m I
j
PRIMORSKI DNEVNIK
0
osi
j tfi oo
v
I8#
u
s*
■SKVSSr - Cena 35 lir
Leto XIX. St. 38 (5413)
PO OBNOVITVI DELA RAZOROŽITVENE KONFERENCE
Zaskrbljenost izvenblokovskih delegacij toradi ravnanja jedrskih velesil
Spomenica razvijajočih se držav ženevski konferenci za izkoriščanje znanstvenih in. tehničnih dosežkov predlaga ustanovitev novega mednarodnega mehanizma
13. — Voditelji izvenblokovskih držav, ki sodeluje-m S" :%J,Z?nevski konferenci, so danes na skupni seji govorili o in ‘!|Wi ta,' skupnega posredovanja pri jedrskih velesilah, da bi to .".ali, naj se sporazumejo o ukinitvi jedrskih poizkusov. aJ niso še nič sklenili.
n(It11.Vanja bodo nadaljevali J C -V1 seji. k0 b0 splošna > j« Ntein . dovolj napredovala.
poD*	Je voditelj ameriške
'i<$ ^i J, Foster sestal s številki«	in med drugimi s
,d»9	nigerijskim in z de-
ilco 9	Zvečer pa se je
Jarial s Kuznjecovom.
|™ta. - - -----------------
J tle V. brazilske delegacije Ari-
j.rttl&ce P?el° Franco je agenciji « %8kBesse izJavil. da so izven-iterenS- države, zastopane na ftfP k Ijr;1’ zaskrbljene in iznena-kt !,!• di? ravnanjem velesil. «Pri-ire*’ S to?Precejšnjega napredka na a»d» Nh, a?uma. toda kljub temu *1U>H™“H1 je še vedno prepad, ki
Vt> velesile ne uspejo izpol-.4tij3, «n»iro, da ga nočejo iz-ato' j e prij.jmnil Melo Franco. S»i«-.izjavil, da mora odbor J Prpuj n dati prednost vpraša-J * l5lnitve jedrskih poizkusov. '(bj?2umeti, da bi izvenblokov-zamenjale svoje sedanje *i*wi- z diplomati, ki bi sa-delu konference brez *Va sodelovanja, če ne bi vršeti esile pokazale, da ima-Wit«|.namen doseči sporazum, srneriške delegacije na Foster je imel danes / %hs°v°rov z voditelji izvenblo-
ff^acij.
H |bt Delhiju je indijski list ’»'■ ^‘itpresso objavil članek, v bad' ^l.Pravi, da so Kitajci baje ,ose™i J S. svojo prvo jedrsko bom-1961- jHitoUSilavi Sinkjang, in da so VHi . shnke eksplozije čutili v V gb Sikimu v noči 11. ja-[Iti Antološki zavod v Novem liPa je sporočil, da niso re-[[(..btč nenormalnega v orne-1 S* kar bi lahko pripisali C^Ploziji. Isto je sporočil tjjPonski seizmološki zavod.
le Japonska komisija za kuOnikala, da bi bili zabe-0 kol> tako eksplozijo. »a115 indijske komisije za
riti f
,1>
ti<rt£nergij° J® izjavil, da ni ll i^hega sporočila o kakrš-H^tajski jedrski dejavnosti, ^tonu je predstavnik ame-, /u‘slje za jedrsko energijo tv., hi nobenih takih novic, (nudile to, kar piše orne
j?> da je japonski ministr-j?dnik ikeda izjavil v sre-‘ajhentu, da se zdi, da bi
j* v Jk?gla začeti jedrske po-
e __ ^	__
jj*. 1 ihtela operativno ’ jedrsko
t®ku enega leta ali dveh,
}*fc?fnji seji konference za znanosti in tehnike v
ih„<ad|
bo deset let, preden
%
ijJjShOstno razvitim deželam . ..ulili iNiu .jali o mednarodnem so-’sl° trafiki, »b o pomoči omenjenim (ja1* statistike iz ltea 1960 * je pomoč razvijajočim se i r,ajek organizacije OZN tt 449 milijonov dolarjev, l° je neposredna pomoč J industrializiranih držav E"1« rt , em razdobju nad tri iApfbdiarjev. Dvostranska po-Tlitt,?v ie večkrat povezana s 1 Pogoji, je po mnenju
.- a strokovnjakov bolj v ? VsoPhtrebami razvijajočih se * tlMj ak°r pa je potrebno raz-" btednarodno pomoč, za 7 vaSptrebna večja koordina-Leb področjih sveta. V ta •- obstajajo specializirane ®-. Nekatere delegacije Hf-jblo predvsem nujnost be pomoči v okviru OZN,
Oto'
' Al IS11
SO v-
da se prepreči vsak politični pritisk.
Nekateri francoski strokovnjaki so zagovarjali ustanovitev »znanstvene diplomacije)). Po njihovem mnenju se znanstveniki bolje in laže sporazumejo, če se iz njihovih diskusij izloči politika. Zato naj bi imeli oni nalogo, da posredno rešujejo politična, tehnična, gospodarska, finančna in psihološka vprašanja, ki sedaj razdvajajo svet.
Na seji je rektor na univerzi v Bariju prof. Del Prete predložil študijo o dejavnosti in o uspehih ((Mednarodnega centra za agronomske študije v sredozemskih državah«, ki je bil ustanovljen na po-bulo OECD ter Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Portugalske, Turčije in Španije.
Predstavniki razvijajočih se dežel so sklenili predložiti konferenci OZN v Ženevi osnutek spomenice, ki bi jo potem poslali generalni skupščini, da bi tako zagotovili, da bi se nadaljevali napori in akcija za čimbolj vsestransko izkoriščanje znanstvenih in tehničnih dosežkov v nezadostno razvitih deželah.
Te države sodijo, da bi bila u-stanovitev novega mednarodnega mehanizma, vštevši morebitno u-stanovitev specializirane agencije OZN, zaželena in koristna za nadaljnje napore svetovne organiza-cije v tej smeri.
Predlog teh držav so pripravili na sestankih predstavnikov delegacij, ki jim je predsedoval vodja jugoslovanske delegacije Leo Ma-tes. Spomenico so podprle delegacije ZAR, Indije, Alžirije, Pakistana. Etiopije, Indonezije, Burme, Sudana, Tunizije, Brazilije, Čila in vrste drugih držav.
Osnutek spomenice poudarja, da dokumenti sedanje konference OZN, ki so v pripravi, določajo kot namen tega pomembnega posveta, poiskati poti za praktično izkoriščanje napredne znanosti in tehnike na nezadostno razvitih področjih. Prav tako je predvideno, da udeleženci konference razpravljajo o smotrnosti in načinu pomoči, ki bi jo nudile razvite države manj razvitim deželam.
Delegacije teh držav sodijo, da je treba sprejeti nekatere učinkovite ukrepe, da bi konferenca dosegla zaželene rezultate. Po njihovem mnenju je mogoče doseči te cilje, če se okrepi dejavnost OZN in njenih organov, tako da bi lahko zadostili naraščajočim potrebam razvijajočih se dežel. Sodijo, da je treba doseči soglasje o ukrepih za razširitev te dejavnosti tudi na pomembna področja znanosti in tehnike, s katerimi se sedanje specializirane agencije in organi OZN ne ukvarjajo.
Avtorji osnutka spomenice poudarjajo, da je nujno večje sodelovanje organizacij OZN pri izkoriščanju znanosti in tehnike v prid manj razvitim deželam. Prav tako zahtevajo ustrezno predstavništvo in sodelovanje razvijajočih se dežel v raznih organih OZN. Predstavniki razvijajočih se dežel nadalje sodijo,1 da bi lahko poseben mednarodni organ bolj uspešno in bolj ekonomično izpolnjeval naloge v izkoriščanju znanosti in tehnike, kar je življenjskega pomena za blaginjo človeštva.
Delegacije teh držav poudarjajo, da je treba nujno začeti mednarodno akcijo, katere namen bi bil, razviti znanost in tehniko na zaostalih področjih. Spomenica na koncu poudarja, da je potrebna u-
strezna aktivnost organov OZN in da je treba ustvariti mednarodni mehanizem, vštevši ustanovitev a-gencije, katere delo bi bilo posvečeno nadaljnjim naporom OZN za uspešno izkoriščanje znanstvenih in tehničnih dosežkov v manj razvitih deželah.
Osnutek spomenice bodo obravnavale delegacije na prihodnjih sejah.
Dean Rusk o sodelovanju z evropskimi zavezniki
WASHINGTON, 13. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je izjavil, da morajo dati ZDA Evropi »vedno večji delež odgovornosti pri reševanju mednarodnih vprašanj, in zaradi tega je treba ustvariti učinkovitejši sistem posvetovanj v atlantskem zavezništvu«. To je Dean Rusk izjavil na konferenci o zunanji politiki ameriškega državnega departmaja.
Rusk je dalje izjavil, da je kriza, ki jo je povzročil francoski veto proti vključitvi Velike Britanije v skupno tržišče, povzročila razočaranje, toda ni povzročila poraza atlantske politike ZDA. Pripomnil je, da so ZDA »odločene nadaljevati napore za okrepitev vezi z Evropo«.
»Ta politika, je nadaljeval D. Rusk, upošteva dejstvo, da evropske države, ki se čutijo gospodarsko močnejše, bi hotele imeti v mednarodnih zadevah delež, ki naj bo v skladu s to njihovo novo močjo. Mi razumemo želje naših atlantskih zaveznikov, da sodelujejo pri svoji jedrski obrambi. Zato smo predlagali večstransko jedrsko silo, ki bo omogočila jedrskim silam in drugim državam, da v celoti sodelujejo pri obrambi Evrope, ne da bi povzročili širjenje jedrskega orožja. V današnji dobi jedrske vojne je o-bramba svobodnega sveta nedeljiva«.
Nato je Rusk izjavil, da se mo-
rajo ZDA istočasno posvetovati z evropskimi zavezniki ne samo o gospodarskih zadevah, temveč o vedno večjem številu mednarodnih zadev. Pripraviti je treba u-činkovitejše sisteme posvetovanja. Rusk je izjavil, da v zvezi s tem vidi tudi vedno večjo vlogo za Japonsko, ki je tudi industrijska država v razmahu in ki se vedno bolj približuje Evropi in Ameriki. »Vendar pa ne moremo pričakovati, da bi naši evropski prijatelji prevzeli odgovornost v mednarodnem merilu, če ne bodo sodelovali z nami tudi pri političnih in strateških odločitvah v mednarodnem merilu«.
Rusk je dalje izjavil, da nameravajo ZDA v največji meri uporabljati zakon o razvoju mednarodne trgovine in da nimajo nobenega namena vključiti se v kako novo gospodarsko skupino industrijskih držav izven evropskega skupnega tržišča. Ponovil je, da bodo ZDA »branile svobodo zahodnega Berlina« in da komunizem »zgublja svojo moč«.
__________________TRST, četrtek 14. februarja 1963
JUGOSLOVANSKI NOVINARJI PRI TITU
Za objektivno poročanje o razmerah v inozemstvu
Za krepitev socialističnih sil na svetu, toda brez vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
BEOGRAD, 13. — Predsednik republike maršal Tito je predvčerajšnjim sprejel člane predsedništva Zveze novinarjev Jugoslavije, da bi se seznanil z aktualnimi vprašanji jugoslovanskega novinarstva.
V razgovoru z novinarji in v odgovoru na njihova vprašanja
je predsednik Tito prikazal svoje poglede na probleme novinarstva in na nekatera aktualna družbena, kulturna, notranje in zunanjepolitična vprašanja.
Maršal Tito je poudaril važnost politične in strokovne izobrazbe novinarjev, katerih dolžnost je, da sodelujejo pri formiranju socialističnega človeka in socialističnih odnosov.
V zvezi s tem je dal nekatere kritične pripombe k delu in vsebini • časnikov in obravnaval še nekatera druga vprašanja tiska. Med drugim je dejal, da je v uredništvih morda premalo ljudi, specializiranih za posamezne probleme. V dopisih iz inozemstva morajo jugoslovanski dopisniki' dajati jugoslovanski javnosti na primeren način pravo sliko tuje dežele, njenega družbenega ustroja in gospodarstva. Tisk mora na znanstveni osnovi zasledovati politična, gospodarska in kulturna dogajanja doma in na tujem. Kritika je potrebna, toda ne sme biti kritizerska. Prav tako se ne sme pisati samo o negativnih niti samo o noritiv-
PICCIONI O SMERNICAH ITALIJANSKE ZUNANJE POLITIKE
Podmornice z raketnimi izstrelki «Polaris» ne bodo imele svojih oporišč v Italiji
Tudi poslanska zbornica odobrila revizijo senatorskih volilnih okrožij v Furlani ji-Julijski krajini - Minister La Malfa o vzrokih naraščanja draginje - Intervju Nennija za ilustrirani tednik «Oggi»
RIM, 13. — S 343 glasovi proti 41 je poslanska zbornica odobrila zakonski osnutek o reviziji senatorskih volilnih okrožij za Furlanijo-Julijsko krajino, ki ga je senat že odobril; hkrati je s 359 glasovi proti 25 odobrila s tajnim glasovanjem ukrep o skrajšanju vojaškega roka od 18 na 15 mesecev v vojski in letalstvu in od 28 na 24 mesecev v mornarici; s 314 glasovi proti 70 pa je odobrila ukrep v korist srednjih in majhnih industrijskih obratov ter obrtništva.
Parlamentarna komisija za nadzorstvo nad radijskimi in televizijskimi oddajami je danes določila spored za nastope predstavnikov političnih strank na televiziji v predvolilni kampanji. Na oddaji «Volilna tribuna« (ki bo trajala eno uro: 15 mi. nut bo govoril predstavnik stranke, 45 minut pa bo odgovarjal na vprašanja novinarjev) bo v torek 19. t.m. nastopil notranji minister Taviani; v četrtek 21. t.m. tajnik KD Moro; v petek 22. t.m. tajnik KF'I Togliatti; v soboto 23. t.m. taj. ni’k PSI Nenni; v ponedeljek 25. t.m. tajnik MSI Michelini; v torek 26. t.m. tajnik PLI Malagodi; v sredo 27. t.m. tajnik PSDI Sara-gat; v četrtek 28. t.m. tajnik PDI-UM Covelli in v petek 1. marca tajnik PRI Reale. To prvo serijo nastopov bo zaključil 2. marca predsednik vlade Fanfani.
Po 2. marcu pa bodo sledile oddaje vsak torek in vsak četrtek, na katerih bodo predstavniki

""•"ti.„...........................i..i.i.■■■■■.„„„<„»....
Indonezija se bo odločno upirala Ustanovitvi velike malajske federacije
bo vso pomoč brunejskemu ljudstvu v odporu proti lem načrtom
Indonezijski
st* K
«	if^§*i.!3's7b.n<Mo 1« -
0	J čaiara’ iziavil. d® bo ln-
e	iti W‘a vso svojo pomoč od-
iK V bi ^'nister je dodal, da 11 ir‘i n bo j6 Se osvobodilno gibanje e I1 Solo, -Velike važnosti za In-
,r/eV	vazširUa'' svoje^ozeml
Ž dVSr ezijske meje'
rtli' V*VelMe dodal, da priklju-ih ji 1 tHr,2e,ga Bornea k Malaji let®' J Vbih ®sl0 neodvisnosti tam-
,PČ0 ^ L > V. ?,Udstvu- Ce bo usta’ :	, \ <Ska malajska federaoi-
d S’, k ’ 2“ežno prišlo do spola d V
1	Pr i/' .,*a .obrambo v malajski
Sj^bila izjavil, da bo Mala-. -ttIč if e8a Svojo vojsko »zaradi blišča Indonezije do
£ P’
ji meri pa bi neposredno ogroža- ditelji ameriške zunanje politike.

®bališča Indonezije “'iracije«. V malaj-.	so danes aretirali
j 3»raj)a'ajske socialistične A]	‘Prevratnega delova-
— J.L, ! S	sporočilo pravi, da
ie11 »1, X iadieni voditelj v tesnem LeČfljJ S' da A.ezijsko komunistično
srvil
,’V*	v "b nm-j u.
___ namene« ter
tesnem stiku z orga-
»o ■kOs«t „ krogi izražajo trdno ,e' y/j tStJiiti da ‘z vsemi sredstvi, č tNv «? voljo«, preprečijo Velilte Malaje, o ko-Wrbo ! da bi pomenila očit-S,	1 o8r'^kolonializma in bi
la Indonezijo.
Tu ponovno poudarjajo, da bi bil s to novo državno tvorbo — če bi jo sploh vzpostavili — samo formalno ukinjen kolonializem na tem področju. Velika Malaja bi očitno zagotavljala ekonomske interese prejšnje kolonialne držav?, zlasti pa je vznemirljivo, da bi tuje države lahko imele velika vojaška oporišča na področjih neposredno ob mejah z Indonezijo.
Kakor znano, pripadajo tri četrtine Kalimantana (Borneo) Indoneziji, samo četrtina pa je pod kolonialno upravo. Vendar pa je Ka-limantan celota ne le v geografskem pogledu, ampak tudi etnično, kulturno in nacionalno.
Tu poudarjajo, da Indonezija nima nobenih zahtev do kateregakoli tujega ozemlja, tudi ne oo severnega Kalimantana, da pa ne more mirno preko poskusov, da bi prav ob njenih mejah vzpostavili državno tvorbo, ki je očitno sovražna Indoneziji.
Kobler
odpotoval v Moskvo
NEW YORK, 13. — Ameriški poslanik v Moskvi Kohler je odpotoval sinoči z letalom iz New Torka v Moskvo po desetdnevnih po-sosede,“v“najveS I svetovanjih • Kennedvjem tn * vo-
Foslanik je izjavil, da so bili njegovi razgovori s predsednikom in
strank govorili po 10 minut; v zadnjem tednu pred volitvami pa bo naslednji vrstni red: 22. aprila, Reale in Covelli, 23. aprila, Sara-gat in Malagodi; 24. aprila, Michelini in Nenni; 25. aprila, Togliatti in Moro; 26. aprila pa bo predsednik vlade Fanfani zaključil volilno kampanjo. 28. aprila bodo splošne volitve.
V senatni komisiji za zunanje zadeve je zunanji minister Pic-cioni obrazložil smernice italijanske zunanjo politike:	v odnosih
med veles,‘ami se Italija zavzema za miroljubno reševanje splošnih vprašanj in za zmanjšanje mednarodne napetosti; glede vključitve Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost smatra pogajanja v Bruslju le za prekinjena, ker ostaja zvesta načelu gospodarske in politične integracije Evrope z Veliko Britanijo; spričo tega proučujejo z Nemčijo, Be-neluxom in Veliko Britanijo, kako bi dosegli ta smoter brez »nacionalističnih odklonov«; kar zadeva pogodbo med de Gaullom in Adenauerjem, ima Italija svoje pridržke, pa tudi v Nemčiji prevladuje mnenje, da je treba pregledati, ali določbe te pogodbe niso morda v nasprotju z obvezami do evropske skupnosti in a-tlantskega zavezništva; italijanska vlada je naklonjena multilateralni sili NATO, ki je sicer šele v proučevanju, vendar pa je že sedaj gotovo, da bodo na južnem področju atlantskega zavezništva (Italija, Turčija) odstranili raketna oporišča z izstrelki »Jupiter«, kar bodo nadomestili s podmornicami, oboroženimi z raketami »Polaris«, katerih oporišča pa ne bodo v Italiji; glede razorožitve bo Italija podpirala vsakršen ukrep na poti splošne kontrolirane razorožitve, predvsem pa si bo prizadevala za skle-
j.e živil in pijač.
V intervjuju za ilustrirani tednik »Oggi« je tajnik PSI Nenni ponovno pojasnil razloge, zaradi katerih so socialisti prekinili sodelovanje s KD, vendar pa niso hoteli povzročiti vladne krize, ker bi to koristilo le desnici, hkrati pa bi preprečilo odobritev važnih zakonskih ukrepov, med temi tudi dokončno odobritev zakona o avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina in vrsto drugih socialnih ukrepov. Na vprašanje, ali bo to stališče PSI koristilo stranki na bližnjih volitvah, ali pa ji bo škodovalo, je Nenni dejal, da so bili socialisti zainteresirani za to, da bi šli na volitvah z vlado levega centra, ki bi uresničila ves svoj program; to ni bilo mogoče zaradi umika KD glede uveljavljenja deželne ureditve; zaradi tega so morali tudi socialisti prekiniti sporazum s KD; »naj nam to koristi ali ne, taka je bila naša dolžnost«, je poudaril Nenni. Na vprašanje, kakšne pogoje bi postavil PSI v primeru, da bi ga zaprosili za sodelovanje v vladi, je Nenni dejal, da je glavni pogoj uresničenje programa levega
centra, začenši z uveljavljenjem deželne ureditve; šele potem bi nastala možnost sporazuma za celotno zakonodajno dobo. Na vprašanje glede odnosov s komunisti in na vprašanje ali bi PSI pristal ali pa bi odklonil zahtevo po ločitvi od komunistov v občinskih in pokrajinskih upravnih odborih, če bi bil to pogoj za sestavo nove vlade, je Nenni dejal: »Vprašanja, kakršno je vprašanje odnosov med delavskimi strankami, ni odvisno od zunanjih pogojev. Ti odnosi se razvijajo in se tu globlje spreminjajo, kakor se je to dogajalo po letu 1956 in kakor se dogaja — toda v funkciji koncepcije, ki jo imajo socialisti in komunisti o splošnih koristih delavcev — brž ko nastanejo v družbi novi pogoji in možnosti glede demokratične borbe delavcev za o-blast in sodelovanje v oblasti«.
Na vprašanje, ali bodo socialisti ponovno predložili svoj zakonski predlog o tako imenovani »majhni razporoki«, je Nenni dejal, da ne vidi razloga, čemu se
nih stvareh, temveč realno prikazovati stvari z vsemi negativnimi in pozitivnimi elementi.
Tito se je nato dotaknil nekaterih vprašanj v zvezi s kulturo in je ugotovil, da abstraktna smer v jugoslovanskem slikarstvu zadnje čase prevladuje, medtem ko se realizem nekako potiska v stran. Kaže, je dejal Tito, da je tako stališče prevladalo pri tistih, ki niso sposobni napraviti nekaj, kar ima umetniško vrednost. Mislili so, da s tem, da napravijo večjo packo na platnu, lahko skrijejo svoje neznanje in ga prikažejo kot veliko umetnost. Tito ie dejal, da se nihče ne misli boriti z administrativnimi ukrepi proti abstrakciji v u-metnosti, toda da država in družbene ustanove v bodoče enostavno ne bodo odkupovale brezvred-nih del. Tu ne gre za nikako gonjo proti Zahodu, zlasti ker je jugoslovanska kultura del zahodne kulture, toda so stvari, ki prihajajo z Zahoda, ki jih tudi na Zahodu nimajo za del svoje kulture.
Podobno je tudi z razno šund literaturo, ki jo tudi jugoslovanski tisk pogostoma ponatiskuje. Tudi ta literatura ni izraz zahodne kulture, ki je sicer na zelo visoki stopnji, je dejal Tito.
Razgovor z novinarji se je s tem prenesel na vprašanje integracije na kulturnem področju. Ce hočemo ustvariti socialistično kulturo, tedaj mora biti jugoslovanska, to je last vseh naših narodnosti. Osnovnošolska izobrazba mora biti v vseh republikah ista. »Pri tem, je dodal Tito, ne mislim na jezik in na navade, temveč na programe, ki morajo biti na liniji splošne jugoslovanske skupnosti. Skupna in enotna mora biti vzgoja otrok v duhu marksizma in leninizma. Otroci se morajo v šolah usmerjati na potrebe enotne jugoslovanske socialistične skupnosti. Programi se morajo menjati v tem smislu, da se ne govori preveč samo o preteklosti lastnega ljudstva, in da otroci ne bi dobili napačnega pojmovanja odnosih -do drugih narodnosti«.
Potem ko je omenil važnost in potrebo integracije na gospodarskem področju, je Tito v zvezi z jugoslovansko zunanjo politiko dejal, da Jugoslavija ne misli menjati svoje politične koeksistence, prijateljstva in sodelovanja z vsemi državami na enakopravnih o-sr.ovah. »Kot socialisti«, je dejal maršal Tito, »smo za to, da se krepi socializem in da se v zunanji politiki uporabljajo vsa dovoljena sredstva v borbi za širjenje socializma in krepitev socialističnih sil na svetu.
Toda to naše stremljenje mora biti v skladu z našimi koncepcijami koeksistence med državami ne glede na razlike v družbenih sistemih, kar pomeni, da se ne smejo vmešavati v notranje zadeve drugih držav. Prav tako naše pojmovanje koeksistence z državami s socialističnim družbenim sistemom ne sme biti statično temveč dinamično. Na mednarodnem področju _ moramo sodelovati z drugimi državami v vseh vprašanjih, kjer je to mogoče, in ne smemo a priori zavračati vse, kar na primer prihaja od Zahoda, ne da bi pri tem upoštevali, kaj je pozitivno,
njevati in zavračati to, kar v dejavnosti nima prave veljave. Potrebno je na vse to gledati kritično, kakor tudi na lastne slabosti,« je zaključil Tito.
B. B*
Adenauer sprejel Gilpalriea
BONN, 13. — Ameriški državni podtajnik za obrambo Gilpatrlc je prišel danes iz Rima v Bonn, kjer se je najprej sestal z ministrom za obrambo von Hasselom, zatem pa s kanclerjem Adenauerjem. Pri obeh razgovorih je bil navzoč tudi zunanji minister Schroeder.
Govorili so »o novi strategiji NATO«. Jutri bo Gilpatric odpotoval v Pariz. Po razgovorih z Adenauerjem je Gilpatric odšel na kosilo k podtajniku v obrambnem ministrstvu Hopfu.
Ob zaključku razgovorov so objavili skupno poročilo, ki pravi, da je »v zadevah, ki se tičejo NATO, bilo doseženo popolno soglasje«. Sporočilo dodaja, da je Adenauer poudaril važnost tesnejšega sodelovanja med ZDA in Zahodno Nemčijo za nadaljnjo okrepitev zahodnega zavezništva. Sporočilo pravi na koncu, da sta kancler in Gilpatric govorila tudi »o najnovejšem političnem razvoju«.
V Parizu se bo Gilpatric raz-govarjal tudi z vrhovnim poveljnikom NATO v Evropi generalom Lemnitzerjem. Ni znano, ali bo stopil v stik s člani francoske vlade.
MERAN, 13. — Patrulja karabinjerjev je v zgornji dolini Se* nales našla pol kg tritola, ki je bil zavit v nepremočljiv papir in torej dobro ohranjen. Zraven je bilo kakih 10 detonatorjev.
MESSINA, 13. — Sele sedaj so vzpostavili zvezo občine Floresta z ostalim svetom, potem ko je bila zaradi snega ta občina izolirana od 20. januarja.
to ne bi zgodilo, ker problem ob- .c...	..»j j- ............ izpoinm. vus imamo, aa
staja in je skrajno mučen: neko oziroma negativno, temveč mora- žej0 izpolniti.» Nato je pa po-rešitev je treba vsekakor poiskati, mo kritično gledati, pravilno oce- j vredno zagrozil, da bi izvenblo-
V Ženevi se nadaljujeta obe važni mednarodni konferenci: raz-orožitvena in konferenca za uporabljanje znanosti in tehnike v prid nezadostno razvitim deželam. Prva sicer ni včeraj zasedala, pač pa so se njeni najvidnejši člani pogosto sestajali In med temi sestanki je morda najvažnejši sestanek med ameriškim delegatom Fosterjem in sovjetskim delegatom Kuznjecovom. Kot smo že včeraj poudarili, ie sam začetek četrtega zasedanja te konference ne kaže najbolje. Nekaj podobnega je izjavil včeraj tudi brazilski delegat: «Prišlo je do precejšnjega napredka na poti do sporazuma, toda kljub temu obstaja še vedno prepad, ki ga jedrske velesile niso uspele izpolniti. Vtis imamo, da ga no-
■■Itt...............Pa
_	_ .	,	,	. . . nitev sporazuma o ukinitvi jedr-
z Deanom Rusko m zelo koristni, skjh poizkUsov.
ni pa hotel povedati, o čem so se 'v diskusiji o poročilu Piccio-
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimifiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiin
Izjave Arefa o odnosih s Kuvaitom
Zunanji minister je izjavil, da bo nova vlada vzpostavila vezi med Kurdi in Arabci
BAGDAD, 13. — V intervjuju agenciji Srednji vzhod je novi iraški predsednik Aref izjavil, da je začel pripravljati in organizirati revolucijo, odkar je bil izpuščen iz zapora julija 1961-Dodal je, da je bil podvržen nadzorstvu, vendar pa se je lahko posvetil pripravam za državni udar zaradi podpore prijateljev.
Nato je Aref izjavil, da so smotri revolucije naslednji; «U-
razgovarjali. Pripomnil je samo, da «ni moč vedno zaupati brzojavkam vsega, kar se hoče povedati«.
Magrcbska konferenca
RABAT, 13. — V maroški prestolnici se nadaljuje konferenca magrebskih držav, to je Maroka, Alžirije in Tunizije. Sinoči je maroški kralj predsedoval dolgi seji, ki se je končala ob treh zjutraj. O tej seji je maroško ministrstvo za informacije sporočilo, da so temelji za sporazum med Alžirijo in Tunizijo postavljeni in da so na konferenci načeli skupna vprašanja, ki jih morajo rešiti vse tri države arabskega magreba.
MOSKVA, 13. — Laoški kralj Sa-vang Vatana je skupno z delegacijo laoške vlade, ki ju vodi Suvana Fuma, prišel danes v Moskvo.
MANTOVA, 13. — Ker plavajo po reki Padu ogromne ledene plošče, ki imajo tudi po več sto kv. metrov in so debele do 30 cm, so zaprli promet čez most na splavih
V BeegofoTte-.
nija je Ferretti (MSI) podčrtal potrebo po enotnosti Evrope in je kritiziral golistično zamisel ev-ropeizma!
V senatu so zaključili razpravo o komunistični resoluciji glede naraščanja draginje. Minister La Malfa je v odgovor pripomnil, da pojava naraščanja cen ni moč zanikati, vendar pa da je to posledica različnih vzrokov, izključeno pa da je, da bi šlo pri tem za proces inflacije. Splošni pokazatelj življenjskih stroškov se je sicer dvignil za 5,8 odstotka, vendar pa so se mezde in plače dvignile povprečno za 15 odst. Vzroki naraščanja cen so prehodnega značaja in njihov vpliv bo izginil prej ali slej; vlada ne bo štedila z napori, da bi se to zgodilo čimprej; v ta namen je uvozila znatne količine proizvodov široke potrošnje, da bi tako dosegli v čim krajšem času novo ravnotežje med proizvodnostjo, dohodki in cenami. To ravnotežje je tudi glavni smoter politike gospodarskega načrtovanja, ki se bo uveljavila v prihodnji zakonodajni dobi.
Na jutrišnjem zasedanju bo na dnevnem redu zakon o obdavčenju naraščajoče vrednosti gradbenih zemljišč in nadaljevanje razprave o novih higienskih predpisih glede proizvodnje in proda-
resničiti enotnost, svobodo in socializem v okviru nauka islamske vere.« Glede Kasemovega režima je Aref izjavil: »Oportunisti, reakcionarji in komunisti so izkoristili samoljubje in sar movoljo generala Kasema ter potvorili nadela revolucije od 14. julija. Toda Kasem je dobil svojo kazen: predvsem se je bal za svoje življenje in ni se obotavljal žrtvovati na stotine drugih življenj, da reši svoje.«
Na vprašanje, kakšna bo usoda
Članov prejšnjega sveta suverenosti in bivših ministrov, je Aref odgovoril: »Revolucionarni svet je že sodil nekatere obtožence. Proti drugim se sedaj vodi preiskava v pričakovanju zakonitega postopka proti njim. Tisti, katerih nedolžnost bo dokazana, bodo izpuščeni«.
Glede Kuvaita je Aref izjavil: »Mi sestavljamo eno samo in edino deželo in ne bomo dovolili imperializmu, da bi se vrinil v naše vrste. Pripravljeni smo pomagati našim arabskim bratom v Kuvai-tu, ko bodo to želeli. Naš pravi smoter je veliki arabski narod«.
Bagdadski radio je nocoj javil,
Kuvait je zaprl svoje meje z Irakom, takoj ko je general Kasem zahteval priključitev tega ozemlja k Iraku. Na meji so potegnili
bodečo žice
da je dejavnost v pristanišču v Basori spet normalna.
Zunanji minister Sabib je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo zatrli vse morebitne poizkuse kogar koli, da bi se polastil oblasti. Dodal je, da se bo revolucija trudila, da vzpostavi vezi med Kurdi in Arabci, in da bo nova vlada delovala za uresničenje a-rabske enotnosti. Dalje je minister izjavil, da vlada ne bo dovolila vmešavanja v iraške zadeve od zunaj. Glede odnosov z Arabsko ligo je minister izjavil, ua sedaj proučujejo spor med Bagdadom in ligo, ker novi režim ne bo štedil z napori, da se doseže arabska enotnost. Izrazil je tudi upanje glede zadovoljivega kompromisa s Kuvaitom.
Tudi v Bagdadu je življenje povsem normalno. Vendar pa se ua strateških točkah vidijo veliki tanki in oddelki vojakov. Po ulicah krožijo tudi člani narodne garde z zelenimi trakovi na rokavih.
Kakor so danes javili, so generala Kasema usmrtili v koncertni dvorani bagdadskega radia. Umrl je pogumno in ni dovolil, da mu zvežejo oči. Njegove zadnje besede so bile: »Lahko me ubijete, toda moje ime bo ostalo povezano z zgodovino iraškega ljudstva«. Kasem se je predal okoli 6. ure zjutraj, in usmrtili so ga ob 13.30. Preden so boji prenehali, je imel Kasem več telefonskih pogovorov z voditelji revolucionarnega sveta in še posebej s polkovnikom Are-fom, ki je od njega zahteval, naj se brezpogojno preda. Ko so boji prenehali, so padalci vdrli v palačo ministrstva za obrambo in aretirali Kasema, ki je bil v mošeji v notranjosti palače. Vojaki ga niso hoteli ustreliti na mestu in so ga pripeljali na sedež bagdadskega radia, skupno z drugimi častniki.
Danes so javili, da so novo iraško vlado priznale tudi Indonezija, Etiopija in Španija.
kovske države zamenjale svoje sedanje predstavnike z diplomati, ki bi samo sledili delu konference brez aktivnega sodelovanja, če ne bi jedrske velesile pokazale, da imajo resen namen, doseči sporazum.
Na drugi konferenci pa so včeraj razpravljali o pomoči neravzi-tim deželam in ugotovili, da je znašala leta 1960 taka pomoč skoraj tri in pol milijarde dolarjev, in sicer: pomoč prek OZN 449 milijonov dolarjev, neposredna pomoč 16 industrijskih držav pa nad tri milijarde dolarjev.
Iz Bagdada poročajo, da je življenje v Iraku povsem normalno, čeprav je videti na strateških točkah mesta tanke in oddelke vojakov ter kroženje članov narodne garde. Nevi predsednik Iraka Aref je izjavil, da je smoter revolucije uresničenje «enotnosti, svobode in socializma v okviru nauka islamske vere« in pa »veliki arabski narod«. Novi zunanji minister Sabib pa je dejal, da se bo vlada potrudila vzpostaviti zvezo med Kurdi in Arabci, da vlada proučuje spor z Arabsko ligo in da ne bo štedila z napori, da se doseže arabska enotnost.
V	maroški prestolnici se je nadaljevala tudi včeraj konferenca predstavnikov Maroka, Alžirije in Tunizije, in sporočeno je bilo, da so temelji za sporazum med Alžirijo in Tunizijo postavljeni, ter da obravnavajo sedaj skupna vprašanja, ki jih morajo rešiti vse tri arabske države.
V	VVashingtonu pa se zdi, da je ameriški državni tajnik Dean Rusk upošteval ugotovitev novinarja Lippmanna, da se je namreč de GaulL prepričal, da smo prišli do konca tistega povojnega položaja, ko so ZDA bile branitelj in bankir Zahodne Evrope. Rusk je namreč izjavil, da morajo dati ZDA Evropi večji delež odgovornosti pri reševanju mednarodnih vprašanj, ker se evropske države čutijo gospodarsko močnejše, in naj bo njihov delež v skladu s to njihovo novo močjo. Toda Rusk je takoj dodal: «Prav zato smo predlagali večstransko jedrsko silo...«. No, kot vemo, sa de Gaulie prav tej jedrski sili upira, kajti vse kaže, da mu trenutno zadostuje zavezništvo z Adenauerjem, ki ga poč* si razširja preko Pirenejev še as fašista Franca.

Trato je mlademu predsedniku
s predsednikoma starcema
Ko je de Gaulle zaloputnil Angležem vrata, skozi katera bi morali priti v Skupno evropsko tržišče, se je zgodilo nekaj, kar je veliko več kot samo to, da je Britanija ostala zunaj «šesto-rice»:	francoski predsednik je
odkrito in nedvoumno postavil svojo idejo o «Evropi kot' tretji atomski velesili, neodvisni od ZDA*, proti Kennedyjevi široki, ves Zahod obsegajoči zamisli o »Atlantski skupnosti*. Kocka je padla, stekel je neogibni proces, začela se je logična polarizacija. Posredujemo članek, ki ga je na to temo objavil pariški «Ex-press*.
Mladi predsednik Združenih držav je v stanju, ki bi ga bilo treba označiti kot «hladen bes*. Ne bi namreč smeli napačno razlagati relativno mirnost, s katero je sprejel dvojni «ne» generala de Gaulla: «ne» za vstop Anglije v šestorico in «ne» za ameriške rakete Polaris. Ne bi torej smeli napak razlagati te relativne mirnosti, kajti tudi Kennedy se lahko pokaže kot zelo trmast, če nekdo prekriža njegove načrte; za seboj pa ima avojo javnost.
Američane ni presenetilo stališče šefa države — to stališče je bilo znano že prej — presenetila jih je brutalnost, s katero je to stališče obrazložil. Ce lahko verjamemo nekomu, ki je v Beli hiši kot doma, «je eden izmed Kennedyjev skočil do stropa*, ko je slišal za de Gaullove Izjave.
V Washingtonu menijo, da general de Gaulle ni samo otežil vstopa Britanije v Skupno evropsko tržišče, marveč ga je preprosto onemogočil. V načinu, kako je francoski predsednik zavrnil ameriško ponudbo za rakete Polaris — to ponudbo je o-značil kot ameriški manever, ki naj bi zagotovil Združenim državam še naprej atomski monopol — pa vidijo Američani globok prezir.
Tisti Američani, ki do vratu tiče v antikomunistični kampanji, pa vidijo v de Gaullovih načrtih pošastno senco ((evropskega nevtraiizma* in že razmišljajo o morebitnih posledicah.
DRUGI WATERLOO
Pod naslovom «Za koga nas pa imajo?* piše James Reston v New York Timesu:
«Be Gaullov položaj temelji na dveh postulatih:
1,	da si Združene države resnično prizadevajo spraviti Britanijo v Skupni trg zato, da bi anglosaksonci lahko kontrolirali Evropsko skupnost;
2.	da bi Združene države u-tcgnile stati ob strani, če bi bila Evropa napadena z atomsko oboroženo silo, ako bi smatrale, da bi s tem lahko prihranile a-tomski napad na svoje ozemlje; to ne glede na večkratne ameriške" izjave, da bodo vsak napad na ozemlje svojih zaveznikov imele za napad na svoje o-zemlje.*
...((Ideja o Evropi brez Britanije in z evropsko obrambo, ki bi bila neodvisna od Združenih držav, je brez dvoma zapeljiva za Francoze in nemara tudi za Adenauerja. De Gaulle je evropski Walter Mitty, ki je v svojih sanjarjenjih zmagovito podoživljal drugo bitko pri Waterloo-ju, Toda tudi mi imamo svoja Čustva in svoje politične ljudi. Ce se de Gaulle in Adenauer sporazumeta, da se bosta borila
proti «zaroti» Anglije in Združenih držav, potem vsi Kennedy-ji, kar jih premorejo ZDA, ne bodo mogli pomiriti senatorjev
v	Združenih državah.*
...«Ce ta dva gospoda zahtevata od nas, naj razumemo njuno željo po francosko-nemški pomiritvi, bosta našla pri nas vso podporo in naše molitve bodo z njima. Toda, če pričakujeta, da bomo sodelovali z gaullistično Evropo, ki zavrača in ponižuje Britanijo ter prezira pomorske države, če mislita, da bomo sodelovali z Evropo, ki se je zaprla v svoj protekcionizem in ki so ji interesi kontinenta več kot interesi Atlantske skupnosti, potem pričakujeta in upata natanko to, česar mi nismo še nikoli storili in česar ne bomo nikoli storili. Adenauer v sedanjem trenutku ni pred izbiro ((Anglija ali Francija*, marveč pred alternativo «Združene države ali Francija*.
ZARADI NESPOSOBNOSTI
Predsednik Kennedy, da povemo po resnici, ne gradi svojih upov na trdnosti kanclerja Adenauerja nasproti generalu de Gaullu. Računa sicer na to, da si bo kancler prizadeval, pa čeprav nerad, prepričati svojega sobesednika, naj pusti priprta vrata za pogajanja, toda Kennedy prav tako dobro ve, da so Angleži Adenauerju skoraj tako antipatični kot de Gaullu. Ta antipatija do Angležev izvira iz prvih povojnih dni. Takrat so britanske o-kupacijske sile postavile Adenauerja za župana v Kttlnu, kmalu nato pa so ga odstavili »zaradi nesposobnosti , ker ni pustil posekati vseh dreves v mestu, da, bi dobili les za kurjavo, ki je je takrat močno primanjkovalo. Tega Adenauer ni nikoli pozabil niti odpustil. Kljub pritisku, ki ga v probritanski smeri izvajajo nanj politični in industrijski krogi Zah. Nemčije, je stari kancler trdno prepričan, da so Angleži v dnu duše »protinemško razpoloženi*.
Mlada ekipa predsednika Ken-nedyja čaka na odhod kanclerja Adenauerja, ki se bo umaknil to jesen. Potem bodo Američani lahko vodili razgovore z novo generacijo zahodnonemikih vodilnih politikov, z generacijo, ki ni več navezana na koncepcije hladne voine, koncepcije, ki so poosebljale ekipo Adenauer-Dulles.
Kennedy je prepričan, da je usoda na strani štiridesetletni-kov, ne pa na strani tistih, ki nosijo sedem ali osem križev. Kot de Gaulle je tudi ameriški predsednik prepričan, da obstaja neizbežen »zgodovinski razvoj*, ki bo pripeljal do okrepitve Atlantske skupnosti. Po njegovem mnenju je de Ggullov nacionalizem obsojen na gotov propad, kot je razvoj obsodil na propad ladje na jadra.
Kennedy ima na razpolago več orožij, da bi se uprl de Gaullo-
vi	ofenzivi. Eno orožje mu je skoval kongres, ko je izglasoval »Zakon o razvoju trgovine*. Ta zakon pooblašča predsednika, da se pogaja z vsako državo ali z razširjenim Skupnim tržiščem (vštevši Britanijo) za ustanovitev velikega »atlantskega tržišča*. Ogromne možnosti ameriškega trga so dokaj zapeljive za francoske partnerje v okviru Skupnega tržišač in lahko smo prepričani, da bo Kennedy to do kraja izrabil.
Drugi adut, ki ga ima Kenne-
MiiiHiikiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiMiiii
Plaz je zasul vod alpincev
VIDEM, 13. — Včeraj proti pol-1 jaka, ki ga je odnesel plaz. Vsi
dnevu je snežni plaz zajel neko četo alpincev na področju Ovara. Enega izmed vojakov vse do večera niso našli.
Četa je prišla v Sauris na zimske manevre. V ponedeljek popoldne se je razdelila na dve skupini, od katerih bi morala ena iz Saurisa priti v Ovaro čez sedlo Forchia (1825 m). Prav na tem sedlu je plaz pokopal vojake.
Vojaki so odšli na pohod iz Saurisa ter dospeli na planinski pašnik Maina. Od tu so pot nadaljevali ter proti večeru prispeli na pašnik Losa v višini 1773 m, od koder je še kaki dve uri do Ovara. Na pašniku so prenočili in včeraj zjutraj so pot nadaljevali. Potem ko je ob zori snežilo, se je proti 11. uri začelo jasniti, tako da se je temperatura za nekaj stopinj zvišala. Mogoče je prav v tem vzrok nesreče.
Vojaki so nadaljevali pot v gosjem redu, ko se je nenadoma c-gromna masa snega na pobočju utrgala ter jih zasula. Ko se je plaz ustavil, so se posamezni vojaki izkopali iz strašnega oklepa. Manjkalo pa je 12 alpincev. Tisti ki so se rešili so takoj začeli druge
iskati; našli so jih 11, eden pa je
izgubljen.
Tudi danes niso našli trupla vo-
ostali, ki so se rešili, so še i.a planini Losa in na pomoč so jim prišli helikopterji. Sicer pa je težko jim pomagati, kakor je težko iskati truplo 23-letnega Graziana Morgavija iz Brignana (Alessan-dria) zaradi stalne nevarnosti drugih plazov in zaradi snežnega meteža. Po prvih odmetih zdravil in živeža na planino Losa so pre nehali tudi poleti helikopterjev.
Churchill častni državljan Nebraske
LINCOLN (Nebraska), 13. — Sir Winston Churchill je postal častni državljan države Nebraska. Parlament te države je odobril neko resolucijo, ki podeljuje državljanstvo staremu britanskemu državniku, ter tako odstranil oviro, ki je Washingtonu preprečevala, da bi imenovali Churchilla za ameriškega častnega državljana. K,o so namreč pred časom razni senatorji predložili v zveznem kongresu podobno resolucijo, so nastali pomisleki, ker bi moral biti Churchill najprej državljan kake zvezne države, da bi lahko postal državljan zn A,-
dy v rokah, je odločnost, s katero se ostalih pet članov Skupnega tržišča protivi, da bi pretrgalo zveze z Britanijo. V Bruslju proučujejo načrt za nadaljevanje pogajanj z Britanci, pa četudi bi se Francija umaknila. Ta načrt podpirajo ljudje, kot so Walter Hallstein, predsednik izvršne oblasti Skupnega tržišča, nadalje belgijski zunanji minister Paul-Henry Spaak ter Jean Monnet, ki je eden izmed tvorcev evropske ideje in predsednik akcijskega odbora za združene države Evrope.
»Vsi ti ljudje so pripravljeni raje uničiti organizacijo, ki so jo ustanovili, kot pa bi jo prepustili generalu de Gaullu,* piše Nova Belof v britanskem »The Observer*. Kennedy upa, da bodo boj za vstop Britanije v Skupno evropsko tržišče začeli in izbojevali Evropejci sami. Prav zaradi tega se je doslej vzdržal vsake direktne intervencije.
JOHN BARLEY, Express
V okviru neprestanega medsebojnega obračunavanja so v torek zjutraj neznanci pripeljali pred hišo mafijca Salvatora Greca v predmestju Palerma avtomobil «1100*, v katerem je bila bomba Iz plastika. Dolga vžigalna vrvica, ki je precej časa tlela, je omogočila zlikovcem, da so se pravočasno umaknili. Eksplozija je do polovice porušila hišo, v kateri pa na srečo ni bilo nikogar. Avtomobil je popolnoma razneslo
Včeraj
so vLjubljani pokopali Frana Albrehta
LJUBLJANA, 13. — Na ljubljanskem pokopališču so dar nes slovesno pokopali posmrtne ostanke uglednega slovenskega književnika, esejista in gledališkega kritika Frana Albrehta. Pogreba so se med drugimi udeležili člani CK ZKJ Boris Ziherl, tajnik republiškega sveta za kulturo in prosveto Beno Zupančič in rektor ljubljanske univerze dr. Maks šnuderl.
Ob navzočnosti najuglednejših zastopnikov kulturnega življenja Slovenije in mnogih prijateljev so se od pokojnika poslovili v imenu Zveze književnikov Jugoslavije France Bevk, v imenu društva prevajalcev Slovenije in Zveze prevajalcev Jugoslavije Božidar Borko, v imenu mestnega sveta Ljubljane Joško Gorjan, v imenu slovenskih književnikov Mira Mihelič.
Na skupni komemorativni seji društev slovenskih književnikov in prevajalcev je o delu pokojnega Albrehta govoril dr. Dušan Pirjevec.

Tudi v Švici močno občutijo pomanjkanje električnega toka
LAUSANNE, 13. — Pomanjkanje električne energije v Švici postaja vedno bolj občutno in položaj se je v primerjavi s preteklim mesecem še poslabšal. Države, ki mejijo na Švico, so tudi same v težavah in ne morejo več dajati neobhodne pomoči. V teh okoliščinah in v upanju, da ne bo treba preiti na popolno prekinitev toka, so glavna švicarsica električna podjetja naslovila na potrošnike poziv, naj omejijo i.a minimum porabo električne energije. Med drugim zahtevajo v tem pozivu: 1. Luč v izložbah ter v svetlobni reklami naj se ugasne ob 20. uri; 2. Naj se ne uporabljajo sredstva za ogrevanje na električni tok; 3. Za 10 odstotkov naj se zmanjša poraba električne energije v industriji, v obrti in v trgovini.
Zaradi varnosti bo javna raz-svetjava ostala.
Sedanji položaj je nastal zaradi izrednih okoliščin: po zelo vročem poletju brez padavin je sledila jesen, ko tudi ni bilo mnogo dežja, in nato pa zelo ostra zima. Že prejšnji dve leti pa sta bili zelo neugodni za vodne rezerve, kar je sedaj položaj še poslabšalo.
Leta 2000 bo na svetu 6,5 milijarde prebivalcev
ŽENEVA, 13. — Sedaj ja na vsem svetu 3 milijarde 200 milijonov prebivalcev. Po predvidevanjih strokovnjakov, ki so bila objavljena na konferenci OZN o u-porabi znanosti in tehnike v pomoč držav v razvoju, pa bo leta 2000 prebivalstvo vsega sveta doseglo 6,5 milijarde. Prebivalstvo mest se bo od sedanjih 800 milijonov dvignilo na 3,5 milijarde.
Poleg velikih načrtov odložen polet Gordona
HOUSTON (Texas), 13. — Polet ameriškega kozmonavta Leroya Gordona Cooperja je bil že odložen na april. Sedaj pa so ga preložili, kot je včeraj sporočila NA SA, na mesec maj in sicer zaradi pomanjkljivega delovanja nosilne rakete vesoljske kabine. Družba »General Dinamics*, ki izdeluje raketo, bo izdelala novo napravo, ki bo zagotovila kontrolnemu sistemu večjo učinkovitost. Nov datum izstrelitev pa še ni določen.
Polet Gordona Gooperja bo zadnji v vrsti poletov programa »Mer-cury», preden bodo izvedli načrt »Gemini*, ki določa izstrelitev dveh kozmonavtov v vesolje v isti kabini.
WASHINGTON, 13. — Dr. E.B. Konecci, ravnatelj odseka bioloških znanosti pri NASA, je izjavil, da se pogajajo z nekim specializiranim podjetjem v zvezi z izstrelitvijo satelita, na katerem bi bilo pet mož in ki bi ostal v orbiti mesec ali dva.
Dr. Albert Kelly, ravnatelj od seka elektronskih sistemov pri NASA, pa je sporočil, da bo mogoče prekinitev sporočil med kozmonavti in postajami na Zemlji, ki so jo ugotovili v trenutku povratka vesoljske kabine v atmosfero, odpraviti z vodno paro na stenah kabine.
V dobro obveščenih krogih menijo, da bo kabina, s katero bo Gordon Cooper poskušal maja meseca napraviti 22 krogov okrog Zemlje, izboljšana ob upoštevanju zadnjih dognanj znanstvenikov.
Čudna pot izgubljene ure
TRIDENT, 13. — Zapestno uro, ki jo je neki kmet iz Nanna letos poleti izgubil, ko je grabil seno, so te dni našli v dokaj čudnih o koliščinah. Ura je namreč s senom vred prišla v jasli in neka krava jo je pogoltnila ter jo nato točno »vrnila* zakonitemu lastniku. Ura sicer nima več pasu, drugače je pa še kar dobra.
DVA POTRESA V RAZMAKU TREH UR
Potresa na Formozi in v južni Italiji nista povzročila nikake občutne škode
V južni Italiji je bilo samo nekoliko preplaha, na Formozi pa se je porušilo nekaj hiš in nekaj oseh je bilo ranjenih
FAENZA, 13. — Bendandijev observatorij je objavil poročilo, ki navaja, da so zabeležili zelo močan potresni sunek v veliki oddaljenosti, in sicer z epicentrom na Formozi. Drugi potres pa so aparati v Faenzi zabeležili ob 13.48, to pot pa razmeroma zelo blizu: ne več kot 500 km proti jugu. Vendar pri tem potresnem sunku ne gre za navadne ponovitve potresnih sunkov v Irpinu, kot so bili včerajšnji sunki na tem področju, temveč gre za novo žarišče. Najbrž gre za sunek z epicentrom v Lukaniji, ki je klasično potresno področje s številnimi potresi v preteklosti, zlasti pa 1. 1851, 1857, 1910 in 1930, ko je nastala precejšnja škoda.
Obadva potresa je zabeležil tudi Ximenianski observatorij v Firencah. Nadalje je potresa registriral tudi observatorij na Vezuvu.
V raznih prizadetih krajih so potres občutili različno. Le malo so ga zaznali v krajih Ariano Ir-pino, Montecalvo, Casalbore in S. Arcangelo Trimonte. Samo nekaj družin je bežalo iz hiš na prosto. Škode ni bilo. V Bariju so potres čutili predvsem v višjih nadstropjih.
Se najbolj so najbrž čutili potres na področju Potenze. Med prebivalstvom je nastala panika; ljudje so bežali na ceste in polja. Hiše v starem delu mesta so utrpele kako škodo. Gasilci so morali podpreti zid zvonika stare cerkve. V neki občini z nekaj več kot 4000 prebivalcev pa je bilo poškodovanih najmanj 70 odstot-kov stanovanj, medtem ko se ljudem ni nič zgodilo.
TAJPEH, 3. — Danes popoldne so tu čutili tri potresne sunke, od katerih je najmočnejši trajal dve minuti. Njegova moč je bila četrte stopnje (na lestvici od 1 do 8). Epicenter je bil vzhodno od Bualina, ribiškega pristanišča na vzhodnem obrežju otoka For-može.
Potres, ki je prizadel severna in severnovzhodna področja Formo ze, je povzročil, da je bilo deset oseb ranjenih in nekaj hiš podrtih. V centralnem predelu otoka pa je bila škoda mnogo manj po membna.
Zaradi slabih redov odšel z doma
CCMO, 13. — Ker so 16-letnega Giorgia Ramunda iz Coma starši grajali zaradi slabega spričevala — fant hodi na učiteljišče — je to dijaka pripravilo do tega, da je pobral svoje prihranke (okrog 40 tisoč lir) in izginil. Policija in karabinjerji že nekaj dni iščejo pobeglega dijaka.
Električni tok je ubil tri brate
OLD CANNINDAH (Avstralija), 13. — Električni tok je v tem kraju države Queensland ubil tri brate.
Najprej se je 24-letni Kevin Ir-vine zapletel v žico električnega voda. ki se je pretrgala v nevihti. Začel je klicati na pomoč in iz hiše sta pritekla brata 14-letni Douglas ter 11-letni Leonard. Skušala sta rešiti Kevina toda eleis-trični tok je ubil še ta dva.
Sledil jc ženi in streljal na ljubimca
TURIN, 13. — Fiorenzo Costa-laia, ki je nekoliko dvomil o zvestobi svoje žene, 41-letne Cristine
Del Boca, je preteklo noč ženi dolgo čas sledil, potem pa je videl, da je stopila v neki avto. S svojim avtomobilom ji je Costa-laia še naprej sledil, dokler se avto ni ustavil v bližini nekega trga. Nekaj časa je počakal, potem pa je izstopil ter se približal avtomobilu, ki je bil še vedno u-stavljen z ugasnjenimi lučmi. Odprl je vrata ter nekajkrat ustrelil proti moškemu, ki je bil poleg žene. To je bil 47-letni Ernesto Iguera. Costalaia je zbežal, Iguero pa so ranjenega pripeljali v bolnišnico. Pozneje se je Costalaia javil policiji. Med njim in ženo je sicer postopek za sodno ločitev.
Kip Svobode v Moskvi spet na svojem mestu
MOSKVA, 13, — Moskovski arhitekti in kiparji zopet postavljajo »kip Svobode*, ki je bil postavljen na ukaz Lenina, pa ga je potem Stalin pred 21 leti odstranil. O tem poroča list mladinskih organizacij »Komsomolskaja Pravda*, ki navaja, da je bil spomenil
postavljen na nekem moskovskem trgu leta 1918. Pozneje je dal Stalin kip odstraniti ter ga nadomestiti s spomenikom knezu Juriju Golorukemu, legendarnemu ustanovitelju prestolnice. Sedaj pa bodo kip kneza prenesli v neko drugo moskovsko četrt.
Dr. Brecelj obiskal predsednika jemenske republike
KAIRO, 13. — Vodja jugoslovanske delegacije, ki je na uradnem obisku v Jemenu, dr. Brecelj, je izročil danes predsedniku jemenske republike El Salalu osebno pismo predsednika republike maršala Tita. Dr. Brecelj je izjavil, da jugoslovanska vlada in narod z veliko pozornostjo spremljata borbo jemenskega ljudstva in vlade za ohranitev svobode in neodvisnosti in za gospodarski razvoj. Izrekel je priznanje naporom jemenske vlade, da zgradi nov in napredni Jemen.
Na plaži v Cesenaticu, ki jo je pokril sneg, so napravili pravi eskimski «igloo». Mlada in pogumna Giusy Leardini, aspirantka za igralko, se je dalr. pred eskimsko hišo fotografirati v kopalni obleki. Mogoče ji bo kaj pomagalo...
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiuiiiiiliiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
Odkritje človeških ostankov v zvezi z mnogimi zločini
TRAPANI, 13. — Sedem lobanj in druge človeške ostanke so karabinjerji iz Maršale našli v neki luknji, ki jo skriva velika skala v nekem težko dostopnem kraju približno 12 km od Mazare. Ostanke je pravzaprav odkril neki lovski pes, ki je bil z gospodarjem v tistem kraju. Lovec je takoj zadevo prijavil karabinjerjem.
Najdbo človeških ostankov so preiskovalni organi takoj spravili v zvezo z izginotjem Biagia Va-lentija, Antonina Barbere in Igna-zia Peilegrina; vsi so namreč izginili na skrivnosten način. Poveljnik karabinjerjev v Maršali poročnik Salvatore Russo je takoj ukazal obnoviti preiskavo v zvezi z nedavnim umorom posrednika Giu-seppa Valentija, očeta izginulega Biagia Zaradi tega zločina so že pred dnevi aretirali sedem oseb. Dve osebi pa sta prijavljeni, ne da bi ju bili mogli najti.
Na istem področju Mazare so našli mnogo zelo dobro ohranjene monici-je ra pištole in brzo-
strelke, razen tega pa še avtomatično puško, ki je bila odlično namazana.
V zvezi z umorom Valentija pa iščejo še 50-letnega Romana Pa-squala ter 32-letnega Ausilia Salvatora.
Trije otročički zapuščeni sredi mesta
CATANIA, 13. — Sredi mesta so našli tri zapuščene otroke. Njih imena so bila zapisana na listku, ki ga je imel v žepu največji, petletni Carmelo. Ostala dva sta triletni Orazio in 11-mesečna An-gioletta. Na istem listku je biio napisano priporočilo občinskim oblastem za vse tri otroke. Starši otrok, je bilo napisano na listku, so v dveh bolnišnicah v mestu. Otroke, katerih priimek ni znan, so izročili nekemu dobrodelnemu zavodu.
tifi/iV/p na- cjlvdnlifihv
'A- bliltn'tbtno

Prot. Luigi Chiarini novi ravnatelj filmske^ festivala v Benetkah
kot
»til
'4
i« vii
BENETKE, 13. — Upravni svet beneške Biennale znanje ostavko dr. Domenica Meccolija na mesto ravnatelja ^ rodnega filmskega festivala ter imenoval za novega predsednik
fesorja Luigija Chiarinija.
Upravni svet avtonomne ustanove Biennale se je danes sestal v Ca’ Giustinian pod predsedstvom prof. Itala Siciliana. Navzoči so bili nadalje še: beneški župan ing. Favaretto Fisca, podpredsednik; odv. De Pirro, generalni ravnatelj za prireditve pri ministrstvu za turizem in prireditve; prof. Malajoli, ravnatelj v prosvetnem ministrstvu; predsednik beneške pokrajine Bagagiolo; ravnatelj za obrtništvo v ministrstvu za industrijo in trgovino Porta; predsednik beneške akademije lepih umetnosti ing. Passi. Nadalje so bili navzoči dr. Bigioni, dr. Gasparini, prof. Dell’Acqua in dr. Grassi. Predsednik je imel poročilo, v katerem je govoril o spremembah pravilnika za XXIV. mednarodni filmski festival. Po tem pravilniku bo na festivalu poleg retrospektivnega pregleda samo ena sekcija z ne več kot 28 filmi v konkurenci in izven konkurence. Na festival bodo sprejeti filmi, ki jih bo uradno izbrala za to določena ustanova posameznih držav. Sprejet bo po en film iz držav, ki so imele v zadnjih treh letih povprečno letno proizvodnjo mednarodne pomembnosti vsaj 70 filmov. Za te filme, ki jih bo okrog osem, ostane v veljavi pravica ravnateljstva festivala, da jih odkloni, če se mu ne zdijo primerni. Vse ostale filme bo prosto izbral ravnatelj ob pomoči italijanskih in tujih strokovnjakov. V večjih središčih bodo postavljeni dopisniki, katerih naloga bo, da bodo pravočasno javljali, če se kje pripravljajo filmi, ki bi lahko bili pomembni. — Ko je odobril pravilnik, je upravni svet vzel na znanje ostavko dosedanjega ravnatelja Meccolija, ki je odstopil iz vzrokov v zvezi z njegovi m časnikarskim poklicem. Nato je imenoval za ravnatelja prof. Luigija Chiarinija, ki ima stolico id filmsko zgodovino in kritiko na univerzi v Piši.' Dr. Vladimiro Dočigo, ščf tiskovnega urada Biennale, pa je bil imenovan za ravnatelja mednarodnega festivala dramskega gledališča, — Upravni svet bo na kateri prihodnjih sej razpravljal o predlogih, da bi se filmski festival morda presenel v same Benetke. — Letošnji festival do ob 24. avgusta do 7. septembra.
Dr. Lev Matajc Pediatrija
Založba Mladinska knjiga daleč presega program, ki bi ga mogel označevati sam naslov. Že večkrat smo opozorili na razne pomembne knjige z najrazličnejših področij, ki so izšle pri tej založbi. In čeprav se knjiga prof. dr. Leva Matajca «Pediatrija», ki je izšla pred kratkim, skromno imenuje le učbenik, jo je treba vendar pozdraviti kot posebno novost na slovenskem knjižnem trgu, kjer si je bilo včasih težko zamišljati
izdajo knjige, posvečene kaki
specialni stroki. In kakor je razveseljiv že sam pojav take knjige, fako bo še gotovo prav razveseljiv za tiste, ki jim je posebej namenjen, namreč za sluša-teljice šole za medicinske sestre in Sole za otroške nego-vavke. Na tem mestu se ne mislimo dotikati strokovne vrednosti te knjige, vendar smo mnenja, da zasluži založba vso pohvalo za izdajo tega dela.
Tretji del enciklopedije »Nel mondo della natura*
Pred kratkim je izšel prvi snopič tretjega in zadnjega dela velike znanstvene enciklopedije «Nel mondo della natura)), ki jo izdaja založba Motta v Milanu, V tem delu bodo obdelane mineralogija, geologija, paleontologija in petrografija. To je prvo tako veliko delo te vrste, ki je kdaj izšlo v Evropi. Omenjenim strokam sta namenjena deveti in deseti zvezek, s katerima se delo zaključi. Možno pa je nabavljati si posamezne snopiče, ki izhajajo tedensko. Tudi pri tretjem delu sodeluje skupina znanstvenikov in specialistov.
Virna Lisi v dveh vlogah z Jamesom Masonom
James Mason bo producent in glavni igralec filma, ki bo napravljen po romanu «Mož krvi* španskega pisatelja Joseja Luisa Villalonge. Ta je za svoj roman izbral kot glavnega junaka španskega republikanskega generala «El Campesina». Film, ki ga bodo začeli snemati spomladi v pokrajini pri Alx-en-Provence in Arlesu, bo prikazoval potovanje glavnega junaka v Francijo. Tam naj bi sEl Campestno» skušal zbrati ljudi, ki so se pod njim borih v državljanski vojni, da bi z njih pomočjo izvedel državni udar v Španiji. Toda ubežniki so sedaj postarani, uredili so si življenje in nimajo nikake
Na obrežju Comskega |T v tistem predelu, ki je P -JI.1
iz Manzonija, bo od N-
llllttf
do 15. aprila razstava u . karja Ennia Morlottija, jart na zadnji beneški bienaba jel nagrado občine Be g* Razstava, ki ima značaj n J ■ ne antologije, bo v dvo^ avtonomne letoviščarske 1 < ristične ustanove v Leccv-slavljenih bo kakih šest , najbolj značilnih del it 1 i ustvarjalnih dob slavnega karja.
K ittt;
Sandra Milo ima hčerk0
Igralka Sandra Milo je Jfj S rodila hčerko. Oče je /Ja Pt producent Moris Ergas, k’ J'.j nima razveze zakona s P’' f no. (Podoben p Mini in Corradu
primer ^
PanijuJ»/ >
kar nastopa svojo pot v ‘a J i/o Fellinijev film -Ob osmi ,n J . k|
pri katerem ima neko vlog0,
n/r; i „ n	c B
Sandra Milo
Režiser j
njenem delu pohvalno j«*-
Prijavljeni za «Oscar.ja» vsi V' ^ filma (.Najdaljši dan”
HOLLYWOOD, 13. - Si' Stankom Accademp of . pl' Picture A rt and Sciences le pl ryl F. Zanuck z druž^0
t f 0|
prijavil kot kandidate z® '
ja* kar 42 od 44 igralcev, ^ J stopajo v filmu -Najdeš' J Vsi ti so kandidati za g? . •
kot «najboljši protagonist1’’ J |.**( la dva igralca, Richard ” J “ in Red Buttons, pa ste J datn za isto nagrado k®» boljša stranska igralca’-
J
k.
Nezgoda dirigent*
GENOVA, 13. — Dinflf,'(/ no Brero se je včeraj nt poškodoval, ko je padel P0..-/ i' nih stopničkah na oder v jjč S lišču »Margherita», kjer s? j j)* predvaja revija -Babilon10^! pine Carla Dapporta. P°t0 je na več mestih m se i>° zdraviti deset dni.
Aleksander Dunaj« vsk* Aleksa Dundič
Aleksa Dundič je bil ^er t i ske državljanske vojne. t
bil po rodu Srb, je njeS^j/
'm
da še toliko zanimivejšo■ -ski vojak je bil avstrijsk* / ujetnik. Iz ujetništva Pa L F in sicer v Rusijo, kjer se paj z drugimi jugoslov‘
'S10.,, I
vojaki v sestavu jugosiu	(Jo
edinic udeleževal bojev	^ 4
strijcem. V času
'drio^/l
vojne pa se je pridruiH . r Rdeči Pa /
tom, pravzaprav ___ , „
se na strani boljševikf
proti kontrarevolucionurje pit
slavil se je v Odesi, Pr\
kjer se je tudi poročil činko, kasneje pa se je v.fiP, tudi bojev s Poljaki. ^0\,jii® je postal simbol »eU C‘ borca in revolucionarje, ^r/ .h,
ni kom pa strah in tre P°1,	L
vil se je s številnimi «k®'‘ si jih je izmišljal, m ]e	^
je junaštvo tudi o d ti k o e višjim sovjetskim odlik0 tfl1 z redom Rdeče zastave. ‘ ^ l' v mestu Rovno, kjer so postavili spomenik.	jt
idic
Čeprav je postal Du’u' .^e gendarna oseonost soi’le‘ ^4
"k,
,P<
uolje za nov poskus. «£* jj pesino» odpotuje sam in • M tem ubijejo. Poleg Jamese^ sona bo nastopila Virne -in sicer v dveh vlogah: k° j(. nakova tovarišica leta kot njegova hčerka dvaj pozneje.
Slike Ennia MorlottU3 na razstavi v LeccU
ies
Hi
'itr,
to.
2e
,(kli
to
S,
v

to
to)
Je

\;
sl
to.
H
volucije, pa je njegova vendar še dunes močno temo. Pravzaprav ne
C!
%
njegovega točnega	s
se o tem pojavljajo 'ra2 ‘ll Šj, zije in je vprašanje, ah n / ^ junak istoveten z drUfl1’ iii^ kom Rudnevorn. Prav lo mogoče v JugoslaviJ1 ti rojstnega kraju Mn ^ so bila vsa dosedanja ftojit*) nja več ah manj brez«-'" At
Nekaj skrivnosti o
razvozlati tudi knjiga	\
ga avtorja UunajevskefjaiJ^ lotil naloge osvell.lt riA lik. Kes se mu je posre^1
niti nekaj podutkov i* r, f id®'
vega življenjepisa, vena'“ i bralcu zdi, da kaj dale,: r « ni prišel. Njegova kUjM ’(!r.
je v prevodu Dušana
izdala založba «Borec» v f/j ni, pomeni sicer ne‘',lto,i(l, ladjo celokupnega gra‘1
nega o tem junaku, «" J jV preveritev, bistveno n , V ne prinaša, zlasti do-0’1" e;»j
skrivnostne
žan"'"J
jasni te Knjiga, ki je sicer
Pisuje bol; posamezne ,-«)^
podvige iz državljanske ^ ob sami osebnosti Dun° zaustavlja bolj mini°9_, t
men knjige je predvse"1 (i< ^
da bo popularizirala
jt«1
lil«
skega udeleženca rei>°"\„ ti1
pa toliko, da bi razj®s’\
vo osebnost,
<>
S!
k •'
Vi,1
*
c
J?
to*
S
to,

1

Ictr
s> > so '
»H
kot
931
iset
ieI'i
k' J*
ili
let**1 tif*1
>0* in
ti. ,
trt*
M
:iP\
jr«5]
feot
DO v
n’
«
isc?
M
Četrtkova črtica

Čudodelnik
V
in čudeži
^i menih je vstal zgodaj ■■običajno. Vse je še spalo, le
h.«
j,jj* *° prhnile iz svojih gnezd.
I, i* svojo palmo in ravno lit a®a! °<iiti. Kar so pristopi-* niemu ljudje.
IjIj, ®če, pomagaj nam. Samo ti ■ o storiš to. Moja žena umi-
»ji" ^rosim te, da jo j,n ®red smrtjo — je |,nj ~~ Pojdi z nami brez odla-Ja se ta trenutek, če želiš na-
blagoslo-rekel e-
dobro delo in rešiti dušo
ki umira.
,Naj bo, kot pravite —

menih.
L, . °ali so nekaj ur. Kadar-
. ll 1«	.	' .	...
^ menih vprašal, ali bodo
n“ cilju, so mu odgovar-i JJ^mo že skoro tam» — in 8j| arn' Pognali osličke. l| jj o je poldne, ko so zagledali | ■ Pričakal jih je glasen pas 'o« {e* *n pozdravljanje vašča ‘ ‘ Vsi
pol^ 8, j. fi so se napotili proti hi iii«^ |( j' je bila blizu doma vaške je I
io |uPana. Menih je stopil v hi oide! žensko, ki je ležala
f	Ni še utegnil izreči
!! %taa blagoslova, ko je bilo -.fj |(. J dolg vzdih. Nato še ene-'ir »*|jfaenjh je pomislil, da duša ,,e J°če zapušča telo, a glej, j|jl i°le so ji trepalnice, za-ItToge °či, in ko je pogledala o-s !fbe, je bolnica zašepetala: tJ~,ajie mi požirek vode.
je dolgo pila, nato je
V,j n nekaj jedi, lačna sem! kij ’ ki so bili v hiši, so pohi-|t»i ,a bi ji izpolnili željo. Med-0 je jedla, so začudene
Skr J<i jedla. so začudene o-i« i; °0 nje strmele vanjo, kot

hotele požreti. Ko P' S'"’ je vstala s postelje in t&HL. Po sohi povsem
in % W ,!° ljudje
,...! menihove roke
zdrava, pokleknili, po-
» «_.	...v#.,«. roke in noge
NCPl!j;
't ij0^’ sueti mož, ti si osrečil W Rte'1 ‘n s svojim blagoslovom *i(i j mrtvo. Dolžni smo ti vr-0o,°or°t° z dobroto!
■> j \ °dar je ukazal, naj za me-M®.,« j« j, 8r'Pratnjo sobo in naj je ley Odjj0^0 prosil, da bi ga pusti-Sij *’ ni mogel nikamor. Go-je zaklinjal z najstraš-
|C' kletvami, da svojemu
l"tt0!)„
“ ^ “"emu gostu ne bo dovo-
b(teP.u,tlti hiše, preden ne bodo
trije
^osti
dnevi. Ko je čas minil, so osedla-ga natovorili z daro-S lcami, fižolom in peteli-Sjj^^Pihu pa so stisnili v ro-gvinej za samostansko
d'l ,ff J t0 ° s° ga spremili do vrat W adili na osla, je pritekel *V i'' o'-* 0a pričel prositi: o J j Cie glas o tvojem čude-e 'p Je. razširil po vsej okolici. i*’j| |*l 0j r'c. ki mi je nadomesto-°H*‘#' 3e na pragu smrti. Ne ''tj, bi ga duša zapustila
Sleden se mu bo izpolnila S|d Nj>“ selja!
\|j0 a°. otrok moj, jaz se pri-• Č ''je b*. da bi se vrnil domov Jk''0tBcv°ril menih.
* J bf. . to ti ne bo vzelo m no-
Sli.
je prijel osla za povo-
Ba odgnal.
■v
S. U biizu, samo nekaj minut
ie \0, ^e živi tvoj stric?
iV "‘enih. jn» 'j St u b!,»„ .
t)«"V ilojj,
t° 'jBjmi,,, 0 sta približno eno uro,
V '‘e
'vi, »"a prišla do druge vali ( i 8a 10 le odšel k bolniku, in
ati'J W
” f L1 LCU,Jež:
tt»-^ ’ljf.‘.aj«tl
Oli| blagoslovil, se je spet
'K4in p,(i-
umirajoči je pri s postelje m je že
| -v ^
Z isl^ i. 'O 10 videli, so vsi osupni ,Sj,0hn^, da bi nagradil V	hlllin jn SQ mu frj ,jn
»loja
-»i
in«
^ Bosta ter ga spremili
rdi"} Itj^Pal, A Ctnei ('*( ‘»Naij
^ • gostoljubnost. Ko so eu* Potekli in so domači
I*")
71V
tM«
i< W liKf.
itllO «1
■'“v
Cll" I «.6,1
denarjem, da je osel

S V
,s<.«3 iRl ^l0s*l breme. Menih je za-I”Ji in vprašal ljudi, če , va *k° spremili do samo-tauj aJbani so soglašali in v
t>r, J, ved °diii za »J*TO-J C*i yno se te bomo spomini , t 'h
:h
"i?
v‘ J
n y]
1:1 Jll1
"7,
H
pr’k»;«
.,r o1
,wa
\)Qt
'ur,, ,0 ",V
K«'V
.V
j, iz f "asi, se je pojaoil mo i, henrije «asi in pričel prosi u)e Q, naj psaj za hip obi
,Vi
Hyp	hičo. Menih spet ni
V °^či. Našel je paralizi-IŠii^ko. A komaj se ga je |i ktj. ' je deček poskočil,
K VaU
ga z
raznim
ed n0 So
mu govorili. — Ti suho zlato!
*07neništi
vam samo povzročam
i(.bi ' Je odgovoril menih, ne ■ H ^mišljal o njihovih be-
V
'»i«,’"*'
*°da saj veste, poti da-rn>iUarne, povsod se poti-
£ C7n*k‘-
\ Ofilj’ 10 je res — so mu od-
'hipkHryie°°V' spremljevalci.
napadajo dne.
ljudi tudi
ij,
^."bitj ° °blasti ne morejo od-
S ^nii a z*a — nndalje-
_	JJ- " SliSal sem, da raz-
ji/ (, m, siauljaj0 avtobuse na p,j *e jj^re,skujejo potnike, in r 't1*'0, a kdo zdi bogat, ga od-r/, V Q b* od njegove druži-•	\ ^Ooh' *anj visoko odkupni-
^o<( se. «Ja so pri tem tj,*1« (j00 'Caji. Poznam primer,
k t
a Policaja potovala sku-
S'
potniki P auto-\r°®ar*° se nenadoma pojar in ugrabili nekaj potit . °<t	hoteli odpeljati. E-
't( iic0j 8T°bljenih se je obrnil
V *e	Toda varuha reda
* •ur1'*0
prestrašila, da sta . rekla: «idi z njimi L.
r;/
nas reši pred nji-
so spremljali rneni-
*®stnejali in rekli;
— V našem spremstvu se ti ni treba ničesar bati. Ne boš stopil z osla, dokler ne boš prispel do samostana,
— Zlh, vidim vaš pogum! Bili ste tako dobri z menoj, tako darežljivi in velikodušni!
— Nikar ne govori o tem, ti si naš zaklad!
— V resnici je to, kar se je zgodilo z menoj, čudno in neverjetno. Kaj je moja molitev naredila take čudeže?! Ne, vaša vera je omogočila vse to! Vi ne veste, kakšna moč se skriva v duši človeka, lii veruje. Vera, to je velika sila, otroci moji...
Nadaljeval je svoj govor, a spremljevalci so hodili za njim in kimali z glavami. Menih je bil v takem zanosu, da je nehal opazovati okolico, a ljudje, ki so ga spremljali, so drug za drugim izginjali.
Zavedel se je šele, ko je prišel do samostana. Obrnil se je, da bi se zahvalil svojim zaščitnikom, a je obstal od presenečenja: zn njim ni bilo nikogar, razen da, ki je nosil njegove siva.
Njegovo presenečenje ni trajalo dolgo. Zagledal je samostanske brate in dijake, ki so mu hiteli naproti.
— Končno si se srečno vrnil,
—	ga je ogovoril eden izmed menihov, ki so ga pričakovali.
—	Držali so besedo. Naj obdržijo denar, samo da so nam vrnili našega očeta! Ves denar bi bilo vredno žrtvovati zate, naš oče.
— Kakšen denar? — ni razumel menih.
— Denar, ki smo ga dali razbojnikom.
— Kakšnim razbojnikom?
— Tistim, ki so te ugrabili. V začetku niso hoteli slišati, da bi te izpustili za manj kakor tisoč gvinej. Trdili so, da jim pomeniš — zlato. Nato smo jih prosili, naj zahtevajo polovico te vsote in so pristali. Denar smo vzeli iz samostanske blagajne. Tri dni nato, ko si izginil, so prišli ljudje in povedali, da so te zjutraj, ko si zalival svojo palmo, ugrabili roparji. Prisegali so, da boš moral umreti, če ne pristanemo na odkupnino. A če bomo pristali, te bodo vrnili tri dni po prejetem denarju,
— Torej, vsi tisti umirajoči, bolni in slabotni, ki so vstali takoj, ko sem jih blagoslovil... Kako spretno je bilo vse to izpeljano.
Bratje menihi so ga mirili in veselo ponavljali:
— Vse je treba dati zate. So ti morda kaj naredili, ko si bil pri njih? Kaj so počenjali s teboj?
— Prisilili so me, da sem delal čudeže. Toda ti čudeži so se zelo drago maščevali našemu samostanu,
TAYFIK AL HAKIM

— Ben, Jakec, si vidu, kuku se vreme počasi popraula? Mi verješ zdej, de gremo res na buliie?
—	Ma se zna, de ti verjem.
Sej se tudi volitve bližajo.
Jen tabat je, koker vre znamo, zmiri lepu.
— E, sej se vre zde j pozna. Samo vidi, postau-mo reč, kaku je parlament priden. Tu ti uani zadne cajte stresajo zakone, jn samo lepe jn dobre jn simpatične, koker de be jeh sjau. So nar-dili deželo Furlanijo-Venecjo Giulio, so skrajšali cajt, ke je treba bel pr soudatah, so zvišali plače nekšnem uradnikom na pošti, so nardili zakon za socjalno zavarovanje deloucou na kmetah, so dali študijske doklade šolnikom jn še vse sorte, ke se nanka ne spounem vsega.
—	Videš, so glih ku kašni naši šte^entje: celo leto ne dela neč jn samo zaprula čas ses kalčjo balila jn pole, kadar pridejo izpiti, tabat se pej če ubet sez študjami jn misle, de bo vse naredu zaden teden. Jn tudi parlament zdej speščava ven zakone, koker kašna fabrika od automobilov. Jest be stavu ne znan kej, de ne gledajo dosti al so paragrafi ta pravi al ne, ma samo gledajo, de je jn de se lahko reče, de so dosti nardili.
—	E, dragi moj, volitve, volitve! Na volitvah se moreš prkazat sez velikemi zaslugami, če češ, de bojo spet volili. Nekaj je treba jemet, de Se vo-liucam napuhne glavo.
—	Ma tudi pr komuni so se nekej zmisleli. So odločili, de bojo vsem, ke so u službi pr komuni, zvišali plačo za narmejn štirnajst taužent.
—	Vidi, pidi, na! Cuj, morbet se bojo zmisleli, de bojo tudi nam dvem zvišali plačo. Sej smo midva tudi pr komuni?
— Se zna, de tudi midva spadamo zraven. Zdej nam bojo zvišali plačo, ma, koker ke sm slišou, pr Acegat jem spet zmankava dnar jn so vre nekei govorili, de bojo spet zvišali tramvaj. Ma bodi brez skrbi, tisto ..višanje bo pršlo pej po volitvah. Vse je treba naredet, kadar je ta pravi cajt.
—	E, ja! Regirat državo al pej komun ni kar taku jn je treba kalkolirat tolko reči.
—	Ma jest rečem, de tudi po celem sveti gre vse na bulše. Prfina sez razorožitvijo. Vidi, te dni sm slišou, de je republika Andora znižala število svojeh soudatov za sedemintrideset pr stu.
—	Ma ne Pej ki je ta država? Jest nisem še nikoli slišou.
—	E, znaš tu je ana bol majhna država, ke je-ma nekaj več ledi ku Barkola, jen je dosti manša koker je naš tržaški teritorij jn jema vsega vkep dvej al tri vasi. Ma je država. Jn je jemela do zdej vsega vkep šestnajst soudatov. Jn zdej so sklenili, de jeh šestnajst ni treba več jn de jeh je zadosti deset. Jn taku so znižali svojo oborožitev. Videš, de vselih gre naprej, ta naša razorožitev.
—	Ma vselih se me čudno zdi, de nisem neč znou.
—	E, znaš, tu je ana država tam u Pirenejskeh hribeh, med španjo jn Francjo. Jn narveč, kar delajo, je kontrabant med Spanjo jn Francjo.
—	Jn uani so zdej dali dober zgled?
—	Eko videš. Jn zdčj mislem, de ku bojo velike države, ku Amerika jn Rusja vidle, de u Andori mislejo zares, de tudi uane se ne bojo več mogle držat nazaj.
—	A, se zna!
| modni količek || Tildi perilo letos nekaj zanimivih
prinaša
novosti
Ponovno prihuja v modo vzorčasto porih ■ Kratke spalne srajce in pidžame ■ Vezeno stopalo nogavic z vzorcem ob robu
Po vseh modnih revijah, ki so nam prikazale, kako se bomo oblačile in kakšne bomo v tem letu, evo nas pred modnimi revijami perila, ali pri nas pred «belimi tedni«.
• Beli tedni* so postali pri nas ne samo priložnost, da si lahko po nižji ceni nabavimo osebno, posteljno in drugo perilo, temveč, da se tudi seznanimo z novostmi v modi ženskega, moškega in posteljnega perila.
Včasih vsaj ta del garderobe ženskam ni delal preglavic ter so bile zadovoljne že, če so imele dovolj kosov perila. O barvah kroju in raznih drugih modnih pripomočkih sploh ni bilo govora. Perilo je bilo pač perilo in brez težave ga je mati zapustila svoji hčerki in ta zopet naprej svojim potomkam.
Danes je žensko perilo prav tako važen sestavni del ženske garderobe, kot so na primer obleke, plašči, kostumi itd. V mnogih primerih se ženskemu perilu posveča večja pozornost kot o-stalim delom garderobe tako, da
je včasih ženska pripravljena žrtvovati več za perilo, kot za ostala oblačila.
Letošnje modne revije ženskega perila so seveda pokazale tudi več novosti, ki se bodo prav gotovo uveljavile. Tako se vračamo k perilu iz vzorčate spile oziroma vzorčastih sintetičnih vlaken. Kombineže, spalne srajce in halje bodo tako zopet iz vzorčastega blaga in bodo predstavljale še eno noto pomladi in mladosti v letošnjih že tako mladostnih in živahnih modelih.
Tudi kroju k ombinež in nočnih srajc so modni ustvarjalci posvetili veliko pozornosti tako, da so te tako lepo krojene, da že same pripomorejo k polepša-nju postave. Predvsem so v modi kratke nočne srajce in to zaradi praktičnosti in potem so seveda še v modi *baby doli*, pa tudi pidžame. Predvsem slednje vedno bolj izpodrivajo nočne srajce, ker so praktične in so jih modni ustvarjalci celo tako spo-polnili, da nam nadomeščajo jutranjko.
liiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiliillliiliintiililliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimmiiiiiii
ALI SODITE TUDI VI MED LJUDI Z JEKLENO VOLJO?
Nekaj prav dobrih nasvetov za vse ene ki nočejo več kaditi
Povečano število kadilcev na svetu - Kajenje predstavlja nekakšen obred - Z odpovedjo kajenju človek zaživi novo življenje - Kako je z nervoznostjo in debelostjo
«KAK0 ŽIVI, KAKO LOVI IN KAKO 10 UL0VIM0»
v tem primeru ■ Trije nasveti znanega psihologa
Statistični podatki dokazujejo, da poraba tobaka na svetu stalno narašča. V zadnjih treh letih se je n. pr. v Italiji povečala za 9, v Franciji za 22, Nemčiji 20, v ZDA 17 odstotkov itd. Danes je poraba tobaka po svetu dvanajstkrat večja! kot leta 1930.
Zanimivo je, da je med vsbmi razvadami samo kajenje, ki se tako po obliki kot obsegu pojavlja v zares internacionalnem merilu. Alkohol ljudje v različnih deželah uživajo v različnih količinah in različriih oblikah: o-krog Sredozemlja v obliki vina, v deželah srednje Evrope kot pivo, spet drugje ga pijejo v obliki žganja. Opij je najbolj razširjen v Aziji, v Evropi in Ameriki mnogo manj. Cigareta pa ne pozna meja: kadijo jo tako v Skandinaviji kot Afriki, Aziji in Ameriki, povsod.
To si lahko razlagamo tudi tako, da predstavlja kajenje neko vrsto obreda. Pod obredom razumemo v psihologiji sleherno opravilo, ki nima nobenega prak-
Ze nekaj let zaporedoma prirejajo v Ptuju svojevrstno pustovanje, ki je postalo že tradicija. Ne gre več za navadno pustovanje, kakršno imamo malone povsod, pač pa skušajo Ptujčani in tudi ljudje iz okolice Ptuja prikazati gostom stare ljudske običaje. Njihovo pustovanje je značilno po tem, da so ponovno oživili že zamirajočo staro navado kurentovanja in če so v prvih letih organizirali to v ožjem, lokalnem obsegu, se iz leta v leto ptujsko ku-rentovanje širi, tako da poleg domačih kurentov sodelujejo v prireditvi tudi stare pustne šeme iz okoliških krajev in tudi od drugod iz Slovenije kot na primer iz Notranjske, Dolenjske, Gorenjske in tudi iz hrvaškega varaždinskega kota,
Kolikšen obseg bo zavzelo letošnje kurentovanje v Ptuju, ki bo kulminiralo 24. t.m., priča dejstvo, da se je prijavilo že veliko gostov iz vseh krajev Slovenije. Prijavili so se tudi novinarji, prijavila se je tele-
vizija in filmski snemalci. Toda tudi iz bližnje Avstrije so se prijavili skupinski obiski.
Ob tej priložnosti je filatelistično društvo v Ptuju izdalo tudi poseben poštni ovitek, ki ga prikazuje naša slika. Na dan prireditve pa bo pošta žigosa-
tičnega namena, oziroma pomena, a je že tako v navadi, da si brez njega ne moremo zamisliti svojega vsakodnevnega življenja. Obred predstavlja na primer rokovanje, ali ko si nataknemo na prst poročni prstan, ko na večer menjamo običajno in se oblečemo v večerno obleko itd., vse to predstavlja neko vrsto obreda. Prav tako, ko kadilec odpre zavoj cigaret, potegne iz njega eno in si jo prižge. In morda ima pri tem kajenje samo na sebi, se pravi vdihovanje : ditiva, še najmanjši pomen.
Ali drži to, da večina kadilcev pri kajenju sploh ne uživa? Verjetno to ne drži, vendar je resnica, da ima tudi navada pri tem veliko vlogo. Poizkusite, če ste star kadilec, prenehati s kajenjem samo za 24 ur in ugotovili boste, da bo prva cigareta, ki si jo boste zatem prižgali, imela zelo slab okus. Cernu se potemtakem številni kadilci zaman trudijo, da bi se kajenja odvadili? Verjetno ste si to vprašanje postavili tudi vi. Morda bi se tudi vi želeli odva-
diti kajenja. Ce je tako, potem
skušajte uporabiti nekaj nasvetov, ki vam jih dajemo v tem članku, da bi to mogli doseči.
Predvsem se morate zavedati, da se kajenju ni lahko odreči. Niti eno od običajnih sredstev za dosego tega ne more nadomestiti onega, ki je za to najbolj potrebno. Obenem morate čedalje bolj pogosto misliti na to, da hočete s kajenjem zares prenehati, tako da se na svoj podvig duhovno pripravite, Predvsem pa kar največ mislite na vse škodljive posledice kajenja, od hripavosti do raka na pljučih, ki je pri kadilcih tridesetkrat bolj pogosto kot pri nekadilcih. Toda še bolj mislite tudi na vse ugodne posledice, ki bodo prišle, če se boste tobaku odrekli. Ko ne boste več kadili, se vam bo celo hrana zdela bolj okusna. V grlu, nosu in pljučih ne bo več nevšečnega katarja, ki vas že na vse zgodaj muči. Čutili se boste docela prerojene, svet okrog vas se vam bo zdel drugačen, lepši. Cvetje, ki ste ga do tega trenutka samo gle; dali, vam bo začelo posredovati tudi svoje vonjave.
Res, boste rekli, toda odpoved kajenju ima tudi svoje neprijetne strani: človek postane nervozen, začne se rediti itd. Toda vse to ne drži. Tudi če boste prve dni nervoznejši, bo to samo prehodna reakcija, ker ste se naglo odpovedali kajenju. Vsakokrat, ko se mora nečemu odpovedati, postane človek razdražljiv. Vendar, če boste vztrajni, se boste kmalu umirili. In ne samo to, počutili se boste bolj srečnega, bolj svežega, kakor sp vam bo tudi zdelo, da imate več energij in voljo do življenja.
Kar se tiče nevarnosti, da bi se zredili, ta dejansko obstaja, vendar samo pri osebah, ki so že k temu nagnjene. Tem pa lahko mirne duše rečemo: «Kar zredite se».
Ko boste tako o vsem tem
razmislili in se boste počutili pripravljenč, da s kajenjem prenehate, pa izberite za to najpri-
mernejši dan. To po možnosti naj ne bo, ko ste zelo zaposleni, ali ko morate reševati kaka težka in delikatna vprašanja itd. Najprimernejša bi bržkone bila nedelja, ali kako lepo jutro, ko se zbudite dobro prespani in razpoloženi. In takrat recite sebi: »Cernu bi si tako lep dan pokvarili s škodljivim kajenjem! Ne bom več kadil*. Vaša odločitev naj bo mirna, toda trdna.
V	tem trenutku smatramo za svojo dolžnost, da vam tudi posredujemo tri nasvete znanega psihologa Williama Jamesa, ki vam bodo gotovo v pomoč, da boste svojo odločitev uresničili.
Prvič: začnite svoje novo življenje kar z največjo navdušenostjo. Zatem sporočite vsem prijateljem, da ste prenehali kaditi. Misel na njihove porogljive nasmehe v primeru, da bi svojega namena ne uresničili, vam bo v usodnih trenutkih v največjo pomoč.
V	številu cigaret, ki jih kadilec v teku dne pokadi, je tudi nekaj takih, ki so prijetnejše od vseh ostalih. Tako na primer prva jutranja cigareta, ali ona po kosilu, oziroma po večerji ob skodelici črne kave ali kozarcu vina. Te so najbolj nevarne in se jim morate pravtako odpovedati. Pomagati si morate s svojo trdno voljo, prepričajte samega sebe, da boste vztrajali kljub veliki skušnjavi.
Drugič: Dokler se kajenja povsem ne odvadite, ne dovolite si nobenega popuščanja. Razvada je kot živo bitje: če nima hrane, umre naglo, toda če mu omogočimo najneznatnejšo količino jedi, se bo še dolgo ohranilo pri življenju. Ce hočete torej s kajenjem zares prenehati, si ne smete dovoliti niti ene cigarete. Nikakor ne drži stališče, češ, saj ena edina mi ne more škoditi, oziroma, zaradi te edine se bom še vedno lahko odvadil kaditi. Kot je za alkoholika nevaren samo en kozarec, tako more tudi ena sama cigareta pripraviti osebo, ki se je že trdno namenila, da se kajenju odreče do tega, da čez svojo odločitev napravi križ.
Tretjič: izpostavljajte se namerno majhnim izkušnjavam ter jih premagujte. Na takšen način utrjujte moč svoje volje. Vsaj enkrat dnevno skušajte dokazati, d«a ste se tobaka že povsem odvadili. Nosite pri sebi v žepu vžigalice, da bi Drižgali cigareto prijateljem. Skušajte se zadrževati v istih prostorih s kadilci. Glejte nanje s pomilovanjem in si pri tem mislite: vi ste sužnji svoje razvade, jaz pa svoboden človek.
Ko se boste tako trudili, da bi svojo nalogo napravili še težjo boste v resnici dosegli to, da bo postala lažja. Na tak način se boste z manjšim naporom prebili skozi prvo najtežjo fazo, ki običajno traja teden dni.
la znamke s posebnim žigom.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imeli boste srečo v nekem tveganem poizkusu. Ganjeni boste od ljubezni najmlajših. Zdravje hdlično.
BIK (od 21.4. do 21.5.) Pozanimajte se za vse možnosti, s katerimi si lahko utrdite svoj položaj. Sporazumeli se boste z drago osebo. Počivajte.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Oprite se bolj na lastne kot na tuje pobude. Zagotovili si boste sim-I patije, ki jih potrebujete. Zdravje prav dobro.
HOROSKOP^
RAK (od 23.6. do 22.7) Skušajte uresničiti neko svojo idejo brez tuje pomoči. Neprijetne novice v zvezi z nekim prijateljem. Zdravje zadovoljivo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Prejeli
svoje
kim poslom. Računajte na prijatelje. Zdravje dobro.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce hočete uresničiti svoj program, disciplinirajte svoje delo. Ukvarjali se boste z nekim družinskim vprašanjem. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nastopil bo manjši nesporazum med vami in sodelavci. Zanesite se na svojo prisotnost duha. Zdravje dokaj dobro.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21. 11.) Organizirajte si svoj delovni
boste koristen nasvet v zvezi z ne-1 čas in premagali boste vse teža-
ve. Bodite previdni v svojih čustvih. Pazite na svoje zdravje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Potegnite iz nekega pogovora s prijatelji ustrezne koristne zaključke. Poiščite si družbo veselih tovarišev. Zdravje odlično.
KOZOROG (od 21.12. do 21.1.) Otresite se svoje nezaupljivosti, uspeh ni daleč. Morebitni manjši nesporazumi v družini. Počivajte.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S pomočjo vplivnega prijatelja vam bo uspelo uresničiti neki važen načrt. Ne delajte samo zaradi koristi. Bodite previdni glede zdravja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S pomočjo nekega neprevidnega dogodka si boste utrdili svoj finančni položaj. Ne kažite prevelikega navdušenja tam, kjer je bolj umestna previdnost. Zdravite se.
Tako lepe «monografije» v slovenščini kot jo ima lisica, najbrž še ni imela nobena žival. Sicer gre za prevod, ki je izšel pri Mladinski knjigi v knjižnici «Priroda in ljudje*. Alexander Schmook je napisal knjigo »Lisica. Kako živi, kako lovi in kako jo ulovimo.* Napisana je tako, da more zanimati predvsem tovce, a obenem tako, da jo bo prav rad prebral kdorkoli. Delo je po svojem nastanku še novo in je kaj kmalu doživelo slovenski prevod. Priporočamo ga vsem, ki se zanimajo za naravo, posebno za prebrisano lisico zvitorepko. Povedati moramo še, da je v knjigi več zelo lepih fotografij, ki kažejo lisico v naravi. (Tudi pričujoča slika je iz te knjige in ob njej je napisano: Nekaj časa mine, da se predrami.)
Domače halje so predstavljale na vseh letošnjih modnih revijah perila glavno privlačnost tako po barvah in kroju, kot po izbiri blaga. Dolge halje so se umaknile kratkim in zelo široke in bogate so pravtako prepustile mesto bolj praktičnim in enostavnim haljam.
Modrčki in stezniki so seveda na področju ženskega perila poglavje zase. Izbiri teh posvečajo ženske danes vse več pozornosti in modni ustvarjalci se tega zavedajo, zato skušajo s primernimi kroji zadovoljiti vse in se prilagoditi vsem željam in zahtevam.
Tudi moda modrčkov in steznikov je, seveda, napravila že zelo velik napredek. Danes imamo na izbiro modrčke in steznike za vse postave, pa tudi za vse priložnosti. Večerne obleke zahtevajo svoje modrčke, dnevne in športne obleke pa zopet svoje. In tem zahtevam se je prilagodila tudi industrija ženskega perila, ki je pripravila za novo modo, ki zahteva predvsem globoke hrbtne izreze, primerne modrčke in steznike.
K perilu spadajo seveda tudi nogavice. Zadnja leta smo bile vajene bolj temnih nogavic, letos nam pa moda obeta povratek k svetlejšim nogavicam. Za večerne priložnosti pa zopet nekaj novosti: nogavice z vezenim stopalom in z vzorci tudi ob robu nogavic. Takšne nogavice so seveda primerne le za večerne sandale.
In ker smo prej samo omenile spalne srajce, naj sedaj povemo, da se pri teh vračamo k romantiki. Nočne srajce so namreč v tolikšni meri okrašene s čipkami, volani, naborki in drugimi okrasi, da nas upravičeno spominjajo na srajce, ki so jih nosile še naše prababice in ki so se nam zdele še pred časom nepraktične in pretirane. Srajce so v glavnem kratke, to pa zato, da se prilagodijo modi kratkih domačih halj, ki morajo nočno srajco vedno pokriti.
Le pazite torej, da uskladite z letošnjo modo tudi vaše perilo, ki mora s svojim krojem, barvo in izbiro uzorceu izpopolnjevati vašo garderobo.
Izreden primer v neki rimski kliniki
RIM, 13. — V neki rimski kliniki so pred dnevi imeli porod, kakršen se skrajno po redko primeri. V prvem trenutku so menili, da gre za primer »siamskih dvojčkov«. Temeljitejši pregled pa je pokazal, da gre za veliko redkejši pojav. Kot je znano, se »siamska dvojčka« imenujeta tista dvojčka, ki sta sicer med seboj zrastla, vendar sta to dva avtonomna organizma, ki ju včasih, po navadi brez posebnih uspehov, skušajo ločiti. V rimskem primeru pa gre za povsem drugačen primer. Rimska »dvojčka« sta sicer imela dve glavi, po dvoje rok in nog, toda vse ostalo telo je bilo skupno.
Nesrečno bitje je preživelo v inkubatorju le tri dni.
Ko so nekega zdravnika, ki je nekoč delal v znanem inštitutu v Cottolengu, kamor sprejemajo otroke, ki se rodijo kot pohabljenci ali spački, novinarji vprašali o tem primeru, je rekel, da je rimski primer v genetiki izredno redek in da taki otroci po navadi umrejo. Takim primerom strokovno pravijo teratološki
ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 1963
Radio Trst >1
7.00: Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30: Šopek Slovenskih; 11.45:	Vrtiljak; 12.00:	Gogolj:
«Taras Bulba»; 12.45: Za vsakogar nekaj; 13.30: Harmonije zvokov; 17.00:	Klavirski	duo Russo-Sa-
fred: 17.20: Lahka glasba; 18.00: Italijanščina; 18.15:	Umetnost,
književnost in prireditve; 18.30: Mozart: Trio K. 502; 19.00: Sirimo obzorja; nato Izbor domačih motivov; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert; po koncertu knjižne novosti; nato Hawajski motivi; 22.45:	Dixieland an-
sambli.
ka glasba; 9.50: Operna glasba; 10.30: Sola; 11.30: Koncert; 13.23: Ital. pesmi; 14.55:	Vreme na
ital. morjih; 15.15: Glasbena beležnica; 15.45: Ital. plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: V diskoteki; 17.25: Nabožni koncert; 18.00: Dogodki doma in po svetu; 18.10: Ungaretti o Unga-rettiju; 18.30: Sopranistka See-fried in pianist Werba; 21.00: Garcia Lorca: »Donna Rosita nu-bile«; 22.25: Plesna glasba.
II. program
8.00:	Jutranja glasba; 8.35:
Poje Tonina Torielli; 9.35: S pes-
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15: Orkester p. v. Alberta Casamassime; 13.40: Zgodbe in legende o trgih in ulicah; 13.50: Simfonični koncert; 14.40: Furlanski glasbenik.
Kope»
6.15:	Jutranja glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15: Glasba za do-oro jutro; 11.00: Otroški konček; 11.30: Z. Fibič in V. rio-cak; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Simfonični portret I. Berlina; 14.00: Glasba po željah; 14.50: Melodije; 15.30: Slovenske narodne; 16.00: Melodije; 16.30 Jug. komorna glasba; 17.00: Solisti in zbori; 17.40: Ukrajinska folklora; 18.00: Prenos RL; 19.00. Helmut Zacharias; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Ervina Lehna; 22.40: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL.
mijo po svetu; 10.35:	Pesmi;
11.00 Vesela glasba; 12.00: Romantično popotovanje; 14.00: Pevci; 14.45: Nove plošče; 15 15: Kolesa in motorji; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00:	Pisan
program; 16.35: Ital. prvenstvo v smučarju; 16.50: Skladbe D. Olivierija; 17.00:	Amerika pe-
sem; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred; 19.50: O-peretni program; 20.35: Pust v Riu; 21.35:	Večerna glasba.
medigra; 10.20: Nova pesmica; 10.40:	Tečaj ruskega jezika;
10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor nimaš prednosti! 12.05: Inž Rihar: Kako izzvati čistilni iz let čebel; 12.15: Srečko Dražil 12 30:	Zabavna glasba; 13.15
Obvestila; 13.30: Med rapsodija mi; 14.05:	Iz hrvaške glasbe
14.35: Naši poslušalci čestitajo 15.15: Zveneče kaskade; 15.30: Turistična oddaja; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05. Glasbena križanka; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Večerni ples; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Domače pesmi; 20.45: Kitarist Bob Bain; 21.00: Literarni večer; 21.40: Radenkovič: Concertino za klavir; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Plavi horizonti; 23.20: Skupni program JRT.
Ital. televizija
III. program
Gospodarska rubrika;
18.30:
18.40:	Elektronska industrija;
19.00: L. Milan in A. De Cabe-zon; 19.15:	Nemška kultura;
19.35:	Vsakovečerni koncert;
20.30: Revija revij; 20.40: Vitali in Vivaldi; 21.20: Glasbeni festi-vl; 22.00: Poklic umetnika.
8.30, 12.00, 15.00: gola; 16.15: Tvoja prihodnost; 17.30:	Program za najmlajše; 18.30:	Ni-
koli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15:	Kmetijska oddaja-
20.10:	Šport; 20.30:	Dnevnik;
21.05: Almanah: 22.05: TV igra-’ Krotilec konj; 22.55: Nekaj o Japonski; 23.15: Dnevnik.
21.05:
rissimo
DRUGI KANAL
Dnevnik; 21.15: Legge-22.20: Športni četrtek.
Jug. televizija
Slovenija
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.00: Jutranja glasba; 9.05: Lah-
5.00: Dobro jutro! 8.05: Kozaške pesmi; 8.20: Straussovi valčki; 8.35: Flavtist Rupel in klarinetist Karlin; 8.55:	Radijska
šola; 9.25: Z ansamblom ljubljanske Opere; 10.15: Glasbena
18.00:	Slike sevta — filmski
žurnal; 18.30: Planet Zemlja — reportaža; 19.00: Po Jugoslaviji — filmska reportaža; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.30: A. P. Cehov »Dve o ponižnosti«; 20.55: TV Spot; 21.05: »Posjelo na vrelu Bosne«; 22.00: Glasba 20. stoleja.
,
Vreme včeraj: najvlšja temperatura 6, najnižja 3.1, ob 19. uri 4.2; zračni olak 1005.6 rahlo raste, vlage 78 odst., nebo Jasno, morje mirno, tem-iperaituira morja 5.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 14. februarja
Valentin
Sonce vzide ob 7.11 in zatone o® 17.28. Dolžina dneva 10.17. Duna vzide ob 23.24 in zatone ob S-58 Jutri, PETEK, 15. (ebruarja Jordan
Prof. Jožetu Kosovelu - v spomin
Dragi Jože/ Se zdaleč mi ni pri-Jlo na pamet, da me bo zadela žalostna naloga, da Ti napišem te spominske vrstice. Čudna usoda je hotela, da so se mi najbolj vtisnila v spomin srečanja s teboj v nekaterih najbolj žalostnih prilikah.
Miren, navidezno neobčutljiv, z vedno pripravljenim dovtipom, tak je bil vedno, odkar se ga spominjam. Tudi ob svežem grobu njegovega bratranca Srečka Kosovela, kraškega slavčka, takrat, ko je fašistična policija že močno stiskala svoje zadrge in je bil zato obisk ob pogrebu že manj številen kot bi človek pričakoval, vsaj zaradi bolj vidnih ljudi.
Ne bom ga pozabil leta 1941), Malo preden je Mussolini z voj-napovedjo zapisal fašizmu
boditvi pa je deloval v okviru PNOO za Slovensko Primorje in zatem pri šolstvu ali pri prosvetnih organizacijah. Sicer pa je to že povojna zgodba, ki jo odrasli že vsi poznajo iz lastne izkušnje in z njo tudi prof. Kosovela. Mislim, da so redki, ki ga ne bi poznali po eni ali drugi strani in dejavnosti, posebno v mestu in okolici. Ze lepo vrsto let sem pa je prevzel vodstvo Studijske knjižnice in marljivo deloval skoraj do zadnjih dni življenja, čeprav je bil skrajno potreben miru in počitka. Kajti še tako odppren stroj človeškega organizma, ki dela v tako nenormalnih prilikah in prečesto pod visokim pritiskom, končno le začenja odpovedovati. In njegove notranje bolezni so že lepo vrsto let najavljale to stanje.
Da pa je njegov dokončni mir tako blizu, ne, to mi pa ne gre in ne gre v glavo. Ne morem si predstavljati, da ga ne bom več srečal, ko se s počasnim korakom, lahno upognjen bliža »svoji* knjižnici.
Naj ti bo, dragi Jože, zemljica lahka! Spomin nate pa bo ostal svež še dolgo, dolgo. To Ti jamči bolesten vtis, ki ga je vzbudilo tvoje izginotje vsaj iz vidne družbe.
Z. JELINČIČ
TRŽAŠKO PRISTANIŠČE ŠELE NA 9. MESTU
Druge luke napredujejo tržaška pa nazaduje...
Negativno pri tržaškem pristaniškem prometu pa je tudi dejstvo, da se slabša njegova struktura
Tržaško pristanišče je lani padlo po obsegu prometa na deveto mesto in je torej prav pri dnu seznama prekomorskih italijanskih pristanišč. Pred Trstom so: Genova (28 milijonov ton), Benetke (12 milijonov ton), Neapelj, Augusta, Ravenna, Savona, La Spezia in Livorno..
Vse kaže, da se neugodne težnje pri razvoju pristaniškega prometa nadaljujejo tudi v letošnjem prvem mesecu. Letos je januarja dosegel promet Genove 2.842.451 ton in je s tem bil tudi dosežen rekordni mesečni promet v zgodovini pristanišča. Tako visoke ravni prometa pa seveda ne bodo mogli doseči tudi v prihodnjih mesecih, saj že sedaj ne zadostujejo obstoječe pristaniške naprave in morajo ladje pred pristaniščem čakati več dni. Vendar pa lahko na osnovi tega podatka presodimo, da bo tudi letos presežen lanski že tako zelo visoki promet in da genovsko pristanišče lahko doseže tudi 35 milijonov ton prometa. Promet Genove letošnjega januarja je za 272.885 ton višji, kot je bil decembra in za 665 tisoč 702 toni višji, kot je bil januarja 1962. leta. Zanimiv je tudi pojav, da se ne krepi samo pro-
met masovnega, temveč tudi kosovnega blaga.
Podoben položaj je tudi v Savo-ni, kjer je pomorski pristaniški promet januarja dosegel 534.620 ton in bil za 12.570 ton višji kot decembra 1962. leta, za 46.659 ton
višji kot januarja 1962. leta, za 168.717 ton višji kot januarja 1961.
leta.
Promet tržaškega pristanišča pa je letošnjega januarja dosegel 410 tisoč ton in bil približno na \sti ravni kot decembra lanskega leta ter za 20 tisoč nižji kot januarja 1962. leta. Promet je nazadoval prvenstveno na račun manjših pošiljk žitaric in premoga za avstrijske potrebe.
Primerjava prometa tržaškega pristanišča s stanjem ostalih italijanskih pristanišč odkriva torej izredno zaskrbljujoče stanje. Že golo dejstvo, da ostala pristanišča napredujejo poriva Trst stalno v bolj podrejen položaj, tako da je padel že na deveto mesto, medtem kc je pred leti še bil na četrtem. Sedaj pa se zaostruje položaj, ko se promet tržaškega pristanišča celo znižuje, pri čemer pa je še zlasti negativno dejstvo, da se istočasno slabša tudi struktura prometa.
..................... m nimii,mini im..................................
PO POSREDOVANJU MINISTRA ZA DELO
smrtno obsodbo. Ravno se je bila, po padcu Avstrije, završevala usoda Češkoslovaške. Jože je bil takrat prišel celo iz Trsta gor na Cerkljansko, skoro na jugoslovansko mejo, na pogreb žene, pok. Fanice Obidove, ravnodušen kot vedno. Star fašist, vaški otiaduh in pretepač, ki je imel posebno nadzorstvo nad menoj (pisatelj France Bevk, ki ga je dobro poznal, ga je večkrat orisal v svojih spominih in šele prav zadnje dni vojne so partizani uspeli z njim obračunati) me je /*> na pogrebu in zatem še dolgo navijal, da bi mu izdal, kdo da je in od kod.
Tak je bil Jože, večen ilegalec pod fašizmom, tih junak, ki je mirno sprejemal na svoja ramena vedno nove naloge, pač kakor so drugi javni delavci padali, eni v zapor-internacijo, drugi v emigracijo. Sprejemal jih je tiho, brez ugovora, kot ob sebi razumljiv moralni imperativ u-sode, ki je tedaj pripadal zavednemu slovenskemu izobražencu.
Spoznal sem ga bil pred dobrimi 40 leti na ljubljanski univerzi, v takratnih naših tamkajšnjih študentovskih organizacijah, posebno v Udruženju jugoslovanskih visokošolceu iz Italije, ki je takrat največ delalo in dolgo časa vse družilo, ne glede na ideološke razlike. Nadaljevala sva seveda zatem po vseh naših dijaških organizacijah v Trstu, Gorici in celo Padovi, kjer sva sodelovala prva leta ter seveda tudi kasneje pri Dijaški Matici, ko se je ustanovila. Po tem prvem mladostnem delu je prišlo seveda delo v prosvetnih organizacijah kjer je on sodeloval posebno pri prosvetnih društvih, včlanjeni v «Prosveti» v Trstu, v posebno tesnem sodelovanju z dr. L. Čermeljem.
Ne bom tu niti našteval njegovega dela pri raznih napol ali čisto ilegalnih šolah in tečajih, srednjega in strokovnega značaja, posebno neposredno po vojni, ker je to najbolje opravil že dr.
L. Čermelj, ki jih je vse zasnoval in vodil; mislim namreč na njegov članek pred poldrugim letom v Primorskem dnevniku ob priliki Kosovelove 60-letnice. Niti ne bom opisoval njegovega dela pri takratnih izdajateljskih podjetjih »Edinosti*:	pri književni
družini »Luč* in pri Biblioteki za pouk in zabavo (kjer je bil takrat pisatelj France Bevk pravi neugasljivi stroj za pisateljevanje), posebno v dobi, ko je moral dr. Čermelj zbežati pred aretacijo zaradi Dijaške Matice. Seveda ker je bila po aretaciji dr. Vratodiča, Kukanje ter drugih, ohromljena dejavnost Dijaške Matice, je moral zatem Kosovel poseči tudi tja.
Njegova res flegmatična mirnost in pa okolnost, da se je na videz udejstvoval le na prosvetnem področju, ga je v letih 1928 in 1930 rešila pred aretacijo in je mogel delati še dolgo vrsto let t> vseh omenjenih organizacijah, kolikor ni bilo vsako delo zatrto. In počasi je ob njegovi strani zraslo novo pokolenje, ki je začelo delati v drugi polovici tridesetih let, tja do tržaškega procesa 1941., ki je tudi njega pokopal z obsodbo pred posebnim tribunalom na 15 let zapora, v katerem je trpel s svojimi vrstniki do padca fašizma.
Takoj ko je prišel iz zapora se je kot dosledni antifašist in velik rodoljub, vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po osvo-
Začasno prekinjeno stavkanje kovinarjev zasebnik podjetij
Včeraj so stavkali tržiški delavci, za stalno premeščeni v ladjedelnico Sv. Marka in v Tovarno strojev
Stavkovno gibanje kovinarjev zasebnih podjetij je začasno prekinjeno, in sicer za tri dni od 14. ure včeraj dalje. Tako so sklenile vsedržavne sindikalne organizacije kovinarjev FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM, ki so proučile povabilo ministra za delo za obnovitev stikov s Confindustrio.
Sindikalne organizacije menijo, da morajo omogočiti ministru, da v najbolj ugodnih pogojih potipa žilo vodstvu Confindustrie, da se
'a
alcem
in javnemu mnenju sploh čimbolj lasno predočiti, zakaj vztraja vodstvo Confindustrie pri nadaljevanju spora.
Ravno zato so tajništva treh sindikalnih organizacij sklenila, da prekinejo- st*vk**za«tt4 dni. V soboto zjutraj se bodo ponovno sestala, proučila rezultate ministrove pobude ter' sprejela'- ustrezne sklepe. Ce bo pobuda ministra Ber-tinelltja imela pozitivne sadove, se bodo izrekli za nadaljevanje pogajanj, če ne, bodo uresničila svoj program sindikalnih akcij.
Po razgovorih, ki jih Je imel včeraj minister Bertinelli s prizadetima strankama, je izdal tiskovni urad ministrstva za delo sporočilo, v katerem pravi: «Ko so sindikati pristali na poziv, naj prekinejo stavkovno gibanje, se je danes ob 17. uri minister za delo Bertinelli sestal s strankama, ki sta zainteresirani na obnovitvi vsedržavne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij. Razgovori se bodo nadaljevali jutri.«
Na podlagi sklepov osrednjih sindikalnih organizacij sta tudi tukajšnja sindikata kovinarjev začasno prekinila stavkovno akcijo.
19. februarja seja pokrajinskega sveta
V torek 19.t.m. se bo zopet sestal tržaški pokrajinski svet.
Prejšnjemu dnevnemu redu zasedanja so dodali še vrsto točk upravnega značaja.
CSSR, ki bodo zato prišli v Trst na novo železniško konferenco.
Opozorilo delničarjem
Trst izključen iz proge <E-2»
Družba «Linee marittime del-l’Adriatico» je sklenila spremeniti svojo progo «E-2», iz katere bodo izključili med drugimi pristanišči tudi Trst. Do sedaj so na tej progi vozile ladje iz Ancone v Rimini, Benetke, Trst, Lošinj, Zadar, Split, nazaj v Ancono. Nova proga bo naslednja:
Ancona, Zadar, Šibenik, Split, Ancona. Na tej progi bo odplula prva ladja 1, aprila in na njej bodo vozile ladje do 31. oktobra s tedenskimi odhodi in to ob 02 vsak četrtek iz Ancone ter povratek v četrtek ob 20. S spremembo proge so skušali povečati promet Ancone in zlasti okrepiti stike z jugoslovansko jadransko obalo ter povezati to progo z ostalima dvema progama «E-3» in «E-1», Proga «E-1» povezuje Ancono š Severnim Jadranom in se na njej ustavljajo ladje v Lošinju, na Reki in v Pulju. Poleg tega bo ista družba vzpostavila hitro progo med Splitom in Ancono.
Finančna intendanca sporoča, da zapade 23. marca rok za dopolnilno prijavo dohodkov od delnic v letu 1961 in v prejšnjih letih. Prijavo je treba predložiti okrajnemu uradu neposrednih davkov. V prijavi je treba navesti družbo, ki je izdala delnice, število posedova-nih delnic, nominalno glavnico ter prejete dividende. Navesti je tre-ba tudi prejšnje letne prijave ter se sklicevati na člen 4 zakona št. 1745 od 29. decembra 1962.
S Do sobote, 16. februarja morajo predložiti na vladni generalni komisariat prošnjo ribiči, ki nameravajo obnoviti naprave za ribolov in ki bodo zaprosili za pomoč. Ribiči bodo prejeli pomoč do 30 odst. izdatkov iz sredstev, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za trgovinsko mornarico.
Ze leta je navada taka, da očka, mamca, sestra vsaka v tem mesecu norčij
PUSTNO RAJANJE OTROKE VODI
Zabaven ples, kjer par se išče, pripravlja že
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
za vse, ki bi številčno zbrani, želeli preživeti PUST prijetno z nami.
24. se bo na
STADIONU« PRVI MAJ«
začel ob 15.30 otroški raj.
V maskah pridite vsi saj Pust le enkrat v letu se zvrsti!
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
V soboto ob 20.30 za red A v vseh prostorih prva uprizoritev VVagnerje-ve opere »Leteči Holandec« v Izvirnem besedilu. Opero bo dirigiral Artur Grueber, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Jutta Meyfarth, Rut Sie-vvert, Eugene Tobin, Petter Lager in Tomislav Neralič. Zborovodja Giorgio Kirsohner. Scenarist Peter Bissegger. Režija Frank de Quell, Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi v nedeljo, 17. t. m. ob 16.30 v Ljudskem domu v KRIŽU
ljudsko igro v štirih dejanjih
iPRISEGA OPOLNOČI:
Spisala Manica Romanova Režira Stane Raztresen
Nazionale 15.30 »VVest side story». — Natalie VVood. Film desetih Oscar-Jev.
Arcobaleno 15.30 »La valle dei dispe-rati«. Technkolor.
Fenice 15.30 «Agente 007 ha licenza di uocidere«. Technicolor.
Excelsior 15.00 «L’amore dtfflcile« — Nino Manfredi, Fuilvla Franco, Vit-torio Gassman. Prepovedano mladini.
Grattaclelo 16.00 «La guerra dei bot-tonl«. Nagrada Jean Vigo 1962.
Supercinema 16.00 «Da Parigi ail Polo Nord sexy». Eastmancolor. Prepovedano mladini,
Alabarda 16.00 «Superspettacoll nel mondo«. Technicolor. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.00 «Peeeati d’esta-te». Technicolor. Prepovedano mladini.
Aurora 16.00 «M delitto detla signora Arlesson«.
Cristallo 16.30 «La banda Casaroli« — Renato Salvatorl, Tomas Millan. Prepovedano mladini.
Capltol 16.00 «11 visone sulla pelle«. Technicolor. Cary Grant. Doris l>ay.
Garibaldi 16.30 »Noi siamo due eva-si». Technicolor. Tognazzi, Vianel-lo, Mag ali Noei.
Impero 16.00 «OK Parigi«.
Massimo 15.30 «La grande conquista» Technicolor. John Wayne. Laraine Day.
Moderno 16.30 »Moderato cantablle«. Jeanne Moreau, Jean Paul Belmon-do.
Astoria 16.30 »AlTinferno e ritorno«. Technicolor. Audie Murphy.
Astra 16.30 »Berllno Est passaporto
f 3)1 SO A.
Vittorlo Veneto 15.30 «L’affittacame-re». Kirn Novak, Jack Lemon.
Abbazia 16.00 «Saint Tropez, Linea blues«. Technicolor. Fausto Tozzi, Marie Laforet. Prepovedano mladini.
Marconi 16.00 «Pa«tasciutta nel deser-to». Oiovanna Rali!, Venantino Ve-nantlni.
Ideale 16.00 »GUI artigli invisiblli del dottor Mabuse«. Prepovedano mladini.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 24 marca izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih poletov na mamutski skakalnici. Vpisovanje v dnevnih urah v Ul. Geppa 9 11.
Prosvetno društvo »Andrej Cok« z Opčin priredi 24. marca t.l. enodnevni izlet v Planico, kjer bodo mednarodni skoki. Vpisovanje pri Draščko-vlh.
Včeraj-danes
V soboto, 23. t. m. na stadionu «Prvi maj«
VII GLEDALIŠKI PLEŠ
Igral bo
«Ljubljanski jazz ansambel« s sodelovanjem
Marjane Deržajeve
Nalezljive bolezni od 1. do 10. februarja
Od prvega do 10. februarja so zaznamovali naslednje primere nalezljivih bolezni: 3 primere da-vioe, 18 primerov škrlatinke, 2 primera vnetja možganske mrene, 56 primerov ošpic, 52 primerov noric, 3 primere oslovskega kašlja, 46 primerov parotitisa in 4 primere rdečk.
iiiiiiimiiituiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimmiHtmiiimiimmnimHunmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiuiiMi
DRAGE MUHE LETOŠNJE ZIME
Včeraj ob 13.30 Je zapustilo delo v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev nad 300 delavcev iz Tržiča, ki so jih za stalno premestili v tržaške obrate CRDA, da jim ne bi bilo treba več plačevati dnevnic. Kot je znano, so spor o tem predali v obravnavanje osrednjemu Intersindu ter bodo o njem razpravljali 21. t. m. v Rimu. Delavci so odšli z dela pred osrednje ravnateljstvo CRDA na Korzu Cavour, kjer so protestirali. Njihova delegacija, ki sta Jo spremljala tajnika obeh sindikatov kovinarjev, Je odšla na ravnateljstvo, kjer je
PRIHODNJI TEDEN V TRSTU
Konferenca o tarifah ČSSR-Trst-prekomorje
Ob koncu prihodnjega tedna bo v Trstu mednarodna železniška konferenca, na kateri bodo razpravljali o železniški tarifi CSSR -Trst - prekomorje. O tem vprašanju so ob koncu januarja že govorili na Dunaju in so takrat avstrijska, italijanska in jugoslovanska železniška uprava sklenile, naj ostane v veljavi sedanja železniška tarifa. Istočasno pa so tudi dopu-
rla odstranjevanje snega 2 mili jena lir na tlan
Doslej so zvozili v morje 35.000 kubičnih metrov snega
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trni
(TI. mv. Frančiška 20 Telefon «1-71*2
NOVO:
Robert Musil:
Mož brez posebnosti L 2.350
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 13. februarja se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMiRLI SO: 66-letna Maria Lenisa, 83-letha Oaiterina Ritmaneic vd. De-grassi, 81-lefcna Italia Rooh vd. Pol-var detta Fiilipuit, 83-letna Ema Tomaži«, 63-letni Antonino Randisi, 54-letni Angelo Falo, 73-lebna Carmela Mega por. Vitli, 61-letnj Salvatore Scamiu, 71-letina Lucia Sokol por. Koren, 67-letna Ana Pellarin vd. Blaso-ni, 62-letbi Et.tore Glessl, 87-letna Maria Morizzo vd. Ronzano, 77-letna Pie-rina Rizzi vd. Mrrchid, 82-letna Agne-se Capriz vd. Maraspin, 31-letni Da-rio Grudina. 76-letna Romilda Legi-sa, 89-letna Ana Cattonaro vd. Zara-tin, 85-letni Giuseppe Valeri, 86-letna Alba Maria Ailmerigottl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
1NAM Al Cammello, Drevored 20 septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza Ul. Montorslno 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12.
Darovi in prispevki
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgo. vino »MAGLIABELLA« na Korzu Ga* rlbaldi, n (Barrlera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN no. gavic tn perila za ženske, moške It, otroke po najnižjih cenah v Trstu. Po. streženi boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
PRI MAGAZZINU FELICE - Trst Ulica Carduccl 41. DOBITE: ženske moške In otroške dežne plašče, bun. de, blače, Jopiče lu srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah.
PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV
višina 2 metra Po *500 lir kv neter; termoplastlčnl podi. ploščice »silion*, plastične preproge, zagotovljena na-
mestitev. brezplačni predračuni. Žani. majte se pri »ITALPLASTi. Trst, Trg
Ospedale 6, tel. 95-919.
ISCEM POSTREZNICO, pošteno, tudi starejšo <\j 9. do 15. ure. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika.
Namesto cvetja na grob	prof
Kosovela darujejo za Dijaš iatico Albin Bubnič 1000 lir. Marijan Dolgan 1000, Rado Rauber 1000, Mario Magajna 500, Fran Udovič 1000, Franc Kavs 1000, Danilo Eenčina 500, Mili Berginc 500, Vladimir Kenda 1000. Bogo Samsa 1000, Stanislav Renko 1000, Romana Juriševič 500. Milan Bolčič 1000, Egon Kravs 1000. Alda Cok 500, Dušan Hreščak 1000. Ivan Cač 500, Slavko Stoka 1CO0, Maks Pečar 500, Dušan Furlan 10C0, Anton Ska rabot 1000 lir.
V	počastitev spo-mima pokojnega prof. dr, Josipa Kosovela darujejo za Dijaško Matico: Silvana Malalan 500 Milena Sila 1000, Antonija Cok 1000, Drago Pahor 10C0, Tatjana in Jože Koren 1000, Just in Sonja Colja 2000, Ivanka Colja 1000, Roman Smuč 1000
V	spomin na prijatelja Jožeta Kosovela daruje družina Tončič 5000 lir za Dijaško Matico in 5000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina prijatelja dr Josipa Kosovela daruje družina Curk 5000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pokojnega Daria Grudine daruje Anton Mezgec 5000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Franca Uršiča daruje Friderik Žnidarčič 2000 lir za Dijaško Matico.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo J’
na predvajanje barvnih diapozl«’ nekaterih članov, ki bo v petek 15. t.m. v Gregorčičevi dvorani 20.30. Vablieni.
Mladinski pevski zbor šole G’*5!* ne Matice v Trstu Ima vaje v*»»
tek ob 17.45. Priporočamo točen
rnmm <
14. februarja odborova seja ob 2t
ICK UM	* -----------
bisk zaradi javnega nastopa. Prosvetno društvo Barkovije.
Pedagoški odsek sindikata šole v Trstu priredi v petek 7
ob 18. uri na osnovni šoli pri 9^, kobu predavanje ((Globalna
prvi stopnji osnovne šole«, la bo ga. učiteljica Pavla Za2^?'e&no enem bodo učitelji dobili
■
Ko*1"
gradivo za izpopolnjevalni t' v marcu.
Tržaški filatelistični! klub «L.-- *
bo imel v nedeljo 17. t.m. ^
st a nek v prostorih kluba,
tecchi 6, od 10. do 12. ure. kakotf ko prvo in tretjo nedeljo
SOŽALJE
Ob smrti prof. dr. Jožeta ^ vela, dolgoletnega podpredse^, in elana nadzornega odbora j. ške Matice, izreka užaloščenim = cem iskreno sožalje odbor Pow nega društva Dijaška Matica.
izr«?
Slovenska prosvetna zveza ob smrti dr. Josipa Kosovela. ^ šega njenega odbornika, družini svoje iskreno sožalje.
Slovensko gledališče sočustvuj, svojci ob smrti svojega pr«"
in kritika dr. Jožeta Kosovela.

Mladinska iniciativa izreka ^ boko sožalje družini Kosovel smrti prof. Jožeta Kosovela.
------ rsK*
Uredništvo in uprava Primci^ ga dnevnika izrekata ob smru 0(. jega dolgoletnega sotrudnika v ^ dr. Jožeta Kosovela svojcem boko sožalje.
SOŽALJE
Založništvo tržaškega tiska ^ uredništvo in uprava Primoraj'
dnevnika izrekajo iskreno so ^ nameščencu ZTT tov. Vlad Uršiču ob smrti njegovega o ce
t*1?
Prosvetno društvo Barkovije i. ka iskreno sožalje svojemu rj predsedniku Vladimiru Uršiču izgubi očeta.
Ob smrti očeta izrekajo V1*®J| ru Uršiču iskreno sožalje ue kolegi.
Zapustil nas je naš dragi oče in nono
FRANC URŠIČ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 14. februarja ol5 15.30 iz hiše žalosti, Strada del Friuli 178, na barkovljansko pokopališče.
ŽALUJOČI OTROCI, SNAHA IN VNUK*
Trst - Barkovije, 14.11.1963.
Občina predvideva, da bodo do konca tedna lahko odstranili ves sneg s tržaških ulic. V središču mesta je delo v glavnem že opravljeno in se sedaj trudijo zlasti v predmestjih in na Opčinah, kjer je pred dnevi sneg ponovno zapadel.
Do sedaj so odpeljali z ulic in od-35.000 kubičnih me-
zdraviti šest dni. Prav tako se bo moral zdraviti šest dni Riva, ki se je pobil po desni roki in desni nogi. Z rešilnim avtomobilom so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo zdravniško pomoč.
nredočila zahteve delavcev inž. Mo- stila možnost nadaljnjih pogajanj rettiju.	na osnovi zahtev predstavnikov
.......................................................mil
SPOROČILO FINANČNE INTENDANCE
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiitiii
Zahteve delavcev industrije cementa
Sindikat gradbene stroke Delavske zbornice sporoča, da so sindikalne organizacije poslale orga. nizacijama Assocemento in Inter-sind seznam zahtev za obnovitev pogodbe delavcev cementne industrije. Medtem so odpovedali pogodbo za urednike in vmesno kategorijo. V Trstu se tiče obnovitev pogodbe delavcev in uradnikov Italcementi v industrijskem pristanišču.
Prijava dohodkov od dela za odmero davkov
Za odtegljaje veljajo enaki predpisi kot lani
V zvezi s 13. prijavo dohodkov »Vanoni* sporoča Finančna intendanca naslednje:
Kakor v preteklih letih dopušča finančno ministrstvo za prijavo dohodkov kategorije C-2 (delo v odvisnem razmerju), da jo do 31. marca t.l. predložijo delodajalci sami, pri čemer naznačijo celotne mezde, ki so jih izplačali delavcem v letu 1962.
Podjetja, ki imajo sedeže ali tovarne v različnih davčnih o-krožjih, morajo predložiti ustrezne ločene sezname s podatki, ki jih predpisuje obrazec za izjave. Pri tem morajo navesti dohodke posameznih uradnikov ter skupno vsoto dohodkov vseh delavcev.
Potrjuje se predpis, vsebovan v okrožnici št. 500.004 od 5. marca 1956, po katerem ni treba več delavcu in uradniku predložiti potrdila o delu, ko predloži enotno prijavo dohodkov. V tem primeru mora prijaviti prizadeti delojemalec na lastno odgovornost točno vsoto dopolnilnega in dohodninskega davka, odtegnjenega od vseh dohodkov kategorije C-2, dobljenih v letu 1962. Predpis omenjene okrožnice je potrdil tudi člen 28
malcem vsa pojasnila, ki bi jih zahtevali, da bi lahko navedli v svojih izjavah točno vsoto odteg ljajev davka. Medtem pa imajo davčni uradi pravico, da opravijo pri delodajalcih potrebno nadzorstvo in ugotovijo, ali so navedbe v prijavah delojemalcev točne.
Od dohodkov se odbije stalna vsota 240.000 lir. Ce pa se z dohod' ki moža seštejejo tudi dohodki, ki jih ima od dela žena, se odbije od vsote 240.000 lir vsota 50.000 lir.
Za dopolnilni davek velja odtegljaj izdatkov za prevoze in za strokovno spopolnjevanje, kakor je do lani odrejalo finančno ministrstvo in kakor določa od januarja letos člen 5 zakona št. 1682 od 4. decembra 1962. Ta odtegljaj lahko znaša 20 odstotkov kosmate plače in drugih prejem' kov in dodatkov in ne sme preseči 360.000 lir.
Kar se tiče prijave delodajalcev se opozarjajo na predpis člena 25 enotnega besedila zakonov od 29. januarja 1958 št. 645, ki se tiče naslednjih elementov:
seznama vseh izplačil usluž-
vrgli v morje trov snega, povprečno po 3.000 kubičnih metrov na dan. Poleg osebja občinskega podjetja za čistočo, so zaposlili tudi do 700 drugih oseb In skupno 40 tovornjakov. Niso še točno Izračunali, koliko bo odvažanje snega občino stalo, predvidevajo pa da od 1,5 do 2 milijona lir na dan.
Podrl je starko in pobegnil...
Karabinjerji iz Kolonije vodijo preiskavo, da bi odkrili krivca,
ki je v ponedeljek zvečer podrl starko v Ul. Marconi, nato pa je zbežal. Tokrat ne gre za motori-
sta ali avtomobilista, ampak za
pešca, zaradi tega je preiskava bolj otežkočena, ker pešci pač nimajo evidenčnih tablic na sebi.
Okrog 20.30 v ponedeljek je 70-letna Irene Schivi vd. Fabrici iz Ul. Coroneo 35 šla peš po pločniku po Ul. Marconi, ko pa je hotela kreniti v Ul. Ronco, jo je podrl stasit mladenič, ki je pritekel po pločniku. Ustavil se je za hip in se oprostil, nato pa je naglo odšel, češ da gre poiskat avto. da bi ženico odpeljal v bolnišnico, toda o njem in o avtu ni bilo več ne duha ne sluha Ženici so pomagali pešci, ki so nato prišli mimo, tako da je lahko vstala in počasi odšla domov. Upala je, da bodo bolečine prenehale, toda bolelo jo je vedno bolj, tako da so jo včeraj dopoldne morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek, j Pri padcu se je namreč pobila po desni nogi, ki si jo je verjetno tudi zlomila. Okrevala bo v polrugem mesecu, če ne bodo nastopile komplikacije.
Avtomobilist podrl dijakinjo na pločniku
Ko je včeraj popoldne 15-letna dijakinja Giuliana Žiberna iz Ul. Santi 1 hotela prečkati Ul. Vero-nese, jo je z avtom obrsnil 19-letni Glauco Cadel iz Ul. Dei Leo št. 6. Cadel je zapazil skupino dijakov na pločniku in se jim je hotel izogniti, toda prav tedaj sta z nasprotne strani privozila dva avtomobila in Cadel je nekoliko krenil proti pločniku, da ne bi prišlo do trčenja. Tako je obrsnil dijakinjo, ki je padla in se nekoliko pobila po kolenih. Priskočil ji je na pomoč, toda dejala je, da ni nič hudega. Sele potem je odšla v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Okrevala bo v dobrem tednu.
SporoCamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da nas je po kratki bolezni zapustil včeraj, 13. t.m., naš nepozabni, dobri mož, oče in svak
prof. dr. JOŽE KOSOVEL
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice.
Žalujoči: žena Zorka, sin Saša z ženo Marijo ter svaka Mif'
Sr
U«r0
b>e
mol:
Ss
{%
h
■'jj,
N
Na"
Ni
C
I* dl "1 H

Hi
s
%
s
h, L
S.
N 1
. la
>>
N,
’ i
S
‘t
!»o
in
5č
bei
J
S
ko in Darko Kosmina z družinama.
žalovanju se pridružujeta prijatelja Marica in dr. Fran®
5 Upravni svet letališča v Ron-kah je sinoči odobril proračun za gradnjo velikega vzletišča, na katerem bodo lahko pristajala tudi večja letala. Poleg tega so določili datum za sklicanje skupščine.
Tončič.
Trst, 14. 2. 1963
gg
S

(k,6!
•S
s
S

Sl?

N
h
š
V
i, t
s
sr
•i
Kdo ga je videl?
bfcncem, od katerih niso bili odtrgani nobeni odtegljaji; 2. celotne
enotnega besedila zakonov o nepo-| vsote obveznih prispevkov v bre-srednih davkih, ki ga je odonnl me delodajalcev v preteklem letu,
predsednik republike z odlokom št. 645 od 29. januarja 1958.
'Delodajalci morajo dati deloje- meznih plačilih.
pri čemer je treba podkrepiti seznam z navedbo podatkov o posa-
TRCENJE DVEH AVTOV
Rdeči semafor ga ni ustavil
Po Ul. Martin della Libertš je včeraj popoldne 43-letni Aldo Moretti iz Istrske ulice 91 vozil proti Ul. Fabio Filzi avto, v katerem se je peljal tudi 43-letni Bruno Riva iz Ul. Agro 6. Vanj je trčil z avtomobilom 38-letni Mario Te-renghi iz Milana, ki je vozil proti Ul. Ghega in se ni ustavil, čeprav je semafor kazal rdečo luč.
Zaradi močnega sunka se je Moretti pobil po levi roki in levi
nogi, zaradi česar se bo moral
Ze v nedeljo je odšel od doma in se ni še vrnil 80-letni Josip Grahonja od Zgornje Magdalene št. 799. Njegovi svojci so zelo zaskrbljeni in prosijo vsakogar, ki bi ga videl, naj jim to sporoči ali pa javi policiji. Oblečen je bil v temno sivi jopič in hlače »kaki*. Morda je šel v Kastelc čez mejo, kjer ima sorodnike, ali pa je v kakšni vasi v dolinski občini.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
sporoča žalostno vest, da Je včeraj umrl v Trstu znani slovenski javni in kulturni d* lavec
prof. dr. JOŽE KOSOVEL
predsednik Narodne in štud ijske knjižnice
Pogreb zaslužnega pokojnika bo danes ob 16.30 iz mrtvašnice tržaške glavne bolnišnice
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
V Trstu, 14. februarja 1963
S


s
Sporočamo žalostno vest, da je včeraj umrl v Trstu
prof. dr. JOŽE KOSOVEL
dolgoletni predsednik Narodne in študijske knjižnice
Danes ob 16.30 ga bomo spremili na njegovi zadnji poti.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
V Trstu, 14. februarja 1068
S

H
\
Taborniki so zborovali
p % &<.	»
10. t.m. so imeli ta-loriji r°du Modrega vala v Gre-Ji.1 &vorani v Ul. Geppa 9 *Mi „ “or> na katerem so izvolili n^dbor, ki ga sestavljajo : |hr0,.a '"alter Brus - Tiger; pod-’ojlc0 <‘iu °ie Uej - Jok; načelnik iJ?Uot - Iztok; podnačelnik «i)tla(,forel - Brin; tajnici Mara *toiin„"c - Iskra in Neva Starec-i ■BuJ.- laOajničarka Tatjana So-■olfeo Jaj referanta M.C. Dekleva ffilinL ^tek in Nivea Kuret-•'Hfc . ,?>' gospodar, Marko Hre-Pošali Wrast- Iz potočil, ki so jih 1,1 telnik, tajnik, blagajnik "•Iq	je (,j[0 razvidno, da
Ni 0£,°orviška organizacija za-Jfo 0BrJOtni,i težav in pomanjka-Jt le;„e ni mogla razvijati svo-*t lahHnosti tako, kot bi jo si-
Simi'it bJ .razJ,0\a^ala.z z":
*	•ledji1 sredstvi. V diskusiji, ki J*. pa . razrešnici staremu odbo-'1 c0i, le prišlo jasno do izraza, Jlili „ 2a delo pri mladih taborih* manjka in da so tudi 'liub J *a razmah delovanja, '!lltlje Sem oviram vendarle pre-Soia,' . Taborniki sami so med
or„„I?ra2*!' željo, da bi v okvi-^an,zacije deloval jamarski . 'kot katerega nudi naš Kras / ludt dovolj priloinosti. Člani , J«1j, 'Pplaiaii v tem, da bi delu C1)e koristila povezava s ■Ni,," oroonizneijo v Jugoslaviji,
•	JJ. Ta seveda na Goriškem Sle«;.?1 ta organizacija morala
5!ote«itj. Pozornost tudi Beneški kjer se je že lani mu-
Pottj^ina tabornikov.
!’Pro«i a“or ie prevzel nalogo, da ’ iti j Program zc nadaljnje de-i •« r krepko zaviha rokave, da , t,)etti°ri,,an'zocija, ki vzgaja pri “oe jn znanstvu ljubezen do na-°veka, v bodoče delovala
■S*
uspehom kot doslej.
SAMOTNA SMRT SAMOTARSKEGA MLADENIČA
V kuhinji je ležal zastrupljen s plinom
Zdi se, da gre za samomor zaradi verjetne duševne depresije
V svojem skromnem stanovanju v Ul. Vivaldi 2, kjer je po smrti svoje matere živel sam, si je s plinom vzel življenje 31-letni Alfredo Cominotto, ki je bil zaposlen pri nekem podjetju v industrijskem pristanišču. Revež se je zastrupil že v torek popoldne okrog 16. ure, kakor je ugotovil sodni zdravnik prof. Nicolini, njegovo truplo pa je našla včeraj okrog 11, ure Enrichetta Bo-nacci, ki je fantu pospravljala stanovanje.
Ko je ženska prišla včeraj dopoldne, kakor vsak dan, da bi pospravila stanovanje in je odprla vrata stanovanja, je vanjo puhnil plin, s katerim je bilo stanovanje nasičeno. Takoj je zaslutila, da se je nekaj zgodilo. Skočila je v kuhinjo, kjer je na tleh zagledala truplo nesrečnega fanta. Zaprla je pipo1 plinskega kuhalnika, odprla na stežaj okno ter klicala na pomoč. Iz sosedne mlekarne so telefonsko poklicali rešilni avto ter obvestili policijo. Rešilni avto je bil kmalu na mestu, toda dežurni zdravnik je mogel ugotoviti le vzroke smrti.
Agenti komisariata javne var-
nosti pri Sv. Soboti so uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzroke, ki so Cominotta dovedli do usodne odločitve. Kakor smo že omenili, je živel sam odkar mu je mama umrla pred dobrim letom. Delal je v industrijskem pristanišču in je bil zaročen, zadnje čase pa je bil zamišljen in bolj zaprt sam vase.
Da gre za samomor sklepajo tudi iz dejstva, da je odstranil varovalke električne napeljave, preden je odprl plin, to pa verjetno zaradi tega, da ne bi nastala eksplozija, če bi kdo prižgal luč.
Obleka se ji je vnela ob plinski pečici
Na dermatološki oddelek so sinoči sprejeli s pridržano prognozo 33-letno. Vittopo Dragotin vd. Bon iz Ul. Lonza 3. ženica je dobila opeldine 2. in 3. stopnje po vsem telesu, ker se ji je vnela obleka, ko se je preveč približala plinski pečici v svoji spalnici. V hipu je bila vsa v plamenih, na njene klice pa je prihitela vnukinja, ki oj je rešila in z rešilnim avtom spremila v bolnišnico.
Il4l,|uiii,al„(lllllllllll	mm	m imiiihihiiiiiiii,,„,lilin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiii,u,iiiHiiiniiiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
l^ri trčenju si je zlomil nogo '»mrl pa je zaradi pljučnice
Avtomobilist, ki je bil udeležen pri nesreči, obsojen na 6 mesecev
Xapora - Oba voznika sta vozila brez pravih šoferskih dovoljenj
Sjjilf canskim sodiščem (pred-«ar tožilec Ballarini, za-''hiarelli, obramba P.P. H-ft. Cm 2ast°Pnika zasebne stran. tis9' z»o?agna in Carbone) se je
~»i i	-.-.i 53-letni Giovan.
1, V 12 Ul. Galileo 14, ki je bil V9	nenamerno ubil ne-
l>	Neria- sl° ie za Pr0‘
H ,,?ija i **°, ki se je pripetila rli« rJani okoli 23.40 na vogalno hris,Pi in Timeus.
JjJe u- ®rišlo do nesreče! Politi! 2 o„?‘°vila, da je Bossi pri-V> ■ ■	Fiat 500 iz Drevore-
>wJe bi[Ptembra po Ul. Timeus lljPo (Namenjen na trg pred ' 'anico. Na vogalu z V>0zii)e Prišlo do nezgode, ko Vj0 Ri, Z ^esne strani 28-letni ki f2o> Po poklicu karabi-V•ki služboval na fcarabi-, ave °stajj v Ul. Hermet.
„*,s to nezgodo je treba W\ .Neig1 Pomniti, da voznika ni-,lc«;rad.r)i»,S“tarskih izkaznic, kot Ni Pri _JV® za.ton. bossi je imel <i»o, .s.ebi zapadlo šofersko iz-Hj."6 zarJ.pi jo moral obnoviti, 'C*kt0 i?1 drugih razlogov, pa
r«r js,"'1 je kratkovmen. lta-%9*je j!220,, doma iz Monselice, 'M9 i^Diti n*koli opravil vozni-V , vojn' Naprav je tu v Trstu
\SutiJ motor-
Ji i?®ljalc U Nesreče se je z Riz-Sina motorju tudi njego-}f#J ,1* zaročenka Marina Ci-S ‘-C.SorlciNi 34' Policijski yNšloUJNNevajo, da je do nesreči9 ie n„na.s'adnjih okoliščinah. v stni-?s’ Paljal s svojim av-žen1 P10« splošni bolniš. v%,9’ ki Jadoma naletel na moji!' Nbi-JJJN Ja prihajal z desne k J9t ohhJ.M o je zavrl svoje vo-Sf9., ki krmilo na levo. Riz. 1 krm-, upravljal vespo, je ■' :anm,° svojega vozila na N- Vse to pa ni prepre-
mmmMMkn
čilo trčenja. Desni sprednji del avtomobila je zadel ob levi sprednji del motorja, nakar sta obe vozili nadaljevali svojo pot. Toda avto je še enkrat zadel v zadnji del vespe. Zaradi močnega udarca je Ci-rianijeva zletela čez sprednji del avtomobila, padla na tla ter se pobila po raznih delih telesa. V bolnišnici se je morala zdraviti okoli 30 dni. Rizzo pa je padel na tla ter si zlomil levo nogo. Po nesreči je umrl v bolnišnici 2 tedna pozneje zaradi pljučnice, zaradi poškodbe same pa bi ozdravel v 40 dneh.
S tem se je seveda Bossijev položaj poslabšal. Prijavili so ga sodišču zaradi nenamernega umora, telesnih poškodb ter zaradi vož-nje motornega vozila brez vozniškega dovoljenja.
Na včerajšnji razpravi je med drugimi nastopil Rizzov oče, ki je povedal, da mu je sin pošiljal vsak mesec od 15 do 20 tisoč lir. Vse druge ptiče so potrdile prejšnje izpovedi.
Zastopnika zasebne stranke sta zahtevala, naj sodniki obsodijo Bossija zaradi nenamernega umora ter na plačilo 5 milijonov lir odškodnine svojcem pokojnega karabinjerja (od te vsote naj bi odšteli 1 milijon lir predujma) ter 1 milijon lir odškodnine Marini Ci-rianijevi (predujem naj bi v tem primeru znašal 200.000 lir). Javni tožilec pa je zahteval, naj sodniki obsodijo Bossija na 1 leto zapora zaradi nenamernega umora ter naj ga oprostijo ostalih obtožb za-radi amnestije.
Sodniki so spoznali Bossija za krivega obtožbe nenamernega u-mora in telesnih poškodb ter sp ga zato obsodili na 6 mesecev zapora in 50.000 lir globe. O odškodnini prizadetim strankam bodo razpravljali pred pristojnim civil-
predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro film: za njega ni druge poti:
SENZA
D0MANI
(Brez jutrišnjega dne) Igrajo:
GEORGE NADER BERNARD LEE BESSIE LOVE
S.-SIO «1RIS» PROSEK
Ja danes 14. t. m. ob 19.30 lilm:
'Sto donne mie non vi riconosco
(Avgust, ženske moje ne spoznam vas več)
Igrajo: FLORELLA DE LUCA in TONY DALLARA
Ed!
nim sodiščem. Vendar pa bo moral Bossi plačati 500.000 lir pred. ujma Rizzovemu očetu ter 150.000 lir Marini Cirianijevi. Razen tega bo moral povrniti stroške dveh zastopnikov zasebnih strank, in si-cer vsakemu po 50.000 lir.
* • •
Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 45-letni Paolo Lucarich iz Ul. della Guardia 12, ki je bil obtožen, da je v začetku lanskega marca ukradel 42-letnemu Gianottu iz Ul. Lazzaret-to vecchio 24 usnjeno torbo z raznimi oblačili in perilom.
Do tatvine je prišlo v gostilni na Šentjakobskem trgu 6. V začetku marca lani se je Gianotta znašel v omenjeni gostilni, kjer je pri odhodu pozabil torbo. Naslednjega dne se je zglasil v lokalu, toda lastnik mu je povedal, da je torbo odnesel s seboj neki moški. Minilo je potem skoraj mesec dni. Nekega večera se je Gianotta znašel spet v omenjeni gostilni. Gospodar se mu je približal ter mu dejal, da je neznanec, ki mu je ukradel torbo, v gostilni. «Kdo pa je?», je vprašal Gianotta. Gostilničar je s prstom pokazal na moškega, ki je po njegovem mnenju zakrivil tatvino. Gianotta se mu je približal — šlo je za Luca-richa — ter ga pobaral za torbo. Lucarich pa se je razkačil ter obsui Gianotta s ploho žaljivk. Ta pa ni pomišljal dolgo ter je pozval v gostilno karabinjerje.
Na razpravi se je zvedelo, da je Lucarich duševno bolan ter da je sodišče že leta 1938 ukazalo naj ga zdravijo v umobolnici. Leta 1956 ,e prišel pred porotno sodišče, ker je sramotil italijanski narod in tudi ob tej priliki so ga porotniki oprostili, ker so menili, da kot kronični alkoholiziranec ne more odgovarjati za svoja dejanja.
Kljub temu so ga včeraj sodniki obsodili na 1 mesec zapora in 25.000 lir globe. Pripomniti pa je treba, da bi se moral obtoženec zagovarjati pred sodnikom tudi zaradi prosjačenja. Te- obtožbe pa so ga oprostili zaradi amnestije.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Mlel a pozdravili usirf e»
Svetovalec odv. Sfiligoj je protestiral zaradi pomanjkanja določil za zaščito manjšine v deželnem statutu
Avto v drevo na cesti Reka-Trst
Vožnja po cesti Reka-Trst je še nevarna zaradi poledice in snega. Tako sta se včeraj ponesrečili 50-letna Rosalia Truden por. Crivelli iz Milana ter njena 11-let-na hčerka Daniela, ki sta se vračali z Reke z avtom, ki ga je vozil mož, oziroma oče Angelo Crivelli.
Na zasneženi in poledeneli cesti blizu Podgrada je avto zdrsel in treščil v obcestno drevo. Šoferju se ni zgodilo nič hudega, njegova žena pa se je pobila po glavi, levi roki in kolenih, zaradi česar so jo sprejeli na U. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti 8 dni, hčerka Daniela pa se je nekoliko pobila po čelu in so ji nudili prvo zdravniško pomoč ter bo okrevala v nekaj dn“h. Z zasebnim avtomobilom so ju pripeljali v tržaško bolnišnico.
glasovanju o resoluciji zaradi poprej navedenih razlogov. Demokristjani, socialni demokrati, socialisti ln komunisti so glasovali za resolucijo, svetovalci SDZ In PLI so se vzdržali, misovci pa so glasovali proti njej.
V nadaljevanju seje sta svetovalca Batello in Candussi načela zadevo odstranjevanja snega z občinskih cest, vendar so jima predlagali, naj predložita ustrezne interpelacije. Nadalje so odobrili načrt za ureditev javnih zelenih površin ln sprejeli še druge sklepe. O drugem delu ! hodnji številki.
ki ter so ga zato pridržali za 20 dni na zdravljenju. Persolja je povedal, da se je ranil z žago cir-kularko, ko je žagal drva.
seje bomo poročali v prilil '
Goriška zastopnika v Vidmu zaradi dežele
Občinski odbor je pod županovim predsedstvom nadaljeval z obravnavo proračuna za leto 1963. V začetku seje je župan sporočil odbornikom, da je prisostvoval komemoraciji padlih ozopov-cev v kraju Malga Porzus. Skupno s podžupanom dr. Gallarotti-jem pa je v Vidmu prisostvoval skupščini parlamentarcev in furlanskih administratorjev, posvečeni ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Odbornike je nadalje seznanil z urejevanjem zadeve okoli goriškega letališča, kjer se bo število tečajev od dosedanjih treh zvišalo na deset.
Sv. Valentin napoveduje bližajočo se pomlad
Danes proslavljamo sv. Valentina. V zvezi s tem praznikom se je udomačil izrek »Sveti Valentin — prvi pomladint. Značilnost tega praznika je v tem, da predstavlja prelomnico med zimo in spomladjo; pravzaprav spada že v spomladansko obdobje.
Gre -a ljudski izrek, ki je nastal na podlagi dejanskega pfe-okreta v vremenu. Tudi letos praznujemo sv. Valentina v dokaj u-godnih vremenskih pogojih. Se pred dobrim tednom smo bili skoraj do kolen zasuti s snegom, odjuga, ki je pritisnila kasneje, pa je ozračje tako segrela, da 'je marsikdo odložil zimsko obleko. Včeraj' je bilo kar pošteno toplo in tako bo verjetno tudi danes in vse naslednje dni.
V nedeljo bodo v St. Mavru praznovali svojega patrona sv. Valentina. Po starem običaju se bodo meščani in okoličani v velikem številu odpravili v ta prijeten kraj, tako primeren za krajše izlete v začetku nove sezone. Slovensko planinsko društvo je prav zaradi tega sklenilo v nedeljo i-meti svoj letni občni zbor, da bi se njegovi udeleženci popoldne odpravili na prvo turo.
Vreme je sicer precej nestanovitno in se prav lahko dogodi, da nas presenetijo snežne padavine, kot se je to primerilo pred nekaj dnevi v Trstu, Vidmu in tudi v višjih hribih okoli Gorice.
Pri cirkularki se je porezal
Včeraj okrog poldne je prišel po pomoč v goriško bolnišnico 50-letni Leopold Persolja iz Moše. Zdravniki so ugotovili da se je precej močno porezal na dpsni ro-
Nezgoda žene iz Zdravščine
Včeraj zjutraj ob 9.30 je prišla po pomoč v goriško bolnišnico 35-letna Maria Tullio iz Zdravščine št. 95, ki je malo prej padla doma in se precej močno pobila. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je žena zlomila nekaj reber na desni strani ter si prizadejala tudi druge poškodbe ter so jo zato pridržali za 25 dni na zdravljenju.
Na dnevnem redu za sejo pokrajinskega sveta, ki bo v soboto 16. t.m. je tudi pokrajinski proračun za leto 1963. Ta je bil sicer tudi na dnevnem redu prejšnje seje, vendar pa takrat še ni bil pripravljen niti proračun niti poročilo o njem. Tokrat je odbor pripravil eno in drugo.
V uvodu poročila ugotavlja pokrajinski predsednik dr. Chienta-roli, da je to drugi proračun, ki ga predlaga sedanja pokrajinska Uprava. Pokrajinski primanjkljaj se bo z njim povečal za nadaljnjih 418 milijonov lir, ker medtem še ni prišla tista pomoč, za katero moleduje pokrajinska u-prava rimsko vlado že vrsto let. Prav tako se ni premaknil z mr-
Tudi gorlški občinski svet se je pridružil ostalim krajevnim organom oblasti v tržaški, videmski in gorlški pokrajini ter na dostojen način pozdravil ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
V uvodni besedi je župan dr. Po-terzio dejal, da je bila želja po av tonomiji poudarjena v goriškem občinskem svetu že leta 1922. Ker pa fašizem ni spoštoval demokracije ni mogel spoštovati niti pravic našega ljudstva. «M1 si predstavljamo deželno ustanovo kot odločilno o-rodjs za preobrazbo in omejitev nalog in uslug države, da bi se le-ta modernizirala, postala prožnejša in kos posebnim nalogam,« je dejal župan v svojem govoru in dodal, da je ustanovitev dežele stvar notranje politike, ki ne more in ne sme na noben način vplivati na mednarodne pogodbe in sporazume. Dežela ustvarja ustrezne pogoje za okrepitev, ne pa šibitev nacionalne enotnosti demokratičnih ustanov. Ko je v nadaljevanju svojega govora omenil naloge dežele, ki naj koordinira ekonomske načrte, je župan ugotovil, da dežela ne bo tisti čudežni lek, ki bo odpravil vse pomanjkljivosti.
Medtem ko ostanejo v veljavi državni posegi v korist goriške pokrajine (prosta cona in rotacijski sklad) se apelira tudi na administratorje sosednih pokrajin, da ne bi dovoljevali škodljivo konkurenco na ekonomskem področju. Nadalje je omenil ugodnosti za delovno silo, ki ji ne bo treba več emi-grirati. O samem poslovanju deželne vlade pa je dejal, da se bo vlada vedno z njo posvetovala, ka dar bodo pripravljali gospodarske pogodbe s sosesdnimi državami.
Prvi se je k besedi priglasil odv.
Sfiligoj, ki je dejal, da se je SDZ že maja 1947 zavzemala pri ustavodajni skupščini za deželno avtonomijo in pravno zaščito manjšin.
Obžaloval pa je izpustitev določil za zaščito manjšin v deželnem statutu. Protestiral je proti tej pomanjkljivosti in zahteval, da se njegove izjave dajo v zapisnik.
Dr. Batello (KPI) pa je dejal, da se je z zaključitvijo enega, odprlo drugo poglavje borbe za deželo: kako bomo uporabili to sredstvo.
Posvetiti se je treba spoznavanju problemov v mejah dežele, je dejal svetovalec, kajti dežela ni samo stvar decentralizacije, ampak predstavlja element moderne države z načrtovanjem ekonomije in dviganjem kulturne ravni. Govornik je nadalje dejal, da se v večinski stranki in tudi v PSDI opažajo partikularistična gledanja na posamezna vprašanja, ki dokazujejo pomanjkanje deželne zavesti.
Govornik je nadalje podprl Sflll-gojevo obsodbo o Izpustitvi manjšinske zaščite, vprašanje, «ki ga bomo tudi mi imeli stalno pred očmi«. Končno je izrazil prepričanje, da bo eden izmed prvih sklepov nove vlade. Izvoljene na aprilskih volitvah, sprejem volilnega zakona za novo deželo.
Svetovalec Candussi (PSDI) se je pridružil županovemu stališču glede dežele, liberalec Chiozza pa je obljubil svojo pomoč, da se ne bi uresničila tista bojazen, ki so jo vedno imeli pred očmi, ko so govorili o deželi.
Načelnik skupine krščanske demokracije dr. Vripani je predlagal sprejem resolucije, ki odobrava županove izjave in se zahvaljuje parlamentu za uresničitev ustavnega določila in izpolnitev želja prebivalstva za socialni In ekonomski napredek. Resolucija nadalje izraža upanje, da se bo dežela čimprej ostvarila z izvolitvijo deželnega sveta. Nadalje se sklicuje na poprejšnje sklepe občinskega sveta, naj se vsi kvalificirani organizmi in posamezniki, ki pripravljajo programske dokumente, čimprej pridružijo občinskemu svetu.
Preden je župan odredil petminutni premor, da bi načelniki skupaj soglasno stavili nekaj popravkov v Trlpanijevo resolucijo, je misovski svetovalec Rosolin predlagal, naj v njej upoštevajo tudi njihovo obžalovanje, da v novo deželo ne bosta vključeni Istra m Dalmacija. Njegovega predloga seveda sploh niso vzeli v poštev. O njem se je pozneje razvila živahna diskusija, ki pa se ni tikala vsebine predloga, ampak procedure, ki ni bila v skladu z določili pravilnika o delovanju občinskega sveta.
župan je po odmoru prebral resolucijo, o kateri so bile podane glasovalne izjave. Odv. Sfiligoj se je strinjal s tistim delom, ki govori o socialno-ekonomskem napredku: napovedal je, da se bo vzdržal pri
iiiiiiiniiriHriiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiniiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODBOR ZA TRGOVINO SOGLASA
Blok v Ul. sv. Gabrijela bi bil koristen in potreben
Reforma občinske trošarine in obrt niče za mešelarje
Stalni odbor za trgovino in kre-, kaznovani, ker so opravljali tc dit pri trgovinski zbornici v Go- _ delo brez dovoljenja, rici je imel pretekli torek ponovno sejo, na kateri je obravnaval razne probleme. Med drugim so razpravljali o reformi občinske trošarine, ki naj bi jo pobirali z obvezno letno pogodbo, kjer je to izvedljivo, ker so na ta način manjši stroški za izterjevanje.
Proučili so tudi zahtevo po o-tvoritvi novega mejnega prehoda v Ul. sv. Gabrijela v Gorici, predvsem z gospodarskega gledišča.
Potem ko so proučili pozitivne in negativne strani tega vprašanja, so po daljši razpravi prišli do zaključka, da bi bilo odprtje tega bloka koristno in potrebno.
Odbor je izrekel svojo soglasnost tudi s pobudo trgovinske zbornice iz Padove, ki se zavzema za to, da bi lahko dobili obrt-nice za izvrševanja poklica tisti
Na Majnici je padel z vespo
Včeraj zjutraj so pripeljal: v goriško bolnišnico Gaetana Nikolav-šiča iz Gradiške, ki je malo prej padel z vespe na Majnici. Pri padcu se je ranil na desni nogi ter dobil tudi druge poškodbe. Zato so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju.
Nezgoda v Gabrjah
Včeraj okrog 16.45 je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 53-letni dr. Rodolfo Pertussi iz Gabrij št. 10. Mož se je na steklu porezal na desni nogi in izgubil tudi precej krvi. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v
.mešetarji, ki so bili predhodno 16 dneh.
NA DNEVNEM REDU SOBOTNE SEJE
Pokrajinski proračun predvideva 418 milijonov lir primanjkljaja
Samo za pokrajinsko umobolnico bodo potrošili 436 milijonov lir - Pomanjkanje denarja ovira gospodarski in socialni razvoj
tve točke predlog, ki ga je lani postavil poslanec Martina glede asanacije pokrajinskih financ, ter še vedno leži v predalih kot predlog, ki čaka, da se bodo nanj spomnili.
Finančna stiska je pokrajinski upravi v veliko oviro pri njenem delu, ker ne more razviti pravega delovnega programa. Kljub temu pa so posamezne postavke v proračunu večje kot lani, tako kar se tiče okrepitve posameznih naprav, kot tudi prejemkov uslužbencev ter skuša biti uprava glede tega enakovredna drugim pokrajinam z mnogo boljšim finančnim položajem.
Tako je predviden dvig upravnih stroškov pokrajinske umobol-
iiiioiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinmnmiiiiiinHniiiiiiMitiuiiiiiiifitiiiiiiiiiiimiii
RUDNIŠKA KONCESIJA V RAJBLJU LETOS ZAPADE
Prvi pogoj za obnovo naj bo zgraditev predelovalni te ob Beli
Tako so zahteval! predstavniki Kanalske doline in Karnije v Tolmezzu
Na zadnjem zasedanju predstavnikov Karnijske skupnosti, ki je bilo prejšnji mesec v Tolmezzu in v sklopu katere je tudi Kanalska dolina, so med drugim razpravljali tudi o rajbeljskem rudniku cinkove rude. Kot znano ima ta rudnik v zakupu delniška družba Raibl, v kateri ima večino delnic rudarska in kovinarska družba Pertusola, v kateri je sko-ro izključno francoski kapital. Družbi Raibl poteče koncesija za rudnik letos in sicer dne 30. junija ter jo bo po vsej verjetnosti skušala obnoviti.
Prav v zvezi s tako obnovo, pa bo morala država, preden podaljša dovoljenje za izkoriščanje rudnih bogastev v tem kraju, postaviti določene pogoje glede dela in delovne sile v rudniku in nje-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje v nedeljo, 17. februarja ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 s komedijo v štirih dejanjih
«KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA*
(Andre Raussin)
Sedeži so po 300 ln 200 Ur, stojišča po 100.
Mladini pod »8. letom vstop prepovedan
DELOVAL BO BIFE'
PROMETNA NESREČA BREZ ČLOVEŠKIH ŽRTEV
Osebni avtomobil v tovornik zaradi nepravilnega prehitevanja
Trčenje je bilo med Ločnikom in Majnieo - Oseb-ni avtomobil je prehiteval, ko ni imel proste poti
Sirena rešilnega voza Zelenega križa, ki je naglo vozil po Korzu, je včeraj opoldne na ves glas o-pozarjala, da se je spet nekaj zgodilo. Telefoniramo Zelenemu križu, kjer nam povedo, da sta se na državni cesti med Majnieo in Ločnikom zaletela tovornik in avtomobil.
• Spet kri na asfaltu, spet smrtna žrtev«, to je bilo logično vprašanje, ki bi se vsiljevalo vsakomur po tako tragičnih izkušnjah prejšnjih dni, ko so bile samo v enem dnevu tri bude nesreče, od katerih ena smrtna. Osebni avto Fiat 1400 je bil sicer spredaj razbit, toda šofer si ni skrivil niti
Nesreča se je zgodila zaradi nespametnega prehitevanja. Tovornik s prikolico, ki ga je vozil 51-letni Maggiorino Miani iz Čedada, Borgo Corfu 11, je z zadržano br-zino peljal iz Ločnika proti Gorici. Šofer Fiata 1400, 49-letni Antonio Caramel iz Krmina, Ul. Friu-li 61 pa je peljal za njim. Ko se mu je vse zdelo, da je cesta prosta, je zavil na levo stran in začel prehitevati. Vtem se je z nasprotne strani, se pravi iz mesta, pripeljal topolinček. Šofer Fiata 1400 je pritisnil na zavore, da bi zmpnjšal brzino in zapeljal na desno stran za prikolico. Nek ,I,ko
lasu. Oddahnili smo se. Vsaj en-, mokra cesta pa je voznika jreva-jkrat je bilo človeku prizaneseno. | rila. Vozilo je zdrsnilo najprej
na eno, potem na drugo stran. Ker je šlo še vedno dokaj naglo, je s prednjim delom udarilo v leva dvojno prikoličino gumo in jo spravilo iz pravilnega položaja za kakih deset centimetrov. Poškodoval se je tudi sam osebni avtomobil. Znake trčenja je bilo mogoče opaziti na prednjem delu karoserije, kjer se je razbil hladilnik in del karoserije. Šofer o-sebnega avtomobila je ostal čudežno nepoškodovan. Le prestrašil se je, ko je nemočen prisostvoval trčenju v tovorno vozilo, ki bi utegnilo pošteno zmečkati osebni avtomobil.
Rešilni avtomobil je zapustil kraj ne-reče prazen Prav je tako; da bi bilo vedno tako.
govih podjetjih.
Razpravljajoč o tem vprašanju so na sestanku v Tolmezzu sprejeli posebno resolucijo, v kateri ugotavljajo, da družba predeluje rudo v oddaljenih predelovalnicah kot npr. v Crotonu ali pa celo v inozemstvu, medtem ko morajo domači delavci v emigracijo, ker doma ne dobijo primerne zaposlitve. V resoluciji predlagajo med drugim, naj bi zgradili nov obrat za predelavo cinkove svetlice na sotočju reke Bele >n Tilmenta, kar bi pocenilo tudi proizvodnjo, ker bi bili manjši prevozni stroški. Obnova rudniške koncesije, pa naj jo dobi ta družba ali pa kdo drug, mora vsebovati točno obvezo, da se zgradi taka predelovalnica na tem področju in sicer najkasneje v treh letih. Taka predelovalnica bi morala imeti dovoljno zmogljivost za predelavo vse rude iz Rajblja. Taka rešitev bi nedvomno bila v gospodarsko korist prebivalcev Kanalske doline, prebivalcev doline reke Bele in sosednih področij, ki spadajo med pasivne gorske predele.
O tej zadevi bi moral razpravljati tudi deželni svet in deželna uprava na splošno, brž ko bo začela delovati in morda ji bo pristojno ministrstvo samo poverilo to nalogo, saj se obnova rudniške koncesije na njenem področju tiče predvsem dežele, njenih prebivalcev in njene uprave.
Otroka sta se ponesrečila
Včeraj popoldne so pripeljali v goriško bolnišnico 2-letnega Fa-bija Biasinija iz Gorice, Ul. Ma-meli 3, ki se je s steklom porezal na levem podlaktu. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v desetih dneh.
Ob 16.30 pa so pripeljali še 3-letnega Marka Boscaina iz Gorice Ul. Giustiniani 60. Deček se je pri padcu pobil na čelu. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v 6 dneh. Do nezgode je prišlo v Jugoslaviji, kjer je deček šel z materjo v mesnico in padel pred hišo.
Vozni red vlakov
ODHODI
Proti Trstu: 0.1» (D), 5.48 (A), 6.42 (A), 7.37 (D), 8.02 (A) 9.03 (D).	11.01	(A),	14.02	(A),	15.58
(A) *>, 16.40 (A) *#). 18.16 (DD). 18.45	(A).	19.58 (A),	21.36	(A).
22.37 (D), 23.1-5 (DD) **#*).
Proti Vidmu: 4.31 (A). 6.24 (A), 6.57 (D), 7.26 (A). 8.01 (D). 10.46 (A)	13	(D,	13.43	(A).	14.38
(DD) ***), 15.41 (A), 17.30 (A), 18 46	(A).	19.57 (D).	20.38	(D),
2141	(A),	22.41	(A).
Odhod v	Novo	Gorico. 8.20	(A),
14.04 (A), 20 20 (A).
niče od lanskih 333.100.000 lir na 436 milijonov lir letos. Od tega bo šlo 278,3 milijona lir v breme pokrajine.
Predvideni stroški so omejeni pri drugih postavkah, ki so sicer tudi večje od lani, vendar ne morejo doseči tistih zneskov, ki bi bili potrebni za gospodarski in socialni razvoj.
Kot rečeno se v letošnjem proračunu predvideva primanjkljaj 418 milijonov, lir ali 119 milijonov lir več kot lani, ko je znašal 299 milijonov. Ce pri tem upoštevamo, da so predvideni tudi večji dohodki in sicer za 110 milijonov, potem je razvidno, da bodo znašali letos stroški 528 milijonov lir več.
Predsednik poudarja v svojem poročilu, da so te številke dokaz postopnega večanja aktivnosti pokrajinske uprave, ki kljub vsem težavam skuša rešiti vsaj osnovne naloge, ki se ji postavljajo;'9 Izgledi za bodočnost niso povsem slabi, ker bi morala naša pokrajina dobiti še prej kot iz predloga poslanca Martine pomoč po zakonskem osnutku 2283, ki predvideva državno podporo za deficitarne občinske in pokrajinske proračune iz leta 1962.
V poročilu se omenja tudi dežel, ki bo v kratkem začela delovati v svojih statutarnih osnovah. Dežela sicer sama po sebi ne bo odpravila vseh težav, lahko pa bo učinkovit pripomoček za razvoj in napredek naše pokrajinske uprave. Pri tem bo seveda potrebno sodelovanje z drugimi pokrajinami dežele, da bo lahko tudi Goriška prispevala po svojih možnostih za skupen razvoj.
Povodenj v hiši na Travniku
Včeraj dopoldne so poklicali ob 10. uri goriške gasilce na Travnik, kjer je v stanovanju Anne Brezigar v drugem nadstropju hiše št. 49, ki stoji na vogalu Ul. Bom-big, počila vodovodna cev v kopalnici. Ker pa je cev počila pred števcem, niso mogli vode takoj zapreti. Skušali so jo zapreti na ulici pred hišo, pa so morali u-gotoviti, da to stanovanje ne prejema vode iz ulične napeljave. Zato so poklicali najprej delavca mestnih podjetij in ko tudi ta ni mogel najti, od kod dobivajo v stanovanje vodo, je prišel še drugi. Končno so le ugotovili, da je vodna napeljava v tem stanovanju povezana z napeljavo neke trgovine v pritličju in šele potem so jo lahko zaprli ter ustavili poplavo.
Medtem je voda iz počene cevi poplavila že vse stanovanje gospe Brezigar in vdrla skozi strop tudi v prvo nadstropje ter v vežo v pritličju. Na srečo je stanovanje v prvem nadstropju prazno in v popravilu. Vendar pa je voda kljub temu napravila precejšnjo škodo, ki je niso mogli takoj o-ceniti.
VERDI. 16.30: «West Side Story». Ameriški barvni film v cinema-scopu z 10 nagradami Oscar.
CORSO. 16.30:	«L’appuntamento»,
J. C. Pascal in A. Girardot. Klasična francoska kriminalka. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 16.00: «La leggenda dl Fra Diavolo«, T. Russel in C. Ha-yaharareet. Italijanski dnema-scope v barvah.
CENTRALE. 17.00: «LTnfemo č per gli eroi«, S. M. Quen in B. Dari. crnobeli ameriški film.
DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO. Korzo Verdi št. 57. tel. 28-79.
• TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9 stopinj ob 14.20,
najnižjo 0,2 Povprečne dnevne
stopinji te vlagi
odstotkov. Od torka do srede zv»
e nad ničlo, age je bilo 85
čer je padel en milimeter dežja.
PRIMORSKI DNEVNIK
14. februarja
NAMIZNI TENIS
Nocoj ob 20.30 začetek
(z udeležbo Borovih igralcev)
pokrajinskega
prvenstva
Nocoj se bo začelo na sedežu kluba UNI v Ul. Silvio Pelli-co pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Tega prvenstva se bodo udeležili tudi nekateri predstavniki športnega združenja Bor. Borove barve bodo v hudi konkurenci branili Tomšič, Boris Košuta in Zorko ščuka, ki se bodo morali nocoj točno ob 20.30 predstaviti organizatorjem.
Ni treba posebej poudariti, da vlada za prvenstvo izredno zanimanje, še posebno, ker zaradi dolgega mrtvila ni znano razmerje sil in niti ni mogoče predvidevati, kdo se bo uvrstil v nadaljnji del tekmovanja.
V nedeljo ob 10. uri pa se bo v Ul. Monte Cengio začelo ju-niorsko prvenstvo.
Indonezija ne bo več v CIO
SINGAPUR, 13. — Med govorom, ki ga je imel na stadionu v Dja-karti je predsednik Sukamo naja vil umik Indonezije iz mednarodnega olimpijskega odbora.
MLADINSKI MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR
V Viareggiu zbrana elita raznih držav
Za Jugoslavijo bosta nastopila Partizan in Rijeka
VIAREGGIO, 13. — V petek 15. t. m. se bo začel 15. mednarodni mladinski nogometni turnir za pustni pokal. Ta turnir je del tradicionalnih pustnih prireditev in predstavlja tudi odskočno desko n marsikaterega mladega nogometaša. Že več igralcev, ki so nastopili v Viareggiu, smo kasneje srečali v reprezentanci njihove domovine. Dovolj je da omenimo Milutinoviča in čebinca za Jugoslavijo in celo vrsto Italijanov kot so Frignani, Ohezzi, Salvadore, Trapattoni, Mora itd.
Tudi letošnja izvedba je priklicala v Viareggio elito mladinskih
ekip Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Romunije, Bolgari-
je in Belgije.'
Medtem ko bo Italija polno zasedena z udeležbo enajstoric Inter-ja, Napolija, Fiorentine, Sampdo-rie, Juventusa, Modene, Milana in Bologne, bosta Jugoslavijo predstavljala zmagovalec turnirja iz 1951. leta Partizan in Rijeka.
Vse te enajsterice so razdelili v štiri izločilne skupine, ki bodo na stopile kakor sledi:
Skupina A INTER—GRAZ (Viareggio: petek 15. t. m.) NAPOLI—PARTIZAN (Viareggio: sobota 16.)
GRAZ—INTER
llllllllMIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIUllllllllUIIIIIIIIIIUIIimillllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIUItllllllllllllll
NA VČERAJŠNJEM TRENINGU V C0VERCIANU
Učinkovitost in prodornost igralcev B reprezentance
Trije goli Petrisa - Tudi mladinsko moštvo zadovoljilo
FLORENCA, 13. — Današnji dan je bil zelo primeren za vrsto treningov ki so jih imeli v športnem centru v Covercianu najprej junibrji, ki se pripravljajo za nastop v izločilnem kolu mladinskega mednarodnega turnirja UFFA, ki bo 2. marca proti Španiji, in r.ato igralci, ki bodo prišli v poštev za sestavo B reprezentance.
Trening najmlajših se je za-
ključil z zmago sivih z 2:1, vendar se lahko reče, da bodo reprezentanco sestavili v glavnem iz igralcev, ki so nastopili v pla-vem dresu. Selektor Galuzzi, ne bo več povabil na skupni trening igralcev, ki se bodo zbrali 25. fe-
bruarja, ko bo objavljen seznam izbranih
ZAGREB, 13. — V povratni tekmi turnirja za pokal sejemskih mest je zagrebški Dinamo premagal bel gijsko moštvo Union St. Gilloise 3:2 (2:1) in se uvrstil v četrtfinale
(Massa: ponedeljek 18.) PARTIZAN—NAPOLI (Pietrasanta: ponedeljek 18.)
Skupina B
FIORENTIN A—B AYERN (Montecatini: sobota 16.) SAMPDORIA—PROGRESSUL /(Piša: sobota 16.)
BAYERN—FIORENTINA (Montecatini: ponedeljek 18.)
ZLATA KNJIGA	
ZMAGOVALCEV	
1949	Milan
1950	Sampdoria
1951	Partizan (Beograd)
1952	Milan
1953	Milan
1954	LR Viccnza
1955	LR Vicenza
1956	Spartak (Praga)
1957	Milan
1958	Sampdoria
1959	Milan
1960	Milan
1961	Juventus
1962	Inter
PROGRESSUL—SAMPDORIA (La Spezia: ponedeljek 18.)
Skupina C
JUVENTUS—RIJEKA (Pontedera: sobota 16.) MODENA—DUKLA (Massa: sobota 16.) RIJEKA—JUVENTUS (Montecatini: torek 19.) DUKLA—MODENA (Piša: torek 19.)
Skupina D
MILAN—DARING (La Spezia: sobota 16.) BOLOGNA—CDNA (Poggibonsi: sobota 16.) DARING—MILAN (Viareggio: torek 19.) CDNA—BOLOGNA (F. dei Marmi: torek 19.)
Zmagovalca A skupine se bosta spoprijela med seboj v sredo, 20. v Viareggiu; B skupine pa v Pi-stoji, v četrtek, 21. v Viareggiu C skupine in D skupine v Piši. Polfinale mel zmagovalcema C in D skupine bo v soboto, 23. v Viareggiu, A in B pa v Pistoii. Finalna tekma bo v ponedeljek, 25. t. m. v Viareggiu.
Skupina smučarjev, ki so se udeležili Borovega tekmovanj* v veleslalomu
spomladanskega odbojkarskega turnirja Bora: prizor s tekme Gasilci — Agi
Zmagovalna ekipa Bora
Možina, četrti na cilju, med tekmovanjem
iiiittiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniM"1
mm.
ZA DANAŠNJO KOŠARKARSKO TEKMO V BOLOGNI
HITROSTNO DRSANJE
Svetovno prvenstvo brez J. Koreje?
SEUL, 13. — Južnokorejska vlada je naročila korejski zvezi za drsanje na ledu naj ne pošlje reprezentance na svetovno prvenstvo v tej panogi. To pa zaradi tega, ker se bo prvenstva udeležila tudi reprezentanca Severne Koreje.
Italijani bolj vigrani Jugoslovani bolj prodorni
Trije cilji Italije: ohraniti nepremagljivost na domačih tleh oddolžitev za pretekle poraze in izenačiti število zmag
Moški košarkarski reprezentanci Italije in Jugoslavije se bosta
nogometašev.
Tehnični komisar za državno reprezentanco Fabbri pa je popoldne prisostvoval treningu i-gralcev, ki pridejo v poštev za B reprezentanco. Vse povabljene je Fabbri razdelil v dve enajsterici. Prva je nastopila proti moštvu C lige Arezzu, druga pa proti enajstorici Pistoiese.
Prvo moštvo B reprezentance se v prvem polčasu ni znašlo in Arezzu se je tako posrečilo zaključiti ta del igre neodločeno brez gola. V drugem delu igre pa so se B reprezetanti bolj vigra-li in so se držali navodil Fab-brija. Igra je bila zato hitrejša in že v 5’ je Mazzola povedel reprezentanco v vodstvo. Deset minut kasneje je Nicole zaokrožil rezultat, v 25’ minuti pa je Ren-na dosegel tretji gol.
Bolj- živahna in zanimiva je bila igra drugega moštva B reprezentance, ki je že v prvem polčasu s Petrisom v 6’, z De Sistijem v 15’ in ponovno s Petrisom v 16’ dosegla tri gole. V drugem delu igre je bil Petris še enkrat učinkovit, Domenghini pa je v 26’ zaključil vrsto dosežkov.
Izida:	‘
I.	moštvo - Arezzo 3:0 (0:0)
II.	moštvo - Pistoiese 5:0 (3:0)
Igralci B reprezentance so nastopili kakor sledi:
Prvo moštvo:	Vieri; Burgmch
Facchetti; Bolchi (Carrano), Guar-neri, Picchi; Renna, Mazzola, Nicole, Dell’Angelo, Corso.
Drugo moštvo: Bruschini; No-letti, Buzzacchera; Malatrasi, Sten-ti, Carrano (DelPAngelo); Domenghini, De Sisti, Petris, Golin (jun. reprez.), Stacchini.
• * *
danes pomerili štirinajstič1 v povojnem obdobju. Za obe ekipi je to ža druga tekma v tem letu in ,obe imata za seboj tesni in težki zmagi nad istim nasprotnikom, to je francosko reprezentanco, katero so Italijani odpravili šele po podaljšku regularnega časa. Preden se lotimo predvidevanj, je mordji bolje, da si na kratko ogledamo izide prejšnjih dvobojev. Italija jjn Jugoslavija sta se od 1947 do danes
spoprijeli trinajstkrat Obe rem-e-
iitiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin zenianci g^a na domačih tleh ohra
BOKS
MILAN, 13. — Športni sodnik je med drugim kaznoval tudi igralca Triestine Frigerija z opozorilom in z globo 6.000 lir.
Šestim boksarjem predpisan počitek
RIM, 13. — Šestim profesionalnim boksarjem, med katerimi je tudi italijanski prvak težke kategorije Sante Amonti, so danes na predlog glavnega zdravniškega odbora italijanske boksarske zveze, predpisali počitek. To so danes u radno javili. Gre za boksarje Per-roneja, kateremu so predpisali 6 mesecev počitka, Amontija (4 mesece), Briscija (3 mesece), Uagija (3 mesece), Brazilca Teixeiro (3 mesece) in Melisa (3 mesece).
BRESCIA, 13. — Amontija je sklep boksarske zveze, ki mu je predpisala počitek, zelo presenetil. Ta sklep mu bo preprečil dvoboj z De Piccolijem, ki bi moral biti prihodnji mesec, in bo zaradi pre-
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Vsi čutijo potrebo po kvalitetnem društvu
Združevanje športnih organizacij bivšega goriškega in koprskega okraja
V Kopru se je začela široka akcija za ustanovitev kvalitetnega športnega društva, ki naj bi se imenoval SD Koper. Športniki in ljubitelji športa že dolgo časa čutijo potrebo po ustanovitvi takega društva, zlasti pa je to pomembno zdaj, ko se je Koper po združitvi okrajev uvrstil med štiri najpomembnejša slovenska mesta. Prvi pripravljalni sestanek za
povedi nastopa prav gotovo izgu bil «za mizo» naslov prvaka. Isto-
časno ga je presenetil odlok zveze, s katerim ga je kaznovala s 750.000 lirami globe, ker ni nastopil proti ameriškemu črncu Johnu Henrvju. Amontijev prokurator j? takoj vložil proti sklepu boksarske zveze priziv.
RIM, 13. — Govori se, da bo Lui-gi Proietti zaprosil organizatorje, da bi odgodili dvoboj za naslov evropskega prvaka srednjetežke kategorije Rinaldi - Schoeppner. To pa zaradi tega, ker je italijanski boksar telesno izmučen.
ustanovitev društva je bil v nedeljo dopoldne v Kopru. Na njem so ustanovili iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor.
Novo društvo bo zajelo najprej nogometaše, nato pa se bodo vključili tudi atleti in drugi športniki. Osnovna naloga društva bo seveda skrb za množičnost, hkrati pa se bodo prizadevali, da dobi Koper nekaj predstavnikov tudi v republiških ligah. Prav zaradi pomanjkanja kvalitetnih prireditev namreč precej pada zanimanje za šport med mladino. Novo društvo si namerava preskrbeti solidno materialno osnovo, s tem da bi organiziralo širok krog stalnih in podpornih članov.
V okraju se nadaljujejo združe-
ga goriškega in koprskega okraja. Prejšnji teden so med drugim u-stanovili enotno okrajno komisijo za rokomet. Komisija je sklenila, da bodo jeseni začeli z novim sistemom tekmovanja. Najboljša primorska moštva (osem) bodo vključili v kvalitetno primorsko rokometno ligo. Razen tega bodo ob-stajaja še medobčinska in občinska tekmovanja, tako bi zajeli v rokometno tekmovanje ne samo klube in društva, marveč tudi športne aktive po šolah in tovarnah.
Idrijski sankači se lepo uveljavljajo. Na mednarodnih sankaških tekmah na Jesenicah je / Gosler zasedel prvo mesto med člani, medtem ko je bila Zigonova tretja pri članicah. V ekipni razvrstitvi so bili Idrijčani tretji med devetimi ekipami. Tekmovanja se je
vanja športnih organizacij bivše- udeležilo tudi 17 Avstrijcev.
nili nepremagljivost, osemkrat pa sta se reprezentanci spoprijeli na mednarodnih tleh: Italijani so trikrat zapustili igrišče kot zmagovalci, Jugoslovani pa so bili petkrat uspešni. Bilanca je torej bolj ugodna za Jugoslovane, ki vodijo s 7 zmagami proti 6.
Ce gledamo s tega zornega kota, so Jugoslovani tudi danes favoriti za zmago. Omeniti je treba, da je zadnji poraz doživela 1958. leta. V tem obdobju pa je jugoslovanska košarka žela celo vrsto uspehov ter je v Evropi neoporečno zavzela za Sovjetsko zvezo drugo mesto.
Jugoslavija je torej pravcata velesila v tej športni panogi. Poleg drugega mesta na evropskem prvenstvu 1961. leta je Jugoslavija zasedla prva mesta na balkanskih in sredozemskih igrah. Poleg teh pozitivnih pa trenutno tudi ostajajo tudi negativne okolnosti. Letošnji koledar jugoslovanske reprezentance je bogat kot še nikoli prej in predvideva skoraj 30 mednarodnih nastopov. Jugoslavija to sodelovala na svetovnem prvenstvu, ki bo maja v Braziliji (6 do 11 tekem), dvakrat se bo pomerila s Sovjetsko zvezo in dvakrat s CS SR. Osem srečanj bo zaigrala na Evropskem prvenstvu oktobra, štiri na balkanskih ter šest na sredozemskih igrah v Neaplju.
Sezona je torej preveč bogata. Igralci bodo morali že sedaj šte-diti s svojimi silami. Tu je treba pripomniti, da se je jugoslovansko prvenstvo zaključilo pred štirimi meseci s posledicami, da igralci niso v najboljši formi. Drugi, kot na pr. Daneu, imajo' vojaške obveznosti, kar brez dvoma negativno učinkuje na atletske sposobnosti, Ne smemo pozabiti na negativno plat preosnove igre za nastop na svetovnem prvenstvu. Trener Nikolič je s tem delom že
začel in je proti Franciji preizkusil nov sistem igre, ki pa se ni preveč obnesel.
Italija nas je z igro proti Franciji razočarala tem bolj, ker razpolaga z visokim številom kvalitetnih igralcev. Upoštevati pa moramo, da je bil to prvi nastop re-
EVROPSKI POKAL KOŠARKARSKIH PRVAKOV
V četrtfinalu turnirji Simmenthal za Italiji Olimpija za Jugoslaviji
'S
(>j
'Hall
Postavi za danes Italija
Giomo, Pellanera, Lombardi, Pieri, Bertini, Vittori, Rimi-nucci, Gatti, Ongaro, Gavagnin, Vianeilo, Dal Pozzo.
Jugoslavija
Korač, Daneu, Nikolič, Dju-rič, Troskot, Cvetkovič, Dra-gojlovič, Logar, Bojovič, Kovačič, Petričevič, Djerdja.
prezentance. Ce ni prišla do izraza vigranost, smo pa lahko občudovali atletsko pripravo posameznih tekmovalcev, zaradi česar smo lahko prepričani, da bodo Italijani zaigrali proti Jugoslaviji veliko bolje kot proti Francozom.
Na katero stran se bo nagnila tehtnica?
Menimo, da ima Italija kljub vsemu lahko prednost. Njena ekipa je bolj izenačena in rezervni igralci so rezerve le po imenu. Jugoslavija se lahko ponaša z večjo prodornostjo. Korač, Petričevič in Djurič so zaradi svoje višine skoraj nezadržni. Prvi je tudi najboljši strelec, saj je med prvenstvom dosegel 666 košev, v državnem dresu pa je v 48 nastopih prinesel jugoslovanskim barvam 1129 točk. Čeprav je Petričevič l.e-staln in prepočasen, vendar lahko sam odloči tekmo v korist domačih -barv in to predvsem zaradi točnosti v realiziranju prostih metov.
Za Jugoslavijo bo torej Italija trd oreh predvsem, ker imajo Italijani tri cilje: ohraniti nepremagljivost domačega igrišča, oddolžiti se za pretekle poraze in izenačili z Jugoslovani zmag.
Imena osmih četrtfinalistov šestega tekmovanja košarkarje^-i Evropski pokal prvakov so že znana. To so: Wisla (Poljska). sji premagala predstavnika Nizozemske in Luksemburga, nta3 ;|i S Honved, ki je premagal predstavnika Turčije in Romunije. 1,11 ^e<t Simmenthal, ki je premagal predstavnika Maroka in Zahodne rji čije, Real Madrid, ki je izločil predstavnika Portugalske 'n f - ,,t ter Spartak-Brno (CSSR), ki je odpravil belgijskega in finske* j(| te vaka in moskovski CSKA, ki je premagal Spartaka iz Sofije> navedenih ima pravico vstopa v zaključno fazo tekmovanja še Di-
namo iz Tbilisa, ki je lani nad-močno odpravil vse ostale konkurente. Osmo mesto v evropski ekipi je zasedla ljubljanska ekipa. Njena uvrstitev v to ožjo skupinico je bila po samem začetku tekmovanja večkrat v nevarnosti, ker ljubljanski študentje niso po odhodu Daneva zmogli več standardnega nivoja. Že proti prvem nasprotniku je bilo jasno, da Olimpija preživlja resno krizo. Vendar je prvo srečanje uspešno steklo in izraelski prvak Makabi je moral kloniti z rezultatom 60:46. Študentje pa so v povratni tekmi presenetili svojo publiko z dokaj slabo igro in so na domačih tleh okusili grenkobo poraza 71:72. Kljub temu pa jim je bila dana možnost napredovanja.
nosti, ki jo je držal od , svojega kapetana.	r iub^
Bagnolet je prišel v bJ
h«
Ai
S
M
to
' Sli
ii
!»»
SV(
JV
H
?ejŠ|
& «1 v
H
A
N,
t?1
s
Si
s.
S«
ji
$
fc'
K,
<
Ni
A
55
Ss
ll
v? t
fiEfe
5

Nabito polna športna P.Čm 1	>.
stavišča je nestrpno
nastop Olimpije z uspe velik podvig.
Igra se je pričela in
upoiHi
a It
so začeli nizati točko *8 f, ru' navdušenem bodrenJ
let’ ii
ke je Olimpija skušala ZII^e joj jo nasprotnike. Ti pa so ■ ^
f
držali in ob zaključku Pr',0{!t-časa je ekipi ločilo le “ tets L bi tekma šla dalje po '?LV-bi ostal ves trud domači"^
Pot jih je nato vodila v Pariz, kjer jih je čakal francoski prvak Bagnolet. Težave pa so se začele žs pri francoskih vizumih. V zadnjem trenutku pa so vendar to oviro prebrodili in Olimpija je odpotovala z .letalom in se pravočasno prijavila na igrišče. Tuai na pariškem parketu ni šlo bolje. Domačini so kaj kmalu prevzeli vodstvo igre in zmagali z devetnajstimi točkami naskoka ter to-ko postavili hipoteko na pridobitev pravice nastopa v nadaljnjem delu tekmovanja.
Ljubljančani so se vrnili domov demoralizirani, vendar kaj kmalu je v njih zrastel odpor in odločili so se^ poskusiti vse kar je bilo mogoče, da bi v povratni tekmi tekmi nadoknadili težak pasiv.
Šele v teh trenutkih so ljubljanski študentje in njihovo vodstvo pokazali vso svojo moralno, .moč, Ostri treningi so sledili dan . za dnem. Na areno je stopil sam trener, bivši igralec inž. .Kristančič, pripravljen igrati vlogo režiserja, število | Olimpija se je morala otresti ob-| čutka manjvrednosti in nezmož-
sadu. V nastavku igre Pa 'ja, ljanska ekipa pokazala. K vredna evropskega slove #; v prid se je: rezultat . vpr*J dvigal, da so se gledalci jr: kje so meje Olimpije. u.0jefj nem žvižgu kapetan gostuj Mj pe ni verjel svojim ocen1’ jf;	,
gledal na semaforu rezulja to	Jto
e Ki
Podvig, v katerega so 1-e u» navdušeni navijači upali. J
Na zasedanju mednarod jt karske zveze so v nedeu k-Ij1 bali razpored tekem za del tekmovanja.	j,p h
Jugoslovanski prvak sa “ trtfinalu pomeril s prva* Špartakom iz Brna. PrA hn v Ljubljani, povrat
Brnu.
pil'
d
V kolikor uspe OlimP.jj to) ^
viti Cehe, se bo pon>er,‘jjjH finalu z lanskoletnim
kom Realom iz Madrid8’,*)*? Kljub težkočam ne bj Lno J) njena uvrstitev v fjn“ tega tekmovanja, kar l.ialo po častnem mestu po"
la njena uvrstitev v
skem prvenstvu, najve« jugoslovanske košarke-V ostalih tekmah £**zTbi. bodo pomerili

Diname.*^,
Simmenthal (Milan); ,et —Honved (Budimpešta) ,	.
(Moskva)—Wisla (Harkov' f?
i V1
$ž
/ u
*iika'
(je9
\
N
ii
$
h.'«
Ni
S
&

Sj,
H5
jC
( PROF. TONE PENKO;
tJUecftnic* s
tiiedifeflofit
čeprav smo že napisali, da je Srečanj z medve dom konec, je pa le še ostalo srečanje, ki ga moramo objaviti.
Ne morem mimo, da ne bi omenil še znamenitega srečanja z medvedom, ki ni ostalo znano samo v domačem kraju, marveč za katero je zvedel svet.
Tu pri nas v Trstu izhajajo slovenski časopisi, tiskajo tudi slovenske knjige. O marsičem se bere v teh časopisih in knjigah. Ne vem če se je
že kje moglo brati o znamenitem Tržačanu, ki je opisal lepoto naših planin. Kaj pravimo opisal, opeval in proslavil je naše gore. Glas o njih lepoti je prodrl v širni svet po njegovi pisani besedi. Saj pravim o tem znamenitem obiskovalcu gora, o tem nebnem pesniku naših planin, ki je bil v našem mestu doma, nisem dosedaj v naših časopisih in knjigah, ki jih pri nas pišejo in tiskajo, še prav ničesar mogel zaslediti. Skoda, spomin nanj je v našem mestu še živ; dr- Juliju Kugyju,
ki so mu pred par leti postavili krasen spomenik v Trenti, bi se dalo marsikaj zanimivega napisati.
Dr. Julij Kugy je opisal znamenito srečanje z medvedom v triglavskem pogorju, širom sveta je najti njegove knjige, širom sveta je mogoče čitati o tem svojevrstnem srečanju z medvedom. Moža, ki se je srečal z medvedom in se z njim boril, imenuje dr. Kugy — der Baerentoeter — morilec medveda-
Tupatam me zanese pot v Gorico, toda vedno ob takem času ali pa v takih okoliščinah, da ne utegnem, ali pa ne morem v goriški muzej-Kolikokrat sem se že namenil, da bom prav zares šel, pa je vedno prišlo kaj vmes. Dve stvari sta, ki me vlečeta tja. No pa bom povedal obedve.
Pred leti se pogovarjam s tržaškim narovoslovcem, velikim znanstvenikom. Predeva
in tkeva misli in stavke, pa me vpraša, če sem že bil v goriškem muzeju. «Veste», mi pravi, «vem, da so imeli pred leti na podstrešju goriškega muzeja veliko zbirko polžev, ki jo je nabral neki naš človek. Čakajte,* je grebel in iskal po spominu, «da, neki Erjavec je bil to. Ste že kdaj čuli to ime?» Dobremu učenemu gospodu sem pojasnil, kdo je bil Erjavec in da mi je ime zelo dobro znano in, da o njem še kaj več vem, kot samo ime in, da je zbiral polže.
Druga stvar, ki me mika v tem muzeju je, če še imajo kožo tistega znamenitega medveda, ki ga opisuje v zvezi z morilcem medveda dr. Ku-gy. To medvedovo kožo je nekdo pred devetdesetimi leti kupil goriški grof Coronini in jo je daroval goriškemu muzeju-Grof Coronini je kupil to kožo od Trentarja Tožbarja, ki so mu po domače rekli Špik. Tožbar-špik je bil reven tren-
tarski človek. Hišico je imel poleg trentarske cerkvice, bil je trentarski cerkovnik, delavec, gozdar, lovec. Težko je' v Trenti življenje in težko si je zaslužiti vsakdanji kruh.
Tožbar je hodil po svetu iz kraja v kraj in kazal medvedovo kožo. To je koža tistega medveda, ki ga je sam ubil in treščil v prepad, toda preden je medveda ubil in ga treščil v prepad, mu je v hudi .borbi iz lica v lice, odtrgal, odgriznil medved spodnjo čeljust.in jezik.
To se je zgodilo visoko v planinah- Nekje pod Prisankom na trentarski strani. V tej hudi borbi -je priskočil špiku na pomoč tovariš štrukelj, s katerim sta skupaj lovila medveda. Tovarišu Štruk lju je medved odgriznil peto.
Bilo je visoko v hribih, daleč od doma — eden brez pete na eni nogi, drugi brez jezika in spodnje čeljusti. Si ju predstavljate. Ta dva človeka,
eden hujši bolnik in ranjenec kot drugi, prideta sama domov v Trento.
To je bilo pred dva in devetdesetimi leti. Takrat ni bilo široke asfaltirane poti skozi Trento, lepe bele naglajene ceste čez Vršič v Savsko dolino. Ni bilo planine nadelanih steza, čez divjino, drn in strn, sta se bolj mrtva not živa privlekla domov. Drugi dan pa gre TOžbar-špik čez Vršič peš v Kranjsko goro in nato ga odpeljejo v bolnico v Ljubljano-
Dolgo se je zdravil Tožbar v Ljubljani. Medveda so Tren-tarji v prepadu našli, seveda pojedli, saj je meso dobro, kožo -so pa pustili za Tožbarja. Ustrojil jo je in hodil z njo po svetu in ljudje so dajali siromaku, kolikor so pač mogli. Kaj bi mu ne dajali. Spodnje čeljusti in jezika ni imel. Obraz je imel -zavit v višnjev-kasto ruto, da mu ni bilo videti grde nakaze na obra-
zu. Govoriti ni mogel. Užival je samo tekoče. Vedno je nosil s seboj dolg lijaček. Dolgo cev si je nastavil na grlo in z žlico si je jed vlival v lijak. Najraje se je vsedel pri tem na stopnice in se dobro nagnil nazaj, da mu je lažje tekla tekočina naravnost v grlo navzdol.
Grofu Coroniniju se je ubožec zasmilil, pa mu je za velik denar odkupil kožo tega medveda in jo daroval muzeju v Gorici. No vidite, to bi rad zvedel, če še imajo to kožo tam v muzeju.
Tožbar in štrukelj sta šla na medveda. Bilo je na dan svetega Marka pred dvaindevetdesetimi leti. Noč sta prespala visoko v planinah. Zjutraj zgodaj sta zasledila medveda. Iskala sta ga, ’ šla za sledom. Prvi ga je spazil Tožbar. Počenil je za skalo in ko se je medved dovolj približal jc upalil vanj. Zagrmelo je.
Medved se je stresel, jj s prednjima šapama ° -i be. Strašno je rjovel 1

< s:
v
iJji
nazaj v gozd. Tožbar Je J jjN
puško in šel za njim-
si
ku sta se srečala lovec J ^ jarjen ranjen medve®’ J ^ ved je bil tik nad Pk* Medved je šel lovcu %/ A ’
lovec je ustrelil. Brez ko je polnil puško, n\ njo krogle. Bilo je
f
no. Spopripela sta s® $
vedom. še prej je loveciflVi. puško na medvedovi
S'
Tožbar je bil zdrav, P^jjih ^ j, -.ovek. Brez spodnje to ti in jezika je živel Se A let. Delal in mučil t/ i-n prej, ko je bil še tak. J ^ gi ljudje. Pa ni um® „iCef

smrti. Kje še- Ni se
enkrat boril z medve1
doK,

£
pa sta nekje v planl ^
nom podirala debela § Padlo je nanj debl° ubilo.
v
5sš
_ vnafr*!nf
_	_	_	, Mi iMTiri t 'Hi «11 TFi E FON 09 r1'.« IN 638 — Fošt ni predal O&U —• PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1*11, lel. 33 82 UPRAVA: 1KS1 UL. S V fr KANCiSK A št. 20 I el. st 37-338 NAROČNINA: mesečna H50 lir f)
lifna S n?:pmfetna 3500 Ur S etn« MiHMlJ' - FLRJ: v belinu 20 din “mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 dm.felrtleteo MU din - Poštni teknit .aiun: /.alož.dštvo	_ «aka Trst U-5374 - ^FLRJ: _AUIiTJi_U^;
Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, teknil ratun pri Narodni banki v
Ljubljani 600-14-603-86 - OGI.ASI: lene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100. finanino-upravnl 150, Odgovorni urednik: STANISLAV HKNKO — Izdaja in tiska Zalo/.u.šlvo tržaškega tiska. Trst
osmrtnice 120
— Mali oglas) .to
beseda
Val oglasi
narotajo
,iPr
F
$
5?

4?