*	^Pmwmrnm®	l
Štev. 105.
P^itsilus
¥ ijuhliani, v nedeüo B, luwiSa t9^B.	^640 ^

NARODNO RADIKALNI DNEVNIK
ftduga vsak dan zlutraL imemšE pondeijke. neseöia naroininat
vUiMaid Dfn TO'—, po pošti D{n 12*», inozemstvo Din 20*»
Ufednlžtvo: WoHova ulica SL 1/L — Telefon št 213 ßtxoiavni naslov: „NovostMJubliana*. Upravništvo: Harbin trg it. 8» — Telefon it 44,
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do IS. ure. Pismenim vprašaniem na] se priloži znamka za odsovo*. Bažufi pri poštnem Cek. oradu št 13.238.

Deklaracija vlade.
Pred Band leži besedilo dokameaia, |isS ga je na predvčerajšnji seji Narodne .skupščine prečital ministrski predsednik g. Nikola Pašič. So ljudje, predvsem seveda opozicijonalni politiki, ki Jim je Izjava vlade v posameznih točkah vse premalo jasna. Želeli bi več preciznosti slede zunanje politike novega kabineta ta mnogim se dozdeva koncepcija pre-več »suhoparna«. Politika, in tu misli-državno politiko, je resna zadeva. (V njej ni prostora za fraze, ki so le plod Ogretih možganov ali pa sentimenta. Tisti, ki so pričakovali visokodonečih ta stereotipnih gesel o ustvaritvi neke-. Sa stanja, v katerem se danes že realno nahajamo, tokrat niso prišli na svoj račun, Vlada je imela perd očmi težav-ne naloge, zato se je skrbno izognila nepotrebnemu besedičenju. Naposled pa Se vladna izjava vestno stiliziran dokument ki ne cepi posameznih točk. Tu je vsaka beseda pretehtana, stvar poslancev in časopisja pa je podrobna Interpelacija povedanega. V dokumentu Vlade nismo našli niti ene dvoumnosti, vse zarisano v tako ostrih konturah, da niti žurnalistična pedanterija ne more ustvarjati predsodkov, če je le nekoliko objektivna.
Deklaracija vlade se deli pravzaprav v tri logično vezane enote; uvod, stališče glede zunanjepolitičnega položaja ta končno notranji problemi v tesni zvezi z zakonodajo v novi zakonodajni dobi Vlada je takoj v uvodu novedla oni člen senžermenske mirovne pogodbe, v katerem je jasno ugotovljena trajnost ujedinjenja osvobojenih pokrajin s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta ugotovitev Je ost, naperjena proti onim, ki še vedno sanjajo o nekih federacijah, avtonomijah in drugih separatističnih tvorbah. Na tem mestu ne more vladi nikdo odrekati globoko realnega pojmovanja današnjega notranjega položaja. Drugi stavek dokumen-ita pa že apelira na slehernega državljana, naj posveti svoje duševne in fizične sile ureditvi naših notranjih zadev, da bo država lahko započela svoje tekmovanje na vseh poljih gospodarskega ta javnega življenja.
j V zunanjepolitičnem pogledu je vla-vda posvetila največjo pozornost nelojalnosti premaganih sovražnikov ta za-padnenm problemu, čegar izhodišče je poruhrska akcija Francije. Naša javnost bo morala priznati, da sta danes ti dve vprašanji velikega pomena. Ako se vlada ni marala dotakniti našega razmerja z Italijo, je imela zato pač svoje razloge. Ona ve najbolje, da-li jie molčale 0£®rtuao ah ne. Sicer so
pa razmere V današnji Italiji take, da pozicija pričakovanja še najbolj pri-PoroČljiva. Glavna skrb naše zunanje 'politike je danes ta, da v sporazumu s češkoslovaško republiko rešimo pereči srednjeevropski problem. Ahilova pe-jta naših smrtnih sovražnikov je danes (v1 Budimpešti Tamkaj se zbirajo obla-psS, ta katerih bi mogle danes ali jutri *vigäti strele novega sovraštva proti novemu redu v Srednji Evropi. V tre-
taitku, ko bo s pomočjo agilnosti državnikov Male antante uničena zadnja na-jda budimpeštanske oligarhije, bo tudi itair in napredek v osrčju Evrope zasi-jkurun. Madžarska, Bolgarska ta Nem-tafe morajo stvarno dokazati, da so prekrižale s preteklostjo ta se udale v svojo usodo.
Separacijski ta ponihrski problem sta posredno spojena z Interesi naše dr-|3ave. Nemčija še do danes ni pokazala jdobre volje, plačati zaveznikom po >sej pravici zahtevanih reparacij. Ker ta naša država, predvsem seveda srbske pokrajine, silno trpela v svetovni ^bjni, nam je zagotovljen 5 odstotni de-f®ž na nemških reparacijah. Jasno je, se brez materijalnih reparacij naše Poškodovane pokrajine ne morejo obnoviti, zato stoji naša vlada dosledno ,bb strani Francije In Belgije.
V deklaraciji vlade je dodeljeno stališče do Male antante zelo odlično taesto. Nujnost z ozirom na varnost države je zahtevala sklepanje vojnih konvencij z onimi državami, katerim Pretila nevarnost s strani srednje - evropske reakcije. Politika naše vlade se gibala v pravcu, ki ji ga mrekuje r&zvoj politične situacije v Srednji Evropi. Nujna posledica te koncepcije pa je preustrojitev naše vojske v smislu ini-»dtative, ki jo bo vlada predložila gax-
«watatigjogsEgsvo.
Narodna skupščina.
Vtisi vladne izjave — Ekspoze o naši zunanji politiki.
Beograd, 2. junija (B) »Tribuna piše: Deklaracija vlade je napravila najboljši vtis, posebno v nepolitičnih krogih. Govori se o njej, bodisi upravičeno ali ne, da se ji bo v mnogem posrečilo, da razčisti to dušljivo atmosfero, v kateri smo do danes živeli. Ton deklaracije se smatra kot resen in dostojanstven. Posebno je napravila dober vtis izjava, da je iskrena želja vlade ta Nj. Vel, da želi voditi naša država samo miroljubno politiko.
Beograd, 2. junija .(B) G. dr. Ninčič, minister zunanjih del, se pripravlja, da poda prve dni po debati o vladini deklaraciji podrobnejši in obširnejši ekspoze o naši dosedanji zunanji politiki, kakor tudi o njenem bodočem pravcu. V ekspozeju se bo g. Ninčič bavi] najprej z odnošaji s sosednjimi državami, posebno pa z našimi dosedanjimi pogajanji z Italijo.
Beograd, 2. junija. (Z) »Novosti« poročajo: Celokupna opozicija ni zadovoljna z deklaracijo. Demokrati, ki so tudi danes v klubu razpravljali o njej, so mnenja, da je posebno nejasna v vprašanju ustavne politike, češ, da v njej ni dovolj naglašena politika Vidovdanske ustave. ZemljoradniM so isto-tako nezadovoljni, ker vidijo v deklaraciji nejasnost v osnovnem vprašanju no- j tranje politike, posebno z ozirom na hr- I vatsko vprašanje. Kar se tiče zunanje politike, je vzeta v deklaracijo. Zemljo radniki jo smatrajo za nedovoljno. Klerikalci in muslimani očitajo celi dekla-raciji, posebno pa onemu delu, ki se nanaša na notranjo politiko nejasnost in pomanjkanje vsake osnove za sporazum. Spaho izjavlja o deklaraciji sledeče: »Vse kar vlada navaja v deklaraciji, je v skladu z njenim dosedanjim, kakor tudi sedanjim delom. Vlada ni omenila, kako se misli držati napram zagrebškemu sporazumu. To je karakteristično z ozirom na neke izjave ministrov, iz katerih se da zaključiti, da se vlada odreka sporazumu, V tem ‘sporazumu, kaoi' je tudi objavljeno v komunikeju, ki je bil izdan se ne omenja nič dragega glede notranje politike, kakor to, da se bo upravljalo v duhu zakonitosti in ustavnosti Zunanja politika, izjavil je Spaho, vsebuje nekaj običarmii fraz, ki so vsakomur že od prej iz časopisja znane. Vlada bi se Ma morala tudi o zunanji politiki jasno izraziti Čtmprej, ker smo mi mogli po večini iz časopisja sodeč zaplesti se v vojno na račun dolga. Ostrost naše opozicije bo odvisna od vladinega političnega kurza v Bosni, a samoposebi se razume, da na podlagi te deklaracije ne moremo imeti zaupanja v vlado.
Beograd, dne 2. junija. (B): Včeraj se je vršila pri predsedniku skupščine seja šefov parlamentarnih sku-
pin, na kateri se je dosegel sporazum v tem zmislu, da se bodo vršile skupščinske seje v svrho diskusije o vladini deklaraciji od pondeljka dalje vsak dan od 8. do 13. ure in da se diskusija o deklaraciji konča najdalje do četrtka zvečer.
Beograd, 2. junija. (Z) »Politika« javlja: Včeraj je prišla vladina deklaracija. Pričakovana je bila z veliko nestrpnostjo tako v Beogradu, kakor v Zagrebu. Deklaracija je bila včeraj — kakor je popolnoma razumljivo — predmet razgovora v parlamentarnih ta izvenparlamentarnih krogih. Vsa ostala vprašanja, celo tudi vprašanje rekonstrukcije kabineta in borbe za portfelje so stopila v ozadje. Sicer pa je to čisto logičnov ker je ob priliki glasovanja o vladini deklaraciji videti jakost vlade, ker bosta na ta način Spaho in Korošec primorana, da se odkrito izjavita. Vlada je najprej nameravala v deklaraciji samo našteti zakone, katere misli predložiti narodni skupščini in ta deklaracija je bila povod, da se je vlada podvrgla kritiki Vlada pa je v poslednjem momentu spopolnila deklaracijo s svojim stališčem glede zunanje ta notranje politike in na situacijo ta ravno ta dopolnitev je bila včeraj in bo tudi med celo debato predmet najživahnejših komentarjev, tako v vrstah opozicije, kakor tudi v vrstah vladine večine, ki je slišala deklaracijo ravno takrat, kakor opozicija. Po končani včerajšnji seji vlada ni zasedala in bržkone tudi ne bo zasedala .niti danes, da se da ministru financ prilika, da izvrši debato o zakonu v finančnem odboru o naknadnih in izrednih kreditih. Klubi istotako niso imeli včeraj sej, četudi so vsi člani zbrani. Kotiferiralo se je v vladi in v klubih in pretresala deklaracija v svrho priprave za veliko diskusijo, ki se začne šele pojutrišnjem. Nekaj pa se lahko takoj konstatira in to je, da cela opozicija ni zadovoljna z vladino deklaracijo, katero ostro napadajo.
Beograd, 2. junija. (B) Odbor za proučavanje zakonskih načrtov se je včeraj konstituiral. Za predsednika je je izvoljen g. Miljutin Dragovič (radikal). Protikandidat je bil g. Žika Ra~ fajlovič (demokrat), ki je dobil samo 5 glasov. Za podpredsednika je izvoljen g. Dušan Grgič, za tajnika pa g. Peter Popovič.
Beograd, 2. junija. (B) Predsed-ništvo skupščine je sklenilo, da se odpusti iz službe vse skupščinsko osob-je, v kolikor ne dela. To se je sklenilo zaradi tega, ker se je za to proračunsko leto prekoračil skupščinski proračun za 1 milijon 200 dinarjev, vsled česar se. mora ta deficit kriti s štede-njern.
Mednarodna železniška konferenca.
Bern, 2. junija. (K) Mednarodna železniška konferenca, ki bo še traja-jala prihodnji teden, bo dovedla najbrž do dogovora o osebnem in prtljažnem prometu, kar se more smatrati za velik napredek.
v ASOLilTH IN REPARACIJE.
London, 2. junija. (K) Asquith je izjavil v svojem govoru v Buxtonu o odnošajih nove angleške vlade napram Rusiji, da ga veseli, da more ugotoviti, da se bodo težkoče z Rusijo skušale odstraniti s konferencami in poraz govori. Glede reparadjske politike je izjavil, da se resnična ali trajna ureditev problema reparacij in obnove uničenega ozemlja more doseS le z nepristransko mednarodno razsodbo. (W)
Konec stavke v Poruhrju.
Düsseldorf, 2. junija. (Agence Havas) V Poruhrju so stavke popolnoma končane. Kovinskim delavcem je bilo priznano povišanje mezde za 100 odstotkov in pavšalna odškodnina .120 tisoč mark.
DIJAŠKE DEMONSTRACJIE % PRAGI.
Praga, 2. junija. (K) Včeraj je došlo na protestnem zborovanju, ki so ga sklicali češki klerikalni dijaki proti vodstvu češkoslovaške dijaške zveze, katera je odklonila, da oficijelno pozdravi maršala Focha, do spopadov z naprednimi dijaki, ki so se zbrali v velikem številu. Napredne dijake je policija izrinila iz dvorane. Ti so skušali prirediti demonstracijski obhod. Poli-cija je razgnala demonstrante, pri Čemer je bilo več dijakov ranjenih ta petnajst aretiranih.
Presegalo bi okvir tega članka, če bi hoteli podrobneje razpravljati o namerah vlade v zakonodajnem oziru. Prva točka zakonodajnega programa vlade je ureditev uradniškega vprašanja. Ta problem je danes tako pereč, da mu je vlada odkazala najodličnejše mesto. Velikega pomena je v deklaraciji vlade napoved davčne reforme, ureditev invalidskega vprašanja, dobroveljskega problema, reforme srednjega šolstva, ljudsko - šolskega pouka, poljedelskih kreditov, V pretres pridejo tuds reduk-SÜ» žievita autastrstex .te.&ssd.^kgr..
ni, kakor tiskovni, zborovalni ta društveni zakon.
Sklepoma govori deklaracija o dolžnostih Narodne skupščine. Na njej je ležeče, da se program, ki ga je vlada postavila, brez zavlačevanja In občutnih trzavic izvrši Izjava vlade je jasna po duhu, konkretna v stilizaciji in skromna slede obsega. Tenor deklaracije je: malo besed, a te10 ve& dela in skrbi za blagor države in naroda. Res jei ml se približujemo evropskemu parlamentarizmu. Zasluga pa sre Narodni radikal* ulj»!?«
Iz sefe finančnega odbora.
Bpograd, 2. junija. (B) Včeraj popoldne se je nadaljevala seja finančnega odbora. Po govorih mnogih poslancev in po mnogih opazkah je minister financ g. dr. Stojadinovič odgovarjal demokratskim članom odbora, ki so kritikovali zakonski načrt. Gosp. dr. Stojadinovič smatra, da je našel kritje za razhode v tem zakonu. Minister financ precizira, v kateri partiji se bodo dosegli prihranki, prebitki vsled štednje pa se bodo dosegli v monopolski upravi. Carinski dohodki niso dosegli v proračunu nastavljene višine, to pa je posledica prejšnje politike omejitve izvoza. Sedaj sta izvoz in uvoz svobodna in se bo vse to popravilo. Kar se tiče očitka o nedovoljenem zapravljanju iz dispozicijskega fonda, zatrjuje minister, da se iz tega fonda ni zapravljalo za nikako volilno agitacijo, češ, da lahko to potrdita minister notranjih in zunanjih del. Govori o opazkah poslanca Pušenjaka, ki trdi da so dohodki Slovenije mnogo večji nego razhodi in da državni razhodi niso sorazmerno razdeljeni na vse pokrajine. Presežek dohodkov nad izdatki je samo dozdeven, ker so to carinski in trošarinski dohodki, ki so obče državni in ne specijalno slovenski. V Mariboru se plačuje carina za blago iz cele države, isto velja tudi za trošarinske dohodke v Hrvatski in v Sloveniji. Tam je mnogo tvomic likerjev in vina, a trošarina za ta državni
artikel se plačuje na celem državnem ozemlju. Gosp Spahi odgovarja mildster z ozirom na plačevanje davkov na vojne dobičke, da se ni moglo ugotoviti koliko je kdo imel vojnega dobička; radi tega so razvrščeni davki na vojna dobičke sorazmerno z ostalim delom davkov. Za dr Stojadinovičem je govoril g. dr. Ktimanudi, ki je kritikova! delo ministra financ. Nato je govoril g Šečerov. Po njegovem govoru in predlogu, da finančni odbor ne more sprejeti tega zakona, je dal predsednik najprej na glasovanje predlog glede sprejema zakonskega načrta v načelu in je le-ta sprejet s 17 proti 12 glasovi Proti so glasovali demokrati, Spahihovci ta klerikalci. Gosp. Lazič predsednik zrn-Ijoradniškega kluba ni prisostvoval tej' seji. Vsled tega je predlog g. Šečerbva odpadel, ne da bi bil dan na glasovanje.;
Beograd, 2. junija. (B) Na današnji seji finančnega odbora, ki se je začela ob 9. uri dop., so bili zglasovani naknadni in izredni krediti za sledeče resorte: vrhovno državno upravo, nti-nistrstvo pravde, ministrstvo prosvete* ministrstvo vere in ministrstvo notranjih del. Na vrhovno upravo odpadejo krediti v znesku 156,819341.81 dinarjev, na ministrstvo pravde 20,542.941.95 dinarjev, na ministrstvo prosvete 80,409.331 dinarjev, na ministrstvo vere 7,194.149 dinarjev ta na ministrstvo |H notranja dela 40,666.749.08 dinarjev, '
Važna izjava
Beograd, 2. junija. (B) Iz Varšave poročajo: Vlada je včerja prečitala pred parlamentom svojo deklaracijo, v kateri je naglašala, da se opira na poljsko večino, da pa ne misli postopati šovinistično proti nacijonalnim manjšinam. Nikake organizacije, ki bi šle za tem, da rešujejo politične probleme nasilnim potom, ne bodo dovoljene. V pogledu zunanje politike bo ostala vlada zVesta načelu, da so zavezniki s svojo zmago nad centralnimi silami, a posebno nad Nemčijo, položili temelj nezavisnosti poljske domovine. V teku zadnjih let so -se odnošaji med Poljsko ta velikimi zapadnimi demokracijami pojačili, posebno pa velja to o odnoša-jih napram Franciji, čemur je najboljši dokaz nedavno potovanje maršala Focha, Vlada konstatuje z zadovoljstvom.
poljske vlade.
da se v poslednjem času tudi odnoSajl z Anglijo prav lepo razvijajo, napravila bo vse, da tako stanje konsolidira, posebno pa v gospodarskem oziru. V svoji zunanji politiki se bo vlada dala v glavnem voditi od razumevanja opasnosti in od negovanja zveze z Romunijo, katera se dopolnjuje s političnim razumom s češkoslovaško republiko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z le-to je Poljska že sklenila trgovsko pogodbo in je zelo verjetno, da bodo tej pogodbi sledili tudi drugi sporazumi, ker imajo te dežele istovetne interese. Glede Rusije izjavlja, da ona ne izvršuje svojih obveznosti, ki jih je sprejela in da onemogoča vzdržavanje normalnih odnošajev v političnem ta gospodarskem življenju.
Bolgarska in izhod na morje.
D u n a J, 2. junija. (Z) Iz Sofije javljajo: Ministrski svet je na včerajšnji seji pod predsednišivom Stambolijske-ga sklenil, poslati bolgarski delegaciji v Lausanni naredbo, da konferenco informira v smislu, da grško-turški spor prav nič ne spreminja bolgarske pravice do izhoda na Egejsko morje zajamčenega ji s pogodbo. Stališče vlade je nespremenjeno da se namreč izhod na morje more dobiti le po avtonomnem ali bolgarskem področju. Vaš dopisnik
doznava iz. tukajšnjega bolgarskega poslanstva, da je Bolgariji zajamčen od strani antante izhod na morje, vsled česar stoji Bolgarija na stališču, da o tej stvari nima odločevati grškoturški sporazum, marveč je stvar antante, da ji najde izhod na morje. Poslanec Stoj kov je izjavil z ozirom na vest o obnovi balkanske zveze, h kateri bi imela pristopiti tudi Bolgarija, da o tem prej nj ničesar vedel.
DR. ŽUPANIC V BEOGRADU.
Beograd, 2. junija. (B) »Tribuna* poroča: Z današnjim jutranjim br-zovlakorn je dopotoval iz Ljubljane g. minister n. r. dr, Niko Zupanič.
VOJVODINSKI NEMCL
Beograd, 2. junija. (B) »Politika« poroča: Po poročilu iz Novega Sada delajo vojvodinski Nemci velike priprave za proslavo 200-letnice svojega prihoda v Vojvodino. Na to proslavo bodo povabili tudi g. Pašiča ta celo vlado. Sinoči so ga obiskali nemški poslanci gg. Kraft Mozer in Schumacher. Misli se, da je ta obisk v zvezi z ene strani s to proslavo a z druge strani z nastopom Nemcev povodom diskusije o vladini deklaraciji
VPRAŠANJE RAZOROŽITVE.
Ženeva, 2. junija. (K) Razorožit-vena komisija društva narodov se bo sestala 4. t. m. v Ženevi na sedmo sejo. Komisija se bo bavila s pripravo programa za medsebone garancije med državami v svrho, da omogoči splošno razorožitev v smislu sklepov, ki jih je sprejela skupščina društva narodoy y ^septembru 1922,
BOLGARSKA IN ODSTOP KARA-GAČA.
B e o z r a d, 2. junija. (B) Bolgarski list »Echo de Bulgarie« piše v včerajšnji številki, da ne bo miru na Balkanu, dokler lausannska konferenca ne doseže stvarnih uspehov in dokler Bolgarska ne dbbi izhoda na Egejsko morje. Z odstopom Karagača Turčiji je ta edini izhod zaprt
Današnje prireditve,
v LlubUant
Drama: »Hamlet«. Izv.
Opera: »Prodana nevesta«. Izv. Začetek ob 8. uri zvečer.
Kino Ideal: »Ukleti Holandec«. I- del.
Kino Tivoli: »Moj Fakin«. Jackie Cfr>
V Mariboru.
Narodno gledišče: »Šolska prireditev« ob a uri popoldne. — Ob a uri zvečer »Pri treh mladenkah«. Izv, Kuponi. Gostovanje ljubljanskega tenorista Sowiiskega.
V pondtljek, dne 4- iunifc v Ljubljani.
Drama: »Kar hočete.« Red A,
Opera: Zaprto.
Kino ideal: »Ukleti Holandec«. ILdel.
Kino Tivoli: »Moj Fakin«, Jackie Co-ogjian. _______________
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Piccoli na Dunajski Cefti ta Bik''m *a
. aTOTRANJE nov osti.»
~r~~-
Štev.
3maf
-r-
Inž. R. Šapi®:;
Zadnji dvig dinarja.
Zadnji teden je pričel dinar rasti s presenetljivim tempom. Domača in tuja Špekulacija se je uverila o resni volji radikalne vlade in ogromne večine našega naroda začeti z resnim zdravljenjem i naše valute ter pričenja računati s tem, da bo dobil dinar zdravo podlago, da bodo ublažene ali celo zaceljene njegove glavne bolezni.
Brez forsiranja izvoza in brez zajezitve poplave bankovcev ni moglo pričeti pravo zdravljenje. Forsirani izvoz je povzročil začasno povečanje draginje živil, ki bi pa narastle tudi brez tega, ker bi imel dinar brez forsiranoga izvoza mnoäo nižjo kotacijo. Posledica nizkega tečaja 'dinarja bi bila draginja industrijskih izdelkov, kar bi zopet podražavalo živila.
Omejitev kreditov industriji in veletrgovini je zajezila oni del inflacije, ki bi sicer brez teh odredb še nadalje kvarno vplival na kurz dinarja.
Strašilo inflacije pa S tem še ni odpravljeno. Uradništvo je na koncu svojih moči, invalidi v veliki bedi. Vojaštvo je treba vzdrževati v onem stanju, da nam more v slučaju potrebe izsiliti gospodarske dajatve, ki nam priti-čejo po mirovnih pogodbah. Rešitev teh in še drugih važnih nalog bo zahtevala
Nekaj mesecev sem že bobna propadla demokratska stranka na »koncentracijo naprednih sil«, to je na združitev vseh naprednih elementov v enotno fronto, ki naj izvede boj proti klerikalizmu. Na prvi pogled se je marsikomu zazdela ta akcija simpatična, najbolj pa seveda onim, ki upajo na ta način priti iz političnega pozabljenja na površje, in ki mislijo, da so pleča slovenskega dela našega naroda ustvarjena samo za to, da nosijo politične penzijoniste.
Ako pa si to »koncentracijo« le malo podrobneje pogledamo, tedaj nam postane nehote jasno, da je vsa ta akcija le prenašanje kukavičjih jajc v tuja gnezda, da je to samo še poslednja farsa onih politikov, ki so idejno in Programm) zaigrali zaupanje svojega ljudstva in ga poskušajo slednjič z vsemi umetnimi sredstvi omamiti, da splavajo še vsaj za trenotek na površje slovenske koncentrirane politične mlakuže.
Kako pa naj se izvrši ta politična koncentracija?
Iz pisma, ki ga je prejel naš stran-kin zaupnik na deželi vidimo, da hočejo »končentrasi« ustanoviti nekakšen skupni odbor obstoječ iz določenih pristašev demokratske, samostojnokmečke, na-rodnosocijalne, narodnonapredne in slednjič •— o kaka čast in milost mlado-demokratov tudi eventuelno naše stranke. Izdajal naj bi se poseben »koncentracijski dnevnik«. Ta koncentracija po demokratih zmešana zmešnjava, obstoječa iz torej najmanj petih strank, če izvzamemo tri socijalistične stranke, ki so koncem koncev tudi napredne stranke — naj vodi boj proti kJerika-iizmu in pomaga na tihem obstoju — demokratov, ki so Spiritus agens te najnovejše politične eksistenčne umetnosti.
Vsako gibanje, zlasti politično pa mora biti, ako je zdravo — idejno, pre-
težke milijarde, ki jih bo treba dobiti le z novimi d,avki.
Špekulacija računa s tem, da se bo Izvoz še nadalje forsiral, da bo vsled dobrih izgledov letine še mnogo večji od dosedanjega. Istočasno računa, da se ne bo povečalo število bankovcev, temveč, da se bo dobilo ravnovesje proračuna z novimi davki.
Zaupanje domače in tuje špekulaci-cije v našem gospodarstvu dviga danes dinar. Vedeti pa moramo, da se bo zaupanje spremenilo v nezaupanje, če ne bmo šli po dosedanji poti in da začne dinar padati, če bomo pričeli tiskati nove bankovce, namesto da bi zvišali davke.
Ce bomo ozdravili obe že večkrat omenjeni notranji bolezni dinarja, ne bomo več navezani na milost špekulacije. Tedaj bomo lahko uverjeni, da je porastel dinar vsled našega dela, ne pa vsled trenotnega mišljenja špekulacije, ki gleda samo na svoj dobiček. Upajmo, da bo tekoče parlamentarno zasedanje, zasedanje dela za osvoboditev našega dinarja od špekulacije, na kar bo stotine ljudi prišlo ob neopravičeni lahki zaslužek, milijonom pa bo omogočen opravičeni zaslužek, ki bo odgovarjal njihovemu delu in zmožnosti
Maribor, 3f. maja.
gramatično. Vsako gibanje samo po sebi mora biti tudi načelno in dosledno ter si ne sme nikdar — zlasti še ne v narodno ujedinjem državi natikati okvirja plemenskega značaja, ali se vklepati v verige verskega dogmatizma.
Poglejmo pa sedaj na programe in programčke gori navedenih strank in na prvi pogled vidimo, da so oni ali stanovski ah pa usmerjeni po potrebah naše slovenske malookvime politike, ki je lahko, zadoščala za dobo, v kateri smo imeli kot avstrijski sužnji pravico delovanja v izobraževalnih, ognjegasnih in veteranskih društvih v dobi, ko smo gonili malomeščansko protifarško politiko.
Na kakšen program naj se zedinijo koncentraši naprednega bloka? O tem si danes sam koncentrator dr. Kukovec ni na jasnem, temmanj pa še strankč, ki prihajajo v poštev za koncentracijo in katere tako milo vabijo naši mladini.
In v tem tiči že ona politična nesposobnost, ki je sama na sebi vzrok, da je ob zadnjih volitvah pomedla s strankami, ki nimajo več eksistenčne pravice.
Naravnost smešno pa je naziranje onih, ki mislijo, da se bo naša Narodna radikalna stranka na našem ozemlju bavila s to »koncentracijo«.
Mi imamo svoj program in svoj cilj in naša stranka ve, kaj hoče. Naš program predvideva gospodarsko, politično, socijalno in kulturno osamosvojitev jugoslovenskega naroda, naš program predvideva gospodarsko, politično, socijalno in kulturno osamosvojitev jugoslovenskega naroda, naš program hoče 'edinstvenost države in nacije in naš program je edino sposoben, da koncentrira vse one, ki soglašajo ž njim in delajo za njega izvršitev. Narodna radikalna stranka pa je tudi edina, ki bo s svojo moralno in idejno silo izbojevala končni boj s klerikalizmom, ali ne v for-
mi protifarške gonje — temveč sledeč svojemu programu, z delom za gospodarsko, socijalno, politično in kulturno osamosvojitev svojega naroda.
Doba političnega šarlatanstva je za nami, začeti se mora enkrat s treznejšim delom in postaviti naše ljudstvo na realna politična tla in ga potem treznega političnega dela privesti do dobrin, ki mu’ jih nudi trezen, realen političen program.
»Koncentracija naprednih sil« je demagoški šlager, je stavba na pesku, ki nima niti idejne niti realne podlage. Zalo jo bo vsak trezen in pameten človek zavrnil. Kdor hoče res pomagati svojemu ljudstvu in ga povesti iz tmine politične nezrelosti, kdor hoče res smotreno sodelovati v boju zoper klerikalizem, ta mora imeti pred seboj predvsem širokogruden političen program, mora vedeti sam, kaj hoče in doumeti program, ki mu predstavlja in kaže cilj, za katerim naj hodi »Napreden koncentraš« pa je danes mornar brez kompasa na visokem morju političnega frazerstva.
Naš politični kompas pa je naš program, in kdor je res pristaš napredne misli, kdor se hoče resnično boriti ramo ob rami za politično, socijalno, gospodarsko in kulturno svobodo, ta bo vstopil ne oziraje se na levo in desno, v našo stranko kot vojak napredne ideje.
Slovenske politične stranke se nahajajo v razsulu vsled idejne in načelne slabosti in pomanjkljivosti, duševno razkrojeno ljudstvo pa se je zateklo v vode najreakcijonamejše Slovenske ljudske stranke. Kdor hoče to ljudstvo koncentrirati, mora imeti v svojih rokah orožje, in to orožje je idejno močan realen političen program Narodne radikalne stranke.
Tako hočemo mi koncentrirati napredni blok pod zastavo Narodne radikalne stranke zavedajoč se, da bodo v političnem rešetu ostali samo oni malenkostni voditelji, ki so pognali slovenski del naroda v Koroščevo in Radičevo naročje in ki se danes ne morejo Več orijentirati v duhu dobe, v kateri Žive.
Zato proč s koncentracijo Kukovčeve žerjavščine, slovenskemu ljudstvu pa kličemo:
Na ukup; skupaj v koncentracijski tabor Narodne radikalne stranke, k jelima prostora vsakdo, ročni in duševni delavec, kmet, znanstvenik, trgovec in obrtnik!
Z realnim, idejnim in delovnim programom naše stranke bomo dosegli koncentracijo vsega jugoslovenskega naroda, da bo na znotraj edin vodil v blagostanje, na ' zunaj močan varoval našo skupno hišo: država
Verns.
= Državni znak na državnih šolah v češkoslovaški republiki Uradno glasilo na-učnega ministra naznanja vladno naredbo, po kateri mora biti državni znak na vseh šolskih poslopjih češkoslovaške republike.
= Predrzna pruska demonstracija. Na dan slovesnega shoda severnočeške Narodne enote v Marijanskih Lažnih so nemški nacionald Izobesili na restavraciji pri »Rdeči čepld« velenemškl prapor, ki so ga pa morali na povelje okrajnega glavarja odstraniti po posredovanju delegatov mesta Prage. — Kakor je videti, Nemci še vedno bolehajo na megalomaniji
=* O bodočnosti Nemcev v češkoslovaški republiki piše dunajski profesor W. Winkler. Pravi da so izdajalci svojega naroda tisti mladi možje, kateri se iz gotovih ozirov ne ženijo in. dalje vsi zakonski, ki se boje otrok ali pa se omejujejo samo na enega ali dva otroka. — Te besede ne veljajo samo Nemcem, ampak tudi mnogim Slovanom, ki hočejo biti moderni a s tem svojemu narodu silno škodujejo.
Beseda k „napredni koncentraciji“.
Iz prosvetnep življenja.
Otvoritev XXV?. umet. razstave v Jakopičevem paviljonu.
Nikak družaben dogodek, ne vidiš na-ih dam, ki bi se razgovarjale, katera iz. ned njih ima sladkejše naslikana ustna in katera ima lepši obraz. Vidiš le par študentov, par slikarjev pri otvoritvi. Je pa zato gotovo resna umetniška razstava, enostavno in okusno prirejena.
Mojster Jama in Zajc sta skupno izstavila. Poznana že oba, prvi, če govorimo o struji — impresijomist — ki išče poleg barvne luči in zraka, že mnogo več. — Jama je razstavil zadnjič pred vojno več stvari, odšel med vojno na Nizozemsko k svoji družini in tam delal. — Ko se je lansko jesen vrnil je začel delati zopet z vztrajnostjo in ljubeznijo, säj mu je bližja a zemlja, kot ona v kateri je živel toliko let. To se tudi jasno vidi iz vseh njegovih del. O vsaki stvari bi povedal lahko mnogo z najrazličnejših strani. Zanima me pa najbolj tole: Kak je bil ko je odšel, kak na Nizozemskem in kako dela zdaj? Za prvo mi Je merilo tisti Belokranjec, znan iz Narodne galerije — ali tisti Dürnstein ob Donavi — vse toplo in občuteno. Holandska stvari, dasi dobre, uplivajo malo mrsio — ni tistega kot preje. A sedaj — umetnik Je zopet doma, dela, studira z isto ljubeznijo kot preje. — V nekaterih delih, malo preveč študira, detajlira, kar že malo škoduje. Zanimive pa so: oba pogleda na Ljubljanski grad izpod Tivolija in Trnovski pristan — ki kažejo, kako pozabi umetnik ha strogo Studiranje in barve in začne — rekel bi pisati in oddalji od tega, kar vidi — gre v sebe... Vse toplo in resnično.
Sicer sedaj toliko zaničevani Impresi-Jonlzem — a ker je tu toliko umetnosti, zato dvojno pozdravljen ... Uverjen sem, da se bodo dopadla ta dela vsem, najbolj onim strogim, ki gledajo razstave izključno z umetniške strani.
Delajmo na to, da ostane mojster Jama :cumM to da ne pojde zon«t v tujino.
Kdo ne pozna skromnega kiparja Zajca? Rastavil ni mnogo, a to, kar je pokazal, je razveseljivo. Nekoliko drugačen, kot do sedaj, je v skupini »Idila« — da bi delal v tej smeri dalje, in tudi krivica, ki so mu jo delali razni nepoklicani — bo poravnana.
Razstavo toplo priporočamo. F.
— Dve zanimivi umetniški razstavi na vidiku. Narodna galerija v Ljubljani priredi v najkrajšem času razstavo Meštrovičevlb del, ki so namenjene v Ameriko na ondotne Izložbe. V Pragi je sedaj razstava francoskih mojstrov 19. to 20. stoletja. Čujemo, da se ta razstava prenese v Ljubljano, kar bi bilo za vse kroge hajvečjega vzgojnega .pomena. Posebno prosimo tukajšnjega gospoda francoskega konzula, da podpira to važno kulturno prireditev, za kar mu bomo zelo hvaležni
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Sreda, 6. Junija: »Hamlet«. Red B.
Četrtek, 7. Junija:	»Ugrabljene Sa-
binke«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 4. uri popoldne. Izven.
Petek, 8. Junija: Zaprto.
Sobota, 9. Junija: »Hasanaginica«. Vojaška predstava. Izven.
Nedelja, 10. junija: »Hamlet«. Izven.
Ponedeljek, 11. junija: »Handet«. R.E.
OPERA.
Torek, 5. Junija: »Nikola Šubic Zrinjski«. Premiera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Red E.
Sreda, 6. junija: »Madame Butterfly«. Gostovanje gospe Vere Bourago. Začetek ob 8. uri zvečer. Izven.
Četrtek, 7. junija: »Nikola Šubic Zrinjski«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Red C.
Petek, 8. junija: »Luiza«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Red B.
Sobota, 9. junija: »Nikola Šubic Zrinjski«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Red D.
Nedelja, 10. junija: »Evgenij Onjegin«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Izven.
— 33. šl »Gledališkega lista« prinaša zanimivo razpravo o »glasbenih razpisih« izpod peresa dr. Mohoriča, sliko J. Rijavca
LJUBLJANSKA DRAMA.
Hasanaginica. (Dijaška predstava.) Ta povsod pri nas priljubljena in uspela dramatizirana narodna pesem je bila tudi pri petkovi dijaški predstavi z veliko hvaležnostjo, razumevanjem in z navdušeno pohvalo od mlade publike sprejeta. Takih predstav je treba več, zlasti s Šekspirjevi-ml — Ago Hasanagq je g. Rogoz topot prvikrat predstavljal s prijetno, omiljeno realistiko, s finejšim notranjim povdarkom in točno izgovarjavo. Kreaciji pa Je nedostajalo moči, krepkejših potez, plastičnega izraza. Zdelo se je, kot bi sijajen bariton v sili zapel basovsko partijo. — Malvolio — Lövborg — Hasanaga: Skoro nemogoče je izčrpno objeti vse registre tako ogromnih človeških razdalj z drobnimi prstki virtuoza na enem instrumentu.
Ga. Rogozova je bila zopet izborna In plemenita Hasanaginica. Je to dozdaj njena najboljša vloga, ki jo prinaša z resnično boljo G. dej.) in z nežnostjo v izrazito lirskih scenah (refreni retorična vprašanja, ton narodne pesmi) drugega dejanja. Močno dramatično učinkuje v zadnjih prizorih materine drame. Krepak v izrazu beg Pintorovič, mati Hasanage, imoski kadi (g. Drenovec je predistiniran za lirske vloge) so tudi topot z dražestno, a pretiho sultanijo ugajali V splošnem je pri dijaških in mladinskih predstavah na sploh govoriti izdatno glasneje. Spričo nemirne, živahne mlade publike se vse finejše nljanr se, vse potankosti izgube brez sledu. Gorje pa gledalcu, ki ga je usoda potisnila malone v sredo te življenjapolne množice. — Predstava je povsem dosegla svoj namen: napojila je x leskom mlade oči in jih mehko pobožala po srcih. In to je splošno smoter gledišča.
-L
«— Koncert mestnega udruženja »Ferk jalnega Saveza« v Ljubljani ki je bil napovedan za pretekli četrtek, se bo vršil v ponedeljek zvečer ob 20. uri y dvorani Filharmonije. Prosimo cenjeno občinstva da nam oprosti zaradi nepričakovanih ovir nastalo zamudo to da se udeleži koncerta * obilnem Številu.
Veličasten pogreb iwana Endücherja in inđenhMrikiti Irtew.
Od 9. zjutraj pa do 2. ure popoldne so se trle množice pred Narodnim domom, da posetijo posmrtne ostanke narodnih žrtev, ki so bili razstavljeni na velikem odru v vestibulu, Vsled premalega prostora je bil napravljen samo navaden oder za krste, ki so bile popolnoma pokrite z venci in svežim cvetjem. Pred vhodom pa je stal cvetlični voz poln vencev.
Ob 2. uri popoldne so zaprli dohod občinstvu in priredili- potrebno za pogreb, ki je bil eden najveličastnejših, kar jih je videla Ljubljana. Točno ob 3. uri se je pričel razvijati izpred Narodnega doma veličasten
sprevod.
Na Čelu je jezdil oddelek sokolske konjenice s praporom. Sledila je pod vodstvom kapetana kapelnika dr. Čerina godba, za njo pa častna stotnija Dravske divizije, za njimi pa" Sokolstvo. Na čelu dr. Murnik, starešinstvo, nato pa čete domače in obob'ške sokolske čete za sledečimi prapori: Ljubljana, Novo mesto, Kranj, Vrhnika, Krško, Borovnica, Logatec, Jesenice na Gorenjskem, Brežice, Radovljica, Cirk-nica, Škofja Loka, Šiška, Trbovlje, Zagorje in Maribor. Križu in velikemu praporu pogrebnega društva so sledile močne čete prostovoljnega gasilstva s svojimi prapori Dalje Zidarsko in tesarsko- društvo z za-stavo, skauti z Ličnimi praporčki, društvi »Bratstvo« in »Mladost« s praporom. Šolska mladina vseh mestnih šol v kolikor ni tvorila špalirja. Dalje vse srednje šole, moške in ženske, gojenci raznih zavodov, Osnovna šola Planina, pri Rakeku, Društvo »Atena«, dalje družba Sv. Cirila in Metoda in Kolo jugoslovanskih sester, nato pa godba železničarjev. —* Sledili so jim akademiki s krasnim velikim zelenim vencem, Orjuna, narodno ženstvo in pa številen oddelek invalidov z lepim vencem. V prvih njihovih vrstah je korakalo 8 slepcev. — Za njimi dobrovoljci in oddelek častnikov in vojakov bivšega 17. pešpolka. — Obrtni šoli z vencem in močnemu oddelim orožnikov so sledili prapori pevskih društev in sicer Zvon iz Šmartna pri Litiji Čitalnica Šiška, Rokodelsko društvo. Slavec, Zvon in Ljubljana. Zveza pevskih zborov je postavila olerog 140 pevcev, ki so pod vodstvom pevovodje g. Prelovca zapeli pred Narodnim domom Vilharjevo »Našim junakom«. Na čelu pevcev smo opazili še gg. Hubada, Dražila, Premelča 3. dr. Sledili so zastopniki Ferijalnega saveza. Sloge Celje, Češka obec. Ruski kružok, Slov. kršč. soc. zveza in društvo rudniških nameščencev.
Ko so se bližale krste vogalu pošte in palače kreditne banke, se je začula iz oktogena na strehi te palače krasna žalo-stinka s fanfarami	\
Vozu z venci in cvetjem je sledil voz z duhovščino, za njim so nesli velik trnjev venec, pred njihovimi sorodniki in sobojevniki njim pa so sledili vozovi s krstami Med bogato z venci in šopki okinčani-ml vozovi so nosili zopet vence raznih korporacij, društev itd. Ta skupina je bila res pretresljiva, veličastna. Tej skupini krst so sledile rodbine in sorodstvo narodnih žrtev, vojaki bivšega 17. p. p., obtoženi in obsojenci radi veleizdaje in pa odbor za prevoz judenburških žrtev. Sledila so nebrojna zastopstva !n deputacije državnih in civilnih uradov, oblasti in zavodov.
•	Ljubljana, 1. junija.
na četo»veliki župan dr. Lukan.s koman-danteih Dravske divizije, polk. Vukičevi-čem, delegatom financ dr. Savnikom in ljub. ;tž.iiphflom dr. Peričem. Sledili so jim predstavitelji inozemskih držav, načelniki oddelkov pokrajinske uprave in osrednjih oblasti.. oficirski zbor, zastopstvo mestne občine' ljubljanske, Akademski senat, Tr-govska'-'iti obrtna zbornica, zastopniki občin inv glavarstev, zastopstva raznih polit, strank, ■ zastopstva raznih oblasti in uradov, .korporacij in zavodov, narodno ženstvo,''oddelek vojaštva in dolga vrsta občinstva iz-mesta ter bližnje in daljnje okolice. :~S7
Obvpotu, kjer se je pomikal sprevod od Narodnega doma pa do sv. ^ Križa sp tvorile špalir brezštevilne množice občine stva. Raz hiš so plapolale žalne zastave.
. — ,'i.v Na pokopališču.
Za žrtve je bil izkopan na oddelku za vojake ...velik skupen grob. Nad jamo so postavljeni križi z napisi po vrsti: Al. Rogelj, ustreljen • po prekem sodu dne ,18. maja 19re v Judenburgu. Drugi: AL Steia-nič, tretji: vlvan Endlicher, umrl v graških-zaporih dne 5. septembra 1915, četrti: Anton Hafner,.Peti: Karl Možina in šesti: Jo-so Dautovič. Po blagoslovljenju v kapeli so položili krste v grob, nakar so opravili duhovniki mrtvaške obrede. Vojaki so oddali salvo v zadnji pozdrav, pevci pa so pod vodstvom pevovodje g. Prelovca zapeli Pavšičevo narodno nagrobnico. Poslovili so še od pokojnikov domačini, v imenu vseh navzočih in naroda pa se je poslovil od. njih g. pisatelj Levstik, ki je govoril :Pozdravlja vas domovina. Razlike med mrtvimi in živimi ni, živi ste v naših srcih in naši krvi, Ti Endlicher in Vi juden-burški levi- Vaš narod ceni vas v vaših nesmrtnih . dtelih in vaša slava sije V bodočnost. Vaši jeziki nam govore in narod posluša te besede. Vaši grobovi nas spo« minjajo stotefij sovražnega nasilja, ki je rodilo odpor, osvobojenje in v vekih zasidra--no enoto treh slovanskih plemen. Eni smo. Prisegamo na svete kosti, na jok vdov in solze sirot, da hočemo prezirati lastni prid in strast, v prpspeh skupnemu ‘domu na čast in slavo jugoslovenske zemlje. In če dvigne kak sovražnik roko, zaklinjamo se, da popije prej zemlja zadnjo srago krvi-preden damo: raztrgati mater zemijo.
Spomenik.
Nato odkrije v imenu odbora sporne, nik in ga izroči mestni občini v oskrbo. —i'
Spomenik' predstavlja vojaka v naravni velikosti. sr puško ob nogi Spodaj pa so napisi: Vsem, ki so prelili kri in dali dušo v borbi zoper nasilje nam za svobodo. Judenburg — Murau — Radgona — Codroj* pb — Kotor — Pulj.
•Zadnje slovo.
Nato je govoril preds. akad. podp. društva iz Zagreba, Id je prinesel pozdrave iz Zagreba in Beograda, Končno je govoril še kratko a jedernato inž. Kranjc, ki je vprašal, če je. že maščevana ta mučeniška kri in izpolnjena njihova oporoka. Grobovi kličite narodu, da izvršimo vašo oporoko. In sklonile so se zastave vseh društev nad grob in poslovile od ostankov naših mučenikov.	-	.
Mariborsko pismo.
V našem mestu 'se opaža povsod nič kaj razveseljiva stagnacija, ki je objela vse sloje. Vse stoji, opazuje In čaka. Nikjer ne zagledaš veselega vrvenja, ki bi ga moralo nuditi tako mesto, in katerega je nudilo tudi naše mesto dovolj do zadnjega časa. O kaki javni ali pa privatni podjetnosti ni niti govora. Lansko leto smo vsaj mnogo pisali o gradnji novih poslopij. Postavili seveda nismo ničesar razun dveh hiš, ki se sedaj dodelujeta. Letos pa niti ne pišemo več, gradimo pa tudi nič. Za Gradbeno alrcijo in »Mar. Stan« Je bilo mnogo zanimanja in še več reklanie. Zdaj pa, ko bi bilo treba stopiti v akcijo, je vse utihnilo. Marsikdo bi sodil, da je morda že odpravljena stanovanjska beda, ker se nič ne zganemo v tem oziru. A stanovanjska kriza je prav tako štacijonerna kakor vse drugo razun cen, ki se stalno gibljejo navzgor, pa ne samo pri mesarjih,-ampak tudi drugod. —
Stanovanjska razsodišča za sporne najemnine imajo še vedno dovolj posla, bodisi za mesto samo, kakor tudi za bližnjo okolico. V kratkem pa se bodo tudi ti gospodje, ki so opravljah ta časten in nehvaležen posel, lahko precej oddahnili. — Zakaj nova naredba nalaga hišnim gospodarjem, ako hočejo spor spraviti pred razsodišče, precej občutne stroške. Zato se bo marsikateri rajše pobotal zlepa, ali pa sploh opustil zvišanje, česar gotovo ne bodo obžalovali najemniki.
Mrtvilo, Id se je naselilo v našem mestu, je naravna posledica splošnih razmer. Za denar je težko in življenjske razmere so zlasti med nradništvom in delavstvom, ki tvorijo glavni kontingent prebivalstva, prikipele do vrhunca težkoč. Če pa se morata boriti ta dva sloja z denarnimi težko-čaml potem občuti te posledice tudi obrtnik in trgovec prav znatno. Zato vse nestrpno pričakuje rešitve vprašanja javnih nameščencev in železničarjev. Samo z denarjem pa se ne bo dalo rešiti to vprašanje, ker ga gotovo ne bodo dobili toliko, da bi zamašili nastale dolgove In mogli vsaj za naprej za Silo izhajati Pravo zboljšanje bo nastopilo šele takrat, ko bodo začele padati cene. Tega pa ne more nam povedati noben prorok, kljub temu, da se je naša valuta po zaslugi postopanja finančnega ministra ustalila in kaže celo znaten napredek.
Ker ne moremo nikjer živeti brez prerekanja in delati složno, zato tudi na našem magistratu ne gre gladko. Naš župan ima precej trdo kožo, to so pokazale vse dosedanje izkušnje. Doslej so se ž njim poskušale že vse Stranke: narodni socijalisti, demokrati in klerikalci. Edini njegovi«somišljeniki so mu dali mir in so ga dosledno zagovarjali No .sedaj so se pa še ti spravili na njega v osebi glavnega Irazerja obč. svetnika Batnima zaradi klavnice in Izvoznih tvrdk Predovič in Markovič. Kajbo dognala komisija in čigava je krivda, bomo potem videli. Spor med Bahunom in županom Grčarjem pa kaže dovolj jasno, da se tudi v socijalističnih vrstah vrši pre-grupacila to preasijeniacii* ta <ta to dl ia.
ne morejo ustanoviti enotne frendte, kakor je tudi demokrati ne morejo. Torej nevesel pojav na vseh koncih in krajih.
Ljubljanski umetniški klub »Vesna«, ki je priredil pod okriljem našega »Groharja« razstavo v Mariboru, bo odnesel še slabše skušnje, nego so jo odnesle nedavno hrvaške umetnice. Kljub tritedenski razstavi je ni dosedaj obiskalo niti sto ljudi kar je kljub vsej mizeriji vendar le premalo. Za razstavo tudi n! nobene reklame. Čigava je krivda in kje ležf vzrok, o tem širša javnost ne izve. Zdi se pa, da so take razstave za naše mesto, kjer občinstvo še ni vzgojeno v tem smislu, prepogoste. Saj se komaj ena konča, pa imamo že drugo. To bo treba v bodoče upoštevati.
Najbrže bo tudi naša industrijsko-obr-tna razstava, ki ser pripravlja, doživela isto prepričanje. Mi ji iz srca želimo nasprotno prav mnogo uspeha, a splošne razmere te-?
ga ne obetajo. • ; -V-. •	......
Naši klerikalci so, kakor vedno, tako tudi sedaj .prav praktični Ker je splošno pomanjkanje denarnih sredstev, agitirajo prav pridno za gospodarski bojkot napram političnim nasprotnikom. To ne bo ostalo pri priprostem ljudstvu brez uspeha; a tudi klerikalcem ne tistega dobička, kakor ga pričakujejo. Dvoreznost tega noža znajo klerikalci občutiti kedaj pozneje, morda še v večji meri, kakor pa sedaj njihoyj nasprotniki	' ' ’
Organizacija N RS.
SLOVENSKA BISTRICA.
Že mnogo smo čitali o NRS in ker smo se prepričali, da je edino v okvirju te stranke možno okrepiti narodni in državljanski čut, smo tudi mi ustanovili krajevno organizacijo, ki ie začela takoj poslovati.
Razmere v tukajšnjem kraju so vsled strankarskih razmer tako žalostne, da je edina odpomoč sodelovati na utrjenju največje NRS in s tem pomesti vse male strančice, kojih namen je vse kaj drugega nego dobrobit domovine na znotraj in zunaj.
Program stranke, ki je bil zelo obširno in stvarno razjašnjen od odposlanca mariborske oblasti, je bil z naj-; večjim zanimanjem spremljan od raznih’ medklicev na nasprotne stranke.
NRS se nahaja na pohodu in je ul sile, ki bi jo uničila.
Sivolasemu starčku Pašiču, ki Še na predvečer svojega življenja tako trdno, drži vajeti države v svojih preizkušenih rokah, se je poslala udanostna brzo* javka,
Dnevne
~ Sodno počitnice. Pravosodno ministrstvo je poslajo vsem sodnijam razpis, da pričnejo sodne počitnice dne 1. julija. Istočasno so dobile sodnije nalog, da zberejo statistične podatke o delovanju v pretečenem letu. 1
— Kongres zdravnikov. Dne 15. septembra se bo vršil v Paliču pri Subotici, Kongres zdravnikov iz cele kraljevine.
— Revizija dobrovoljcev. Po najno-iVejši odredbi ministra za socijalno politiko se v kratkem izvrši revizija vseh dobrovoljcev, Iti jim je bila dodeljena zemlja in Vseh onih, ki niso bili na solunski fronti t. j- vseh onih, ki so bili v Dobrudžf, pa se niso iz kateregakoli razloga hoteli vrniti s ;srbsklm' poveljstvom v Solun. Izvzeti so samo tisti, ki so se nahajali težko ranjeni M kaki bolnišnici.
— Uredba o obmejni čctL Vojni minister je podpisal uredbo, po kateri je granična četa sestavni del vojske stalnega ka-.dra. Poveljstvo granične čete se nahaja y,
«koplju.
— Izseljevanje v Ameriko. Generalni Izseljeniški komisarijat je javil sledeče: Zadnji čas se opaža med osebami, ki se nameravajo izseliti v Zedinjene države ameriške, velika nestrpnost Hodijo na pri-•xfö3! °blastva, zlasti na generalni izseljeniški komisarijat v Zagrebu, zahtevajoč izseljeniške potne liste. Ker pa kvota za našo kraljevino dosedaj še ni objavljena, ne more izdajati Generalni izseljeniški joomisa-njat odobrenja, za izseljeniške potne liste, z-radl tega je brezuspešna vsaka interven-
bodisi osebna, bodisi pismena. Generalni izseljeniški komisarijat bo začel re-sovati že vitožene prošnje, kakor hitro na-^anijo ameriške oblasti na našo državo Odpadajočo kvoto. Višina kvote se objavi v d^oplsju s podrobnimi predpisi, po kate-ri‘1 se bodo reševale prošnje. Interesentje daj uvažajejo te objave, da se izognejo ne-JJroebnim stroškom to potom.
— Knljževna tombola Jugoslavenske «latice. Prvi dve izžrebani številki, ki sta se' izžrebali prilikom prve književne tombole Jngoslovenske Matice sta 25 to 64. Kdor ima ti dve številki na svoji tablici v ani vodoravni vrsti, ta je zadel dobitek ®Qb<x Amb je 100 to tvorijo kot dobitek knjige, Id so označene v tiskani okrožnici književne tombole. Matica pa je dodala še 20 posebnih amb, izmed katerih ima vsaka za dobitek najnovejšo knjigo praktičnega značaja Humek: Praktični sadjar. Kdor je zadel kak dobitek naj pošlje svojo tomboJ-sko tablico, opremljeno z natančnim .naslonom pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, da mu dopošlje dobitek. Naslednji dve številki, potrebni za dobitek terna so objavijo v četrtek zjutraj v IVSeh slovenskih dnevnikih.
— Sprejem gojencev v H. artilerijsko Podoficirsko šolo. II. artilerijska podoficirska šola v Mariboru bo sprejela 1. oktobra t. L 250 mladeničev za gojence te šole. Natančni pogoji za sprejem v to šolo razvidni so iz oglasov, ki so se razposlali voj-him okrugom in vsem večjim občinam. Prošne za sprejem se morajo poslati najdalje do 15. septembra t 1.
— Iz porednosti je metal raz stavbo .Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti Anton Povž Iz Velike Čolnarske ulice ka-toenje na cesto. Ker pa je taka šala ne-tonestna in nevarna, so ga ovadili policiji.
, — Cigani, ki se potepajo po ljubljanski pkolici, med katerimi je tudi več znanih «edrznih tatov ta tatic, so izvršili v zad-
času več predrznih In precej izdatnih r^Vin. Prebivalstvo se opozarja, da je pre-Vjdno to ne pušča Mš brez varuha, kadar «T po delu.
— Sleparski posredovalec. V Ljubljani S0 prišli na sled nekemu sleparju, ki ob-i * , da 1,0 Preskrbel službe. Pri tem si siuži mož lepe predujme, o službi seveda ni resnice. Opeharjene osebe naj se zsdase da Policiji.
~ Razne tatvine. Mariji Ločnikarjevi »i jč°stal1 le bilo ukradeno iz stanovanja “a^^r» «roka, riž to nekaj drugih jestvin. Korota Karlu na Selu je ukradel nezna-ec celo obleko, čevlje in klobuk, palico in ^Karete. — Karlu Tavčarju v |pdni ulici je bilo ukradeno iz stanovanja r'sska zlata ura z verižico, poročni prstan j*Uti zapestnici, par zlatih uhanov za na-sVdbo nošo to okrog ioo Din gotovine. Njpna škoda znaša okrog 6000 Din -- V bolnišnico so prepeljali delavca J* Jevške papirnice Ivana Zupančiča, ki se ™ zbodel med delom v levo.roko ih težko ^kodova!. — Iz Logatca so Pripeljali pe-g^vskega pomočnika Ivana Ranta. Vozil Je j. ^plesom kruh, pri čemer je padci in se ^Vtano poškodoval na glavi. ja. r~~ Okradena baraka. Stražnik Ivan j« našel v Mostah baralco Marije na odprto. Opozoril jo je na to , ko je žena pregledala blago, jer ugotovi-da ji je pokradel vlomilec, lii je odprl Sonn rx,# Donarejenim Idjučem za okroglo
milo	Wa2a ^	Sax-
Pjp/T f31®0 .“a desni nogi si je odtrgal sin krojačev Dušan Boštele iz Dal-
SÄTta äeL^ “ ^ s toleSOm ^
nj. rr sladoledar. Hinko: Kemeter, do-taatn Požege. Prodajalec sladoleda iz Vod-totJttojx&tovn Tivoh tako razhudil *iai)rr,,Tazlld®in’ “ ^ j® opozoril, da naj »rostor pred vhodom, da bo imel '	pota po policiji ta sodišču
“Uk 'T *a stanovanje sta se sprli posest-M*'* Celovški cesti Mat. Terep in v najemnik Jos. Novak, ki jePza™0^
dTbo'^ on, če bi m^?^ Juvanja, v zapor,, gospodar pa v boj.
Zadevo ima policija, dej '^.Sirovina. Na Dunajski cesti je napa RobMa brez vsakega, povod: sarfo^a Bog Brode in ga udaril z bok-^»Vest-bd glavi, tako, da je fant padel ne-
*ah j(j y železniškem skladišču v Domža-■vrste, k 0 ukradeno 36 moških srajc razne cev. p -Spodnjih hlač in dva ducata rob-*r3denri 14 zaboj, iz katerega je bilo po-TatjeJ! 80 našli na progi proti Jaršam. blaga r^°raI biti prepoden, ker so našli več Obtrganž deb in pa z dveh tovornih voz Plombe.
JredosliV”03*3 ,ova- Lov krajevne občine dražbi ie, Se bo oddal v zakup na javni >'* okra! rek dne 26- junija 1923 ob. 10. uri 4 ^uhrem glavarstvu v Kranju' soba Zakupnea“e L julija 1923 do 30. junija 1928. gledati n,-i dražbene pogoje se more vpo-^adnimi , Pralnem glavarstvu med na-__ ‘.uradnimi urami.
Jatvine inSlIan iz na5e kraljevine radi Kala pri Q^varne grožnje Stefan Skrt iz
Yačah ^gir^S? se Posestnik iz Ljubelca pri do[na '2^ Jože Bedenk. Odšel je cd
novosti.
— V Naklem so vdrli tatovi skozi okno v gostilno Franceta Korenčana. Tat pa je dobil k sreči samo 200 Din. Isti čas je bilo vlomljeno tudi pri Marinšku, kateremu je odnesel tat tudi le samo nekaj denarja to ženske sandale.
— Pobegnila' je od svojega moža 36 letna Marija Šramek, žena kleparskega mojstra v Tržiču. Odnesla je s seboj 7000 Din in nekaj obleke. Pravi - yzrok bega še ni znan.
— V Artičah je bilo ukradeno Janezu Pavlinu okoli 4000 Din, srebrna ura, verižica in za popotnico kos Špeha in kruha. Skupna, škoda znaša preko 5000 Din.
— V Berdtojah je ukradel nek nemški potepuh, ki se že dalj časa klati po okolici Jožetu Zagerniku harmoniko, obleko ta več perila. Izvršil je še več drugih sleparij in se' izdaja' po okolici pod različnimi imeni.
— V Goišniku je bila ukradena posestniku Juriju Kebelju razna moška in ženska obleka, perilo, čevlji. Dalje je odnesel tat tri hlebe kruha ta kuhinjski nož. Škode je okrog 4000 Din.
— V Mokronogu je vlomil nekdo s ponarejenim ključem v stanovanje kočarja 'Janeza Kovačiča to ukradel iz' skrinje nekaj obleke in perila ter denarnico s 100 Din.
— V Brinju je vlomil neznan tat tekom popoldneva pri posestniku Jožeta Pliberšku,' ukradel mu je obleko, čevlje in stroj za striženje las. Domačemu hlapcu Andreju pa je odnesel nekaj perila to hlače. Škoda Znaša 1500 Din.
— Celjske novosti. Podružnica Jugoslovenske Matice v Celju priredi danes v nedeljo popoldne veliko ljudsko veselico v korist Matice na celjski glaziji. Vspored veselice je raznovrsten, posebno za tombolo,' pri kateri se bodo dobili krasni dobitki, vlada veliko zanimanje. Vstopnina k veselici znaša samo 3 dinarje za osebo. — Nedeljsko lekarniško službo ima danes lekarna »Pri Mariji Pomagaj«. — Nogometna tekma, katera se je v četrtek popoldne vršila na igrišču pri »Skalni kleti« med kombiniranim moštvom Maribora in celjsko reprezentanco, je končala v razmerju 3 : 3 neodločeno. — Vreme je pri nas zadnje dni zelo vroče. Solnce pripeka kakor v poletju; ljudje že pridno spravljajo seno, katerega je letos vsled ugodnega vremena izredno mnogo. V Savinjskih valovih se ljudje že pridno kopljejo. Toplota vode znaša 15—17 stopinj. — Črešnje se prodajajo na trgu liter po 20 kron.'— Mesa v Celju Še vedno primanjkuje. Dobi se samo meso slabše kakovosti in še to za drag denar.	—T r g je z razno zgodnjo
zelenjavo dobro založen. — Vinotoči pod Vejo. V celjski okolici je letos precej vinotočev pod vejo. Staro vino se prodaja po 10, novo po 7 Din liter. Vino je dobro, kakršnega se redkokje dobi y mestnih gostilnah za drag denar.
— Mariborske novosti. Tukajšnji trgovec s pohištvom Karol Preis namerava urediti v prostorih svoje trgovine v Gosposki ulici sporazumno z umetniškim klubom »Grohar« umetniški salon za stalne umetniške razstave. — Dne 10. junija t. h konča brezplačno cepljenje koz na tukajšnjem magistratu. Za pregled cepljenih to za razdeljevanje spričeval poide rok 17. t. m. — V tukajšnji javni bolnišnici je umrla Ivana Kovačič, uradnica okrajnega glavarstva v Konjicah. Pogreb bo v nedeljo popoldne na pokopališče v Pobrežju. — Minuli teden je umrlo v Mariboru 11 oseb, od teh 8 moškega In 3 ženskega spola. — Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna Sa-vost na trgu Kralja Petra. — Truplo moškega utopljenca je bilo v petek opaziti v Dravi Visoko narasla reka ga je odnesla naprej, še predno ga je bilo mogoče spraviti na kopno. — Dne 5. t. m. slavi 32. art polk v vojašnici vojvode Mišiča svojo slavo v spomin na koroško ofenzivov letu 1919. — Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje poštne uradnice Koreča, v Gregorčičevi ulici. Tat je odnesel razno obleko ta perilo. — Pokrajinska uprava je dovolila mestni občini pobiranje 20% gostaščine od povprečnega po davčni oblasti ugotovljenega najemninskega donosa hiš v letu 1920/21, to pa z omejitvijo, da so najemnine do letnih 200 Din gostaščine proste. Za podlago odmere služi cela najemščina, od katere se je odmerila hišna najmartoa za leti 1921/22.
— Dolarska nagrada. Dne 2. decembra je Izgini Hz Torontala lastnik Gromel opere hiše Small J. Ambrose 53 let star. Za njegovo izsleditev je razpisana nagrada 50 tisoč dolarjev za njegovo truplo pa 15.000 dolarjev. Rok nagrade je določen do 29. marca 1924.
Novosti iz Primorske.
—1 Italijanska vlada in primorske občine. V italijanskem 'uradnem listu je izšel odlok, po katerem bodo morale nositi bremena za sodišča občine. Odlok velja seveda za celo državo in ne samo za nove pokrajine. Vendar pa jasno kaže, da nima vlada ali vsaj noče imeti razumevanja za težke gospodarske ‘ razmere, ki- vladajo v novih pokrajinah, predvsem v onih delih, ki so trpeli vsled vojne. Čeravno se Italija na vse mogoče načine trudi, da bi zboljšala svoje gospodarsko stanje, bi se morali ozirati na plačilno zmožnost teh krajev. V primorskih krajih vlada težka gospodarska kriza; v celi deželi vlada veliko pomanjkanje zaslužka in s tem v zvezi tudi denarja. Ljudje še vedno čakajo na vojno odškodnino kot edino rešitev svojega žalostnega stanja. Vlada obljublja, napravi pa ne ničesar. Davčni vijak pa vedno bolj nategujejo, da ljudje s strahom zrejo v bodočnost. Ker pa je občinsko gospodarstvo tesno zvezano z gospođarslđm stanjem posameznih Občinarjev, pomeni ta najnovejši odlok težko in občutno breme f "aše rojake, ki živijo v popolnoma dru-Hevi r|2merah Kot Italijani iz stare kra-JiJ, ♦ - £rie° tega novega bremena po-riin3 X7ilaaška ‘Etanost«, naj občine opozo-0 J1? sv°ie razmere ter prosijo za
m ^ ^ sll'čnih odlokih. Pred-
voina nSIv*6/310* da se i,m «mprei W *dfkodnIna in zamenja zadru-ž,nl r^naJ’ u,1, še .vedn? pomenja odprto postavko v bilanci primorskesra stva. Sicer ni pričakovati, 4 bi vlada umi1 knila svoj odlok, pač pa je njena sveta dolžnost, da tudi nekaj da tja, odkoder jemlje. —
— Velik požar v Pull. V Četrtek zvečer je izbruhnil v vojaški autodelavnid v Puli velikanski požar, ki je trajal precej časa In uniči! glavno poslopje. Kljub vztrajnemu gasilnemu delu, je požar napravil velikansko škodo
Iz rabili krajev naše kraljevine.
— Obsojeni pustolovec. Beograjsko sodišče je obsodilo zagrebškega pustolovca Ivana Novaka, ki je nedavno zvabil nekega laneta v Beograd m ga v nekem tamošnjem hotelu okradel, na 15 let težke ječe z okovi.
— Proti verskim Intolerantem. Državni pravdnik v Subotici je stavil predlog, da se uvede preiskava proti poslancu Bia-šku Raiču, ker je ob priliki svetosavske besede pozival v cerkvi ljudstvo, naj se ne udeleži te proslave ta naj ne pošilja tja otrok, ker je proslava nekaj čisto srbskega.
V	istem smislu je govoril tudi katahet, ki je opozarjal otroke na neprijetne posledice v šoli.
— Prenos kost! Vuka Popoviča. Glavni odbor Udruženja četnikov je sklenil v sporazumu z družino Popovič, da se prenesejo kosti njihovega dolgoletnega vodje iz solunskega pokopališča v Beograd.
— Deficit subotlške bolnišnice. Deficit subotiške bolnišnice za tekoče proračunsko leto znaša 2 milijona dinarjev.
— Ciganski poslL K neki zagrebški gospej je prišla ciganka in se ji ponudila, da ji pove srečo. Gospa je bila s tem zadovoljna to je snela svoj prstan, ki ga je ciganka zahtevala, da bolje razbere bodočnost. Ciganka je bila postrežena tudi s skodelico kave, na kar je hvaležno odšla. Za spomin pa je vzela s seboj prstan in za na pot nekaj denarja, ter vrednostnih stvari.
— Železničarska stanovanja v Zagrebu. Zagrebškemu železniškemu ravnateljstvu je bil odobren kredit za preureditev bivše madžarske gimnazije v železničarska stanovanja. V poslopju bo nastanjenih'okoli sto železničarskih rodbin.
— Zasačeni pri vlomu. Te dni je zapazil neki gospod v Zagrebu, da Je rolleaux pred vrati trgovine zlatarja Kupfermanna nekoliko privzdignjen. To se mu je zdelo vsled pozne ure sumljivo in je poklical stražnika, s katerim sta vstopila v trgovino. V trgovini sta našla dva vlomilca, ki sta se baš pripravljala na odhod. Vse žepe sta imela polne zlatnine ta srebrnine. Odvedena sta bila v zapor.
— Nov azgrndba Vojne akademije. Vojno ministrstvo je zaprosilo beograjsko mestno občino, da bi mu odstopila kako prazno zemljišče na topčiderskem brdu, kjer bi sezidalo moderno poslopje ža vojno akademijo. Sedanji prostori bi se preuredili za pisarne kakega ministrstva.
— Zločinec s številnimi imeni Nedavno so prijeli v Beogradu nekega Bolgara Ničitorja Paneva, ki je še pred vojno izvršil na Bolgarskem več zločinov ter pobegnil v Srbijo. Tu je bil v raznih službah celo v državnih, seveda vedno pod dragim imenom. V Srbiji se je bil poročil, čeravno je imel na Bolgarskem svojo zakonito ženo. Paneva so izročili bolgarskim oblastem.
— Spor radi otroka. Kmet Kavrinovič iz Odžaka v Bosni je prijavil osiješki po-liciji,da je živel s svojo ženo Anico 20 let v zakonu. Leta 1915. je odšel na bojišče in pustil ženo to hčerko doma. Ko se je leta 1917. vrnil ni našel niti žene niti hčerke. Sele lani se je žena vrnila iz Osijeka, toda brez otroka. Rekla je, da je pustila otroka v osiješki sirotišnici, ki ga je dala v rejo nekemu mesarju. Policija je ugotovila, da so ženine izpovedbe resnične, da pa noče mesar vrniti otroka, ker pravi, da ga je vzel za svojega in da se mu mnogo bolje godi, nego pri revnih starših. Zadeva se bo končala pred sodiščem.
— Razbojniški napad na mostu. Na mostu med vasjo Obrovnice to Nevinca sta počakala dva znana razbojnika trgovca Kovačeviča iz Ploščice to njegovega slugo. Eden izmed razbojnikov je oddal na potnika tri revolverske strele, s katerimi je zadel trgovca v čeljusti, slugo pa v roko. Nato sta mu odvzela precejšnje vsote denarja to zbežala. Nesrečneža se nahajata v bjelovarski bolnišnici.
— Krvava svatba. Bila je svatba pri kmetu Petroviču v Božidarevčih. Starešina je bil neki Kostič, ki je bil na svojo čast zelo ponosen in radi tega veselo razpoložen. Vriskal je to streljal s samokresom. Ustrelil je že večkrat, toda enkrat mu je samokres nagajal to se ni hotel sprožiti. Ker se je bal, da bi se smodnik vendarle zapalil, je držal roko nekaj časa iztegnjeno.
V	tem pa je prišla k njemu nevesta, da mu po statem običaju poljubi roko. Naenkrat se je samokres sprožil in kroglja je zadela nesrečno nevesto naravnost v čelo. Ostala je na mestu mrtva.
— Ljudsko praznoverje. V vasi Tupa-mori se je te dni pripeüi slučaj, ki jasno osvetljuje praznoverje, ki vlada med našim ljudstvom. V dražba z nekaterimi kmeti je izkopal Stevo Savič truplo svojega očeta in'ga zažgal. Stvar je ostala tajna, vendar pa jo je končno nekdo raznesel. Stevo je moral na odgovor in tam je skesanci povedal, da mu je to nasvetovala neka stara ženska. Baje je prihajal pokojni .vsak večer v. hišo in strašil, da ni mogel nihče spati Napotil se je k dotični starki, ki mu je svetovala, naj truplo sežge.
— Pfibramski montanlstl v Split». V petek so prispeli v Split slušatelji pribram-ske montanistične šole s svojim rektorjem to štirimi profesorji Dijaki se nahajajo na poučni ekskurziji in proučavalo radarske razmere v poedinih krajih nase držaye.
— Italijansko gledališče v Dalmaciji. Neki zagrebški list poroča ,da so kupili šibeniški Italijani poslopje, ki ga bodo adaptirali za gledališče. Kupiti nameravajo baje tudi neko zgradbo v Dubrovniku, ki bi jo uporabOI v isto svrho.
— Mlade žrtve nepazljivega šolerja. V sarajevski državni bolnišnici se nahaja precej otrok iz raznih krajev Dalmacije, ki jih je v zadnjem času povozil potniški ta poštni avtomobil, ki opravlja službo med Splitom ta Dubrovnikom. Poleg teh žrtev ima Šofer na vesti tudi življenje nekega otroka, kf ga je povozil do smrti. Proti šoferju je bilo uvedeno sodno postopanje.
— Stavka v osiješki tovarni usnja. Delavci osiješke tovarne usnja so stopili v stavko, ker jim je bila odbita zahteva po zvišanju plač.
Sport in turistika.
— Mladinski dom Kodeljevo. V nedeljo, dne 3. junija ob 6. zvečer nogometna tekma S. K. Ilirija (rezj S. K. Hermes (rez.)
— Plattko znamenit vratar M. T. K. najboljši ogrski vratar, ki Je skoro vedno nastopal v medržavnih tekmah. ]e zapustil Budimpešto ter odpotoval v Španijo, kjer bo Igral v F. C. Barcelona mesto doseda* to'ega vratarja Zamorra
„Gosposvetski 2von“ v Ljubljani.
Človek rad pozablja. Včasih imi je to v olajšavo, večkrat pa je pozabljanje naravnost pogubno, ker človeka napravi brezbrižnega to ga uspava; zlasti je resnična ta trditev v narodnostnih vprašanjih. Tu mora veljati .klic: Cujte m pazite! Pozneje ne pomaga tarnanje ta ne protesti. Zaradi svo-fje nepazljivosti in pozabljivosti smo Slovenci zamudili in izgubili že marsikaj. Pazimo, da ohranimo vsaj to, kar nam je prepustila v varstvo dobrotna usoda.
Včasih se med nami slišijo glasovi, da narodnostno vprašanje pri nas ni več važno, odkar imamo svojo lastno narodno državo. To mnenje je zmotno, zlasti z ozirom na nas Slovence, kajti v državi je osta-»o le del Slovencev, mnogo, premnogo pa jih je ostalo zunaj naših državnih mej. Medtem ko se pri nas lahko s pomladno svežostjo razvija naša beseda ta naša kultura, mučijo naše. brate tam zunaj okovi hujše sužnosti nego kdajkoli v preteklosti. V naših krajih, ki jih je po krivičnem miru dobila Italija, divjajo fašisti, v krajih, ki so po nasilnem plebiscitu leta 1920. pripadi! Avstriji uganja orgije nasilja nemški »Heimatsdienst«.
Med nami je tuintam razširjeno mnenje, da so naši slovenski Korošci dobili samo to, kar so si pri ljudskem glasovanju sami izbrali. Tudi to je zmota. Kdor je živel v Korotanu, v tem prelepem delu slovenske zemlje, kdor je imel priliko spoznati mehko vedro in blago dušo našega Korošca, ta se ne bo čudil ako sliši, da je naš človek pri glasovanju propadel. Kajti pri ljudskem glasovanju se je združilo vse, kar je bilo nam sovražnega, ta je z nasiljem, s potvarjanjem resnice, z grožnjami to vabami' mamilo in zbegalo naše ljudi, ki so naposled vsled zbeganosti podlegli Svoj del krivde nosimo pri tem gotovo tudi mi Slovenci sami. Naša dolžnost je, da sedaj popravimo, kar je mogoče.
»Gosposvetski Zvon« priredi dne 17. junija v Ljubljani javno tombolo v prid naše narodne obrambe na Koroškem. Nemci preganjajo tam naše izobraženstvo in mu z Vsemi mogočimi šikanami otežkočajo življenje. Namen je jasen! Ljudstvu hočejo odvzeti in pregnati vodnike, da bi potem lag-Ije paše vali in preganjali naš živelj, ki bi bil, sam sebi prepuščen, gotovo obsojen na smrt. To se ne sme zgoditi! Ako dopustimo to, dokažemo, da nismo vredni življenja. Poglejmo samo, kako skrbe Nemci in Italijani za svoje manjšine, ki največkrat niso niti pristne, po drugih državah! Storimo tudi mi tako. Vsak, kdor le količkaj mor«, naj žrtvuje svoj obulus in naj leupi nekaj tombolskih kart »Gosposvetskega Zvona«. Gre za življenje in smrt naših Slovencev na Koroškem. Kako naj bi pustjll, da utone zi-belka Slovenstva — naš Korotan — v germanskem valu?!
Tombolske karte so po Din 2,— na prodaj po vseh ljubljanskih trafikah. Tombola obseza naslednje jako lepe in bogate dobitke, in, sicer: L tombola: Kompletno spalnico za samsko osebo. 2. tombola: Voziček naložen z živili. 3. tombola: Kuhinjska posoda. 4 tombola:	Otroški krasni voziček
(darilo gospoda Batjela). 5. tombola: kompletno perilo za ženina. 6. tombola: blago za moško obleko. 7. tombola: blago za žensko obleko. S. tombola: kompletna umi-valna garnitura. Razen teh bode še 70 kva-tern in 50 čfnkvinov. Rojaki segajte pridno po tablicah! »Gosposvetski Zvon«.
Ispred sodišča.
PREDRAG VOZNIK.
Posestnik in priložnostni izvošček Josip Kajdiž na Bledu je bil obtožen, da je preveč zaračunal Ferjančiču za vožnjo krajnikov. Prvo sodišče ga je oprostilo, ker je nalaganje krajnikov mučno delo, ta je bil račun opravičen. Drž. pravdnik se je pritožil in zahteval obsodbo, ker se mora smatrati obtoženca za obrtnika. Da se to ugotovi se razprava preloži.
ŽALJIVA PRIMERA.
•n Dnf, L februarja je priobčil v 25. številki »Napreja« odgovorni urednik notico, v kateri je očital obč. tajniku Francu Rešu na C ml da se je. napram neki ženi, ki je imela z njim opravka radi stanovanja, izrazi Ijako žaljivo in je grozil, kakor pač more groziti le duševno revše. Obsojen je bil na 50„Din globe radi zanemarjenja uredniške dolžnosti. Na njegov priziv, v katerem je ugotavljal da je bila to le dopustna primera, le bila obsodba prvega sodnika potrjena, ker je to, dasi izgleda kot nedolžna primera, končno vendarle žalitev.
-TATINSKA SLUŽKINJA.
V času od 23. januarja do 19. februarja je ukradla služkinja Berta Zadnikova svojemu gospodarju Milanu Petkoviču več perila ta obleke, svoji tovarišici Mariji Šor-lovi pa je vzela njene prve prihranke 400 kron, kar je s svojim fantom zapila to zakadila. Obsojena je bila na štiri mesece težke ječe.
HUD REKRUT
je bil zidar Andrej Golmajer, po domače Lubčkov iz Golnika. Napil se je to je v pijanosti razsajal in napravil več škode. Razhudil se je tudi na razne oblasti, ki so ga potisnile v vojaško suknjo in je bil le z ozirom na njegovo pijanost in razburjenost izjemoma enkrat oproščen.
NERODEN INVALID
je Zdravko Rani če se ga. napije, to pa največ radi tega. ker je tudi živčevno precej bolan in'postane hud, nasilen in korajžen. Pri neki taki priliki se je sprl tudi z nadstražnikom Korenom, katerega, le tudi napadel, , ga hotel pretepsti, ter ga je tudi precej ozmerjal. Tudi pri njem je sodišče vpoštevalo v izdatni meri njegov položaj ta mu prisodilo za enkrat samo 8 dni zapora.
DIVJI RIBICI.
Dne 25. marca je zalotil ribiški čuvaj Josip Strah na desnem bregu Save pri Ora-dovljah Blaža in Jožeta Lobodo in pa J. Cimermana, ki so lovili ribe. Blaž Loboda je zabadal iz čolna ribe z železnimi vilicami ta jih meta! svojim tovarišem na breg. To lovišče je last društva »Sava«. Ko so ugledali Straha so začeli voziti po Savi. kot bi se igrali, toda izdale so jih tri ribe, katere je naše! strah še žive ob bregu. Obsojeni so bili na 5. 3 in 2 dni ter je to ob-sodbo potrdil tudi vzklicni senat.
Darujte hnjige za korono Hiiudino! KaöfralnilJ pred Preteoi/itn spoiüeni'iöa.
Gospodarstvo
X V. Dunajski mednarodni seim. Jesenski sejm 1923. — Reti Dunajski semenj se vrši v času od 2. do 8. septembra 1923. Kakor se nam poroča, bo ta semenj zadnjega, h kateremu so prišli nakupovale^ Iz 44 držav, po številu razsiavijalcev jr obilnosti vzorcev blaga bistveno presegel. Cena za razstavljalni prostor je nižje odmer-jena kakor pri skoraj vseh drugih evropskih semenjskih prireditvah; vsakemu industrijalcu, obrtniku fn trgovcu se nudi izvanredna prilika, razširiti svoje trgovinske zveze. Pojasnila daje Semenjska d. d. Dunaj VIR Museumstr. 1.
X Elektrifikacija avstrijskih železnic. Avstrijska vlada namerava porabiti 100 milijonov zlatih kron od velikega mednarodnega posojila za produktivne investicije, predvsem za elektrifikacijo vseh zveznih železnic. Vlada namerava s tem doseči veliko. razbremenitev svojega proračuna, ker tvori ravno uvoz premoga IZ Češkoslovaške in Poljske v Avstrijo največjo pasivno postavko v njenem proračunu. Poleg tega se bo del te vsote porabil za produktivne* investicije pri tobačnem monopolu, telegrafu m telefonu.
X Švicarski kapital na Madžarskem-Peštanska madžarska komercijalna banka je sklenila z neko švicarsko banko pogod-bo, po kateri se osnuje med obema dražba z kapitalom v švicarskih frankih. Ta dražba bo razširila in povečala obrate v rudnikih pri Salgotarjanu in Petroszeny, ki so last omenjene peštanske banke.
X Češkoslovaška premogovna industrija v prvem četrtletju 1923. Od začetka letošnjega leta pa do zadnjega marca se je obratovalo na Češkoslovaškem 337 rudnikov, od katerih je produciralo 126 rudnikov Črni premog, 211 rudnikov pa rjavi pro- ’ mog. V rudnikih prve kategorije je bilo zaposlenih 67.760, v onih drage pa 42.443. skupno 110.203 delavci. V prvem četrtletju letošnjega leta se je izkopalo skupno 7,369.550 ton premoga to sicer 2,577.494 ton črnega in 4,792.056 ton rjavega premog». Lastni konzum rudnikov doseže pri črnem premogu skoraj 11% ,pri rjavem nekaj nad 9% bruto donosa. Vsled stavke v morav-sko-ostrovskem revirju od 11. do 25. marca je izostalo 428.854 delavskih partij (šiht) in znaša manjprodukcija premoga 350.000 ton. Povprečna delavska produkcija posameznega delavca je znašala na eno partijo (šihto) pri črnem premogu nekaj nad 9 centov in pri rjavem premogu skoro 18 centov.
X Dobava ovsa. V pisarni intendsm-ture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 15. junija t 1. ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 210.000 kg ovsa za garnizije Ljubljana,. Maribor, Celje ta Slovenska Bistrica. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.	*
X Dobava sanitetskega materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 9. junija t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave sanitetskega materijala. Predmetni oglas in seznam materijala je v pisarni trgovske to obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Berzna poročila.
Curlh, 2. Junija Berlin 0.0071, New York 553.75, London 25-63, Pariz 35.95, Milan 25.95, Praga 16.60, Budimpešta 0.10125, Beograd 6.60,, Sofija 5. 80, Varšava' 0.01, Dunaj 0.0078125, avstrijske krone " 0.007825.
Berlin, 2. junija. Dunaj 111.12, Budimpešta 14.71, Milan 3665.50, Praga 2354, Pariz 5087, London 361.095, New York 78.054, Curih 14.114.50, Beograd 927.50.
Drobtine.
Nepomućene Lemercier (1771—840) je bil plodovit pesnik in raznolik pisatelj. Ko mu je bilo 17 let, so na priporočilo njegove kumice princezinje Lara-balle igrali prvo njegovo tragedijo M č 1 č a g r e. L. 1809. je objavil »šeks-pirskokomedijo« Krištof Kolumb, kjer se je opravičeval, da je kršil klasično zahtevo po treh dramatskih, enotah (kraj, čas, dejanje), češ. njegov junak, ki je napravil tako nenavadno od-’ kritje, lahko opraviči nenavadno poetiko. Pri drugi predstavi je ta pesnikova drznost izzvala pravcato vstajo v dvorani; več gledalcev je bilo'med pretepom ranjenih, eden pa je celo obležal mrtev.
Največja knjiga na svetu. To je. tv betsko sveto pismo, ki šteje 103 zver-kov po 10.000 strani Vsak zvezek tehta 44 kg in meri 0.58 X 6.20 m. 2$ .-en iztis plača posamezno pleme 700 volov. Shramba za paličice, s katerimi se ta biblija tiska, tvori pravo pravcato vas. Kdor hoče popolnoma razumeti kaudžur, si mora nabaviti še t a n-d ž u r, obsegajoč razlago in vulgariza- • cijo budhovega nauka. To delo pa zavzema ničmanj nego 225 zvezkov velike oblike. V vsej Evropi se dobita sa-. mo dva izvoda ogromne knjige: v bi-blioteki petrograjske Znanstvene akademije in tamkajšnjega vseučilišča.
Nekaj za vse.
ZA JEZIKOVNO SPRETNOST,
Izreci po desetkrat zaporedoma starodavne slovenske stavke: Baba bob okopava. S škafa skočil, škofa čofnil. Iz Jež'ce čez ceste v Stož’ce po rož’ce. Srbohrva- , ške: Na vrh brda vrba mrda (mrdati = se majat].) Uz kraščič, niz kruščič, na vrh kruščiča (kruščič = hiuškovo drevo). Ras-kiseliše li tl se opanci? (razkiselitl se = zmočiti se). Pop išo po crkvi. Gore, gore,' Store. gore. negšto gore, gore, dole (Gore slabše zgoraj gorijo, nego gore gorijo spodaj). Ture, bure valja, bula bure tura; bolje Ture bure valja nego bula bure tura (Turek sod vail žena sod potiska).
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dr. v. —o, Vc-us, Celje, Slov. Bistrica in drugi gg. dopisniki: Pride vse na vrsto!
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, l ast -7''“zne tiskarne* v Ljubljani.
IBHSS
mflLI OGLASI
£3
Đ
to+titeo
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaiina beseda 25 para,
MOMaMBBB9HanBSBUiaimmn!HKBB»l3»aaB«äBH»S^BnSB3S3S£2 E9 Si
j
Tiapisl i
Mjsfewi 1 4o 1-50 kg ~ kg Din SO'— postom od 5 kg gor® čaljt Mljtkama Sun j a.
Sliol za lonie kam
rabljeni, ali v dobrim stanju, ki proizvaja 1 — 8 m* na uro, potrebni pogon 11/> — 2 l/t HP kupimo. Ponudbe je poslati na 'naslov: „Samoborka“ d d. industrija umetnega kamna,- Sa~ mobor pri Zagrebu.
Hali ml ili
na dobri vodi se išče v nujen z nekoliko zemlje ali pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem, Ivan Ivanuša na Lešttici 6 p. Ormož.
Ikalia stieljai
(Schiesshalle) s stanovanjskim vosom, orodjem hd. se ugodno proda. Resni rcflektantl naj M obmejb na naslov: Anton Kopeeky, Mehanična streljana, ljubljana, Tivoli.
llHoe stale
«k£^iv% bukove, dobavlja iraa-k» vagon Borovnica po 60 —
Din komad štolama A, KobL
. me spninalti
laBta vstopiti v službo brez* pUčso sa dobo letne sezije, k dobri družini, koja potuje na btovišče k morju Cenj. ponudbe pod „MORJE** na upravo Usta.
dobro vpeljano s mešanim blagom in opremo v sredini mesta Maribora — pozneje tudi stanovanje — te proda. Dopisi pod „Eksistenca“, na podruž-sleo „Jutranje Novosti“ Maribor.
Poli
•gjlea, dobro vpeljan išče zastopstva različnih predmetov za Štajersko, Koroško, Prekmurje proti primerni proviziji. Ponudbe pod „Agilen potnik“ na podr, „Jutranje Novosti** Maribor,
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvorni ca vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroc® na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejšl Izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike 1
II
Letoviščni pension Büttner v sv. Lovrencu pri Mariboru s krasno lego na Pohorja. Voda za plavanje. Tople kopeli. Prostor za tennis. Električna razsvetljava. Meseca junija in septembra znižane cene. Prospekti proti pošiljatvi znamk za 2'- Din.
liliBlDO,
zanesljivo dekle želi primernega mesta. Cenj. ponudbe p<id šifro ..Brez doma“, na upravo Usta.
rcoAtc
tJUBtOANA S FAtRCA IVKR-BNK
Tuli pni
vešč špecerijske, galanterijske in manufakturne stroke želi službe. Gre tudi kot potnik. Ponudbe na upravo lista pod „Agilen“, __________ _____
Vel Pili Sl
ie radi odpotovanja ceno proda. Naslov v upravi lista.
trinadstropna v sredini mesta Ljubljane se takoj proda. Poizve se: Križevniška ul št. 7/IL
angleške provenijence,- 98-99')/0, brezkonkurenčne kakovosti in pb zmernih cenah Ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman Celje, Breg 25, Slovenija.
v sredini -mesta v zelo prometni ulici se odda v najem s novembrom. Ponudbe pod „Dobra trgovina“ na upravo lista.
Hiia
enonadstropna, za vsako obit pripravna, blizu glavnega kolodvor« v Mariboru, električna mod In luč, vodovod, velik vrt za zelenjavo, se za Din 188.000 takoj proda. Stanovanje takoj n« razpolago. Prano Marinič, trgovec, Maribor, Kacijanarje-va ulica št 17.
iz boljše hiše z boljšo šolsko naobrazbo se sprejme kot vajenka v trgovsko hišo, kjer bi posečala gremijalno šolo in bi Imela priliko se temeljito v pisarniških poslih izvežbatl. Znanje jezikov prednost Ponudbe pod: „Če dobro porabljiva, cela oskrba v hiši brezplačna“.
Lalpalffi
'* dnetta postom franco dncet ] tfia SO'- šalje mljekara* Sunja.!
iščeta mesta za takojšen nastop ob morju. Cenj. ponudbe pod „Blagajničarka“ na upr, lista.
poučuje klavir mlajše začetnice. Naslov V upravi lista.
m
se izdaja vsaki dan 7** zjutraj v Hotelu „Slon“, Dunajska c. 2
lepo, v sredini mesta oddam s J. junijem. Kje, pove upr. lista.
Prai seie
vsakovrstna, dobro ohranjene pretrolejske, oljske, kupim. Sprejmem vsako množino. Ponudbe pod „Sodi“ na upravo lista.
Maria la
v dobrem stanju s 4 sObami, nad 16 oralov zemlje, 15 minut od Maribora se proda. Za kupca stanovanje na razpolago. Cena 270.000 K, Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega ulica št 1.
20 vagonov po ceni 550‘ — K za 100 kg, franco Sladojevci, proda G juro Jelič, Sladojevci, p. Slatina.
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
družba * o. a.
M v Stubu, polita OoMale.
Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Trian v Ljubljani, Prešernova uL 5. Sprejenaanie v sredo.
Zaloga v C e 11 n. Gosposka ulica Štev. 4.
L Mikuž
Ljubljana,
Mestni trg 15
izd@8©vaf@H
dežnikov
Na drobno I Na debelo Zaloga
sprehajalnih
palic.
Popravila točno In solidno
18-18 dvojni anastigmat; zraven vse potrebščine se proda po ugodni ceni. Naslov v upravi Usta.
la Posavina sit
hljeb po 5 kg — kg Din 84'— šalje poštom Äüjekarna, Sunja.
Šentjanški premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo
Šnntjanšlii premogovnik 01.30HIL, RBMEL3, Dolenjsko,
Prodajni urad v Ljubljani, Krekov trg 10.
za parno žago In tovarno pohištva, vešč korespondence in knjigovodstva, le prvovrstna, lesno-stro-kovno izvežbana in samostojna moč, se sprejme. Spričevala, reference in pogoje na naslov:
laotaia len Masti. Hol
FoMštvo«
Spalne in jedilne sobe kuhinjske oprave, stalno v zalogi. —» Ogleda Se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. — Prevzemamo vsa mizarska dela.
Erman & Arhar*
uiuafstvtf
it. Vid nad Ljubljano
Zadružna banka ¥ Ljubljani
vabi
na podpis II. emisije delnic.
Glasom sklepa občnega zbora, z dne 9. mala 1923 in na podlagi pooblastila, razpisuje upravni svet zvišanje delniške glavnice od Din, ,250.000.— na Din. 2J5QQ.QQQ.-~ z izdajo-12500 novih delnic po nom. Din.
100,— ob sledečih pogojih:	, _
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico na eno staro delnico opUrati me
novo po Din. 110.—, tel quel
2.	Subskribentom brez opcijske pravice se prepustijo nove delnice P' Din. 115.— tel quel
3.	Subskripaja traja od 15. do 25. junija 1923 in se opravlja:
pri blagajni Zadružne banke v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5. pri Slovenski banki v Zagrebu in njenih podružnicah, ■.PJP , pri Slovenski banki v Ljubljani in njenih podružnicah, pri Konsumnem društvu za Slovenijo v Ljubljani in njegovih posto* valnicah.
/ 4. Nove delnice so deležne čistega dobička počenši s I. julijem 1923.
' s. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj.
6.	Dosedanji delničarji, ki žele po točki L opftrati nove delnice, mo* tajo predložiti pri označenih poslovalnicah:
plašče delnic I, emisije s točno izpolnjeno in podpisano prijavnico, aU ako delnice še niso dvignili, začasno potrdilo.
7.	Nove delnice se izročijo pozneje proti vrnitvi pri subskiipciji iz* stavljenega začasnega potrdila.
8.	Ažijski dobiček se porabi, odbivši emisijske stroške in pristojbine, y prid rezerynema fonda,
Upravni svet.
Jadranska binki-üiopd
Delniška glavnica: Din 60,000.000. nnau»« Rezerva: Din 32,515.000.
Podružnice:
Bled	Jesenice	Metković
Cavtat	Korčula	Prevalje
Celje	Kotor	Sarajevo
Dubrovnik	Kranj	Split
Ercegnovi	Ljubljana	Šibenik
Jelša	Maribor	Zagreb
AMEPHCANSKI ODDELEK.
Naslov za brzojave: 3AĐPANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija, Wien. Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
BANCO VUGO SLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas. Puerto Natales, Porvenlr.
Resnična tolnla na žlncih bolnim
je moj pravkar Izšli spis! Obravnava mnoge dolgoletne Izkušnje o vzrokih, postanku ta lečenju živčnih bolesti. Ta zdravstveni evangelij pošljem popolnoma zastonj vsakemu, če piše ponj na spodnji naslov.
Na tisoče pismenih zahval Izpričuje ta edino obstoječi uspeh neumornega, vestnega raziskovalnega dela v blaginjo trpečega človeštvu,
Kdor pripada
veliki armadi na živcih boinih,
kdor trpi na raztresenosti, tesnobi v srcu, slabem spominu, glavobolu Iz nervoznosti, pomanjkanju spanja, motenju Želodca, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni slabosti ali na sešteto drugih pojavih,
naj sl naroči mojo tolažbo nudečo knjižico I
Kdor Jo bo pazno prečita!, bo pomirjujoče prepričan, da itoatno prav preprosto pot do zdravja te veselja do živ-ljesi a. Ne čakajte, nego pišite le danes!
fJašternael!, Berlin, s. O. MIcliagifMiplaff 13, akt, i

Cš
B
[3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
s
3
3
3
Naznanilo /
Stavx*mx občinzivM u vljudno naznanja otvorite* vrla v Narodnim domu 3. junija ob 3, uri ■popoldne s ioncertoni damske kapeU, Točijo se izborna vina in vedno sveže pivo. kakor tudi točna postrežba gorkih i* mrzlih jedil po zmernih cenah.
Nadalje vsah dan koncert. Začetek ob S. uri »večer. Tudi kegljišče je na novo urejeno in cenjenemu občinstva na razpolago.
Za obilno udeležbo in naklonjenost m pri-
^ ANTON TOMŠIČ
restavrater.
e
B
B
B
B
B
B
B
B
B
Đ
B
B
B
B
e
B
Berson Je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje, cenejši In trpežnejši je od usnja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi Berson gumi podpetnlke in gumi podplate.
Prva jugoslovanska tvornica ža* luzij, rpletov, lesenih in jeklenih
kapek G* S k s* b 1 d. Ha»*-
1889
Zagreto» Ilica 411
Teietoai t 4-88, 3ä~**
izdeluje vse vrste roletov, kakor: jeklene, lesene,^ platnene-pletene, rešetke, solncne plants in vse dele za iste,
Mirnik csnOsž In pMuaši
:: Iščemo zastopnike* t:

Protiv znojnih nogu upotrebite
HOFER PUDER br. III.
Dobiva se » svim apotekama i drogerijama.
RAVE d. d., ZAGREB.
GiERilTOM
aeam
MESTNI TRG 5
Narejene obleke za moške za ženske za otroke Kožuhovine Trikotaža
L3UDSKO LETOVIŠČE
NA BLEDU.
Internacionalna, kopališka In hotelska d. d. na Bledu oddaja v najem bivše ßlkiijeve zračne lope za ceno od
Din 12‘— In Din 15 — dnevno.
Istotam celodnevna penzija Din 60’—.
Državni uradniki in delavci dobe 10% popusta.
ja ffrita »Zvezna tiske#» ta k&ftsaraa* r Ut&UanL
ymoaa „jytrannm wowosttm" it. 105 z dne 3. lanila 192*3.
Amerika in njeni evropski dolžniki.
VAZEN DOGODEK NA QUAI D’ 0RSAY-U — LIKVIDACIJA CELOKUPNIH MEDZAVEZNIŠKIH OBVEZNOSTI. — MENTALITETA ONSTRAN OCEANA. FRAZA O »AMERIKANIZACIJI« EVROPE. — AKCIJA REPARACIJSKE KOMISIJE IN DRUŠTVA NARODOV.
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
Po dolgih, težavnih in .zanimivih posojanjih, ki jim ni primanjkovalo poučnih incidentov, je bil te dni podpisan do-faraient, ki zasluži pozornost vsega sveta: Med Zedinjenimi državami na eni strani, ter vladami Francije, Anglije, Belgije in Italije na drugi strani je bila na Quai d’ Orsayju sklenjena znamenita konvencija, ki jamči glavnemu upniku svetovnih^ dolžnikov nekako prijoriteto na odplačila, ki naj jih najbolj zadolžena država na svetu — Nemčija — plača celokupnosti zavezniških narodov.
Ameriški račun za okupacijske stroške na reki Ren je znašal L oktobra 1922 eno milijardo 72 —ilijonov zlatih mark. K temu je treba prišteti izdatke 23 februar 1923. Slednji so, kakor se, z?I"l Pbkriti z v —sedenem ozemlju rekviriranim! svotami v papirnatih markah. deloma pa z vrednostjo vojnega materijala, ki so ga ameriške čete za-wenile po premirju. Dogovorjene anui-za navedeno svoto ene milijarde in ^milijonov zlatih mark se bodo brezobrestno pokrile ter uživajo prvo prijoriteto — tudi pred belgijsko — na vsa aemška plačila v gotovinu Maksimalna svota od Zedinjenih držav zahtevanili “eniških odplačil pa v letih 1923 do 1926 “e sme presegati četrtine v tem času likvidiranih gotovinskih reparacij od nfrani Nemčije.
Kakor je bilo razvidno Iz govora ameriškega delegata Wandswortha pred “odpisom konvencije, nameravajo Zedinjene države že v najkrajšem času “kreniti splošno likvidacijo po vojni povzročenih dolgov in financije! nih obveznosti. Opozoril je na to — in jaz sem mnenja, da je govoril v imenu Hardin-Sovem — da se zoperstavljajo svetovnemu miru in ureditvi političnih razmer fe ovire, ki so pretežno finančnega in gospodarskega značaja. Metoda »Poli-tique d’ abord«, ki so se je posluževale “o vojni nekatere države, je bila usodna dovolj. Amerikanci so mnenja, da bo z vsemi silami, ki so jim na razpolago, treba začeti po metodi »Entente econo-*nique d’ abord«...
O bližnjih ciljih Amerike si je Pariz “recej na jasnem, Ker je sedanji ministrski predsednik Velike Britanije sklenil v Washingtonu znano pogodbo, po «aterl namerava Anglija odplačati svoj Vojni dolg Zedinjenim državam v 62. jalnih obrokih, bodo ikanci potrkali še na ostala vrata, da se Evropa lažje ^tjopmi likvidacije svetovne vojne, ‘remps« pripominja k temu: »Politika zedinjenih držav je resni opomin Franciji in Italiji Ameriški upnik da je imel doslej mnogo potrpežljivosti s tema državama, ker sta v vojni veliko pretrpeli: au ta upnik ne zna samo čakati, marveč on tudi ne zna pozabiti. »Ameriška osebnost, ki je o Hardingcvih namenih zelo dobro informirana, mi je podala o mentaliteti onstran oceana sledeče zanimive podatke:
Ce gledamo iz Amerike v Evropo — ^ mi vsi, tudi znana Wallstreet, gledajo evropske razmere samo iz Ameri-^ kar je slabost obenem in naša moč ^ vidimo silno zamotan vozel, ki ga Skušajo nespretne ali celo zločinske
Dr, A. P., Pariz, koncem maja.
roke še bolj zamotati. P ir.. finančne
in gospodarske probleme zaenkrat na stran, in videli boste, da je Evropa danes brez najelementamejše trgovske morale. Včasih smo razumeli pod krilatico »sacro egoismo« vse kaj drugega nego danes. Mnogi državniki imajo ob vsaki priliki besedo »gospodarstvo« v ustih, samo da bi tako prikrili svoje politične namene. To je zelo nevarno, kajti politika in gospodarstvo sta ločeno pokorna različnim zakonom. Evropa govori o našem egoizmu, ker zahtevamo vrnitev vojnih dolgov. Zdi se, da nas pravilno ne razumevajo. Nam ne gre toliko za materijeine vsote. Sicer niso malenkostne, dosegle pa niso one višine, da bi mogle usodepolno uplivati na naše gospodarsko življenje. Ce pa kljub temu zahtevamo njih likvidacijo, igra pri tem etični princip, ki nam je prešel v kri in meso, največ jo vlogo. Tega pa v Evropi ne morejo razumeti: da je neoporečno finančno stanje temelj obstoja vsake države. Finančna poštenost na zunaj in znotraj je morali države neob-hodno potrebna. Vsakemu državljanu je treba vtepati v glavo prepričanje, da ni nobena filozofija ali teorija vsaj približno toliko vredna, kakor brezhibno gospodarsko življenje. Mi vemo, da je Evropo težko prepričati o nazorih, ki so pri nas že dolgo samo po sebi razumljivi. Nam se dozdeva, da je po vsem kaosu, vojni in povojnem času z vso zmotno politiko potreben v vseh državah Evrope radikalen preobrat v celokupnem mišljenj'u.
Voditelji evropskih narodov bodo spričo teh besed govorili o poizkusu »amerikanizacije Evrope«. Jaz vem, da ta izraz ne zveni ravno najbolje. Pozabiti pa ne smemo obupnih klicev na pomoč, ki jih slišimo onstran oceana. Kdor kliče specijalista za svojo bolezen, ne sme kritikovati določenega zdravila. Amerika bo na vsak način poizkusila s sredstvom, ki ga narekuje razvoj: brez-obzirrio tirjatev naših finančnih zahtev. Kdor pozna naše namene, nas ne bo krivil pred svetom. Od etape do etape se mora izvršiti moralni in materijelni preporod sveta; mogoč pa je samo potom jasne bilance preteklosti.«
Dikcija je popolnoma amerikanska. Vsa znamenja kažejo, da se je bo v kratkem poslužila tudi oficijelna Amerika. Stojimo pred novo interaacijonal-no konferenco, M ji še ne vemo imena. Paralelno stopa tudi akcija reparacij-ske komisije in društva narodov, ki mu bo lord Robert Cecil gotovo pripomogel do zvišanega pomena za vso bodočnost. Kakor doznavam iz prvega vira, so se takoj po Baldwinovem imenovanju aplanirali med Anglijo in Zedinjenimi državami razgovori, katerih velepolitič-ni značaj se pač ne da več utajiti Moi ameriški zaupnik mi je priznal, da Amerika ne misli v brezdelju opazovati diskusije med glavnimi narodi Evrope. Samo eno se ne vč: da-li kot nepristranska opazovalka ali kot zaveznica kake velesile, V anglosaškem smislu so se pojavili že prvi znaki: Angleški poslanik v Zedinjenih državah, sir Auck-land Geddes bo zamenjan. Na njegovo mesto pride Austen Chmaberlain „..
Gaspari :
C, Flanmiarions
Junij.
Cuite, spet norica I ;To nedeljo zjutraj le na polju veselica: isafc že LiŠpa lica, Jdas že brke vib^ rdeča deteljica glavico mniva, muren v pisko piha. Pridna prepelica Sf ofelekco šiva, vrabec in sinica, čižek in škrjanč^K vse veselo diha „m Ej, metulj — pijanček še na cvetih ziblje, čaše pripogiblje, da Iz njih naliva V biserne kozarce iiacUra se medica.,«
}e v kraljevski hiši gost, suženj, dasi vstopi prost.
. ''ter«..,,, j	Selak lej
i* produkt moralnega nagona.
. „ . ■Renm
Se boš oženil, se boš kesal, če se i*£š oženil, se boš kesal
Sokrat
Poletna noč.
Bila je tiha, globoka, molčeča noč. Vlažen vonj pokošenih travnikov je plaval y prozornem zraku; črne silhuete dreves so se risale v fantastičnih obrisih nizko na zapadnem nebu, ki Je ležalo v zadnjem svitu somraka; grajski stolpič je izgleda! v tej bledi svetlobi intenzivno črn. Stopili smo iz parka pod stoletna drč vesa in se nam je zazdelo, da smo daleč na deželi; bili smo na samotni cesti odkoder je bilo videti ves horizont. Ni bil zakrit niti košček neba.
Od severa na jug, cd Iztoka na zapad — ogromen lok neba se je razprostiral nad našimi glavami, in med nebeškimi diamanti ki so blesteli v svojem polnem sijaju, smo kmalu razločevali tudi najmanjše, ki so poskriti med to množico diskretno mežikali v globinah neba, ko so bili ugasnili zadnji večerni odsevi.
Oh, ve mogočne in nežne poletne noči!
Kobko razkošnih ur ste pač že nudile dojemljivim dušam. Solnčna svetloba, dnevni hrup, neumorno delo prirode, življenski boj, vlada materije, grobe in vzvišene želje vsega človeštva — vse to obvladuje, poplavlja, napolnjuje svet od solnčnega. vzhoda do zahoda. Človeška nohanjost je vznemirjena, ne\ more biti sama svoja. Le v tihih nočeh zaspi priroda Iti nad zemljo zavlada veličanstvo neba. Duša lahko dobi polno oblast nad seboj, pbzabi svojo telesno shrambo, se razvija kakor cvet v tihem
Težave fašizma.
V Italiji, kjer je nekoč izjavil Benito Mussolini, da bo vladal, če je treba, samo s fašisti, se v zadnjem času opaža tajno gibanje v fašistovskih vrstah. Nasilni sistem je pač za zapadno Evropo anahronizem. Gre sicer nekaj časa tam, kjer ima stranka v rokah državno oboroženo moč, kakor v Rusiji, ali, kakor v Italiji, kjer je razpredena mreža fašistovske milice po vsej državi Vendar pa ne more biti samovlada ene stranke trajna. To uvideva tudi Mussolini, ki dobiva smernice za svojo politiko od »Gran Consiglio«. V Rusiji imajo boljševik! v rokah ves državni aparat in se ne zmenijo za mnenje nasprotnikov. Tega ne dela Mussolini. Dosedaj se še ni upal ignorirati javnega mnenja, ki ga ne vstvarja samo fašistovska stranka, ampak razne stranke, ki imajo za seboj preteklost in tudi pristaše, ki so se mogoče le v hipnem navdušenju priključili fašistov-ski akciji, mogoče tudi iz strahu pred »črno srajco«, ki sedaj vedno bolj izgublja na svojem ugledu.
Sicer ni še izpodkopana Mussolinijeva oblast in on drži še vedno trdno v rokah državne vajeti. Toda stranka peša, ker trpi uboštvo na miselnem svetu. Iz katerega bi lahko črpala svoje življenske sile. Sedanje , stanje je umetna mešanica med patrijarhalično državo in gospodarskim liberalizmom, ki nas potisne za sto let nazaj. Program fašizma glede reform v upravi in zboljšanja finančnega gospodarstva ni Privileg fašistov. Mussolini skuša samo vresničiti željo vseh. Odtod izvira, da ni našel posebnih nasprotstev in, da je lahko računal na sodelovanje ostalih strank. Vsak mu je rad prepustil težko nalogo, ki zahteva čimprejšnje rešitve, kar seveda ni bilo V nasprotju z nobeno stranko. Toda stranka, ki hoče žeti uspehe, mora imeti lastno zgodovino in izkustva, ne pa črpati iz vseh mogočih programov. Fašisti so pa prvotno povdarjali samo patrijotizem, kar je vplivalo kot nekako razburjeval-no sredstvo, ki lahko hipno, ne pa trajno vzdrami uspavane energije. Patrijotizem sam po sebi pa ne more tvoriti podlage za reševanje tako težkih
problemov, ki jih skuša rešiti italijanska vlada. Patrijotizem tudi ne more trajno služiti kot sredstvo trajne vzajemne delavnosti.
Fašizem preživlja torej notranjo krizo. Mussolini jo skuša rešiti tako, kot so jo poizkusili rešiti tudi boljševiku Začel je čistiti v lastnih vrstah, kar pa se mu ni docela posrečilo in se rnu tudi ne more docela posrečiti ker je sestavljena stranka iz najrazličnejših elementov. Prostozidarjem je stavil alternativo ali iz prostozidarskih lož ali iz stranke. Odločili so se povečini za drugo. Disciplina, na katero se opira fašizem, ni bila v stanu tvoriti trdne opore za skupno delo. Nemogoče je stvoriti družabno organizirane celote po vzorcu fašistovske discipline, posebno ne v državi, ki stoji na gospodarskem načelu liberalizma. To nam kažejo tudi številna nesporazumljenja v fašistovski stranki sami. Sicer se spori zasedaj rešijo v stranki, vendar jasno pričajo o neenotnosti in pomanjkanji vzajemne zavesti.
Odtod izhaja tudi dejstvo, da se Mussolinijeva politika vedno bolj prilagođuje. Po turinskem kongresu po-polarov so bili sicer njihovi zastopniki odslovUeni iz ministrstva, toda sprejeto je bilo njihovo parlamentarno delo, čeravno so na kongresu povdarili svoje duševno nasprotje s fašisti in je bil nanovo izvoljen don Sturzo. Isto-tako stoji z liberalci. Oni imajo sicer svoje zastopnike v vladi toda njihovo časopisje vedno povdarja programa-tično nasprotje s fašisti. V svoji rezoluciji so povdarili, da vztrajajo na ustavi in Mussolini jim je obljubil, da ne bo na ustavi ničesar spremenil. To pomeni ravno toliko, kot da se bodo vršile ustavne spremembe ustavnim potem. Če pa se to zgodi, mu bo gotovo primanjkovala potrebna večina. To si skuša zagotoviti z volilno reformo, ki pa zadeva ob velike tehnične ovire. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so 'fašisti med seboj različnega naznanja o bodoči ustavi Usoda vol Ine reforme v parlamentu bo mejnik v notranjem razvoju fašizma, ki bo moral pokazati kaj še lahko zmore.
Mir v Orijentu.
Nevarni oblaki, ki so zastirali obzorje na bližnjem vzhodu, se nad Lausanno že razgubijajo: vsaj trenutno je izginila vojna nevarnost na Balkanu. Iznenađenja sicer niso izključena, a tudi bodočnost ni ravno sigurna. Dobro znamenje je od Grkov in Turkov sporazumno podpisana formula, s katero končuje re-paracijski konflikt med obema državama, Grška odstopi Turčiji Karagač, to je predmestje Jedrenja, poleg tega pa še približno petnajst starih turških ladij, ki so bile po premirju z 1. 1918 (Mudros) zaplenjene po Grkih. Na efektivne reparacije, ki bi jih morala Grška plačati turškim državljanom za po grških armadah v Mali Aziji napravljeno škodo, se Turčija odpoveduje. Naravno je, da ta rešitev, ta nepričakovani sporazum med dvema državama na Balkanu ne ugaja: naši kraljevini in Bolgarski, Za našo kraljevino je velike važnosti, da se Turčija ne vgnezdi na desnem bregu Marice. Bolgarski pa gre za eminentno gospodarsko vprašanje. Železnica, ki naj bi spajala bolgarsko trgovino s pristaniščem ob Egejskem
morju, — to pristanišče je zajamčeno Bolgarski že v neuillyski pogodbi — ne bi po tem sporazumu tekla samo po grškem teritoriju, temveč tudi po turškem.
Čudno je, da se je Turška umaknila grški grožnji. Turki so morali instinktivno čutiti, da se je na tihem začel snovati načrt o nekakem balkanskem bloku. Vsak trdovraten odpor bi bil le hitreje uresničil ta namen. In v Lausanni se je res že govorilo o neki balkanski konfederaciji. Toda to so bili le neizvedljivi načrti...
V Lausanni se čutijo vsi zmagovalce: zavezniki Turki in Grki To pa silno otežkočuje pogajanja. Angorska vlada misli da se dotika njena zmaga nad Grško tudi nekoliko ostalih zaveznikov. Grki in zavezniki pa utemeljujejo svoje zahteve z zmago iz 1. 191S. In v zadnjem tednu je res že izgledalo, kakor da mislijo udeleženci konference rešiti to vprašanje z orožjem. Bilo ie zopet samo žvenketa nje orožja.,.
Predhodni sporazum med obema prizadetima silama je za bodoči mir vc-
zraku, misli, opazuje, proučuje, spoznava, čuti, živi svoje duševno življenje in se raduje nad čudeži razkritih resnic.
V takih nočeh občutimo, da smo združeni s prirodo, našo materjo, našo nevesto in večno prijateljico, ki daje mehko naročje vsem našim sanjam; ona nas razume, sliši, odgovarja s svojimi zvezdami, govori nam s svojim molčanjem,* v nji in ž njo živimo, nad njo občutimo, da nismo samo pripadniki te in te pokrajine, občani našega planeta, ampak da smo deca neskončnosti. Gledališče noči nam daje živeti v naši pravi deželi, v deželi neskončnosti in večnosti, ki jo more spoznavati zgolj naj-gibčnejša človeška misel.
m
Mlečna pot je bila v tej avgustovi noči tako jasna, da smo takoj razločevali skupine zvezd. Bilo nam je razumljivo, zakaj so naši pradavni očetje, naši kaldejski in jonski predniki sanjali o nežni labudovi belini, občudujoč bele oblake teh daljnih zvezd, in naše oči so skušale zajeti begotne slike, ki jih je nanizala na nebu primitivna domišljija. Nedaleč od elegantnega Labudovega vratu, ki se je tzprožil po vsemirski reki, smo našli stol ali prestol, ki so nanj kasneje posadili Kasiopeja, Strelec, Delfin, Otelo — plameneč na zenitu liki dvokrila zvezda, Lira, Andromeda, Pegaz in Zmaj, obračajoč se med Medvedoma ,..
In smo si mislili: Ni li ravno iu zgoraj vez, ki veže človeštvo vseh vekov? Koliko pogledov se Je pač že upiralo sem gor, koliko misli *e {«ir^avgooa teh
zvezdah v dotn štirideset ali petdeset stoletij! Kje je politični sistem, kje vera ali ljudsko mnenje, ki bi bilo preživelo začetek piramid? Ničesar ni več; ne ras, ne narodov, ne jezikov in ne drž^v! Nebeški zaupniki pa so še vedno pred nami. Oglejte si te svetilnike, ki še niso pogašeni! Bela Vega, tebi je zaupal Mojzes svoje nadeje, ko se je bil odpravljal v obljubljeno deželo; Plejade, ki ravnokar vstajate iz megle obzorja, vas je klical Job, da ste bile priča njegovemu trpljenju; tvojo pot, veliki Severni voz, je poznal že Homer, ko je v svoji mladosti pasel črede na olimpijskih gorah.
Sladke zvezde, ve ste sevale v betlehemski noči, ko je ena izmed vas — tako pripovedujejo — zažarela z mogočnim sijajem; o vas je sanjal prerok s taborske gore, ko je dejal v razgovoru s Samaritanko, naslonjen na Jakobov studenec, da pravi božji častilci ne smejo imeti kamenitih templjev ne v Jeruzalemu in ne drugod, ker je dovolj, če obožujejo Očeta v svojem srcu, v duhu in v resnici Da, ve ste naše ins-piratorke, naše zaupnice, naše tovarišice. Oči ki so vas gledale stoletja, so ugasnile v grobni noči. Tudi naše ugasnejo kmalu. Ali mi bomo ie zaspali da bi se predramili v novem svetu In vas ugledali zopet; v katerikoli strani neskončnosti bomo, povsod nas boste obdajale ve zvezde, vi žareči svetovi In povsod nam boste pripovedovali o neskončnosti in večnosti.
Tako smo sanjarili stopajoč po sa-moini cesti. Naše misli ie obvladal blišč
like vrednosti, komplikacije vsega vprašanja pa s tem še niso izolirane* Problemov, glede katerih se niso mogli zediniti udeleženci lansannske konio retice, ni mnogo. Izzvale pa bodo brez« dvomno obširne debate in vodile Tur« ke ter zaveznike direktno v protislovja* Reparacije, ki jih dolgujejo Turki za« veznikom, so bile načelno rešene že na prvi konferenci, ali Izmet paša bo to vprašanje dozdevno zopet spravil na tapet. Porabil bo najbrže pretvezo, da je Turčija s popustljivostjo napram Grški — glede efektivnih reparacij itak pokazala dobro voljo, sedaj pa, da bi bilo na mestu, ako bi tudi zavezniki nekoliko potolažili svoj velik apetit..*,
Svojčas je našla reparacijska komisija v Berlinu, in sicer v treserjih Nemške banke, 6 milijonov turšMh funtov. Tega denarja pa danes zavezniki ne marajo vrniti Turčiji Nadalje je Turčija naročila 1. 1914 v Angliji dve bojni ladji in je plačala za obe enoti 5 milijonov. Tudi te vsote nočejo zavezniki vrniti To pa Turčijo, ki je postala y zadnjem času silno zavestna, moti Izmet paša namerava, kakor pišejo francoski listi zahtevati da se kuponi turških posojil izplačajo v francoski in n« v angleški valuti Pričel bo strastna ofenzivo. Zavezniki pa o tem vprašanju nočejo niti diskutirati, ker vlade ne morejo ščititi interesov posestnikov teh papirjev. Turški finančniki so mislili, da bo princip izplačila v francoskih frankih brez borbe sprejet, a lastniki papirjev ne mislijo taka Pogajali bi se šele po sklenjenem miru...
Glede sodnega postopanja z inozem« ci še vedno tri prišlo do jasnosti. Angleži in Amerikanci nočejo nič več vedeti o formuli ki jo je 4. februarja, — takrat, ko ni nihče našel več izhoda iz prekame situacije — sprožil italijanski delegat Montagna. Zavezniki hočejo v$e dotlej, dokler ni reorganizirano turško pravosodje, zajamčiti svojim državljanom minimalne garancije. Te« mu se Izmet paša protivi češ, da spo« minja ta formulacija preveč na režim stare Turčije, ki se mora odpraviti. Spretna diplomacija bi mogla spraviti to vprašanje s sveta.
Važno je tudi vprašanje otoka Ca-stellorizo. Italija se noče odpovedati suverenosti nad tem otokom: vpraša« nje prestiža. Potem preostane še problem evakuacije Carigrada. Prihraniti so ga za konec konference. Zavezniki nočejo odrediti evakuacije, dokler pogodile ne ratificirajo dotični parlamenti Turčija pa zahteva evakuacijo tako! po podpisu pogodbe in vseh konvencij.
Zavezniki igrajo diplomatsko tarok« partijo v Lausanni zelo enotno. V nerešenih problemih ne bodo dajali odslej Turkom nobenih koncesij več. Ce Turki v zadnjem trenutku ne bodo skovali kako spletko, bo mirovna pogodba podpisana 15. junija, po sedemmesečnih' pogajanjih, ker je konferenca pričela s svojim delovanjem ie 21. novembra 1922. (Iz članka lausannskega dopisnika »N. Zürcher Ztg.«)
___	r»
Latinščina bi grščina je lep nakit, O predrago ga kupujemo.
Montaigne, O vzgoli (16, stol!,
Kdor hoče letati po rokah in ustih Hudi, mora dolgo v svoji sobi ostajati! in kdor želi živeti v spominu potomstva, se mora kakor mrtev v samem sebi pogosto potiti in tresti Da Bdlay (Obramba In proslava francoščine, 1549).
te noči in njena nepremagljiva lepota. Ko smo skušali našteti starodavna ime« na ozvezdij, smo naglo umolknili,
Tedaj je spregovorila ona:
— Zdi se mi, — je dejala — da sem začela ži**cti šele z onim dnem, ko sem spoznala astronomijo. Moje znanje ni veliko, vem pa se vglotrti v njene skrivnosti. Do tega časa sem bila podobna slepcu. Prebivala sem na zemlji, ki sem ji komaj poznala ime. Sedaj vem, kje se nahajam; čutim, kako me Zemlja nosi v Nebo. Sedaj sem se orientirala in nisem več tujka v svoji domovini. Živim, ne rečem: dvakratno, a tudi ne stokratno; čutim, da živim, dočim mi ie duša mirna. Zvezde so moje «estre, pa Jih kličem po njih imenih; vem, kje bivajo, poznam jih. In sedaj se vprašujem, kako pač morejo živeti naši zemljani, M vedč, kje se nahajaj a
— In vendar, — sem odvrnil — imamo danes v Franciji osemindevetdeset ali devetindevetdeset ljudi izmed stotine, ki žive v tej nevednosti, ki so po« vsem ravnodušni napram lepoti neba in njegovim čudežem. Imajo oči, a ne vidijo; imajo razum, pa ne razumejo.
— Mogoče — je nadaljevala — je to napaka vzgoje In sicer tako pri Ženskah kakor pri moških; ljudje so se navadili iskati poezijo edinole v verzih in v literaturi Zdi «e Jta. da mora biti po« etična iniseJ izražena y verzih, ali pa Bt poetična; tudi hočejo literaturo ločiti od vede, od itndUa narava, od zgodi»« vine, »kratka od vsega, kar je poučno. Znanost smatrajo za dolgočasno red, aasrirotao B* M tok	Jfc JSP
Priloga „iMfrag^iwi fi^vosliia** ii. 105 z dne 3. Strnila 1923/
Si kulUirnesa sveta.
Ka\ le filozofija?
Stoikom io Epikureern je istovetna !j srečnim, krepostnim življenjem oziroma vsaj obsega navodila za tako življenje. Slično jo eklektik Ciceron naziva zdravilo duha, torej praktična veda. — V srednjem veku se filozofija označuje kot- »posvetna znanost«. Od rene-sance do danes opažamo dvojno pojmovanje: na eni strani stofi filozofija nad ostalimi vednostmi, odkoder čre-pajo vse druge vede svojo brano, na drugi strani pa sklapljanje vseh ostalih znanosti v enoten življenskl in svetovni nazor. Na prvem umevanju slonč novejši sistemi od Descartesa preko Woliia in skozi nemško pozno romantiko. Tako pravi Descartes, da Je glavna naloga filozofije v tem, da nudi popolno spoznavanje stvarstva ter obenem utemeljitev vseh ostalih znanosti Hegel pojmuje filozofijo kot znanost o absolutnem, znanost razuma, ki se zaveda samega sebe. Še danes se pogosto opredeljuje filozofija kot veda načel..« Drugo pojmovanje, ki išče v filozofiji samo zvezo vseh ostalih znanosti in zahteva s tem odvisnost filozofije od ostalih znanosti, pa se pričenja pri Baconu in poznejših ustanoviteljih modernih, naravoslovno-empiričnih ved. Temu stališču so se pridružili Herbart, Eucken, Paulsen i. dr. Wundtova definicija n, pr. je najbolj razširjena: sklopitev vseh znanosti v sestav, ki ne kaže nobenega protislovja in zadošča zahtevam razuma in srca. — Razen tega se včasi filozofija istoveti bodisi s psihologijo ali pa z vrednostno teorijo. Prvo zagovarja Th. Lipps, smatrajoč filozofijo za znanost o notranji skušnji, stoječo torej na isti stopnji kakor naravoslovje kot veda o vnanji skušnji Drugo prepričanje si je prisvojila »ba-denska šola« (Windelband-Rickert), ki pojmuje filozofijo kot kritično znanost o splošno veljavnih vrednotah. — Najnovejši nazor o tem vprašanju pa je ta, da filozofija ni ne dekla niti kraljica drugim panogam, ampak samovikla veda poleg drugih, ker pač ima svoj predmet, duševni svet, ki ga nobena druga znanost ne raziskuje (F. Veber)’,
---•
Proti Ostwaidovemu
zakonu dissipadje.
0 duševnosti se nikakor ne dä reči, da stremi z višje intenzivnosti na nižjo... Razvoj življenja in s tem razvoj duševnosti ni v svojem bistvu nobeno vedno večje bližanje k nekemu končnemu ravnotežju, temveč vedno večje oddaljevanje od tega ravnotežja, to je vedno večje blfžanje k absolutno posameznim individualnostim In sicer tako glede na posameznika kakor glede na širše in najširše mase (obitelji, družbe, sloje, narode...). 0 tem zanimivem dejstvu priča lastna skušnja, razni podatki modeme psihologije in ves zgodovinski razvoj človeštva. Tudi razni modemi politiki, državoslovci in ekonomi naj bi si pri vseh svojih načrtih' in sklepih živo predočevali to prezani-mivo zakonitost duševnosti, ki jo loči tud! s te strani za vselej od vseh fizikalnih pojavov. To velja osobito za Vse one mislece te vrste, ki se zlasti danes bolj in bolj množe in ki še vedno menijo, da je zadnji smoter človeštva in človeške kulture v popolnem izenačenju vseh razlik. To mnenje ne zasluži samo imena prazne utopije, temveč na-
sprotuje najglobljemu bistvu duševnosti (življenja), ki diference ustvarja, ne pa jih izenačuje. Tem slabše za onega, kfS pri svojih ukrepih pozablja na to plat duševnosti: življenje samo bo šlo preko njega! Nedostaje mi prostora, da bi to stran življenja podrobneje razvil V tem stiku le ponovim, da; stojima zopet pred neko nepremostljivo razliko med duševnostjo In fizikalnimi energijami: fizikalne energije desindividuali-zirajo, duševnost individualizira, fizikalne energija diference odstranjujejo, duševnost diference ustvarja, fizikalne energije delujejo v zmislu zakona entropije, duševnost proti njemu (Dr. Fr. Veber, Uvod v filozofijo). Kaj pa poreko na to jezikoslovci germanisti, anglisti, romanisti, ki vedo n. pr., da se je pred stoletji na Francoskem govorilo in pisalo v tolikerih narečjih, danes pa se piše domalo zgol v pariščmi, ki je tud! v živi govorici skoro docela izpodrinila severna narečja, deloma edo takšna, ki so povsem nesorodna kakor bretonščina? V tem slučaju vendar diference ginejo. Torej se lahko posega z volk» v; take navidezne prirodne zakone.	-	;
s	r.
Veber In Weber, Razmerje med dušo in telesom razlagajo sledeči svetovni nazori: a) metafizični monizem ali spinozizem ali teoria dveh plati, po kateri sta duševnost in telesnost dve manifestaciji iste, nam neznane realnosti; b) materialistični monizem, ki mu je istinit le vnanji, tvarni svet, oziroma naše telo, duševnost pa je istovetna z možganskimi procesi; c) spiti-tuaHstičrd monizem ali psihofizični paralelnem, trdeč, da je samo duševnost istinita in se nam včasi zazdi kot »vnanji svet« (telo). Če jo gledamo s subjektivnega zrelišča; d) tradicijski dualizem, ki se javlja pri anaksazori (svet in razum), pri Platonu (kosmos noetos in eidola, eikones), pri Aristotelu (snov in oblika), pri Karteziju (razsežna in misleča stvar), ki uči, da je duša vezana na neko točko sredi možgan, odkoder na smer telesnih procesov. Moderni du-alisti zagovarjajo medsebojno vzročnost med duševnostjo in fizikalnim svetom. Tehtna ugovora sta: modemi postulat popolne sklenjenosti fizikalno-kavzalne vrste in načelo ohranitve energije. Prvega je iznesel naš Veber (glej Uvod v filozofijo) in ga ne podira takozvana psihofizikaj ki sta jo ustanovila Weber in Fechner, določujoč razmere med količino dražljajev in pristojnih občutkov. Veber sam imenuje svoj dualizem »načelno koordinacijo med jazom in doživljajem«. Konečno je še omeniti e) modemi energizem kemika Viljema Ostwalda, ki vidi v vsem in povsod zgolj energijo, tako tudi V duševnosti. »Ker se niti najmanjša duševna prikazen ne javlja brez energičnih transformacij, je neizogiben sklep, da so tudi duševni procesi energetični fenomeni«. Tudi zavest je le funkcija telesa kakor krčenje mišic ali potenje. To tesno vez med dušnostjo in ostalimi energijami dokazuje zlasti pojav duševne izčrpanosti.
Najboljša vladavina je tista, pod katero si rojen, kajti nekatera zla so manj pogubna nego preobrat.
L‘a Bruyere, Caracteres (1688)'.
Renanova politična filozofija.
(Izvleček.)
Tudi eklektizem je sistem. Eklekti-zem y politiki je liberalizem. Za to rešitev se Je slednjič odločil Renan. Iz-prva je bil za konstitucionalno monarhijo, nato je dopuščal republiko, kajti materialistični duh se znatno toči od republikanskega. Koncem koncev je MI overjen, da korakamo proti družabnemu stanju ameriškega kova neodvisno od vseh vladavin. »Ker imamo končno najstalnejšo vladno obliko, kar Jih je bilo zadnjih sto let, ki je zmagovito kljubovala vojni, bolj krvavi in pogubni nego vse vojne pod Revolucijo in pod Cesarstvom, ki ji ne pretč resno niti njeni najbolj nespravljivi nasprotniki; ker je omogočila Franciji, da je ostala cvetoča in svobodna, zvesta po-stavnosti, obdana s simpatijami liberalnih delov svetd; še več, ker vzbudila ja celo spoštovanje pri naših sovražnikih samih in se je, dasi samo mimogrede, ustanovila v fevdalni Prusiji: ohranimo ji zvestobo ter jo- venomer popravljajmo in izpopolnjujmo. Vzdržujmo idealizem, ki je njena duša. Ker se bo bolj in bolj uveljavljal zakon števila, ker je posihdob narod edini možni vladar, obračajmo na vzgojo ljudstva vso pozornost, ki so Jo njega dni posvečali odgoji prestolonaslednikov: Vzgajajmo ta plemenitimo narodi« ;
Snov in razum. Starogrški modrijani so si razlagali postanek sveta iz različnih prvin in sil: voda, nedoločena neskončnost, zrak, število. Eleati so povdarjali popolno enotnost sveta in jo istovetili z božanstvom, Heraklitu pa povsem nasprotno »vse teče« (panta rei). Empedoklej pojasnjuje vesoljstvo s štirimi osnovnimi prvinami: vodo, vzduhom, ognjem in zemljo, ki jih prežemata dve moči: ljubezen in sovraštvo, Prvi dualist Anaksagora pa pozna to razlago: neskončno število svetovnih semen in razum (n o o s), ki jih urejuje hi s tem snuje vse svetovje.«« Zakaj sem to navedel? Zato ker ne vera, ali so si etimologi že razložili grški izraz »nus«, »noos«, kar je moralo biti v prvotni oblik! »snovos«. To pa se docela krije z našo besedo snov, snovati. Potemtakem bi bil tudi ta prvi dualizem koncem koncev le prikrit monizem, nič manj enovit nego poznejša Levkipova in Demokri-tova atonristika.
— Buffon (1707—88), znani naravoslovec, slovi po svoji pridnosti: delal je dvanajst d0 štirinajst Ur na dan. Morda ga Je ta njegova osobina zavedla do smele trditve: »Veleum je zgolj dolgotrajna potrpežljivost« Še za živa so mu postavili spomenik z napisom: Majestati naturae par ingenium, njegov duh je enak veličastvu prirode. Pogosto se navaja njegov izrek o slogu: Slog je človek sam. Legenda pripoveduje, da se je po ves dan zaklepal v samoten paviljon in pisal vedno le v slavnostnem krofu, z mečem ob boku, vsak stavek si je na glas prečital in ga preobračal, dokler mu ni ubrano zvenel. Slog mu je vzvišen, mestoma preveč naličkan in načičkan. Tako pravi o gosi: »Gos mu daje tisto mehko perje, na katerem se mehkužnost rada odpočiva, in ono drugo pero, naših misli orodje, ki z njim tukaj pišemo njeno hvalo.«
— »Društvo slov. književnikov« je v prošlem mesecu odposlalo na razna podjetja, denarne zavode, družbe in posameznike prošnjo za prispevke v društveni podporni fond, ki je izčrpan, ter se društvo nahaja v zelo težkem gmotnem položaju. Poleg tega se slovenski pisatelj nahaja danes v obupnih gmotnih razmerah, ki nedvoumno zelo vplivajo na njegovo delovanje, katero menda vendar zna naša javnost ceniti. Drugi narodi se resno zavedajo dolžnosti rapram svojim umetnikom in jim nudijo vselej gmotno pomoč; v upanju, da se tudi naše občinstvo zaveda teh dolžnosti, smo razposlali prošnje, ki so se jim odzvale sledeče firme in posamezniki, ter nam vposlali prispevke: Ivan Jelačin, veletrg., tu 250; R. Ran-zinger, sped. pisarna, tu 50; Učit. zbor mešČ. šole v Tržiču 51; Jakil Andrej, tovarnar v Karlovcu 100; I. C. Mayer, veletrg., tu 100; »Transformator«, elek-trotehn, tov., tu 1000; ing. Lovro Maurer, tu 500; odvetnika dr. J. Ažman in dr. K. Kuhelj 100; A. Kobi, veletržec, Breg - Borovnica 50; dr. Janko Žirovnik, odvetnik, tu 200 Din. — Vsem darovalcem izreka »Društvo slovenskih književnikov« najtoplejšo zahvalo obenem pa tudi pričakuje odziva še ostalega občinstva.
Pesniški čar.
I.	Češki kralj, Jean de Luxembourg, ki se je navzlic svoji slepoti boril med francoskimi četami pri Crecyju in tam izgubil življenje (1346), je imel za tajnika pesnika Viljema Machaulta, ki je umri kot kanonik v Reimsu (1377). Zložil je okoli 80.000 verzov in jih mnogo sam uglazbil. Po tedanji trubadurski šegi je opeval krasotico, Peronelo đ* Armentižres, ki pa ni vedela, da je možak protinast in enook in da jadra že proti šestdesetim. Ne da bi ga bila kedaj videla, ga je radi zvočnih trio-letov in balad prosila za roko. Literarna zgodovina poroča, da starec ni vzel svoje občudovalke za ženo.
II.	Francoski poet Alain Chartier (1390—1449) je slovel po ritmičnih kiticah in osobito po domorodnem »čet-verogovoru«, napisanem po troyeski pogodbi, ki je izročila Francijo Angležem. Živel je na dvoru Karla VI. in Karla VII. Neki dan ga je dofinka (pre-stotonaslednikova žena) Marjeta- Škotska našla spečega na klopi in ga je poljubila na ustne. In ko so se dvorjani čudili, rekoč, kako je ta človek grd, je princesa odgovorila: »Nisem poljubila moža, temveč dragocena usta, iz katerih je prišlo toliko bistroumnih besed in krepostnih rečeni c«,
'*
Času primerna komedija. Lesage je 1. 1709. napisal peterodejanko v prozi, ki se šteje med najslavnejše šaloigre francoskega gledališča, namreč Tur-c a r e t. To je bivši hlapec, ki je postal upravnik, pozneje finander. Odkar je zabogatel, meni, da si z zlatom lahko kupi vsako zabavo. Dožim je grdo skopi napram svoji sestri in ženi, je blazno potraten in razsipen za baron-ko, ki jo ljubi in katera ga slednjič oskube. Tedanji finančniki so ponujali dramaturgu ogromno vsoto, 100.000 fr., da se ne bi delo uprizorilo; Lesage je odklonil podkupnino. Monseigneur, to je sin Ludovika XIV, ie ukazal, naj se T u r c a r e t igra.
'0
Ljubezen je olilcma oblika selekcije (izbora) vrst.
b
ideali omladine.
Kar je resnično živo, nastane mnogo-kje, tne da bi se njega nosilci medsebojno zavedali... In kar je sorodnega, se potem osrečeno pozdravlja ... Civilizacija se do-vršuje v Ameriki. Ravno tam pa štrlijo tista vprašanja, ki tarejo najboljše dele Evrope, visoko v zrak in čakajo polovičnega ali celega odgovora. Ameriška revija »The New Student« je nedavno posvetila mladinskemu gibanju celi zvezek. V njei pravi eksekutivni tajnik »National New Student Forum«, John Rothschild, sledeče:
Ali imamo umetnost, pesnikov, dram in življenskih izrazov, ki nam povedo več, nego drugim? Ai je res, da Ima Amerika mesto kulture samo civilizacijo? Kaj imajo kopalne sobe, kinoteatri, jeklene stavbe in avtomobili skupnega z dušo naroda? Kaj je za nas Amerikance večje vrednosti: preoblikovati človeške napetosti v odnošaje z domovino, v socijeteto, v uspavanje posameznika —- ali so vse naše iznajdbe in znanja le samosvoji končni cilji?... Ali ne sprejemate besed, ki odpravljajo dozdevno vsa vprašanja naše dobe:	demokraeüa-
amerikanizem, ustava, bogastvo?
Kako naj Amerika zvari svoje raztrgane ideale, to mešanico tehničnega napredka, tradicije in ostankov svoje evropske dedščine, da jo bo prevevalo novo življenje, ako se mi, katerim ponuja Amerika toliko pomislekov, ne bomo borili — za Ameriko? Walt Whitman je začutil duh Amerike. Začutila sta ga Shewood Anderson in Sinclair Lewis. Poznam mladega slikarja, nepoznanca široke javnosti, — ime mu je Birchileld — ki je tako neznan, da si služi vsakdanji kruh za trgovskim pultom. Ta človek je slikal Ameriko.
Na univerzah se učimo finančnih ved, brez zveze z vsakdanjim življenjem. Študiramo železniško upravo, ne da bi bili kadarkoli praktično delali, in delavska vprašanja, ne da bi bili samo enkrat obiskali kako delavsko zborovanje. Mi ravnamo s stvarmi življenja tako, kakor da se življenja ne bi tikale ... Samo nekaj velikih umetnikov in pesnikov je razumelo to veliko, valujočo deželo. Ce hočemo pojmovati življenje, ne smemo skupno iskati, samo v predavalnicah, marveč v prostih pogovorih z zastopniki različnih Interesnih sfer: z bankirji, trgovci, rudarji, z ljudmi pri strojih in plugu, s socijalisti in parlamentarci.
V Evropi se pripravlja nekaj novega. Tam so na delu mladi ljudje. Tisoči mladih ljudi so v Evropi stavili civilizaciji vprašanja, ki jih ona ne more razrešiti. Ker vse reforme in revolucije niso dale odgovora, so vprašali samo življenje, njegove duhovne znanilce, umetnike, pesnike in filozofe in vrelce v globinah ljudske duše. Evropska omladina išče neumorno novih vrednot.
*
BUSINESS IS BUSINESS.
Znano je, da je strašni ameriški fašizem, tzv. Kuk-Kluks-Klan, prevzel boj proti črncem in Židom. Člani te družbe pretepačev nosijo belo haljo in belo oglavnico, da se laže potaje pred svojimi žrtvami in pred redarstvom, ki se pai sicer redko mesa v spopade. Te dni pai se je zglasil v društvenem poslopju ne« ki gospod in vprašal po velikem mojstru. Ker je imel došlec sumljivo debelo spodnjo ustno in značilen nos, ga je privrženec kukluksklanstva takoj naravnost vprašal: »Kdo ste?« Posetnik pokaže svojo posetnico: »James-israel Levy-Cohn.« — »Aha, — je poskočil kuklusManec — vi ste jud! Pokaj prihajate sem, menite li, da vas sprejmemo med svoje?« — »Tega ne zahtevam!« je mirno odgovoril Levy-Cohn;1 »samo obvestil bi rad vašega velikega mojstra, da sem sl nabavil zalogo bele; ga sukna za halje in oglavnice vaših’ ekspedicij; sukno je izvrstno In bi tna ga odstopil po Jako ugodni ceni« KuP' čija je kupčijai
Skušnja mi je dokazala, da je v da* našnjem življenju vse prepuščeno slu* čaju. Kdo ve, če ne napravim drevi kakega umotvora?
Edouard Fonfeyne, 1923.
žvenklja z besedami in ničesar ne pove. In vendar — ali je kje pesem, ki M bila nežnejša od te v odprti knjigi vsemira? Ali ni zvezdno nebo veličastnejše in razkošnejše od vseh nekdanjih« sedanjih in bodočih povesti?!
Ko bi vsak človek znal samo to, da je naša zemlja tudi zvezda in da se mi tudi nahajamo na nebu, tako kot naši sosedje z Marsa in Venere — M bil že storjen znaten korak naprej. Ljudje bi se zanimali za svoje brate v neskončnosti in bi kmalu hoteli poznati zakone 'i vezi, ki družijo -naš planet z drugimi v splošen sklad. To spoznanje M hh moglo napotiti bližje k resnici.
— Kar se mene tiče, —- je nadalje-vala — smem reči, da sem zelo srečna, esa živim na Nebu, tako srečna, da je v tem že nekoliko sebičnosti. Skoraj bi ne hotela, da bi moje prijateljice imele podobno veselje, pa nerada govorim o tem i njimi. Ste li opazili včeraj mojo mak» prijateljico?... Oh, kako je lepa!
*•*•> Lepa,«, poleg vas?,.,,
- s- Kaj mislite?... no, o tej sploh ae govorim več. Mar niste videli zvez-do, ki se je utrnila na nebu? Poglejte, njena pot se Še pozna v ozvezdju Krone. Uatala Je kakor blisk. :	....: 7
'	'A	.
A« Prihaja dl daleč —- sem ji začel govoriti po kratkem molku. — Lahko bi rek8, da se ž njo pozdravljata Nebo in Zemlja. Znano je, da je to zgolj kozmi-Cen prah, nekak pepel mrtvega sveta, id je preletel sto milijonov milj, se srečaj z našim planetom, udaril ob njegove M&ftie zračne plasti, vzplamtel in za-
pustil za sabo nekoliko plinaste snovi Kresnice, ki se utmjajo v poletnih nočeh, gredo v prostoru isto pot kakor komet iz leta 1862, oddaljujoč se od nas za milijardo sedemsto milijonov milj, ločim potrebujejo stodvajset let, da preletijo svojo pot. Pa kaj pač ta daljava, če se spomnimo, da je zvezdica v ozvezdju Labuda oddaljena od nas petnajst tisoč milijard milj! Brzovlak, ki bi Vozil neprenehoma — dan in noč — 60 km na uro, M dospel k tej zvezdi čez deset tisoč milijonov let. Tudi to ni nič, ako vemo, da bi nas niti hitrost svetlobe (75.000 milj v sekundi) ne mogla prenesti v tem času na meje vesoljstva; zakaj te meje so popolnoma neznane. Najfinejši astronomski pripomočki so nam odprli nove daljave neskončnosti, koder smo si zamišljali konec vsemirja. Konca ni; vsepovsod se odpirajo brez-brežne daljave neskončnosti.
In ta lepa zvezda v Kroni, ob katero se je dozdevno zapletel nebeški potnik meteor, nam ne nudi razumljive prispodobe; lahko denemo, da so njeni žarki, ki jih vidimo v nocojšnji noči, potujejo že od začetka našega časovnega štetja. Morda so zapustili zvezdo v trenutku, ko se je končala bitka med Okta-vijevim in Antoni j evim ladjevjem, bitka, ki je odločila usodo svetovne države. Zvezd namreč ne vidimo takih, kakršne so danes, svetloba potrebuje določen čas, da nam prinese njihovo sliko. Tudi svetloba z naše zemlje roma v vsemir-nih zvezdah bi je mogli videti v različnih rdh zvezda bi je mogli videti v različnih' fazah njene zgodovine. Ml sl ne mo-
remo predstaviti tako ogromne daljnovidnosti. Vendar pa — ali poznamo vse naravne moči? Ali smemo po brezžičnem telefonu, spektralni analizi, živalskem magnetizmu in človeškem som-nabidizmu zapreti vrata pred Neznanim? Kdo ve, kaj spi v problemih bodočnosti? Zemlja je zgolj ploveči otok v nebeškem oceanu in njeno življenje traje v vsemirskem koledarju satno en dan..,
— AK, — Je dejala prijateljica — astronomija je premagala Smrt Okoli nas polje življenje, večno življenje. Duša je spremenjena v svetlobo, očarana od občutja neskončnosti.
V tem trenutku je priplavala od-nekod fina melodija Bachovega »Preludija«. Došla sva pred grad, kjer nas je že pričakovala ostala družba.
— To je bil teprehod! Iskali smo vas na koncu parica. Kje ste bili?
— Na zvezdah — je odgovorila in mi podala pazduho. — Še nikdar nisem tako razumela modulacij Bachovega »Preludija«, kot Jih razumem nocoj. Zdi se mi, da slišim glasove nebeške har-monijel	Frevel Fedor I—v.
Nevednost tn neskrbnoši te mehko, prijetno, zdravo zglavje, kjer se odpočije lepa glava,
1 Montaigne.
Če bi bita Franclja pri kakem brodolomu prisiljena, žrtovatl vse svoje pesnike do enega, je ComeiUe tisti, ki bi ga bilo, treba rešiti.
Laniada.
Skromna duša.
(Iz francoščine prevel P. V. B.)
Težki tramvajski voz, ki pelje od kolodvora Montpamasse do slavoloka de 1* Etoiie*, se bo začel premikati. Ta žalostni in mrzli februarski popoldan je samo še en prostor znotraj prost, predzadnji zadaj na levi, ozek prostor, komaj viden med ogromno meščanko, ki drži torbo iz črnega usnja na svojih velikih kolenih, in starcem, ki je dekoriran z rozeto, brezdvomno bivšim častnikom, katerega siten obraz, trde modre oči In čemrna trsta jasno kažejo, da slabo spi, in ki bo prvi izrekel neizbeg-Ijivi stavek: »Kaj še ne gremo?...« In ravno v trenutku, ko je hotel ziniti te besede z rezkim glasom, se je voz, ki se je že gibal, spet ustavil. Kratek in debel možak pridrvi. Sprevodnik ga bolj nese kot poriva. Z eno roko si pomaga na jermenih, ki vise s stropa, z drugo drži odvetniško torbo, polno natlačeno knjig in vso oguljeno. Med koleni, ki tih suje, med nogami, ki jih tepta. In med dežniki, ki jih podira, se vali do starca in. meščanke. Oprošča se, a nihče mu ne blagovoli odgovoriti Tako se vsede med ta dva strašna soseda. Prvi ga ostro in krepko sune s komolcem, druga se pa razliva čez njega s svojimi oblikami. »Oprostite,« reče novi došlec na levo, »oprostite,« reče na desno, in voz zdrži po tem boulevardu umetnikov, malih rentirjev in delavcev, ki raz-
* V Par izo-
stavlja v svojih brezštevilnih starinar-skih prodajalnah tisoč slik in kipov prvega cesarja.
Med tem časom se je možak s torbo nastanil tako dobro, kot je pač šlo, in slednjič je odpri to torbo. Izvlekel je iz nje kakih štirideset listov papirja, ki so bili v sredi in ob strani preganjani. Iz žepa plašča, ki je Ml na rokavih površno obrobljen s trakom in ves masten nä ovratniku, potegne svinčnik. Svoj cilinder je porinil malo nazaj, njegov saten je bil ravno tako oguljen, kot so Mia njegova peresa obrabljena, Lase ima predolge, brado neuglajeno. Težki čevlji so mu umazani od blata, hlače se opletajo kolen, črna kravata je vsa zmečkana okoli papirnatega ovratnika, kateremu se takoj vidi da ni iz platna. Madeži na eni roki kažejo, da Je še Pred kratkim rabil polnilni peresnik, in ko obrača zaporedoma liste, na katere črta svinčnik skrivnostne znake, morejo čitati radovedni pogledi v tramvaju: Vzgojevališče Vanaboste, Latinski prevodi Človek s torbo je profesor in sicer najbolj žalostne skupine te učene vrste, zaseben profesor.
Ima samo dvainpetdeset let, ta z*' sebni profesor. Prisodili M mu jih Šestdeset, tako zelo se je učrtalo v vso njegovo osebnost življenje, ki ga je neprestano, nevzdržno izčrpavalo. Le pomislite, To jutro se je zbudil ob petih zju-traj, — čisto tiho, da ne prebudi svoje žene. Umil in počesal se je v tenti z edinim vodnim vrčem, edinim milom in edinim glavnikom y gospodinjstvu. Pte« Šesto uro je id, peš, da Sledi, od 4Vfr‘;
Gospodarska politika.
Napredovanje našega
gospodarstva.
Se so živo v spominu ljuti napadi na finančno politiko finančnega ministra dr. Stojadinoviča s strani njegovih političnih nasprotnikov in še v petek jo neki demokratski poslanec v finančnem odbora prav neokusno kritiziral politiko finančnega ministra. Pred tremi meseci so bili ti napadi tako pogosti in tako srditi, da so vsepovsod odmeval tudi po inozemskem časopisju, največ seveda po inicijativi avtorjev samih ali vsaj njihovih političnih prijateljev. Edino trdna odločnost dr. Stojadinoviča, ki spominja na pokojnega češkoslovaškega finančnega ministra dr. Rašina, in ki jo ni bflo moč omajati tudi z najstrupe-nejšhni natolcevanji, je dosegla to, kar danes imamo. Ce bi nadaljevali pri nas zavoženo septembersko politiko, — katero pa so še nedavno nekateri listi ljudstvu opisovali kot edino koristno, — bi bi! naš finančni položaj pač vse kaj dražega, kakor ugoden. V četrtek sem imel priliko govoriti z nekim gospodom, ki je sicer mednaroden Jud v Avstriji (ima poslovne zveze z Nemčijo, Romunijo, Poljsko, Češkoslovaško, Francijo, Bolgarsko, Madžarsko, našo državo, Turčijo in celo z Rusijo) in je ravnokar prišel iz češkoslovaške. Mož se je silno čudil, da zasleduje naša finančna politika že celih pet mesecev eno in isto smer ter je močno tožil, da dinar raste in je imel silne skrbi, ker so nra v Pragi dejali, da bo raste! še bolj... Kakor ta gospod iz Avstrije, tako je interesiranih še mnogo drugih, tako v inozemstvu, kakor tudi pri nas doma, na nazadovanju dinarja. In vendar piše skoro brez izjeme vse inozemsko časopisje, — če izvzamemo kake tatarske race italijanskega ali madžar-«kega izvora — o našem gospodarskem Položaju, o naši gospodarski politiki in o bodočnosti našega dinarja zelo ugodno. To ni posledica premenjenega kursa odnošajev naše države do svojih Sosedov, temveč resnica, H jo ne morajo utajiti niti naši neprijatelji.
Deflacijska politika dr. Stojadinovi-Ca ima umevno tudi gotove neprijetne Posledice, zlasti na gotov del industrije. Sicer pa je to naravna nujnost, kajti deflacija vodi preko krize k ozdravljenju. Od načina izvajanja deflacijske politike in od razmer pred pričetkom izvajanja te politike pa je odvisno, v kaki mer! nastopi kriza. Na češkoslovaškem je bila kriza precej huda, kriva
so bila v veliki meri podjetja sama, ^Toma neprevidno vodstvo, kakor to Mst že pisal ob priliki znanih ban-^ polomov o vzrokih krize v češko-®toVa5fcl industriji in pri denarnih zavo-ter povdarjal mnenje češkoslovaških strokovnjakov, da je zakrivila veliko polomov nepravilna in kratkovidna gospodarska politika posameznih podjetij.
Kriza kot posledica deflacijske po-fidke v naši državi še daleko ni bila tako huda, kakor na češkoslovaškem. .Sicer pri nas niso bile iste razmere, kakor tam, gotovo pa je, da je imela Češkoslovaška po vojni mnogo ugodnejši ’aosDodarsld položaj kakor naša držaja. kjer je pretrpela zlasti Srbija med silna opustošenja. Pa tudi linan-^ Politika sama se je skrbno ogibala y*akega, tudi upravičenega pretiravanja tar s tem prihranila vsakršen hufši Sesljaj. Gotovi krogi so sicer trdili,
kako strašne bodo posledice v naši državi, vendar teh posledic do danes še ni videti. Res je, da moramo pričakovati, da se bo zrušilo tupatam kako podjetje; uverjeni pa smo lahko* da bodo to le podjetja, ustanovljena za časa visoke konjunkture brez prave prihod-njosti in mnogokrat tudi brez vsake potrebe. Zato teh podjetij niti ne bi bilo škoda. Kar je zaenkrat odveč, naj počiva, da se more potrebno tem lepše in uspešnejše razvijati.
2e kratka doba petih mesecev nam je prinesla tako lep gospodarski uspeh, da smo z njim lahko zadovoljni. Z vztrajnim konstruktivnim delom bomo dosegli še več, treba pa bo še precej naporov. Čim bomo dosegli uravnoves-je proračuna, izpopolnili naš promet in dvignili poljedelsko produkcijo, bo naša gospodarska pozicija tako močna, da bo naša država brez dvoma eden najvplivnejših faktorjev srednje Evrope. Počasi, toda sigurno se bližamo cilju, Id ni več daleč. Da pa nismo bliže, je kriva prejšnja zavožena finančna politika, o kateri priznajo cel ostrokov-njaki, Id so ožji somišljeniki prejšnj'ega finančnega ministra* da je bila popolnoma pogrešena, M ni samo oslabljivala našega gospodarskega položaja, temveč ga je vodila v propast. Doli je šlo hitro, navzgor pa gre počasi, da pa gre, je vidno povsod.	M. G,;
Stabilizacija avstrijske
krone.
Ze ob času, ko je avstrijska krona največ izgubila na svoji vrednosti, ko je notirala na mednarodnih tržiščih vsak dan manj, je začelo inozemstvo kupovati avstrijske vrednostne papirje, obveznice, delnice itd. Zlasti zapeljivo je bilo dejstvo, da je mogel kupiti ino zemec z dobro valuto z majhnim zneskom veliko število avst rij sirih vrednostnih papirjev. Naraščajoče povpraševanje na borzah po avstrijskih vrednotah je napotilo marsikoga, ki bi se sicer za te papirje ne zmenil, da je vtaknil del svojega kapitala vanje. Za enkrat so se seveda ti kupci v svojih računih deloma ušteli, kajti padanje vrednosti avstrijske krone jim je prineslo mesto pričakovanega dobička precejšnjo izgubo.
Čim pa se je avstrijski vladi posrečilo stabilizirati svojo krono, so postale razmere drugačne. Skoro vsi imejitelji avstrijskih vrednostnih papirjev zaznamujejo iz teh papirjev nemale dobičke. Zato je umljivo, da so se pričeli zanje zanimati tudi največji in najmočnejši finančniki v inozemstvu, predvsem v Ameriki. To zanimanje še bolj utrjuje zaupanje inozemstva v sanacijo avstrijskega gospodarstva, Id vsled agilnosti in sposobnosti prav: lepo napreduje.
Močno povpraševanje po avstrijskih papirjih je te zelo podražilo. Tečaji rastejo kar vidno. Spekulacija hoče imeti tudi tukaj svoj delež, zato pridno pomaga tirati cene navzgor, kar pa popolnoma nič ne ovira, da ne bi število sklenjenih kupčij še vedno naraščalo.
Za avstrijsko gospodarstvo so tl dogodki zelo značilni. Zaupanje inozemstva v življensko sposobnost Avstrije, k! se dnevno pojačuje, Avstriji neverjetno koristi. Njen kredit v inozemstvu raste in kakor vse kaže, sl bo Avstrija kljub svoji nizki kroni prav kmalu uredila svoje gospodarstvo.
Valutna kriza v Evropi.
Vojna je uničila silno veliko gospodarskih vrednot, kar sedaj občutijo vse države. Ob sklepu miru so stale vse države, ki so se udeležile svetovne vojne, pred važno nalogo: ureditev gospodarstva. Pred važnostjo te naloge je stopilo vse drugo v ozadje, ker je njena ugodna rešitev življenskega pomena.
Največji težave seveda povsod povzroča državni proračun, ki izkazuje ogromna bremena, ki so bila v primeri z dohodki še ogromnejša. Uravnovese-nje državnih izdatkov z dohodki je problem, pred katerim so mnoge države opešale. Odprta je stala samo ena pot: zvišati dohodke in znižati izdatke na najdopustnejšo izmero. Znižanje izdatkov se je že skoro povsod nekako izvedlo, vsaj deloma četudi ne zadostno, kakor n. pr. na Madžarskem. Madžarska ima še vedno upravni aparat, ki je bil sicer na mestu v predvojni Madžarski, ki pa je danes zapravljanje denarja. To je končno tudi uvidela ter se je pričela pripravljati, da zniža število uradništva ter na ta način poceni upravno poslovanje in zmanjša državne izdatke. Avstrija je dosegla v tem oziru največ uspeha, M bi ga pa najbrž brez pritiska društva narodov ne dosegla. V splošnem smemo reči, da so vse države vsaj poskusile, pravilnim potom doseči znižanje izdatkov ter uvedle šte-denje v svojem gospodarstvu.
Tega pa ne moremo trditi o drugi strani problema sanacijo državnega gospodarstva, o zvišanju državnih dohodkov. To zvišanje se da doseči edinole z zvišanjem davkov. In ravno to je težkoča, ker je za vsako vlado neoportuno, da nalaga prebivalstvu in tako tudi svojim volilcem nova bremena. Toda neizpodbitno dejstvo je, da postane že v kratkem gospodarski položaj državljanov v onih državah, kjer so države nastopile to pot rešitve valutnega problema, mnogo boljši kljub višjim bremenom »kakor pa v državah, ki skušajo doseči uravnovesenje svojih izdatkov z dohodki potom inflacije. Tc sicer prebivalstvo spočetka ne občuti tako neprijetno, kakor zvišanje davkov, končno pa so posledice — gospodarska propast — le tako hude, da trpi prebivalstvo mnogo bolj, kakor bi trpelo vsled zvišanja davkov. Kajti vsled tiskanja bankovcev izgublja denar vedno več svoje vrednosti, cene rastejo in končno tudi — davki
Rešitev pred propastjo evropskih valut je samo ena: države morajo uravnovesiti svoje proračune in z vsemi sredstvi pobijati inflacijo. To so ugotovili strokovnjaki na medparlamentarni trgovinski konferenci v Pragi in kadar bodo to uvidele vse države ter se po tem tudi ravnale, bo storjen prvi odločilni korak k gospodarskem izboljšanju in k sanaciji evropskih valut.
X Uvoz In Izvoz premoga Iz Češkoslovaške v prvem četrtletju 1923. V prvem četrtletju se je izvozilo iz Češkoslovaške 382.192 ton črnega in 753.459 ton rjavega premoga. Največ premoga se je izvozilo v Nemčijo, potem v' Avstrijo. Udeležene pa so na izvozu češkoslovaškega premoga tudi Jugoslavija, Poljska, Madžarska, Italija, Romunija, Franclja, Holandska, Švica, Švedska in Luksemburg.
X Konec madžarske devizne centrale. Kakor poročajo madžarski listi Iz zanesljivih virov, bo madžarska devizna centrala, ki je poslovala na splošno nezadovoljnost vseh gospodarskih krogov, v kratkem ukinjena. Promet z devizami in valutami v Madžarski bo odslej za legalno trgovino popolnoma prosi
hhe des Gobelins, kjer stanuje, pa d< neke penzije v ulici de la Vieille-Estra-j^de. Od šeste do pol osme ure ponav-vaje in naloge z nekaterimi učenci k* obiskujejo predavanja v liceju Louis-‘o-Grand. Ob osmih se je vsedel m izmed katedrov vzgojevališča janaboste, ki se je pred kratkim po pojavi preselilo v staro hišo ulice de la ^ ontagne-Sainte-Genevieve, »z dvori-in vrtom«, kot pravijo naznanila Pa ne povedo, da sestoji ta vrt iz tirioglatega koščka zemlje, velikega žepni robec, kjer rastejo tri bolne Racije in kamor sobice nikdar ne pride so sosedne hiše previsoke. Med te-š1* dvema sejama je profesor zajutrko-*1 rogljič za en sold, ki ?ca je zgloda] Itoku mimo žalostnih zidov Panthčona j kol} deset ure se vrne domov. Poduču-> ^lii učence, dva po dva, do pol ene, *11 Je ura, po svojem kosilu je imel dati drug kurz v šoli Svete Ce-rrya, dekliškem penzijonatu, kar do-njegova starost Še pet ur pouka, , Pred večerjo, dve po njej In njegov ^ ho končan.
nan^02 se pe^e> se ustavi< Sri0 znova naireJ bolj počasi, se ustavi in gre spet Ve.reJ- Profesorjev svinčnik pa hiti , n° naprej po robu nalog in piše ns, nesm^’ n^T’ kar znači na-čen c* !ranco^ini, nps, kar znači napa-]n pn _ vse polno pn — ki Hflt k) Pravopisne napake. Pri poprav-'to nalog misli stari suženj privatne-. staMf "a ure> ki Jih je dobil. Njegov gjr» tovariž iz vzgojevališča Vanaboste, ^Archer, danes znani pisatelj,
mu je preskrbel pouk pri ruski dami, ki se mudi nekaj časa v Parizu, eno uro štirikrat na teden, pri malem, silno bledim dečkom, ki je zelo nežen, ki mora samo pisati in čitati narekve in za to mu dajejo trideset frankov za uro! Nikoli ni bil privatni profesor tako plačan in kot v sanjah se mu zdi, da bo mogel izrabiti priliko in položiti nekaj denarja na stran ter slednjič udejstviti željo sedemindvajsetih let svojega zakona, preživeti z ženo štirinajst dni ob morju. Nikoli ni tega zmogel. Njegov tovor je bil težak in vedno ga je nosil. Ko je bil devetnajst let star in so ga zavrnili na Ecole normale (drž. šola za srednješolske profesorje), je postal študijski prefekt, da se pripravi za izpit Ko ga je dovršil, se je poročil s hčerko enega svojih tovarišev, in takoj je moral plačevati pohištvo, nato rediti prvega otroka, potem drugega, potem tretjega in četrtega. Danes ste dve hčerki poročeni, ena ima trgovca, druga odvetnika, dJa njegovih bivših učencev, Ker jima oče ni mogel dati dote, ji je vsaki zagotovil s kontraktom tisoč frankov letno, skupaj dvatisoč frankov. Eden obeh dečkov je dokončal letos vojaško akademijo v Saint-Cyru in oče mu daje tudi tisoč frankov letno. Mati je bila tista, ki je določila to penzijo, da ne bi bilo krivice. Nekje na deželi živi stara teta, ki bi lakote umrla brez onih tristo frankov, ki jih ji pošilja, in vzel je k sebi mater svoje žene. Vse to da lepo svoto, profesor je pa plačan navadno le štiri franke na uro, včasih tri, včasih pet, redko šest in zelo, zelo redko se-
dem. Pouk pri Rusu Je sreča, na katero ni bil upal. Vrhu tega mu pa še dopušča proga montpamasseovskega tramvaja, da prihaja k svojemu učencu in se vrača od njega za šestdeset centimov, ne da bi izgubil preveč časa, kajti vsled duhovitega sistema tračnic, ki ne tresejo, lahko piše. Zato se tudi zadovoljno smeji, dobri očka »H20«, kakor ga imenujejo gojenci vzgojevališča Vanaboste, ki se norčujejo iz njegove osebne zanikrnosti na ta način; da ža imenujejo s kemično formulo za vodo. Malo se briga za oba soseda, ki ga stiskata na vse kriplje, in za ostale potnike, ki gledajo zaničljivo ali z zasmehom njega, klobuk, torbo in naloge. V mislih vidi mal kotiček na normandskem obrežju, kot ga slikajo ilustrirani časniki* kajti Pariza ni bil nikoli zapustil. Vidi ocean, vidi »mamo« — to je njegova žena — sedeti na školjkah poleg valovja, Purpureum mare, kot pravi njegov dragi Virgil... In ko se tramvajski voz nstavi pri slavoloku in je prekoračil Seino in korakoma šel po utrudljivi in dolgi ave-Marceau, začne nenadoma živahne poskakovati do vrat gosposke hiše, katero je najela v ulici du Bel-Respiro z vsem pohištvom vred velika ruska dama, mati malega Andreja. Pozabi si čevlje osnažit na rogoznici fa vratar v livreji, ki ga javi z dvema udarcema zvonca, kot dobavitelje, pravi služabniku, ki se je pomudil pri njem:
— »Takile služijo denar, kakor hočejo, ne da bi kaj delali; pa še izvoščka nočejo plačati, da bi prišli čisti.
OJ, poštenjaki
Državni dolgovi m narodno premoženje.
Pred vojno je veljalo načelo, da je možna vojna med velikimi državami iz gospodarskih vzrokov le kratek čas. Izkušnje poslednjih let pa so pokazale, da je bilo to načelo popolnoma napačno. Vojaška vztrajnost posameznih držav se je izkazala za silno žilavo, za nič manj pomembnejšo pa se ni izkazala dalekosežnost državnega kredita, ki ga je le polagoma, samo v nekaterih državah, uničilo brezglavo tiskanje bankovcev in pa težka vojna bremena.
Toda celo tam, kjer je državni kredit popolnoma uničen, ni prišlo, če izvzamemo Rusijo, še nikjer do popolnega odkritega državnega bankerota. Mesto njega je nastopil latentni, plazeči se bankerot S tiskanjem bankovcev so posamezne države oškodovale one državljane, ki so se poprej prištevali k imovitim, mnogo bolj, kakor pa bi jih mogle tudi z najobsežnejšo oddajo premoženja. S procesom obrez-vrednostenja valute se ne oškoduje samo celokupno narodno gospodarstvo, temveč brezdvomno trpi vsako privatno gospodarstvo vsed tega mnogo bolj, kakor pa bi trpelo z enkratno oddajo premoženja in na tem potu doseženem zmanjšanju državnih dolgov. Država pa se z učinki inflacije v svoji notranjosti glede na svoje dolgove trajno razbremenjuje. Nasprotno pa bodo morale one države, ki so si postavile za svojo prvo nalogo vzpostavitev polne vrednosti svoje valute in sanacijo gospodarstva, nositi polno breme svojih dolgov, ki so jih napravile deloma z manjvrednim denarjem. Toda vse ono, kar mora prenesti državjan v teh državah kot gospodarski subjekt, rtu na drugi strani bogato koristi. Kajti izkušnje zadnjega časa uče, da vodi deflacija preko krize k ozdravljenju, inflacija pa preko dozdevne konjunkture v propast Po prvi poti sta šli n. pr. Anglija in Češkoslovaška, po drugi pa Nemčija.
Vpliv omenjene valutne politike na razvoj razmerja narodnega premoženja do državnih dolgov, za katere jamči narodno premoženje kot generalna hipoteka, nam dobro pokaže sledeči pregled dolgov Anglije, Francije in Nemčije, ki stoje danes v središču evropskih interesnih nasprotij.
Anglija	Francija	Nemčla
(V milijardah zlatih kron.)
Narodno premoženje pred vojno.
276—312	287.4	384—396
Državni dolgovi pred vojno.
15.60	3120	24	,
Sedanji dolgovi 186	134.40	1.44
Sedanje breme odplačevanja dolgov, 8.40	58.80	0.08640
Vojno uničevane je uničilo mnogo velikih gospodarskih enot narodnega premoženja v vseh državah, zlasti pa v onih, ki so si stale z orožjem nasproti. Nemčija ni samo izgubila vojne, temveč tudi precej ozemlja in svojega premoženja, poleg tega pa mora tudi nositi reparacijska bremena za obnovo po vojni uničenih pokrajin. Dosedaj tega še ni storila in zato je začasno Franclja sama, ki ji Je prizadejala vojna veliko materijelne škode vsled opustošenja celih cvetočih pokrajin in mest, financirala obnovitvena dela ter vodi ravno sedaj ogromni boj, da si pribori to, kar ji gre kot zmagovalki po mirovnih pogodbah. Anglija je morala črtati velik del svoje aktivne premoženjske bilance, zlasti svojega premoženja v inozemstvu, kar pa sta morali sicer storiti tudi Francija in Nemčija.
Na pasivni strani nadjonalnih premoženjskih bilanc je povzročila raznoličnost usode valut posameznih držav velike izpremembe. Ogromna generalna hipoteka, ki se je držala kot državni dolg narodnega premoženja prvotno V vseh treh državah skoro v enaki izmeri, je v Nemčiji vsled propada marke skoro popolnoma izbrisana. Vrednost nemškega fundiranega in visečega dolga v zlatu znaša danes kljub bilijonskemu številu bankovcev, ki so v prometu, samo malo več kakor eno milijardo, medtem ko mora Anglija, ki se je podala na pot nasprotne valutne politike, trajno nositi polno breme 155 miiiiard zlatih mark. Francija pa stoji vs’cd nazadovanja franka in s svojim dolgom 112 milijard zlatih mark v sredi med tema dvema ekstremoma. Tako Franciji, kakor tudi Angliji, bi bilo veliko olajšanje, ako bi Jima Amerika odpustila Vsaj del dolga, posebno bi to olajšalo težki položaj Francije, če bi ji tudi Anglija odpustila svoje terjatve in če bi čimprej dobila nemške reparacije. Toda kljub temu bi Mo breme obrestovan ja in amortizacije še vedno veliko ter bi tiščalo na gospodarstva davkoplačevalcev omenjenih držav. Anglija potrebuje za obrestovanje svojih dolgov, brez vsake amortizacije, 7000 milijonov zlatih mark za prihodnje
leto, t. J. 172 zlatih marf na prebivalca (ne samo davkoplačevalca), Francija pa 4900 zl. mark, L J. 122 zl. mark na vsakega prebivalca. Nasprotno pa je potisnilo uničenje mauke, najbrutalnejši način enostranske konfiskacije premoženja in idnirektne razdolžitve države, notranje zadolženje Nemčije na. 72 milijonov zlatih mark, to je, na vsakega prebivalca Nemčije pride samo ena zlata marka več državnega dolga. Tu se vidi vsa ogromna razlika. Sicer ima Nemčija še drugo breme, reparacije, ki ne bo ravno majhno, ki pa sedaj še ni definitivno določeno.
Ce bi ne vedeli, da se mora računati nominalna zlata vrednost vseh zneskov narodnega premoženja radi mednarodnega naraščanja cen za 25 do 35% višje, poetm bi sledilo n. pr. iz zneska francoskega ali angleškega državnega dolga, da je uničila vojna, posredno preko fiska, dobre tri petine angleškega in, ne računajoč reparacij, ki jih mora Francija še dobiti, nekako polovico francoskega nacijonalnega premoženja, medtem ko bi bila v Nemčiji država razbremenjena in je nastopil razlastitveni proces nevarno pot Inflacije. Ravno radi zgoraj omenjenega pa, če upoštevamo izpremenjeno zlato vrednost narodnega premoženja, ni pravo razmerje med državnimi dolgovi in narodnim premoženjem tudi za Anglijo in Francijo tako neugodno, kakor bi na prvi pogled izgledalo iz gorenjih podatkov. Predvsem pa je tolažijivo spoznanje, da ni odvisna davčna in gospodarska obnovitvena moč narodov od narodnega premoženja, temveč od delovne moča naroda, njegove volje do dela in od gospodarske produktivitete, ki zopet rezultira iz tega v normalnih časih. Radi tega tudi ne sme Nemčija meriti svoje sposobnosti za plačanje reparacij samo z sedanjim svojim žalostnim valutnim položajem.
Zboljšanje gospodarskega položaja v Češkoslovaški.
Panika, ki je nastala radi polomov nekaterih bank v Češkoslovaški, radi katerih je prebivalstvo trumoma dvigalo svoje vloge, je ponehala. Dviganje vlog iz denarnih zavodov je spravljalo te v nemalo zadrego, vsled česar so bile banke prisiljene, da so tudi one pričele odpovedovati kredite industrijskim podjetjem, oziroma skušale te kredite vsaj utesniti. Težave, ki so jih v mnogih slučajih povzročila bankam ravno nesolidno zgrajena industrijska podjetja, so na ta način prešle zopet na industrijo in sicer tudi na ono, ki do tedaj še ni bila prizadeta, vsaj ne v taki meri. Proces se nadaljuje še sedaj, kajti banke še vedno zahtevajo povračilo dela kreditov, češ da se morajo krediti restringirati, ker nazadujejo cene in ker so se zmanjšali produkcijski stroški. Za industrijo je to utesnenfe kreditov tem težje, ker industrijska kriza v češkoslovaški še vedno ni popolnoma pojenjala, dasiravno je že mnogo blažja, kakor je bila še nedavno, o čemur priča stalno nazadovanje brezposelnosti. Vendar pa pojenjuje konjunktura, tako v premogovni, kakor tudi v železni in tekstilni industriji. Poleg tega mora industrija vrniti sedanje krone, ki imajo precej večjo vrednost, kakor so jo imele krone, ki Ih je industrija dobila na posoda
Dasiravno se vrše povračila kreditov s strani industrije zelo počasi, ravno vsled neprilik, Id jih ima industrija s temi povračili sedaj, se je položaj bank v zadnjem času zopet vidno izboljšal. Prebivalstvo je zopet dobilo zaupanje v denarne zavode ter zopet prinaša svoje prihranke v banke in hranilnice, ki jih končno tudi več ali manj nalože v banke. Dotok gotovine v banke je radi tega vsak dan večji in položaj bank vsak dan ugodnejši .kakor Je dnevno ugodnejši tudi splošni gospodarska položaj v Češkoslovaški.
izvoz in žetev.
Kljub temu, da prihalajo Iz večine Hto-rođnih krajev naše države zelo ugodna poročila o stanju posetve, se že lansiralo v svet senzaclionaine vesti o suši, Id bo letino uničila; celo o možnosti lakote v naši državi se }e pisalo pred kratkem. Zagrebški »Ju posloven skl Lloyd* omenja te pretirane vesti ter jih v nekem stvarnem članku prav upravičeno zavrne. Te vesti Izha-Jak> tz krogov onih špekulantov, ki so navajeni In skušalo še vedno v kalnem ribariti ter v splošni neorijentiranosti, ki bi Jo zamogle povzročiti take vesti, »zaslužiti« na škodo celokupnega prebivalstva ogromne vsote.
Za vsakogar, ki gleda z odprtimi očmi, ie lasno, da ]e prost izvoz največ pripomogel do Izboljšanja dinarja Zato le absurdno zahtevati, naj se zabrani izvoz žita in moke iz naše države. S tem bi se vrnili v našem gospodarstvu tja, kjer smo bili pred sedmimi meseci. Izvoz nam preskrbtjuj« tuje valute In iača dinar. Sicer pa ima pšenica In koruza svetovne cene Na cene pšenice In komze n* domačem trgu vpliva stanje dina;ja morda še mnogo bol), kakor pa letina sama, kajti če je dinar slab. potem so cene klub dobri žetvi v državi visoke, ravno radi tega. ker Imata pšenica to koruza svetovm» cene.
Z omejevanjem izvoza teh naših glavnih Izvoznih produktov bi ne dosegli ničesar drugega, kakor zmanjšali dotok devi* r nato državo la oslabili dinar.
Priloga „Jutranjim ftoBosfim“ št. 1i15 z tžne 3. luniia 1923.
Zanimivosti.
Midinetka in grizetka.
P. Pariz, v juniju.
Pomladansko sočivje je kljub ugodnemu toplo*vlažnemu vremenu zelo drago in tvori' že vedno objekt strastnih želja vsakega pravega Parižana. To je morda razlog, da razmišljajo uprave raznih arondisementov na posebne ljudske veselice. Posebno v predmestjih, ki so oddaljena od velikih boulevardov, zlasti od Montmartreja. Montmartre je že nekaj časa republika za sebe: s sprejemi, maskeradami, paradami (ne vojaškimi) in drugimi svečanostmi vseh vrst Veliki boulevardi pa niso lastnina Parižanov, ampak Amerikancev, ki so prišli v tolikem številu, da bi se jih laltko primerjalo s kobilicami. Vse polno jih je: v boulevardnih gledališčih, kabaretih, musik-halih in drugod, povsod pa je napolnjeno do zadnjega kotička. Ta maškarada je tem prijetnejša, ker ne zadovoljuje samo radovednost Tudi listnice pridejo na svoj račun...
Trije, odnosno štirje arondisementi so na ta način, kakor ga predstavlja »Mummenschanzy« na Montmartreju in pa obhodi Amerikancev, glede lakote po senzacijah za vedno oskrbljeni. Za ostalih dvajset pomeni vsak ponovni val draginje akutno vprašanje obstoja, zato se povprašujejo: kako urediti vse stoje obsegajoče razvedrilo, ki naj pozlati temno žalost vsakdanjosti?
Več ali manj uspešnih poizkusov v različnih smereh smo že imeli priliko videti.
Zelo zanimiva je ha primer misel, ki M Je porodila v glavi župana v 6. okraja /Pariza, Simon-Iucquin-a. Improviziral je m trgu Saint Sulpice stari, znameniti senŽermenski semenj v zgodovinski re-•taosti, s figuranti prodajalcev in lepimi, umetniškimi dekoracijami. V to samo po sebi nepolitično predmestje je s tem prinesel noto, ki bo vsakemu obiskovalcu, — tudi tistemu, ki pozna pariško tradicijo — ostala neizbrisno v spominu.
Zelo priljubljene so v zadnjem času prireditve v obliki alegoričnih obhodov. Središče prireditve je kak simbol, navadno kaka roža ali mlado dekletce: proslava vrtnice, vijolice, šmarnice; nedavno pa proslava — grizetke.
Midinetka In grizetka; skriti sta v Jnmi legend, v nepredirnem grmičju romantike. Mimi Pinson je klasična midinetka tridesetih in štiridesetih let: ona Je pač dijaška ljubica, vendar pa je v prvi vrsti reprezentantinja dela, krojaške obrti. In raznih gospic po prodajal nah. Njena dobrohotnost in lahkomiš'je-nost sta vedno pomešani z neko resnobo življenja, ki ji pa bogvekakd ne prizanaša. V ulici Chateaudun se zbira pred nekim kontorjem okoli človeka, id vulgarizira s harmoniko zadnji operetni šlager, četa mrmljajočih, prepevajočih ta glasno čebljajoča! deklet, katerih čivkanje navdaja vso kramarsko ulico s solnčno pomladjo: že v drugem trenutku pa se jata porazgubi. Zakaj? Ker je ura na »Printempsc-stolpa zaklicala k težavnemu delu.,.
Drugačna je grizetka. Jaz vem, da je prišla tudi ona pod kolo velemestnih razmer. Pod kolesa dnevne tlake. To pa njenemu bistvu ne spada. Okoli bistva se spleta čarovita romantika ljubezni, ne-»hzirne, brezskrbne zabave. Na predzadnjo nedeljo je bila v enajstem arcn-disementu izvoljena neka gospodična kot simbol veselega dela. Kadar pa gdč, Suzanne Qret s svojina festoniranim krilom ä la Reifrock in v ozkih nedri-jah —- ozaljšena kot kraljica, ki jo nosijo dijaki — prikaže po Henri Monni-erju ah Gavarni-ju podano romantk.no vinjeto v najslajši pozi, takrat se pa vendarle ponesreči metamorfoza od gracijozne grizetke do mladostno -strastne Mimi Pinson, ki ji okoli usten vedno igra resna poteza življenja..,
Mummenschanzy je bil inače zelo zanimiv. Vse je bilo zraven: Vidocq in Florestan, Veronika in Courtille, his o-rični zarotnild z belimi lasuljami in črnimi ovratniki, pred njimi voz, na njem pa mlin, ki melje dobro voljo. Okoli pa mnogo ljudstva, več kot prvega maja, ki vedno bolj izgublja svoj prvotni značaj. Videl sem več ljudstva, kakor na politično vojaški proslavi device Orleanske, ki se je izbrala v osebi Leona Dau-deta zelo slabega managerja. To je dobro znamenje:	Parižanom ugajate
midinetka in grizetka v svoji miroljubnosti bolj nego od pet do glave oborožena ter od generalov in šovinističnih politikov protežirana lotarinška devica.
Kankanska Izadora Duncanova. Ne mislim na škotskega kralja Duncana, ki ga je umoril Macbeth, niti na filozofa Duncana, ki v Parizu izdaja glasilo Exangelos, noši staro grško obleko, podoben ženski, ter hoče zabrisati razliko med obema spoloma. Gre za irsko plesavko vrtoglavko, ki jo hočejo radi njene zveze z nekim boljševikom izgnati iz New-Yorka in ki je tik pred smrtjo slavne glumice Sare Bern-hardtove plesala v glasbeni Akademiji. Mahoma pa se prekine ter ogovori gledalce: »Velika igralka umira v Parizu; zarajam vam njeno pogrebnico*. Nato izvaja mrtvaško koračnico, ki ji vrže nekoliko ploskanja. Kar se obregne na spremljevalca, češ, da slabo svira. Možak ostavi oder, Duncanova pa hoče sama nadaljevati. Tedaj pa zavre v dvorani in proslula plesačica je izginila neznano kam.
*	Nenavadno maščevanje prezrtega ženina. V Lionu se je te dni dogodila nenavadna in krvava ljubezenska drama. Neka mlada delavka v tovarni svile, se je spoznala z nepim mladeničem, katerega pa je po kratkem času odslovila in pričela ljubimkati z nekim drugim. Končno se je k novemu ljubimcu tudi preselila. Te dni je šla kakor običajno v tovarno. Med potjo se ji je pridružila neka vsiljiva žena, ki je imela obraz zakrit z gostim pajčolanom. Ko sta prišle do nekega samotnega kraja je čudna ženska izvlekla dolg nož in ga zasadila nesrečnemu dekletu v levo stran prsi. Slučajno se le v bližini nahajal stražnik, ki le morilko aretiral. Zelo so se na policiji začudili, ko so videli, da imajo opraviti z njenim bivšim ljubimcem.
*	Proti ženskim kadilcem. Ameriška zavarovalna društva so stopila v oster boj proti ženskam-kadilkam. Kadilk, ki so histerične, sploh ne zavarujejo. Društva so sestavila statistiko, po kateri So večina požarov povzročile ženske, ki so lahkomišljeno vrgle cigaretne ogorke na stvari, ki se rade vnamejo. Od celokupnih zavarovalnih odškodnin odpade na požare, povzročene po ženskan nad 25 odstotkov. Hvala bogu, da kadijo pri nas samo redke ženske.
*	Japonska ženitna ponudba. Mlada Japonka, ki hrepeni po življenskem tovarišu, je inserirala v nekem časopisu sledeče: »Sem zelo mlada in lepa deklica. Lase imam krasne in bujne kot oblaki na nebu. Izraz obraza je pošten in očesne zenice sličijo mesecu, ki izhaja, Imam zadosti, da bova živela dobro. Po dnevi bova občudovala cvetlice, ponoči bova gledala mesec, Ako dobi ta Inserat v roke mlad, moder, dobro izobražen in ljubezniv mladenič, sem pripravljena, da se združim ž njim za večno.« — Ajde fantje, pokomcu!
*	Papež odklonil bogato dedščino. Italijanski listi so nedavno poročali, da je odklonil papež bogato dedščino. Pred nekaj meseci je umrl visoki cerkveni dostojanstvenik, msr. Fibergien in je postavil za svojega dediča papeža. Po tem testamentu bi papež podedoval ogromno premično in nepremično premoženje, ki ga le pokojnik posedoval v
Italiji. Vrednost tega premoženja cenijo na 4 milijone lir. Italijanski krogi ugibajo o vzrokih odklonitve, ker je bil pokojnik znan kot visoko moralni mož.
Ukradeni svetnik. Pred meseci so v vasi Ouimerch opazili, da je čez noč izginil kamenit kip svetega Janeza, ki 'je že stoletja delal druščino blagim Bretoncem, Orožništvo je zasledovalo neznanega zlikovca zmikovca ter izvedelo, da ga je neki avtomobilist iz objesti odvedel ie sela. Ondan pa je ki-merški cerkovnik ugotovil, da se je granitna soha skesano vrnila pod zvonik. Po želji finistrskega prefekta bodo nezvestega svetca zaprli v quimperski muzej.
Velik skopuh. Renanov rojak, pesnik Chapelara (1595—1674), je dobil od ministra Colberta nalog sestaviti seznam domačih in tujih učenjakov, ki bi bili vredni kraljeve podpore. Samega sebe je vpisal za 3.000 frankov. Legenda pripoveduje, da je umrl za prehladom, ker ni hotel plačati neznatne mo~ starine, ampak ie čakal na tej jstrani reke, da bi kako brezplačno prišel na drugi breg.
•	Koliko spile Beograd. Beograjska »Politika« poroča, da so spili v Beogradu v mesecu aprilu 676.930 litrov piva, kar znači 22.563 litrov dnevno. Vino zavzema drugo mesto* In sicer so spili v Beogradu v enem mesecu 489.249 litrov vina. Na tretjem mestu omenja žganje različnih kvalitet. Zanimivo le, da se spilo največ močnega žganja. V mesecu aprilu se je potrošilo 114.407 litrov žganja. Beograjčani seveda pijejo tudi druge pijače, med katerimi zavzema prvo mesto soda, ki so JO potrošili za 111.758 litrov. Upoštevati moramo, da prida v Beograd mnogo tujcev iz cele države.
•	Kako le dramil volak Trockega. »Cor. della Sera« piše: Pred posteljo »carja« Trockega je stal vojak na straži In ie imel naročeno, naj ga zbudi to in to uro. Samo to je bil križ, ker vojak ni vedel, na kak način naj Trockega zbudi Dejal ie sam sebi: zaklicati »gospod« ni mogoče, ker nimamo več gospodov. Da bi mu zaklical »sodrug«, je pa vsekakor preveč zaupno. Začel je torej z močnim glasom prepevati Internacionalo z naslednjim ruskim začetkom; »Zbudi se, zbudi se bedna tl stvar...« In Trocki se ie v istini predramil.
•	Deset laponskih pravil za dolgo življenje. Sto in več let prerokuje neki japonski list vsem, ki se ravnajo po teh-le živ-Ijenskih pravilih: 1. Bivaj kar največ mogoče na zdravem vzduhu. 2. Jej samo enkrat na dan meso. 3. Koplji se slednji dan v topli vodi 4. Spi najmanj 6 ur na dan, a nikoli ne več ko 7 er in pri odprtem oknu v temni sobi 5. Izmed sedmih dni si privošči vsaj en dan počitka. 6. Nosi močno volneno perilo. 7. Izogibaj se vsemu, kar bi te utegnilo razburiti ter nenapornemu duševnemu delu. 8. Vdove in vdovci naj stopijo zopet v zakonski stan. 9. Delati po svojih močeh. 10. Ne govori preveč.
— »Netopir« iz Amerike, igralska družba »Netopir«, ki je lani pod vodstvom Baljeva odpotovala v New York Sn se prvotno zavezala, da bo Igrala pet tednov, je morala tam ostati vse leto. Dosti predstav so priredili v prid opustošenim francoskim pokrajinam, prejeli obisk maršala Joffrea In širili ugled Francije. »Franciji sem dolžan za naše uspehe,« pravi Balief, »ih jedva čakam, da bom tam osnoval svoje gledišče. Prišel sem sedaj nazaj, da tu zabijemo prislužene dolarje.«
•	Nova teorija o barvah. Iz Stockholma poročajo, da je postavil rektor zoologije na švedski šumarski akademiji dr. Groen-berg novo teorijo o barvah. Po dolgoletnih poizkusih je ugotovil, da obstojajo sledeče temeljne barve: rdeča, rumena, zelena in modra. Bela barva je rezultat sodelovanja dveh komplementarnih barvnih utisov, črna pa ni po dr, Groenbergu pozitiven atis, ampak utis popolnega ali sorazmernega miru optičnih organov. Vsaka Izmed štirih i temeljnih barvnih utisov sestoji iz bele in | še ene barvaste komponente.
•	Pripustitev žensk k odvetniškemu poklicu na Poljskem. Medtem, ko so v pokrajinah nekdanje Rusko-Peljske Izvrševale ženske že do sedaj odvetniško prakso, jim ni fega dovoljevala odvetniška zbornica v Varšavi za kraje nekdanje avstrijske Galicije. Proti temu se je pritožila na vrhovni sodni dvor neka dr. Steinberg, ki je v svoji upravičeni zahtevi uspela. Vrhovni dvof je v svojih razlogih povdarjal, da se v takih primerih nikakor ne more ozirati na prejšnji odvetniški red in» da zadostuje, ako so reftektantinje absolvirale kakp univerzo sedanje poljske republike.
Nemški birokratkam.
»Glocke« prinaša sledečo resnično zgodbico, ki jasno . osvetljuje nekdanji birokratizem nemškega uradništva. Vladni pristav X je bil premeščen iz neke zapadne province v oddaljene vzhodne kraje. To se je zgodilo kmalu po revoluciji. Ko se je predstavil svojim novim stanovskim tovarišem, ga je poklical na stran neki starejši vladni svetnik in mu taiinstveno rekel: »Ljubi gospod X, smelo lahko trdim, da sem pričakoval vašega prihoda z veliko nestrpnostjo Končno je vendar le prišel čas, da lahko rešimo neko mučno zadevo, ki že delj časa razburja vlado. Tajno vam lahko zaupam, da se pojavljajo tudi pri naši vladi, ki sicer skrbno čuva nad starimi tradicijami, prevratni elementi. Neki čisto navaden vladni tajnik, se je drznil vzeti v posest, po smrti vašega prednika, ključ od stranišča, ki je namenjen uradniku na vašem mestu. Ko sem slišal o tem revolucijo-tiarnem činu, sem uporabil vsa sredstva, da rešim prednosti, ki pristojajo nam višjim uradnikom. Toda ta rabijatni uradnik se ni hotel ukloniti niti meni, niti g. višjemu vladnemu svetniku. Nato sem bil' prisiljen nategniti druge strune. Predlagal sem službenim potom g. vladnemu predsedniku, da prisili tega trdovratneža, da izroči ključ. G. vladni predsednik je upošteval moj predlog in izdal tozadevni odlok. Toda mislite si; ta čisto navadni srednji uradnik si je še nadalje pridržal ključ z izgovorom, da ga ne more izročiti pravemu lastniku. Sedaj lahko razumete moje veselje nad vašim prihodom.« Cez par dni je dobil g. X velik zavoj s ključem ta tozadevnim vladnim odlokom.
Vsebina krokodilovega želodca.
Na neki seji zoološkega društva v Londona Je stopil pred člane zamorec, ki ga je predstavil predsednik začudenim članom za lovca na krokodile v neki koloniji. Zamorec Je položil na mizo težko vrečo in predsednik ga je naprosil, da bi zbranim članom pokazal kaj vse je našel samo v enem krokodilovem želodcu. Zamorec je otvoril vrečo in pričel vlačiti iz vreče sledeče stvari: 11 težkih bakrenih zapestnic, tri železne zapestnice, dolgo vratno verižico, štirinajst sprednjih In zadnjih nog raznih živali, tri hrbtenice, dolgo vrv, osemnajst kamnov različne velikosti, ter precej kož nekih bodičastih rib. Vrv je izhajala od nekega velikega zavoja, ki ga je nekoč nesel neki črnec v drugo naselbino. Med potjo je izginil nosilec in zavoj; edlnq neprebavljiva vrv je pričala o žalostni tragediji
Pri tej priliki je pripovedoval neki član zanimiv dogodek, ki ga je sam doživel na dvojem potovanju po Afriki. Neki domačin je ustrelil velikega krokodila. Pri razparanju je našel v njegovem želodcu mošnjiček s petdesetimi zlatniki. Denar je bil najbrž® lastnina kakega rudarja, ki si jo je prislužil z velikimi napori ter končno postal žrtev požrešnega krokodila. Lovec je hitel v vas In pripovedoval svojim sovaščanom o srečnem lovu. Toda njegovo veselje je bilo zelo kratko. Kmalu se je oglasil glavar in zahteval zlatnike kot lastnino »vladarja«.
Sah.
V letošnjem jesenskem turnirju »Li šah. kluba« si je med drugimi priboril mojstrstvo »Lj. šalu kluba« tudi nadebudni šah. talent g. Ljudmil Furlani V_ naslednjem podajamo eno izmed krasno igranih partij našega najmlajšega ljubljanskega mojstra:
Sprejeti kraljevi gambit:
Beli: X, y, — Ljubljana.
Črni: L. Furlani, — Ljubljana
1.	e* — e«
2.	f, - f«
3-	S3l - f9
4-	e4 X «L
5.	Sb, - c,
6.	d£ — d4
7.	SCs — ds
8.	Lc, X L 9- c, — c,
10.	L?, — e,
11.	Dd, —
iz si X
13.	0	—	0
14.	Kg, - h,
15.	Tf, — f,
16.	Đd5 X L
17.	se oda *)
i
? *) *) rJ
L e. — e4
2.	e5 X f.
3.	d, — d5
4.	Sefe — f6
5.	Sf6 X d5
6.	Sbg — Cj
7-	Dds X <4
8-	Lc, - g4
a 0 - 0 — <
10.	Dd, - e4
11.	Td, X d4 IZ Sc, X d,
13.	Sd4 X La,
14.	Lg4 - h, 15- Se2 X f« 16. Lh, X 9*
1). Napaka,
*>, Če vzame kmet, sledi: Lf, -~ b, šah In šeh!
s). fiko vzame, sledi isto; ako vzame dama tekača je beli z Dd4 — , na Dd, sledi Se, s šahom. Storjena poteza je š« najboljša.
‘), Ker na Kg, sledi LfCj z izgubo stolpa.
*	KuHurnl napredek Eskimov. Neki
amerikanski raziskovalec, ki se je mudil pol leta pri Eskimih, je Imel nedavno v Ameriki predavanje v katerem je ugotovil, da so Eskimi precej napredovali. Zenske se vedno bolj poslužujejo šivalnega stroja. V nekaterih kolibah lahko naletiš celo na gramofon, ki poje svojo tužno pesem preko ledenih ravan. Tudi moški se poslužujejo tu pa tam pisalnega stroja. Raziskovalec je mnenja, da so Eskimi zelo dovzetni za napredek. Večina zna pisati in čitati in marsikateri govori lepo angleščino.
*	Starinski kip v Rimo. Italijanski listi poročajo, da so odkrili delavci krasen kip, izdelan iz črnega alabastra.. Kip predstavlja sedečo mater in tehta 28 stotov. Predan je bil muzeju Terme.
*	Baldwlnov sin socijalist. Novi angleški premier le gotovo prvi človek na Angleškem, ki zavzema tako odlično mesto in ima sina revolucionarja. Olivier Bald-svin je star 24 let in je bil že neštetokrat preganjan radi svojega socialističnega in revoluciionarnega mišljenja. Parkrat je bil celo zaprt. Vendar pa je nasprotni« angleških socijalistov, ker jih dolži da raktirajo z ruskimi boijševikl
Kino! Še pred neka} leti sem gojil rujvečje nezaupanje do njega, vendar kino je moč in vsekakor je treba z volkovi tuliti,
¥
Amerika je štiriletno dete in nje rala je otroška morala.
Claude Farržre, 1923
Pisalni stroji itd.
Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA
Seleaburgova ulica 6/1.
L. BARAGA.
el THE REX Co,
LJUBLJANA,
TEijEF. ST. 268 UIT- GRADIŠČE 10.
Kopirne strofe«
Rišalofja klavirjev in pianinov!
B/EjcoljSil* tovarn % BSsenđorfei’ Czapka» Ehrbar,	L;
s j Scßwelgfeoler» ©vlgtaal, Sttagl I-1- d. s s
36B1CA HUBAD, rol Dolenc, USSUSM,
Najstarefša äpedieljska tvrdka v Sloveniji
R. RANZ1NGER» Ljubljana - Jesenice
ipedietjska pisarna foCQotj* *» praražarj« blaga južna Jalemica. Brtovoml In toroml nabiralni promet is Aratrije io v AvattVo. Podjetje m prevažanje pohiitr*- — Skladiiča s potabniml «aprtiml kabtnami «a pohištvo.
Brzojavi: RAXZ1NGER.	Internrbaa telefon GO-

Zdravilišče
Rogaška Slatina
Sezona Maf-September
Zdravljenje vseh želodčnih In črevesnih bolezni - Cene zmerne - V pred- in po sezoni znatni popusti - Največja udobnost Zahtevajte prospekte I
Ravnateljstvo zdravilišča»

I.JAX&SIN
LJUBLJANA* Gosposvetska cesta priporoča svojo bogato zalogo s
Pisalnih strojev wADLERtf Šivalnih strojev
za rodbino In obrt
Voznih koles
Styria -- DSrkopp» Orožno kolo (Wagenrad)
Ceniki zastonj In Iranko.

GRADBENO POD3ET3E
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA, Bohoričeva ul. 20.
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih metov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v postey in sic®^*
Telika izbira preprog Tseii vrst iz volne, jate» fc©fco= sovega vlakna In linoleja in umetniško izdelanih zastorov na kose In metre. Moketi In gobelini za
prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in verande. Kazlično posteljno periio, kakor rjuhe
brez šiva, gradi m- žimnice“in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne In svile.
f
0
Cene primerne!
Postrežba solidna!
I ill E. Slialierać, Ilm, IsM |t