegajoče delo se ukvarja s koreninami slovenstva, napisali pa so ga trije venetologi Matej Bor, Jožko Šavli in Ivan Tomažič.
stavku se pa Dodgoson loti masivnih, perkusivnih sozvočij, ki se tudi tu zaključijo v tihem tonalnem spominu.
Končno je bila pred nami senzacija večera: Algo (1977) predstavlja v delu italijanskega sodobnega skladatelja Franca Donatonija povratek k "subjektivni infiltraciji v opus", po njegovem zanimivem premoru iz začetka sedemdesetih let, ko so vse njegove skladbe nastajale kot racionalna manipulacija prejšnjih (Estratti I-1V). Še prej je Donatoni segal po Cageju (Souvenir, 1967) in Schonbergu (Etwas ruhiger im Ausdriick, 1967), neke vrste sublimaciji serialnosti v ironičnem "romantičnem" loku (crescendo -decrescendo). Prav tu se pojavi prelom in kot posledica Donatonijeva iskanja, ki ga označujejo kot skladatelja našega obdobja: na delovni poti do novih spoznanj. Tako zazveni Algo kot navidezni kaos različnih umetnikovih hotenj, vendar se nato izkaže, kako so medsebojno v racionalni harmoniji - in zlasti rez med Subjektom in Objektom je pred nami, slišimo ga in ga ne zaznamo takoj: dojemamo ga v časovnem loku (glasbeni dimenziji).
Prva kitaristova gesta do glasbila je dotik z najnižjo struno. Osnovna značilnost Procacciolijeve Recercare (1987) je ravno ta "univerzalni" zvočni pedal, ki ga avtor predstavi v različnih tehničnih gestualitetah. Prisoten je tudi v Zanettovičevem Nokturnu na trubadursko arijo (1988), vendar gre tu skladatelju predvsem za magično sanjajočo atmosfero.
Večer je sklenil Felix Resch s Kadenco za kitaro (1988), kjer emancipira različne zvočne produkte, kot so udarci na različne dele instrumenta.
Številni publiki je Pier Luigi Corona s simpatijo poklonil tri dodatke, med katerimi smo v Segredasovem Colibri-ju zaznali njegovo narcizistično virtuozno žilico.
CORRADO ROJAC
Pismo slovenskih pisateljev Zvezi pisateljev Jugoslavije
Zaradi zanimanja in prahu, ki ga je vzbudilo pismo DSP Zvezi pisateljev Jugoslavije, ga objavljamo v celoti.
Samo v zadnjem letu je Društvo slovenskih pisateljev (DSP) v skladu s programom in statutom Zveze pisateljev Jugoslavije (ZPJ), v skladu s sklepi kongresa pisateljev v Novem Sadu, soglasno s sklepi predsedstva ZPJ zagovarjalo, apeliralo ali dalo pobudo npr.: - za simultano prevajanje v jezike jugoslovanskih književnosti na skupščini v Gevgeliji,- - za obsodbo montiranega procesa zoper četverico v Ljubljani in za protest zoper uporabo in zlorabo srbskega ali hrvat-skega jezika na njem,- - za zaščito človekovih in državljanskih pravic in za mir in sožitje vseh narodov na Kosovu; - za protest zoper preganjanje pisateljev in intelektualcev po čl. 133 (ali podobnih členih, ki so pričeli nadomeščati navedeni zloglasni člen) po vsej Jugoslaviji; - za sklic pisateljske in človeške vesti ob pobojih (tudi otrok) na Kosovu in ob stalinističnih pogromih proti 215 albanskim intelektualcem, ki so v javni razpravi ob ustavnih spremembah zagovarjali obstoječo ustavno ureditev.
Odziv predsedstva ZPJ je bil klavrn. Bodisi da je moralo DSP samo izvesti in finansirati prevajanje v Gevgeliji (pa še to je bilo "dovoljeno" šele po dolgi in nedostojni seji v Beogradu), bodisi da je bila pobuda blokirana z utemeljitvijo, da ZPJ razpolaga s premalo itčrpnimi podatki (proces zoper četverico), bodisi da je bil predlog DSP preglasovan ali pa je ZPJ izglasovala, da o zahtevi DSP sploh ne glasuje (zahteva po obsodbi preganjanja pisateljev), bodisi da so ZPJ in pisateljska združenja po Jugoslaviji odgovorila z molkom (ob pozivu proti preganjanju albanskih intelektualcev je odgovorilo samo vojvodinsko društvo, vendar tako, da je pred dejstvi zamižalo).
Torej blokada, ignoranca, preglasovanje in molk.
Posebno poglavje znotraj ZPJ predstavljajo rušilne akcije Udru-ženja književnika Srbije (UKS) -vse od zahteve, da naj Zveza izključi iz svojih vrst Društvo književnika Kosova (DKK), ker so iz njega s prozornim manevrom izstopili srbski in črnogorski pisatelji, do prekinitve odnosov z navedenim društvom in DSP, kateremu je UKS z despotsko gesto velikega brata dalo vedeti, da bo spet vzpostavilo odnose, ko bodo slovenski pisatelji svoj pogled na svet in družbo skrajšali na dioptrijo, ki jo predpisuje uprava UKS. Takšni ul-trahegemonistični in razdiralni ak-
ciji UKS, ki je dejansko že demontirala ZPJ, se ni uprlo nobeno pisateljsko združenje v Jugoslaviji.
V	horizontu stališča DSP morajo biti vse institucije sistema, država s svojimi organi, vsa gibanja, vse ideologije, vse nacionalne mitologije, vsa politična in aktivistična volja posvečene in v službi resnice enkratnega, neponovljivega človeka - posameznika. V teh trenutkih in časih, ki do temeljev pretresajo Jugoslavijo, je več kot opazno dejstvo, da se ZPJ in posamezna pisateljska združenja postavljajo na nasprotni breg, na stran partijske države, na stran krvoločne Ideje in realsocialističnega koncepta, po katerem je človek samo zato tu in na svetu, da služi ideji in sistemu, se v njem razprši v ničes ali pa s svojim življenjem hrani nacionalistično mitologijo in njen ekspanzionizem. Tako ni mogoče več tajiti, da so ZPJ in posamezna pisateljska društva, posebno pa UKS, v zadnjem času postala vojaške postojanke, s katerih se brani realsocialistični sistem in srbski ekspanzionizem in v njunem imenu opravičuje vsakršno nasilje nad človekom. Kadar v teh trdnjavah zavlada molk, kot je molk o pokolu Albancev in celo albanskih otrok, je to molčanje samo še pritrjevanje sistemu po meri tankov in je do neba vpijoči molk o koncentracijskih taboriščih, s katerimi si del Jugoslavije tlakuje pot v novo tisočletje. V tej opciji ravnanja in delovanja ZPJ ni več človeka in ni nič več s pisateljevo in človekovo vestjo.
V	takšni Zvezi, ki hkrati blokira vse drugačne pobude in s statutom omogoča preglasovanje, ni mogoče aktivno sodelovati. Zato se DSP ostro ograjuje od takšne ZPJ, od njenega ravnanja, preglasovanja in molka. Odpovedujemo ZPJ pravico, da s svojimi stališči in pogledi pred jugoslovansko in svetovno javnostjo in pred stanovskimi združenji Evrope in sveta nastopa v našem imenu. V sedanji naravnanosti sklep in beseda ZPJ ne more biti več beseda DSP.
Pri tem pa se bo DSP še naprej zavzemalo za kulturni in literarni pretok, zbliževanje ali razhajanje kulturnih in političnih zamisli, predlogov in idej znotraj Jugoslavije, kot tudi za razvijanje individualnih stikov med pisatelji vseh književnosti na tleh Jugoslavije. Pa tudi na institucionalni ravni je DSP iskreno zainteresirano za sodelovanje z vsemi pisateljskimi združenji, ki menijo, da je v okviru širokih in splošno znanih stališč in pogledov v DSP, z njim vredno in smiselno sodelovati.
likovna ustvaijalnost dežel Alpe-Jadran na razstavi v Trstu
... ^ okvir številnih manifestacij, ki prispevajo 1 vsaj skušajo prispevati k spoznavanju ter zbli-evanju ekonomske, družbene in kulturne stvar-ki 1° predstavlja enajst dežel, vključenih v ovno skupnost Alpe-Jadran, spada prav goto-. 0 iudi razmeroma pogosta izmenjava likovne stvarjalnosti dežel ali regij, ki se tako ali druga-e vežejo na Alpe in Jadran. Doslej je bilo tovr-0,nih prireditev več in sicer nekatere, ki so bile .^lega značaja tako glede na obseg, kot tudi gle-na zemljepisno območje, na katerega so se lov*5^6, *n ^ru9e' ki so zajele vse območje de-vne skupnosti Alpe-Jadran. Sem spadata prav-iti ■ V ie <ive zares veliki likovni manifestaciji, l984Cer rePrezentativna razstava, ki jo je leta jjj P°d naslovom Umetnost med dvema vojna-(je sP°dbudila in organizirala ljubljanska Mo-dgjp? galerija in ki je na svojem potovanju po Volt u AA prispela v tržaški mestni muzej Reki s ? v začetku leta 1985 ter velika razstava, in k j° ob navzočnosti predstavnikov deželnih tatC^jevnih oblasti odprli v petek v palači Cos-*Uat‘ ter v tržaški Občinski galeriji. Gre za te-ha pko razstavo, ki je bila zamišljena in izpelja-abstb naslovom Onstran realizma — figuracije, 2e ctje, informel 1945 - 1960. tudi r.Sarn naslov pove, da gre za vsebinsko ter bobo, vreiomno razstavo ali vsaj za prelomno jJavijg; kateri so nastajala dela, ki razstavo se-et ig Ob uspehu prej omenjene razstave iz bega .so s* v N°vl galeriji graškega dežel-
Igg?' Ob uspehu prej omenjene razstave iz ,-ga m .so s' v Novi galeriji graškega dežel-- Prikaz Joanneum omislili razstavo, ki naj Zelab Af3*9 bkovno ustvarjalnost v enajstih t^45.jggjPe_Jadran v prvi povojni dobi, v 1
de-
letih
r°Pi in d se Po petih letih krvavih bojev po Ev-Veda pip ru9°d po svetu začeli vse drugačni, se-yserri na rnentti boji na področju umetnosti, pred-bolj antl P0ctročju likovne ustvarjalnosti, so naj-2aVrgii sfZlran* ln tndi najsposobnejši umetniki Uborna ar° ali po njihovem mnenju zastarelo !skatj n Prezivelo umetniško govorico in začeli ltl(ii p ''6 načine likovnega izražanja in hkrati f*0 raZoj, v*ogo umetnosti v družbi. In v tej moč ko Dani ustvarialni dobi ie nastalo res veli
her£°.Vega,
ustvarjalni dobi je nastalo res veli-vendar v samem začetku le v zahod-
\	11 SVpf •	v aaiucin z,cu_t:iis.u it: v z.aiiuu-
p ker so se ali so se morali umetniki v ‘zitia 1 bvroP' držati tako imenovanega socrea-
Vsega, kar se je v tej dobi porajalo v umetnosti, ne moremo navesti, dovolj bo, da omenimo nekakšno revolucijo, ki jo je za tedanjo dobo pomenil tako imenovani informel, ki je nekako zbrisal skoraj vse do tedaj veljavne ali celo obvezne kanone. To pa je v naslednjih letih omogočilo pravi izbruh najrazličnejših avantgardnih tokov, ki so se po šestdesetih letih nadaljevali v vedno novih in novih posrečenih in tudi ne povsem posrečenih in uspelih izraznih novostih do današnjih dni.
Seveda nas db sedanji razstavi v palači Cos-tanzi in v Občinski galeriji zanima likovna ustvarjalnost v enajstih deželah Alpe-Jadran v prvi povojni dobi. Žal moramo takoj v začetku podčrtati, da je sicer velika, bogata in resnično reprezentativna razstava, saj obsega kar 89 del, ki po sodbi organizatorjev predstavljajo boljše ali celo najboljše stvaritve najveljavnejših mojstrov te dobe, hudo nepregledna. Razstava v Občinski galeriji je razmeroma dobro urejena in pregledna. Obsega dela treh (štirih) dežel, Slovenije, Hrvaške in Madžarske (Gyor-Sopron in Vas). Razstava v palači Costanzi pa je tako na gosto zgnetena, da je vsak pregled nemogoč in je zato nemogoča tudi vsaka primerjava med posameznimi deželami. In vendar je znano, da so se posebno po prejšnji uniformiranosti v skladu pač z obvezujočimi pravili in kanoni v novem ozračju koj po vojni umetniki sprostili in je v tem smislu vsaka dežela izrazila svoje značilnosti, dala pač poudarka svojim težnjam. In teh značilnosti in posebnosti obiskovalec ne more na tej razstavi zaznati.
Razstava Onstran realizma, za katero smo zapisali, da si jo je omislila in dala zanjo pobudo Nova galerija graškega Joanneuma, je svojo pot po deželah Alpe-Jadran začela kar doma pred letom dni. Nato se je selila v Celovec, v Salzburg in Linz, nato je prestopila mejo in se ustavila v Benetkah ter v Mantovi, od koder je prišla v TrstCkjer bo na voljo občinstvu do 9. julija, nakar se bo selila naprej v Zagreb, nato v Ljubljano, odkoder bo potovala na Madžarsko, kjer se bo njeno potovanje končalo v mestu Gyor.
Nemogoča je celo bežna beležka o tolikerih delih in tolikerih imenih. Zato se bomo ustavili le pri naštevanju del ter imen ustvarjalcev iz
, *' .
naših ter sosednjih krajev, omenili pa bomo tudi kako slavno ime, ki je obšlo že ves svet.
Furlanijo-Julijsko krajino predstavljajo na razstavi, seveda vsak s po tremi deli, sloviti Vi-demčan Afro, prav tako znana Tržačanka Lilian Caraian. Končno je tu s tremi deli Lojze Spazza-pan, ki se je rodil v Gradiški na Laškem, se v Gorici družil s Kogojem, Čargom in drugimi, nekaj časa poučeval na realki v Idriji, nakar se je preselil ali bolje izselil v Turin, kjer je ostal tudi po drugi vojni, pač do svoje smrti leta 1958. Njegovo veliko ustvarjalnost zastopajo na razstavi tri tempere, in sicer Vasica zvečer, Turin ponoči in Močvirje.
Ker smo že v Italiji, bomo samo omenili, da so s svojimi deli na razstavi prisotni veliki Tancredi iz Veneta, iz Lombardije pa Renato Guttuso, Ar-mando Pizzinato, Ernesto Treccani in drugi veliki mojstri.
Slovensko likovno stvarnost iz prve povojne dobe od 1945 do 1960 zastopajo po tri dela treh resničnih mojstrov. Stane Kregar, ki je po šolanju v Pragi ter po raznih obiskih v Parizu prinesel v Ljubljano veliko novega, je na raszstavi navzoč s tremi olji, in sicer z Interierom, z Regui-emom ter z Meduzo. Marij Pregelj ima na razstavi dve mešani tehniki, Amfiteater in Ležečo ter
olje Mati. Končno je tu Gabrijel Stupica, katerega sloves sega daleč v svet. Za razstavo so izbrali njegova tri olja: Čipkarica, Miza z igračami ter Igračke in lutke.
Stopimo za trenutek na Hrvaško. Hrvaško napredno likovno umetnost iz prve povojne dobe zastopajo Oskar Herman, Ordan Petlevski ter Ivan Picelj. Prvega zastopajo dve olji Na sprehodu in Pomenek ter pastel Goslač. Petlevski ima na razstavi dve veliki olji Izginjanje ter Pese in premog ter manjše olje Plodovi. Tri olja Ivana Piclja, ki je v svojem slogu šel za tisto dobo najbolj daleč, so zaradi pomanjkanja prostora vtaknili kar v izložbeno okno galerije.
Rekli smo, da je v tolikšni in tako razporejeni razstavi že bežen sprehod malone nemogoč. In vendar ne moremo te beležke končati ne da bi na koncu dodali, da je ob tej sicer bogati razstavi, ki pa v Trstu ni doživela ustreznega sprejema, izšel zelo bogat katalog v nemščini, italijanščini, hrvaščini, slovenščini in madžarščini z rameroma veliko konkretnega teksta ter z dobrimi reprodukcijami vseh razstavljenih del. Katalog so sestavili in tiskali v Gradcu, žal z ne preveč dobrimi prevodi dobrih izvirnih tekstov.
Na sliki; Pregljevo delo Ležeča
FRANC UDOVIČ
Po sinočnji zmagi proti Norveški na kvalifikacijski tekmi v Oslu
Jugoslavija praktično že na SP
Norveška - Jugoslavija 1:2 (0:1)
STRELCI: Stojkovič v 21. min., Zl. Vujovič v 87. min., Fjoertoft v 88. min. NORVEŠKA: Rise, Halle, Bratseth, Koyedal, Giske, Loeken, Jakobsen, Berg (Guldbransen), Soerloth (Adgestein), Fjoertoft.
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Stanojkovič, Hadžibegič, Jozič, Spasič, Zo. Vujovič, Stojkovič, Katanec, Susič (Vujačič), Baždarevič, ZL Vujovič.
SODNIK: Žuk (SZ). OPOMIN: Bratset (Nor.). IZKLJUČEN: Jozič (Jug.). GLEDALCEV: 25 tisoč.
5. EVROPSKA SKUPINA
LESTVICA
Škotska	5	4	1	0	10:5	9
Jugoslavija	5	3	2	0	10:4	8
Norveška	5	2	0	3	6:4	4
Francija	5	1	2	2	4:6	4
Ciper	6	0	1	5	5:16	1
OSLO — Jugoslavija si je s sinočnjo zmago na kvalifikacijski tekmi evropske skupine 5 proti Norveški praktično že zagotovila udeležbo na končnici svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo na sporedu prihodnje leto v Italiji. Le čudež lahko kvalificira Francijo in samo Norveško na SP, saj ti dve reprezentanci namreč zaostajata za Jugoslavijo za cele štiri točke.
Tekma je bila vseskozi trda in nervozna, nikakor pa ne lepa, saj je bila očitno preveč važna za obe reprezentanci. Domačini so silovito začeli, vendar so jih Jugoslovani kaj hitro »umirili«. »Plavi« so povedli s krasno izvedenim prostim strelom Stojkoviča, nato pa s precejšnjo lahkoto branili prednost.
V drugem delu igre se domačini še bolj pritisnili, priložnost pa se jim je ponudila, ko je sodnik zaradi dveh opominov izključil igralca Cesene Jožica. Vendar so Osimovi varovanci še podvojili z Zlatkom Vujovičem, ki je sam prodrl v kazenski prostor in premagal nasprotnikovega vratarja. Tekme je bilo tako konec. Zaradi trenutka nepazljivosti jugoslovanske obrambe je Norveška znižala izid, več pa ni zmogla, saj ji je zmanjkalo časa.
Po zaključku srečanja je jugoslovanski trener Ivica Osim dejal, da Jugoslavija še ni kvalificirana na SP, temveč le, da »ima odlične možnosti, da prihodnje leto potuje v Italijo«. Dodal je, da je proti Norvežanom zelo težko igrati.
Umrl nogometaš Zoran Tomič
ISTAMBUL — Včeraj je na letališču v Samsunu v še nepojasnjenih okoliščinah umrl jugoslovanski nogometaš Zoran Tomič, ki je igral v vrsti turškega prvoligaša Samsuna. Tamkajšnja policija ga ni hotela pustiti na letalo za Istambul, kaj se je zgodilo potem, pa je še skrivnost.
Danska pregazila Švedsko
KOPENHAGEN —; Na nogometnem tromeču, ki ga je priredila danska nogometna zveza, da počasti 100. obletnico svojega obstoja, in katerega se udeležuje še Brazilija, je Danska pregazila Švedsko kar s 6:0 (2:0).
Superpokal italijanske nogometne zveze
Milan ni še sit uspehov
MILAN - SAMPDORIA	3:1 (1:1)
STRELCI: Vialli (Samp.) v 13. min., Rijkkard (Mil.) v 18. min., Mannari (Mil.) v 72. min., Van Basten (Mil.) v 92. min. iz 11-metrovke.
MILAN: G. Galli, Tassotti, Costacur-ta, Colombo, F. Galli (v 85. min. Mus-si), Baresi, Lantignotti (v 46. min. Mannari), Rijkaard, Van Basten, Ancelotti, Evani.
SAMPDORIA: Pagliuca, Lanna, Car-boni, Pari (v 83. min. Breda), Viercho-wod (v 56. min. Pradella), Victor, S. Pellegrini, Bonomi, Vialli, Salsano, Dossena.
SODNIK: D'Elia (Salerno). KOTI: 10:1 za Milan. OPOMIN: Baresi in Pagliuca. GLEDALCEV: 20 tisoč.
MILAN — Berlusconijev Milan torej še ni sit uspehov. Potem ko je pred nekaj tedni osvojil pokal evropskih prvakov je sinoči gladko in zasluženo premagal Sampdorio na tekmi, ki je veljala za osvojitev prvega Superpo-kala. Milan je namreč lani osvojil prvenstvo, Sampdoria pa italijanski pokal, organizatorjem pa se je zdelo zanimivo, da priredi srečanje, na kate-
rem naj se odloči, kdo je boljši. Čeprav je bila tekma v Milanu, se jo je ogledalo le kakih 20 tisoč gledalcev, kar pomeni, da je bila zanimiva le za redke. Milan je bil boljši nasprotnik, vendar pa se je moral še kako potruditi, da je strl ponosno Sampdorio.
Trda roka disciplinske komisije
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tokrat postopala s trdo roko. V A ligi je namreč za tri kola diskvalificirala Lorenza (Bologna), za eno kolo pa so bili diskvalificirani sledeči igralci: Mat-thaus in Brehme (Inter), Oddi, Gianni-ni in Manfredoma (Roma), Nicolini (Atalanta), Bucciarelli (Napoli), Cvetkovič (Ascoli), Di Čara in Gašperini (Pescara), Domini (Cesena) in Vanoli (Lecce).
V B ligi so Sambenedetteseju prepovedali igranje na lastnem igrišču za tri kola, za dve koli je bil diskvalificiran Miceli (Catanzaro), za eno pa je bilo izključenih kar 13 igralcev.
Doping je jemal že pred SP v Rimu
Johnson tudi ob rekord
Žensko evropsko košarkarsko prvenstvo v Bolgariji
Sovjetinje premočne za Italijo
TORONTO — Zdaj, ko je Ben Johnson dokončno priznal, da je že pred 1987. letom jemal poživila, da bi dosegel boljše tekmovalne uspehe, je veliko vprašanje v tem, ali mu bo mednarodna atletska zveza odvzela naslov svetovnega prvaka in svetovni rekord, ki ju je osvojil v Rimu 30. avgusta 1987. leta, ko je razdaljo 100 m pretekel v času 9"83. V tem primeru bi rekord pripadal Lewisu, ki je na olimpijskih igrah v Seulu dosegel čas 9"92.
Izpoved Bena Johnsona pred sodniki preiskovalne komisije kanadskega ministrstva za šport je vzbudilo različne reakcije. Mnogi so namreč zanj zahtevali še strožje uspehe, drugi pa ravno nasprotno. V solzah je temnopolti šprinter priznal vse, kar je doslej vztrajno zanikoval. Prosil je za odpuščanje in izjavil, da želi na olimpijskih igrah v Barceloni dokazati, da je tudi brez pomoči dopinga najhitrejši mož na svetu. Za atletsko zvezo zapade diskvalifikacija oktobra 1990. leta, a v Kanadi je njegova diskvalifikacija do-
življenjska, toda kaže, da bi mu lahko eni in drugi prizanesli.
Drevi ob 18.30 na Rojcah
Pro Gorizia - Udinese
Udinese, ki si je že zagotovil mesto v nogometni A ligi, bo danes popoldne odigral prijateljsko srečanje s Pro Gorizio. Tekma bo ob 18.30 na Rojcah in bo obema ekipama služila kot dober trening. Videmčani bodo namreč v zadnjem prvenstvenem kolu gostovali v Catanzaru proti ekipi, ki se na vse kriplje bori proti izpadu. Sonettijevi varovcanci bodo današnje srečanje odigrali v popolni postavi, manjkal bo le Storgato, ki se je poškodoval na tekmi proti Genovi. Za Pro Gorizio pa bo današnja tekma dobra preizkušnja pred povratnim srečanjem polfinala italijanskega pokala, ki ga bo odigrala v nedeljo na Rojcah proti sicilskemu Partinicu. Povejmo, da je na prvem srečanju goriška vrsta igrala neodločeno 1:1, zaradi česar bi ji v nedeljo zadostoval tudi remi z 0:0.
VARNA — Italijanke so računale, da se bodo vseeno malo bolj enakovredno borile z nepremagljivimi Sovje-tinjami, vendar pa je bilo srečanja konec že po nekaj munutah. Italija je igrala brez najboljše košarkarice Pollini-jeve, kar pa nikakor ni opravičilo za tako »sramotno« predstavo.
V B skupini pa je Jugoslavija »rutinsko« premagala povprečno Francijo. »Plave« so že v prvem polčasu strle odpor nasprotnic, v nadaljevanju pa so večkrat stopile na parket rezervne igralke.
A SKUPINA
IZIDA: ČSSR - Nizozemska 68:60 (36:29); SZ - Italija 79:48 (50:23).
LESTVICA: SZ 4 točke; ČSSR in Italija 2; Nizozemska 0.
DANAŠNJI SPORED: SZ - Nizozemska; Italija - ČSSR.
B SKUPINA
Jugoslavija - Francija 81:62 (48:27); Bolgarija - Madžarska 92:77.
LESTVICA: Bolgarija in Jugoslavija 4 točke; Madžarska in Francija 2.
DANAŠNJI SPORED: Francija -Madžarska; Jugoslavija - Bolgarija.
Na srečanju v Pistoii
Jugoslavija odlična
JUGOSLAVIJA - ITALIJA 86:74
(36:36)
JUGOSLAVIJA: Gracis, D'Antoni 5, Magnifico 6, DellAgnello 4, Bosa 2, Brunamonti 7, lacopini 5, Binelli 10, Riva 13, Morandotti 9, Costa 9, Carera 4.
ITALIJA: Petrovič 33, Danilovič 1, Čutura 4, Kukoč 9, Paspalj 3, Zdovc, Divac 27, Radja 6, Primorac 3, Jovanovič.
PIŠTOLA — Jugoslavija je na drugi prijateljski tekmi v dveh dneh povsem zaslužena premagala Italijo, vendar je treba takoj dodati, da so se »azzurri« enakovredno borili s »plavimi« skoraj
do konca tekme. V vrstah Jugoslavije je tokrat zaigral Dražen Petrovič in to se je še kako poznalo, saj je bil najboljši mož na igrišču.
Poraz Mebla Imse na memorialu Špacapan MEBLO IMSA - VIVIL	0:3
(4:15, 9:15, 9:15)
MEBLO IMSA: Koršič, Feri, Petejan, Lavrenčič, Tomšič, Vogrič, R. Petejan, Superga, Prinčič.
Obe slovenski ekipi, ki sodelujeta na odbojkarskem memorialu Peter Špacapan, sta že izločeni iz nadaljnjega dela turnirja. Sinoči je namreč postava Mebla Imsa klonila Vivilu iz Ville Vicentine. Srečanje ni bilo kdo-vekaj zanimivo in to predvsem zaradi neprepričljive igre Mebla, ki je le v drugem in končnici tretjega seta zaigral nekoliko agresivneje. Danes bosta na vrsti polfinalni srečanji. Ob 20, uri se bosta srečali postavi Turriaca in Vi-vila, sledilo bo srečanje med Natiso-nio in Fincantierijem. (pr)
Detroit Pistons letošnji prvak NBA
LOS ANGELES — Še pred desetimi dnevi je bilo ameriško profesionalno košarkarsko NBA moštvo Detroit Pistons na robu prepada. Kazalo je namreč, da ga bo iz play offa izločil Chicago Bulls, za katerega igra sloviti Michael Jordan. Nasprotno, zdaj igralci Detroita proslavljajo osvojitev svojega prvega naslova NBA, tako, kot so pred pričetkom sezone napovedovali vsi poznavalci. Isiah Thomas, Joe Du-mars, Viennie Johnson, Mark Aguirre, Bill Laimbeer in trener Chuck Daly so v finalu z gladkim 4:0 odpravili moštvo Los Angelesa Lakersa, ki mu tako ni uspelo tretjič zapored osvojiti naslova »svetovnega klubskega prvaka«. Tako pekoč poraz so sloviti lakersi doživeli 1983. leta proti moštvu Philadelphia 76', za katerega je takrat še igral Doctor J, to je Julius Erving.
Na vseh štirih tekmah letošnjega finala je bil Detroit v premoči in se je oddolžil za nezaslužen poraz v lanskem finalu. Treba je sicer reči, da so lakersi v finalu že od vsega začetka igrali brez Byrona Scotta, v drugi tekmi pa se je težje poškodoval še Magic Johnson, ki odtlej ni več igral. Tile odsotnosti sta močno olajšali delo Detroita.
Na sliki: sloviti Jabbar svojemu Lakersu ni bil v veliko oporo.
Odbojkarski turnir Agoresta za mladinke
Zmaga perspektivnih Koprčank
Pred dnevi je bil v Gorici zanimiv ženski odbojkarski turnir za mladinke, ki ga je že drugo leto zaporedoma organiziral Agorest, nosilec razvoja ženske odbojke na Goriškem.
Sodelovale so ekipe OK Koper Cimos iz Kopra, OK HIT iz Nove Gorice, ekipa Vivila iz Ville Vicentine ter domača ekipa Doma Agorest.
Igralke Doma Agorest so v postavi Braini, Černe, Florenin, Pavšič, Braini, Paulin, Tabai v predtekmovanju izgubile proti zelo perspektivni ekipi Kopra ter za tretje mesto premagale ekipo Ville Vicentina.
Igra proti Kopru je bila lepa, gostje, katerih povprečna višina znaša zavidljivih 176 cm, pa so s svojo igro prikazale čisto drugačno kvaliteto in v Kopru upravičeno upajo, da bodo s to ekipo v prihodnjih letih tekmovali v 1. jugoslovanski ligi.
IZIDI
Polfinalni tekmi: Koper Cimos -Dom Agorest 2:0 (15:10, 15:8), HIT -Villa Vicentina 2:1 (13:15, 16:14, 17:15).
Finale za 3. mesto: Villa Vicentina -Dom Agorest 0:2 (7:15, 13:15).
Finale za 1. mesto: Koper Cimos -HIT 2:0 (15:8, 15:7).
KONČNA LESTVICA
1. Koper Cimos, 2. HIT Nova Gorica, 3. Dom Agorest, 4. Vivil Villa Vicentina.
Na koncu naj še povemo, da so se vodstva ekip dogovorila, da je potrebno takšna tekmovanja še razširiti ter da bi tak turnir moral postati tradicionalno srečanja mladih odbojkaric s te in one strani meje.
Ob 20. obletnici ŠZ Mladost
Uspel turnir v miniodbojki
Najmlajše odbojkarice Mladosti Agorest, 01ympie in Soče so meril® svoje moči na prijateljskem turnirju v mini odbojki v Doberdobu v sklopu praznovanja 20. obletnice Športnep® združenja Mladost.
Priča smo bili lepim tekmam in za( grizenemu športnemu boju. Končn1 izidi niti niso tako pomembni.
Bolj pomembno je, da na tem pr°' štoru trenira perspektiven mladi roOj ki bo lahko s pravilno športno politik dosegel opazne rezultate.
(Miran Strgar)
Napredek Borovih cicibanov
POKAL METLIKA
FORTITUDO - BOR	1:1
STRELEC: Furlani.
BOR - FORTITUDO	2:1
STRELCA: avtogol po strelu Ban, Furlani.
Na obeh tekmah so nam Borovi nogometaši pripravili prvo letošnje prijetno presenečenje. Že na zadnji tekmi smo opazili preobrat v igri varovancev trenerja Ražma. Kaj pa naj rečemo o tej zelo pomembni zmagi nad samim Forti-tudom, ki je sklenil kvalifikacijski del prvenstva na 2. mestu skupine B. Pohvaliti moramo vse naše nogometaše s trenerjem na čelu.
Borova postava na obeh tekmah je bila naslednja: Gregori, Lorenzi, Omari, Braz-zani, Ban, Kariš, Furlani, Tence, Bergag-na, Carabucci.
BOR - DOMIO	3:3
STRELCA: Kariš 2, Ban.
DOMIO - BOR 4:5 po 11-metrovkah
STRELCI: Lorenzi, Brazzani, Ban, Kariš, Furlani.
V	izredno pomembnem dvojnem izločilnem srečanju za prestop v sam finale so naši nogometaši spet poskrbeli za drugo sijajno presenečenje. Tokrat so izločili ekipo Domia po izvajanju 11-met-rovk. Moramo pa takoj podčrtati dejstvo, da bi si Bor že v prvi tekmi lahko prisvojil pravico do napredovanja, ko je v prvem polčasu, ki se je zaključil pri stanju 2:0 za naše, nasprotnika popolnoma nadigral. Zgodilo pa se je, da je Domio zaostanek nadoknadil v drugem delu tekme zaradi nekaterih nesporazumov med borovci in celo prešel v vodstvo. Vendar tak izid bi bil nepravičen. Naši so napeli vse lastne sile in uspeli izenačiti tik pred koncem srečanja.
V	drugi tekmi pa je bilo opaziti več taktiziranja. Bor je na obeh tekmah nastopil v naslednji postavi: Gregori, Lorenzi, Omari, Brazzani, Ban, Kariš, Furlani, Tence, Bergagna, Carabucci.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje redni občni zbor v soboto, 17. t. m., ob 15.30 v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju.
Dnevni red: otvoritev, izvolitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, razprava na poročilo, nagrajevanje in razno.
ODBOJKARSKA KOMISIJA ZSŠDI priredi v soboto, 17. t. m., ob 18. uri v občinski telovadnici v Repnu izpopolnjevalni tečaj za odbojkarske trenerje. Predaval bo znani odbojkarski trener Scalzotto na temo TEHNIČNA PRIPRAVA MLADIH ODBOJKARJEV.
TPK SIRENA
organizira naslednje JADRALNE TEČAJE: za otroke od 8. do 14. leta - 1. tečaj OPTIMIST od 15. do 26. junija in 2. tečaj OPTIMIST od 24. julija do 4. avgusta; za mladince in odrasle SNIPE-FINN-420-FJ od 3. do 8. julija in WIN-DSURF od 17. do 22. julija. Tajništvo je
odprto vsako soboto od 14.30 do 17. ure.
JK ČUPA
prireja 4 tečaje na jadralnih deskah za mladince in odrasle. Tečaji bodo tedenski: 12.-17. 6., 19. - 25. 6. in 27. 6. -1. 7. ter nedeljski: 18. 6., 26. 6., 2. 7. in 9. 7. Prijave in informacije v tajništvu na društvenem sedežu ob sobotah ali po telefonu na št. 299442 od 14. do 16. ure. ŠD VESNA
sklicuje v nedeljo, 18. t. m., REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu ob 10. uri. Vabljeni člani in simpatizerji.
Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, razno ter volitve novega odbora. ŠD BREG
vabi vse člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 15. t. m., v prostorih gledališča F. Prešeren v Bo-Ijuncu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Dnevni red: otvoritev občnega zb° ' izvolitev predsedstva, poročilo Pr® . sednika in nadzornega odbora, raZ^.^a va in razrešnica, izvolitev predsedii in članov upravnega odbora ter ra
ŠPORTNA ŠOLA TRST	0d-
sporoča, da bo sestanek glavne9*. sv. bora danes, 15. t. m., ob 20.30 v u ' j-Frančiška 20. Vabljeni so tako P v, stavniki osnovnih šol kot tudi vr
ALPINISTIČNI ODSEK SPOT dni vabi svoje člane in prijatelje na .g. sestanek, ki bo jutri, 16. t. m- na ., ob žu društva (Ul. Carducci 8, 2.
20.30. Govor bo o bližnji alP.1” sezoni in o dvodnevnem alpinl izletu v hribe.
ŠZ GAJA	, lke od 6:
priredi teniški tečaj za začetn .vjjal do 14. leta starosti. Tečaj se B.iltranm na teniških igriščih ŠZ Gaja v > ,e ba urah od 19. do 30. t. m. Vpisov«« 0d na teniških igriščih jutri'.!
16. do 18. ure (tel. 226115 ali
Na kajakaškem svetovnem prvenstvu v ZDA
Kar pet tekmovalcev KK Soške elektrarne
Nogometni turnir za memorial R. Devetak v Dolu
Gabrje osvojile prvo mesto
Konec tedna se bo na reki Savage v ZDA začelo svetovno prvenstvo kaja-kašev in kanuistov na divjih vodah.
Na prizorišče tega svetovnega zbora najboljših divjevodašev je odpotovala tudi 14 članska jugoslovanska reprezentanca, ki bo imela izjemno težko nalogo, saj brani kar pet kolajn s prvenstva izpred dveh let v francoskem Bougr St. Mauriceu. V jugoslovanski-izbrani vrsti bo tokrat kar pet tekmovalcev kajak kluba Soške elektrarne iz Nove Gorice.
V spustu bodo nastopali: Zlatko Ob-lokar, Jožko Kancler in Andrej Grobi-ša, v slalomu Marjan Štrukelj, medtem ko se bo Jernej Abramič tokrat preizkusil v obeh panogah, kar je redkost, saj tudi v kajakaštvu prihaja do vse večje specializacije.
Fantje so marljivo in dolgo vadili, tako da so v kar dobri formi, kar so pokazali tudi letošnji uvodni nastopi. Seveda pa je zelo težko napovedovati njihove možnosti, kajti to je le svetovno prvenstvo, konkurenca bo izjemno huda. Poleg tega pa je reka Savage nekoliko drugačna kot večina evropskih kajakaških prog. Slalom pa je tako ali tako velika loterija, kjer te že vsaka najmanjša napaka stane zelo dobre uvrstitve. Poleg tega pa je tu konkurenca v zadnjih letih še hujša, saj
bo slalom tudi olimpijska disciplina v Barceloni leta 1992.
Solkanski fantje obljubljajo, da bodo tekmovali po najboljših močeh in da bodo dali vse od sebe. V to seveda ne dvomimo. Vsak si seveda želi tudi čimboljše uvrstitve. Grobiša, Abramič in Štrukelj, ki že imajo medalje s prejšnjih svetovnih prvenstvih, pa se seveda ozirajo tudi po najvišjih dosežkih. Skratka obeta se zelo vroč junij za številne ljubitelje kajakaškega športa na Primorskem pa tudi v zamejstvu.
E. ČURLIČ
Košarkarski kamp pri Sv. Ivanu
Od ponedeljka, 19., do 24. t. m. bo pri Sv. Ivanu že drugi košarkarski kamp, ki ga bodo skupno priredili Santos, Libertas in KK Bor.
Udeleženci kampa bodo lahko tako vadili kar na sedmih igriščih. Trajanje treningov pa bo od 9. do 18. ure. Okoli poldne pa bo kosilo.
Kamp je lani zelo dobro uspel in tudi za letošnji se je baje vpisalo že okoli sto tečajnikov.
Zamudniki pa imajo še nekaj dni časa, da se lahko vpišejo. Vse informacije pa dobijo pri društvih, ki organizirajo ta kamp.
S finalno tekmo med Gabrjami in Štandrežem se je v Dolu končal 5. nogometni memorial R. Devetak, ki ga je organiziralo KD Kras.
Na letošnji izvedbi je sodelovalo 8 ekip z obmejnega področja, končni zmagovalec pa je postava iz Gabrij, ki je v odločilnem srečanju premagala Štandrežce s 6:2.
Ob nagrajevanju vseh nastopajočih so prireditelji izročili še posebno priznanje igralcu Gabrij Marku Černigoju, ki je bil z 12 zadetki najboljši strelec turnirja. Ob tej priložnosti so se dolanski športni delavci zahvalili tudi vsem sponsorjem, ki so omogočili, da so turnir brez večjih težav izpeljali do konca.
FINALE ZA 1. MESTO GABRJE - ŠTANDREŽ	6:2
STRELCI: Černigoj 4, Florenin, F. Sambo in Nanut 2.
GABRJE: Ferrino, Mosetti, E. Sambo, Failutti, Černigoj, S. Florenin, F. Sambo, P. Florenin.
ŠTANDREŽ: P. Zavadlav, M. Zavadlav, P. Brajnik, Kerpan, V. Nanut, B. Nanut, D. Brajnik, Peteani, Makuc, Cingerli.
FINALE ZA 3. MESTO DOL/POLJANE - VOJŠČICA 5:4 po podaljških (4:4)
STRELCI: Vižintin, Gergolet 2, De-vetta, Spacal, Pahor 2, Grobiša.
DOL/POLJANE: Ferletič, Gergolet, Devetta, Pejič, K. Vižintin, S. Vižintin, Frandolič, Šuligoj, Radetič, Načini, A. Devetta.
VOJŠČICA: S. Masten, Se. Pahor, St. Pahor, B. Pahor, Peras, T. Masten, Spacal.
KONČNI VRSTNI RED 1. Gabrje; 2. Štandrež; 3. Dol/Poljane; 4. Vojščica; 5. Vrh; 6. Doberdob; 7. Števerjan/Oslavje; 8. Jamlje. DOSEDANJI DOBITNIKI MEMORIALA Opatje Selo (leta 1985). Štandrež (1986), Opatje Selo (1987), Vojščica (1988), Gabrje (1989).
Na sliki (foto Pavšič) trenutek s srečanja med Gabrci in Štandrežci.
Z občnega zbora Košarkarskega kluba Bor
Naprej z lastnimi silami
Formiranje ekip pretežno z domačim kadrom, povečana kakovost dela ža hitrejšo tehnično in telesno rast igralcev, pomladitev prve ekipe. To so glavne točke programa vodstva Košarkarskega kluba Bor za prihodnjo sezono, na torkovem občnem zboru pa jih je članom v svojem poročilu ilustriral predsednik društva Marino Ažman. Iz kasnejše razprave je bilo razumeti, da je društvo za uresničitev svojega programa doseglo triletni sporazum nič /nanj kot z bivšim Jadranovim trenerjem Andrejem Žagarjem, za kondicijo Va bo skrbel bivši Borov vrhunski de-Seterobojec Gorazd Pučnik, v četrtoli-gaškem moštvu pa bodo nastopili pretežno mladinci, med temi tudi povratniki iz kadetske ekipe Jadrana Farco, v kateri je v minuli sezoni nastopilo hinogo borovcev. Društvo se je torej °Predelilo za svojo pot, ker, kot je po-hdaril Ažman, »lahko edinole tak način dela proizvaja dovolj kakovostne l,?ral.ce<<' vendar, je še dodal, »se lahko jjte igralci kasneje eventualno vklju-njejo tudi v selekcionirane združene ^pe«.
Znano je, da je v začetku prejšnje ezone Borovo košarko pretresla huda 10tranja kriza, ki je privedla do odsto-Pa vodstva in imenovanja nove garni-°dbomikov. Kaže, da so se ti, Bub razumijivnu začetnim težavam, o pomoči nekaj že preizkušenih ko-arkarskih delavcev kar dobro znašli h zdaj že dokaj samozavestno in složno upravljajo društvo, ki je po obsegu (Skupaj s Cicibono šteje 184 članov) najštevilčnejši Borov kolektiv.
Največ težav so v minuli sezoni imeli z vadbenimi prostori, kljub temu pa so bili rezultati dobri. Uvrstitve (nastopili so kar v osmih prvenstvih) so označili za zanimive, predvsem pa je skoraj povsod opazno povečanje znanja postav in posameznikov. Ažman je tudi opozoril, da so kar trije Borovi košarkarji (Oberdan, Debeljuh in Jogan) v krogu državnih in deželnih reprezentanc. Skrb bodo vnaprej namenjali tudi šolskim uspehom igralcev, to pa tako, da se bodo povezali z ravnatelji in profesorji.
V okviru proslav ob 30. obletnici ŠZ Bor bo košarkarski klub priredil tudi
odmevnejši mladinski mednarodni turnir.
Za konec naj povejmo, da vtis s torkovega občnega zbora je bil ta, da se Košarkarski klub Bor še ni povsem otresel svoje bližnje preteklosti, ko je deloval kot sekcija, saj je bila tudi ta skupščina, ob tem, da je bila udeležba res maloštevilna, bolj podobna kaki razširjeni seji odbora, kot pa letnemu snidenju članov. To pomanjkljivost je treba verjetno pripisati, neizkušenosti novega odbora, ki se je moral v zadnjem obdobju ubadati z mnogo bolj perečimi vprašanji (kot je pripravljanje letne skupščine),mnoge pa je tudi uspešno rešil, (ak)
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Kras povečal prednost
Po ponedeljkovem zavrtljaju je uspelo Krasovi ekipi še povečati že itak izdatno vodstvo pred najbližjimi zasledovalci, ki sedaj znaša že štiri točke. Brez dvoma pa Zgoničani nikakor ne smejo misliti, da imajo zmago že v žepu.
Veliko dvomov pa bo rešenih že da- . nes, ko bo v Zgoniku osrednje srečanje tretjega povratnega kola med Krasom in Kraškim domom. Domačini bodo seveda pred izredno težko nalogo, saj se zavedajo, da jim prihajajo v goste sosedje, ki so v zadnjih petih srečanjih osvojili kar 13 od 15 možnih točk. Veliko več pa pomeni današnji obračun za Repence, točneje rečeno, to je njihova zadnja priložnost, če želijo poseči po prvem mestu. Danes od 19. ure dalje bomo spremljali res zanimivo in napeto srečanje, ki je odprto vsakemu rezultatu. Z gladkim porazom proti Nabrežini je Danica po vsej verjetnosti dokončno odrezana od boja za prvo mesto. Nabrežine! so tokrat zaigrali res izvrstno, posebno se je izkazal posameznik Cortese, ki je premagal najboljšega gostujočega predstavnika Devetaka.
Tudi gajevci so morali točko prepustiti Maku, ki postaja iz kola v kolo vedno bolj nevaren in verjetno ne bo minilo veliko časa, ko se bo lahko veselil prve zmage v zamejskem prvenstvu. Krasu je v Bazovici tokrat res trda predla. Potem ko je četverka po slabem bližanju potegnila z domačini krajši konec, je dvojica že visoko vodila z 8:2, a je bila pri stanju 9:9 že na pragu poraza. Na srečo, da se je takrat
razigral Simoneta, ki je v edinem razpoložljivem poskusu zbil balinčka s polja, kar je omogočilo, da sta krasov-ca z veliko težavo prišla do izredno pomembne točke.
IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA:
Nabrežina - Danica 3:0 (11:6, 11:7, 11:2), Zarja - Kras 1:2 (2:11, 9:11, 11:0), Mak - Gaja 1:2 (11:5. 7:11, 6:11), Kraški dom - Sokol 2:1 (11:7, 11:8, 2:11).
LESTVICA: Kras 22, Kraški dom 18, Sokol in Danica 17, Nabrežina 15, Polet in Gaja 13, Zarja 11, Mak 8.
DANAŠNJE KOLO: v Nabrežini ob 19.00: Nabrežina - Polet; v Zgoniku ob 19.00: Kras - Kraški dom; na Padričah ob 19.30: Gaja - Danica; v Nabrežini ob 19.00: Sokol - Zarja; prost Mak.
(Z. S.)
Teniski tečaj ŠZ Gaja
Je že tradicija, da teniški odsek Gaje priredi ob začetku šolskih počitnic tečaje za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Tečaje, ki so v prejšnjih letih že dali nekaj tekmovalcev, ki letos pridno nastopajo na deželnih turnirjih, bo tudi letos vodil prof. Boris Košuta, namenjeni pa bodo začetnikom in tistim, ki so se jih že udeležili v prejšnjih letih. Letos pa bodo tečajniki prvič imeli možnost, da nadaljujejo z igro tudi v zimskem času, saj bo v novem pokritem objektu začela oktobra delovati teniška šola.
(Alma)
r organizaciji SPD C
Srečanje plani v Železni Ka
Nevetinštirideset tržaških Ude,*?./e prejšnjo nedeljo ohri6?1 0 letošnjega ze 18. rijg .eInjd planinskih društe
Si0 j esKem. Priredi tel] /e , Ci; S.hsko planinsko društvi , se je vsestransko poi Jiiuf gostje iz Slovenije in Nin- e krajine prijetno ;
ifi . ^ tlnrn\/i '/olonih knrnšk
R°roških planince\ ci jjghev je bila pri Riepln l(k)Q le bila združena z v. le fej.^eirov visoko Topico, ki p, zg približno uro hoje katerenincg so se povzpeli ho, n je krasen razgled vo, n bližnjo Peco, na Rac
dri 1;	NQ TTl rt i & Im /A Irtrs n n
'fetj,
.	novih prijateljsl
Ih, ki ; Poslanskem plani ^r°<JrntU kdo združeno gost0N0m' s° se zvrsti Pe AlQ
de
cu
prisotnos tudi planince.
'hln.ki D]nrifnr,;
y°Sf0v r-nn, so se zvrst \?vskihn nastopi folklora Slom, oborov iz Žel, " ki ,e tudi pevski zl 1 ‘h le tnudil na obi j .. s svojo prisotnos
lil tli /“Z 7 7"^ 1	^ .
^^oinv-nj^u Podi^-hhfeč Nemci zadr lanem zločinskem
U članov Peršmanove družine, kmetijo pa zažgali.
Veselo razpoloženi po srečanju s Korošci so se potem tržaški planinci vračali domov. Srečanja v Lepeni so se udeležili tudi planinci iz Gorice ter predstavniki SK "Devin" in ŠD "Sloga". (L A.)
Na Proseku alpinist Karo navdušil prisotne
V petek je bil gost Slovenskega planinskega društva iz Trsta po splošnem mnenju (pa tudi po nedavni anketi med plezalci) najboljši slovenski alpinist Silvo Karo. V Kulturnem domu na Proseku, ki je bil ob tej priliki natrpan, je namreč prikazal diapozitive s svoje verjetno življenjske plezanje v Patagoniji, naslov predavanja pa je bil »Peklenske stene Cerra Tor-reja«. Prisotnim je namreč pričaral slovensko odpravo, ki je na prelomu let 1985/86 preplezala prvenstveno smer v vzhodni steni Cerra Torreja ter fantastični prvenstveni vzpon, ki ga je opravil lani skupno z Janezom Jegličem v »peklenski« južni steni, kar je po splošnem mnenju največji alpinistični podvih v Patagoniji sploh. Prosotni so z veliko pozornostjo sledili Karovemu izvajanju, saj je slednji zelo nazorno prikazal, kaj pravzaprav pomeni plezati v Patagoniji.
40 let Obalnega planinskega društva
S prisrčno akademijo, na kateri so nastopali pevci in recitatorji, je Obalno planinsko društvo v Kopru slavilo prejšnji petek, 9. junija, 40. obletnico obstoja in plodne planinske dejavnos-
ti. Prireditev je bila v koprskem gledališču in spregovoril je predsednik Karlo Kocjančič. V glavnih obrisih je podal zgodovino društva, ki je v vseh teh letih, kljub težavam, doseglo zavidljive cilje. Sledili so pozdravi in čestitke gostov in predstavnikov sorodnih društev, za katere so koprski planinci pripravili majhno zakusko v prostorih dijaškega doma. (L A.)
Slavje na Poldanjšnji špici
V teku so priprave za počastitev 85. jubileja Slovenskega planinskega društva v Trstu. Proslava bo na vrhu Poldanjšnje špice v nedeljo, 25. junija, opoldne, nadaljevala pa se bo v popoldanskih urah v Domu Mangrt v Žabnicah. Zanimanje je veliko in prireditelji pričakujejo, da se bodo planinci polnoštevilno udeležili slavja. V ta namen so pripravili dva avtobusa, prvi je že zaseden, v drugem pa je še prostor. Vpisovanje poteka v uradih ZSŠDI (tel. 767304). Izlet vodi Vojko Slavec. Odhod iz Trsta ob 6.30. Zbirališče udeležencev in gostov bo ob 9.00 v dolini Zajzere. (L. A.)
Smučarski odsek SPOT
Prejšnji teden so se sestali člani smučarskega odseka SPDT, ki so se odločili, da bo njihov odsek deloval avtonomno, seveda vedno v okviru društva. Izvoljen je bil odbor, katerega načelnik je Pavel Fachin, ki je že izdelal program za naslednjo smučarsko sezono. Odbor SO SPDT si je zadal nalogo, da bo v lastni režiji prirejal tradicionalne Zimske športne igre, pripravil tečaje za smučarski tek in alpsko smučanje, skrbel bo tudi za predsmučarsko telovadbo in prireja-
Pogled na občinstvo med predavanjem Silva Kara
nje šolskih smučarskih prvenstev. Največjo skrb pa bo posvetil agonis-tični smučarski dejavnosti. (L. A.)
Dokaj pestro delovanje AO SPDT
V soboto se bo skupina alpinistov AO SPDT (Štefan Ukmar, Štefan Bre-celli, Boris Siega in Gilberto Škerl) odpravila na plezarijo v Cordillero Blanco, znamenito gorsko verigo v Peruju. Njihov cilj je mitična gora Huas-carana Sur (6768 m), katero nameravajo osvojiti po normalnem pristopu. Alpinisti se bodo vrnili domov U. julija, lep del svojega potovanja pa bodo izrabili za potovanje po Peruju. Z njimi se na pot podaja nekaj trekin-gašev SPDT.
* * *
Alpinistični odsek SPDT sklicuje svoj redni sestanek jutri, 16. t. m., na sedežu, v Ul. Carducci 8 ob 20.30. Prisotni se bodo domenili o dvodnevnem alpinističnem izletu za tečajnike, ki bi moral biti na sporedu prejšnji konec tedna v Bele vode, a je odpadel zaradi slabih razmer snega na južnih stenah. Izlet bo, če se bodo seveda tečajniki strinjali, to soboto in nedeljo.
Pohod v Dolomite Brente
SPDT poziva vse tiste planince, ki se mislijo udeležiti enotedenskega pohoda v Dolomite Brente, od 26. avgusta do 2. septembra, naj pohitijo z vpisom, ki se zaključi 20. t. m. Vse potrebne informacije daje vodja pohoda Angel Kermec (tel. 44016). (L A.)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din. upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000 - din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
15. junija 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V boju proti organiziranemu kriminalu v Apuliji in na Siciliji
V dveh velikih preiskovalnih akcijah številni kriminalci v rokah pravice
Vse kot Marilyn
Pretrgali dve »turški zvezi«
GENOVA — Genovski policisti so aretirali sedem oseb, ki so obtožene združevanja v kriminalne namene in trgovanja z mamili. Eden od aretiranih je turški državljan, vseh sedem pa naj bi pripadalo organizaciji, kateri so prišli na sled že decembra lani, ko so policisti na cestninski postaji na avtocesti Genova - Nervi v nekem camperju odkrili 24,4 kg čistega heroina. Voznik camperja je takrat pobegnil, po šestih mesecih preiskave pa so končno odkrili člane tolpe v Italiji. Heroin so izdelovali v Turčiji, nato pa so ga kurirji preko Jugoslavije in Avstrije dostavljali v Italijo.
Turško-italijanska zveza trgovcev z mamili pa je bila pretrgana tudi v Milanu. Tam so aretirali dvajset oseb, v večmesečni preiskavi pa so odkrili rafinerijo heroina v Turčiji, kjer so zaplenili več kot 80 kg najčistejšega heroina in aretirali 12 pripadnikov turške mafije.
LECCE — Včeraj zjutraj se je v Apuliji zaključila velika skupna akcija policije in karabinjerjev, ki so na področju Salenta in Brindisija skušali aretirati 62 oseb, katere je preiskovalni sodnik na sodišču v Lecceju Vincenzo Taurino obtožil združevanja v kriminalne namene mafijskega kova, trgovanja z mamili, izsiljevanja in organiziranja prepovedanih iger na srečo. Aretacijam naj bi se po doslej znanih podatkih uspelo izogniti le redkim posameznikom, nekaterim pa je bil nalog izročen kar v zaporu, kjer so zaradi drugih kaznivih dejanj. V akciji je pod vodstvom kveštorja Gerarda Goffredija sodelovalo približno 500 mož, ki so izvedli številne hišne priskave.
Skupno je bilo v preiskavi proti organizaciji »Sacra corona unita« izdanih 100 zapornih nalogov na podlagi dveh policijskih in enega karabinjerskega poročila. Ta tri poročila so bila poslana sodstvu, v njih pa je govor o nadzoru organiziranega kriminala na področju Salenta. V okviru iste preiskave je preiskovalni sodnik Taurino že februarja izdal kar 204 sodna obvestila, v katerih je naslovnikom očital združevanje v kriminalne namene mafijskega kova. Še prej, decembra lani, pa je isti sodnik na podlagi karabinjerskega poročila izdal približno 20 zapornih nalogov. Eden od teh je bil v zaporu izročen 43-let-nemu Giuseppu Rogoliju, ki je bil eden od ustanoviteljev kriminalne organizacije »Sacra corona unita,« ki je nastala v zaporu. Rogoli je bil pred tem zaradi uboja med nekim ropom v Gio-vinazzu pri Bariju obsojen na 24 let zapora, leta 1986 in 1987 pa so mu sodili zaradi ustanovitve kriminalne organizacije. Skupaj s še 190 osebami je bil takrat obsojen na dodatna 4 leta
zapora. Takrat je Rogoli priznal, da je sodeloval pri ustanavljanju te organizacije, ki pa naj ne bi imela zločinskih načrtov, temveč naj bi le urejala najrazličnejše zadeve med zaporniki. Toda sodniki so bili mnenja, da je »Sacra corona uni--ta« podružnica neapeljske kriminalne organizacije »Nuova camorra organizzata«.
V	poročilih preiskovalcev so med vodilnimi osebami v organizaciji omenjeni tudi nekateri znani mafijci, ki so bili medtem že ubiti. Zanimivo je, da se je vest o včerajšnji akciji že včeraj pojavila na straneh nekaterih državnih časopisov. S tem v zvezi je podpredsednik apulijskega novinarskega reda Elio Donno izjavil, da je o »begu novic« pravočasno obvestil pristojne organe, da bi sprejeli ustrezne ukrepe in odkrili odgovorne.
Velika protimafijska akcija pa je včeraj potekala tudi na Siciliji. Pri tem so aretirali 37 oseb, od katerih so jih 21 zalotili med kaznivim dejanjem, za druge pa so le izvršili izdane zaporne naloge, ki so jih že prej izdale sodne oblasti v nekaterih sicilskih mestih. Akcija je potekala na področju Messine, Catanie, Siracu-se, Raguse in Enne.
V	številnih hišnih preiskavah in cestnih zaporah so karabinjerji v 48 urah zaplenili 22 pušk in pištol, 30 kilogramov smodnika, 50 gramov mamila in 123 sadik maka za pridelavo opija. Karabinjerji so med akcijo izdali tudi 2.420 glob zaradi kršenja cestnoprometnih predpisov in 259 glob zaradi raznih drugih prekrškov. Ob vsem tem so 67 voznikom odvzeli vozniško dovoljenje, v ustavljenih in pregledanih avtomobilih pa so našli kar za 323 milijonov lir najrazličnejšega nakradenega blaga.
Angleški fotomodel Kay Kent je umrla v podobnih okoliščinah kot slavna Marilyn Monroe. Našli so jo mrtvo, ob njenem golem truplu pa je bila prazna steklenička uspavalnih tablet, na pol prazna steklenica vodke in pa vse polno slik MM. Zaradi izredne podobnosti s slavno igralko, si je 24-letna Angležinja služila kruh s personifikacijo MM	(Arhivski posnetek'AP)
Velikan med jastogi
Diane Weston, lastnica ribje restavracije v VVinstedu (Connecticut), ponosno razkazuje jastoga velikana, ki tehta 13 funtov in ima povrhu še to lastnost, da je modre barve	(Telefoto AP)
V Zenici kongres o zaščiti ozračja
ZENICA — Kakih 550 ekologov in strokovnjakov različnih panog se je včeraj zbralo v Zenici na prvem jugoslovanskem kongresu o zaščiti zraka, na katerem izmenjujejo izkušnje in nakazujejo strategijo, ki naj bi zmanjšala onesnaženost zraka.
Ta prvi kongres gosti Zenica, ki ima med jugoslovanskimi mesti nezavidljivo prvo mesto med najbolj onesnaženimi kraji. Župan Bogdan Kolar je v pozdravnih besedah udeležencem poudaril, da imajo njegovi someščani vso moralno pravico, da se družba zavzame za čistejši zrak in za boljšo življenjsko sredino vseh ljudi, saj so z razvojem črne metalurgije s svojim zdravjem plačali razvoj vse države.
Kot je poudaril predsednik zveze društev za čisti zrak Bojan Paradiž, je onesnaženost ozračja eno glavnih vprašanj sodobnega človeštva. Krajevne rešitve z visokimi dimniki ne rešujejo
tega problema. Že res, da se ozračje nad prizadetimi kraji nekoliko izboljša, dim in pline pa dobijo drugi kraji.
Primer Zenice jasno dokazuje, kako pereč je boj proti onesnaženju. Iz zeniš-ke železarne se letno dvigne v ozračje 73 tisoč ton žveplovega dioksida, 24 tisoč ton raznega prahu in 85 milijard kubičnih metrov dimnih plinov.
Položaj bi bil lahko še hujši, ko ne bi od leta 1980 vložili v prečiščevalne naprave kar 25 milijonov dolarjev. Da pa bi v Zenici zavladali boljši ekološki pogoji, bi morali vložiti še vsaj 140 milijonov dolarjev. Zenica teh sredstev seveda nima, ker pa je s svojo proizvodnjo prispevala k industrijskemu razvoju vse Jugoslavije, pričakuje sedaj, da se bo vsa država zavzela zanjo.
To pa bodo bržkone ostale le pobožne želje, saj v sedanjem težkem gospodarskem položaju ni sredstev za take »nerentabilne« naložbe.
Pet mrtvih v čelnem trčenju pri Grossetu
GROSSETO — Pretirana hitrost in utrujenost sta bržkone botrovali strahovitemu čelnemu trčenju med dvema osebnima avtomobiloma, v katerem je v noči na sredo izgubilo življenje na cesti med Sieno in Grossetom pet oseb.
Čelno sta trčila argenta iz Grosseta in alfa 164 iz Livorna. V prvem avtomobilu so bili 25-letna Anna Donati, 22-letna Maria Grazia Sicchi in 27-letni Roberto Sterlinga, vsi so bili iz Grosseta razen Sterlinga, ki se je v rodni kraj vrnil i? Melbourna. Četverica je bila pri pne' mrtva. V drugem avtu pa sta bila zakonca Quadraccioni, 32-letni Roberto in 29' letna Rina.
Ko so na kraj nesreče priskočili rese valci, za Ouadraccionija ni bilo več p°' moči, žena pa je bila še živa, a je izdihnila med prevozom v bolnišnico.
Težak krvni davek na cesti Siena -Grosseto ponovno dokazuje, da je treba to prometnico preurediti, ker je bilo na tem odseku vse preveč nesreč.
Kakšen bo prispevek Zagreba vrhu neuvrščenih
ZAGREBIzvršni svet Zagreba je soglasno zavrnil "obveznost", da naj bi Zagreb iz programa pomoči in podpore jugoslovanskih mest Beogradu za organizacijo srečanja neuvrščenih v Beogradu zgradil novi "Manduševac". Gre za rekonstrukcijo "Manduševca" kot osrednje fontane Tašmajdanskega parka v vrednosti 160.000 mark (približno 116 milijonov lir). Ideja se jim zdi sicer sprejemljiva, vendar v času blagostanja, ne pa sedaj, ogorčeni pa so tudi nad načinom, kako je bila ta ideja sprejeta. O njej namreč ni bil obveščen niti IS niti skupščina mesta, sprejela pa jo je delegacija Zagreba v Osijeku, kjer je predsedstvo stalne konference mest in občin Jugoslavije pripravilo program pomoči in podpore Beogradu. *
Zagreb je pripravljen pomagati Beogradu pri organizaciji vrha neuvrščenih, vendar na drug način, je izjavil predsednik IS Zagreba Zlatan Markotič. Ta pomoč mora biti racionalna in primerna času, v katerem živimo, ne pa improvizirana in neodgovorna. Zato bodo skupščini mesta med drugim predlagali gostovanje zagrebških umetnikov in organiziranje razstav v Beogradu, pomoč z avtobusi in drugimi vozili, organiziranje prevajalskih ekip in mladine na podobnih poslih kot med univerziado in organizacijo privlačnih športnih srečanj. Predlagana »trajna obeležja pomoči in podpore mest Jugoslavije Beogradu« pa morajo počakati na boljše čase. (dd)
Včerajšnja krvava zaseda v Rimu Neznanca ubila trgovca s Sicilije
RIM — Neznanca sta včeraj v Rimu ubila nekega 32-letnega trgovca. Žrtev je Salvatore Lo Grasso po rodu iz Riesija pri Caltanissetti, ki se je pred petnajstimi leti preselil v Rim in je imel trgovino z oblekami. Po pričevanju očividcev je Lo Grasso s svojim avtomobilom odhajal s parkirišča, ko sta se mu na motorju približala neznanca. Eden je stopil z motorja, odprl vrata avtomobila in v bliskovitem zaporedju streljal iz avtomatske pištole. Preiskovalci so kasneje na kraju zločina našli tri tulce kalibra 7,65.
Salvatore Lo Grasso je bil popolnoma neznan v policijskih in sodnih krogih, tako da se bodo morali preiskovalci pošteno potruditi, da bodo odkrili krivce.
ENEL
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini
OBVESTILO
LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta ^ smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeči:
Posojilo
Kupon
Poviški kapitala
1983-1990 ovrednoteno III. emisija (Joule)
■ i jr«*.	polletje skupna
izplačljiv * j oa vrednost
*• 1- 90	3\ 12*89	1. I- 90
7,—%	1,324%	—10.334%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavlj v Uradnem listu.

*