Letntk XXV!)!. izkMšnje iugos!ovanske NOB tudi danes koristne narodom, ki se borijo za svobodo in neodvisnost S prosiavami in spominskimi prireditvami, z otvarjanjem novih gospodarskih in drugih objektov ter $ počastitvijo padiih borcev za svobodo so v Jugosiaviji prejšnji teden obhajati dan repubHke, ki je bii tetos še posebej v znamenju 30-tetnice rojstva nove sociatistične fe-derativne repubiike Jugostavije. Osrednja prosiava je bita v Jajcu, kjer so pred 30 ieti na zgodovinskem ti. zasedanju AVNOJ potožiti temeije nove Jugostavije. Na zborovanju, ki so se ga udeteiiti predstavniki vseh repubtik in pokrajin, je govorit predsednik Tito, kateremu so ob tej pritožnosti izročit! posebno iistino s priznanjem za njegovo voditno viogo med in po vojni in hkrati z ietjo, da bi Je v prihodnje stat na četu SFRJ kot njen dosmrtni predsednik. V svojem govoru je predsednik Tito najprej orisa) pomen skiepov it. zasedanja AVNOJ in dejai, da so ti skiepi pomeniti, da bo skupnost jugostovanskih narodov te-metjita na novi, pravičnejši družbeni ureditvi, na temetjih prave ijudske demokracije. V tedanji zasužnjeni Evropi je bi) to edinstven partament — je poudari) predsednik Tito — ki je bit tako kot revo-tucionarne skupščine, znane iz zgodovine velikih revotucij, trdno odtočen, da za vsako ceno obvaruje in utrdi sadove zmage in ki je stori) vse, da bi svet obvestit o rojstvu nove in pravičnejše družbe. .Z ustanavijanjem oboroženih si) revotucije in organov nove, tjud-ske obtastii se je rojeva) nov tip dr-iove. Naša nova tjudska obtast je nosita v sebi vse bistvene tastnosti prave sociatistične obtasti. Temeiji-ta je na najširših osnovah in je že zajemata vse bistvene prvine, na katerih se je pozneje obtikovata naša samoupravna sociatistična družba. - tnformativno srečanje GRADiŠČANSKiH HRVATOV !M KOROSKiH SLOVENCEV V soboto 1. decembra 1973 so se v Brucku ob Muri sestati predstavniki Hrvatskega kut-turnega društva na Gradiščanskem ter Zveze sioven-skih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev, da izmenjajo misii in pogiede na trenutni narod-no-potitični potožaj hrvatske manjšine na Gradiščanskem in siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, hkrati pa vskiadijo svoja prizadevanja za uresničitev čiena 7 državne pogodbe. V večurnem razgovoru so udeieženci tega informativnega srečanja obravnavati vsa skupna vprašanja ter drug drugega seznaniti tudi s specifičnimi probiemi posamezne narodnostne skupnosti, kar po eni strani zahteva skupne odnosno vskiajene ukrepe, po drugi stran! pa doiočene potrebne pobude. Na koncu so sprejeti nekaj konkretnih skiepov, predvsem pa so se domeniti o rednih srečanjih in o stainem medsebojnem informiranju. Tako je bi) AVNOJ s svojimi skte-pi tisti odtočitni dejavnik, ki je novi državi v procesu njenega rojstva zagotovi) vse bistvene atribute enakopravnega partnerja v protifašistični koaticiji. To pa je bito tudi jamstvo, da bodo jugostovanski narodi tudi v bodoče sami odtočati o svoji usodi." Ko se danes oziramo na trideset-tetno pot našega revotuoionarnega socialističnega razvoja, ko oživtja-mo spomine na drugo zasedanje AVNOJ, tahko upravičeno rečemo, da smo dostedno uresničiti njegove zgodovinske sktepe in da so utemetjeni v našem današnjem so-ciatističnem sistemu, je naglasi) predsednik Tito. Rezultati, ki smo jih dosegli na mnogih področjih naše družbe, so zares impresivni. Naša skupnost je povsem spremenita svojo podobo. Nastale so datj-nosežne spremembe v reprodukcijskih odnosih, v razvoju proizvodnih sit, sociatni strukturi prebivat-stva, živtjenjskem standardu tjudi, izobraževanju, znanosti in kulturi, na vseh področjih živijenja. Pred 30 teti pa so bita s sktepi AVNOJ in z bojem za mednarodno priznanje nove Jugostavije postov-tjena tudi temetjna načeta zunanje politike. Jugostovanski narodi se niso vojskovati samo za svojo osvoboditev, temveč so prispevati veti-kanske žrtve v skupnem boju z zaveznik)}. Moč narodnoosvoboditne-ga gibanja in uspehi na bojiščih so omogočiti, da je nova Jugosta-vija takoj po zasedanju v Jojcu tahko začeta uspešen boj za svoje mednarodno priznanje, pri čemer je odtočno vztrajata na stališču, da je notranja ureditev nove države iz-ktjučno stvar njenih narodov. .Dostedno smo stati na statišču, da o usodi narodov ni mogoče sktepati nikakršnih dogovorov in da o njej odtoča vsak narod z tastno votjo in v sktadu z lastnim prepričanjem. Mirotjubna zunanja potiti-ka Jugostavije — njeno stanovitno in tvorno zavzemanje za pravičen in trajen mir na načetih neodvisnosti in enakopravnosti — ima torej svoje gtoboke korenine, netoč-tjivo je povezana z našim narodnoosvobodilnim bojem in s sociatistič-no revotuoijo. To pa je v skladu z interesi in prizadevanjem mirotjub-nega čtoveštva in z listino OZN." Vendar pa se — kakor je dejat predsednik Tito — reakcionarne site in mednarodni imperializem neizogibnim zgodovinskim gibanjem v korist silam miru in napredka z vsemi močmi upirajo tudi zdaj, v obdobju prehoda od htadne vojne k popuščanju napetost) .in širjenju mirotjubnega sožitja. Zato izkušnje jugostovanske narodnoosvobodilne vojne in osvoboditnih bojev drugih narodov tudi danes niso nič manj koristne narodom, ki se bojujejo proti tujim zasužnjevatcem, proti pritiskom in vmešavanju v njihove notranje zadeve, za ohranitev in krepitev njihove neodvisnosti. To nataga Jugosiaviji najširšo mednarodno dejavnost in solidarnost, da vsestransko podpira te narode in dežele ter jim pomaga, s čimer pa utrjuje tudi tastno varnost in mednarodni potožaj. Na koncu je predsednik Tito pozvat mtado generacijo, naj vsetej budno varuje in nadatje razvija pridobitve revotucije. .Trdno sem prepričan, da bodo mladi varovati to, kar so ustvariti starejši tovariši lin kar zdaj vsi skupaj ustvarjamo, ter da bo, če bo potrebno, odtočno preprečita vsak poskus, ogroziti drago pridobtjeno neodvisnost naše domovine, ter spodkopati bratstvo in enotnost narodov in narodnosti naše države." Novi veieposianik Viahov na uradnem obisku na Koroškem V ponedeijek in torek tega tedna je biva) novi veieposianik SFR Jugostavije na Dunaju dipi. inž. Gustav Viahov na uradnem obisku na Koroškem, ki je tako prva avstrijska zvezna dežeia, ki jo je veieposianik Viahov obiskat po svojem prihodu v Avstrijo. Veieposianik Viahov je v spremstvu generainega konzuia Lubeja med drugim obiskal predsednika dežeinega zbora Titiia-na, dežeinega glavarja Simo in cetovškega župana Guggenber-gerja. V pogovoru z dežeinim giavarjem so poieg spiošnih odnosov med Avstrijo in Jugosiavijo obravnavah tudi stike med Koroško in Siovenijo ter posebej vprašanja siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Pri tem je veieposianik Viahov obža-iovai, da kijub prizadevanjem dežeinega giavarja vprašanje dvojezičnih napisov dosiej ni bito rešeno. Posebej je poudari), da mora narod, ki hoče biti svoboden, imeti tudi dovoij moči, da drugim prizna njihove pravice. Prav tako je veieposianik Viahov tudi v pogovoru s ceiovškim županom izjavit, da Koroška kot soseda Siovenije iahko bistveno doprinaša k razvoju dobrososedskih odnosov med Avstrijo in Jugosiavijo. Med svojim bivanjem na Koroškem je veieposianik Viahov v ponedeijek na generainem konzuiatu sprejet tudi predstavnike osrednjih organizacij koroških Siovencev, ki so ga v daijšem sproščenem razgovoru seznaniti s trenutnim poiožajem siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Ziasti je biio govora o odprtih vprašanjih čiena 7, ki so s pristopom SFR Jugostavije k avstrijski državni pogodbi tudi zadeva tete, ne nazadnje tudi kot države matičnega naroda. Novi veieposianik, ki je do podrobnosti seznanjen s probiematiko koroških Siovencev, je zagotovi) predstavnikom Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev, da se bo kot predstavnik SFRJ v Avstriji z vso vnemo zavzema) za uresničitev pravic, ki so koroškim Siovencem zagotovijene v državni pogodbi. Vprašanje Koroške je probtem vseh, ki jim je do miru .Podpora upravičenim zahtevam našega živtja v Avstriji ni nikakršen ijubijanski aii siovenski nacio-naiistični kompieks, marveč je dejanje vse Jugostavije in prepričanje naših tjudi od Jesenic do Gevgeii-je." Tako je poudarit sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc, ko je prejšnji teden govorit na stavno-stti v Muti, kjer so odprti nov obrat tovarne potjedetskega orodja in livarne, združene z Gorenjem iz Ve-tenja, hkrati pa prostavtjati 400-tet-nico svoje detovne organizacije. V svojem govoru je Šetinc dejat, da je sociatistična, samoupravna federativna Jugostavija pridobitev, brez katere ne bi mogti več živeti č!cvc&cvnh pravic v znamenju 25-!etnice dekiaracije OZN o pravicah in svoboščinah čioveka Tri&oz/nji (ez/czz — 70. z/ecemMa — /zorno spet o/r-/?a;a/i Darz č/ovc^ovi/r pravic. Letos /