Poštnina plačana v gotovini Stev. 109. V Ljubljani, v petek, IS, maja 1942-XX Leto VII. Itililiai pooblaščeni« n oglaševanje Italijanskega In tn]eg* 1 Uredništvo is oprava* Kopitarjev« K Ljubljana | Coneeaatoaarla eaeloalv« pei la pobbliciU d) provenienca Italian« lavorai Uniona PnbbUdti Italiana & A. Milana = ftedazione Anuninistrazione: Kopitarjeva K Lubiana = pd eaterai Union« PnbbUdta Halla na ti A. Milana Vojno poročilo št. 712: Spodleteli napadi angleških podmornic na italijanske ladijske sprevode Uradno vojno poročilo št. 712 pravi: Na kopnem bojišču v Cirenajki nobenega omembe vrednega dogodka. Nemški lovci so sestrelili dve angleški letali, tretje pa je zbila protiletalska obramba v Bengazijn in sicer med napadom, ki ni povzročil škode. Nad Malto so bili delavni bombniki in lovci osi, angleško letalstvo je v bojih izgubilo dva »Spitfireja«. Napadi angleških podmornic na naše ladijske sprevode, ki plovejo po Sredozemskem moTju, so docela spodleteli. Papeževe besede svetu ob 25 letnici škofovanja 50.000 ljudi je včeraj prisostvovalo papeževi maši v cerkvi sv. Petra — Nagovor sv. očeta po radiu Vatikansko mesto. 15. maia. s. Včcrai ob 11. ie v cerkvi sv. Petra Ni. svetost papež Pii XII. imel jubilejno mašo za petindvajsetletnico svojega škofovskega posvečenja. Zaradi sedanjih okoliščin je sv. oče hotel, naj ima slovesnost značaj resne zbranosti in naj ie_ ne spremljajo bleščeči obredi, kakor je to običajno. Vatikanska bazilika je bila nabito polna. Za papeževo mašo so izdali 50.000 vstopnic. Svetišče po katerem so bili postavljeni običajni odri, ie bilo razdeljeno na več oddelkov. Pred glavnim oltarjem so na prvih mestih sedeli člani Sv. kolegija, v drugi vrsti nadškofje in škofje, na drugem odru člani diplomatskega zbora pri sv. stolici, papeževi sorodniki, veliki mojster malteškega viteškega reda ter rimski plemiči. Papeža so prinesli v baziliko ob 11. Pred njim je šel sprevod, v katerem so bili vsi . kardinali. Popzdravili so ga s himno »Ti Neutrudljivo nadaljevanje zmagovite bitke na polotoku Kerču Napadi velikih sovjetskih sil v donski kotlini — Od 26. aprila sestreljenih 748 sovjetskih letal — Za 113.000 ton angleškega in ameriškega ladjevja potopljenega pet brigad pehote ter nekaj smučarskih oddelkov. Kljub vsem tem silam 60 spodleteli vsi poskusi boljševikov, da bi pregazili nemške bojne črte. V dveh mesecih 60 Sovjeti na tem odseku izgubili 40.000 mož. Berlin, 15. maja. 6. Iz vojaških krogov 6e je izvedelo, da 6e na krimskem polotoku nadaljuje zasledovanje potolčenih boljševiških sil, ki 60 6e po bitki pri Parpaču z begom rešili pred obkolitvijo. Po očiščenem žepu pri Ak Monaji so razbremenjene nemške 6ile tudi sodelovale pri zasledovanju sovražnika. Silovit naliv pa je napravil maloštevilne poti skoraj nerabne in budo oviral vojaštvo in 6troje. A ves bes naravnih Gil ni mogel zadržati napadalnega poleta nemških čet, medtem ko so sovjetski oddelki 6kušali zbežati na vse strani ter pri tem pustili orožje in strelivo vzdolž vseh poti. Tako bo plen, ki je že tako ogromen, še bolj narastel. Hitlerjev glavni stan, 15. maja. Na polotoku Kerču nemške čete neutrudljivo zasledujejo potolčenega sovražnika. Pristanišče Kerča in v vodah okrog Kerča zbrane ladje so bile uspešno bombardirane. Na raznih krajih v donški kotlini se nemške čete branijo pred napadi, ki jih je sovražnik sprožil z velikimi silami in ob podpori oklepnih vozov. Na severnem odseku so bili krajevni nemški napadi uspešni. V včerajšnjih letalskih spopadih na vzhodnem bojišču je bilo sestreljenih 84 sovjetskih letal. Pet nemških letal se ni vrnilo. Finska letala so uspešno bombardirala pomorske cilje ob izlivu Volde. Od ‘26. aprila pa do 13. maja so Sovjeti izgubili 748 letal, od teh 540 v letalskih bojih, 73 po protiletalski obrambi, 76 pa je bilo zajetih ali uničenih po vojaških oddelkih. Ostala so bila uničena na tleh. V istem času je na vzhodnem bojišču šlo v izgubo 82 nemških letal. Nemški strmoglavoi so bombardirali letališča in protiletalske postojanke na otoku Malti. Na Sredozemlju so bila sestreljena štiri angleška letala. Kakor je že bilo objavljeno po posebnem poročilu, so nemške podmornice v severnem Atlantiku napadle skupino ladij, ki je plula proti Angliji in po večdnevnih hudih bojih potopile 9 ladij s skupno 31.000 tonami. Neka druga ladja je bila torpedirana in poškodovana. Druge podmornice so v ameriških vodah potopile 12 trgovskih ladij s skupno 82.000 tonami in eno ladjo spremljevalko. Tako je sovražnikovo bro-dovje v nekaj dneh spet izgubilo 21 ladij s skupno 113.000 tonami. V pomorski bitki ob vhodu v Rokavaki preliv, o kateri je vrhovno poveljstvo poročalo že 13. maja, je nemška torpedovka prerezala in potopila angleško motorno torpedovko. Druga angleška motorna torpedovka je bila potopljena v boju z iekaloi min. Posamezni angleški bombniki so pod varstvom oblakov včeraj podnevi opravili neuspešen vzne-mirjevalni polet nad zapadno Nemčijo. Kapitan Manienfield, poveljnik nekega pehotnega polka, in poročnik Reismann, poveljnik stotnije v istem polku, sta se posebno odlikovala v bojih pri prodoru na polotoku Kerču. V teh bojih je 173. pionirski bataljon dne 8. maja kljub hudemu sovjetskemu ognju odstranil več kot 10.000 min. 5. stotnija 436. pehotnega polka in oddelek 46. pionirskega bataljona sta se skupno z 902. oddelkom napadalnega ladjevja navzlic viharnemu morju in hudemu sovražnemu obstreljevanju izkrcali za sovjetskimi postojankami. V zmagovitih nastopih podmornic na Atlantiku se je zlasti izkazala podmornica pod poveljstvom fregatnega kapitana Wattenberga. Poročnik Ostermanu, poveljnik nekega lovskega oddelka, je dosegel svojo 100. letalsko zmago. Berlin, 15. maja. s. Poročila pravijo, da je nad donško kotlino včeraj prišlo do številnih letalskih 6popadov. Vsega je bilo sestreljenih 53 sovjetskih letal, med katerimi je bilo nekaj bombnikov. Nemške izgube: en lovec. Berlin, 15. maja. 6. Novi 60vjet6ki napadi na odseku okrog reke Volhov, ki naj bi predrli nemški obroč okrog Leningrada, 60 propadli. Sovjetska ofenziva se je pričela 9. maja. V dvomesečnih bojih 60 Sovjeti vrgli v boje kakih deset divizij in si Peter«, množice pa so mu manifestirale z navdušenim ploskanjem. Papež ie med obhodom po cerkvi blagoslavljal zbrane vernike, palatinska straža ' pa mu ie izkazala vojaške časti. Ko ie prišel do oltaria, ie stopil z nosilnice ter se potopil v molitev. Nato ie šel k oltarju ter imel tiho mašo. Pri evangeliiu ie imel kratko pridigo. V pridigi se ie najprej" zahvalil ljudstvu, da ie v tolikem številu prihitelo, da bi se pridružilo papeževim molitvam in molitvam vse velike katoliške družine na dan njegovega škofovskega jubileja. Nato ie govoril o prazniku Vnebohoda ter na koncu prosil sv. Duha. Ustvarjalca. Razsvetljevalca in Svetovalca, naj bi povzročil, da bi človeška pamet razumela in čutila vso veliko odgovornost sedanjega časa, v katerem stari svet trepeta v žalosti in se v niei poraja nov svet. Na koncu ie prosil božjega varstva za rimsko ljudstvo, varstva, ki naj se razširi na ves svet, na bolnike, na bojevnike, na vse žalostne in potrte. Po maši ie papež poslušal slovesno izpoved vere, ki jo je molilo navzoče ljudstvo, nato pa ie podelil apostolski blagoslov ter med novim pozdravljanjem zapustil cerkev. Množica se ie nato razlila na trg sv. Petra, ki ie nudil mogočen pogled. Pevci so začeli hvalnico »Tc Deum«. ki jo ie pelo vse zbrano ljudstvo. Papež ie med petjem hvalnice klečal pred oltarjem v loži za blagoslov na pročelju cerkve sv. Petra. Ob 12.50 se ie prikazal ljudstvu. Bil je ogrnjen v večerni plašč in je nosil na glavi trojno papeško krono. Zbrani vojaški oddelki Nove madžarske čete odhajajo na rusko bojišče Budimpešta. 15. maja. s. Na vzhodno bojišče je odpotoval nov oddelek madžarskih čet, ki ga ie pregledal regent Horthv. Pri odhodu novih čet v Rusijo so bili navzoči: minister za državno obrambo, načelnik madžarskega generalnega štaba, italijanski in nemški voiaški od-poslunec v Budimpešti ter predsednik vlade, ki ie čete vzpodbujal rekoč, da domovina misli nanje. Dejal je. da gredo vojaki izpolnjevat veliko nalogo: reševat domovino in omiko pred sovjetsko nevarnostjo. Vsi Madžari so prepričani o končni zmagi. Vojna na Tihem morju: Japonsko brodovje spet na obzorju ob severni Avstraliji Bane/kok. 15. maia. s. Novice, ki so prišle | nike, so z iz Avstralije, pravijo, da so japonsko brodovje izgubili iz vida po bitki v Koralnem morju, zdaj so ga pa spet zapazili severno od Avstralije in sicer znatno ojačeno. Z ameriške strani ugotavljajo, da so velike edinice japonskega vojnega brodovia nedotaknjene in da so Japonci dobili velika ojačen ja v letalstvu, v nasprotju s tistim, kar so pisali v preteklih dneh. Vsak trenutek pričakujejo novega nastopa. Besed, ki jih je general Blamev naslovil na svoje čete, kažejo kar največjo resnost. Nova Gvineja ie zdaj spremenjena v eno samo utrjeno taborišče in nadaljujejo se mrzlične priprave za obrambo. Te priprave pa seveda motijo japonske bombe. Tokio. 15. maja. s. Prvič od začetka voine na Daljnem Vzhodu je nasprotnik z letali napadel prestolnico francoske Indokine Hanoi. Napad ie žalostno spodletel. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve od petih napadajočih letal. Tokio, 15. maia. s. Japonjsko mornariško ministrstvo sporoča, da ie sovražnikova podmornica s torpedom potopila japonski parnik, poln potnikov, ki so bili namenjeni v južne pokrajine. Zaradi teme so bila reševalna dela zelo težavna, toda vseeno so rešiti 540 potnikov. Japonske voine ladje, ki so spremljale te pot- m Italijansko-bolgarska gospodarska pogajanja v Sofiji Sofija. 15. maja. s. Predvčerajšnjim so se nadaljevali gospodarski razgovori med italijanskim ministrom za zamenjavo in valute Riccar-dijem ter med bolgarskim trgovinskim ministrom. Ta ie zvečer priredil italijanskemu gostu uradno pojedino z velikim sprejemom. 'II ^ Nemški odgovor na izmišljene novice o uporabljanju strupenih plinov Berlin, 15. maja. s. Iz Nemčiie ie bil izgnan berlinski dopisnik švedskega lista »Nya Daglight Allehanda«. Izgnan ie bil. ker ie svojemu listu poslal docela izmišljeno novico. da Nemci uporabljajo izstrelke, vsebujoče pline, ki hudo omajejo človeško živčevje. Nemški uradni zastopnik, ki je novico o izgonu dopisnika sporočil, je ponovil, da Nemčija ne misli uporabljati kemičnega orožja. Neki drugi uradni zastopnik je pa poudaril izzivalno vedenje an-“Ležkeca ministrskega predsednika, ki je pred- včerajšnjim nadzoroval angleško fimo vinsko obrambo in ie nosil za vratom obešc.jo plinsko masko. Očitno se je zavzel, da med ljudstvom čimbolj razširi svojo peklensko misel, da se bo nekega dne treba zateči k dušljivim plinom. Nemški uradni zastopnik je v tei zvezi dejal: »Ne bo odveč ponoviti še enkrat, da bo Churchill našel Nemčijo kar najbolj pripravljeno, če bi si upal izpolniti svojo grožnjo, in angleško ljudstvo bi moralo brž ugotoviti, kateri od obeh taborov bo deležen strahotnejših posledic.« globinskimi bombami napadle domnevajo, da so podmornico potopile. Rim, 13. maja. AS: »Popolo di Roma« piše: Poročilo Mac Arthurjevega glavnega etana nain neposredno dokazuje izid bitke v Koralnem morju. To poročilo pravi, da so Japonci začeli z novimi in srditimi letalskimi napadi na Moreeby in Darvvin ter da jih pri tem [»odpirajo vojne ladje. Ce bi se pomorska bitka v Koralnem morju iztekla po željah in sanjah Anglosasov, je jasno, da bi v Moresbyju ne mogli slišati grmenja topov z japonskih vojnih ladij. Bangkok, 13. maja. AS: Avstralski tisk je zelo vznemirjen. Ne dela si nikakib utvar o naraščajoči nevarnosti za Avstralijo po bitki v Koralnem morju. Sir Keytb Murdoch piše: »Japonci 60 začeli spravljati v našo bližino številne čete, mi pa smo imeli že tolikšne izgube, da jih težko prenašamo. Potrebujemo velike in takojšnje pošiljke letal in ladij.« Nered ob letalskih napadih na angleška mesta Stockholm, 12. maja. AS: Londonski časopis »Dally Herald« piše o popolni dezorganfzaciji ter o paničnih prizorih, kt se dogajajo v Exetru ter v drugih angleških krajih pri zadnjih nemških bombnih napadih. List piše: »Kar se je zgodilo v Exetru in Bathu, naj bo resen opomin drugim angleškim mestom. Vsakdo ve, da so do podrobnosti izdelana navodila za primer letalskih napadov, ki se jih je treba natančno držati v interesu lastne varnosti. Teh navodil se že lani nihče ni držal v Plymoutbu. Načrti in navodila ostanejo le na papirju, kakor hitro začno padati bombe, ko nastane pravcati pekel in zmešnjava. Nekateri dogodki, do katerih je prišlo v Exetru, so resni očitki angleški vladi. Sklep o civilni mobilizaciji, v Bolgariji Sofija, 15. maia. s. Bolgarska vlada ie na zadnji seji pooblastila župane, da lahko mobilizirajo vse državljane, moške in ženske, za dela, ki so državno pomembna. Vojni svet za Tiho morje v Washingtonu Buenos Aires, 16. maja. s. Poročajo, da se ie v Washingtonu sešel vojni svet za Tiho morje. Ni znano, o čem so na tem posvetovanju razpravljali. Ameriški listi poudarjajo, da ie Roosevelt udeležencem priporočil, naj se ogibljejo govorjenja o tem, kar so na sejah obravnavali. Vse člane sveta je Roosevelt v tem smislu odločno ooomnil. so ga pozdravili, godba ie zaigrala papeško himno, množice so ga spet navdušeno pozdravljale. Nato je sv. oče podelil apostolski blagoslov Rimu in vsemu svetu. Vesti 15. maja Japonski cesar je poslal svojega brata kneza Taka-maca s posebno nalogo v Mandžurijo, kjer bodo te dni praznovali desetletnico ustanovitve te neodvisne azijske države. Slovaški predsednik dr. Tiso je pregledal oddelke, ki so se vrnili z vzhodnega bojišča. Za lektorja slovenščine na rimskem vseučilišču je bil imenovan režiser ljubljanskega gledališča dr. Bratko Kreft, pisatelj in dramatik, avtor »Velike puntarije«, »Celjskih grofov« in drugih zgodovinskih dram. Poslanci turške ljndske stranke so na zadnjem zborovanju poslušali poročilo turškega zunanjega ministra Saradžogla, ki je poročal o turški zunanji politiki ter o zunanjih dogodkih v zadnjih tednih. Poslanci so poročilo odobrili. Gosta množica radovednežev se vsak dan gnete na nekem obrežju v Singapooreju, kjer skušajo vojaške oblasti dobiti iz morja za milijon dolarjev bankovcev, ki jih je nekdo pred zasedbo vrgel v morje. Vsak dan potegnejo za nekaj tisoč dolarjev bankovcev na svetlo. Japonski cesar je poslal admiralu Jamamotu posebno spomenico, v kateri čestita častnikom in mornarjem japonskih letalskih sil k sijajnim uspehom, ki so jih dosegli v bitki na Koralnem morju. * Ameriški senat je sprejel zakon o organiziranju ženske armade v Združenih državah. Ta prostovoljni ženski zbor bo štel okoli 150.000 članic in bo izurjen za signalno službo v okviru protiletalske obrambe Kanadska vlada bo v kratkem znsegla polovico motornih vozil, ki so sedaj v prometu, in jih bo dala preurediti za vojaško prevozno službo. , V Marseillcu je več tisoč Francozov demonstriralo proti angleškemu napadu na Madagaskar. Demonstranti so nosili protiangleške napise in karikature Churchilla ter vzklikali proti Angliji. Slične demonstracije so bile prirejene tudi v drugih francoskih mestih. . številke o nemški požrtvovalnosti Berlin, 15. maja. s. »Volkischer Beobachter« poroča, da so pri pobiranju za nemški Rdeči križ po stanovanjih nabrali 26. aprila po vsej Nemčiji 42 milijonov 560.000 mark. Lani ie ta zbirka vrgla 35,600.000 mark. Uspešnost letalskih napadov na Malto Miinchen, 15. maja. e. Posebni dopisnik lista »Vblkischer Beobachter« se v dopisu 6 sredozemskega bojišča bavi s strateško veljavo utrjenih otokov. Najprej popisuje, kako je bilo z utrjenimi angleškimi in ameriškimi postojankami v vzhodni Aziji. List pravi, da utrjene postojanke, ki jih je bilo možno napasti ne le z letalstvom in mornarico, temveč tudi 6 kopnega, ni6o izpiolnile nad, ki 60 jih vanje stavili, dočim 60 či6to otoške postojanke, kakor Corregidor in Pearl Harbour, docela izjjolnile svoje naloge oviranja. Od jeseni I. 1941. — nadaljuje list — je Malta opravila svoje napadalne naloge tako kot pomoreka postojanka kakor kot odskočna točka za letalske napade na Italijo in na italijanske jx>morske zveze. Kakor hitro pa so mogle sile Osi po zmagah na Balkanu in v Rusiji storiti odločne protiukrepe, 60 Angleži lahko 6jx»znali, da jim je v dobi letalstva in pdmor6kih napadalnih sil Sredozemsko morje postalo preozko. Danes 6e namreč posadka na Malti bori le še za ohranitev lastnega življenja Utrdbe na Malti, ki 6o prav tako 6ilne kakor one v Singapooreju, le e \to razliko, da je Malto možno napasti le z zraka, je bilo treba narediti neškodljive, tako da bi bil otok kot napadalna postojanka proti Osi docela neraben. Ta cilj pa 60 sile Osi popolnoma dosegle. Seja proračunskega odbora Rini, 15. maja. s. V četrtek je imel svoje zasedanje glavni proračunski odbor korporacijske zbornice j>od predsedstvom predsednika zbornice ministra Grandija. Govorniki so obravnavali proračunske predloge in hvalili jiosamezne odredbe, posebno pa določila, ki imajo namen z najstrožjimi sredstvi obraniti veljavo lire. Glavno besedo je imel finančni minister Thaon di Revel, ki je podčrtal napore vlade za ohranitev lire, obenem pa odločen boj proti inflaciji in verižni-Stvu. Ves trud je bil poplačan s tem, da je italijanski narod ohranil zaupanje v valuto in je bil zato priliv hranilnih vlog večji kakor pa se je moglo pričakovati. Povedal je tudi, da bo vlada izdala 15 milijard lir za podpiranje družin vojnih vpoklicancev. Država bo kakor doslej posredovala za trdnost in stalnost cen, Čeravno jo bo to veljalo kakor doslej velike žrtve. Ustavil se je tudi pri velikem uspehu podpisovanja zakladnih bonov, kar je znova potrdilo zaupanje, ki ga imajo Italijani v državo, njeno vodstvo in v zmago. Po ministrskem govoru je odbor začel razpravljati o proračunih posameznih ministrstev. Sirite naiboliši slovenski nopoldnevnik »Slov. dom« Strm X »SLOVENSKI DOM«, dne 15. maja 1942-XX. —' ' — ■' - ■■ tftev. 109, Papeževo delo za mir v sedanji vojni Misli iz radijskega govora sv. očeta Pija XII. Vatikansko mesto, 15. maja. s. Predvčerajšnjim popoldne je sv. oče Pij XII. za petindvajsetletnico svojega Jkofovanja dal po radiu svetu svojo poslanico. Govoril je 40 minut iz svoje Studijske sobe, ki je bila zvezana z vatikansko radijsko postajo. Sv. oče se je najprej zahvalil Bogu in ga prosil blagoslova la katoliški svet. jnbžalujoč, da praznovanje njegovega Škofovskega jubileja pada v (as najhujSe tesnobe in trpljenja. Tolaži ga pa zavest, da vea katoliški svet moli ca blagor Cerkve. Prepričan je, da Gospod ni nikdar tako blizu svoji Cerkvi kakor ravno v najbolj viharnih urah. To prepričanje izvira ii samega Petrovega groba, ki človeku vzbuja misel na prvo cerkev, ki je v viharjih in težavah najlepše cvetela. Mladost Cerkve temelji v neomajnem prepričanju o zmagi, r vedri pripravljenosti za žrtev, v evharistični vnemi ter r težnji za vedno bolj strnjeno enotnostjo duha in vodstva. Središče te enotnosti je vatikanski grič. • Zatem je govoril o božjem poslanstvu Cerkve ter omenil, da je on že pred izbruhom vojne in tudi ves čas vojne vedno delal za mir. In zdaj, ko narodi žive v strahu pred pričakovanimi novimi vojnimi nastopi, povzdiguje Se enkrat svojo besedo, zavedajoč se svoje brezpogojne nepristranosti do vseh vojskujočih se taborov in do vseh narodov. Papež ve, da pri sedanjem stanju stvari ni utemeljeno verjeti, da bi uspel, če bi dal predlog za pravičen mir. Še več: vsakokrat, kadar izreče besedo o miru. tvega, da se bo zameril enemu ali drugemu taboru, zakaj eni se zanašajo na dosežene uspehe, drugi pa polagajo svoje upe v bodoče boje. Papež je govor končal z vabilom, naj bodo vsi verniki pripravljeni sodelovati pri strahotnem in ogromnem obnovitvenem in ozdravljevalnem delu, da se spet postavi svet. ki mu bodo dajale mir bratovske vezi. Na koncu je sv. oče dal vsemu svetu slovesni blagoslov. Govor so takoj nato oddajali v različnih svetovnih jezikih. Delo zdravstvene kolone v Ljubljani V mestu prihaja na preglede mnogo ljudi iz nižjih slojev Ljubljana, 15. maja. Lani, skoraj vse leto, od aprila dalje pa do pozne jeseni in skoraj do sredi zime je zdravstvena avtokolona pod vodstvom cav. dr. Duceja obiekala vso Ljubljansko pokrajino. Ni je v pokrajini občine, kjer se ne bi kdaj ustavila dva obsežna, lepa avtomobila z zdravniki, zaščitnimi sestrami ter s potrebnimi zdravstvenimi napravami in pripomočki in kjer ne bi delila prebivalstvu brezplačno zdravstveno pomoč. V mnogih krajih se je zdravstvena kolona ustavila tudi dvakrat in celo večkrat, kakor je to pač pokazala potreba. Običajno se je kolona ustavljala v krajih, kjer je šola, saj je bil tam tudi najlažji pregled večjega števila bolnikov. Prebivalstvo je takoj razumelo nesebične namene te avtokolone ter je prihajalo v zelo velikem številu. Tako je bilo vsak dan pregledanih v vsakem okraju po več sto, da tudi tisoč bolnikov vseh starosti: otrok od dojenčkov do šolarjev, deklet, fantov, žen4 In mož, tudi prav starih. Povsod je bilo prebivalstvo hvaležno za zdravniške preglede, za zdravniSko pomoč, za nasvete, zdravila in celo za lažje operacije, ki jih je v posameznih primerih avtokolona tudi izvrševala. Zlasti je bilo ljudstvo zadovoljno z ljubeznivim postopanjem zdravnikov in zaščitnih sester, ki so šli vsakomur na roko, kolikor so mogli ter skušali vsakomur ustreči v njegovih skrbeh za zdravje. Kakor znano, ima avtokolona naslednje oddel: ke: očesni, otoloSki (ušesa, grlo, nos), interni, zobni, pedološki (za otroške bolezni) ter rentgenološki. Avtokolona je torej dbvolj opremljena, da more na kraju samem izvesti temeljit pregled, pa tudi zdravljenje bolnikov. Zadnje tedne se mudi avtokolona v Ljubljani. Sicer je avtokolona delovala ob posameznih dnevih že lani v mestu samem, vendar pa se je vodstvo odločilo, da zlasti meseca april in maj posveti samo Ljubljani, oziroma najbližji okolici. Tako je bila avtokolona zadnja jlneve za Bežigradom, v Šiški, na Viču in v gluhonemnici. ..,. Prvo tretjino meseca maja je avtokolona poslovala v šoli na Grabnu, sedaj posluje v deškem vzgajališču v Mostah-Selu, zadnjo tretjino' meseca pa bo poslovala, kakor je bilo že javljeno, na Rakovniku v zavodu. Poleg šoloobvezne mladine, ki mora biti pač vsa pregledana, vlada za delo avtokolone največje zanimanje med mladimi materami, ki prihajajo tja s svojimi malčki, še ne godnimi za šolo. Te dajo pregledati in prosijo za nasvete in pomoč, pa tudi same zase rade prosijo zdravstvenih navodil in pomoči. Prav tako veliko zanimanje vlada za avto-kolono med drugimi odraslimi in skoraj ni razlike po spolu, starosti in stanu, ker se zatekajo k tej koloni prav vsi, ki so potrebni pomoči. Vsak delavnik vse dopoldne in vse popoldne je avtokolona vprav oblegana od bolnikov, tako da imajo zdravniki in zaščitne sestre vedno polne roke dela. Mnogi prihajajo tudi večkrat na pregled in po zdravniško pomoč, kar je na nekaterih oddelkih, na primer na zobnem, tudi nujno potrebno. Marsikdo si da tukaj zastonj izdreti zob, marsikdo dobi vložek, ki mu odstrani bolečino in tako dalje. Zanimivo je, da je ta zdravstvena kolona postala med ljubljansko mladino kar nekam popularna in prihajajo otroci kar sami od sebe na zdravniški pregled. Zdravstvena avtokolona vodi o svojem delu seveda natančen pregled ter je vsak točno popisan z vsemi podatki, potrebnimi za točno zdravstveno skrbstvo Iz teh podatkov je razvidno, da je avtokolona v dobrem letu svojega delovanja v Ljubljanski pokrajini opravila ogromno delo za zdravstveno povzdigo našega prebivalstva ter da je zato ljudstvo po vsej pravici hvaležno visokim oblastem za to koristno in vsem slojem ter vsem krajem dostopno javno ustanovo. laročajte Slovenski dom! Po težki bolezni nas je za vedno Bogu vdano zapustila naša predobra nečakinja, gospodična Mrak Alojzija dne 14. maja, previdena s tolažili svete vere. Blagopokojna leži na domu v Hrenovi ulici 9. — Pogreb bo v petek, dne 15. maja 1942 ob 5 popoldne Z Zal iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. maja 1942. Žalujoča rodbina Križnar Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora .glede na Razglas ■ dne 24. aprila 1942-XX dajeta na znanje: Sedmega t. m. je nekaj komunistov ugrabilo v kraju Veliki Kal neko slovensko ženo, katera je bila pozneje najdena ubita. Zvečer 10. maja t L so ubili drugi teroristi v bližini Jablan t revolverskimi streli nekega Slovenca, ki se je branil, da bi jim pomagal. Ker je potekel določeni čas. ne da bi se našli povzročitelji zgoraj omenjenih zločinov, je bila v smislu določil Razglasa se dne 24. aprila t. 1. odrejena ustrelitev 2 oseb, ki sta zanesljivo krivi terorističnega in komunističnega udejstvovanja. Ustreljeni sta bili danes ob 6.30. Ljubljana, dne 13. maja 1942-XX. General Poveljnik Visoki Komisar XI. Armadnega Zbora za Ljubljansko pokrajina Mario Robotti Emilo Grazioli strije, drugi pa za prehrano. V obeh pogledih je Italija naredila velikanski napredek. Naslednji govorniki so razpravljali o vprašanjih izdelave, materiala in izrabe. Otvoritveno zborovanje je bilo začeto in zaključeno s pozdravom Kralju in Duceju. Vetia železniška dela n pripravi. Vodstvo italijanski železnic ie pripravilo načrte za večje število novih Drog in preureditev večjih postai. Se letos misli io začeti graditi navadno progo od Carboniie do Villamassareia. ki bo dolga 23 kilometrov. Ta proea ie potrebna za odvažanje premoga iz rudnikov Carboniie. Stroški so preračunani na 40 milijonov lir. ne vštevši stroške za posebne naprave. Uredili bodo tudi posta io v Savoni in io povezali z novimi /vezami do bližnjih dveh železniških prog. Ta dela bodo veliala 120 mili ionov lir. ki iih bosta prispevali železniška uprava in savonska občina. V Rimu bodo napeliali nekai dvotirnih orog in povezali med seboi več mestnih postaj. Stroški bodo znašali 330 milijonov. Razen tega bodo zgradili še nekai maniših odsekov. Vse načrte za novogradnje železnic bo v kratkem dobila na vpogled zbornica. Cim bo zakonski predlog odobren, se bodo dela takoi začela. Novice iz Države Svojevrsten poiav v malem umetnem ie-zercu v Napoliiu. V enem izmed večjih_ neapeli-skih parkov ie tudi umetno iezerce. ki ie zadnje čase dobilo posebno barvo. Vsa gladina se je začela blesketati v močni rdeči barvi. Obi; skovalci so pojav radovedno motrili in delali vse mogoče razlage. Cez dober teden _ pa se ie ta nenavadna barva začela prelivati v lila barvo. Ta ponovna sprememba je dala priložnost za nairaznovrstnejša ugibanja, toda preiskava je ugotovila, da je vzrok tega nevsakdanjega pojava neke posebne vrste alga. ki raste iz dna in daje vodi tudi svojo posebno barvo. Poiav je popolnoma sličen raznim iezercem v Nemčiji in Švici, kjer se vodna gladina ravno tako preliva v različnih barvah. Rim ie bil za papeževo proslavo ves v zastavah. Ko je včeraj sv. Oče slavil 25 letnico, odkar ie bil posvečen za škofa, še je Rim za svečanost odel z zastavami. Papež ie namreč rojen Rimljan' in zato uživa pri prebivalstvu posebno priljubljenost. Ze nekai dni pred Vnebohodom so začele prihajati številne čestitke in brzojavke. V sredo se ie v Vatikanu zbralo tudi veliko novoporočencev. katerim ie potem vodstvo proslav pripravilo tudi poseben prostor v cerkvi sv. Petra, da so lahko prisostvovali papeževi maši. Pri papeževi sv. maši ie asistiral tudi kardinal Nasalli Rocca, ki je bil takrat, ko ie bil Pacelli posvečen v škofa, navzoč pri obredu kot škof soposvetiteli. Pri svečanih obredih ie bila cerkev sv. Petra nabito polna, zunaj na trgu pa so se stiskali stotisoči Rimljanov. Zborovanje strokovnjakov elektrotehnikov v Flrenzi. Na praznik Vnebohoda se je v Firenzi začel kongres italijanskih elektrotehnikov pod naslovom »Elektrotehnika in avtarkija«. Na zborovanje je prišel tudi minister za javna dela Gorla s več strokovnjaki, posebno Številno »o bili zastopani vseučiliSki profesorji. Zborovanje Je začel minister, ki je povedal, da se mora vse delo razvijati pod geslom, da je gospodarska avtarkija resnična stvarnost in da je treba tako tudi naprej delati. V italijanskem gospodarstvu se pojavljata dva činitelja, namreč energija in žito. Prvi činitelj je potreben za delo in razvoj indu- Pregled čez včerajšnji praznik Ljubljana, dne 15. maja. Vnebohod je bil. Zvonovi 60 slovesno pritrka-vali. Nenavadno svečano so doneli. Vreme je bilo tudi prijetno, posebno dopoldne se je človek kar stežka ločil od toplega 6onca. Kakor v panju je bilo po mestnih ulicah Vsak, kdor je le mogel od doma, je bil zunaj, ko ie bilo vreme tako lepo. Mestne ulice so včeraj poživljale tudi belo oblečene deklice in dečki, ki 60 včeraj sprejeli prvo 6V. obhajilo. Dopoldanska promenada je bila živahna, pa tudi na popoldanski in večerni je bilo ljudi vedno dovolj. — Gledališke predstave 60 bile vkljub lepemu vremenu izredno dobro obiskane in nič manjšega obiska niso bile deležne kinematografske V Jakopičevem paviljonu in v Obersnelovi galeriji je bilo tudi dovolj občudovalcev. Popoldne 60 io meščani mahnili v kakšne bližnje dobre gostilne, kjer je še kaj dobrega dobiti za pod zob in kjer še točijo pristno kapljico. Prav lepo je bila dopoldne oBiskana III. produkcija Glasbene Matice v veliki filharmonični dvorani. Nebo 6e je proti večeru začelo kisati in ponoči je padlo malo dežja. Zemlja je dobro namočena in vse poganja v bujno rast in cvet. Kako so bili potopljeni angleški rušilci južno od Krete Berlin, 13. maja. AS: Pristojni vojaški krogi so objavili naslednje podrobnosti o napadu nemških letal na skupino štirih angleških rušilcev, ki so pluli južno od Krete. Predvčerajšnjim okoli 13. ure so nemška letala tipa »Junker* 88« zagledala skupino angleških rušilcev. Takoj so prešla v napad in jih začela bombardirati. Štiri bombe so v polno zadele prvi rušilec, ki je v nekaj minutah bil že na dnu. Dva druga rušilca sta se ustavila in spustila rešilne čolne, da bi rešila posadko. Drugi napad nemških letal je naletel na obrambo ttogleških lovcev, ki eo skušali Kititi svoje ladje. Tretfjf' napad je zopet veljal rušilcem, ki eo se naglo obrnil! p ruti jugu. Bombe velikega kalibra so zadele druga dva rušilca, ki sta eo ob 7 popoldne tudi potopila. Zadnji rušilec, ki je bil tudi zadet, se je pod letalsko za- ščito umaknil in izkoristil nostajajoči mrak. Na nemški strani ni bilo nobene izgube. Potrta neizmerne žalosti sporočam, da je po kratki, težki bolezni Bogu vdano tfmrl moj ljubljeni soprog, gospod Ipavic Alojzij višji davčni upravitelj v pokoja dne 13. maja, previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 15. maja ob 3 popoldne z Zal iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Novo mesto, Ljubljana, dne 13. maja 1942. Žalujoča soproga Marija E. Wallace ROMAN RDEČI KROG Hr. Barnet Je odkimal in se nasmehnil. »Moje drago dekle,« je dejal ■ dobrodušnim očitkom. >ln koliko časa še mislite, da vam bo uspevalo krasti denar iz pisemskih ovitkov ter pošiljati prazen papir v zameno, kaj?« Ker Talija ni odgovorila je nadaljeval: »Ce si ne bi moj prijatelj Brabazon vtepel r svojo neumno butico, da se je sleparija izvršila v poštnem uradu, bi bila policija že zdavnaj prišla v vaš urad. In veste, če govorim o Brabazonu kot svojem prijatelju, menim to tudi resno. Razumete?« Pri tem je prenehal, kajti očitno le mu je zazdelo, da je bil ie preveč povedal, čeprav mu je bilo zelo težko opustiti pogovor o svojem prijateljstvu I uglednim bankirjem. Ce bi hotela Talija še kaj več izvedeti o tem, bi ji gotovo uspelo. Toda Talija mu ni nudila niti prilike za to. ... „ »Zdaj vam bom nekaj povedal.« Nagnil se je čez mizo m umiril svoj glas. »Ja* in Milly delava okoli Brabazonove banke že dva meseca. Tam se lahko zasluži mnogo denarja, toda ne bančnega, Brabazon je namreč moj prijatelj, temveč onega, ki ga imajo vloženega vlagatelji. In eden izmed najbolj petičnih je prav gotovo mr. Mari.« Njene ustnice so se že drugič namrdnile ta dan. »Prav v tem se motite,« je dejala mirno Talija, »kajti Marlova vloga ne bi zadostovala niti za nakup pol kilograma ližola.« Flush je nekaj časa nejevoljno strmel v Talijo, potem pa pogledal Milly Macroyevo z resnim obrazom. »Ti si ml rekla, da je imel Mari skoraj sto tisočakov...« »Saj to je tudi res, da jih ima,« Je dejala Milly. »Imel jih je — do danes,« Je popravila Talija. »Danes popoldne je iel mr. Brabazon ven. Mislim, da je šel v Angleško banko, ker so bili bankovci še čisto novi. Ko se je vrnil, me je poklical in videla sem bankovce, ki so bili. vsi lepo uvrščeni v majhnih kupček na njegovi pisalni mizi. Povedal mi je, da je zaključil Mariov račun in da od danes naprej noie imeti s tem človekom nobenega opravka več. Potem je z mize pobral denar iu odšel menda k Mariu, kajti ko se je vrnil, bilo je ravno v Času, ko smo zapirali banko, mi Je izročil samo Marlovo potrdilo o prejemu vsega naloženega denarja, in dejal: »Tisto vlogo sera zdaj izplačal, miss Drummond, in mislim, da ne bomo imeli odslej nobenega opravka več in nobenih sitnosti s tem črnim vragom.« »Ali je Brabazon kaj vedel o tem, da vas je Mari povabil na večerjo?« je vprašala Milly. Talija je odkimala. Mr. Barnet ni črhnil niti besedice. Mirno je sedel nasUrajen na stol in se igral i brado, oči pa so mu bile zamaknjene nekam v daljavo. »Ali je bila vsota velika?« je vprašal Flush. »62 tisečakov,« je odvrnila Talija. »In te tisočake ima zdaj v svoji hiši?« je dejal Barnet. Obraz mu je pri tem kar zardel od razburjenja. »62 tisočakov! Ali si slišala, Milly? In vi boste večerjali nocoj z njim? Danes zvečer?« je počasi in pomenljivo dejal Flush Barnet. »No, kaj bi torej?« Talija je premagala njegov ostri pogled, ne da bi pri tem trenila z očesom. »Kaj bi, kaj bi?« je vprašala. »Tu gre za priložnost, ki je dana človeku samo enkrat v življenju,« je odvrnil i razburjenim glasom. »Sli boste v hišo. In gotovo vam ne bo težko s seboj zvabiti tudi Maria. Kaj ne, Talija?« Talija je molčala. »Dobro poznam tisti kraj,« je dejal Flush Barnet. »To je ena izmed tistih malih hišic, ki zahtevajo za svoje vzdrževanje skoraj celo premoženje. — Marisburg Plače, Baywaters Road.« »Ta naslov mi je pa prav dobro znan,« je dejalo dekle. »Tri služabnike ima v svoji hiši.« je dejal Barnet, »toda ti navadno niso v hiši, kadar se zgodi, da je pri njem na obisku kakšna prijateljica. Ali razumete?« »Toda, ni me povabil v svojo hišo,« je dejala Talija. »Kaj pa, ali se ga ne bi dalo zvabiti na majhen prigrizek po predstavi, kaj?« je vprašal Barnet. »Recimo, da vam on sam to predlaga in da sprejmete. Ko so bo«te vrnili od predstave, ne bo nobenega služabnika v hiši. Na to vam lahko prisežem. Maria namreč zelo dobro poznam.« »Kaj pa pričakujete od mene? Da ga okradem?« je vprašala Talija. »Da mu zapretim z revolverjem in da mu rečem: Denar ali življenje?« »Ne bodite tako naivni,« je dejal mr. Barnet, pri tem pa spremenil svoje gentlemantsko obnašanje. »Nič drugega vam ne bo treba storiti, kakor i njim večerjati in oditi. Ko boste z njim, ga zabavajte, razveseljujte. Pri vsem tein se vam ni treba nič bati, kajti jaz bom takrat v hiši. In če bi vam hotel kaj žalega storiti, bom lahko takoj pri roki.« Talija se je poigravala s čajno iličko, oči pa je imela uprte v namizni prt. »Kaj pa, če ne bi poslal proč svojih služabnikov?« »Glede tega pa bodite čisto bre* skrbi,« jo je prekinil mr. Barnet. »Sto vragovi Se nikoli na svetu ni bilo take sijajne priložnosti! Ali se strinjate?« Talija je odkimala. »Zame je to malo preveč. Morda ste imeli prav, ko ste dejali, da bqm Imela skoraj gotovo sitnosti zaradi tega. Toda zdi se mi, da sem za manjše tatvine še najbolj priročna in sposobna.« »Bah,< je dejal Barnet razočaran. »Vi ste pa zares smešni! Zdaj je pravšni čas za bogato življenje, draga moja.' Policija va» še ne pozna. Vi še niste tako zaznamovani pri njej kot jaz. Ali boste to storili?« Lep uspeh 3. produkcije gojencev Glasbene Matice I Ljubljana, dne 15. maja. V okvirju prireditev, ki so namenjene proslavi 60 letnice našega največjega glasbenega zavoda, je bila včeraj III. produkcija gojencev tega zavoda. Tokrat je bila produkcija v veliki filharmonični dvorani, 6aj 60 na6topili številnejši gojenci kakor pa na dosedanjih dveh produkcijah. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička in precej hvaležnih poslušalcev je moralo še etati, za kar pa jim gotovo ni bilo žal, 6aj 60 bili priča lepega petja in blagodonečega igranja. Uvodno besedo je imel najprej docent Glasbene akademije Marijan Lipovšek. V primernem 6e6tavku je podčrtaval, čez kakšne neprijetnosti je morala bresti Glasbena Matica v teku svojega obstoja. V prvih začetkih ni bilo ne tega ne onega, kar bi glasbeni zavod potreboval. Prvi gojenci, ki 6o živen e polnim 6rcem za Matico, so morali 6krbeti sami.za organizacijo, koncerte, literaturo, ki je do tedaj 6koraj pri nas nismo imeli. Gojenci 60 si sami pripravljali koncertni program in ga študirali. Takratna mladina je bila polna idealov in je tudi največje zapreke prebrodila. Dane6 pa lahko še mnogi od teh prvih oračev ponosno gle-dajo na 6adove takratnega svojega dela. Mnogi od tedanjih učencev so danes upoštevani glasbeniki in pevci, ki niso znani samo doma, ampak tudi čez meje naše ožie domovine. V tistih časih, pred več desetletji, 60 Matični gojenci dobili prve prave pojme o glasbeni umetnosti. Imeli eo zborne šole, prirejali 60 ob nedeljskih popoldnevih mladinske šolske orke6trč z namenom, da pritegnejo mladino v krog glabeno ljubečih ljudi. Skratka, pobud je bilo dovolj. Bilo pa je tudi dovolj hvaležnih sodelavcev, ki 6o vse 6voje moči dali za uspeh in dvig Matice. Potem 6e je govornik spomnil tudi najbolj znanih imen, ki 60 ponesli naše ime v 6vet. Zaključil pa je z besedami, da je Matica lahko po pravici ponosna na sadove svojega dela, 6aj je vzgojila cele kopice glasbenikov in pevcev in 6ploh med narodom ljubezen do petja in muziciranja. Po uvodni besedi Je prišel na oder mešani mladinski pevski zbor. Osemdeset mladih dečkov in deklic je zago6tolelo. Na sporedu 60 imeli 6ame pesmi domačih skladateljev. Najbolj pa 60 vnele Adamičeve. Kot prvo 60 zapeli narodno: »Kje 60 tifite 6tezice« v Svikaršičevi priredbi. 2e po prvi pesmi je bil med mladimi pevčki in občinstvom vpo6tavljen živ etik. Navdušenje 6e je stopnjevalo od pe6mi do pesmi. Sledila je 6pet narodna: »Mrzel veter tebe žene« v Kramolčevi priredbi. Obe pesmi 6ta bili izvajani dvoglasno a capella. Sledile 60 Adamičeve: »Jurjevanje«, »Tri pure, tri race« in »Ciganska«. Te pesmi 60 odpeli s 6premljevanjem klavirja, katerega je igral Samo Hubad. Posebno poslednja od njih je bila toplo sprejeta. Ploskanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Sledila je spet Adamičeva: »Tri konoplje«. Za zaključek pa 60 mladi pevci odpeli Gerbičevo: »Jezusu pušeljček«. — Zbor je spretno vodil Jurij Gregorc. Zbor je zelo discipliniran in vestno 6ledi vsakemu dirigentovemu gibu. Med glasovnimi skupinami je lepa skladnost. V6e pesmi so odpeli doživeto. Ne motimo se, če rečemo, da bomo v prav kratkem času lahko prav ta zbor postavili v vrsto »Trboveljskega slavčka«, ki je žel priznanje 6voj čas tudi daleč po »vetu. V tretji točki produkcije je nastopil šolski zbor, ki ga je vodil Avgi'6t Ivančič. Dvanajst violinistov in klaviri6tka Sonja Martecchini 6o izva- ftjftli Premrlovo »Koračnico«. V naslednji točki pa eo gojenci izvajali na štiri violine in klavir Šantlov »Andante«. Tudi ti dve točki 6ta bili pri občinstvu ■ lepo sprejeti. v «( Kot tretja skupina le nastopil na produkciji potem šolski orkester, ki je štel skupaj 27 članov. Najprej so bile na sporedu tri skladbe starejših skladateljev. Najprej so odigrali Frescobaldijevo (1583—lo44) »Toccato«, potem Rasponijevo (okrog 1500) »Spagnoletto« in Barbettovo (okrog 1569) »Pavano«. Skladbe so nas postavile v svet starej- EIAR - Radio Ljubljana Sobota, 16 maja: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba. V odmoru (8.00) napoved časa. —- 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Duet harmonik Golob-Adamič.— 12.40 Trio Ambrosiano. — 13 Napoved časa. Poročila v italiianščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Lahka glasba. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Pisana glasba. — 14.25 Zbor graničarjev pod vodstvom ten. Ubalda Gellinija. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.10 Nove plošče Cetra. — 17.35 A. Nefima: Kemija v gospodinjstvu, gospodinisko predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Na kitaro igra Karel Hlad-kv. — 20 Napoved časa. Poročila v italnan-ščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Prenos iz gledališča Vittorio Emanuele v Fi-renzi: Verdi: Moč usode. V odmorih: Predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. Poročila v italiianščini. šega muziciranja, ki pa je prav tako blagodejno in ima 6vojo veliko vrednost, kakor na primer kasnejše Haydnove skladbe. Za odigranje Haydnove »Otroške simfonije« v treh 6tavkih (Allegro, Menuet in Finale) 6e je dosedanjim izvajalcem pridružilo še 7 mladih godcev, ki 60 e svojimi preprostimi instrumenti (bo-benček. otroška trobentica, ragljica itd.) zelo poživili izvajano skladbo. — Ce 6e ne motimo, je doživela največji uspeh pri včerajšnji produkciji Jerajeva: »Molitev«. Skladba je globoka in če jo človek pravilno posluša, je res kakor molitev. Globoko 6e človeka dojmi oddaljeni glas harmonija, ki ob_ koncu vsakega 6tavka molitve izzveneva kot v sanjah 6e porajajoči napev narodne pesmi. Točka je bila deležna velikega odobravanja. Tudi druga ierajeva skladba »Gondoljera« je bila deležna tople vale. Za zaključek je bil 6pet na sporedu Havdn s »Poslovilno 6imfonijo« v treh 6tavkih (Allegro, Menuet in Adagio). Tudi ta točka, kot vse ostale dozdaj, je bila vzorno* naštudirana. Zanimiva je bila izvedba tudi v tem, da so posamezni izvajalci v Adagiu počasi odhajali z odra tako, da je na koncu ostal le sam dirigent; torej je bik skladba v pravem smislu besede poslovilna. Tudi ta zadnja točka je bila deležna velikega odobravanja. Številni orkester je s spretno roko in polnim doživetjem vodil prof. Karel Jeraj. Imenitno sestavljeni včerajšnji program III. produkcije je trajal dobro uro in pol. Poslušalci 60 bili z izvedbo zadovoljni in komaj čakajo na današnjo produkcijo, na kateri bodo nastopili naši odlični umetniki, nekdanji gojenci Glasbene Matice. K včerajšnji prireditvi moramo 0la6beni Matici izreči le toplo zahvalo. Doba pomladanske pozebe in slane je minila Ledeni možje so letos zadovoljivo končali — Boj vrabcem-škodljivcem Ljubljana, 15. maia. Vremenska doba treh ledenih mož se ie letos še nekam zadovoljivo končala in z današnjim dnem so se izkušeni vrtnarji, sadjarji in sploh poljedelci oddahnili, kaiti doba hujših pomladanskih pozeb in hude slane ie minila,. nevarnost za razne poljske pridelke in sadje, kakor tudi za trte. ie odstranjena. Letošnji ledeni možie niso kako posebno nagajali. Pač delajo ledeni možie nekak mejnik, ko grozi še vedno nevarnost slane in pozebe, kajti prav po starih izkušnjah in vremenskih zapiskih nastaja običajno sredi meseca maja vremenski prevrat, tako da se po toplejših prvih majniških dnevih pojavljajo navadno prav za 3 ledene može nagli padci jutranje in dnevne temperature. Posledica nizke jutranje temperature je nato, da se pojavlja slana in da nastopa hlad. ki ie dostikrat prav' nevaren sadiu in raznim pridelkom, ko niso dovoli odporni proti slani. Letos se ie do 10. maja dnevna temperatura od dne do dne dvigala, tudi jutranja je primerno naraščala. Dnevi so bili topli. Toda 11. maja je nastopila nagla vremenska sprememba. pojavila se je huda ploha, ki je traiala S’ Hrvaškeea Ob priliki tretje obletnice slovaške neza-visnosti je predsednik hrvaškega sabora izročil slovaškemu poslaniku v Zagrebu umetniško izdelano diplomo in voščilno pismo, v katerem so poudarjeni prijateljski odnosi med obema nezavisnima državama. V Varaždinu so se začela uradna madžar-sko-hrvaška pogajanja o osebnem obmejnem prometu. Vsakdo, ki bo na Hrvaškem poslušal tuje radijske postaje, se bo moral zagovarjati pred posebnim sodiščem. Prepovedano je poslušati vse postaje, ki imajo svoje oddajne prostore v državah, ki so do Hrvaške sovražno razpoložene. Kakor poročajo hrvaški časopisi, so se hrvaški letalci udeležili tudi zračnih bitk nad Krimom v zadnjih dneh in so ob tej priliki sestrelili dva ruska aeroplana. Hrvaško vojaško ministrstvo je naslovilo na vse zagrebške meščane prošnjo, naj vse stvari, ki jih najdejo na podstrešjih, pa bi utegnile koristiti vojaškemu muzeju, dajo temu muzeju, ki se šele začenja, v dar ali v odkup. Zdaj v teh lepih in sončnih dneh v Zagrebu z vso naglico hite pripravljati vsa savska kopališča. Vsa zagrebška kopališča imajo zdaj prostora za 15 tisoč oseb in bodo odprta sredi tega meseca. Pred dnevi je bil razpisan natečaj za sprejem v hrvaško ustaško častniško šolo. Hrvaško planinsko društvo je imelo te dni slavnostno sejo, na kateri so sklenili, da bodo obnovili nekatere porušene planinske domove. Prav tako so sklenili, da bodo še letos začeli graditi planinski dom dr. Paveliča. Hrvaški prosvetni minister je bil na inšpekcijskem potovanju po nekaterih hrvaških krajih. V nekaterih razredih je minister tudi sam spraševal. Kakor je odločilo prometno ministrstvo, bodo začeli z graditvijo še nekaterih železniških prog v hrvaškem Zagorju. Pred dnevi so imeli na zagrebškem igrišču poskusno gašenje požarnih bomb. Temu gašenju so predvsem prisostvovali člani Narodne zaščite. Vaja je imela namen, poučiti varnostne oblasti, kako se morajo ravnati v primerih, ko gre za požarne bombe. celo noč. Prvi dan treh ledenih mož. 12. ma j, ie bil, ko se ie zjasnilo po hudi plohi, lep in sončen. Jutranja toplota ie dosegla +11°C. ko ie bila včasih druga leta prav na ta dan izredno nizka in je kako leto rapidno padala od poprejšnjih +10° C kar na +2 do +3° C. ko je podnevi toplomer celo dosegel do +22° C. Leta 1938. n. pr. je bila na ta dan slana. Takrat ie bilo zjutraj le +4, podnevi pa +18° C. To leto ni bilo ves čas od 12. do 16. maja niti kapljice dežja. Drugi dan ledenarjev. 13. maj, ie bil letos v pogledu toplote primerno dober. Jutranja toplota ie dosegla +10°. dnevna pa +20.8° C. Barometer pa je padal, kar ie bilo znamenje, da bo vreme zelo spremenljivo in da se nagiblje k dežju. Res ie lahno deževalo. Vreme pa je bilo izredno spremenljivo. Izredno hladno pa je bilo ta dan leta 1938. Jutranja temperatura ie padla na +2.8° C, dnevna ie dosegla +20° C. Naslednji dan pa je jutranja temperatura zopet padla za 16 stopinj in pojavila se je huda slana. Vsi dnevi ledenih mož so bili tega leta zelo nevarni in hladni. Bili pa so brez dežja. Tretji dan ledenih mož. 14. maja. je bil letos spremenljiv. Zjutraj je deževalo. Podnevi je začelo pritiskati sonce z vso močjo. Bilo je prav vroče in v zatišju dobro sončenje. Vendar so nebesni svod menjajoč zatemnjevali gosti, črni deževni oblaki, ki so tuintam naznanjali hujšo nevihto. Popoldne je grmelo, toda bilo ie mnogo grmenja, pa nič dežja. Proti večeru se je vlila med grmenjem in bliskanjem ploha. Leta 1938. ie bila na ta dan slana, letos smo vse tri dni srečno prejadrali brez slane. Vrtnarji goje dobre nade. da bo letošnja sadna letina prav dobra. Pozno sadje sedaj bohotno cvete. V bujnem razcvetu so jablane, hruške in češplje. Prav zadnje obljubljajo, da bodo dobro obrodile. Ledeni možie leta 1939 pa so bili izredno mokri. Vse 3 dni in tudi na mokre Zofije. 15. maia. je deževalo in so se vrstili nalivi za nalivi tako, da so nastale hude pomladanske povodnji. Letos smo za enkrat obvarovani pred povoden iškimi nesrečami. Nevarnost slane in pozebe ie torej minila. Vsi obdelovalci zemlje, vsi sadjarji in vinogradniki pa se sedaj boje drugih neprilik. Začasno nastaja od srede maia do srede iuniia nekako vremensko nezgodno premirje. V juniju pa so rade lokalne nevihte s točo. Hud boi pa moraio vsi voditi sedai proti raznim škodljivcem in uničevalcem sadia in pridelkov. Ponekod se je hrošč že pojavil v velikih množinah. Zadnii čas pa so napovedali boj tudi drznemu vrabcu, sitnemu klepetaču, ki so ga spoznali, da dela po gredah in nasadih občutno škodo. Mnogi skromni Ljubljančani, ki se uktvarjaio z vrtnarijo, so že leta in leta opazovali, da jim ie vrabec velik škodljivec. Dostikrat so opazili, kako jim je vrabčja svojat oklestila in posmukala mlada, sočna in nizka grahova stebla. Za vrabca ie listje mladega graha pravcata slaščica. Dostikrat se je že primerilo, da so bile gredice, kier ie bil nasajen zgodnji pomladanski grah. popolnoma osmukane in da so morali ljudje nov grah nasaditi. Vrabec pa se spravi tudi pozneje na grahovo stročje. Kai naj napravimo z vrabcem? Tako se liudje sprašujejo. Zatreti ga je težko, ker ie izredno ploden, sat gnezdi do 4 in še večkrat, na leto, ko vsakokrat izleže po fir do 7 mladičev. Mnogi jih sedai s fračami pobijajo. Vrabec ima namreč navado, da se zelo nerad vrača na mesta, kjer ie bil v življenjski nevarnosti in kier so bili pobiti n iegovi tovariši. Kot prebrisanec se ne da dalie speljati na kako vabo. Nekateri so skušali vrabce pokončevati z raznimi strupi Poskusi niso dosegli začelenega uspeha, ker ie vrabec zelo prebrisan, še prebrisaneiši ko lisica. < Koledar Danes, petek, 15. maja: Izidor. Sobot«, 16. maja: Janez Nep. Obvestila Notno sluibo imajo lekarne: dr. Piceoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta. Pri nacnanjanjn sprememb glede prašičev naj ljubljanski rejci prineso s seboj živinski potni list, kjer ie razviden natančen naslov kupca in prodajalca. Ce bi pa živinskega potnega lista iz kakršnega koli vzroka kdo ne mogel predložiti, naj vsaj na listku prinese zahtevane podatke. Vse spremembe, kakor nakup, prodajo, pogin itd. morajo ljubljanski rejci naznaniti v sobi št. 35 mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici št. 7. Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani opozarja člane iz občin Dobrova, Horjul, Polhov-gradec, Črni vrh in one, ki stanujejo onstran meje, da bo obolelega gosp. dr. Puca Franceta nadomeščal gosp. dr. Grapar Stane, ki bo ordiniral na Dobrovi vsak torek in petek od ^10 do 12. Po potrebi in če gre za neodložljiv slučaj, se lahko pokliče zdravnik tudi telefonično na št. 35-24. Opozorilo glede duplikatov živilskih nakaznic. Po odredbi Visokega Komisarja se sme izdati duplikat živilske nakaznice samo, če isto uniči višja sila (na primer požar) in to ugotovi oblast ob priliki nesreče. ProSnja za izdajo du- Plikata se v nobenem slučaju ne sme poslati na revod naravnost, temveč le preko pristojnega občinskega preskrbovalnega urada. Vaino predavanje (a delojemalce v Logatca in na Rakeku. Pokrajinska delavska zveza priredi v nedeljo, dne 17. maja 1942 v Logatcu in na Rakeku svoj uradni dan, na katerem bo seznanila delojemalce z najvažnejšimi določbami socialne zakonodaje in z določbami novih kolektivnih pogodb. Poleg tega bo dajal zastopnik zveze prisotnim delavcem vsa potrebna pojasnila in navodila. V Logatcu se vrši sestanek ob pol 9 v Ljudski šoli v Dolenjem Logatcu, na Rakeku pa ob 15 v gostilni GabrenJa, Rakek, št. 7. — Vabimo delojemalce iz Logatca, Rakeka in sosednjih krajev, da se v lastnem interesu udeleže sklicanih sestankov. Straiišar Tončka, dijakinja I.b rair. I. ženske realne gimnazije v Ljubljani, je izgubila svojo dijaško knjižico in železniško legitimacijo. Poštenega najditelja prosimo, da odda najdeno proti nagradi upravi »Slov. doma«. Drevi ob četrt na 7 bo v veliki filharmonični dvorani koncert naših najodličnejših solistov, ki bo zaključil teden »Učite se glasbe«, ki je bil prirejen ob 00 letnici šole Glasbene Matice. Vse prireditve, ki jih je priredila Matica v ta namen, so dostojno potekle. Najveličastnejša pa so nocoj, ko bodo nastopili najodličnejši bivši njeni go-jepcl. Pred začetkom koncertnega sporeda bo govoril uvodno besedo predsednik dr. Vladimir Ravnihar. Nastopili bodo: ga Franja Golobova, ga Pavla Lovšetova, gdč. Zora Zarnikova ter gg. JulH Betetto, Marijan Lipovšek, Leon Pfeifer, Janko Ravnik, Karlo Rupel In Anton Trost. Podrobni spored ter vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče v Drama: Petek, 15. maja, ob 15: »Ifigenija«. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. „ Sobota, 16. maja ob 17.30: »Konto X«. Izveit. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ooera: Petek, 15. maja. — Zaprto. (Generalka.) Sobota, 16. maja ob 17: »Boccaccio«. Opereta. Premiera. Red Premierski. Nova uprizoritev Franz v. Suppejeve operete »Boccaccio«. Delo, ki že nekaj let ni bilo izvajano na našem odru, pride letos pod taktirko Rada Simonitija in v režiji Cirila Debevca na 6pored. Predstava bo zanimivost, ker bomo slišali v njej mlado pevko Manjo Mleinikovo, ki se je z uspehom uveljavila v operi »Don Pa6quale«. V partiji Pietra bo nastopil po večletnem premoru v opereti Lujo Drenovec, član Drame. Nastopili bodo: Zupan, M. Sancin, B. Sancin, Anžlovar, Barbičeva, Polajnarjeva, Poličeva, Španova, Dolničar, M. Ore-gorin in Skeletova. Polovica ljudi na zemlji ne uporablja stotov Statistika prinaša vedno znova kakšno presenečenje. Zdaj je poleg drugega tudi matematično ugotovljeno, da več ko polovica ljudi na zemlji ne potrebuje nobenih stolov, pač pa sedi kar na tleh. Njihovo sedenje pa je kljub temu precej različno z ozirom na to, kako imajo ti ljudje noge prekrižane, kadar sede. PPi nekaterih narodih je navada, da ljudje pri »seji« noge pritegnejo bolj k trupu, torej, da 6ede bolj »po turško«, drugod |>a imajo 6r>et bolj stegnjene in prekrižane le 6j>odaj čez gležnje. S. S. van Din* KRIMINALNI ROMAN »Toda, rana v hrbet? Kdaj ste že to videli.. .« »Trenutek f« Vanče je vzel drugi zvezek. »Grose navaja o tem mnogo primerov, ki so se pripetili zlasti v Evropi, in Ada je brez dvoma pri njem pobrala domislico, da se rani v hrbet. Takole piše Gross: »Meslo, kjer je rana, nas ne sme zavesti v zmoto, kakor kažeta naslednja primera. V dunajskem Fratru se je nekdo ustrelil vprito množice ljudi. Pognal si je kroglo v tilnik, če ne bi bilo zaslišanih mnogo prit, gotovo ne bi nihče niti slutil, da gre v lem primeru za samomor. Nek vojak se je usmrtil tako, da je za hrbtom sprožil puško, ki jo je bil prej primerno nastavil. Tudi v tem primeru je bila rana na takšnem mestu, da bi ilovek moral izključevati samomorU »Trenutek, prosim,« je prosil Heath in stopil korak naprej. »In kaj je s samokresom? Sproot je 6topil v sobo takoj zatem, ko je počil strel, in ni našel nobenega sledu o kakšnem orožju.« Vanče je brez odgovora obrnil list in nadaljeval s prevajanjem; »Nekega jutra so oblasti dobile obvestilo o najdbi trupla nekoga, ki je bil zločinsko umorjen. Res je na označenem kraju ležalo truplo nekega A. M., trgovca z železnino, ki je v javnosti veljal za poštenega človeka. Truplo je ležalo vznak. Mrtvec je imel za ušesom rano, ki jo je naredila krogla iz samokresa. Krogla je prebila možgane ter se zapičila v ielno kost nad levim očesom. Truplo je ležalo sredi mostu, pod katerim je tekla zelo globoka reka. Ogled je bil le skoraj končan in že so hoteli odpeljali truplo, ko je nek policijski agent čisto slučajno zagledal ob bregu majhno jamico, ki jo je moral pred kratkim narediti trd in oglat predmet, ki je z vso silo priletel tja. Spričo značilne lege trupla je policist slutil neko zvezo ter je sklenil preiskati rečno strugo, kjer je potem res našel vrvico, dolgo skoraj štiri-jiajst čevljev. Na enem njenih koncev je bil privezan težak kamen, na drugem pa prazen samokres, o katerem se je pozneje izkazalo, da je vprav tisti, ki se ga je morilec poslužil. Policija je ugotovila, da gre v tem primeru za samomor. A. M. je vrgel vrvico, obteženo s kamnom, čez mestno ograjo. Ko se je samokres sprožil, mu je padel iz roke, težki kamen pa ga je potegnil za seboj v vodo.* »Mar hočete s tem reči, da je samokres padel skozi okno, kakor je zdrknil samokres tistega trgovca čez ograjo pri mostu?« »Brez dvoma, nobenega drugega mesta ni bilo zanj, in Ada se je ranila blizu okna. Ko se je vrnila iz Julijine sobe, je privezala samokres na vrvco, ki je imela na drugem koncu primemo protiutež. Ko je orožje spustila iz rok, se je vse skupaj, protiutež, vrvca in samokres izgubilo pod oknom v snegu. Zdaj vidite, kako vaino je, kakšne so bile tedaj vremenske razmere. Ada je potrebovala precej debelo plast mehkega snega, in noč osmega novembra je bila v tem oziru najprikladnejša.« »Vse to se mi zdi prej kot nekakšne sanje, kakor pa čiste resnica,« je pripomnil Markham ves začuden. »Pa vendar ne samo resnica, pač pa natančna ponovitev resničnega dogodka, ki ga je opisal Gross, z imeni, podatki in vsemi podrobnostmi.« »Zal mi je,« je dejal Heath, »da se nam ni posrečilo najti samokresa. Kaj pa mislite glede stopinj! Je tudi te naredila ona?« »Prav gotovo. Tudi glede tega se je točno držala navodil, ki jih Je našla v Priročniku. Tisto noč je Ada, čim je nehalo snežiti, odšla po stopnicah, si nataknila Chestrove galoše m hodila sem in tja pred vrati, potem pa galože spet skrila v knjižnico.« Vanče je znova vzel v roke Grossov Priročnik. >V zvezi s tem vam bom prebral zanimive stvari o oblikovanju stopinj in, kar je še pomembnejše, takšnih stopinj, ki so narejene s čevlji, kakršni se tisti logi ne prilegajo.« >Zločinec vedno skuša zvaliti gum na druge, zlasti v primerih, če se boji, da bi bil sam osumljen. Takrat skuša narediti jasne in vidne stopinje s čevlji, ki se od njegovih pravih razlikujejo. Na ta način je možno odtisniti skrajno goljufive stopinje.* »Na koncu paragrafa se Gross jso-sebej bavl s sledovi stopinj, ki so narejene z galošami, kar je gotovo vplivalo na Ado, da se je poslužila Che-strovih galoš'. In zdi se mi, da se je izkazala zelo spretno pri uporabi tega načina I« »Zelo spretno nas je vodila za nos, ko smo jo zasliševali,« je prijx>mnil Markham. »Res je, Ada je letala visoko In se je dobro vživela v vlogo, ki jo je igrala; toda podrobnosti njenih iznajdb so bile vendar stvarne. Sum tistih drsečih korakov, o katerih je dejala, da jih je slišala v svoji sobi, se zdi, da je moral biti enak resničnemu šumu, ki ga je ona pripisovala gospej Greenejevi. Prepričan sem, da je od vsega začetka mislila na to, kako bi zvalila sum na staro gospo. Toda Sibilino vedenje ob prvem zasliševanju ji je svetovalo, naj spremeni svojo taktiko. Šibila je bre* dvoma osumila njo in je morala razložiti svoj sum Chestru, ki je bil morda enakega mnenja kot ona sama. Spo^ mnite se samo- tistega jjomenka, ki bi ga morala ta dva imeti, ko je Chester pritekel po stopnicah v prvo nadstropje klicat svojo sestro. Obvestil jo je tedaj najbrž, da ni bil nikomur omenjal takšnih sumničenj, ter ji svetoval, naj tudi ona tega ne omenja, dokler ne bi bilo j5odrobnejših dokazov. In Šibila potem res ni nič govorila, dokler se ni zdelo, da Ada v svojem fantastičnem jioročilu hoče vsiliti prepričanje, da se je je dotaknila roka. To je bilo le preveč za Šibilo. Prepričana Je bila, da je Ada mislila njo. Iz tega se je rodila Sibr lina obdolžitev, ki se nam je tedaj zdela nesmiselna. Bila pa večini manjših. Ponekod eo te naprave še precej pripro6te in 6e pri njih fKJ6lužujejo še vprežne živine kot pogonske sile. V večini oljarn pa imajo že najsodobnejše naprave in 6troje, ki jih žene elektrika. Vsako leto izvozijo iz Tunisa 270.000 hektolitrov olivnega olja. V primeri s celotnim pridelkom, kolikor ga je v tej deželi, je to izredno mnogo. Izvozijo pa iz Tunizije zato toliko olivnega olja, ker pridelovalci dobro vedo, da zanj dosti več dobe. Če ga prodajajo drugam. Tunizij. čani sami pa rajši ujxvrabljajo 6labše vrste olja, kakor na primer olje iz 6oje, bombaževca in drugih oljtnic, kajti takšne vrste olje se na domačem trgu dosti lažje dobi in, kar je glavno, oziroma vsaj odločilno, tudi dosti cenejše. Hoteli in gostilne v stari klasični dobi Poklicne hotelirje so Imeti že starodavni Grki, z najraznovrstnejšimi gostinskimi obrati pa so Grke daleč prekosili Rimljani S čenrv6em 6e ne bavijo zgodovinarji! Celo z vprašanjem, kako je bilo kaj v 6tari klasični dobi 6 hotelirstvom in kdaj so se ljudje 6ploh začeli ukvarjati s to, vča6ih bolj, drugič6pet manj donoeno panogo gospodarstva. V starodavni Grčiji je bilo več stoletij tako, da 60 tisti, ki 60 prišli od kje daleč, našli 6treho le po gostoljubnih zasebnih hišah. Ker eo bili etarodavni Grki znani kot izredno postrežljivi ljudje, ki 60 goste res radi sprejemali v svoje hiše, v začetku pač ni bilo potrebe po graditvi hotelov v sedanjem smislu. Prva skupna prenočevališča Ker pa je v Grčijo začelo prihajati vedno več tujcev in so sčasoma nekdanje preproste običaje glede gostov precej opustili, je bilo treba poiskati primerno rešitev vprašanja, kam 6 tolikim številom tujih pofiotnikov. Z vedno večjim dotokom tujcev, ki so prihajali jx> najraznovretnejših opravkih na Grško, zlasti pa po trgovskih poslih, je po zasebnih hišnih takorekoč začelo primanjkovati prostora. Ni bilo vselej lahko dobiti ležišča ali hrane za tujce, posebno ne v tistih krajih, kamor 60 v večjem številu prihajali bodisi na kakšne velike 6lavno6tne prireditve, športne tekme, praznike in podobno Po pomembnejših mestih so zato že tedaj prišli do sjjoznanja, da bi bilo dobro, če bi za tujce ustanovili posebna skupna prenočevališča in eo to misel kmalu tudi uresničili. To so bila približno takšna prenočišča, kot jih še dane6 vidimo po vzhodnih aziiskih deželah. Pojavili pa 60 6e v starodavni Grčiji tudi že poklicni hotelirji ki 60 tujcem dajali hrano in jim proti odškodnini oddajali tudi 6obe. Največ pa je bilo, zlasti v začetku, takšnih »hotelov«, kjer je tujec dobil 6amo prostor za prenočišče, vse drugo, tudi hrano, pa je moral prinesti 6 6eboj, ali pa jo jx>iskati kje v bližini, kakor mnogi še dane6 tako delajo, ker nimajo prav preveč denarja. Tuje pojx>tnike pa 60 prenočevali tudi razni prodajalci živil in pijač — po naše bi morda pravilno rekli krčmarji, ki so 6e pri 6ta-rih Grkih imenovali »kazeloi«. Poklicni »hotelirji« so jih 6eveda gledali precej postrani, kajti ti krč- marji, trgovci z živili, ali kar 60 že bili, 60 jim odjedli marsikatero drahmo, ki je bila nekoč neprimerno več vredna kot pa je na primer dane6. Gostinski obrati pri starih Rimljanih Tudi pri Rimljanih 60 že v 6tarih časih imeli razne vrste gostinskih obratov, ki 60 jih na splošno imenovali »caupona«. Posebno ime so potem imele gostilne v katerih so se ustavljali popotni ljudje. Rekli 60 jim »devereorium« ali »taberna deverso-ria«. Gostilne s hlevi, kamor 60 jx>fniki lahko spravili 6Voje konje in jih nakrmili, 60 imenovali »eta-bula«. Gostinskim obratom, kjer je človek lahko jedel in pil, so rekli »popina«, »thermopolium«, »taberna vinaria«. V njin je bilo navadno poskrbljeno tudi za najraznovretnejšo zabavo. Rimske »caupone« pa niso bile posebno na dobrem glasu. Njih lastniki in tudd 06ebje, ki je 6treglo go6tom, je bilo pod strogim nadzorstvom edilov, ki 60 bili tedaj neke vrste policisti. Gostilničarke so ee šle včasih celo čarovnice. Pri takšnih skrivnih sestankih 60 gostje jedli 6ede, ne pa leže, kakor je bila 6tara navada pri Rimljanih. »Hoteli« ob večjih cestah Ob večjih cestah so bili »hoteli« vseh vrat in etopenj, tudi takšni, v katerih ie bilo gostom na razpolago vse mogoče udobje. Na splošno pa ni60 bili namenjeni bogatašem, ki 60 zaradi evojih poslov ali zaradi osebnega fx>znan6tva in stikov lahko računali z gostoljubnostjo zasebnikov in 60 navadno potovali v 6prem6tvu številnih služabnikov. Cene po »hotelih« so bile zelo nizke. Polibij poroča, da je v drugem 6toIetju pred Kr. 6tala hrana in prenočišče za eno osebo jx>l asa, iz nekega napisa pa je tudi znano, da je v prvem 6toletju po Kr. neki jx>tnik plačal tri ase za neke vrste polento, podobno torti in za kruh, ter dva a6a za seno, 6 katerim je nakrmil mulo. Takšne »hotele« ob večjih cestah 60 imeli tu pa tam tudi večji zemljiški posestniki, katerih zemljo 60 obdelovali sužnji in svobodni. Na njej 60 pridelovali razne 6tvari, predvsem takšne, s katerimi 60 6vojim gostom lahko jx>6tregli, 6eveda za denar. Ti »hotelirji« 60 še bolj obogateli, ker jim živil za po]x>tne ljudi ni bilo treba drago kupovati, ko 60 jin razmeroma z majhnimi stroški pridelali kar doma na posestvu, kjer je stal tudi njihov gostinski obrat. Tako je bilo zlasti v oddaljenejših rimskih pokrajinah. Zanimiv napis na gostilni Ob cestah 60 bila tudi postajališča, kjer so tujci lahko prenočevali. Imenovala 60 6e »man6ione6«. Poleg njin pa so ob cestah stale še navadne krčme, kjer 6i je popotni človek lahko »dušo privezal«. Obcestna p>06tajališča 60 imela napise, poleg njih pa je bila navadno tudi slika kakšne živali ali celo kakšnega božanstva. Enega takšnih napisov 60 našli v Lyonu, in 6e glasi: Tu obeta Merkur za6lu-žek, Ajx>Ion pa zdravje. Gostilničar te bo lepo sprejel in ti dobro postregel. Kdor 6e ustavi tu, 6e bo dobro počutil. Tujec, pazi, kje 6e boš ustavil.« Z zobnimi krtačkami si služijo kruh Približno polovico V6eh zobnih krtačk, kar jih narede v Nemčiji, prihaja iz tovarn majhnega tu-rinškega mesta Schmolln, ki je znano tudi jx> tem, 4a odtam izvažajo v velikih množinah gumbe. Zobne krtačke so v Schmollnu začeli izdelovati že leta 1840. Tedaj je neki rokodelec Avgust Zippe postavil tam prvo tovarno za zobne krtačke. Sčasoma pa 60 6e tej prvi tovarni pridružile še druge, prav tam. Danes je zaposlenih v tistih tovarnah nad ti-6oč delavcev, ki jim »zobne krtačke dajejo kruh«. Do 1. 1904 60 v Schm&llnu izdelovali izključno eamo koščene zobne krtačke, j>ozneje pa 60 kost kot eurovino nadomestili najprej 6 celulozo, jx>iem pa 6 številnimi umetnimi nadomestki, ali, da 6e bolj učeno izrazimo, 6 sintetičnimi 6novmi. V prejšnji svetovni vojni 60 zobne ščetke izdelovali iz lesa in deloma tudi še v povojnih letih. Schm81Inske tovarne so eeveda vsako leto razstavljale svoje izdeUtB tudi na velesejmu v Leipzigu in vselej razkazovale ljudem kakšno novost na tem polju. Pravijo, da tudi sedanja vojna ni ustavila dela po omenje&ih tovarnah in da bodo v prihodnjih letih lahko pokazali še marsikakšno novo zanimivost ter s tem dokazali, kako zelo v Nemčiji cvete kljub vojnim ča-6om tudi ta panoga gospodarskega udejstvovanja. 45 let je potovala šivanka po človeškem telesu Šivanka, ki 6i jo človek po nesreči zabode predaleč kam v telo, ali jo po neprevidnoeti celo pogoltne, ubira včasih re6 čudovito pot po človeškem telesu. Dostikrat 6e je celo že primerilo, da je kdo na takšno nesrečo že či6to pozabil ali pa V6aj prišel do trdnega prepričanja, da je šivanka že 6ama od 6ebe kje padla od njega, ne da bi bil to sploh opazil, ter 6e je zato tudi že čist-» pomiril. Rekord pa je najbrž po6tavila šivanka, k. je te dni neki Švicarki, danes 6tari 48 let, pogledala iz 6teg-na. Čim je ti6ta ženska videla, da ji gleda iz noge šivankina glavica, je brž vzela pinceto ter jo potegnila ven. Na prvi mah ee je zelo začudila, odkod ta šivanka, kmalu pa se le spomnila da utegne biti to tista, ki jo je bila že pred 45 leti kot triletno dekletce r>o nesrečnem naključju pogoltnila Šivanka je po njenem telesu torej potovala celih 45 let. Ubirala pa je vseskozi takšno pot, da ženski ni povzročala nobenih bolečin. II umu I min iiiiiii umi "ii i iif™ umi L lili I I Im >1 1 1 umi na lil Iiiiiii II' II li Iiiiiii II llllliiiii iiiiiii ii II «7 1. RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA Gospod Lepic: »Ne. Ravnal sem s teboj doslej kakor jtvojim bratom in tvojo sestro. Prizadevali 6em si, da nobenemu ne dajem kake prednosti. Tako bom ravnal tudi v prihodnje.« Korenček: »Potem pa pustiva študije. Vzemi me iz zavoda pod pretvezo, da kradem denar, in izbral si bom poklic.« Gospod Lepic: »Kakšnega? Ali naj te dam, postavim, za vajenca k čevljarju?« Korenček: »K čevljarju ali kam drugam. Služil bi si svoj vsakdanji kruh in bi bil svoboden.« Gospod Lepic: »»Prepozno, ljubi moj Korenček, Ali sem si zato na'ložil hudih žrtev za tvoje šolanje, da boš nazadnje jpodplate zbijal?« Korenček: »Saj sem ti vendar pravil, papa, da sem 6e poskušal končati.« Gospod Lepic: »Blede se ti, Korenček.« Korenček: »Prisegam ti, da sem se še včeraj hotel ooesiti.« Gospod Lepic: »Pa si še tu. Že nisi mislil zares. Ampak ob misli na svoj ponesrečeni samomor ponosno dvigaš glavo. Misliš, da si ti edini, ki ga je kdaj skušala misel na smrt. Korenček, tvoje samoljubje te bo pogubilo. Vso odejo vlečeš nase. Misliš, da si sam v vsem vesoljstvu.« Korenček: »Papa, moj brat je srečen, moja sestra je srečna in če mama ne uživa takrat, ko me draži, kakor ti praviš, dam 6voj jezik mački. Ti si kajpak gospodar, tebe se vse boji, celo moja mati. Tvoji sreči ona ne pride blizu. To torej dokazuje, da so med človeškim rodom še srečni ljudje.« Gospod Lepic: >Ljubi moj glavaček, kaj vse napletašl Ali res jasno vidiš na dno srca? Ali že razumeš vse stvari na tem 6vetu?« Korenček: »Svoje stvari že, papa. Vsaj poskušam jih razumeti.« Gospod Lepic: »Potem pa. Korenček, ljubi moj, odpovej se sreči. Opozarjam te, da ne boš nikoli srečnejši kakor si zdaj, nikoli, nikoli.« Korenček: »Kaže ne.« Gospod Lepic: »Vdaj se, zavaruj se, dokler se boš lahko osvobodil, ko boš polnoleten in sam svoj gospod, ko nas boš 'lahko zatajil in si izbral drugo družino, Če ei že ne boš mogel poiskati drugačnega značaja in drugačne volje. Dotlej pa glej, da ostaneš na površju, potlači svojo občutljivost in opazuj druge ljudi, celo tiste, ki živijo v tvoji neposredni bližini. Zabavali se boš. In jamčim ti, da boš naletel na presenečenja, ki ti bodo v tolažbo.« Korenček: »Gotovo ima vsakdo svoj križ. Ampak druge bom pomiloval jutri. Danes pa zahtevam pravice zase. Čigava usoda ni boljša od moje? Iman} mater. Ta mati mene ne ljubi in jaz ne ljubim nje.« »In jaz, ali misliš, da jo ljubim jaz?« bruhne nepotrpežljivo iz sebe gospod Lepic. Ob teh besedah dvigne Korenček oči k svojemu očetu. Dolgo zre v njegov trdi obraz, v njegovo gosto brado, ki so se vanjo umaknila usta, kakor da jih je sram, da so preveč povedala, v njegovo nagubano čelo, v gube v kotu pri očeh in v njegove spuščene veke, ki je zaradi njih videti, kakor da med hojo sipi. Za hip Korenček ne more z besedo na dan. Boji se, da bi se njegovo skrivno veselje in ta roka, ki jo prijema in jo skoraj s silo tišči v svoji, da bi vse to nekam ne vdletelo. Potem stisne pest, zažuga proti vasi, ki tone tam spodaj v temi, in zavpije z zanosom: »Hudobnica! Zdaj pa imaš. Mrzim te.« »Molči,« pravi gospod Lepic, »navsezadnje je le tvoja mati.« »Oh,« odvrne Korenček in spet je preprost in pameten, >saj ne rečem tega zato, ker mi je mati.« Korenčkov album. I. Če lista tujec po fotografskem albumu Lepicovih, se gotovo začudi. Vidi Ernestino in Feliksa fotografirana od različnih strani, ko stojita, sedita, pražnje oblečena ali po domače opravljena, razposajena in mulasta, sredi bogatih dekoracij. »In Korenček?« »Imela sem več njegovih fotografij, ko je bil še čisto majhen,« odvrne gospa Lepicova, »ampak je bil tako fletkan, da so mi jih kar raznesli, ne’ ene nisem mogla shraniti.« Resnica je ,da Korenčka sploh nikoli ne dajo fotografirati. II. Imenujejo ga Korehček in so se temu tako privadili, da so njegovi domači za hip kar v zadregi, preden se domislijo njegovega resničnega krstnega imena. »Zakaj mu pravite Korenček? Ker ima rumene lase?« »Njegova duša je še dosti bolj rumena,« pravi gospa Lepicova. III. Drugi posebni znaki: Korenčkov obraz nima nič takega, kar bi bilo njemu v prilog. Korenček ima potlačen nos, ki je podoben krtini. Korenček ima zmeraj polno drobtin v ušesih, čeprav mu jih trebijo iz njih. i Korenček sesa prste in s«i deva sneg na jezik. Za Ljudsko tiskamo » Ljubljani! Jože Kramarič — Izdajatelj« Inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slov enski dom« »*haj8 ob delavnikih •>!) it _ Mesečna naročnina b Ur, za inozemstvo 15 lit — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava« Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon itev. <0-01 do 40-03 — Podroinira, Novo mesto