/Primorski
Št. 65 (15.167) leto LI._________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl 6-Tel. 040/7796600__
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190_
POŠTNMA PLAČANA V GOTOVN
CISALPINA
GESTIONI
investicijski skladi
bčIRb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 UR	TOREK, 7. MARCA 1995
Veto je padel, grožnja ostane
Muh Šetinc
je padel, n i °; Tako bi lahki garali uradno it u.° stališče, češ ,*lub včerajši , Cetku pogajanj /^žengm clanstv .?1je v Evropski ^akor ne odpoi
Postavljanju ovir
P na njeni mučn p 0Po«- To kai rblna kolikor nkretna formuli ^cer izjemno b<

pjevalo »i
A’aju razpolo Ptaiuičnin«.
-u torej sta ^ bo potreb Parafa. I
nfi6 )e vcei giede na okoL
^°ui0 SP1(
Naključij ali do8odkov v
■ EZ pritiska na Hrvaško, naj I ohranja čete Unprotora
BRUSELJ - Hrvaška bo morala počakati na začetek pogajanj o kooperacijski pogodbi z Evropsko zvezo. Tokrat pa krivde ne nosi Italija, kateri je Hrvaška zagotovila, da bo zaščitila italijansko manjšino, ampak hrvaške oblasti same. Na včerajšnjem zasedanju ministrov EZ so namreč vsako odločitev o začetku pogajanj s Hrvaško odložili na čas po 31. marcu, v
pričakovanju, da »predsednik Tudj-man pokaže večjo prožnost v zvezi s prisotnostjo Unproforja na Hrvaškem.« Gre torej za pritisk na Hrvaško, ki je sklenila, da se morajo še ta mesec vse čete ZN umakniti z njenega ozemlja. V Bruslju pričakujejo, da bo včerajšnji sklep prepričal Tudj-mana, naj spremeni stališče o prisotnosti sil ZN na Hrvaškem.
| V Palermu so sinoči umorili I nečaka Tommasa Buscette
PALERMO - Sinoči je bil v glavnem mestu Sicilije s strelom v glavo ubit 45-letni Domenico Buscetta, nečak prvega mafijskega skesanca Tommasa Buscette in sin njegovega (prav tako umorjenega) brata Vin-cenza. Po prvi rekostrukciji so kilerji pričakali Buscetto pred vrati njegove draguljarne in streljali nanj medtem ko je stopal v avtomobil. Usoden mu je bil strel v glavo, čeprav je umrl še-
le po prevozu v bolnišnico. V četrti, kjer je stanoval, ljudje niso vedeli za njegov priimek in niti za sorodstvo s Tommasom Buscetto.
S sinočnjim umorom se je dokončno prekinilo nenapisano premirje, ki je na Siciliji zavladalo po uboju sodinkov Falconeja in Borsel-lina. V zadnjih desetih dneh je bilo v Palermu in njegovi okolici ubitih osem oseb.
BRUSELJ / MINISTRSKI SVET EVROPSKE ZVEZE SPREJEL DOLGO PRIČAKOVANO ODLOČITEV
EZ in Slovenija začenjata pogajanja Tižaška desnica kritizira Agnellijevo
BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske zveze so evropski komisiji odobrili mandat za začetek pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije, svet ministrov pa je njihovo odločitev potrdil še na plenarni seji. »Podpiramo odločitev Rima, ki je umaknil dosedanji veto«, je dejal nemški zunanji minister Klaus Kinkel. Sloveniji je uspelo narediti prvi zelo pomemben korak k nadaljnjemu približevanju EZ, hkrati se je izboljšal položaj Slovenije glede njenega vključevanja v evropske varnostne strukture, je v izjavi za javnost zapisal minister Zoran Thaler. O soglasju italijanske vlade za približevanje Sloveniji Evropski zvezi so govorili tudi na včerajšnjem zasedanju odbora za mednarodne zadeve.
Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnellijeva je sklep o začetku pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi ocenila kot »politično pogumen korak«, ki je tudi jasen znak, da Italija pričakuje, da bo
Ljubljana »udejanila svojo voljo, da se približa evropskim standardom.« Agnellijeva je tudi potrdila, da si Italija »pridržuje svobodo odločanja pred končno odobritvijo asociacijske pogodbe glede na razvoj bilateralnih odnosov.«
Odločno negativne pa so reakcije tržaške nacionalistične desnice. Poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia je skupno izjavo zunanjih ministrov Italije in Slovenije označil za »prazne besede« ter zahteval, naj Agnellijeva odstopi. Podobno stališče sta zavzela tržaška poslanka gibanja Forza Italia Antonietta Marucci Vascon in predsednik ene izmed ezulskih organizacij Paolo Sardos Albertini, medtem ko sta predstavnika DSL Elio RufEno in Stelio Spa-daro pozvala k treznosti, češ da umik veta omogoča plodnejša pogajnja med Italijo in Slovenijo. Podobno stališče sta zavzela tudi deželna svetovalca Paolo Ghersina (zleni) in Arma Piccioni (SL).
Na 3. in 13. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Aretirali sodnika
Pod obtožbo, da je za arhiviranje preiskave izsilil denar od nekega osumljenca, so v Potenzi aretirali sodnika za predhodne preiskave Raffaela Sapienzo.
Stran 2
Mrtvi zaradi plazov
V nedeljo je zaradi snežnih plazov v vzhodnih Alpah življenje izgubilo pet smučarjev.
Stran 2
Kriza tržaške železarne
Včeraj je bil govor o problemu električne centrale, ki deluje v sklopu železarne,.
Stran 4
Kriza na goriški Pokrajini
Tirelli in Jacumin sta včeraj odstopila svetovalci pa so na strani Marcolinijeve.
Stran 9
Ukradli so za 80 milijonov naočnikov
Neznanci so v petek ponoči kradli v trgovini MIO v ul. 9. avgusta v Gorici.
Stran 9
Sarin ne samo gledališče
Sarajevski ratni teatar je predstavil Zaklonišče, avtoi-roničen pogled na dogajanje v vojnem Sarajevu.
Stran 15
DENARNI TRGI / PO DEVALVACIJI REŽETE IN ESKUDA
Marka potaplja dolar, liro in evropski denarni sistem
1.205' G-	i	■ n	i :	' r-
x Tečaj marke včeraj
i. las J—V—• ----1-----mBSHBfittM
1.185
1.175
Tečaj Banke Italije 1.186,75 lire
«—g
1.690
1.680
1.670
1.660
1.650
1.640
T	1	!	1	1 fSs* Tečaj dolarja včeraj				
-X				
\			r	
	pez:			"X	>=i
		1		T i		1	
o	io	in	o	io
CN	O
00	G)	O)	r-	04
Mrzlično iskanje kompromisa za sprejem finančnih ukrepov
RIM - Buttiglione in Casini sta nadaljevala svojo posredovalno akcijo za sprejem gospodarskega manevra, vendar po prvih rezultatih ne kaže, da bi lahko računala na pričakovane rezultate. Tajnik Ljudske stranke se je podal do Dinija, ki je sprejel tudi predstavnike progresistov, po srečanju pa je izjavil, da je treba odpraviti sume, po katerih naj bi vlada zavlačevala z izpolnitvijo svojih štirih obvez, da bi tako odložila volitve na čim kasnejši datum. Berlusconijev kartel je ponovil, da bo glasoval proti manevru, in to ne samo danes v senatu, ampak tudi v zbornici, kjer je izid glasovanja veliko bolj negotov. Posebno pričakovanje vlada zato danes za sestanek
vodstva Komunistične prenove, kjer so mnenja o možnosti podpore Diniju deljena. Včeraj so se na Bertinottija obrnili Zeleni in ga povabili, naj težo svojega pritiska na vlado prenese od manevra na področje zaposlovanja, ki da italijanske družine prizadeva veliko bolj kot razmeroma skromna podražitev elektrike in plina.
Predsednik vlade, za katerega res ni mogoče reči, da trati čas, se je sinoči sešel s predstavniki sindikatov, ki so se pred njim sestali tudi z ministrom za delo Treuom. V ospredju pogovorov je bila pokojninska reforma, ki naj bi bila pripravljena do 15. marca.
Na 3. strani
RIM - Kot je bilo pričakovati, se položaj na denarnih trgih ni niti približno pomiril, nasprotno, marka ne priznava nobene meje več in prevzema vlogo dolarja kot investicijske dobrine. Edini bankovec, ki mu lahko konkurira, je jen in tudi njemu se odpira podobna perspektiva sklicne valute za privabljanje dolarskih rezerv. Včerajšnji polom dolarja in lire, ki je marko spustila čez 1.220 lir, se je začel prav v Tokiu, nato pa se je nadaljeval v Evropi. Lira je na domačem trgu začela s tečajem 1.205 lir za marko, nato pa je počasi prihajala k sebi, čeprav je po uradnem tečaju Banke Italije spustila marko do novega rekorda 1.186, 7 lire. Do zaprtja denarnega trga se je položaj za liro še rahlo izboljšal, posebno v menjavi z dolarjem, ki je v teku dneva počasi, a zanesljivo izgubljal in od začetne vrednosti 1.687 padel na 1.656 lir.
Pritisk marke pa se ne omejuje samo na liro, saj močno maja ves evropski denarni sistem. To je že povzročilo razvrednotenje španske pezete (za 7%) in portugalskega eskuda (za 3, 5%), nekateri pa menijo, da je to začetek konca evropskega monetarnega sistema in tudi upanja za skupno evropsko valuto. Ge so tako črnoglede napovedi utemeljene, bi moralo biti nekoliko bolj jasno že danes, ko se v Frankfurtu sestanejo guvernerji evropskih centralnih bank.
Na 11. strani
Koliko so priljubljeni župani največjih italijanskih mest
RIM - Koliko so poznani in priljubljeni župani najpomembnejših italijanskih mest? Odkar so župani večjih mest voljeni direktno od občanov, je ta figura upravitelja zavzela pomembno mesto tudi v politični panorami, zato je agencija Datame-dia po naročilu deželnih redakcij Raia izvedla široko anketo, med katero je povprašala za mnenje 13.500 občanov iz vseh italijanskih deželnih glavnih mest.
Po tej anketi je rimski župan Francesco Rutelli tisti, ki ga njegovi mešCani najbolj poznajo, saj so prav vsi anketirani Rimljani -100 odstotkov - znali pravilno navesti ime župana. Najmanj znan svojim someščanom pa je župan Barija Memo-la, katerega ime je znalo navesti le 62 odstotkov anketiranih.
Toda na lestvici najbolj priljubljenih županov najdemo na prvem
Zupan Neaplja Antonio Bassolino je najbolj priljubljen italijanski župan
mestu župana Neaplja Antonia Bassolina, takoj za njim pa župana Bologne Vitalija. Na repu te lestvice najdemo že omenjenega Me-molo skupaj z milanskim županom Mar-com Formentinijem.
Datamedia je tudi skušala ugotoviti, ali bi bili župani spet izvoljeni, ko bi glasovali danes. Izkazalo se je,
da bi od 21 županov deželnih glavnih mest samo pet imelo zagotovljeno ponovno izvolitev. To so seveda Bassolino, ki bi prejel 60 odstotkov glasov, Ga-leazzi (Ancona) s 57 odst., Orlando (Palermo) s 53, 5 odst., Del-lai (Trento) s 50, 7 in Cacciari (Benetke) s 50, 7 odstotka glasov. Kot vidimo, med njimi ni tržaškega župana Illyja. Se najmanj glasov pa bi v primeru, da bi glasovali danes, prejela župana Campobassa Di Grezia in Milana For-mentini.
Iz ankete je tudi razvidno, kateri problemi najbolj tarejo prebivalce večjih mest. V Bologni, Firencah in Rimu so kot glavni problem navedli promet in parkirišča, v Benetkah pomanjkanje stanovanj in njihovo pretirano ceno, Trst in Palermo pa sta mesti, katerih prebivalci najbolj občutijo problem brezposelnosti.
MILAN / BERLUSCONIJEVE HRANILNE KNJIŽNICE
Dotti kot priča pred sodniki
Načelnik poslancev Fl je denar od Fininvesta dobil kot konzulent
MILAN - Načelnik parlamentarne skupine Forza Italia v poslanski zbornici Vittorio Dotti (na sliki AP) je včeraj kot priCa dve uri odgovarjal na vprašanje milanskega javnega tožilca Marghe-rite Taddei, ki vodi preiskavo o domnevnih nepravilnostih v vodenju raCunov Berlusconijeve družbe Publitalia in drugih družb grupe Fininve-st. Glavni predmet zaslišanja je bilo kakih štirideset hranilnih knjižic, ki so jih zaplenili v prejšnjih dneh v dveh bančnih zavodih in ki naj bi po mnenju prei-
skovalcev služili za ustvarjanje »Crnih skladov« na razpolago Berlusconiju in njegovim podjetjem.
Dottija so zaslišali, ker so ugotovili, da je tudi sam menda prejel znatne vsote iz teh knjižic. Načelnik skupine FI je po zaslišanju izjavil, da o hranilnih knjižicah ničesar ne ve, da pa je res dobil nekaj Čekov kot honorar za svoje poklicno delo, ki pa so bili redno fakturirani. Preden je bil izvoljen v parlament, je bil namreC Dotti odvetnik in konzulent grupe Fininvest.
PALERMO / PO SAMOMORU ČASTNIKA KARABINJERJEV
Pogreb spremljale zelo ostre polemike
Za varnost palermskega župana sedaj skrbi policija
Pogreb karabinjerja v Palermu je spremljala velika množica (telefoto AP)
PALERMO - V Palermu je bil vCeraj pogreb karabinjerskega Častnika Antonia Lombarda, ki si je v soboto vzel življenje, potem ko ga je palermski župan Leolu-ca Orlando med neko televizijsko oddajo obtožil sodelovanja z mafijo. Kljub pozivom k treznosti polemikam zaenkrat ni videti konca. Za osebno varstvo župana Orlanda ne skrbijo več karabinjerji, temveč je zadolžitev prevzela policija, ki bo odslej pazila tudi na Manlia Meleja, župana Terrasinija. Prav iz karabinjerskih vrst so prišle tudi najhujse obtožbe na račun palermskega župana ter evropskega poslanca: »V civilizirani državi je nedopustno, da se zaradi osebne propagande lahko prizadene osnovne vrednote, v katere nekdo verjame,« je dejal gen. Federici. Glede nekaterih podrobnosti, ki se nanašajo na Častnikovo pismo (razlogi, datumi in osebe, ki so Lombarda spremljale na njegovih potovanjih v ZDA) pa se je skliceval na preiskovalno tajnost. Federici je znova poudaril, da je Lombardo odločilno prispeval pri aretaciji Salvatoreja Riine. Glede razlogov, ki naj bi ga privedli do samomora, pa je omenil »ponos in Čast«, za kar so nekateri pripravljeni žrtvovati tudi življenje.
»Gre za dalj Časa načrtovan umor«, je s prižnice med mašo zaklical častnik Carmelo Canale, Lombardov svak. Proti Orlandu se je zagnalo tudi družbeno-kulturno
združenje »Sveglia Italia« (Italija, zbudi se), češ da je moralno odgovoren za tragični korak. Oglasil se je tudi Giulio Andreotti, ki je je dejal, da je Orlando tudi njega že leta 1992 v neki izjavi za Štern proglasil za »mafijskega garanta«.
Palermski glavni pravdnik Giancarlo Ca-selli je menil, da je Lombardo »žrtev mafije« in dodal: »Ne vemo, zakaj si je vzel življenje, vendar bi morali tisti, ki opravljajo javne funkcije, biti previdnejši, ko obtožujejo nekoga, ki se ne more takoj braniti.« Po umorih Borsellina in Falconeja, je še menil Caselli, se je v državi zbudil ponos, mafiji so ostro odgovorili. V zadnjem času pa so začele znova vstajati sence, kot npr. polemike o uporabi skesancev in
negodovanje zaradi početja sodnikov. Oglasil se je tudi »Osservato-re Romano«, ki je zapisal, »da čas sumničenj ni Se mimo« in da »se je televizija spremenila v sredstvo za obsojanje...«. Sindikat Siulp s svoje strani pravi, da je v samomoru Lombarda vec nejasnosti in da odprta vprašanja terjajo takojšnje in jasne odgovore. »Tokrat molk ni koristen«, dodaja. Mi-chele Santoro, ki je 23. februarja vodil oddajo, med katero je Orlando izrekel svoje obtožbe, pa je pojasnil, da ne glavno poveljstvo karabinjerjev ne njihov sindikalni organizem niso kritizirali palermskega župana. Santoro je preiskovalce povabil, naj proučijo razloge za samomor, ki so navedeni v pismu, razen Ce običajna pole-
mika o televiziji noče ravno tega zakriti. Začudenje je izrazil sodnik Antonino Caponnetto: vprašal se je, zakaj se celih 11 dni nihče ni zganil in kaj se je v teh ll dneh dejansko pripetilo.
V preiskovanih iu sodnih krogih so medtem potrdili, da je bil tr-govec Francesco Brugna-no, ki so ga februarja letos našli z razbito glavo, karabinjerski zaupnik in je bil tudi v stiku z Lombardom (a slednji naj bi bil vrinjenec v mafijskih krogih). Veliko važnost polagajo tudi Lombardovemu pismu: skušajo namreC povezati njegovo dejavnost in tesnobo ter skrbi, ki so ga zadnje čase mučile. Po Lombardovem mnenju naj bi namreč sume zbudila prav njegova potovanja v ZDA, kamor pa je Sel p° službeni dolžnosti.
NOVICE
Aretirali pripadnika mafijskega klana Benedetta Santapaole
CATANIA - Karabinjerji iz Catanie so vCeraj v Mascalucii, ki je od Catanie oddaljena 10 kilometrov, aretirali 43-letnega Veneranda Cristal-dija, ki ga vec skesancev skupno z bratom Sal-vatorejem imajo za enega od voditeljev mafijskega klana že priprtega Benedetta Santapaole. Iskali so ga pod obtožbo mafijskega združevanja, razpečevanja mamila ter izsiljevanja in oderaštva že od decembra 1993, ko mu je uspelo pobegniti pred preiskovalci.
Sgarbi obsojen pogojno zaradi obrekovanja
PALMI (REGGIO CALABRIA) - Pretor iz Pahnija Alessandra Sandulli je obsodila pogojno posl. Vittoria Sgarbija na dva meseca zapora zaradi obrekovanja z obtežilnimi okoliščinami neapeljskega državnega pravdnika Agostina Cordove. Pretor je odredil, da bo moral Sgarbi plaCati 20 milijonov lir provizije. Javni tožilec pa je za parlamentarca zahteval pet mesecev zapora in 50 milijonov lir provizije.
Andreotti le 10 minut pred sodniki
REGGIO CALABRIA - Včerajšnje zasliševanje bivšega ministrskega predsednika Giulia Andreottija na procesu zaradi umora kasacijskega sodnika Antonina Scopellitija je trajalo le nekaj vec kot deset minut. Andreotti je zanikal, da bi kdaj srečal Stafana Bontadeja, kot zatrjuje skesanec Francesco Marino Mannoia; zanikal je tudi, da bi sploh poznal ali srečal samega Mannoio.
; ;
1 ■
KAMORA / ZARADI IZSILJEVANJA IN PODKUPNINE
Aretirali sodnika iz Potenze
Raffaele Sapienza je prekinil preiskavo proti nekemu obtožencu
S AT,ERNO - Na zahtevo javnih tožilcev Ennia Bo-nadiesa in Vita Di Nicole je salernski sodnik za predhodne preiskave Bo-chicchio izdal zaporni nalog proti svojemu kolegu iz Potenze Raffaelu Sa-pienzi. Skupaj s sodnikom, ki ga obtožujejo izsiljevanja in stikov s kamo-ro, išCejo tudi nekega podjetnika. Prav ta naj bi bil posrednik med Sapien-zo in Domenicom Balsa-mom, funkcionarjem tehničnega urada v Caserti. Balsamo je bil obtožen izsiljevanja, a ga je Sapienza kot sodnik za predhodne preiskave oprostil.V zameno je Balsamo sodniku izplačal visok znesek denarja (med 300 in 400 milijoni lir).
Raffaele Sapienza, ki je po rodu iz Barija, je bil od leta 1970 do leta 1976 sodnik v Larinu pri Campo-bassu, nato od leta 1976 do leta 1979 pretor v Santa Marii Capua Vetere, kjer je bil do leta 1987 namestnik
državnega pravdnika, sodnik drugega odseka za civilne tožbe in predsednik drugega odseka za kazenske tožbe. V Santa Marii Capua Vetere je ostal do svoje premestitve v Poten-zo leta 1994 kot sodnik za predhodne preiskave.
Lani je na marčnih političnih volitvah Raffaele Sapienza kandidiral za Berlusconijevo Forza Italia, a ni bil izvoljen. V tem obdobju je sodnik prejel sodno jamstveno obvestilo, ki so ga izdali salernski sodniki v okviru preiskave o stikih kamore s sodstvom. Na njegovo sled sta salem-ske sodnike pripeljala skesanca Pasquale Galasso in Carmine Schiavone.
Prav Galasso je pred dvema letoma s svojimi izjavami in pričevanji zaCel kot prvi razkrivati ozadje stikov med organiziranim kriminalom in sodstvom, tako da so osumili več kot deset sodnikov. Prvi je bil maja 1993 Alfonso Lamberti, ki naj bi bil referent kamoristiCnega kolovodje Carmina Alfie-rija v neapeljski sodni palači vse do leta 1990. Galasso je še obtožil medijskega državnega pravdnika Armanda Cona Lancubo in neapeljskega sodnika Vita Masija. Isti skesanec je Se za zapahe spravil sodnika Čira Demmo (anconsko sodišče) in Antonia Estija (bolonjsko sodišče).
Popravek
V zvezi s člankom o nedeljskem desničarskem shodu v tržaškem hotelu Savoia Excelsior je Boris Gombač (SPGS) zanikal, da bi se bil srečanja udeležil. Pristavil pa je, da bi - ko bi Sel tja - dogajanju-sledil kot novinar. Gombačeve besede je potrdila njegova žena. V našem poročilu smo zapisali, da je bil v dvorani tudi Gombač, ker je tako prisegalo veC prič.
______ALPE / PLAZOVI____
Smučanje izven varnih prog je terjalo 5 mladih življenj
BOČEN - Reševalci so šele vCeraj izpod snežnega plazu v eni od stranskih dolin Pustertala odkopali trupla treh južnotirolskih fantov, ki so se v nedeljo po smučanju na nekem organiziranem smučišču vraCah v dolino po nekem žlebu. Nihče ni prisostvoval nesreči, tako da so fante začeh iskati šele vCeraj, ko je njihov delodajalec sporočil, da niso prišli na delo.
24-letni Roland Holzer, 22-letni Markuš Brugger in 21-letni Michael Lamba-cher iz Sixtena (Šesto Pu-steria) so bili izkušeni smučarji, ki so dobro požali svoje doline, tako da ni jasno, zakaj so se odločili za improvizirano turno smučanje v tako nevarnih okoliščinah.
Po sobotnem sneženju, ko je zapadlo od 30 do 50 centimetrov snega, ki se ni oprijel stare podlage, so vsa lavinska opazovališča alpskega loka opozarjala na izredno nevarnost snežnih plazov. V nedeljo pa je
sončno vreme z zvišanjem temperature še povečalo to nevarnost.
Trije Južni Tirolci pa ni' so edine žrtve snežnih pfaj zov. V nedeljo je bil snežni plaz pri Cortini d’Ampezzo usoden 27-letnemu smučarskemu učitelju Arturn Zoldanu iz San Vita di Ca-dore pri Bellunu in njegovemu gojencu, 12-letemU Massimu Giacobazziju iz Modene. Podobno kot trojica Južnih Tirolcev je namreC tudi Zoldan s svojim gojencem zapustil steptane smučarske proge in se z njim podal na sveži sneg' Bržkone je v obeh primerih prišlo do podcenjevanja nevarnosti, ker je skoraj g°j tovo, da sb taki izkušeni smučarji bili seznanjeni z opozorili o nevarnosti snežnih plazov. Smučanje po svežem snegu je nedvomno pravi užitek, ki pa si ga lahko smučarji privoščijo le ob najboljših vremenskih razmerah in na območjih, kjer ni nevarnosti snežnih plazov.

^GOSPODARSKI UKREPI / DINI MRZLIČNO ISCE PODPORO
ODMEVI / TRŽAŠKI NACIONALISTI KUHAJO JEZO
Bivši krščanski demokrati skušajo posredovati
Danes glasovanje v senatu - Berlusconi vztraja pri »ne«
Menia zahteva odstop ministrice
Predstavnika DSL Ruffino in Spadaro pa vabita k treznosti podobno Piccioni (SL)
RIM - Predsednik ita-Jijanske vlade Lamberto uini je včeraj zastavil Vse svoje moči, da bi zagotovil parlamentarno Podporo svojemu izred-jternu ukrepu za sanacijo lavnega proračuna, ok-r°8 katerega je v rimskih Palačah vse več zmešnjave. Potem ko se je °erlusconijev Kartel Svpbošcin v petek ne-MCakovano odločil, da b° glasoval proti ukrepu, Se je politično ozračje m°Cno zaostrilo in na denutke postreglo tudi z grobimi medsebojnimi obtoževanji. Politične si-e’ ki so podprle Dinije-v° vlado, zagotavljajo sv°jo načelnost in torej g^as za Dinija, ki danes v Senatu kljub nasproto-vanju nekdanje vladne Racine ne bi smel imeti e2av. Se posebno, ker se s stališči Kartela v tem °ziru ne strinjajo reformatorji Marca Pannelle, *? so napovedali, da bodo ukrep podprli. Veliko b°lj negotov bo izid gla-s?Vanja v poslanski zbornici, kjer so moči Veliko bolj izenačene, zato bo lahko odločilnega pomena zadržanje Stranke komunistične
Prenove, ki bo o tem razpravljala danes na seji svojega vodstva. Na ko-druniste so se vCeraj pi-sn° obrnili zeleni, ki so rajniku SKP Bertinottiju Predlagali, naj težišče svojega pritiska na vlado Premaknejo raje na področje zaposlovanja. Po jmovem menju namreč Podražitev električne pdergije za približno 500 lr na mesec in plina za Približno 6 tisoč lir ni doben »napad« na pora-0 družin, še posebno če
ga primerjamo s problemi, ki jih družinam povzroča brezposelnost.
V svojih prizadevanjih za pridobitev Cim širšega parlamentarnega kosenza se je premier Dini včeraj sestal s celo vrsto političnih predstavnikov, še prej pa je šel k predsedniku republike. Potem je sprejel predstavnike progresi-stiCnih parlamentarcev in tajnika Ljudske stranke Buttiglioneja, zveCer pa se je sestal s sindikati, s katerimi se je posvetoval o reformi pokojninskega sistema. Z Butiglionejem je Dini razpravljal o predlogu, ki sta ga skupaj oblikovali sredinska Ljudska stranka in Krščansko demokratski center, ki sodi v Berluconijev kartel (v
bistvu gre za nekdanje demokristjane, ki so se ločili). Njihov poskus posredovanja pa je že proti večeru naletel na naprotovanje Nacinalne-ga zavezništva, ki vztraja pri nujnosti Čimprejšnjih volitev. Po mnenju Kartela svoboščin je namreč prav to pogoj za stabilizacijo na finančnih in denarnih trgih, zato zahteva od predsednikov republike in vlade, naj zagotovita tak način reševanja nujnih ekonomskih problemov, ki bo privedel do Čimprejšnjega razpisa predčasnih političnih volitev.
Buttiglione, ki je že po naravi zelo nadarjen posrednik, povrhu pa se je tudi izšolal v de-mokršCanski šoli »doseganja nemogočega«, je
Lambertu Diniju svetoval, naj za razjasnitev političnega obzorja poskrbi za odpravo sumov, Ceš da nekateri namerno zavlačujejo izvedbo nalog, ki si jih je zastavila njegova vlada, da bi tako odložili volitve na Cim poznejši datum. V ta namen je povabil tudi sindikate, naj Cimprej privolijo v reformo pokojninskega sistema, ki bi jo morala vlada pripraviti do 15. marca. Za vse ostala pomembnejša odprta vprašanja, kot sta na primer preureditev javnega televizijskega sistema in an ti trust pa tajnik Ljiudske stranke predlaga »globalno soočanje«, ki naj bi ga po možnosti opravili v sedanjem parlamentu.
TRST - »Prazne besede.« Tako je tržaški prvak Nacionalnega zavezništva Roberto Menia označil izjavo, ki sta jo zunanja ministra Italije in Slovenije Agnellijeva in Thaler vCeraj objavila ob podelitvi mandata za začetek pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v EZ. Menia je v tiskovnem poročilu pristavil, da ni niti enega elementa, ki bi opravičeval »nesrečno« odločitev Agnellijeve, da umakne veto Italije. Zaradi tega je bi po mnenju tržaškega predstavnika NZ zunanja ministrica morala odstopiti.
Podobo stališče je zavzel predsednik Federacije istrskih, reških in dalmatinskih beguncev Paolo Sardos Albertini.
»Edina konkretna stvar je sklicevanje na Rimski sporazum iz leta 1983,« je dejal, »ki pa ga Slovenija vedno navaja prav zato, da bi dokazala, da s pravnega vidika ni ni-kakega problema vračanja nepremičnin italijanskim beguncem.«
Istega mnenja je tudi tržaška poslanka gibanja Forza Italia Antonietta Marucci Vascon. Po njenem v skupni izjavi obeh ministrov ni niti sence kake konkretne obveze, saj gre za »meglene fraze, obešene na oblake«.Va-sconova odločno zavrača misel, da bi vračanje nepremičnin lahko bila stvar »širokogrudnosti« in »dobre volje« slovenske strani. Ezulom naj bi bilo treba poravnati krivico, ki so jo utrpeli, sicer bo
D’Alema spet poziva k razsodnosti in odgovornosti za odobritev izrednih finančnih ukrepov vlade
RIM - »Nisem izgubil glave, niti nisem pretiraval z besedami.« Tajnik DSL Massimo D’Alema (na sliki AP) se je moral braniti pred kritikami, da je s tribune kongresa republikanske stranke na preveč grob naCin napadel Silvia Berlusconija. »Moj napad nanj je bil povsem utemeljen, saj me je dan prej Berlusconi osebno napadel.« Pred odhodom v Barcelono na kongres evropskih socialistov je tajnik Hrasta v pogovoru z novinarji zagotovil, da nikakor ne išCe spopada, da pa je treba včasih trdo odgovoriti na napade.
Sicer pa se je D’Alema vrnil k vprašanju neravnovesja v televizijski informaciji, ki je tacaš po njegovem edina resnična grožnja za demokracijo. Tajnik Hrasta je tudi po-
stregel s konkretnim primerom: ko je v nedeljo napadel Berlusconija, je televizijska ekipa Raia obiskala na dom voditelja Forza Itaha, da bi mu dala možnost repliciranja. Toda dan prej, ko je Berlusconi napadel D’Alemo, se nobena ekipa ni pojavila na domu tajnika Hrasta.
Za D’Alemo je treba »spet vzpostaviti zakonitost v Raiu, ki ga je ena politična stran zasedla: upravni svet ne uživa veC zaupanja parlamenta. Potem pa bo treba zmanjšati težo velikega zasebnega monopola z zakonom proti monopolom, kot ga zahteva razsodba Ustavnega sodišča.« Vse to je po D’Alemovem mnenju treba napraviti pred volitvami, ker je svoboda informacije pogoj za svoboden potek volitev.
Tajnik Hrasta je izkoristil tudi to priložnost za nov poziv SKP, naj glasuje za vladne gospodarske ukrepe in naj »se ne zoperstavi splošnim interesom države.« Sicer pa je D’Alema izrazil prepričanje, da bo manever vendarle odobren, saj bo morala v parlamentu prevladati razsodnost. In konCno volitve: junija bo nemogoče iti na volišča, ker je treba narediti prej nekaj bistvenih stvari. Med te spada reforma pokojninskega sistema, ki je ni mogoče izvesti z dekretom. Gre za zapleteno reformo, je dejal D’Alema, ki bo vplivala na življenje milijonov ljudi. Prav zato terja soočenje med družbenimi silami in resno in poglobljeno parlamentarno razpravo. PaC pa bo mogoCe voliti jeseni, je zaključil tajnik DSL.
»skupni evropski dom« grajen na škodo nekaterih.
Stališča tržaških desničarskih prvakov pa je vCeraj ožigosal poslanec DSL Elvio Ruffino. Dejal je, da gre za »besedni ek-stremizen, ki ni zmožen nikake politične tvornosti«, kar naj bi sicer veljalo za vso sedanjo italijansko desnico. Da so stališča Menie, Vasco-nove, Niccolinija in drugih izven vsake razsodnosti, po njegovem pove že dejstvo, da so ti ljudje označili kot izdajalsko zadržanje ene izmed ezulskih organizacij preprosto zato, ker govori raje o odškodninah kot o vračanju nepremičnin.
Podobno stališče je zavzel tudi tržaški pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, po katerem bo umaknitev veta omogočila plodnejša pogajanja med Italijo in Slovenijo in torej tudi ustreznejše reševanje vseh odprtih vprašanj. Po Spadaro-vem mnenju mora Trst zdaj dokazati, da zna biti res evropsko mesto, zmožno dialoga in sodelovanja s svojimi vzhodnimi sosedi.
V podobnem smislu se je oglasila deželna svetovalka Severne lige Anna Piccioni. Poudarila je, da bo Italija lahko Cez deset mesecev spet postavila svoj veto proti pridruženemu Članstvu Slovenije v EZ, Ce se bilateralna vprašanja ne bodo ugodno reševala. Poleg tega pa je po njenem treba tudi upoštevati, da bo zdaj celotna EZ porok za pravilno reševanje odprtih vprašanj med Italijo in Slovenijo.
IT ALI J A-H RVAŠ K A / SKUPNO SPOROČILO
Hrvaška bo ščitila italijansko manjšino
Ustavno sodišče ni okrnilo njenih pravic
RIM - Nedavna razsodba hrvaškega stavnega sodišča o statutu Istre »ne Pliva na noben način na že priznane Pfavice italijanske manjšine« in Hrvaška °bvezje »da bo ohranila sedanjo ra-n zaščite ter zajamčila najvišje stan-arcie na tem področju«. Tako piše v upnem sporočilu, ki so ga izdali ob °ncu zasedanja italijansko-hrvaške eSane komisije, ki je bilo v soboto v v sporočilu, ki ga je včeraj javilo italijansko zunanje ministrstvo, 1 reCeno, da sta se delegaciji srečali z
iihd16110111’ PreuCita posledice, ki bi i fahko imela za italijansko manjšino v i nedavna razsodba hrvaškega ustav-®ga sodišča. Italijanska stran je, kot Piše v sporočilu, potrdila svojo veliko ^rbljeu^t zaradi nevarnosti anjšanja ravni zaščite italijanske anjsine, ki naj bi izhajala iz omenjene da t°^e' hrvaška stran pa je zagotovila, ta razsodba nikakor ne vpliva na že P znane pravice in se je obvezala, da bo Panski manjšini v Istri zagotovila vse avice po najvišjih obstoječih standar-na področju zaščite manjšin. Obe
delegaciji sta soglašali, da bo treba v dvostranskem sporazumu o manjšinskih pravicah, o katerem so v teku pogajanja, zajamčiti italijanski manjšini uživanje vseh pravic na osnovi naCel, ki jih vsebuje memorandum o soglasju, ki sta ga Italija in Hrvaška podpisali 15. januarja 1992 in ki od tistega dneva predstavlja mednarodno osnovo za zaščito italijanske manjšine v Istri.
V zvezi s tem sporazumom je italijansko zunanje ministrstvo izrazilo zadovoljstvo zaradi stališč hrvaške vlade in predvsem zaradi potrditve volje do zaščite italijanske manjšine v Istri.
Do zadnjega srečanja je prišlo v pričakovanju včerajšnjega sestanka ministrov EZ, kot naj bi sprostili pogajanja za sklenitev pogodbe o gospodarskem sodelovanju med Hrvaško in EZ. Vendar pa, kljub temu da italijanskega veta ni bilo, vCeraj v Bruslju niso sprejeli takega sklepa, v pričakovanju, da Tudjman spremeni odklonilno stališče do prisotnosti Un-profora na Hrvaškem. Hrvaške oblasti na namreč sklenile, da se morajo sile ZN umakniti iz te države do konca marca.
DEŽELA / TISKOVNA NOTA
Ghersina (Zeleni) o Italiji in desnici, ki skuša Sloveniji preprečiti pot v Evropo
TRST - Deželni svetovalec zelenih Paolo Ghersina je izdal tiskovno sporočilo o spremembi italijanskega stahšCa do priključitve Slovenije k pridruženem članstvu Evropske zveze. V njem pravi, da je Italija šele sedaj spoznala, da ne morejo bilateralni odnosi prehitevati mednarodnih, kakršna je gradnja združene Evrope. Izrazil je zadovoljstvo nad procesom evropske integracije na tem območju, ki bo služil predvsem Trstu in Furla-niiji-Julijski deželi.
Svetovalec zelenih se je obregnil tudi ob desničarske manifestacije proti ita-lijanski podpori Sloveniji. To so po njegovem mnenju le nostalgične skomine po nekdanjih mejah; desnica jih je izkoriščala v svoje politične namene. Ghersi-
na se je tudi zelo ostro izrazil o sedanjih izvoljenih predstavnikih nacionalistične desnice v Trstu, Nic-coliniju, Menii in Vasco-novi. Le-ti izrabljajo sedanjo situacijo in napihujejo neobstoječi škandal le zato, da bi si s tem zagotovih ponovno izvoh-tev. Predstavnik zelenih je zapisal, da taka demagoška stališča ne bodo prodrla, saj ljudje dobro vedo, komu sedaj bolj koristi izbrisati mejo med Evropo in izvenevropsko državo. Gotovo bolj Italiji, kot pa Sloveniji, je ocenil.
Ghersina je naposled tudi zapisal, da bo sedanje italijansko stališče v poduk Hrvaški. Ce bo hotela v Evropo, bo morala spremeniti svoj odnos do italijanske manjšine, je bil mnenja deželni svetovalec zelenih.
Prispevek Dežele FJK za kulturne dejavnosti italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški
TRST - Deželna vlada Furlanije - Julijske krajine je vCeraj odobrila prispevek v visini milijarde in 500 milijonov lir v podporo programom za leto 1995 za razvoj italijanske etnične skupine v Sloveniji in Hrvaški in za zaSCito njenega kulturnega in jezikovnega bogastva.
Omenjene programe uresničuje tržaške Ljudska univerza, kateri je bil na predlog odbornika za kulturo Alberta Tomata prispevek dodeljen.
Predsednica deželne vlade Alessandra Guerra (na sliki) je podcrtala pomen tega posega, s katerim želi deželna uprava v tem za italijansko skupnost v sosednjih republikah posebno delikatnem trenutku prispevati k zaščiti in razvoju kulture Italijanov v Sloveniji in Hrvaški.
UNIVERZA / MED SLOVESNOSTJO V ZBORNI DVORANI TRANSPARENT IN SKANDIRANJE GESEL
KRIZA / SE EN VRH NA DE2ELL
Otvoritev akademskega leta ob protestu študentov
Na slovenosti spregovoril tudi bivši minister Antonio Ruberti
Nad usodo železarne visi vrsta vprašajev
Delavci proti zavlačevanjem
Akademsko leto 1994-95, 71. v zgodovini tržaške univerze, se je u-radno pričelo v znamenju protesta. Na včerajšnji, sicer dokaj zapozneli slovesni otvoritvi leta, je namreC skupina študentov glasno protestirala zaradi previsokih univerzitetnih pristojbin. V zborni dvorani univerze, kjer se je odvijala slovesnost, je razgrnila velik transparent, poleg tega pa je skandirala gesla proti »univerzitetnemu davčnemu grabežu« ter s tem kakih 20 minut motila reden potek slovesnosti, ki se je sicer zavlekla za celi dve uri.
Na slovesnosti je prvi spregovoril rektor Giaco-mo Borruso. Podal je podrobno poročilo o stanju in programih vseučilišča. Nekatere pomembnejše podatke in poudarke iz njegovih izvajanj povzemamo na drugem mestu. Za rektorjem sta za mikrofon stopila predstavnik ne-ucnega osebja Diego Scordo in predstavnik študentov Piero Aita. Prvi je predvsem pojamral zaradi nezadostnega števila osebja in dejal, da bi vodstvo univerze lahko bolje izkoristilo marsikatero zakonsko določilo v tem smislu. Student se je kajpak pritožil zaradi previsokih pristojbin, poudaril pa je tudi, da ni pravega dialoga med študenti in vodstvom univerze, kljub nekaterim novejšim pozitivnim potezam rektorja Bonusa.
Proluzijo je na otvoritvi imel prof. Giulio Cer-vani s pedagoške fakultete. Govoril je na temo: »Zgodovina ali zgodovi-
ne Trsta?«. Cervani se je zavzel za preseganje enostranskih prikazov tržaške stvarnosti, in sicer v smeri pluralistično odprtega zgodovinopisja.
Častni gost pa je bil bivši minister za univerzo in bivši evropski komisar za znanstveno raziskovanje Antonio Ruberti, ki je spregovoril o razvoju znanstvenega raziskovanja v svetu in še posebej v Evropi in v Italiji. Med drugim je poudaril, da ZDA bodo kar 10 odstodkov sredstev, ki so jih v preteklosti namenjali oborožitvi, zdaj uporabili za znanstveno raziskovanje. Se veC sredstev namenja znanosti Japonska, zaradi Cesar se bo morala Evropa zelo potruditi, da ne bi usodno zaostala.
Včeraj je bil na sedežu deželne vlade v Trstu še en vrh o skedenj ski železarni. Udeležili so se ga predsednica deželnega odbora Alessandra Guer-ra, deželni odborniki Gianfranco Moretton, Roberto Antonione in Cristi-nao Degano, tržaški župan Riccardo Illy in občinski odbornik Del Piero, poslanci Antonietta Mameči Vascon, Gualberto Nicco-lini in Roberto Menia, komisar skedenj skega obrata Giampaolo De Ferra ter predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL, kakor tudi tovarniškega sveta. Kljub vabilu se srečanja niso udeležili predstavniki družb Bobnat in Luc-chini, se pravi družb, ki sta predstavih ponudbi za odkup železarne.
Na srečanju je bil govor
Rektor Borruso: »Navkljub težavam univerza rase«
Tržaška univerza danes obsega 10 fakultet s 37 učnimi smermi, diplom pa je od začetka tega akademskega leta 13, se pravi za eno veC kot pred letom dni, saj je bila prav v tem letu uvedena diploma iz informatike prek teledidaktike. Poleg tega na njej deluje 27 specializacijskih visokih šol in 8 visokih šol usmerjenih k posebnim ciljem, medtem ko sama univerza prireja 22 raziskovalnih doktoratov, v sodelovanju z drugimi univerzami pa še 44. Rednih in izrednih profesorjev je na njej več kot 1.200, število vpisanih študentov pa presega 24 tisoč.
To so nekateri podatki, ki jih je nanizal rektor tržaške univerze Giacomo Bormso v poročilu, ki ga je podal na včerajšnjem slovesnem odprtju akademskega leta 1994-95. Rekot je bral s težavo, saj je med njegovim poročilom skupina študentov glasno protestirala proti univerzitetnim pristojbi-
nam, ki so se znatno povišale po finančnem zakonu za leto 1993. Bormso se je v svojem poročilu vsekakor dotaknil tudi tega žgočega problema. Dejal je, da tržaška univerza zdaj prejema letno 4 milijarde lir manj iz državnih blagajn kot v preteklosti, zaradi česar so bili poviški pristojbin neizogibni, po dragi strani pa je brez dlak na jeziku poudaril, da gre za ukrep, ki se uokvirja v pohtiko sanacije državnih blagajn, ki je danes prav tako neizogibna, sicer bodo nove generacije bremenili še večji javni dolgovi kot jih že zdaj.
Po dragi strani pa je Borruso tudi podčrtal, kaj vse je vodstvu univerze uspelo pozitivnega napraviti, bodisi na področju didaktike kot na področju raziskav in novih struktur. Tu je posebej omenil številne nove gradnje in restrukturacije starih prostorov.
Konvencija med IACP in Občino
Avtonomni institut za ljudska stanovanja in Tržaška občina sta v prejšnjih dneh podpisala konvencijo za upravljanje dražb subvencioniranih gradenj, katerih lastnik je Občina. Po besedah predsednika IACP Giusep-pa Erriqueza bo podpis konvencije omogočil nadaljevanje vseh operacij, Ju zadevajo upravljanje vsega občinskega stanovanjskega premoženja. Na seji upravnega sveta instituta so nadalje sprejeli na znanje, da je Dežela sprejela odgovore instituta v zvezi s proračunom za le-
tošnje leto in ga zato dokončno odobrila.
Institut je poleg tega ponovno dal na dražbo dela za gradnjo 84 stanovanj, ki jib predvideva načrt za ljudske in cenene gradnje v Ul. Molino a Vento; dela bodo stala okrog 6 milijard lir. Prejel je tudi dovoljenje za pripravo raznih tehničnih aktov za nadaljevanje del v imenu občinske uprave v komprenzoriju doma Serena. Na seji upravnega sveta ustanove so tudi sporočili, da je centralizirano ogrevanje v poslopjih IACP v zimi 1993-94 stalo 858 milijonov lir.
o dveh temeljnih problemih, in sicer o problemu elekricne centrale in o problemu časa, v katerem naj bi prišlo do privatizacije obrata. Kar zadeva centralo, velja povedati, da sta Lucchini in še zlasti Bobnat postavila med pogoje za odkup železarne tudi zagotovilo, da bi njena električna centrala lahko prodajala morebitno odvečno energijo elek-triški dražbi ENEL. Toda prav v tem času je v parlamentu v razpravi zakon za privatizacijo družbe ENEL in v eni izmed variant ustreznega zakonskega besedila bi bila v bodoče prodaja električne energije tej družbi problematična-Skupina tržaških in drugih parlamentarcev je že predstavila ustrezni a-mandma, danes pa bosta šla v Rim deželni odbornik Moretton in občinski odbornik Del Piero, da bi osebno preverila, ali bo popravek sprejet.
Kar zadeva rok privatizacije obrata, so sindikalisti zahtevali, da bi kupoy prodajno pogodbo morali skleniti do 23. marca, ostali pa so pristajali tudi na konec aprila, češ da bo ekspertiza o vrednosti skedenj skega obrata, ki jo je naročilo ministstvo, zaključena šele na začetku aprila. Moretton je pristavil, da bi vsekakor v tem tednu morah na ministrstvu podpisati odlok za podaljšanje dopolnilne blagajne, v kateri se zdaj nahaja večina delavcev. Pristavimo naj, da se v vrstah delavcev medtem vse bolj širi zaskrbljenost zaradi zavlačevanj, kot je prišlo do izraza tudi na njihovem včerajšnjem zborovanju v tovarni.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: Z1T , Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PREVOZI / SINDIKALNO GIBANJE
V petek 4-uma stavka avtobusov zaradi kritičnega stanja v podjetjih
V petek 10. t.m. bo na Tržaškem 4-urna stavka avtobusov: šoferji se bodo vzdržali dela od 17.30 do 21.30, ostalo osebje Kon-zorcialnega podjetja za prevoze pa zadnje štiri ure vsake delovne izmene. Stavko so oklicale sindikalne organizacije Filt-Cigl, Fit-Cisl, Uil-Traspor-ti in Faisa-Cisal, ki so na včerajšnji tiskovni konferenci orisale zelo kritično stanje podjetja tako z organizacijskega kot s funkcionalnega vidika.
Storitve, ki jih podjetje nudi, poudarjajo sindikalni predstavniki, so pomanjkljive zaradi občutnega pomanjkanja osebja (podjetje trenutno zaposluje 900 uslužbencev, po dogovorjenem seznamu zaposlenih pa bi jih moralo biti 1060); zaradi tega je vsak dan veC voženj ukinjenih,
nekateri avtobusi pa morajo predčasno zaključiti predvidene izmene. Sindikalni predstavniki nadalje ugotavljajo, da je veliko število avtobusov zastarelih, saj so povprečno stari 15 let, nekateri pa celo 23; zato potrebujejo
stalno vzdrževanje in popravila, tako da podjetje ne utegne zagotoviti zadostnega števila vozil za kritje vseh voženj.
Primanjkujejo tudi šoferji: vse delo zmorejo opraviti le z nadurnim delom (vsak dan približno
600 ur), kar pa še otežkoCa delovanje podjetja, je prav gotovo notranja slaba organizacija dela. Spričo takega stanja so sindikalni predstavniki zahtevali soočanje s podjetjem, naleteli pa so na gluha ušesa; po njihovem mnenju je treba iskati vse odgovornosti v sedanjem upravnem svetu in generalnem ravnateljstvu ACT. Minilo je že šest mesecev, kljub pozivom sindikatov pa ni vodstvo še izdelalo nobenega načrta o reorganizaciji podjetja. Za sindikate je nesprejemljivo tudi njegovo zadržanje glede sprejemanja novih uslužbencev. Po skoraj treh mesecih od sporazuma ga podjetje še ne spoštuje, zaradi Cesar je sprejemanje novih uslužbencev blokirano.
Zaradi tega so torej sindikalne organizacije
oklicale 4-urno stavko; ob tem še posebej poudarjajo, da je tako v interesu uslužbencev, kot vseh tistih, ki se avtobusov poslužujejo, da bi podjetje pravilno delovalo; zato so sindikalne organizacije tudi odposlale dokument konferenci županov, v katerem so nakazane smernice, na osnovi katerih bi ACT zadobilo novega zagona. Občine, ki so lastnice ACT, so se obvezale, da bodo rekvali'
ficirale institucionalne storitve in staro podjetje spremenile v podjetje mobilnosti na teritoriju. Sindikati se ugotavljajo, da je nova občinska uprava osvojila naCrt ACT s predlogi za spremembe v prometu, kaže pa, da je le-ta ostal v kakem zaprašenem predalu.
BORZA / VČERAJ
V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
NOVICE
Spet marka »iiber alles«
Španija po devalvaciji cenejša, a le za Nemce!
Zaposleni na tržaški borzi so včeraj ob 9. uri z
zaskrbljenostjo in radovednostjo prižgali raču-nak1ike. Zaskrbljenost sta prekovala predvsem dva priorja: petkov »Ne« Berlusconija in njegovih fi-jpičnemu manevra Lam-oerta Dinija ter nedeljska devalvacija španske peze-o in portugalskega esku-da. Berlusconijevo sta-“Sde je že v petek, tik pred zaprtjem borznega tedna, Uegativno učinkovalo na *°- Od tod tudi radoved-u°st, ali bo italijanska va-uta spet doživela pravcat
Polom.
Predvidevanja niso bila nič kaj rožnata, in prvi Podatek, ki se je pojavil rta ekranu ob 9.03, je bil ptastrofalen: za marko je ono treba odšteti 1.203,76 {Urt- Pol ure prej, ob 8.32, je veljala marka 1177,95 Urt Operaterji so se malce Potolažili, ko so izvedeli, rta ie ponoči dosegla marka v Tokiu vrednost
1220 lir.
Ob 14, uri se je vihar polegel; marka je veljala 1185/86 lir. Eden od poo-laSčencev na borzi je obrazložil, da je bila za včerajšnji dan značilna velikanska nestabilnost, z velikimi odkloni med nakupom in prodajo, z uiajhno likvidnostjo. »V pa situaciji ljudje čakajo, 'caj se bo dogodilo: nihče uoče tvegati, zato je tudi rtPeraaj manj, Se te pa so s‘riomne,« je pojasnil. Povedal je, da je pričakoval fe večji padec lire in tudi °rze, ki pa je včeraj še pr zdržala (ob 14.00 je in-neks METEL znašal -0,4
odstotka).
Ob 14.04 se je ekran, rta katerega gospodarski servis agencije Reuters
vsako minuto bruha nove in nove vesti, Številke, procente in podobne gospodarske vragolije, »pordečil«. Agencija je v rdeči barvi objavila novico, da je ameriški dolar dosegel v Evropi najnižjo povojno kotacijo v primerjavi z japonskim jenom. Veljal je 92,70 jena.
Šibek je bil tudi v pri-merjavi z marko. Koliko znaSa sedanja Šibkost dolarja najbolj zgovorno pove sledeča primerjava: pretekli petek so centralne banke potrošile poldrugo milijardo dolarjev, da bi podprle zeleno valuto; v celem letu 1994 so v isti namen potrošile vsega 6 milijard dolarjev!
Ali bodo sedaj, po devalvaciji pezete, vsaj počitnice v Španiji cenejše? sem vprašal operaterja Da, a samo za Nemce, je odgovoril, in na mah zbrisal spomin na vabljive španske plaže. Italijani se ne bodo okoristili z devalvacijo, ker tudi lira stalno izgublja na vrednosti. 2e spet bodo torej privilegirani ljudje z močno marko.
Na vprašanje, ali je bila devalvacija potrebna, je operater odgovoril zelo skeptično: pezeta ostaja v Evropskem denarnem sistemu, njena vrednost lahko niha v določeni meji, že včeraj pa je bila tik nad spodnjo mejo. Torej: devalvacija se ni kdove kako obnesla, ker ni učvrstila valute. Robert D. Hormats, podpredsednik Goldman Sach International, ene od treh največjih ameriških poslovnih bank, je o devalvaciji povedal sledeče: »Devalvacija je kot opij: povzroči senzacijo, ki pa kmalu splahni.« (fvLK.)
Stara pesem tižaške desnice
Na osnovi tesnega sodelovanja med otroško bolnišnico Burlo in ministrstvom za zdravstvo iz Bosne in Hercegovine se te dni mudi v Trstu zdravniško in bolničarsko osebje iz državne bolnišnice iz Sarajeva, da bi se ažumi-ralo v novih tehnikah preventive in zdravljenja materinih in otroških bolezni; ažumiralo se bo tudi o modemih organizacijskih principih zdravstvenega sistema v predvidevanju, da bodo vojaško bolnišnico (s 300 posteljami) spremenili v otroško.
Da bi se usposobile za potrebno preureditev zdravstva v Bosni, so včeraj prispele v tržaško otroško bolnišnico tri zdravnice in načelnica bolničark z visokimi poklicnimi izkušnjami. V kratkem bosta Burlo obiskala še polnomočni predstavnik ministrstva Goran Čerkez in zdravstveni direktor državne bolnišnice Bakir Nakas. Zdravnice se bodo v našem mestu mudile do 23. trn., njihovo bivanje pa je omogočila uprava otroške bolnišnice, ki je rešila vse potrebne formalnosti.
Izdelali pravilnik o rekreacijskih dejavnostih na Krasu
Športno in rekreacijsko dejavnost na Krasu je treba sporazumno urediti: tako so sklenili člani naravovarstvene organizacije WWF in zdmženj Mountain VVilderness in Cai Tam, ki so pripravili poseben pravilnik. Sprejetih pravil bi se morali držati tako pri izletništvu kot pri plezanju, kolesarjenju in jamarstvu. Gre za prvi tovrstni dokument v Evropi, za katerega so se odločile in ga pripravile ljubiteljske organizacije. Pri tem jih je še zlasti spodbudil simpozij o uresničitvi zamisli o Kraškem parku, ki so ga organizirali septembra lani v Dolini.
Namen celotne operacije je, da bi razna združenja sporazumno sodelovala pri upravljanju raznih dejavnosti po Krasu. V pričakovanju, da bi na Krasu uredili mednarodni park, morajo naravovarstveniki, alpinisti, izletniki in sploh ljubitelji narave sami sebi postaviti meje, da ne bi poškodovali naravnega bogastva, ki ga predstavlja Kras. V tiskovni noti pobudnikov pravilnika nadalje piše, da bi morala biti naloga o-menjenih organizacij in skupin tudi skrb za Kras, delovanje pa bi morali usmeriti tudi v vzgajanje vseh ostalih, da bi imeli pravilen odnos do Krasa in do narave nasploh.
Menic proti Sloveniji, Staffieri počastil žrtve fojb
Odločitev Italije, da podpre priključitev Slovenije pridruženemu članstvu Evropske zveze je sinoči odmevala tudi v dvorani tržaškega občinskega sveta. Na seji je svetovalec Nacionalnega zavezništva Menia ustno predložil resolucijo, v kateri je zahteval, naj župan Hly odstopi zaradi »izdajstva italijanskih interesov in interesov ezulov«. Ko je začel Menia na široko in vpijoče razlagati, kakšno zlo bo prinesla Trstu pridružitev Slovenije Evropi, ga je predsednik občinskega sveta Rosato nekajkrat pozval naj le obrazloži resolucijo. Ker tega ni storil mu je odvzel besedo. Menia je takrat končno le orisal resolucijo, ponovil zahtevo po odstopu župana in nato najavil, da odhaja. »Za vedno ali le za danes?« ga je pikro vprašal načelnik svetovalske skupine DSL De Rosa.
Prav ob začetku seje se je svetovalec SKP Jacopo Ve-nier spomnil 50-letnice umora tržaškega antifašista Eu-genia Curiela. Poudaril je, da je njegov zgled še posebno aktualen v teh dneh, ko smo priča vsakodnevnim napadom na demokratične institucije. Svetovalci so počastili Curielov spomin z enominutnim molkom. Takoj nato je spodleteli župan Staffieri komemoriral »neznanega mrtvega v fojbi«. Komemoracijo je utemeljil z nezaslišano odločitvijo Italije, da omogoči vstop Sloveniji k pridruženemu članstvu EZ. Tudi Staffieri je pozval svetovalce, naj počastijo spomin mrtvih v fojbah z enominutnim molkom. Predsednik Rosato ga je dopolnil: »vsakdo naj počasti mrtve po svoji vesti«.
■H	ZDRAVSTVO ~ h
Sodelovanje med Buhom in sarajevsko bolnišnico
V DVORANI BARONCINI
V VIDEMSKI POKRAJINI
Okrogla miza o federalizmu
Srečanje mednarodnega značaja je vodil prof. Sergio Bartole
cini	Prttrtkrtlrt v dvorani Baron-
ror, v Ul. Trento okrogla miza medna-Draznacaja z naslovom: “Pri-0bliVen0^t držav danic ali dežel pri in h ovfrtju in razkroju zveznih držav vanfof V Sr®Canie- ki ga ie v sodelo-,s,. .žasko univerzo in Fundacijo bar tl* *Z Turina vodil prof. Sergio oie, profesor ustavnega prava na
tržaški pravni fakulteti (na sliki prvi z leve - F. KROMA), se uokvirja v vrsto pobud o federalizmu. O njem se v zadnjih časih mnogo govori, večkrat pa se rečeno zelo oddaljuje od originalne federalistične teorije. Zasedanje se je dotaknilo tudi krize federativnih ureditev po padcu komunističnih režimov ter njenih posledic.
Z avtomobilom v drevo Hudo ranjen mlad Tržačan
Na »Pontebbani«, v višini kraja Rivalto v videmski pokrajini, se je včeraj zjutraj huje poškodoval 23-letni Guido Bassan iz Trsta. Mladenič se je peljal s svojim golfom po državni cesti v smeri Pordenona, ko je nenadoma izgubil nadzor nad vozilom in se zaletel v drevo ob cesti. Na kraj nezgode so poleg zdravniškega osebja in videmske cestne policije prihiteli tudi gasilci, ki so Bassana potegnili iz razbite pločevine in ga zatem s he-likopterrjem odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prodržano prognozo.
Se prej so agenti posegli v kraju Torreano di Marti-gnacco, na državni cesti za Spilimbergo, kjer se je tovornjak, ki ga je upravljal 36-letni Tržačan Claudio Pu-schie zaletel v avtomobil, v katerem sta bila 73-letni Pietro Tramontin in 62-letna Livia Catarinussi. Odpeljali so ju v videmsko bolnišnico, prognoza okrevanja pa je 14 oz. 40 dni.
Trije lažje ranjeni
Do lažje prometne nezgode je prišlo v popoldanskih urah v Trstu, na Trgu Stare mitnice. V nesrečo so bili vpleteni štirje avtomobili, od katerih sta bila dva parkirana. Hujših posledic ni bilo. Po zdravniško pomoč so se zatekli oba šoferja ter eden od potnikov, vendar nikogar niso pridržali na zdravljenju: Giuseppina Dona bo okrevala v petih dneh, Alessandro Monte v sedmih, Marina Giacchetti pa v desetih.
Omejitev parkiranja
Pred šolo Bergamas v Istrski ulici morajo postaviti montažno kovinsko ogrodje, zato so pred št. 45 uvedli prepoved parkiranja. Prepoved velja za vse vrste vozil, in sicer od 8. do 18. ure. Tistim, ki se prepovedi ne bodo držah, bodo vozilo odpeljali.
Montagner novi ravnatelj Titaške ljudske banke
Gianni Montagner bo v kratkem prevzel mesto glavnega ravnatelja Tržaške ljudske banke. Tako je sklenil upravni svet zavoda na predlog predsednika Guida Gerina, potem ko je odstopil dosedanji ravnatelj Natale Stefanuto. Montagner je trenutno glavni ravnatelj Zadružne kreditne banke Kamije, velike izkušnje pa si je nabral kot visoki funkcionar Ljudske banke Asola in Montebellu-ne. Diplomiral je iz ekonomskih ved na univerzi v Benetkah, izpopolnil pa se je na milanski univerzi Bocconi. Nekaj časa je tudi poučeval na fakulteti za bančne vede na videmski univerzi.
Sadili bodo nova drevesa
Oddelek za javno zelenje pri tržaški Občini se v teh dneh ukvarja z načrtom, po katerem naj bi obnovili zelenje povsod tam, kjer je usahnilo ali je nepopravljivo poškodovano. Ce ne bo težav z vremenom, bodo z deli začeli danes, in sicer v Drevoredu d’Annunzio, v ulicah Manzoni, Pascoli, Pieta, Battisti, na Trgu Puecher, na Nabrežju ter v Barkovljah. Vozila, ki bodo v napoto, bodo odstranili
Razpisan natečaj za občinske tajnike
Tržaška prefektura sporoča, da je bil v Uradnem vestniku z dne 21.2.95 objavljen razpis za natečaj, ki predvideva 163 mest občinskega tajnika (poskusno). V poštev pridejo tisti, ki so dokončali pravno faulteto, politične vede, družbene in politične vede, diplomatske in konzularne vede, gospodarstvo in pravo, gospodarske in pomorske vede, gospodarstvo in trgovino, kolonialne vede ali pa fakultete, ki so po veljavni zakonodaji enakovredne zgoraj omenjenim. Rok za predložitev prošenj zapade 23. t.m. Za vsa podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na prefekturo (od 9. do 12. me, urad za osebje in natečaje), kjer bodo lahko tudi dvignili obrazce za prošnje.
Razdeljujejo obrazce za prijavo dohodkov
Tržaška Občina sporoča, da bodisi v Ul. Malcan-ton 3 kot v vseh občinskih izpostavah razdeljujejo obrazce za letošnjo prijavo dohodkov (obrazec 730/95). Razdeljevanje poteka vsak delovnik (vključno sobota) od 8.15 do 12.30. Tisti, ki morajo dvigniti večje število obrazcev, se morajo obrniti naravnost na 14. sektor (L.go Granatieri 2, HI. nadstr.) od 8.15 do 12.30.
Za lepake skrbi IAP-EMMEGI
Za službo, ki se ukvarja z lepaki in propagando, ne skrbi več milanska družba Agiap srl, temveč grupacija podjetij, ki nosi naziv IAP-EMMEGI. Sedež je ostal v istih prostorih (Nabrežje Nazario Samo 10/E, tel. 300796). Medtem so letošnji rok za plačilo davka na reklamo podaljšali do 28. aprila. Občina obvešča, da so tisti, ki so davek poravnali na tekoči račun Agiapa, za letos izpolnili svojo obveznost. Vsi tisti, ki davka niso še plačali, pa naj se obrnejo na omenjeni mad, kjer bodo obveznost poravnali v gotovini, ah pa bodo lahko dvignili nov poštni tekoči račun.
Mestni pečat Ornem Antonuttiju
Občinski odbornik Franco Degrassi in direktor Mestnih muzejev Adriano Dugulin sta včeraj v mestnem muzeju “C. Schmidi" v Ul. Imbriani sprejela igralca Omera Antonuttija. Občinski odbornik je ob tej priložnosti izročil igralcu mestni pečat v znak spoštovanja in za njegovo štiridesetletno umetniško dejavnost, s katero je ponesel ime Trsta na najvažnejše italijanske in mednarodne odre.
Raffaele Tito v petek gost krožka Miani
V petek ob 17.30 bo v hotelu Excelsior gost krožka Miani namestnik državnega pravdnika Raffaele Tito. Uvodne misli bo podal predsednik krožka Mamizio Fogar, srečanje pa bo vodil podpredsednik krožka odvetnik Emilio Terpin. Krožek Miani s tem srečanjem nadaljuje obravnavo perečih vprašanj italijanske družbe in države in odgovorov, ki jih na ta vprašanja dajejo institucije, predvsem sodstvo. Pordenonski sodnik Raffaele Tito je odkril pojav podkupnin v naši deželi, kjer so se na zatožni klopi znašli voditelji bivše KD, med katerimi bivši predsednik Dežele Adriano Biasutti.
Fotografska razstava »ženska fotografira«
Jutri ob 18. mi bodo na sedežu Podjetja za turistično promocijo v Ul. San Nicolo 20 (v HI. nadstropju) odprli fotografsko razstavo “Zenska fotografira", ki jo prireja Tržaško združenje prijateljev umetnosti. Razstava bo odprta do 17. t.m., od ponedeljka do petka od 9. do 19. me, ob sobotah pa od 9. do 13. me.
MUZEJ REVOLTELLA / SRECANJE-DEBATA
Avgust Černigoj - težka kulturna dediščina
O njegovem delu bo med drugimi govoril Peter Krečič

m
Avgust Černigoj, Ladjedelnica, 1956
SODELOVANJE Z ROVISOM
»Ambulanta« na glavni pošti
Zastonj bodo merili krvni pritisk in preverjali količino holesterola
Kogar pot zanese v osrednjo tržaško pošto, navadno želi oddati pismo, poslati telegram ali pa prevzeti priporočeno pismo, ki ga poštarji brez podpisa o prejemu ne oddajo. Od danes pa do 17. marca si boste lahko na pošti merih tudi pritisk ali pa ponovno preverili količino zlobnega holesterola v krvi. Deželna poštna uprava, ki jo je zastopal direktor Michele Losito, in združenje Prijatelji srca (Amici del cuore), ki ga že vseskozi navdihuje Primo Rovis, sta se namreč dogovorila, da bodo deset dni na osrednjem sedežu tržaške poštne uprave o-pravljali omenjene preventivne preglede in to zastonj.
Pobuda ni absolutna novost, saj so prav gotovo že vsi občani na središčnih trgih zapazili premične ambulante, ki jih združenje namenja prevenciji kardiovaskularnih obolenj. V sodelovanju s poštno upravo za FJK pa so Prijatelji srca priredili že tri zdravstveno-informativne tečaje, ki so se jih udeležih poštni uslužbenci in na katerih so jih nauCih, kako nuditi prvo pomoč. Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi, je nova pobu-
da nadaljevanje sodelovanja, po drugi pa si poštna uprava prizadeva, da bi uporabnikom nudila kaj veC od predvidenega po zakonskih predpisih.
Na centralnem sedežu tržaške pošte so začasno »ambulanto« uredili v prvem nastropju, tam kjer se lahko tudi v popoldanskih urah plačujejo poštni tekoCi računi in se dviga pošta. Obratovala bo vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, v popoldanskih urah pa ob sredah. Četrtkih in petkih, in sicer med 15. in 17. uro. Poleg že omenjenih pregledov bodo interesentom ponudili tudi informativno gradivo o nevarnostih, ki jih za zdravje predstavlja previsok tlak, in o tem, kar mora storiti vsak posameznik, ko ugotovi, da je prišel v rizično cono. Tudi včeraj so še enkrat izpostavih velik pomen preventivnih ukrepov, kajti v začetni fazi je zdravstveno stanje mogoče hitro popraviti in brez posegov, ki bi lahko kvarno vplivah na splošno zdravstveno počutje. In prav možnost, da lahko občani nenehno in brez dodatnih stroškov nadzorujejo svoj tlak, je po oceni pobudnikov preprečila veliko obolenj.
Mestni muzej Revoltel-la je pod pokroviteljstvom Tržaške občine pripravil že decembra lani razstavo »Fantastična leta - Umetnost v Trstu med leti 1948 in 1972. Gre za čudovit in izčrpen prikaz likovnega ustvarjanja v Trstu, ki je zabeležil takšen uspeh, da so razstavo podaljšali do 26. marca.
Ena osrednjih figur tega prikaza je slovenski umetnik Avgust Černigoj, ki je umrl pred desetimi leti in ki velja v tržaški likovni stvarnosti 20. stoletja kot edina resnična vez z zgodovinskimi avantgardami in z njihovimi evropskimi odrazi. Njegova umetniška pot je dosledno tekla v revolucionarni smeri od postimpresionizma v ekspresionizem, kubizem, futurizem, konstruktivizem, novi socialni realizem, pa do abstraktizma. Bil je odprt likovnemu dogajanju v svetu, njegova nepogrešljiva vloga pa se je poznala zlasti na didaktičnem področju, saj je vzgojil vrsto kakovostnih umetnikov.
Prav Črnigoju posveča zato muzej Revoltella posebno pozornost in mu prirejaja srečanje z naslovom »Avgust Černigoj - težka kulturna dediščina«. Srečanje bo jutri ob 17.30, debato pa bo uvedel eden najboljših poznavalcev Černigojevega dela Peter Krečič, ravnatelj ljubljanskega muzeja arhitekture. Ob njem bosta o umetniku spregovorila še njegova učenca Emanuela Maras-si in Franko Vecchiet. Predvajali bodo tudi video o Černigoju, ki ga je posnel Aljoša Žerjal. Besedo bo imela seveda tudi ravnateljica muzeja Maria Masau Dan.
BARKOVLJE
Srečanje ob domači besedi in glasbi
Glavno besedo je imelo narečna poezijo
Lepa in sonCna je bila pretekla nedelja in barkovljanska obala je bila polna sprehajalcev. Razveseljivo polna pa je bila tudi dvorana Pomorskega kluba »Sirena«, kjer je Slovensko kulturno društvo Barko vi j e pripravilo za svoje elane in prijatelje »Srečanje ob lepi domači besedi in glasbi«. Glavna teža prireditve je tokrat slonela na narečnih pesnikih Atiliju Kralju in Aleksandru Furlanu ter pokojni Mariji Mijot.
Srečanje je v imenu društva uvedla Sandra Poljšak, ki je nato z Robertom Mosettijem in Ivano Godnik nastopila tudi kot recitatorka pesmi, ki sta jih Kralj v bolj veselem tonu in Furlan s spomini iz preteklosti ponudila poslušalcem. Poslušali smo tako pesmi o »Nunci LjenCki«, o prijateljih, o barkovljanski ljubosumnosti, pesmi o Krasu, o nekdanjih zimskih večerih, o »Prazniku žjen«, o »Skisani lebjezni« in še vrsto drugih.
Atilij Kralj in Aleksander Furlan sta med drugim prejela drugo oziroma tretjo nagrade na zadnjem Festivalu slovenske popevke, ki ga je nadvse uspešno priredilo barkovljansko društvo v Kulturnem domu. Obe po-
V NEDELJO V PROSTORIH KD IVAN GRBEC
Skedenj in Rovte-Kolonkovec skupaj proslavljala dan slovenske kulture
Na nedeljski prireditvi v prostorih društva Ivan Grbec v Skednju v počastitev tradicionalnega skupnega praznovanja dneva slovenske kulture bi morali nastopiti trije pevski zbori, toda gripa jo je »zagodla« pevcem zborov iz Skednja in Kolonkovca, ki niso zmogli izpeljati svojega nastopa. Na prireditvi je tako nastopil le ženski pevski zbor Ivan Grbec, ki je pod vodstvom Bože Hrvatic zapel nekaj več pesmi, kot jih je bilo predvidenih.
Njegovemu nastopu je sledil še nastop treh gojencev glasbene šole GM: violinista Frančiška Tavčarja iz razreda prof. Aleksandre Pertot, ki ga je na klavirju spremljal brat Aljoša, pianista Stefana Artesija iz razeda prof. Mojce Siškovic in Čelista Aleksandra Sluge iz razre-
da prod. Petra Filipčiča.
Večer je uvedla predsednica KD Ivan Grbec Devana Cemic, ki je poudarila pomen skupnih praznovanj dneva sloven-
ske kulture. Prireditev sta pozdravila v imenu Prosvetnega društva Kolonko-vec Pino Stančič, v imenu mešanega zbora J. Ukmar pa Lojze Debeliš. Prvi je
obvestil navzoče, da bo društvo s Kolonkovca, ki je bilo do sedaj brez sedeža, preselilo svojo dejavnost v prostore osnovne šole »Gregorič
Stefančič« pri Sv. AnL Debeliš pa se je spomnil praznovanja 40-letnice zbora v cerkvi v Skednju in 20-letnice odprtja etnO' grafskega muzeja v Skednju. S tem v zvezi je omenil razstave o krušaT stvu.
Glavna govornica na proslavi je bila prof. BogO' mila Kravos, ki je svoj g°' vor o kulturi in njenem pomenu za nas Slovence podčrtala z ugotovitvijo, da je potrebno pristopih ^ delu z zavestjo o lastnih odgovornostih in častnosti tega dela. »Prepričana sem, da je to delo najpO' membenjše, pa Čeprav j®
večkrat omalovaževano-
Toda samo iz trdnih tal lahko požene življenje-Zato je proslava pomemb' na, saj je v njej živ utrip skrbi za rast naše kultu-re.« Proslavo je zaključila prijetna družabnost.
N.L.
pevki, »Suha« in »Spomin na mladost«, pa še pesem »Roma«, ki na ironičen in šaljiv naCin govori o naši zaščiti je zapel Walter Bet ob spremljavi Andreja Pegana.
Svoj delež k uspehu prireditve so prispevali še učenci domaCe osnovne šole, ki so se predstavili z recitalom pesmi svetoivanske pesnice Marije Mijotove. Recitalu so nato dodali ob glasbeni spremljavi učiteljice še nekaj pesmi, med temi tržaško »Skrinja orehova«.
Vsaka točka zase bi veljala posebno omebno in pohvalo. A ker nam prostorska stiska tega ne dopušča, lahko samo zapišemo, da smo doživeli popoldan, ki ga udeleženci ne bomo tako hitro pozabili.
In da bi bilo vse še lepše, je Kraj poklonil ženskam in dekletom šopek vijolic, Furlan pa je udelžence pogostil s svojim vinom. Vse se je torej končalo v veselem razpoloženju, v katerem so elani društva napovedali še dve prireditvi: 10. t.m. bo v istih prostorih predaval prof. Jože Pirjevec, 18-t.m. pa bo že tradicionalna prireditev s poskušanjem domačin vin in kruha.
Neva Lukeš

^ OSMI MAREC / OD DANES DALJE
Tudi letos vrsta različnih pobud
Največ je družabnih prireditev
»Pred petdesetimi leti je bil osmi ma-c splošni preizkus ženske prisotnosti v 'vljenju države«. Tako se začenja ti-°Vno sporočilo koordinacijskega odbo-Žensk v Vsedržavnem združenju par-žanov (ANPI-VZPI) o pomenu letoSnje-j 0smega marca oz. mednarodnega 0 eva žensk. V njem namreč članice te ,°aill2acije opozarjajo na pomembno Jetnico, ki je sla nekako mimo nas: jjr®. Petdesetimi leti so ženske v Italiji izK • V0^^J10 pravico in si tako končno , °rile eno od osnovnih pravic. Če se ^ariice VZPI-ANPI nanašajo na eno te-ejjnih pridobitev, pa ena od skupin, (ZZT	deluje	Zveza žensk Italije
žj-UDI), »Zenska kavarna« opozarja lzredno žgoč problem današnje druž-e'Skupina je namreč organizirala Kakšno posebno posvetovalno okence ^nske. Raziskave v razvitejših drža-sk 80 Pokazale, da ima nasilje v družin-111 okviru veliko večji obseg od pred-euega. In tudi Trst ni v tem izjema. ub letošnjem mednarodnem dnevu . , 8k in ob 50-letnici osvoboditve pa se 1° članice Stranke komrmistične pre-or|Ve sPomniti vseh žensk, ki so padle v ^Potniškem boju. Zbrale se bodo danes ob Prod sedežem deželnega sveta, l9- uri pa bo srečanje na sedežu anke v Ul. Tarabocchia 3.
marec Pa je pri nas kot drugod v j Priložnost za družabnosti in napo-e anih je že veliko. 2e danes bodo
upokojenke, članice sindikatov CGIL, CIST in UIT nesle mimozo ženskam, ki so v domovih za ostarele, jutri ob 11. uri pa se bo delegacija zglasila pri županu II-lyju. Posamezne sekcije upokojenk CGIL bodo priredile tudi družabna srečanja.
»V letu, ki je ženi posvečeno« prirejajo jutri zvečer ob 20. uri v dvorani prenovljene stare šole v MaCkoljah okroglo mizo »O vlogi žene v družini in družbi, v Soli in cerkvi«. Društvo slovenskih upokojencev organizba letos izlet v Dolenjske toplice in Stično, in sicer jutri. SKD Vigred iz Sempolaja pa vabi na četrtkovo prireditev v društvene prostore, na kateri bodo nastopili Vanka in Tonca in Zenski zbor Gruden. Večer kasneje, se pravi v petek, pa bo družabnost v prostorih KD Škamperle, za prijetno vzdušje bo na harmoniko igrala Nada Cergol. SKD Cerovlje-Mavhinje pa kbče ženske v restavracijo Al Carso v Mavhinjah, kjer bo igral ansambel Vrtnica.
In Se pobuda združenja cvetličarjev: ustaljena navada je namreč, da ob osmem marcu ženske obdarujejo s cvetjem, med katerim v itabjanskem krogu prevladuje mimoza. Ze redno se dogaja, da cena mimoz v »osmomarčev-skem« tednu močno poskoči, istočasno pa draga ponudba ni vselej kvalitetna. Letos so člani združenja obljubili, da bodo prodajali lepe mimoze, katerim bodo pridali se majhno darilce.
-VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
7-	marca 1995
TOMAŽ
Zatn0nce vzide °b 6.35 in drl116 0b 17.57 - Dolžina
oba^11'12 'Luna vzide
tt'45 m zatone ob 23.24.
Jutri, SREDA,
8-	marca 1995
dan zena
^VREME VČERAJ OB 12.
• temperatura zraka 6,6
94-Ietna Nora-Eleonora Pi-singer.
LEKARNE
tnbPn^e’ zraCni tlak 1001,4 1q ]Q^raSCa’ veter vzhodnik
stotn na uro’ vlaga 88-od-je 4 Ra' nebo oblačno, padlo tai ’ dežja, morje sko-
a"iGap£"per“UI‘
ffrmTrVA IN SMRTI Penn0DlLl SO SE: Giulia Mirif* 8 *!1, ^artina Laudato,
Pran!!6 6 Senardi, Marco
tancese.
lesS0RrLl SO: 75-letni Ce-Danijpi t ta’ 81detm Nan-R0kJal Lavrenčič, 49-letni R0° V° Scabar, 90-letna Pran”8 Marks. 88-letni Vinrn C0 Pahor, 69-letni Lidia w°yurchio, 65-letna ra Srr- 6tlhca' 88-letna Dona Pir!''1ani' 79-letna Gristi-Dehpir iln’ 87"letna Valeria Vallo^’n 4" etn^ Giuseppe Vacchi ’.92"letna Amelia Serl.L 71-letni Vittorio
Orsaria’ 73'letni Giovanni ze st i’ 88'latni Albino Ro-letna z i Carl° Kariž, 76-
letna v^1?”18 Segantini. 83-ietoi >letta Padovan, 83-rdmando Varisco,
Od ponedeljka, 6, do
nedelje, 12. marca 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Unita dTtalia 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998).
OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170)- samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Unita dTtalia 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale
8, Milje - Lungomare Venezia 3.
OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170)- samo po telefonu za najnujnejše pri-
merfNOCNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 (tel. 767391).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraz-
KINO
OBVESTILO
BRALCEM
^AfiOl/Z? in PRISPEVKE za objavo v časo-(teT1 SPreiemaj° v tajništvu Uredništva PD • 7796600) in preko poverjenikov posa-eznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Urn.,lcerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim dav! 0In: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od poneha do petka.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič - Andrej Inkret
DESETI BRAT
Režija DUŠAN MLAKAR
Predpremieri:	v sredo, 8. marca, ob 20.30 - RED D
v četrtek, 9. marca, ob 20.30 - RED E Premiera:	v petek, 10. marca, ob 20.30 - RED A
Ponovitvi:	v soboto, 11. marca, ob 20.30 - RED B
v nedeljo, 12. marca, ob 16.00 - RED C
OBVESTILA
mascsmrdsm
prireja
PRAŽIM!K ŽEIMA
od 21. ure dalje ples z ansamblom STATUS SVMBOL
Moški striptiz
Včeraj je na Visoki Soli za tolmače in prevajalce diplomirala
Beti Fischer
Ob pomembnem uspehu ji čestitata mama in papa.
Ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu Čestitajo svoji sodelavki
Beti
kolegi v uredništvu Primorskega dnevnika
nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
M PRIREDITVE
ARISTON - 16.00, 18.05,
20.10,	22.15 »Neli«, i. Jodie Foster.
EXCELSIOR - 17.45,
20.00,	22.15 »Frankenstein di Mary Shelley«, i. Robert De Niro.
EXCELSIOR AZZURRA
- 19.50, 22.00 »Vanya sulla 42. a strada«, r. Louis Mal-le.
AMBASCIATORI
17.00,	18.40, 20.25, 22.15 »Uomini, uomini, uomini«, r.-i. Gristian De Sica, i. Mas-simo Ghini, Leo Gullotta.
NAZIONALE 1- 16.10,
18.10,	20.10, 22.15 »Night-mare - Nuovo incubo«, r. Wes Craven.
NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’uo-mo ombra«, i. Alec Baldwin.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Starga-te«, i. Kurt Russell.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pallot-tole su Broadway«, r. Woody Allen, i. John Cu-sack.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Trasgressioni di gruppo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 15.45, 17.50,
20.00,	22.10 »Rivelazioni«,
i.	Michael Douglas, Demi Moore.
ALCIONE - »Die Deutsche Sprache Im Kino« -Ciklus filmov v nemškem jeziku: 17.15, 19.30, 21.45 »Heimet 2 n. 13«, r. Edgar Reitz.
LUMIERE - 17.30, 19.50,
22.00	»II cielo sopra Berli-no«, r. Wim VVenders. Samo danes. Jutri: 18.00, 20.00,
22.00	»Prima della piog-gia«.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - STEFAN TURK - razstava slik. Odprtje danes, 7.t. m., ob 20. uri. Predstavitev: Jasna Merku; sodeluje pianist Marko Sancin.
KD LONJER-KATINARA prireja jutri, 8. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju PROSLAVO V POČASTITEV DNEVA ŽENSK. Vabljene!
ALTERNATIVNO PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA V LETU, KI JE ŽENI POSVEČENO. Prisrčno vabljeni na okroglo mizo »O vlogi žene v družini in družbi, v soli in cerkvi«, ki bo jutri, 8. t. m., ob 20. uri v dvorani prenovljene stare Sole, zraven cerkve in srenj-ske hiše v Mackoljah. Gostje večera bodo zdravnici dr. Irena Tavčar iz Devina in dr. Jadranka Vrh iz Kopra ter sestra redovnica Doroteja Rupnik.
CAPPELLA UNDER-GROUND prireja jutri, 8. t.m., ob 20. uri v gledališču Miela srečanje z režiserjem Carlom Mazzacuratijem. Sledilo bo predvajanje njegovega filma »II toro«.
SKD VIGRED vabi v četrtek, 9. t. m., ob 20.30 v društvene prostore v Sem-polaju na PROSLAVO DNEVA ZENA z Vanko in Ton-co ter ženskim zborom I. Gmden.
10. MARCA, ob 20. uri bo v prostorih KD S. Škamperle, Vrdelska cesta 7, DRUŽABNOST OB DNEVU ZENA. Prijetno vzdušje bo ustvarjala Nada Cergol s svojo harmoniko. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE prireja v petek, 10. t. m. na sedežu TPK Sirena na barkovljan-skem nasipu predavanje prof. Jožeta Pirjevca O ODNOSIH MED SLOVENIJO IN ITALIJO. Začetek ob 20. uri.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Vabimo na DAN ŽENA v soboto, 11 marca, ob 20. uri. Sodelujejo narečni pesnik in humorist Atilij Kralj, pianist Martin Vremec, MoPZ in ZePZ Tabor. Sledi družabnost.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa na KONCERT v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri v cerkvi v Ricmanjih. Poleg godbe sodeluje Šolski pihalni orkester pod podstvom Marina Marsiča.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri KONCERT, ki ga bosta oblikovala Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi -flavta. Ob vstopu v cerkev bo vsak dobil koncertni list. Koncert je dobrodelnega namena, prostovoljne prispevke bomo namenili kritju dolga ob prenovi domačih orgel. Toplo vabljeni!
PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 12. marca, na ogled igre”LE KANDIDIRAJ, LE KANDIDIRAJ..."v izvedbi dramske skupine PD Stan-drež. Pričetek ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah.
IZLETI
DRUSVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešča, da je odhod avtobusa za izlet v Dolenjske toplice in Stično jutri, 8. marca, ob 8. uri s Trga Oberdan (pred Deželno palačo). Na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje v dopoldanskih urah na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324.
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA organizirata v petek, 10. t. m. tradicionalni izlet na mednarodni kmetijski sejem v Verono. Med strokovno ekskurzijo bodo izletniki poleg sejma obiskali tudi agroturistično kmetijo, kjer jim bodo postregli s tipično večerjo. Cena izleta ( vključno s prevozom, vstopnico in večerjo) znaSa 55.000 lir. Vpisovanje na Kmetijski zadrugi ( tel. St. 382555) in Kmečki zvezi (tel. St. 362941).
KLUB PRIJATELJSTVA iz Trsta sporoča elanom in prijateljem, da odloži izlet napovedan za jutri, 7. t. m. v Kromberk, Sežano in Lipico na torek, 14. t. m. Odhod s trga Oberdan ob 8.30.
H
ČESTITKA
Primi DEAN, primi Dean kupico, sprazni jo, povezni jo na mizico. Ob tvojem rojstnem dnevu ti želi vse najboljše Get klub.
13- IVIARCA. x/ Primorskem doex/oiku
barvna priloga: OBČIMA REPEMTABOR
Izkoristite priložnost: za vaš oglas: pokličite Ptibliest tel- / /ElBEiStEE
MLADINA IZ MEDJE VASI in STIVANA se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in prispevali k dobremu uspehu PUSTA 1995.
KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusov iz Trsta - Trg Oberdan danes, 7. marca, ob 14.30.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE namerava prirediti festival slovenskih zamejskih dramskih amaterskih skupin, ki naj bi potekal v Mavhinjah od 30. junija do 9. julija t.l. Vabljene so vse slovenske amaterske dramske skupine, ki se lahko predstavijo s katerokoli igro z neomejenim Številom igralcev. Prijavo je treba poslati najkasneje do 16. marca. Informacije dobite na tel. St. 299798 (K.An-tonič) ali 299985 (P. Antonie) v večernih urah.
JAMARSKI ODSEK SPD-Trst in Jamarski klub Bolju-nec priredita v četrtek, 9. t. m., ob 19. uri v prostorih pizzerije »Amico« v Materiji večer z diapozitivi na temo »Vodne jame v Matar-skem podolju«. Vstop prost.
JUBILEJNA 25. REVIJA otroških in mladinskih pevskih zborov »Pesem mladih« bo letos v nedeljo, 2. aprila, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
MALI OGLAŠi
IZVOZNO-UVOZNO
podjetje išče uradnico/ka z znanjem angleščine in slovenščine.	Telefon
0481/32126.
ISCEM delo kot hišna pomočnica. Tel. St. 228179.
PODJETJE nujno išCe vajenca za specializirano mehanično delavnico. Tel. na St. 226548 od 10. do 12. ure.
GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica. Tel. 0036/67/31261.
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH išče uslužbenca. Tel. na St. 213274 po 13. uri.
POPUSTI od 10% do 50% na knjigah in Se marsičem do 31. marca v Tržaški knjigarni.
ISCEM priče prometne nesreče, ki se je pripetila dne 27.12.1994, ob 12.15 na državni cesti SS 202 križišče Ul. Carsia (Opčine) med Peugeotom 505 in BMW. Tel. St. 299473.
GOSPA - nemški materin jezik - nudi lekcije nemščine za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 772155.
NA ZAHODNEM KRASU oddajamo v najem sončno 3-sobno opremljeno stanovanje za krajša obdobja. Pismene ponudbe na Pu-bliest, Ul. Montecchi 6, 3.4137 Trst pod Šifro "Stanovanje na Krasu”.
DAJEM v najem vinograde. Tel. na St. 231859.
V	ANKARANU nad kopališčem Adria naprodaj vrstna hiša v prvi vrsti s pogledom na morje. Zainteresirani naj pokličejo na tel. St. 0038666/526852.
HIŠO z obsežnim vrtom na Proseku prodam. Tel. St. 225581 med 20. do 21. uro.
PRODAM zazidljivo zemljišče 1.100 kv. m z odobrenim načrtom na vzhodnem Krasu. Tel. ob uri obedov na St. 381707.
PRODAM fiat uno fire, letnik ’86 v odličnem stanju. Tel. St. 200950.
PRODAM lancia prisma 1600, letnik november ’85 v dobrem stanju. Tel. St. 208907 v večernih urah.
PRODAM prenosni telefon Nokia Cityman 300, možnost fakturiranja. Klicati v večernih urah na St. 040/228997.
OSMICO ima OstrouSka v Zagradcu St. 1.
OSMICO sta odprli Gian-na in Bojana Pahor v Medje vasi St. 8. Vabljeni vsi prijatelji pijače in jedače.
V	ZGONIKU ima osmico Janko Kocman.
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež st.44.
OSMICO ima odprto Dušan Guštin v Repnu št. 22. Vljudno vabljeni!
OSMICO je v Doberdobu (v Vrtni ulici) odprl Drejče. Ob domaCem vinu Se do-
mač prigrizek. Odprta je vse dni, razen ob torkih.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob svaka in strica Albina Orla darujejo Meri, Stojan in Marjan Spetič z družinama
600.000	lir za TPPZ Finko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Albina Orla darujeta Kristina in Armando Manin 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič.
V	spomin na Angela Švara daruje družina Bruno Pertot 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Angela Švara darujejo stanovalci hišne Številke 79/F Nabrežina kamnolom
50.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Angela Švara daruje Marija Marchi 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen darujeta Zdenka in Stanko 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Angela Švara daruje družina Jožef Pipan 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Mariota Se-mec darujeta Zdenka in Stanko 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Albina Orla daruje sestra Marija z družino 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk in
150.000	lir za Sklad Stadion 1. maj.
Namesto cvetja na grob dragega bratranca Milana Grgiča daruje Ladko z družino (Gropada 86)
50.000	lir za SKD Skala.
V	spomin na Milana Grgiča daruje bratranec Stanko Gregor! z družino
50.000	lir za SKD Skala.
V	spomin na Milana Grgiča daruje družina Kalc (bivša trgovina Gropada 97)
25.000	lir za SKD Skala.
V	spomin na Milana Grgiča darujeta Milka in Lojze Žagar (Padriče) 10.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Milana Grgiča daruje družina Karlo Kalc (Gropada 72)
50.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Edvarda Guština daruje družina Škabar (V. Repen 30) 15.000 lir za Skupnost . Družina Opčine.
Po mučni bolezni, ki jo je sprejela s krščanskim duhom, je 5. marca preminila naša draga
Valeria Debevec
Žalostno vest sporočajo sin Gnido z Gianno, vnuka Gnido in Vivian, sestri Maria in Vittoria ter vsi sorodniki
Iskrena hvala prof. Ma-grisu in dr. Bianchiniju ter osebju I. internistične-ga oddelka katinarske bolnišnice.
Pogreb bo jutri, sreda ob 13. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga.
Trst, 7. marca 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Nenadoma je preminil
Ivan Lavrenčič
Pogreb bo v četrtek, 9. marca, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul. Pietžt v cerkev v Sa-matorco
Žalostno vest sporočajo žena Danica, hči Laura, zet Roberto, vnuk Stefane, snaha Anna, vnukinja Ivana in vši sorodniki
Samatorca,
7. marca 1995 (Pogrebno podj.-Ul. Zonta 3)
	VOZNI RED VLAKOV				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA V	(RSTA	SMER	URA \	fRSTA	SMER
4.12	(R)	Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32).	0.47	(IR)	Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23)
5.36	(D)	Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47).	2.32	(D)	Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08).
6.10	(IC)	TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre	6.34	(R)	Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.16	(R)	(8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih.	7.10 7.45	(D) (D)	Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.48	(IC)	MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Rrenze (11.44), Rim Termini (13.45).	8.01	(E)	Rim Termini (22.15), Hrence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37).
7.12	(E)	VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke	8.55	(E)	SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero-
		(9.18).			na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32).
7.35	(D)*	Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma.	9.10	(E)*	Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46).
8.12	(IR)	Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18).	9.31	(R)	Portogmaro (8.00), Tržič (9.03).
9.25	(R)	Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih.	9.53	(D)*	Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm
10.12	(IR)	Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18).			(8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30).
12.12	(IR)	Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18).	10.07	(E)	Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre
13.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18).			(8.12), Tržič (9.43).
13.47	(R)	Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih.	10.47	(IR)	Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič
14.12	(IR)	Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18).			(10.23).
14.20	(IR)*	Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma.	11.03	(R)*	Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih.
15.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18).	11.47	(E)	Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23)
16.10	(IC)	SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55).	14.09	(C)	SVEVO - Sestn Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45).
17.12	(E)	Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18).	14.35	(D)*	Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica
17.18	(R)	Tržič (17.45), Portogmaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke			(13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih.
		(19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu.	14.47	(IR)	Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23).
18.12	(E)	Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34).	15.05	(R)	Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih.
19.12	(IR)	Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18).	15.47	(IR)	Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogmaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič
19.45	(R)	Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan.	16.27	(D)	
2028	(E)	SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Padova (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola	17.47	(IR)	(16.03). Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič
		(3.05), Ženeva (6.49).			(17.23).
21.12	(IR)	Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18).	18.57	(D)	Benetke (16.40), Mestre J16.51), Portogmaro (17.35), Tržič (18.23). Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič (19.43). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23)
21.18	(E)*	Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37).	20.10	(R)	
22.10	(E)	Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (3.00), Rrenze (4.35), Rim Termini (8.25).	20.47	(IR)	
			20.54	(IR)*	Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst.
			21.45	(IC)	TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21).
			22.47	(R)	Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in
					Miramam.
			23.12	(IC)	MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48).
			23.27	(E)	VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04).
* Proga Trst-Videm-Benetke					
		Proga TRST -VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.25	(R)	Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob	6.50	(R)	Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.29	(D)	Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob	7.28	(R)	Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.54	(R)	Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v	7.54	(R)	Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob
		Miramaru, Grijanu, Križu.			praznikih)
7.52	(D)	Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob praznikih.	7.54	(D)	Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.42	(R)	Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob	8.41	(R)	Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
9.35	(R)	Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži-	8.47	(D)	Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih.
		ni.	12.30	(R)	Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob
10.46	(R)	Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grijanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone	13.56	(R)	praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29).
12.24	(D)		14.57	(R)	Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
13.20	(R)	(14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob	15.39	(D)	Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih.
14.40	(R)	prazmran. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi	15.39	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih.
16.16	(D)	v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (1725).	16.43	(D)	Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.04	(R)	Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob	18.00	(R)	Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob
		praznikih.			praznikih.
17.28	(R)	Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi	18.21	(R)	Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob
		v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu.			praznikih.
17.45	(D)	Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.:	19.07	(R)	Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40).
18.05	(D)	Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm	19.29	(D)	Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05) . Op.: ukinjen ob praznikih.
18.30 19.25 20.00	(R) (D) (R)	(19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob	19.58 20.39 21.28	(D) (R) (R)	Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih.
		pt cizi likih.	21.56	(D)	Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33).
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRST/	SMER	URA	VRST/	L SMER
9.16	(E)	SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju-	6.28	(E)	VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20),
		bljana (12.15), Zagreb (14.50).			Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40).
12.04	(E)	DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58).	10.57	(IC)	KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14).
17.58	(C)	KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43),	16.50	(E)	DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana
		Zagreb (22.55).			(13.55), Opčine (15.55).
23.43	(E)	VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Mu-	19.49	(E)	SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45),
		bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30).			Sežana (18.45), Opčine (18.54).
IC-	lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak		D - Brzovlak R Deželni vlak		
ŠTANDREŽ / V SOBOTO ZVEČER
V KD 0. Župančič priredili družabnost
ob prazniku žena
- '
Osmi marec, mednarodni praznik žena, so oziroma bodo na Goriškem obeležili na različne načine : z izleti, kulturnimi prireditvami, srečanji. Kar precej takih srečanj je bilo že ob koncu tednu. V soboto je bila v Standrežu, na pobudo KD Oton Župančič tradicionalna družabnost. Udeleženke - bilo jih je okrog Šestdeset - je toplo pozdravila predsednica društva Sara Hoban. Vendar ni slo samo za pozdrav, oziroma izkazovanje gostoljublja. Predsednica društva je v nagovor strnila tudi nekaj misli o vsebini in smislu proslavljanja osmega marca. Praznik ni ostalina določenih družbenih ureditev, ki jih danes ni veC. Dejstvo je, da ostaja tudi v novih družbenih okvirih vrsta "ženskih” vprašanj Se zmeraj nerešenih in odpirajo se nova. Prav ob tej priložnosti bi bilo vredno razmisliti o vlogi matere in žene v današnjih razmerah. (Na sliki - foto Studio Reportage - družabnost v Standrežu).
S PRIREDITVE
DSU v sodelovanju s KRUT-om iz Trsta prireja 15. marca ob 19. uri v domu Andreja Budala v Standrežu predavanje fizioterapevtke dr. Danice Radulovič iz Strunjana o bolečinah hrbta in vretenc.
RAJONSKI SVET ZA PEVMO, STMAVER in OSLAVJE vabi v četrtek 9. marca, ob 20.30 v Kulturni dom v Gorici na gostovanje dramske skupine Standrež z veseloigro Kandidiraj, le kandidiraj!
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 15. do 21. maja 95.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča urnik avtobusov za izlet 8. marca v Caorle: 1. avtobus ob 8. uri s Travnika v Standrež;
2.	ob 8. uri iz Sovodenj v Standrež; 3. ob 7.30 z Bukovja do gostilne Primožič v Podgoro in Standrež.
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je postavljena razstava Idrijske čipke, ki jo prirejajo v sodelovanju z Občino Idrija in tamkajšnjim Mestnim muzejem. Ogled do ponedeljka, 20. marca, ob delavnikih med 9.30 in 13. uro in med prireditvami.
V	GALERIJI KINA VIT-TORIA je še danes na ogled razstava fotografij Pierluigija Bumbace “P.jazz”. Razstavo prireja združenje Exit. Ogled po urniku filmskih predstav.
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00»Nightmare, nuovo incubo«. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00»Nell«. Igrata Jodie Poster in Liam Neeson.
l3 obvestila
DRUŽBA se dobi jutri, 8. marca ob 19.30 na Plamti.
SPD GORICA priredi v nedeljo, 12.t.m. ob 10. uri, društveno tekmovanje v veleslalomu na Trbižu. Prijave danes in v četrtek od 19. do 20. ure ter jutri od 11. do 12. ure na sedežu. Na razpolago Se nekaj mest na avtobusu.
VZPI/ANPI sekcija Vrh sklicuje sejo v petek, 10. marca ob 20. uri v Kulturnem in športnem centru Danica.
OBČINA DOBERDOB
sporoča, da so občinski uradi za stranke odprti : občinsko tajništvo in matični urad od ponedeljka do petka 7.00-10.00, v ponedeljek tudi 15.00-18.00; knjižnica od ponedeljka do četrtka 15.00-17.00, petek 10.00-12.00; tehnični urad torek, četrtek, petek 7.45-9.00, ponedeljek 17.00-18.00; računovodstvo od ponedeljka do petka 8.00-10.00, ponedeljek 15.00-18.00; redarska služba ponedeljka do petka 8.30-9.30.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA obvešča elane obrtne sekcije, da bo ustanova ESA predstavila Projekt kvalitete (finansiranje postopka za atestiranje proizvodov in proizvodnih procesov), na Trgovinski zbornici v Gorici jutri, 8. t.m. s pričetkom ob 18. uri.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701
POGREBI
Ob 10.20, Letizia Cisco vd. Raza, iz splošne bolnišnice v Gradišče, 11.00, Angelina Perco, iz sploS-ne bolnišnice na glavno pokopališče, 13.15, Evgenija Vižintin vdova Ce-scutti, iz sploSne bolnišnice v Sovodnje.
t
Zapustila nas je naša draga
Evgenija Vižintin vd. ČešCut
Žalostno vest sporočajo hčerke Fani, Iva in Marija ter sin Ladi z družinami.
Pogrel) bo danes, ob 13.30 iz mrliške veže goriske splošne bolnišnice v sovodenjsko cerkev in pokopališče.
Sovodnje, 7. marca 1995
Ob izgubi drage mame izrekajo Ladiju Cescutu občuteno sožalje
uslužbenci Kmečke banke.
GORICA
Torek, 7. marca 1995
9
PRECEJ MANJ DIJAKOV
POKRAJINA / ODBORNIKA ODSTOPILA
NOVICE
►
Vpis v višje
srednje šole
Skupno bo v prvih razredih i 7 dijakov manj kakor letos
Prejšnje dni smo pc ročali o številu učen Cev in dijakov v vrtci! ^snovnih in srednji °lah po zakljuCk r°ka za vpis, ki se j Zaključil, kakor znane februarja.Poročanj zaključujemo s prikr z?rn stanja na peti yš)ih srednjih šolal bodo vsi prvi razri h razen na klasičnei lceju in na pedr Soškem licej, manj šti Poni kakor so letošnj Padec je zelo izrazi faj bo v prvih razredi ar 17 dijakov mal akor letos. Najbolj b< ° °sip, kot kažejo šti rl ke, občutili na zavi u ^iga Zois, kjer se Prvi letnik vpisal °sem dijakov (lete Obiskuje prvi razred 1 Pakov) in na zavod 'V1 Cankar, kjer se Prijavilo dvanaj: Q1lakov (letos 17). h
retin
zavoda Galilei Prvi razred prij °s.e«i dijakov ( J- Na pedagoške oju bo devet dij evilo ostaja m penjeno v odnos ir5,nie v Šolskem "4/95, medtem jo v prvi razred k , e8a liceja Primož Prijavilo < Silakov (letos 9).
Najbolj številči fa tudi v prihod Šolskem letu šoli E.aakar in 2iga Jer je letos skors
vis jV11 vseh dij VSilh srednjih ipreko 200).
Letos obiskuje , ,Vse^ višjih sre
s£,h d‘i»'
liceju, 100 na zavodu Zois, 106 na zavodu Ivan Cankar, 54 na pedagoškem liceju (učiteljišču) S. Gregorčič in 56 na slovenski sekciji industrijskega tehniž-nega zavoda Galileo Galilei. Jeseni jih bo predvidoma nekaj manj.
Lahko bi na veliko razglabljali o razlogih za tako stanje, od upadanja natalitete, ki je po učinku prav gotovo najbolj močan, do številnih drugih. Številk se žal ne da spreminjati, so dejstvo, ki ga je treba sprejeti, vendar ne zgolj pasivno. Treba bi bilo že zdavnaj, saj usihanje na šolah ni od lani niti od predlanskim, v okviru manjšinske skupnosti izdelati okvirno strategijo na srednji ali daljši rok, čeprav se prav na področju šolstva prepletajo različne pristojnosti itd. Praksa je pokazala, da se reševanje situacije (čeprav je tudi to potrebno in nujno) iz leta v leto ne obrestuje. Šolstvo pa je tisto področje za katerega bi morale različne komponente, mimo strankarskih ali ideoloških razlik, najti skupni jezik. Lahko tako stategijo izdelamo? Zato da bi bolj odločno in bolj enotno nastopali navzven. Zavedam se da je vprašanje izzivalno in težko obenem, vendar ga je potrebno postaviti, posebno danes. In treba je poiskati tudi primerne odgovore ob sodelovan ju vseh segmentov naše manjšinjske skupnosti.
Svetovalci SL so na strani predsednice Marcolinijeve
Podpredsednik pokrajinske uprave Tirelli in odbornik Manfredi Jacu-min sta včeraj dopoldne predložila odstopno izjavo. Kriza na Pokrajini se nadaljuje, stanje je precej nejasno, kljub poskusu svetovalcev in odbornikov za pomiritev in zgladitev nesporazuma. Načelnik svetovalske skupine Pacor je namreč včeraj opoldne sklical novinarsko konferenco ter pojasnil vsebino in potek petkovega pogovora med predsednico Marcoli-nijevo in člani svetovalske skupine Severne Lige. Slo je za običajno srečanje, kjer je bil govor o različnih aspektih vodenja uprave, o stanju v pokrajinskem svetu, o odnosih s posameznimi skupinami ter tudi z DSL s katero je bilo do zdaj še največ sodelovanja. Nihče ni govoril o sklenitvi zavezništva, razširitvi večine ali o čem podobnem. Pokrajinski tajnik je bil morda napačno informiran, svetovalca Monferraja iz Gradeža pa na petkovi seji - srečanju z Marcoli-nijevo ni bilo. Zakaj sta se
torej Tirelli in Jacumin odločila za tako drastičen korak in pokrajinski tajnik Stein za sklic tiskovne konference?
Nekaj pojasnil, čeprav ne ravno preprečljivih, smo dobili na včerajšnji konferenci, (foto Studio Reportage). Stein naj bi se pod vplivom določenih (videmskih?) krogov prenaglil, namesto da bi zadevo . skušal najprej raziskati.
Na srečanju so govorci poudarili, da so odločno na strani Marcolinijeve in zahtevali da najprej pokrajinski tajnik točno opredeli, kaj je sredinska izbira in kakšne smernice sam upošteva. Izvoljeni predstavniki Lige so posebej podčrtali, da zanje sredinska smer pomeni odklanjanje kakršnegakoli sodelovanja z nacionalnim zavezništvom in SKP pa tudi težavne odnose z Ljudsko stranko, ki je na Goriškem ohranila vse značilnosti stare krščanske demokracije. Bilo je slišati tudi nekaj namigov, da spor ni zrastel na domačem zelniku in da ima
najbrž vmes prste katera od strank ali vsaj predstavnikov strank. "Ljudski stranki v krajevnem merilu ne zaupamo”, je izrecno povedal eden od govorcev. Srečanja so se udeležili odborniki Oblach, Calligaris, in Franco (ni bilo odbornika Scuora, za katerega pa so jamčili, da ima enako stališče kakor prisotni) ter vsi svetovalci lige z izjemo Koglota, Novellija, Pascoli-na, Braide in Monferraja.
Včeraj popoldne je bila seja pokrajinskega odbora. Govorili so tudi o zapletu in predsednica Marcoli-nijeva nam je osebno potrdila, da bo v prihodnjih dneh sprejela formalen sklep o odstopu. Odstop je namreč, kakor določa Statut, nepreklicen. Torej bo treba poskrbeti za imenovanje novih odbornikov.
Sinoči je bilo na sedežu Severne Lige soočanje, ki ga je napovedal Martin Stein. Po napovedih naj bi se ga udeležili vsi pokrajinski svetovalci ter tudi Predsednica. Sočasno pa naj bi zasedalo tudi pokrajinsko vodstvo gibanja.
Na šoli Locchi gostujejo dijaki in profesorji gimnazije iz Gradca
V	Gorici se ta teden mudi skupina dijakov in profesorjev zvezne gimnazije iz Gradca. Obisk, ki se bo sklenil v soboto, 11. t.m. sodi v okvir sodelovanja med nižjo srednjo šolo V. Locchi in omenjenim zavodom. Dijaki se udeležujejo pouka, enotedensko bivanje pa bodo izkoristili tudi za obisk bližnjih krajev in kulturnih in drugih zanimivosti. Obiskali bodo tudi Benetke, Trst, Vilo Manin v Passarianu. Dijakom in profesorjem iz štajerske prestolnice so ponudili gostoljublje njihovi vrstniki, ki bodo prihodnje leto obiskah Gradec. Na šoli ocenjujejo pobudo kot pomemben doprinos k utrjevanju prijateljstva in poznavanja med mladimi različnih narodnosti, kar je tudi doprinos h graditvi jutrišnje Evrope.
Sen poletne noči - dve predstavi jutri in v četrtek v Tržiču
V	občinskem gledališču v Tržiču bosta jutri in v četrtek dve predstavi Shakespearove komedije Sen poletne noči. Predstavo je pripravil (dobesedno) Tato Russo, ki je oskrbel prevod in predelavo originalnega dela angleškega mojstra. Zgodba se, kakor znano, dogaja v antičnih Atenah, njeno aktualnost pa lahko prenesemo tudi v današnje okolje, saj navsezadnje, kakor pravijo, na svetu ni nič novega. Vse se le stalno ponavlja. Poleg Russa, ki je režiser in igralec, nastopajo Se Gennaro Piccirillo, Bene-detta Capanna, Lucio Alocca, Andrea Panzini, Tiziana Cosentino, Dimi tri Couerteau itd. Obe predstavi sta v okviru abonmajske sezone, proste vstopnice pa so v prodaji pri blagajni gledališča in sicer od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
Poveljstvo finančne straže je sen. Bratini dostavilo gradivo
Iz urada za stike z javnostjo senatorja Bratine so nas obvestih, da je poveljstvo finančne straže že dostavilo dokumentacijo v zvezi z gradnjo šole -vojašnice in iz katere je mogoče razbrati okvirne potrebe po površinah za posamezne dejavnosti, oziroma strukture. Na podlagi te dokumentacije bo mogoče ugotoviti, če je mogoče prvotni načrt zmanjšati in prilagoditi tako, da bi šolo lahko zgradili na drugi lokaciji. Za dokumentacijo se je senator Bratina dogovoril ob obisku na poveljstvu finančne straže, 15. februarja, ko je dobil tudi precej informacij o tem, kako je, tudi v zadnjih mesecih lanskega leta, potekal postopek "izbire” glede lokacije in začetka gradnje.
V	petek predvidoma težave v avtobusnem prometu
Mestno podjetje obvešča, da bo v petek, 10. t.m. zaradi napovedane stavke sindikatov delavcev zaposlenih v provozništvu, predvidoma nekaj motenj in zastojev v mestnem avtobusnem prometu. Motnje in zastoji, oziroma prekinitve dejavnosti bodo v opoldanskem času. Tako naj bi prišlo do prekinitve voženj med 9. in 11.30 ter med 14.30 in 20.30. Avtobusi, ki bodo v omenjenih dveh časovnih razdobjih na poti, bodo nadaljevali vožnjo do končne postaje. Občane prosijo za razumevanje.
KRONIKA / VEST JE POLICIJA SPOROČILA SELE VČERAJ
TRŽIČ / OBSEŽNA AKCIJA POLICIJE
Tatovi so v petek ponoči vdrti v trgovino Mio v ul. 9. avgusta
Odnesli so za okrog 80 milijonov lir v glavnem naočnikov
Neznanci so v petek ponoči vlomili v trgovino z optičnim materialom Mio, v ulici 9. avgusta in odnesli za okrog osemdeset milijonov lir blaga. Novico so na policiji sporočili šele včeraj,'domnevati je mogoče, da v interesu preiskave.
Tatovi so v trgovino prišli skozi okno na dvoriščni strani trgovine in so bili kot kaže, povsem odločni podvig speljati do konca. Da so si odprli pot v trgovino so namreč prežagali, oziroma odvili navojnico, kakor je videti na sliki, na levi strani, nato pa vrata s silo odprli. Domnevati je mogoče, tako razmišljajo lastniki, da so bili tatovi zelo izbirčni. Odnesli so v glavnem najnovejše in iskane modele naočnikov za vid in sonce. Gre za takoimenovane modne artikle znanih hiš, ki imajo na tržišču zelo visoko ceno. Po izjavi lastnikov, ukradeno blago ni bilo zavarovano.Nočnega obiska so se ovedli v soboto zjutraj, ob odprtju trgovine. (Na sliki - foto Studio Reportage - Adriano Mio na dvoriščni strani trgovine, kjer so si tatovi utrli pot v trgovino).
Ponarejanje plošč in kaset: priprli dve osebi
Slo naj bi za dva slovaška državljana, ki so ju po aretaciji prepeljali v Bergamo, kjer vodijo preiskavo
Policijski organi so te dni zaključili obsežno preiskavo ter aretirali osem oseb, pet oseb je v policijskem priporu, proti enajstim pa so napisali kazensko prijavo. Med priprtimi osebami sta tudi dve, ki sta živeli v Tržiču : 36-letni Aleksander Kelemen in 27-letna Marija Vitekova. Vsi so vpleteni v ponarejanje in razpečevanje glasbenih in video kaset,
kompaktnih plošč, ponarejanja znamk Društva za zaščito avtorskih pravic itd. Policijski organi so zaplenili tudi tristo tisoč ponarejenih glasbenih kaset. V glavnem gre za posnetke pesmi sanrem-skega festivala.. Kakor poroča agencija ANSA, se je preiskava začela v Bergamu pod vodstvom tamkašnjega namestnika državnega pravdnika dr. Maria Conteja. Gre za ze-
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi na predstavitev knjige
POD SVINČENIM NEBOM
spomini na tigrovskega voditelja Zorka Jelinčiča
Danes, 7. marca, ob 20.30 v knjižnici D. Feigel v Gorici
Sodelovali bodo: Hudi Pavšič, Dušan Jelinčič in Branko Marušič.
lo obsežno preiskavo, ki je segla tudi na območje Veneta, raznih krajev v Lombardiji in tudi v Furlanijo Julijsko krajino. Med preiskavo so, poleg ponarejenih glasbenih kaset, zasegli tudi naprave za presnemavanje kaset in kompaktnih plošč in ogromno količino ponarejenih znamk SIAE. Pri preiskavi je sodelovalo dvesto agentov, opravili so šestdeset pregledov. Poleg policije je pri preiskavi sodelovala tudi finančna straža.
Kelemena in Viteko-vo, ki sta imela stanovanje v ulici Pacinotti 21 v Tržiču, so po aretaciji prepeljali v Bergamo. Ni znano, kakšno vlogo naj bi imela v celotni zadevi proizvajanja in razpečevanja ponaredkov.
PO PREDLOGU CADORINIJA (DSL)
Videmska občina naj bi se razširila na sosednje kraje
PISMA UREDNIŠTVU
VIDEM - Videm: furlanska prestolnica s 160 tisoC prebivalci. To je možen scenarij, ki bi se udejanil v kratkem, če bo sprejet deželni zakonski predlog, ki ga je predstavila Demokratična stranka levice, katerega prvi podpisnik je Sergio Cado-rini.
O tem je tekla beseda na posvetu, ki ga je DSL pripravila v Vidmu in na katerem so obrazložili načrt velikega furlanskega centra, ki bi občino Videm združil z okoliškimi občinami, to so Cam-poformido, Martignacco, Pasian di Prato, Pavia di Udine Povoletto, Pozzuo-lo, Pradamano, Reana, Re-manzacco in Tavagnacco.
Cadorinijev zakonski predlog predvideva ljudski referendum, s katerim se bodo prebivalci izrekli o novi, večji upravni enoti. Ce bo ljudsko glaso-
TRST - Predsednik Vsedržavnega federalnega sveta Zelenih posl. Franco Corleone in deželni svetovalec Paolo Ghersina sta po dvanajstih dneh prekinila gladovno stavko, s katero sta želela opozoriti na nevarnost novih lotizacij na Raiu tako na vsedržavni kot na krajevni ravni. Akcija Zelenih za naj večjo prozornost pri novinarskih nastavitvah v Raiu se sicer nadaljuje v pričakovanju, da zadevo spet preuči parlamen-
vanje podprlo ta predlog, bodo ustanovili koordinacijo županov, ki naj bi imela nalogo sestaviti statut Združenja občin z Videmske.
V zakonskem predlogu je tudi zapisano, da tako predsednika, kot odbor in samo skupščino Združenja občin izvolijo z neposrednimi volitvami zainteresirani prebivalci.
O teh vprašanjih so na videmskem posvetu spregovorili bivši predsednik deželne vlade Renzo Tra-vanut, Sandro Fabbro (programske usmeritve), Giorgio Dri (urbanistična vprašanja povečane občinske enote), Bernardo Cattarinussi in Piergior-gio Bertoli (kako bodo spremembe vplivale na navane ljudi). Podrobno o zakonskem predlogu pa je spregovoril prvi podpisnik predloga Sergio Ca-dorini. (r.p.)
tarni odbor za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi oddajami.
Corleone in Ghersina sta ob zaključku protestne akcije v izjavi za tisk pojasnila, da nista povsem zadovoljna z doseženimi rezultati, ker nevarnost novih lotizacij Se obstaja. Poudarila sta tudi, da Zeleni niso nikoli zahtevali zase mest v Raiu. Pozitivno pa je dejstvo, da so preprečili namestitev nekaterih znanih desničarskim predstavnikov na deželnem sedežu Raia.
Politični odnosi v dolinski občini
Dosedanji dopisi o pripravah na volitve v Dolinski občini, po našem mnenju, niso ravno prispevali k jasnosti in konstruktivnosti, čeprav so morda imeli ta namen. Zato Vam pošiljamo naSe pismo.
1.	Dolinska občina je največja lokalna uprava, kjer Slovenci strnjeno živimo, zato je vsako politično dogajanje pomembno ne samo za občane, ki živimo v njej, temveč tudi za celotno manjšinsko skupnost, kot jasen odraz in prikaz
-sožitja obeh tu živečih narodov. V vseh preteklih desetletjih je bila uspešnost občinskega upravljanja osnovana na široki enotnosti občanov, tako slovenske kakor italijanske narodnosti, na povezanosti med političnimi skupinami in vsemi organizacijami, ki jim danes pravijo "civilna družba”, ob vzajemnem spoštovanju avtonomije vlog in področja dela strank in organizacij. Osnovna hrbtenica vseh teh odnosov in uspehov je bila močna, enotna in odprta stranka KPI s podporo absolutne večine občanov.
2.	Ko je pred leti prišlo do razdelitve te stranke na dve novi stranki, je obstajala nevarnost, da se osnove vseh desetletnih uspehov lahko podrejo. Tovariši, ki smo osnovali SKP, smo se tega dobro zavedali. Ko se je ob naslednjih volitvah izkazalo, da predstavljamo v občini stranko relativne večine (ob vseh volitvah zadnjih let, razen evropskih), smo to svojo zavest in moč odgovorno prikazali tako, da nismo
zahtevali prekinitev dotedanje uprave in sklica novih volitev. To kljub temu, da se je večina svetovalcev opredelila drugače kakor njihova volilna baza. V družbi, kjer prevladuje "Berlusconijev sindrom” na volitve, na volitve, smo odgovorno, kakor večinska sila v občini, sprejeli sklep, da se mora delovanje tedanje občinske uprave zaključiti ob normalni zapadlosti, brez velikih pretresov in nasprotovanj, ker je to najboljši način za vzpostavitev enotnih političnih koalicij v interesu vseh občanov.
3.	Ko so se že lansko leto začele razne pobude "modernistično” imenovane civilne družbe, smo se z njimi - naravno - srečali in jim odkrito povedali:
a)	da je nekoristno in škodljivo, če nameravajo preskakovati in nadomeščati politične stranke;
b)	da, če želijo predstavljati organizacije in društva v občini, naj se ne omejujejo na krog ljudi, ki bi lahko izpadel kot zavesa delnih političnih opredelitev ali skupinic;
c)	da smatramo popolnoma pravilno in koristno, da enotna politična koalicija, za katero tako mi od SKP, kakor tudi mnogi drugi, težijo, sooča lastne programske izbire z organizacijami in društvi v okviru Dolinske občine.
Obvezali smo se, da bo do takega soočanja prišlo, takoj ko bodo vsklajena programska izhodišča vseh političnih skupin.
4.	Ob srečanju z drugimi političnimi skupinami (DSL, SSk in drugimi), s katerimi smo začeli razpravo o skupnih nastopih, smo vsem pismeno posredovali naša programska izhodišča. Jasno smo postavili, da je enotna poli-
tična koalicija lahko odprta vsem, ki se v načelih strinjajo s programskimi izhodišči. Brez zadržkov smo tudi povedati, da kot stranka relativne večine ne nameravamo uveljavljati za županskega kandidata člana naše politične skupine, temveč osebnost s kulturno širino in nestrankarsko vezanostjo, ki lahko najbolje spoštuje in vsklajuje različnost vseh v enotni koaliciji. Odgovore na programska izhodišča, predloge, dopolnila in pripombe bomo pač dobili. O njih bomo umirjeno, skupno, konstruktivno razpravljali in enotno ustvarjali to kar bo v korist vseh občanov. Brez nepotrebne naglice in preskakovanja vlog in odgovornosti. To je naloga in odgovornost političnih strank, kakor je pravilna vloga organizacij, društev, krožkov, da izrazijo lastne predloge, kritične pripombe in predvsem, da od političnih skupin zahtevajo dosledno spoštovanje prevzetih obvez in odgovornosti.
5.	Tak naš pristop in potek naših dejanj je popolnoma v skladu z našimi stališči in obnašanji v vseh drugih lokalnih upravah, od Milj do Doberdoba. To našo doslednost v povezovanju naprednih in odprtih političnih skupin nam ne more nihče oporekati. Tako delujemo tudi v Dolinski občini, kjer predstavljamo stranko relativne večine. Prepričani smo, da je tak odnos močne politične skupine, osnovno zagotovilo, da bodo lahko občani v vseh svojih oblikah aktivno prispevali, da se morebitni individualni interesi razblinijo kakor milni mehurčki, da bo naša občina lahko nadaljevala pot demokratičnega in učinkovitega upravljanja interesov vseh občanov, kakor se je to dogajalo že več kakor pol stoletja.
S tovariškimi pozdravi
Za SKP v dolinski občini
Darij Brajnik
Dario Kraljič
Gorica, ne pa plac
Spoštovano Uredništvo!
V sredo, 1.3.95 in četrtek, 2.3.95, sem v Primorskem dnevniku v zapisih o boljunskem pustu kar dvakrat prebrala izraz plac za boljunski trg, ki mu domačini v resnici pravimo Gorica.
Kot vaščanka čutim potrebo, da napišem teh par vrstic. Prostor sredi naše vasi imenujemo Boljunčani že od nekdaj Gorica, tu se križajo naše poti, naša srečanja in naši klepeti. Na Gorici se odvijajo vsi stari običaji: na Štefanovo domača dekleta »lučajo«
jabolka, za majenco boljunski fantje v lepem sprevodu z Jame na Gorico pojejo staro domačo himno Barč’co in postavljajo maj, ki ga nato obložijo s pomarančami in limonami, za boljun-ske otroke pa je najboljša tista pomaranča, ki jo odtrgajo z maja, ko ga fantje na Gorici »poderejo«, po Gorici se odvijajo sprevodi in razna zborovanja.
Včasih so biti na Gorici veliki kmečki sejmi in vaške šagre. Na pustni torek je na Gorici vaško pustno rajanje, na pepelnično sredo se deti pustna »dota«, zadnja leta pa se na Gorici istega dne spusti v vesolje Pusta.
Tudi letos je pustni BOLJUNIK 9 vzletel v neznano iz vesoljske naprave, ki so jo boljunski fantje pripraviti na Gorici, nikakor pa ne na placu.
S tem svojim prispevkom sem želela predvsem mlajše bralce opozoriti na potrebo, da se ohranjajo prava ledinska imena, ki so še v zavesti naših domačinov.
S spoštovanjem
Slava Slavec
Prvi koraki z učiteljico
Nedvomno sta članka z dne, 3.3. t.l. in 4.3. t.L, ki jih je napisal časnikar, zadela v živo in odprto ter občutljivo rano našega višjega šolanja, obenem osnovnošolskega šolanja. Številke so številke in o tem ne bom razpravljala, saj sama dobro poznam problematiko. Nikakor se ne strinjam s člankom, ki je bil objavljen včeraj. Mnenja in izjave, da so se vpisovale in se na učiteljišče oz. pedagoški licej vpisujejo dijakinje in dijaki, ki dosegajo šibkejše uspehe, imajo zelo star izvor. Taka mnenja so se začela širiti pred dobrimi dvajsetimi leti morda zaradi občutka, da je učiteljišče šola, ki traja samo štiri leta in, da se dijakinje ne učijo »zahtevnih« predmetov. Bom ob tem mimogrede omenila, da smo imele na učiteljišču 4 leta latinščino, ki ni zaostajala v programu za tisto latinščino, ki so jo učiti na liceju (seveda ne mislim tu na klasično smer). Ci-ceronove Filipike in Zoper Katilino ter Cezarjev De bello Gallico in Katu-love elegije in epigrame pa Ovidove Metamorfoze in Heroide smo se učile in prevajale ter se tako seznanile tudi me z »zahtevnimi« vsebinami. Celo na maturi, ki sem jo opravila v letu 1973, sem imela poleg slovenske pisne naloge tudi latinsko. Nismo prevajale celih opusov, ker smo se poleg tega učile pedagogiko, filozofijo in ne nazadnje didaktike.
so se na učiteljišče vpi' sovale dijakinje, ki so izbrale učiteljski poklic iz ljubezni do otrok in sploh do poklica samega. Rada bi tu omenila, da so pred dnevi odlikovali z zlatim odličjem predsednika republike dva zaslužna učitelja, ki sta se upokojila pred nekaj leti. Gre za dva izmed tolikih zaslužnih učiteljev, ki so nedvomno veliko dati in vzgojili učence, ki so danes uspešni ljudje, ki delajo v našem zamejstvu na področju šolstva, gospodarstva in kulture. Takih učiteljev je bilo res veliko in so po vojni delali v drugačnih okoliščinah v katerih delamo danes. Med nami so in bodo še učitelji, ki bodo deležni odlikovanj ter pohval.
Izobrazba otroka se začne v zgodnjem otroštvu doma in se nadaljuje v vrtcu ter se izoblikuje na osnovni šoli. Neumestno je sploh reči, da je brez osnovne šole, torej brez učiteljic, nadaljnje šolanje nemogoče. Delo v osnovni soli je zahtevno, težko, a polno zdoščenj, ki te neizmerno obogatijo. Človek, ki izbere naš poklic, ga ne izbere samo zaradi mesečnega dohodka, izbere ga tudi iz prepričanja in samozavesti, da je ta poklic ustvarjalen, poln človečnosti in nenazadnje poklic, ki te iz dneva v dan izziva in stimulira, da živiš čas in hodiš ter stopaš vsak dan v nekaj novega.
Rada bi povedala, da imamo v naših vrstah učiteljice, ki so izbrale nadaljnji študij na vseučilišču in se usposobile za ravnateljski poklic. Mnoge med nami so dokončale študij na univerzi iz lastne ambicije in potrebe do širše kulture. Torej kaj bi bralci rekli ob tem? Je nekdanje učiteljišče, danes pedagoški licej, res šola za neuspešne dijake?
Vsi smo bili majhni in vsi smo zahajali v šolo, šli v poklic, nekateri celo postali svetovno znani glasbeniki in še marsikaj. Postali so naš ponos. Kdo ve, da niso k temu pripomogle tudi učiteljice?
Lepo bi bilo, da se določena mnenja, ki gredo že v diskriminacijo, končajo. Učiteljice niso manj kulturne in intelektualne, čeprav mlade. Kultura se začne ob rojstvu in se širi celo življenje. Razlika je le v tem, kaj posamezniku beseda kultura pomeni.
Učiteljice spadamo v učenčev vsakdan, ga sprejmemo, ko je majhen, ga držimo za roko in ga vodimo v osvajanje prvih temeljev učenja. Naučimo ga prvih črk, številk in ga skušamo voditi v pravo smer, še posebno danes ko je okolje prepojeno z negativnimi izzivi.
Ob koncu še to: poslušajmo večkrat in bolj pogosto tem malim ljudem, ki nas gledajo in poslušajo ter nam dajejo vsakič nova zadoščenja. Verjemite, naš UČITELJSKI poklic je življenje.
S spoštovanjem
učiteljica
Mirjam Mikolj
Gsi
<r\p
PORTOROŽ - LIPICA
Vabi v sredo, 8. marca gospe in gospodične na zabaven večer v igralnico Lipica. Pozdravili Vas bomo s prijetnim presenečenjem.
Ob 24. uri žrebanje vstopnic. Pridite! Čakajo Vas bogate nagrade kozmetične biče
JAFRA COSMETIGS.
Vabi Vas zelena oaza.	LIPICA
Menim in trdim, da
Opozorilo uredništva
V zadnjem Času smo prejeli v uredništvo več pisem bralcev z izrecno prošnjo, da bi jih objavili v nedeljski Številki Primorskega dnevnika. Cenjene dopisovalce pa moramo opozoriti, da zaradi drugačne razporeditve strani pisma objavljamo samo od torka do sobote.
RAI / PO 12 DNEH PROTESTA
Posl. Corleone in Ghersina prekinila gladovno stavko
^ZadruZnaH
BANKA
OPČINE

Zadružna
k BANKA
^nabrežina^
Zadružna
KRAŠKA
RANKA
Ul. del Rlcreatorio, 2 .	OPČINE-TRST
k	TEL 040/21491
M FAX 040/211879
H
m
Denarni trgi / ura in dolar začela teden z novimi negativnimi rekordi
Zgodovinsko spreminjanje ekonomske geografije?
domnevo ameriških analitikov potrjuje masovna prodaja dolarskih rezerv
h ^ ' Težavam evropskih va-s , videti konca, ki najbrž Ploh ni za vogalom. Marka J* splavja vse, kar najde na svoji 0 i navzgor: potaplja dolar, ki v-v zndnjem desetletju v menjanj,2' nemskim bankovcem izgu-j. Povico svoje vrednosti, tlači u 1 Španski in portugalski v fpvec pa je prisilila k deval-aciji Takoj po začetku se-ba^V 3 na tokijski borzi je zeleni tuj °Vec VCerai dosegel rekord-I nizko vrednost, tako da je bi-:	.na zanj odšteti samo 92,70
In 3111 ^omaj 1,3860 marke. Ze-iir niK^° ie v Tokiu padla tudi n a\ k* ie v razmerju do marke 'pdla tudi do' 1.220 lir (v petek 1 Je marka povzpela do 1.180 1 688 p	ie t16^3 odšteti
ta ^0^iSe se italijanska valu-„ 111 odrezala na domačem tr-’ kjer je takoj po začetku enjav v razmerju do marke d?e8la nov rekord, 1.205 lir, tem-?3 ie velial 1.687 lir. Po-Q si ie italijanska valuta rahlo rl^ogl3 in sredi popoldneva Potisnila marko na 1.177 lir.
Ur a Pa na 1-648,15 lire (po veV i ern tečaju Banke Italije sta k31r,ala 1.186,75 in 1.660,26 lire, ko rh6 23 marko spet nov reze]’ Vendar je premirje trajalo sn ° Ina*° *n že tričetrt ure ka-Ver i 'e nemski bankovec spet d i'3 t-183 lir, medtem ko je Se naprej drsel navzdol, rer 033 menjalne motnje, kot r0 6n?’ ne pritiskajo samo na li-sai .so bile včeraj na denaren i k v resnih težavah mno-SQ Vamte, ki trpijo zaradi ma-k3lb Prodaj, prek katerih se stin* i1 Pmlivajo v novo inve-cljsko valuto, marko. Zeleni
bankovec je tako po polomu v Tokiu, zaradi katerega je bil potreben nov poseg centralnih bank, nadaljeval svoj sestop tudi v Evropi, kjer se na trgih uveljavlja ozračje, ki ga marsikdo označuje kot »bližanje panike«. Evropski denarni trgi so pod izrednim pritiskom in prav nič ne kaže, da bi imeli posegi monetarnih oblasti kak občut-nejši učinek. Španski pezeti na primer devalvacija ni preprečila novega padanja, pod pritiskom pa so tudi ostale valute, od francoskega franka in britanskega šterlinga do švedske krone. Nekateri ameriški analitiki tako opozarjajo, da je v teku »zgodovinska preobrazba ekonomske geografije«: marka in jen, bankovca držav, ki sta si izbrali za geslo ekonomski red in strogost, sta tako postala novi mednarodni sklicni točki. Ce je res tako, potem lahko pričakujemo, da bo dolar še naprej padal, saj se bodo ogromne dolarske rezerve preseljevale v nove investicijske valute. Na trgih se tako uveljavlja trend nakupovanja mark za vsako ceno, to pa povzroča Sibitev bankovcev, kakršen je francoski frank, pa četudi ima za seboj zanesljivo močno gospodarstvo.
V tem scenariju se bodo danes v Frankfurtu sestali guvernerji evropskih centralnih bank, ki seveda ne bodo mogli mimo pretresa na denarnih trgih, prihodnji ponedeljek pa bo problem v svoji globalni dimenziji tudi na dnevnem redu sestanka guvernerjev industrijsko najraz-vitejših držav G7, ki se bodo sestali v Baslu na rednem mesečnem srečanju.
Razvrednotenje pezete in portugalskega eskuda
BRUSELJ - Na zahtevo Španije se je v nedeljo sestal na izrednem zasedanju monetarni odbor Evropske unije in po enajstumi razpravi sklenil, da Španska pezeta devalvira za 7, portugalski eskudo pa za 3,5 odstotka. Ves minuli teden se je namreč vrednost pezete zmanjševala in padla celo za 12 odstotkov pod svoj povprečni menjalni tečaj.
Kot je znano, je Evropska unija po krizi evropskega monetarnega sistema v letu 1993 sklenila, da lahko valute nihajo do največ 15 odstotkov nad in pod osnovnim menjalnim tečajem. Prizadevanja španske centralne banke, da bi zajezila erozijo svojega bankovca, niso bila uspešna, zato je Madrid sam zaprosil za devalvacijo, ki ji je sledila še devalvacija portugalske valute, saj je portugalsko gospodarstvo zelo navezano na špansko. Pezeta je v zadnjih treh letih devalvirala že štirikrat, portugalski eskudo pa trikrat. Direktor španske zakladnice Manuel Gothe je po nedeljskem zasedanju dejal, da si Španija prizadeva ostati v okvirih mehanizma menjalnih tečajev, ki naj bi do konca stoletja pripeljal do skupne evropske valute.
Poleg pezete in eskuda so v evropskem monetarnem sistemu Se nemška marka, francoski frank, nizozemski gulden, belgijsko-luksemburski frank, danska krona, irski funt in avstrijski šiling. Valut ostalih petih članic EU, med njimi tudi Italije, ni v sistemu. V sporočilu z zasedanja monetarnega odbora piše, da si bo španska vlada prizadevala zmanjšati proračunski primanjkljaj pod 5, 9 odstotka bruto domačega proizvoda, v letu 1996 pa pod 4,4 odstotka BDP, med prioritetami pa bodo tudi reforme za večjo učinkovitost gospodarstva, vključno z privatizacijo javnih podjetij in reformo trga delovne sile.
Odmevi na devalvacijo pezete in eskuda so precej različni. Nekateri menijo, da je to začetek konca evropskega denarnega sistema in tudi upanja za skupno evropsko valuto, drugi pa so nasprotno prepričani, da bo ravno negotovost nacionalnih valut pospešila prizadevanja za skupni bankovec. Po mnenju ekonomistov bo devalvacija kratkoročno pomagala španskim in portugalskim izvoznikom in turizmu, po drugi strani pa se bojijo povečanja inflacijskih pritiskov. Dokler bo dolar šibak in bo politična prihodnost Evrope negotova, tudi evropski monetarni sistem ne bo zagotavljal stabilnih menjalnih tečajev. Opazovalci se tudi sprašujejo, ali bosta devalvaciji zadoščali za premostitev krize, ali pa bosta samo odložili odločitev o izključitvi španske in'portugalske valute iz sistema, kot se je zgodilo britanskemu funtu in liri. Španski minister za gospodarstvo je zatrdil, da bo pezeta vztrajala v sistemu.
^Gospodarsko sodelovanje
/ SLOVENSKO-ITALIJANŠKA POSLOVNA KONFERENCA n
Konkretnost - ključ uspeha bovškega srečanja
Manjšinsko gospodarstvo so zastopali predstavniki SDGZ, SGZ, Tržaške kreditne banke in družbe Leasest
tiOVEC - Pred darska srečanja : Predvsem prop rr.eCaj. To se p c sejme v ’	-
K; • v Krajih c 3111 najprej na ■ Potem pa se je obilno zakusko.
izraza pretekle K)er je potekala
^Gllrja slrvrmri ni,;
-*■ uAuveilSi
Podjetnikov.
Mo ko bi sreč J >>borza«, saj
bu se posle 0 njožnostih mejo na trgov: vodnem podr ne rezultate ti
t .. pozi jorji, saj gre
30 varuje, di Konkurenca. Pozitivni in
bo morebitna ponovitev tovrstnih poslovnih srečanj. Na takšnih borzah je uspeh običajno že to, da 20 odstotkov udeležencev sklene posel, je dejal Ugo Poli, ki je podjetnikom orisal delovanje goriškega Informesta. Iztok Lenardič, ki v Gospodarski zbornici Slovenije odgovarja za stike z Italijo, je na tiskovni konferenci povedal, da je bila večina slovenskih podjetij, ki so bila januarja na podobni borzi Informesta v Gorici, s to izkušnjo zelo zadovoljna.
Bovško srečanje sta priredili območna Gospodarska zbornica iz Nove Gorice in videmska Trgovinska zbornica, ki sta k sodelovanju povabili tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, Informest in nekatere banke. Prijavilo se je pribtiž-no 200 podjetnikov (dve tretjini iz Slovenije), v Bovec pa jih je prišlo okrog 150. Prišli so predvsem tisti, katerim so bili že vnaprej zagotovljeni kontakti s potencialnim partnerjem z druge strani meje.
Delovni kontakti so bili popoldne. Sodelovali so predv-
sem mali podjetniki z obeh strani meje. Slovensko stran so zastopali predvsem Primorci, pa čeprav niso manjkali niti gospodarstveniki iz drugih slovenskih pokrajin. Med Italijani so bili najmnožičnejši Furlani, dobra pa je bila tudi udeležba podjetnikov iz Veneta in Lombardije. Iz Trsta in Gorice jih je bilo malo, kar je sicer tudi razumljivo, saj imajo ti že utečene poslovne stike s podjetniki izza meje. Prisotne so bile tudi nekatere banke z novogoriškega območja, ki so prisotnim podjetnikom ponujale svoje storitve. V Bovec je prišel tudi Fabio Bonini, ravnatelj čedaj-ske podružnice TKB, ki je tudi vodilna osebnost v SDGZ.
Dopoldne so udeležene izvedeli predvsem za možnosti finančnega poslovanja čez mejo in za vlaganje tujih družb v obeh državah. Najbolj zanimiv pa je bil brez dvoma prikaz položaja slovenskega malega gospodarstva, ki ga je podala Stasa Baloh Plahutnik, sekretarka v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Povedala je,
da so tujci prav z malimi podjetji v zadnjem času sklenili največ kooperacijskih pogodb. O možnostih finansiranja italijanskih in slovenskih podjetnikov, ki sklepajo mešane posle, je govoril predstavnik Tržaške kreditne banke Mitja Bavcon, o mednarodnem lea-singu pa predstavnica tržaške družbe Leasest Mirjam Koršič. Miha Potočnik je povedal marsikaj zanimivega o tujih investicij ab v Sloveniji, Eliana Moran-di pa o istem vprašanju v Italiji.
Skratka, podjetniki, v prvi vrsti mali in srednji, nimajo možnosti, da bi se sami ukvarjali z vsemi temi vprašanji, zato so taksna srečanja nujno potrebna. Omogočajo tako dostop do informacij kot - in to je Se važneje - navezovanje stikov s poslovnimi partnerji. Prav to so v zaključku srečanja poudarili generalni tajnik GZS Tomaž Kunstelj, direktor novogirške zbornice Rino Velikonja in Gui-do Fantini, član upravnega odbora videmske Trgovinske zbornice.
Marko VValtritsch
	TOR SRE ČET PET PON					
a	1 16 /	72,3 1K	59,4	16J	>8,2 166	>3,7 166	0,3 ■
		\				z'		
n DM		43,1	11	17,5	11<	4,9	114	7,7 118 j-dŠ	g
			\0000^	001^	w	
Barings prehaja v nizozemsko last
LONDON - Britanska banka Barings, »zakladnica« kraljevske družine, bo po nedavnem krahu za 1.500 milijard lir zamenjala lastnika. Prešla bo v roke nizozemske finančno-zavarovalne grupe ING, ki bo prevzela tudi praktično vse Baringsove dejavnosti, tako aktivne kot pasivne. ING bo v aktiviranje banke vložila za več kot 1.600 milijard lir likvidnih sredstev, hkrati pa se je obvezala, da bo ohranila vseh štiri tisoč delovnih mest. Včeraj je sporazum o prevzemu lastništva romal na bir-tansko visoko sodišče, potem pa ga bosta morali retificirati Se centralni banki obeh držav.
NOVICE
■
I
■
■
■
■
■
V Milanu predstavili koledar zagrebških sejmov
MILAN - Trideset sejemskih prireditev in veliki jesenski mednarodni velesejem v Zagrebu si je lani ogledalo več kot 700 tisoč obiskovalcev, razstavljal-cev pa je bilo več kot 7 tisoč, od tega 3.269 iz tujine. Podatke so predstavniki sejemskega vodstva posredovati včeraj v Milanu, kjer so predstaviti koledar letošnjih razstavnih prireditev. Kot navadno, bo tudi letos vrhunec jesenski mednarodni velesejem, ki bo potekal od 11. do 17. septembra in ki bo obsegel praktično vse proizvodne sektorje, posebno pozornost pa bo namenil razstavi tehnoloških inovacij. Za italijanska podjetja bo posebno zanimiva razstava opreme in naprav za hotele in restavracije, saj bo Hrvaška potencialno velik odjemalec tega blaga glede na njene načrte za turistični razvoj. V prvih 11 mesecih lani je hrvaška trgovinska bilanca dosegla primanjkljaj v znesku 730,4 miljona dolarjev, ki ga je pokrila s turističnim iztržkom, njena prva trgovinska partnerja pa sta Nemčija in Italija z 21,3 in 20,7 odstotka vsega prometa s tujino.
Tržaška ljudska banka zamenjala direktorja
TRST - Upravni svet tržaške ljudske banke (Banca Popolare di Trieste) je imenoval novega generalnega direktorja, Giannija Montagnera, ki bo zamenjal Na-taleja Stafanuta, ker je ta odstopil. Montagner je bil doslej generalni direktor karnijske zadružne banke (Banca di Credito Cooperativo di Camia), Se prej pa si je nabral izkušnje pri zavodu Credito Romagnolo in pri ljudski banki Asola in Montebellune.
Turinska banka San Paolo se privatizira
TURIN - Upravni svet mogočnega turinskega zavoda San Paolo je sklenil, da bo delničarjem predlagal zvišanje kapitala s sedanjih 7.429 na 10 tisoč milijard lir. Zraven jim bo predlagal tudi nekatere statutarne spremembe, da bi pospešiti privatizacijo zavoda, ki se bo začela že s sklenjeno dokapitalizacijo.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK

IZ ^HIBLIAN£ V jpRANKFURT j^ONDON j^jUNCHEN piANBUL jyj0SKVQ Jj^OPENHAGEN pARIZ piM gKOP.IE gPLIT JIRAN0 QUNAJ ^URICH
Rezervacije in informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
V
NOVICE
Finski predsednik Ahtisari na tridnevnem obisku v Avstriji
DUNAJ - Finski predsednik Ahtisari je prispel na tridnevni uradni obisk v Avstrijo. Glavna tema pogovorov z zveznim predsednikom Klestilom, kanclerjem Vranitzkym in zunanjim ministrom Mock-om bodo vprašanja evropske integracije, širitev Evropske zveze in zveze Nato proti vzhodu, vzpostavitev novega varnostnega sistema v Evropi ter za obe državi pomembno vpašanje nevtralnosti.
Po Jelcinovi odpovedi -Mock brani predsednika Klestila
DUNAJ - Zunanji minister Alois Mock je v zvezi z odpovedjo oziroma preložitvijo Jelcinovega obiska na Dunaju ostro kritiziral socialdemokratsko stranko in poudaril, da nekateri predstavniki SPO s svojimi »stalnimi in agresivnimi napadi na zveznega predsednika Klestila ogrožajo dolgoletno politično tradicijo v državi«. Mockova kritika je bila namenjena predvsem predsedniku parlamentarnega kluba SPO Kostelki, ki je po sporočilu mskega ambasadorja na Dunaju Popova, da Jelcin konec aprila ne bo prišel na proslavo ob 50. obletnici ustanovitve druge republike na Dunaj, ostro kritiziral Klestilov postopek. Znano je namreč, da je Klestil izrekel vabilo Jelcinu, ne da bi imel za to soglasje vlade.
Hud poraz socialdemokratov pri volitvah v kmetijsko zbornico
ST. POLTEN - Lista socialdemokratskih kmetov je pri nedeljskih voUtvah v nižjeavstrijsko kmetijsko zbornico doživela hud poraz. Zbrala je samo še 5,7 odstotka glasov ah tri od skupno 36 sedežev v kmetijski zbornici. Kmečka zveza ljudske stranke je s 86,2 odstotka glasov in 29 sedeži vnovič dosegla absolutno večino, svobodnjaki pa so več kot podvojiti rezultat iz leta 1990 in so zdaj druga sila v nižjeavstrijskem parlamentu. Dobiti so nad osem odstotkov glasov in štiri sedeže. Kmetje v Nižji Avstriji so se na sočasnem temeljnem glasovanju s prepričljivo večino 92 odstotkov izrekli za obvezno članstvo v kmečki zbornici.
AUA kupila dva airbusa A-340
DUNAJ - Avstrijska (državna) letalska družba Au-strian Airlines (AUA) je lastnik dveh novih airbusov tipa A-340. Airbusa bosta od 23. marca dalje letela z Dunaja v Peking, Johannesburg in Tokio, kapaciteta letala A-340 pa znaša 263 potnikov. Cena obeh airbusov: 2,4 milijarde šilingov.
Avstrija nima preveč kapacitet
DUNAJ - Avstrija nima dovolj elektrike in bo zato v naslednjih letih morala graditi dodatne hidroelektrarne. To je rezultat študije dunajske tehnične univerze in inštituta za raziskovanje gospodarskega razvoja, ki jo je predstavilo ministrstvo za gospodarstvo. Strokovnjaki tehnične univerze na Dunaju menijo, da Avstrija - vsaj do leta 2005 - ne bo imela nadkapacite-te pri električnem toku, poudariti pa so tudi, da bo treba poskrbeti za rezerve, kot predvidevajo mednarodno veljavna pravila. Pristojni minister VVolfgang Schiissel se je na tiskovni konferenci zato izrekel za gradnjo dodatnih hidroelektrarn, izrecno pa je izključil gradnjo nove hidroelektrarne na Donavi vzhodno od Dunaja.
STRANKE / ZVEZNI KONGRES LJUDSKE STRANKE
Kljub kritiki Busek znova kandidira
Se bo v zadnjem trenutku pojavil še alternativni kandidat?
DUNAJ - Predsednik Avstrijske ljudske stranke (ČVP) in podkancler Erhard Busek se je dokončno odločil: kljub živahni razpravi znotraj stranke, ali je sploh pravi mož na pravem mestu ter občutnem upadanju ugleda stranke pri volil-cih, bo na zveznem kongresu OVP aprila letos vnovič kandidiral za šefa stranke.
Busek je v pogovoru z novinarji na Avstrijski radioteleviziji (ORF) dejal, »da trdno sedi v sedlu«, ne bi ga pa motilo, če bi se na kongresu pojavil Se drug kandidat za predsedniško mesto.
Scenarij, po katerem bi bil kot edini kandidat sicer izvoljen, hkrati pa bi mu bila izrečena nezaupnica, saj bi dobil samo
nekaj nad 50 odstotkov glasov, je Busek zavrnil. Poudaril je, da bi predsedniško mesto obdržal tudi v primeru, da pri glasovanju dobi samo 51 odstotkov delegatskih glasov. »Večina je večina«, je dejal Busek.
Glede strankinih ciljev pa je predsednik in podkancler v veliki (socialdemokratsko dominirani) koaliciji dejal, da OVP po treh desetletjih (ljudska stranka je na državnozborskih volitvah leta 1969 na račun socialdemokratov izgubila položaj prve stranke v državi - op. ured.) spet postaja najmočnejša stranka.
Reakcija koalicijskega partnerja in opozicije na to izjavo: Busek je očitno izgubil »občutek za realnost«.	Ivan Lukan
Erhard Busek se je odločil: na zveznem kongresu ljudske stranke bo vnovič kandidiral za predsednika
NATEČAJ / LITERATURA
Že drugič zlato odličje za pesnika Janka Messnerja
»Pozlačeni« Janko Messner
CELOVEC - Julija 1977 je v Pragi prejel mednarodno priznanje »Zlata Praga« za najboljši scenarij. Napisal ga je za televizijsko dramo Vrnitev. Takrat je bil izbran med 48 sodelujočimi iz vsega sveta.
Pred nekaj dnevi pa je Janko Messner dobil obvestilo, da je že drugič »pozlačen«. Za satiro »Ne čakaj me z večerjo« in nekaj pesmi je prejel zlato odličje. Nagrada je bila razpisana v Sloveniji, pri natečaju z naslovom ARI-TAS (beri z desne na levo!) pa je sodelovalo okrog 50 avtorjev.
| AVSTRIJA / MANJŠINE h
Nadaljevanje pogovorov s predstavniki strank
DUNAJ/CELOVEC -Pogovori med predstavniki avstrijskih narodnostnih skupnosti in zastopniki strank v dr-• žavnem zboru se nadaljujejo.
Predsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm je napovedal, da se bodo predsedniki sosvetov za Hrvate, Madžare, Cehe, Slovake in Slovence že v naslednjih tednih sestali z zveznim kanclerjem Vranitzkym, predsednikom državnega zbora Fischerjem in klubskimi predsedniki
vseh v avstrijskem parlamentu zastopanih strank. Glavna tema pogovorov bo učinkovitejša zaščita manjšin v Avstriji. Poročali smo že, da sta Enotna tista (EL) in Center avstrijskih manjšin(CAN) pretekli teden vodila pogovore z zastopniki parlamentarnih strank.
Enotna tista je po pogovorih menila, da je pri vprašanju zastopstva koroških Slovencev v deželnem zboru -vsaj na zvezni ravni -prišlo do pozitivnih premikov.
(L L.)
H AVSTRIJA?
Odločno
proti
desnemu
terorju
Izjavo ZSI
CELOVEC - »Koroški Slovenci in posebej bivši slovenski izgnanci, ki smo bili v dobi nacističnega nasilja tako kot Židje, Romi in mnogi drugi zapisani uničenju, z vso odločnostjo pozivamo pristojne v deželi in državi, da se končno zavejo svojih dolžnosti in ne zapirajo več oči pred pojavi neonacizma in ne omalovažujejo nevarnosti desničarskega ekstremizma«.
To je stališče Zveze slovenskih izseljencev (ZSI), ki je te dni na seji glavnega odbora obravnavala zahrbten atentat na Gradiščanskem, ki je terjal življenja štirih Romov.
V izjavi slovenskih izseljencev je nadalje poudarjeno, da je do današnjih razmer lahko prišlo samo zato, ker je Avstrija vse doslej neodgovorno zamujala v premagovanju svoje nacistične preteklosti. Odgovornost za to pa nosijo tako politični dejavniki kot pravosodne in predvsem varnostne oblasti.« Takojšnje odločno ukrepanje proti pojavom neonacizma in desničarskega ekstremizma je potrebno toliko bolj, ker naraščanje neonacističnega terorizma v Avstriji povzroča zaskrbljenost tudi v mednarodni javnosti, je še zapisano v izjavi ZSI.
ISTRA
Lastnik hotelov je še vedno dižava
■■■■■■■■■■■■I
Goran Moravcek
REKA - Država je v Istri lastnik večine hotelov. Čeprav to napoveduje že več mesecev, se vlada Nikice Valentiča še ni odločila, da se bo odrekla pravicam do tega lastništva. Zgolj pomanjkanje denarja bi lahko prisililo Zagreb h koreniti spremembi v procesu privatizacije nekdanje državne lastnine, ki so ga pogosto z eno samo potezo uradniškega peresa spremenili v državno last, s čimer se je država spremenila v največjega hrv aškega kapitalista. Skoraj nobenega pomembnejšega turističnega kompleksa ni, ki ne bi bil tesno povezan z državno lastnino; ker pa o tem velikanskem premoženju, ki ga je mogoče meriti s sto in sto milijoni dolarjev odloča zelo majhno število ljudi, lastninsko preobrazbo spremljajo številne afere.
Hrvaški turizem je v globoki krizi, zaradi česar zaposleni v tej veji komaj shajajo iz meseca v mesec. Se ugodnejše so napovedi za letošnjo sezono, a natakarji, receptorji, kuharji in drugi zaposleni v turizmu z veliko negotovostjo pričakujejo prihodnje mesece. Stroški poslovanja so presegli zaslužke, zaradi večletne malomarnosti pa turistični objekti propadajo. Velikih hotelskih kompleksov lastnik - večinoma država - ne more vzdrževati. Zato je kakovost hrvaškega turizma vsak dan slabša.
Utvare o tem, kako se bodo tuji vlagatelji trumoma zgrinjali na Jadran in pokupiti (-pre) drage hotelske objekte, niso bile dolgotrajne. Toda tudi vlada je vztrajno odlašala in ni hotela pogledati resnici v oči, zaradi česar so jalove razprave o tem, kako bi sploh izvedli lastninsko preo-
brazbo - trajale predolgo. Izkazalo se je, da ni nikogar, ki bi se zanimal za nakup nekdanjih turističnih gigantov »v svežnju«, saj so takšni kompleksi, katerih vrednost ocenjujejo na 200, 300 in več sto milijonov mark, nezanimivi za velik kapital. Zato se je vlada Nikice Valentiča odločila, da bo odprla turistične svežnje in hotele, restavracije in druge objekte na Jadranu začela prodajati posamično.
Po podatkih hrvaškega sklada za privatizacijo naj bi se lastninska preobrazba v turizmu začela vsak hip. Med 407 podjetji na Hrvaškem, ki so registrirana za katero od turističnih dejavnosti, je samo polovica že opravila prvi korak preobrazbe iz družbene v zasebno lastnino. Skupna vrednost teh podjetij znaša približno 3, 5 milijarde mark. V celoti so do zdaj privatizi-
rali 80 turističnih podjetij. Hrvaški sklad za privatizacijo je večinski lastnik v številnih med njimi, kar državi povzroča hude glavobole zaradi lastništva.
Hrvaška lastninska preobrazba je drag in zapleten proces, od katerega imajo korist le redki srečneži. Čeprav v Zagrebu o tem neradi govorijo javno, je med lastninsko preobrazbo prišlo do spodrsljajev, ki bi državo oziroma davčne zavezance utegnili drago stati. Na zaščitenem priobalnem pasu, kjer ni mogoče dobiti zasebne lastnine, je kar 188 privatiziranih podjetij. Med njimi se številna ukvarjajo tudi s turizmom.
Vse marine, ki so prešle v zasebne roke, večinoma ležijo na območju zaščitenega priobalnega pasu, zaradi česar nekateri, med njimi vidni člani vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), zahte-
vajo, da je treba to nezakonito privatizacijo razveljaviti. Minister za finance Božo Prka opozarja, da bi morala država v tem primera sedanjim (ne) legalnim lastnikom - če se bo odločila razveljaviti lastninsko preobrazbo na pomorskem dobra - izplačati velike odškodnine. Kaj se bodo odločili, je bržkone odvisno od tega, kako se bo odločil predsednik države Franjo Tuđman, saj ima pri taksnih odločitvah skoraj diskrecijsko pravico.
Sedanje nepravilnosti v procesu lastninske preobrazbe bodo pristojni ministri skušati reševati s stvamejšim modelom privatizacije. Ta predvideva razkosanje velikih hotelskih kompleksov in prodajo posamičnih objektov. Turistični izvedenci se strinjajo, da so hrvaški hoteli preveliki in da jih je treba s povprečnih 270 postelj
zmanjšati na 50 postelj na objekt. Avstrijski hoteti imajo v povprečju po 35 ležišč, zato tu menijo, da bi z zmanjševanjem velikosti hotelov hrvaški turizem samo pridobil-Kako prav imajo strokovnjaki, bo kmalu jasno; že zdaj pa je gotovo, da turistični giganti na hrvaški obali propadajo, ker so nerentabilni. Ni pa jasno, ali se bodo kupci pojavili v velikem številu.
Dobri poznavalci turističnih okoliščin opozarjajo na dejstvo, da turistični objekti -hoteli, penzioni in restavracije - še niso dovolj, da bi lahko določeno območje doživelo turistični razcvet. V prihodnji turistični sezoni se bo hrvaška znova srečala s starimi turističnimi tegobami, pomanjkanjem turističnih delavcev in splošno draginjo, te pa bodo optimistične načrte pristojnih ministrstev bržkone postavile na trdna tla.______
slovenska
ZUNANJA
POLITIKA
Thaler Slovenija s sosedi ni sklepala tajnin dogovorov
Sporen termin »razpoložljive nepremičnine« - Vlada naj predloži smernice za delovanje pravnega sistema v novih razmerah
■tl ^rianji minister Zoran 01 a*er je zagotovil, da ni sklenila nika-, tajnih dogovorov s s Sec^i in da je skupno Sp°r?cil° za tisk predv-Ha i.1Zraz pripravljenosti, .1 uredili odprta vpra-nii 3 ^ma8° Jelinčič, za Zet?! Pa Se Miroslav Mo-in Se drugi poslanci, tip 0POzorili na problema-ž]j?0si termina »razpolo-nn6 nePremičnine«, ki je “Porabljen v skupnem
dlat0?^U' ^ozetic )e pre-8al. naj ne bi razpra-
vljali o oglejskem dokumentu, Ceš da ga je Zoran Thaler Se kot predsednik odbora označil kot passe. Razpoložljive nepremičnine so zmotile tudi Jadranko Sturm Kocjan, ki je izhajala iz Rimskega sporazuma in spraševala, kdo je pristal, da se že dogovorjena denarna odškodnina ponovno prekvalificira v nepremičnine. Lojze Peterle pa je napovedal, da bo govoril »stvarno in direktno«: ocenil je, da so po petmesečnem zastoju
^idruženo članstvo EZ je...
Drvi P.0razum 0 pridruženem članstvu, ki ga neka država s , P18® 2 Evropsko zvezo, je preprosto pogodba o tesnem hvl'i°VaniU me^ podpisnicama, ki ga lahko razumemo 01 kot nekakšno prehodno obdobje prilagajanja oz. pri-*irav na polnopravno članstvo v EZ. Pridružena Članica Mflirec se ni subjekt, v EZ nima nobenih pravic. Spora-Evr* ° Pr*(*nižen<im Članstvu, pogosto imenovan kar m H pS^ sPorazum' uvaja proceduro za redna srečanja d i, ^ 'n Pridruženimi Članicami. Obe strani se obvežeta, m a jSta sPoSt°vali načela in določila o prosti trgovini dobrinami. Na tem področju ima pridružena clanica ntirl u-0’ za posamezne tarife ohrani prilagoditveno obje vse do desetih let. Občutljivo je predvsem podro-_ie storitev. EZ obdrži tarife na »občutljive« izdelke in to lahk ° *et ter hkruti omeji uvoz tistih izdelkov, Id bi : ,, 0 resno ogrozili njeno lastno proizvodnjo (na primer (J arsk;i industrija). Države srednje in vzhodne Evrope izH ii-1 ^ na področju kmetijstva, zato trg s kmetijskimi vi h $e naPre) ostaja reguliran. Predsedniki držav in Um-j °ai86 E'Topske skupnosti so na svojem vrhu junija ^ , v EolrenhavTiu odlocih, da velja pospešiti umik trgo-™ak® liberalizacije, temu cilju pa naj bi služila tudi redna
^^uja s premieri držav vzhodne in srednje Evrope. Zgo-C1 . ka pa je bila njihova odločitev, da lahko pridružene a*11™’ ki to želijo, lahko »postanejo clanice EZ«.
Ana KovaC
dosegli manj, kot je zagotavljal oglejski dokument. Zanimal se je za celotno poročilo o pogovorih na Strmolu, posebej Se za konkretne Številke v zvezi z nepremičninami, ki so razpoložljive. Opozoril je Se, da je oglejski dokument vseboval tudi konkretna zagotovila o skrbi za slovensko manjšino. »Za zeleno luč smo v Ogleju dali manj, kot dajemo zdaj«, je dejal Peterle. Thaler je njegove ocene zavrnil, češ, da je Oglejska deklaracija za Slovenijo »daleč previsoka cena« in da se s sporočilom za tisk niso zavezali ne k vračanju nepremičnin ne predkupni pravici Italijanov. Odbor je na koncu soglasno sprejel stališča, v katerih je pozdravil italijansko odločitev in poudaril, da
doslej sprejeta stališča gle- zmerah, predlagajo pa tuđe odnosov z Italijo ostaja- di ustanovitev skupne dejo nespremenjena. Odbor lovne skupine, ki bi obra-
S policijo nad poslance
Nekateri elani odbora so vabilo na včerajšnjo sejo prejeli v zelo dramatičnih razmerah: Iva Hvalico so tako policisti zbudili iz najslajšega spanca sredi noči. Hvalica je dejal, da so si sosedje nočni prihod policistov najbrž razlagali kot njegovo aretacijo, zato je odločno protestiral. Takšen način sklicevanja sej je primeren le v primeru državnega udara, je menil. Tudi Sašo Lap je doživel podobno izkušnjo, Miroslav Mozetič pa je imel več sreče, saj so policisti prebudili njegovega sina. Lojze Peterle je ob tem spomnil na dogodke lanske jeseni, ko je ob podpisu Oglejske deklaracije predlagal sklic seje odbora za mednarodne odnose. Takrat je bil predlog enostransko zavrnjen, zdaj pa nas sklicujejo celo s policisti, je dejal. Borut Pahor, predsedujoči odbora, je pojasnil, da je odgovoren le za sklic, ne pa tudi za način, na katerega so poslance povabli na sejo, vseeno pa se je opravičil za nevšečnosti.
meni, da mora vlada čim-prej predložiti smernice za delovanje pravnega sistema Slovenije v novih ra-
vnavala odnose Slovenije z EZ in drugimi evropskimi integracijami.
Boštjan Lajovic
Člani odbora tudi včeraj niso mogli mimo Ogleja (Foto: Jože Suhadolnik/BOBO)
KOMENTAR
Oglej in zadeni!
Slovensko politično sceno bo v prihodnjih dneh označevalo predvsem eno vprašanje: kakšna je razlika med Peterr letovo Oglejsko deklaracijo in Thalerjevim »sporočilom za tisk«. Gledano s stališča državnih interesov je odgovor silno enostaven: Peterletovo delo je bilo sprejemljivo le za Italijo, Thalerjevo Boštjan Lajovic pa je tudi za Slovenijo. Vse druge interpretacije in primerjave obeh dokumentov so ob dejstvu, da nas je italijanska vlada končno »pripustila« k pogajanjem z Evropsko zvezo, manj pomembne, čeprav je mzlik najbrž manj, kot bi pričakovali glede na polemično intenzivnost vpooglejskem obdobju. Lojze Peterle pravi temu politična sprevrženost, ki nekoga naredi za narodnega izdajalca, drugega pa zmagovalca, čeprav zagovarjata isto stvar. Peterle seveda dela napako, ki je za politika lahko usodna, vsekakor pa mzkriva pomanjkljivo obvladovanje obrti. Z interpretiranjem »za nazaj« skuša dokazati svoj prav, pri čemer spregleduje realno mzmerje moči in interesov. Takšna drža in sklicevanje na poštene namene lahko deluje simpatično naivno, nikakor pa to ni produktivno, s stališča promocije politika še posebej ne. Mnogi Peterletovi pomisleki na včerajšnji seji odbora za mednarodne odnose so bili tehtni, na mnoge ni bilo konkretnih odgovorov, vendar je takšno situacijo najbolje opisal kar Peterle sam, ko je na eni prejšnjih sej ugotovil, da v demokraciji ne šteje kakovost, pač pa število glasov.
Brez posebnega tveganja si upamo zapisati, da bo takoimenovani oglejski duh slejkoprej postal konkretna realnost v odnosih med državama. Glede na vse radikalnejši zasuk Italije na desno in obet, da utegnejo na prihodnjih volitvah zmagati Finijevi preoblečeni fašisti, ni odveč niti priporočilo, da naj se to zgodi čimprej, vendar se zaradi tega Peterle ne bo mogel vpisati med zmagovalce. S svojim vztrajnim, včasih že nergavim dokazovanjem pravilnosti oglejske usmeritve, Peterle še najbolj koristi Zomnu Thalerju, saj mu omogoča, da poudarja le formalne m-zlike med papirjema. Te pa so v tem trenutku bistvene: sporočilo za tisk je relativno nezavezujoč dokument, ki odpira možnosti za nadaljevanje pogovorov, ne pa deklaracija, ki Sloveniji nalaga »določene« (vlada zelo rada uporablja ta termin) obveznosti. Te pridejo na vrsto kasneje, med pogajanji, ko bo psihološki pritisk bistveno manjši in bo javnost laže prepričati, da je nekaj pač treba dati. Skrivnost dobrega politika je predvsem zmožnost, da se za pomembne reci odloči v pravem trenutku. Pooglejska debata je tako razgrela slovensko politiko in izčrpala strasti - celo premier Drnovšek je bistveno bolj spm-vljiv v ocenah - da je ponovna razprava popolnoma deplasimna. Kdor jo bo začel oživljati, ne bo naletel na najbolj ugoden sprejem v javnosti, kar je dokazal tudi spodleteli poskus ustavne obtožbe predsednika vlade. Lojzetu Peterletu zato ne kaže drugega, kot da stisne zobe in skuša pristaviti svoj lonček k uspehu svojih konkurentov. To ne bi smelo biti pretežko, saj je konec koncev politik, mar ne?
Hi^PRIDRUZENO ČLANSTVO
Končno zelena luč Sloveniji
6or/s Cizelj napoveduje podpis sporazuma za letošnjo jesen
- Zunanji mira i Petnajsterice so vče-
°dprh^wSltu Sloveniii n P i1 P°t med pridruže-»p r,anice Evropske zve-nam Vr°Pski komisiji so Cdp eC (*?v°lili, da se za-
Italiia°uai.ati s slovenijo. n,'?’ kl I® vec mesecev s Vo^C? veta blokirala do-voSr Za, Prianja, je hleve	sv°ie 2a-
Brus0h!,C° je novinarjem v zUna’U. sPor°čil nemški Kinv P’1, minister Klaus
Wk,iie de’al’ da EZ
je< £uavl,a odločitev Itali-
Kinkel iielP1riložnosti ie
sporg Pm^o-slovenskega va držai °VenPa tako F-
nekda a a; nastala na tleh danje Jugoslavije, ki se
bo pogajala za pridruženo članstvo v EZ. Kot je povedal stalni slovenski predstavnik pri EZ v Bruslju dr. Boris Cizelj, lahko postopek uveljavitve sporazuma o pridruženem članstvu traja nekaj mesecev; podpis napoveduje za letošnjo jesen. Ko je sporazum podpisan, začne veljati prehodni sporazum, ki ga potrdi Ministrski svet EZ. Prehodni sporazum je v veljavi zato, da ni treba čakati do ratifikacije sporazuma, ko bo Slovenija tudi pravno formalno postala pridružena članica EZ. Postopek ratifikacije lahko traja tudi do dve leti, saj ga morajo potrditi vse države članice Evropske zveze in Evropski parlament, za veljavnega pa ga slovesno razglasi Ministrski svet.
Ana KovaC
Minister Zoran Thaler o mandatu za pogajanja
LJUBLJANA - Ob včerajšnjem sprejetju mandata za pogajanja za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi je zunanji minister Zoran Thaler v izjavi za javnost zapisal, da je bil s to potezo dosežen zelo pomemben napredek v okrepitvi položaja Slovenije v njenih mednarodnih odnosih.
Sloveniji je s tem sklepom uspelo narediti prvi in zelo pomemben korak k nadaljnjemu pribiize-vanju k EZ. S tem se bo, je zapisal, zmanjšala razlika v njenem formalnem položaju, ki je obstajal v primerjavi z drugimi državami Srednje Evrope, ki uživajo status pridruženih Članic. Hkrati pa se je po tem dogodku izboljšal položaj Slovenije glede njenega vključevanja v evropske varnostne strukture, kot sta ZEU in Nato.
Čeprav formalno nastali položaj nima nobene neposredne povezave z našimi odnosi z Italijo, je po mnenju zunanjega ministra jasno, da med tema dvema podroejima našega mednarodnega položaja obstaja vsaj posredna povezanost. Dialog z Italijo, na katerega smo vedno pripravljeni, lahko poslej poteka boljši klimi. To pa pomeni predvsem obnovitev ali poživitev pogovorov v mešanih komisijah in na druge možne načine, meni Thaler. Že v prvih reakcijah na dogodek so nekateri komentatorji opozarjali na možnost, da pogajanja z EZ ne bodo lahka in da je včerajšnji sklep Sveta ministrov EZ povezan z nekaterimi posebnimi pogoji, ki naj bi bili vzgrajeni v mandat za ta pogajanja. Thaler je tovrstna sklepanja zavrnil; zapisal je, da v podeljenem mandatu v Komisiji EZ ne morejo prevladovati elementi, ki bi dajali primaren poudarek bilateralnim odnosom Slovenije z eno od sicer zelo pomembnih držav clanic EZ.	(C. R.)
ZUNANJA POLITIKA / RAZISKAVA
Kaj je slovenski nacionalni interes?
Večina vprašanih Slovencev meni, da bi morali zunanjo politiko voditi strokovnjaki, ne pa strankarski politiki
LJUBLJANA - Raziskovalna skupina Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je včeraj predstavila del gradiva javnomnenjske raziskave »Osnove slovenske zunanje politike«, Id je sicer del temeljnega raziskovalnega projekta »Slovenija v mednarodnih odnosih«. Raziskava, Id je bila izvedena v začetku letošnjega leta, zajema podatke 1050. anketirancev.
Vodja projekta Marjan Svetličič je prve vtise raziskave strnil v pet točk. Poznavanje mednarodne problematike je med Slovenci relativno skromno, čeprav o njej v večini izrekajo mnenja. Za vključitev v mednarodno skupnost ni prevelikega navdušenja, med temeljne dolgoročne cilje slovenske zunanje politike pa uvrščajo gospodarsko sodelovanje s tujino. Zunanjo politiko naj vodijo strokovnjaki in ne strankarski politiki.
. Raziskovalci poudarjajo, da slaba polovica anketirancev priključitev Slovenije k
Evropski zvezi ocenjuje pozitivno. Za takojšnjo priključitev se opredeljuje manj kakor 40 odstotkov, približno enako število pa se zavzema za nevtralno zunanjo politiko. Med državami, s katerimi naj bi Slovenija sodelovala, izstopata Nemčija in Avstrija, sledita pa jima Italija in ZDA. Najmanj poznavanja pa so anketiranci pokazali pri določitvi slovenskega nacionalnega interesa. Kar 43,6 odstotk jih ni vedelo, kaj naj bi Slovenija skušala doseči v mednarodnih odnosih. Celo 77 odstotkov pa se strinja z ustavno določbo, da tujci ne smejo
postati lastniki slovenske zemlje. Zunanji minister Zoran Thaler, ki je prisostvoval predstavitvi raziskave, je dejal, da zunanja politika potrebuje tovrstne raziskave za določanje zunanje politične strategije. Vesel je, da rezultati kažejo pravilnost dosedanje usmeritve, predvsem v urejanju odnosov s sosedami in EZ. Pii tem je izpostavil ugotovitev, da si Slovenci sicer želimo v Evropo, nismo pa še pripravljeni sprejeti vseh evropskih pogojev, kot je na-primer možnost nakupa slovenske zemlje. Ta ustavna določba v Evropi nima podpore in jo bo treba v prihodnje spremeniti. Pred tem pa bo treba v soočanju različnih argumentov prepričati vsaj polovico državljanov, da je strah pred takšno spremembo neutemeljen.
(M. A.)
POSTOJNA / STAVKAVMERC ATO R-NANOSU
JESENICE / OBČINSKI SPORI
Nosijo breme sanacije le delavci?
S pogajanji bodo nadaljevali na današnji seji upravnega odbora podjetja
Čigava beseda ima več veljave?
Med občino in upravno enoto prihaja do nesoglasij
V podjetju Mercator-Nanos približno 120 zaposlenih že od petka ne dela. Glavni razlog za stavko so place, s katerimi delavci že dalj Časa niso zadovoljni. Menijo, da se sanacija tega 470-clanskega podjetja izvaja zgolj na pletih delavcev, medtem ko skupina vodilnih prejema prevelike plaCe.
Če bi želeli uresničiti zahtevo župana občine dr. Božidarja Brudarja o fizični ločitvi občine in upravne enote, bi potrebovali osem milijonov tolarjev za obnovo sedanje stavbe in dva milijona za vso opremo, ki jo potrebujejo delavci upravne enote na Jesenicah, je poudaril v. d. načelnika upravne enote Jesenice mag. Vitomir Pretnar.
Delavci iz skladišč prehrane, tehničnega blaga in komerciale so se v petek spontano odločili za stavko, vCeraj pa so se jim pridružili še zaposleni v prodajnem centru. Zjutraj so se skupaj z vodilnimi zbrali na pogovora, ki ni prinesel rešitve. Dogovorili pa so se, da bodo svoja različna stališča o višini plač skušali uskladiti danes na seji upravnega odbora Mercator-Nanosa, na kateri bodo sodelovali predstavniki svobodnega in neodvisnega sindikata v podjetju. Direktor Anton Čeme je stavkajoče na kratko seznanil s potekom sanacije, ki se je zaCela aprila lani in poudaril pozitivne rezultate, ki so jih doslej dosegb s
sanacijskim programom. Z U-kvidnostjo nimajo veC večjih težav, obveznosti do dobaviteljev redno izpolnjujejo in tudi osebni dohodki se izplačujejo redno. Podjetje je sanacijo začelo z 10 milijoni mark primanjkljaja, doslej jim je uspelo pokriti 400 milijonov tolarjev obveznosti, ob tem pa so v zadnjih dveh letih namemb za odpravnine 360 zaposlenim več kot 60 mitijonov tolarjev. Doslej so delavci prejemati 90 odstotkov plaCe, določene s kolektivno pogodbo panoge, kar je za najnižji tarifni razred znašalo bruto 37 tisoč tolarjev. Nov predlog vodstva podjetja pa je, da se od februarja dalje izplačujejo stoodsto-
tne plaCe, vendar po splošni kolektivni pogodbi. Po novem bi bila torej izhodiščna bruto plača 39 tisoč tolarjev. S tem predlogom pa se stavkajoči ne strinjajo in vztrajajo pri višini plač, ki jih imajo zaposleni v Mercatorjevem blagovnem centru v Ljubljani. Gre za eno najuspešnejših dražb v poslovnem sistemu Mercator. Iz vrst stavkajočih je bilo slišati tudi očitke na veliko nesorazmerje med plačami vodilnih in ostalih zaposlenih ter zahtevo, naj se mesečna masa za plaCe pravičneje razdeli. Precej razburjenja je namreč med delavci povzročil seznam 15 vodilnih delavcev, ki naj bi prejemali tudi nekaj čez 400 tisoč tolarjev neto plaCe. Izkazalo pa se je, da gre za bruto zneske, vendar so bili nekateri stavkajoči mnenja, da je treba število vodilnih skrčiti.
Mateja Godejša
Ker seveda upravne enote sodijo pod državno upravo, se od tam tudi financirajo, jasno pa je, da tolikšne vsote ne bomo dobili, je še nadaljeval. To pomeni, da bo moralo vsaj še nekaj Časa ostati tako, kot je: delavci občine in upravne enote bodo še delali skupaj v istih pisarnah.
Občina je upravni enoti dala na razpolago tudi vsa delovna sredstva, res pa je tudi, poudarja mag. Pretnar, da tudi določa, s katero opremo bodo delali upravni delavci. Prav to je
večinoma tudi vir vseh nesporazumov, ki so zadnje Čase Čedalje pogostejši. Mag. Pretnar ocenjuje sodelovanje z županom dr. Brudarjem kot zadovoljivo.
Dodaja pa, da je njegova zahteva, da delavci upravne enote izpraznijo prvo nadstropje občinske stavbe in se preselijo zgolj v pritličje, popolnoma nerealna. Meni tudi, da je občina po zakonu dolžna zagotoviti normalne pogoje dela upravni enoti. Seveda, pravi mag. Pretnar, bo do selitve in ločitve občine ter upravne enote
prišlo, vendar ne v obsegu, ki ga zahteva občina.
Upravna enota zdaj zaposluje približno štirideset delavcev, vendar mag. Pretnar pričakuje, da se bo njihovo število zvišalo na približno 53 delavcev, saj vsako ministrstvo določi, koliko delavcev bo delo na upravni enoti. Tako, na primer, naj bi jih za turistično dejavnost zaposlili kar pet, na upravni enoti Jesenice pa naj bi deloval tudi delavec za rudarstvo (!).
Nekaj nalog bo ostalo tudi skupnih. To so predvsem splošne zadeve. Tudi župan občine dr. Božidar Brudar ni zadovoljen s sedanjim položajem. Prepričan je namreč, da je petnajst odstotkov opravil, ki jih še opravlja občina, premalo.
Poudaril je, da si je vlogo župana v lokalni samoupravi predstavljal drugače - namreč podobno, kot jo ima župan v Avstriji; Zdaj ugotavlja, da temu U tako. Res je, da je zahteval ločitev občine in upravne enote, vendar v obsegu sredstev, ki so na voljo-Ker meni, da bo verjetno prišlo do kadrovskih
sprememb tudi v občim in ne le v upravi enoti-ocenjuje, da bo tudi občina potrebovala več pr°' štora.
Prepričan pa je, da glede prostora ne bodo prikrajšani ne delavci upravne enote in ne delavci občine. Odločil se je tudi-da bo imel ob petkih in sredah uradne ure za občane, ki se morajo predhodno najaviti tajnici.
Mateja Faletič
_________KOPER / CENTER ZA GLASBENO VZGOJO_________
Srečanje glasbenih šol Primorske
Na petih uvodnih revijah, dveh koncertih in reviji orkestrov glasbenih šol bo nastopilo približno 750 učencev
Tudi letos bodo Srečanja uCencev in učiteljev glasbenih šol Primorske, tudi letos bodo učenci s te in one strani meje pokazali, kaj so se naučili. In kot povsod, je imela tudi ta dejavnost svoj začetek. In ta začetek je bil, ko so učitelji glasbe maja 1964 oblikovali organizacijo z imenom Društvo glasbenih pedagogov okraja Koper, Id pa so jo kasneje preimenovali v Društvo glasbenih pedagogov Primorske.
Društvo naj bi združevalo vse, ki so kot učitelji glasbe delovali na osnovnih, srednjih in glasbenih šolah Primorske. Medtem ko je povezovanje pedagogov glasbenih šol hitro prineslo zelo vidne rezultate, so glasbeni učitelji na šolah ostali - razen izjem -bolj ob strani. Zato se je društvo kmalu skoraj v celoti posvetilo glasbenim šolam in jim skušalo pomagati. Tako
Cesta v Lipniško dolino je po mnenju radovljiškega župana Vladimirja Černeta tipičen primer, kakšna cesta ne bi smela biti. Polna je usadov in zaradi tega že nekaj časa na njej velja polovična zapora, obstaja pa tudi realna možnost popolne zapore ceste, s tem pa onemogočenje prometa v Lipniško dolino, kjer živi približno 3.000 ljudi. Predstavnik KS Kamna Gorica je dejal, da zgodba o slabi cesti sega približno 20 let nazaj, ko so v Lipniški dolini odprli kamnolom, za
od prvega skupnega nastopa vseh šol, ki je bil maja 1965 v Novi Gorici, ugotavljajo številčno, predvsem pa kakovostno rast glasbenih šol, vsakoletnih srečanj, uspehov na tekmovanjih, šolskih in zunajšolskih nastopov, itd.
Program letošnjih Srečanj glasbenih šol Primorske obsega pet uvodnih revij, razporejenih po razticnih predmetnih področjih in v razli-
katerega si Krajevna skupnost že več let prizadeva, da bi ga zaprla. Rekel je, da so se sicer s kamnolomom do zdaj že sprijaznili, vendar pa izkoriščanje bogastva v njihovem koncu ne more biti zastonj. Najmanj kar je, bi se lahko oddolžili z obnovo ceste v Lipniško dolino in potem njenim rednim vzdrževanjem. Meni pa, da bo prebivalce doline najhuje prizadelo dejstvo, da so vsi cestni odseki v tem delu občine, ki so zelo potrebni obnove, izpadli iz letošnjega pro-
čnih krajih, dva sklepna koncerta Mladi talenti (mlajši izvajalci - do 15 let) in Mladi koncertanti (starejši) ter revijo orkestrov glasbenih šol v Sežani. Razen srečanja prireja Zveza glasbenih šol Primorske letos tudi tri regijska tekmovanja, in sicer bo 8. aprila Prvo tekmovanje mladih primorskih violinistov in violončelistov na Glasbeni šoli Postojna, 22. aprila bo Tretje tekmovanje mladih primorskih kitaristov na Glasbeni šoli Idrija in 20. maja Četrto tekmovanje mladih primorskih hamonika-rjev na šoli Glasbene matice v Trstu. Na vseh prireditvah bo sodelovalo približno 750
grama. Pa tudi za naprej ne kaže nič bolje, vsaj tako je dejal državni sekretar za ceste Marjan Dornik, ki se je pretekli teden mudil v radovljiški občini. Podobne razmere so tudi na Lancovem, kjer so se v svoji nemoči obrnili tudi na policijo. Tam so jim povedali, da lahko samo postavijo znake in cesto zaprejo. Kaj bi to pomenilo za prebivalce Lancovega, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Radovljico, ni treba posebej poudarjati. Projekti za vse nevarne odseke cest v občini so bili že večkrat narejeni, to pa naj bi bil tudi pogoj za pridobitev sredstev. Zakaj teh za radovljiške ceste ni, je vsem, ki jih tovrstna problematika zadeva, še vedno uganka.
Mateja Faletič
učencev omenjenih šol in seveda večina učiteljev in mentorjev. Vse te dejavnosti prireja Zveza primorskih glasbenih šol z željo, da najbolj nadarjenim učencem omogoči odgovorno nastopanje pred zahtevnim avditorijem, da najboljše nagradi z dodatnimi nastopi ter radijskimi in TV-snemanji in da s temi prireditvami dvignejo splošno kakovost glasbenega izobraževanja pri nas ter da širi spoznanja o glasbeni vzgoji na Primorskem.
Prvo revijo bodo odprli s koncertom za klavir, harfo in tolkala, ki bo v sredo, 8. marca, ob 17. uri na koprski glasbeni šoli. Barbara Sedmak
CERKNO
Petrolova
črpalka
namesto
betonarne
Podjetje ETA, ki v sklopu švicarskega koncerna EGO proizvaja grelne plošče, termoregulacijsko tehniko in cevne grelce, je na občinski svet občine Cerkno pred nedavnim naslovilo pobudo za prestavitev bencinske Črpalke, ki stoji v neposredni bližini njihovih proizvodnih obratov.
V utemeljitvi so zapisali, da Eta ta prostor nujno po-tebuje za širitev svoje proizvodne dejavnosti. Največje cerkljansko podjetje, ki ima približno 1.800 zaposlenih, je pred leti na desnem bregu Cerknice zgradilo nov obrat za proizvodnjo polizdelkov in steklokerami-čnih plošč, po ukinitvi nekdanjega Avtoprevoza v bližini črpalke pa svojo proizvodnjo razširilo tudi v tem objektu. Eta in njeno kro-
_____________RADOVLJICA / CESTE_________________
Katastrofalne in nevarne radovljiške ceste
Nekatere so lahko za zgled, kakšnih cest ne bi smeli imeti
Cestno podjetje Kranj ima še slab mesec Časa, da izvrši dela na odsekih ceste Lesce-Bled in Lesce-Kropa, Id jim jih je z odločbo določil republiški inšpektor za ceste. Inšpektor si je omenjena odseka cest ogledal decembra lani in pri tem ugotovil več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Na cestah se zadržuje voda, vozišča so valovita in razpokana.
Vse to zelo povečuje nevarnost prometa na obeh odsekih,
Id pa nista edina nevarna v radovljiški občini.
KRANJ / ZAPOSLOVANJE
V gorenjski regiji število ljudi, ki iščejo zaposlitev, rahlo upada
Kranjska enota repubh-škega Zavoda za zaposlovanje je objavila uradne podatke o gibanju brezposelnosti v preteldem letu. Osrednja ugotovitev: v primerjavi z decembrom 1993 je brezposlenost nižja za skoraj petino.
Konkretne številke govorijo naslednje: v preteklem letu je bilo povprečno 10.281 brezposelnih oseb, povprečna brezposelnost je bila lani v primerjavi z letom 1993 manjša za 1500 oseb. Po podatkih kranjske enote republiškega zavoda za zaposlovanje se je število brezposelnih povečalo le v juliju in oktobru, kar si v
Kranju razlagajo z zmanjšanjem zavarovanj in prilivom iz šol. Ce sledimo podatkom naprej, je bilo med registriranimi brezposelnimi osebami slabo petino takšnih, ki svojo zaposlitev iščejo prvič, število slednjih se je v primerjavi z lanskim letom tudi nekoliko povečalo. Čas brezposelnosti, ki je v veliki meri odvisen od stopnje izobrazbe, je v povprečju trajal eno leto in 10 mesecev, najdlje pa na zaposlitev čakajo osebe brez strokovne izobrazbe, priučene in osebe s poklicno šolo. Nikakor ni zanemarljiv tudi podatek o ljudeh, ki so na Zavod pri-
šli zaradi stečajev podjetij, gre namreč za skoraj desetino od omenjene letne vsote. Med registriranimi brezposelnimi je tudi 80 tujcev, ki imajo delovna dovoljenja. Ce podatke o gorenjski brezposelnosti primerjamo z republiškimi, potem lahko ugotovimo, pravijo v Kranju, da je Gorenjska v pozitivnem smislu nad slovenskim povprečjem. V Sloveniji se je namreč brezposelnost, primerjalno december 1993-94, zmanjšala za 9,9 odstotka, na Gorenjskem pa je bilo znižanje skoraj 20-odstotno.
Vine Bešter
Petrolov servis se umika na novo lokacijo (Foto: Roman Bric)
vno podjetje imata na lokaciji ob dovozu v Cerkno v samem središču naselja in v objektih nekdanjih italijanskih kasarn v lasti nekaj desettisoC kvadratnih metrov proizvodnih površin in ravninskih zemljišč, na lokaciji nove ETE pa so najpomembnejši obrati za proizvodnjo grelnih plošC in cevnih grelcev, livarna ter drugi proizvodni oddelki, v katerih dela približno 1.200 zaposlenih. S prestavitvijo
bencinske črpalke se strinja tudi Petrol, ki želi zaradi dotrajanosti in premajnih zmogljivosti Črpalke zgraditi novo. Ta naj bi stala na zemljišču Zidgradove betonarne, ki tudi soglaša s prestavitvijo betonarne na drugo Etino lokacijo na Zelinu. Občinski svet je na nedavni seji potrdil predlog za začetek postopka sprememb prostorsko ureditvenega programa na teh lokacijah. Eta je v predstavitvi svojih
razvojnih načrtov občinskemu svetu med drugim predlagala tudi ureditev zemljiškoknjižnega stanja na nekaterih parcelah, ki so v lasti podjetja, vendar so formalno še knjižene kot javno dobro. Tako je v Etini lasti tudi nekaj tisoč kvadratnih metrov zemljišča, po kateri pelje glavna prometnica mimo livarne, za katero zeli ETA ustrezno zamenjavo v središču naselja.
Roman Bric
GLEDALIŠČE
^stekli teden je Slovensko stalno gledali-e gostilo kolege Sarajevskega vojnega gle-tr?CL gajevski ratni teatar - Sartr), ki so se : askemu občinstvu predstavili z uspešno ierr!) Zaklonišče (na sliki desno prizor iz .j6-'- ^rsf je bila zadnja postaja njihove turaj6 po Italiji. Okoli Sartra se je zbrala skupi-t[?jrajevskih gledališčnikov, ki so čutili polo °0’ da kljub vojni nadaljujejo s svojim desa Spiritus movens te skupine je že od vse-l^acetka Dubravko Bibanovič, režiser in so-
kROfJlA) Gni6116 ‘^re (Da sPodaj' fot0
Sc^ Safetoni Plakalom, soavtorjem Zakloni-Sartr*3 nam P1'* kazala lastno in delovanje
Kako je Sartr sploh nastal?
dal' ^ vo)no smo v Sarajevu imeli tri gle-isca, ki so ob agresiji prekinila svoje delo-»Je. Okoli zamisli ^konstrukciji gle-dahske dejavnosti in Piritualnem odporu nie’ se nas je ^ralo kar nekaj etnikov in to ne gledaliških, n	tudi vseh
orli3 ^1 so se ocili, da se agre-„„l1, z°prstavijo s im^Stv’’ jih sami al0 na razpolago.
^resija ni bila sa-0 oborožen napad a nebranjeno me-temveč tudi te-nja, da se izvrši ge-
ski*21^ na^ Imsan-
m narodom, poskus uničenja njegove kul-turne tradicije.«
»Dal ti bom primer«, se je oglasil Bibano-, it, 0 80 podpredsednika samozvane Re-u Il'ce srbske vprašali, Ce pravzaprav ve, da P° mestnih ulicah padajo ljudje, je odgovo-
»Hvala ti Sartr, ker si mi pomagal, da nisem ponorela«

Tatjana Dolhar

ril, naj se prebivalci ne podajo na cesto. Vidiš, njihov namen je bil, da mesto popolnoma paralizirajo. Ker niso mogli vseh do zadnjega prebivalca pobiti, so jih hoteli vsaj potisniti v kleti, od koder naj ne bi več izšli. Zato je bilo nadaljevanje gledališke dejavnosti vitalnega pomena, preimenovali smo ga v borbo za mentalno zdravljenje.«
Toda Čemu pravzaprav gledališče v vojni?
BibanoviC: »Gledališče je omogočilo nam in vsem tistim, ki so prihajali na naše predstave, da ohranimo neke vezi z normalnim življenjem, dalo nam je sredstva za duhovno preživetje. Ljudje so za ceno tveganja življenja zapuščali domove, zaklonišča in to odpravljeni (brez vode in elektrike), ženske našminkane, kot bi odhajali v gledališče v mirnem Času. V knjigi opomb, ki nas je spremljala na vseh naših predstavah, je S ara je v-Canka, ki si je ogledala kar deset naših ponovitev (ljudje so tudi večkrat prišli na predstavo), pripisala: »Hvala vam, omogočili ste mi, da nisem ponorela.«
Razlog za vztrajanje z gledališčem Vam je torej prišel od publike.
Plakalo: »V bistvu je bila predstava-terapevtska tako za nas kot za publiko. Na začetku nas je preganjala moralna dilema, ali je sploh primerno, da se mi gremo gledališča, ko ljudje umirajo. Odgovora nismo našli takoj, zato smo poskušali z različnimi gledališkimi slogi. Zaželen rezultat nam je ponudil poseben žanr: groteska. S tem, da smo tragične stvari obdelovali na komičen način, smo omogočili, da se mi
in publika ne joCemo nad lastno usodo, temveč da se proti njej borimo s humorjem tako tipičnem za Sarajevo. Polne dvorane v še tako nemogočih okoliščinah so nas utrdile v prepričanju, da moramo nadaljevati po tej poti: izkazalo se je, da je gledališče neobho-dno potrebno zatočišče pred vojno. Sartr je pripravil še štiri premjere, tedaj pa je bilo tudi vsem ostalim skupinam lažje, saj je odziv publike spodnesel tla katerikoli etični dilemi.«
Kako pa je sploh potekalo vaše delo?
»Zaklonišče smo pripravljali v prvih mesecih po agresiji, kajti premiera je bila 6. septembra 1992. V zaCetku je bilo sploh problem imeti vaje in živi priti na vaje, vsak odhod na ulico je bil lahko usoden. Tako smo tudi izgubili našega odgovornega za ton, med vajami smo po radiu slišali, da so ga zadeli. Ko pa smo zaceli s predstavami, smo nevarnost delili s publiko, ki je tvegala življenje, ko je prihajala na predstave. Zato se naša predstava zaključi z aplavzom publiki, igralci ploskamo prisotnim, ker so ne glede na nevarnost prišli na predstavo.«
Kakšno vlogo imajo intelektualci v vojni?
»Številni intelektualci so še v tem spopadu izneverili svoji etiki in prevzeli drugačne nazore, take, ki nikakor niso v skladu z vrednotami, ki bi jih moral zagovarjati vsak intelektualec. Funkcija umetnikov, ki so kljub vojni vztrajali, pa je po mojem mnenju v tem, da Evropi dokažejo, da je naša kultura na evropskem nivoju in da pripada bosanski narod evropskemu miljeju (prej so si zamišljali nas kot narod muhadžinov, konjenikov za versko pravdo). S tega vidika so te turneje izrednega pomena, zelo uspešna je bila lanska, ko smo bili prva gledališka skupina, ki je zapustila mesto s prvo igro iz vojnega obdobja in so nas povabili na mednarodno prireditev Ibsen Sta-ge Festival, katerega se navadno udeležijo le gledališke skupine z Ibsenovimi predstavami.
Veliko nam’ je pomenilo tudi to, da smo tako z našo igro prišli tudi do naših številnih sonarodnjakov, ki v severnih deželah sestavljajo veliko množico beguncev. Veliko uspeha smo imeli tudi na gostovanjih po Sloveniji.«
Dubravko, Slobodan, Alija, Senad, Branko... raznolikost teh imen nekaj pomeni. Med umetniki, ki so se znašli pri Sartra so zastopane vse narodnosti. »Med nami so tisti, ki so končali akademijo v Beogradu, dobili službo v Sarajevu in tu ostali, tisti kot Branko, Slovenec, ki je 35 let živel v Sarajevu, lani pa se je z družino preselil v Slovenijo, kjer igra v gledališču v Novi Gorici in drugi. Branko je moj jocker«, pravi režiser BibanoviC, »v vojni ti je ta karta neobhodno potrebna, nikoli ne veš, kdaj boš lahko nepričakovano ostal brez igralca...«
Lep nastop Zbora grško-pravoslavne cerkve pod vodstvom Zorka Hareja
„i. Cetrtek, 2.t.m. se je tržaškemu d j.lris*vu predstavil Zbor grško-sn T0slavne cerkve, ki ga že mno-
Zorkt° Ha,rei (foto
Vn 1	. ’ ^oncert v srbsko-pra-
gtes aviji cerkvi sv. Spiridiona je
ktorja Sonca, Vasilija Mirka, Staneta Malica, Ubalda Vrabca in se bi lahko naštevali. Zbor, ki ga sedaj sestavlja trinajst pripadnikov različnih narodnih skupin, sodeluje predvsem pri liturgičnih obredih srbske cerkve sv. Spiridiona.
Na Četrtkovem koncertu je publika, ki je bila sicer številna kljub nenaklonjenemu vremenu, lahko prisluhnila dvajsetim skladbam, s katerimi je zbor nakazal bogato polifonsko tradicijo zaho-dno-slovanske liturgije. Zbor je predstavil skladbe ruskih kompo-zitorjev, kot npr.dela Rahmaninova, Bortnjanskega, Čajkovskega,
GreCaninova, Smolenskega, itd. Ob ruski tradiciji pa so izstopala tudi anonimna dela in še skladbe tržaških skladateljev; Harej je namreč pričel spored s kompozicijo "Sobora pervago" Viktorja Sonca in izvedel tudi dve deli Francesca Sinica, ki je ob zborovodski dejavnosti uskladil tudi prvo liturgijo srbske cerkve.
Pevska skupina je solidno izvedla celoten spored, v katerem je Harej hote predstavil sosledico skladb različnega značaja. Zbor je tako pričaral intimno in ubrano vzdušje v Rahmaninovem delu "Tebe pojem", v anonimni skladbi "Skažimi Gospod" in v pesmi "Ot-Ce naš" H.H.Kedrova ter dokazal tudi večji dinamični vzpon v "Vjeruju" Čajkovskega. Vokalna skupina je na Četrtkovem koncertu uspešno prebrodila težave harmonskega večglasnega petja, ki je včasih tudi prešlo v zanimive kontrapunktisticne prelete, kot npr.v delu "Dostojno i pravedno" A. Kompanejskega. Se posebej so se v koncertni zasedbi izkazali ženski glasovi, ki so v zlitem skupnem petju razvili lepo vokalno barvo. Spored je zaključila skladba "Mnogaja ljeta! ", s katero se je zbor vo-ščilno poslovil od občinstva.
Luisa Antoni
Idrijske čipke na ogled v Gorici
V času, ki rad na novo odkriva umetnost, obrt in običaje iz preteklosti, je čipkam, v našem prostoru Se posebej slovitim idrijskim čipkam, dodeljena posebna pozornost. Zgrešeno bi bilo trditi, da so Sle kdaj v pozabo, vendar pa je treba priznati, da so umetelno izdelanim idrijskim čipkam dolgo pripisovali pomen odvečnega blaga. V zadnjih letih pa je so idrijsko čipko ovrednotili, s tem so ji Zal tudi zvišali ceno, čeprav je treba priznati, da kleklanje zapletenih vzorcev vzame veliko časa, tudi najbolj izurjenim rokam. Nedvomno pa je prav, da idrijske čipke, ki jih je dobiti po trgovinah, pridejo tudi v muzeje oz. na njim namenjene razstave. S tega vidika je izredno zanimiva pobuda goriškega Kulturnega doma, Beneške galerije iz Spetra, idrijske občine in Mestnega muzeja iz Idrije, ki so pripravili razstavo starih in posebej dragocenih idrijskih čipk. Razstava Idrijskih čipk je trenutno (do 20. marca) na ogled v prostorih Kulturnega doma v Gorici. Od 25. marca pa do osmega aprila bodo dragocene primerke razstavili v Beneški galeriji. Gre za razstavo, ki so jo pred časom predstavili Ze v Benetkah in sedaj nadaljuje svojo krožno pot.
KULTURNA DEDIŠČINA / PRVI OTROŠKI MUZEJ V SLOVENIJI
V brlogu Hermana Lisjaka tiskajo denar za otroke
IZŠLO JE / REVIJE

J
Časopis za kritiko znanosti
Let. XXII, št. 168-169, izdajatelj Studentska organizacija Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1994, mehka vezava, str. 269, 23, 5 x 16, 9 cm, 2.100 SIT.
Osrednja tema te številke sta pojava socialnega partnerstva in nevladnih organizacij, ki naj bi spremljala težnje stabiliziranja in družbene umiritve, v sicer večno konfliktnih družbah. Igor Lu-kšic razmišlja o socialnem partnerstvu v kontekstu razrednega boja in ugotavlja, da socialno partnerstvo ne odpravlja razrednega boja, temveč samo svojo stereotipno percepcijo o njem kot spopadanju med delavci in policijo, stavkah, delavskih demonstracijah...Ostali Članki nas seznanjajo s socialnim partnerstvom v Avstriji kot paradigmi tega pojava, v Hrvaški, kjer je že institucionaliziran mehanizem korporativne triparti-tnosti, v Češki in v Slovaški republiki ter na Madžarskem. Okope civilne družbe na Slovenskem so osvetlili: A. Klemenc s »Paberkovanjem o nevladnih organizacijah, politiki in teoriji«; Z. Kolarič z neprofitnimi-volunterskimi organizacijami; L. Ude v Članku Javno dobro; M. Horvat z razmišljanjem Ob novem zakonu o društvih ter Z. Kolarič z analizo vloge humanitarnih neprofitno /volonterskih organizacij v slovenskem sistemu blaginje 90-ih let. Poleg tega prinaša CKZ teorije incesta, ekološke prispevke in recenzije tujih in domačih del. (A. P.)
Nova revija 153/154
Mesečnik za kulturo, letnik XIV, Januar-Februar 1995, izdajatelj Nova revija d.o.o., str. 196, mehka vezava, 23, 5 x 16 cm, 1600 SIT.
Uvodnik Draga Bajta je posvečen kritiki slovenske ksenofilije, ljubezni do tujega, ki se kaže v različnih sferah družbenega življenja. Poezijo so tokrat objavili Boris A. Novak, Brane Senegačnik, Rade Krstič in Marko Hudnik. Prozni del prinaša kratko zgodbo Vouk, ki jo v pogovornem jeziku razpleta Jože Snoj in Votlino s svetopisemskim pridihom Franja FranCiCa. Rubriko Tehtnica sestavlja niz Člankov o sodobnem slovenskem literarnem dogajanju. Tomo Virk je prispeval kratek prikaz vsega, kar se je 1. 1994 dogajalo na področju romana, Tea Stoka na področju poezije, Ignacija Fridl dramatike, Matej Bogataj pa esejistike, v katero vstopa nova generacija piscev (Vanesa Malaje, Vid Sagadin, Mitja Čander, Gašper Malej, Primož Zevnik in drugi). Z dr. Markom Kremžarjem, ki je bil dolgoletni predsednik SLS in je znan predvsem Slovencem v zdomstvu, se je pogovarjal Janez Juhant. Avtor članka Gozd in zgodovina je Ivo Svetina in je posvečen devetdesetletnici Edvarda Kocbeka. O portretih in eksistencialni umetnosti dveh osrednjih povojnih slovenskih slikarjev, Gabrijela Stupice in Marija Preglja je pisal MilCek Komelj. V nadaljevanju sledijo članki o filozofu Emmanuelu Levinasu, ki sta jih prispevala Tine Hribar in Branko Klun. Poseben sklop Člankov Ampak se tematsko nanaša na Sarajevo. (A. P.)
Literatura 44
Februar 1995, št. 44, letnik Vil, izdajatelj Lite-ramo-umetniško društvo Literatura, str. 116, melika vezava, 20 x 14 cm, 590 SIT.
Pričujoča številka Literature prinaša ljubezensko poezijo Petra Kolška, Zgodbo o poeziji Aleša Stegra in žensko poezijo Vesne FurlaniC Valentinčič z naslovom Speča deklica na poljani prikazni. Avtorji proznih prispevkov so tokrat Feri LainšCek (SrCev fant), Igor Škamperle (Pogovori s Kosinskim) in Dušan Cater (Imitacija). Intervju s pesnikom in pisateljem Iztokom Osojnikom je naredila Darja Pavlic. Iztok Osojnik se je rodil v Mostah 1. 1951 in ima za seboj že kar obsežno bibliografijo. V razgovoru se je med drugim dotaknil »zeit-geista« svoje hipijevske generacije, študentskih let in vpliva Pirjevca, potovanj in srečanj z indijskimi kulturami, religije, filozofije, evropskega miselnega sistema, besedne ustvarjalnosti, ki jo označuje kot Cisto telesno gibanje, erotiko...V rubriki Enciklopedija živih je razprava Janka Kosa Moderna slovenska lirika, ki je nastala kot spremna beseda k antologiji Modema slovenska lirika. (Ta bo izšla letos pri MK.) V zadnji izmeni je predstavljen odlomek iz knjige Smillin občutek za sneg danskega pisatelja Petra Hoega, ki je doživel nezaslišan mednarodni uspeh. O nekaterih značilnostih nemške proze od študentskega gibanja do ponovne združitve je pisal Slavo Sere.	(A. P.)
Likovno maskoto muzeja je prispevala Jelka Reichman
CELJE - Danes popoldan bodo v celjskem Muzeju novejše zgodovine odprli prvi otroški muzej v Sloveniji, ki so ga poimenovali Hermanov brlog. V njem želijo o zanimivih stvareh in dogodkih naše preteklosti poučevati mladino med 4. in 11. letom starosti, obenem pa jim že v otroških letih približati muzej kot kraj, kjer se vedno kaj zanimivega dogaja.
Direktorica celjskega muzeja Andreja Rihter celo pravi, da so nekdanjemu Muzeju revolucije že uspeli nadeti pridih moderno urejenega kulturnega središča celjske mladine. Zamisel o postavitvi stalnega otroškega muzeja, v katerem bi menjavali razhcne teme, je stara pičla štiri leta. V tem Času so med večinoma mlajšimi sodelavci muzeja uspeh vzbuditi zanimanje za pedagoško delo, ki je v nekaterih drugih slovenskih muzejih sicer prav tako živo, ne kaže pa se še v vidnejših muzejskih zbirkah. Otroških muzejev je v svetu veC kot 300, pri nas pa je Hermanov brlog prvi. Celjani so začetni poskus na tem področju uspešno izpeljali pred tremi leti s projektom V svetu lutk in z njim gostovali tudi v drugih muzejih, ogledalo pa si ga je več kot 30 tisoč malčkov.
Muzej jim bo blizu tudi po pristopu. Del razstavljenih eksponatov - za prvo temo so si izbrali denar (avtorici postavitve sta Bronica Gologranc - Zakojnšek in Tanja Roženberger) - bo sicer na varnem v vitrinah, del razstavljenega pa bo na voljo za otip in igranje. Mladi obiskovalci se bodo lahko v otroški banki igrali bankirje in varčevalce in v ta namen jim je muzej stiskal tudi poseben denar. Rihterjeva dodaja, da muzej seveda vseh stroškov postavitve razstave in tiska spremljajočih gradiv finančno sam ne bi zmogel ter da so jim izdatno pomagala nekatera celjska podjetja, posebej Banka Celje. Se ve, zakaj.
Sicer pa naj otroški muzej Hermanov brlog stalno zasedal štiri velike sobane Muzeja novejše zgodovine, vse leto 1995 bo zbiral igrače naših dedkov in babic ter stara otroška kolesa, prirejal bo likovne delavnice in igralnice ter zbiral otroške slikarije za svojo galerijo, omislil si je celo lastno lutkovno gledališče in Ce bo sreCa mila, naj bi otroci v svojem muzeju o zborna v brlogu pri Hermanu Lisjaku kmalu dobili tudi slaščičarno, v katero bodo smeli povabiti svoje starše.
Brane Piano
PRISLUHNITE
Antologija slovenske glasbe za klavirski trio
Dve video kaseti z letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada za glasbo-Triom Lorenz, ZKP RTV Slovenija, Ljubljana 1995, dve kaseti; cena: 2.115, -SIT (vsaka od obeh kaset; skupaj torej: 4.230, -SIT).
Letošnji nagrajenci Prešernovega sklada za glasbo Trio Lorenz so prejeli omenjeno nagrado prav za izvedbo Antologije slovenske glasbe za klavbski trio, ki so jo v sezoni 1992/93 izvedli na štirih zaporednih koncertih v veliki dvorani SF pred mikrofoni in kamerami RTV Slovenija. Sedaj lahko njihove avdio-vizualne izvedbe osemnajstih slovenskih skladateljev za klavirski trio (v dveh primerih (M. Lipovšek in P. Sivic pa je triu dodan še glas-mezzosopran E. Novšak-Houške) prisluhnemo in vidimo tudi na omenjenih diskografskih dosežkih. Koncerti in s tem klavbsld trii so posneti v živo; videu je dodan še komentar s slikami, ki ga bere Sandi Golnik. V nekaterih, ne pa v vseh primerih (Kantušer, Sti-bilj!), so dodani tudi živi komentarji skladateljev Lipovška, Sivica, Ramovša, Srebotnjaka, Božica, Petriča, Štuhca in LebiCa. Interpretacije obsežnega komorno-glasbenega opusa slovenske glasbe so prepričljive, kot je bila tudi doslej prepričljiva odlična igra tega našega najstarejšega ansambla, ki je že pred dvema letoma obhajal 35-letnico svojega delovanja.	(F. K.)
Transcendence
Window To The Spiritual VVorld; 54 minut; spiritualni rock; samozaložba; 2500 tolarjev
Gotovo se spomnite Heglove dialektike: teza in antiteza se v koliziji izničita, se vzajemno prepleteta in pre-rasteta v sintezo. V življenju je nekaj vedno samo tisto, kar je oprijemljivo in kar nam daje občutek varnosti; esenca tega je denar, kopičiti pa ga je dobro zato, ker pomaga zadovoljiti osnovne Človeške potrebe. Preko petih Čutov zaznavamo svet, z razumom pa usklajujemo te vtise. Kar je izven te domene, je nebulozno. Antitezo je zahodni svet množično spoznal prek zakaje rtih hipijev, ki so prisegati na guruje, ki so učiti, da je snovno minljivo, edino veCno pa je duh. Na glasbe nem področju bi uporniški, hrupni, večno nezadovoljni rock z lahkoto prirediti Tezi. Antiteza bi bila umirje na, repetitivna, meditativna, ambientalna glasba. Toda sinteza? Transcendence, rokerski kvintet izpod strehe Hare Krišnovega ljubljanskega hrama, ponuja spiritu-alno-rokersko mešanico, namenjeno razširjanju Kri-šnove besede. Naj me pobere krščanski hudič, Ce razumem, kako gresta skupaj odrekanje Čutom in razbijaski hard-rock Krišna je pozabil povedati varovancem, da Ce že igrajo nekaj »po službeni dolžnosti«, naj bo to, za Krišnovo voljo, rap.	(M. P.)
KONCERTI
Recital v spomin na Ravela
V Rogaški Slatini bosta nocoj ob 20. uri nastopila violinist Michael Grube in pianist Igor Dekleva. Jutri, 8. marca, bo za Zlati abonma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 19.30. uri nastopil Amsterdamski baročni orkester z dirigentom in solistom na Čembalu T. Koopmanom. V okviru ciklusa koncertov v Narodni galeriji bo jutri, 8. marca, ob 20. uri nastopil Tartini (Juartet. Id ga sestavljajo violinista Črtomir Siškovič in Romeo Drucker, violist Aleksandar Milošev in violončelist Miloš Mlejnik V Viteški dvorani Križank bosta v sredo ob 19.30. uri v okviru ciklusa Mladi virtuozi nastopila violončelist Gregor Marinko in pianistka Mojca Pucelj. V okvim oranžnega abonmaja I. in II. bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Četrtek 9. in petek, 10.3, ob 19.30. uri z orkestrom Slovenske filharmonije nastopila pianistka Dubravka Tomšič. V soboto, 11. marca, bo v okvim Arosinih večerov v klubu CD ob 21. uri nastopil kantavtor in pesnik Paul F. Covvlan. V ponedeljek, 13. marca, pa se bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 19.30. uri na baročnem koncertu predstavili trobentaš Tibor Kerekes, oiglist Tone Potočnik in sopranistka Norina Radovan.	(T. F.)
OSEBNA IZKAZNICA DRUŠTEV / SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE (5)
Slavistično društvo Slovenije je posrednik med slovenistično in slavistično stroko, pristojnimi državnimi in mednarodnimi ustanovami in slovenisti in slavisti vseh področij. Njegova vloga je še posebej pomembna na področju osnovnošolskega in srednješolskega pouka pa tudi pri drugih strokovnih dejavnostih.
O njegovi zgodovini: Društvo je bilo ustanovljeno januarja 1935. leta. Sprva je bila njegova temeljna naloga povezovanje slovenistične in slavistične stroke. V svoji dolgi dobi je bilo med drugim pobudnik izdajanja treh pomembnih strokovnih revij: Slovenskega jezika, Slavistične revije in Jezika in slovstva. Poleg tega je bilo organizator vrste pomembnih akcij, kot so začetki prizadevanj za drugačno zavest o jeziku s Pismom o jeziku (1965) in z akcijo Slovenščina v javnosti (1975 -1979).
Splošne in redne dejavnosti: Od 1. 1976 društvo, kot nam je sporočil njegov tajnik mag. Marko Stabej, sodeluje z
ZRSSS pri pripravi tekmovanj za Cankarjevo priznanje in pri gibanju Znanost mladini. Društvo, ki ga sestavlja enajst področnih društev, je spodbudilo tudi ustanovitev vrste Uteramih muzejev, na manjših simpozijskih prireditvah pa pomaga oživljati širši kulturni spomin. Vsako leto elani prirejajo tridnevno zborovanje slavistov, na katerem spodbujajo strokovno izobraževanje slavistov in njihovo stanovsko organizuanost. Delo društva, ki mu predseduje France Novak, je organizirano po sekcijah, povezano pa je z mednarodnim slavističnim komitejem. Zal pa Slavistično društvo Slovenije že dolgo Časa pesti prostorska stiska, saj nima stalnih prostorov, kar otežuje sodobno in učinkovito delovanje. Trenutno društvo gostuje na Filozofski fakulteti, vendar kaže, da bo počasi le prišlo do svojih prostorov.
Naslov: Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, tel. 061/216-322.
Pripravlja: Tanja Fajon
France Novak (Foto: B. Velikonja/BOBO)
France Novak, predsednik Slavističnega društva Slovenije:
»Slavistično društvo Slovenije bo tudi vnaprej opravljalo naloge, ki si jih je izoblikovalo v svoji 60-letni zgodovini, seveda glede na nove razmere in potrebe. Upamo, da zakon o društvih, ki je v pripravi, ne bo imel slabih učinkov na nekatere društvene dejavnosti, čeprav združuje zelo različna društva glede na njihovo vsebino, usmerjenost in družbeni pomen, temveč da bo razvil najboljše dosedanje izkušnje. Ker so naSe naloge obsežne - presegajo zgolj interes članov, saj zelo poudarjajo strokovnost in javni interes - skuSamo ob odboru, ki je razmeroma majhen, oblikovati skupine sodelavcev, ki bi čim bolj strokovno skrbele za posamezna področja. Trenutno je naša naloga najti prostor, kjer bo sedež društva in v katerem bodo možne tudi manjše dejavnosti. Ko ga bomo dobili, bomo morali misliti na poklicnega organizacijskega tajnika, ker obseg dela že znatno presega zmožnosti ožjega odbom. Veliko je tudi pobud, da bi se odbor bolj neposredno vključeval v obravnavo perečih vprašanj zlasti v zvezi z jezikom. Morda bi bilo potrebno Se bolj razviti dejamosti, s katerimi bi tudi najširšo javnost seznanjali s strokovnimi mnenji. Pri tem je treba upoštevati, da so strokovna vpmšanja zapletena in jih ni mogoče reševati brez vsakršne škode zgolj s kratkimi izjavami.«
ZDA / PO ZMAGI REPUBLIKANCEV
Američani sedaj lažje do orožja
Sogovorniki liberalizacije navajajo Florido, kjer se je za 29% znižalo število umorov
WasH!NGTON - Od Virginije do Tek-a> °d Oklahome do Arkansasa in Utaha
VeČ ATTlPričVili rr\ror7niV>	r
sta f . zaKone> ta do sKrajnosu poeno-sta r ° 'z^aianje orožnih listov. Ta neu-D , plaz je sprožila volilna zmaga re-^ hkancev lanskega novembra.
vsedržavnega vidika je ta pojav dobil .^verjetne razsežnosti. Vsak Cas se bo Se
j • oro^la vsakomur, ki m umsko bora'* .. hnel opravka s pravico. Vce-Jsnji New York Times je temu pojavu nriLVet^ ogromno prostora in podrobno Pokazal različne pobude.
tih 0r^e Jr- ie eden od najbolj vne-Zagovornikov te liberalizacije in bo jjj . henutek dal zeleno luč zakonu, ki Ri V?6 Preišn)a teksaška guvernerka Ann tipVa • najodločneje nasprotovala. Sin
Pira t k aa veCma Rum 12 leksasa pod-h0 3 hberalizacijo orožnih Ustov in zato ne Pristal na referendum o tem vprašanju. r , eksaski zagovorniki novega revolve-^68a zakona so dobili prepričljivo pod-
poro v 35-letni Suzanni Gratia, ki ji je neki blaznež oktobra 1991 pred njenimi očmi ubil očeta in mater v neki restavraciji v teksaškem Killeenu. Tistega dne Gratia ni hotela kršiti teksaškega zakona in je zato svoj 38-kalibrski revolver Smith & VVesson pustila v svojem avtu in ga ni vzela v restavracijo. »To je bila največja neumnost mojega življenja. Kjer sem bila, bi z lahkoto zadela tistega blazneža in rešila življenje mojim staršem in drugim ljudem,« do onemoglosti ponavlja Suzan-na Gratia.
Tudi v Virginiji, kjer je bila do nedavnega zakonodaja zelo stroga, bodo odpravili omejitve, tako da bo orožni list dostopen tako kot vozniško dovoljenje, ameriško seveda. V Oklahomi je senat že odobril »Oklahoma Self Defense Act«, poslanska zbornica pa ga bo bržkone potrdila.
Predstavniki demokratske stranke se poskušajo upreti temu plazu, a z bolj bornimi rezultati. Republikanci mahajo predvsem s floridskim primerom, kjer so v sedmih letih izstavili 267 orožnih listov, umori pa so se znižali za 29%.
ALJASKA / IDITAROD JE NAJPOMEMBNEJŠI ŠPORTNI DOGODEK V LETU
Beli
..	X,, >, hrib Elim „
Nome	p-Gp Koyuk
Safet^ri/ ,/p'Shaktoolik
i lakoma
Steza dirke Iditaron za pasjo vleko
Zmagovalec letošnje dirke Iditarod bo zaslužil rekordnih 52.500 dolarjev. V nedeljo je v Anchorageu na Aljaski 58 tekmovalcev startalo na 1.161 milj dolgi dirki.
.
: . %
ALJASKA
Severna steza (v sodih letih)
H T/*q»oo Nikolai McGrath0Rohn
Iditarod o Deževno sedlo Jezero0 Skvventna Finger 0 Knik
Južna steza	Ventn^^^asilla^
Anptipfac
START
sSS*' ‘
Dirka je dolga približno 1.160 milj, kot n.pr. med:
Los Angeles
Orlando
AP/Ed De Gasero
Pasje
vprege
žena
poti
VVASHIA (Aljaska) -V nedeljo se je v Anchorageu začela najbolj znana dirka pasjih vpreg na svetu iditarod (v jeziku eskimov beseda pomeni »Najbolj oddaljen kraj«). Tekmovalci bodo letos pretekli 1.161 milj (približno 1.850 kilometrov) po že tradicionalni trasi v desetih ali dvanajstih dneh, odvisno tudi od vremenskih pogojev. Letos pa je prioga nekoliko daljša kot v prejšnjih letih. Običajno so se tekmovalci prvo etapo, od Anchoragea do VVasille, prevozili kar z avtomobili, ker je bilo snega premalo; letos pa so iz glavnega mesta Aljaske odšli kar s sanmi in je pravi Start -namesto običajnega simbohčnega - požel veliko odobravanja prebivalcev, za katere je iditarod največji športni dogodek leta..
^jUKA BRITANIJA / ANKETA
Diana je najlepša, premier John Major je dober in vljuden, a za vse nesposoben
LONDON - Britanke so Prepričane, da je princesa lana najlepša ženska na vetU; s tem pa se ne mjajo njihovi možje in zaročenci, za katere je lana šele tretja po Cindy ^rawf°rd in Michelle • ehLer. Med Britankami J Brhanci pa ni razlik,
0 momjo oceniti pred-®dnika vlade Johna ajorja, saj se vsi
vi^ai°. da je dober,
Juden, a popolnoma ne-Posoben. To izhaja iz
rVf, včeraj objavljenih Gallu --	1	1
MODA / TUDI DVOJICA DOLCE&GABBANA UMIRILA TONE
Milanska moda se ozira v preteklost in želi obleči spodobno, elegantno gospo
oWUPovih javnomnenj
SKlh raziskav.
tt3I
Prvi so anketirance Premier John Major (AP)
•	r"- v * 3U dilJKc! Lil čLllUt;
^^ketiranke spraševali
-esa Diana (AP)
° 12 lepoticah zadnjih 50 t® ’ med katerimi so bile Pdi Sophia Loren (cetr-® ’ ELsabeth Taylor (še-a) in Marilyn Monroe (osma).
v drugi anketi, ki jo je javil Daily Telegraf, pa H Preinier John Major oživel pravi polom, ker J® potrdila, da je do sedaj ajnepriljubnejsi britan-tti Premier. Kar 56% in-ervjuvancev je mnenja, a Je nestrokoven, za 70%
je neodločnež, za 68% je poraženec, za 78% nima trdne roke, za 77% je nesposobnež, za 85% ni voditelj in za 84% aketiran-cev je neprimeren, da bi skrbel za narodno enotnost. Tudi njegovi najhujši nasprotniki pa mu priznavajo dober značaj. Kar 63% intervjuvancev je namreč mnenja, da je prijetna osebost, 53% pa trdi, da je skrben. To pa mu bo kaj malo pomaga-
lo, saj je sedaj vsem konservativcem dokončno jasno, da škodi stranki.
Vsedržavni svet britanskih žensk pa je včeraj izvedel še tretjo anketo med ženskami, ki pa jo bodo objavli šele za 8. marec. Ze sedaj je znano, da so ženske vprašali, kateri osebnosti bi bile najraje podobne. Večina se je baje odločila za novinarko Katie Adie, ki je znana zaradi vojnih reportaž in težkega značaja. Dobro se je odrezala tudi prestolonaslednikova ločena žena Diana, medtem ko je Madonna baje na zadnjem mestu.
MILAN - Otožno in večkrat malce nekritično oziranje v preteklost in polemike zaradi množičnega nastopa neprofesionalnih manekenk Se vedno označujejo letošnji prikaz Zenske luksuzne pripravljene mode za naslednjo jesensko-zimsko sezono. Ob nostalgiji pa je budno prisotna tudi Zelja po senzacijah: v tej luči gre namreč brati moški strip tease, ki ga je med svojim defilejem dala uprizoriti angleška modna ustvarjalka Katherine Hammet. Njeno potezo so komentirali na najrazličnejše načine, v enem pa so si bili vsi edini: ko ne bi bilo te domislice (posrečene ali neokusne), bi o njej letos v Milanu sploh ne govorili.
Diktatom senzacije za vsako ceno so se začeli upirati veliki italijanski mojstri, ki ob vsebini - v tem primeru je to kvalitetna ponudba - ne zanemarijo zunanjega videza z bliščem, ki je sestavni del sodobne mode. Uspešna dvojica Dolce & Gabbana se je tokrat odpovedala drznosti, s katero je izzivala ob svojem prihodu v veliko modno areno, saj je bila najverodostoj-nejša glasnica njenega prvotnega stila razvpita Madonna, ko se še ni šla elegantne in umirjene gospe. Tudi Domeni-co Dolce in Stefano Gabbana sta namreč spoznala, da se Ženskam (in ostalim) ne pišejo svetli časi, zato so pripravili obleke za elegantno gospo, ki pa ji
ni do izzivanja in je tudi povsem izgubila smisel za ironijo. Nad takšno usmeritvijo italijanskih mojstrov - Dolce in Gabbana sta namreč glede tega v odlični družbi - so navdušeni Japonci (doslej so bili na tretjem mestu lestvice najboljših odjemalcev mode »made in Italy«), ki seveda bolj slabo poznajo evropsko preteklost in kulturo. Za dobre poznavalce italijanskega povojnega obdobja (leta 50) in takratne kinematografije pa veliko modelov spominja na obleke in obnašanje lepih igralk, ki so morale biti zapeljive, vendar samo do dostojne mere, drugače so bile hudo kaznovane. Zelo lepo
izdelanim oblekarp in kostimov, ki se sklicujejo na omenjeno obdobje, pa je dvojica vnesla tudi sicilsko-mafij-ske motive v »modelih za vdove«. Na sliki desno večerni model dvojice (telefoto AP).
Za znano dvojico je nastopila tudi Isabella Rosselini (na sliki spodaj z dvojico in znano Naomi Campbell, foto AP), ki je ena izmed številnih neprofesiolanih manekenk, čeprav je bila do nedavnega fotografski model. Tako imenovane top model naj bi bile po eni strani zelo drage, po drugi pa neobičajen nastop (npr. znane igralke ali skupine baletk) vzbudi večje zanimanje.
18
Torek, 7. marca 1995
SVET
KONFERENCA 0 SOCIALNI VARNOSTI
SVETOVNA KONFERENCA O SOCIALNEM RAZVOJU
Se bodo bogati in revni pogovorili?
Veliko ljudi dvomi v uspeh srečanja
K0BENHAVN (Reuter) - Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali je včeraj v danski prestolnici uradno odprl Svetovno konferenco Združenih narodov za socialni razvoj, na kateri bodo predstavniki držav Članic OZN, med njimi tudi Slovenije, razpravljali o tem, kako se bo svet v prihodnje spopadal z revščino in socialnimi neenakostmi.
V pozdravnem govoru je Gali poudaril, da se revščine vsak dan otepa veC kot 1, 3 milijarde ljudi, ki so zaradi socialne stiske napeti in agresivni, večkrat se zatečejo k kriminalu, pogosto pa je njihova stiska tudi eden od povodov za izbruh vojne. Prav zato, je poudaril Gali, je boj proti revščini in socialnim krivicam zagotovo v interesu vseh držav sveta.
Optimizem glede uspeha konference, ki je preveval Združene narode Se minuli konec tedna, se je kot kaže že prvi dan sramežljivo umaknil trdim besedam predstavnikov posameznih držav, med njimi tudi izjavi predstavnika neke afriške države, ki je novinarjem povedal: »Ali res verjamete, da bodo postali bogati prijazni do revnih že samo zaradi Gali-jevih prošenj in pozivov? V razpravi bomo morali poseči mnogo glob j e v mednarodne odnose in že če bomo razčistili samo medsebojna razmerja med bogatimiin revnimi, bo-
mo lahko z uspehom konference zadovoljni.«
O uspehu teden dni trajajoče konference pa kot kaže dvomijo tudi gostitelji. Rezultat javnomnenjske raziskave, ki so jo opravili med prebivalci danske prestolnice, je pokazal, da kar trije od štirih Dancev dvomijo, da bo srečanje obrodilo oprijemlivejše rezultate. Dvom javnosti je seveda upravičen, saj bo prišlo na konferenci do kolizije interesov revnih in bogatih. Že na začetku razprave lahko pride torej do prave besedne vojne. Boj revnih z bogatimi je namreč globoko zakoreninjen v celotno zgodovino človeške civilizacije. Vedno so bili revni in bogati in vedno so se revnejši borili za to, da bi bogatim iztrgali kos njihovega bogastva. Bogati pa na kaj takega seveda niso prostovoljni pristali in prihajalo je do revolucij, zaradi njih pa tudi do vojn.
Prav temu - vsesplošni socialni vojni namreč - pa se želijo Združeni narodi izogniti. Zato so tudi organizirali konferenco, na katerih se bodo zagrizli v vprašanje socialnih razlik v svetu. Ce pa jim bo uspelo ustaviti tiktakanje socialnega peklenskega stroja bomo lahko ugotovili že v prihodnjih dneh, ko bodo bogati in revni z vsega sveta pokazali, če so pripravljeni na medsebojno popuščanje in sodelovanje, ali pa jim Se vedno bolj ustrezajo ogromne socialne razlike, ki vladajo v svetu danes.
Konferenca ne bo odpravila revščine v Indiji
BOMBAY - Parkash je osemletni ubežnik, Id ne pozna niti svojega celega imena niti razloga, zakaj je pred štirimi leti odšel od doma. Svojo usodo deli s tisoči drugih otrok, ki v indijski trgovski prestolnici Bombayu za preživetje zbirajo odpadne stvari. V Dharaviju, najvecjem azijskem prebivališču revežev, vsak dan deset ur preživi med smetmi. Parkash ne razume, kako bodo lahko ljudje v oddaljenem Knbenhavnu, kjer poteka vrhunsko srečanje Združenih narodov o socialnem razvoju, sprememb njegovo življenje.
»Videl sem veliko tujcev, tudi več kot dolar in pol. Potem ki so prihajah in odhajah iz si privoščim dober obrok« Na Dharavija, a je vse ostajalo . 64 akrih v pločevinastih bara-tako, kot je. Zame se nič ni kah med kanali odprte kanali-spremenilo,« je dejal. Vsak zacije živi 600 tisoč ljudi. Ob dan si oprta svojo plastično robovih Dharavija stojijo črpal-vrečo in se zapodi med gni- ke, s katerimi mesto oskrbuje joCe odpadke. »S prodajo tr- reveže z vodo. Stranišč pri-govcem na odpadu dnevno manjkuje. Eno pride na pribh-zaslužim 50 centov. Ce žno 800 ljudi, imam dober dan, zaslužim Prebivalci so pred kratkim
Največjo mednarodno pomoč potrebuje Indija
ustanovih društvo za pomoč mestnim revežem. Tako s skupnimi močmi glasno zahtevajo pozornost oblasti. »Naučili smo se uporabljati grob način. Nihče nam ne bo pomagal, če si ne bomo pomagali sami,« razlaga A. Jockin, predsednik Nacionalne federacije prebivalcev revnih območij. »V resnici pa ne pričakujemo, da bo sestanek v Knbenhavnu pripomogel k izboljšanju.«
Po nekaterih podatkih bi živelo v popolni revščini najmanj 5 odstotkov od 1, 17 milijarde prebivalcev tudi v primeru, ko bi v južno Azijo v naslednjih desetih letih vložE 15 milijard dolarjev. Hans-C. von Sponek, koordinator Združenih narodov za prebivalstvo v Indiji je dejal, da imajo na voljo ponižujoče majhna sredstva. Po njegovem mnenju je Indija ena od držav', ki najbolj potrebujejo mednarodno pomoč in sredstva, o čemer bodo razpravljali v Knbenha-vnu. »Zavzemamo se za sa-movzdržujoe razvoj, ki bo dajal prednost ljudem... Milijarda ljudi pod mejo revšti-ne je boleča resnica, ki je ne moremo prezreti.«
Clarence Femandez, Reuter
Včeraj se je v Kebenhavnu začela konferenca Združenih narodov o socialnih vprašanjih, na kateri bodo razpravljali o možnostih za premostitev razkoraka med revnimi in bogatimi, pogovarjali pa se bodo tudi o načrtih za zajezitev naraščajoče brezposelnosti.
Revščina v državah v razvoju (1990 - 2000) Odstotek prebivalstva, ki živi na pragu revščine*
% 0	10	20	30	40	50	60
Vzhodna Evropa
Vzhodna Azija
Latinska Amerika in Karibi
Bližnji Vzhod in Severna Afrika
Podsaharska
Afrika
Južna Azija
Vsa števila so zaokrožena, za leto 2000 pa so vnešeni predvideni podatki.
* Po podatkih Svetovne banke je prag revščine pri 370 dolarjih letnega dohodka na prebivalca.
Rastoči prepad med bogatimi in revnimi
Rast osebnih dohodkov
Statistična populacija zajema 20 odstotkov najrevnejših in najbogatejših nasvetu. ^
Bogati	^
Revni	^

M
Mv|
.M H
♦V\.
11 #> <+A +

Pomoč industrializiranih držav revnim (1992)
Države OECD so se leta 1960 dogovorile, da bodo namenile 0,7% narodnega dohodka za pomoč revnim
Dogovorjeni odstotek Dejanski znesek v milijardah dolarjev
% GNP 0	0.2 0.4 0.6 . 0.8 1.0 1.2		
		*	 1 	* :	1	’		1 2
	■	2 5
		1 4
Ni7n7PmQka		2 7
Francija	;	7,8
Finska	HaaaaaHi	0,6
Švica	eeeeee	1,1
Kanada	aaeeai	2,5
Portugalska	——	j	0,3
Belgija	;	0,8
Nemčija	;	7,0
Italija	ommm	j	4,1
Avstralija		1,0
Japonska	j	11,1
Velika Britanija	«««	j	3,1
Avstrija	mmmm	0,5
Španija	stsmrn	j	1,5
Nova Zelandija	i—	;	0,1
ZDA	■P	10,8
Irska	ms	;	0,1
REUTER
Vir: Združeni narodi / OECD / UNICEF
NATO IN OZN O BIH
Načrt o popolnem umiku Unproforja z Balkana
SARAJEVO - Vojaški strokovnjaki Nata in ZN menijo, da bi bil umik modrih čelad iz Bosne zelo težka in nevarna operacija. »Verjetno bo tudi zelo zahtevna in krvava, »je izjavil neki predstavnik Združenih narodov. Vojaški strokovnjaki proučujejo najhujse scenarije, do katerih bi lahko prišlo med umikom mirovnih sil. Omenjajo predvsem tri: 1. napad na modre čelade med umikom; 2. spopade med sprtimi stranmi, med katerimi bi lahko postali vojaki mirovnih sil tudi talci; 3. veliko število civilnih žrtev med letalskimi napadi sil Nata; 4. ZN ne bi mogel odpeljati s seboj nemočnih žensk in otrok, ki bi hoteli oditi z njimi.
Neki predstavnik Severnoatlantske zveze je med drugim izjavil: »Nekateri ljudje želijo, da bi do umika res prišlo, ker hočejo dokazati, da ga je Nato sposoben izvesti. Kljub temu smo mnogi prepričani, da bi prišlo do splošne zmede.« Med štirimesečnim premirjem je lahko Nato dodobra izpopolnil svoj načrt. Računati mora tudi na možnost umika iz sosednje Hrvaške, kjer ima pomembne logistične in oskrbovalne centre. Ce bo Hrvaška vztrajala pri svoji odločitvi in po 31. marcu zahtevala umik mirovnih sil s svojega ozemlja, bo jadranska obala postala najpomembnejši manevrski prostor za evakuacijo mirovnih sil ZN iz Bosne. Ce bo prišlo do širitve spopadov, bo varnostni svet ZN ukazal umik 22.000 modrih čelad iz Bosne. Nato bo moral hitro ukrepati, vendar bodo njegove enote za hitro posredovanje potrebovale vsaj mesec dni za evakuacijo mirovnih sil. Največ pozornosti bodo namenih varnosti ob Jadranski obah. Natove enote in letalstvo naj bi imele najpomembnejši položaj na splitskem letališču, velikega pomena za umik sta tudi pristanišči Ploče in Reka, sicer pa naj bi zavezniki pred morebitnim napadom srbskih sil skupaj omogočili varen umik modrih Čelad.
Neki predstavnik ZN je dejal, da bodo Natove enote za hitro posredovanje v Evropi (ARRC) potrebovale vsaj 22.000 vojakov ZN, ki naj bi sodelovati pri umiku modrih čelad. Ko bo zagotovljena varnost ob obali, bodo morati z vojaško akcijo zavzeti sarajevsko letališče in omogočiti prehod prek dveh gorskih cest, ki peljeta k obali. Letališče, ki sicer leži na nikogaršnjem ozemlju, je obdano s težkim orožjem in tanki. Ceste, ki peljejo skozi Bosno, so ranljive, saj lahko vozila zlahka napadejo, vožnjo po njih pa lahko preprečijo tako civilisti kot vojaki. Najprej naj bi iz Bosne evakuirali modre čelade iz treh obleganih muslimanskih enklav na vzhodu države in iz bihaške krajine. Vojaški strokovnjaki z izrazom »nenevarno območje« označujejo ozemlje okrog enklav na vzhodu Bosne, v bližini srbske meje. Čeprav bi bile sile bosanskih Srbov pripravljene sodelovati, bi tamkajšnje mustimanskie sile preprečile umik modrih čelad.
Zaradi sovražnosti v bližini muslimanskih enklav bi moral Nato tja poslati večje število ameriških vojaških helikopterjev in čet, ki bi pomagati pri umiku modrih čelad. Letališče Tuzla na severu države bi bilo najbolj primemo za oskrbo z gorivom Natovih letal, ker je tam manj srbskih vojakov in so od tuzlanskega letališča bolj oddaljeni kot od sarajevskega. Bosanski Srbi, ki nadzo-rujejo kakih 70 odstotkov ozemlja, verjetno nestrpno čakajo na umik modrih čelad, saj bi lahko zavzeti muslimanske enklave na vzhodu Bosne in sarajevsko letališče, ki ga zdaj nadzomjejo pripadniki mirovnih sil ZN. Lahko se zgoditi, da bi Srbi kot talca zajeti kakega predstavnika ZN in se tako »zavarovali« pred morebitnim letalskim napadom sil Nata. Sarajevčani dobivajo največ hrane prav po zaslugi mirovnih sil ZN, zato bi lahko obupani civilisti ali vladni vojaki skušali preprečiti umik modrih čelad. V vrstah Nata in ZN se vedno več ljudi zaveda nevarnosti, ki bi jih povzročd umik mirovnih sil iz Bosne, zato se mnogi zavzemajo, da do njega ne bi prišlo.
Odgovorni v Natu in ZN se bolj ukvarjajo s političnim vidikom umika, ne toliko z dejansko evakuacijo. V primem umika bodo mediji namenili največ pozornosti usodi civilistov, vlade zahodnih držav pa naj bi se po mnenju predstavnikov Nata in ZN bolj osredotočile na uspešnost Natovega posredovanja. Zahodni vojaški strokovnjaki poudarjajo, da se mora Nato izogniti trajnemu vojaškemu posredovanju ali kot pravijo Američani - »slo naj bi le za »ustrahovalno akcijo«.
Dan De Luce/Reuter
NASILJE ISLAMSKIH SKRAJNEŽEV V ALŽIRIJI
Smrt kosi med civilisti
NIKOZIJA - Zahod je upravičeno v skrbeh zaradi možnosti izbruha novih krvavih spopadov v Alžiriji. Pred dnevi so vojaške oblasti v tej državi prvič objavile podatke o uhitili civilnih osebah in muslimanskih skrajnežih. Zatrdile so, da je lani umrlo 6388 civilistov, število žrtev med varnostnimi organi pa naj ne bi bilo zaskrbljujoče. »Ljudi želijo pridobiti na svojo stran in jih pripraviti na se silovitejše konflikte, »meni neki zahodni diplomat.
Čeprav podatki kažejo, da je lani vsak dan izgubilo življenje 17 ljudi, pa je bilo verjetno žrtev precej več. V 26-milijon-ski Alžiriji ni varen nihče. Lani so umoriti 21 novinarjev, 101 učitelja, 682 uslužbencev, 1384 nezaposlenih in 2207 de-
lavcev. Med žrtvami so biti tudi voditelji strank, visoki uradniki, imami in pridigarji ter celo guverner.
Tudi letos smrt kosi predvsem med civilisti. Prejšnji petek so nasilneži vdrli v dom nekega palestinskega študenta. Zvlekli so ga na ulico in mu prerezati vrat. V nedeljo so neznanci sredi množice na trgu Port Said ustrelili direktorja nacionalnega gledališča. V mestecu Kabyli so nekega taksista živega zažgali. Januarja je pripadnik Oborožene islamske skupine (GIA) v samomorilski akciji vzel s seboj v smrt Se 42 civilistov.
Za golimi številkami, ki so jih objavile varnostne sile, se skrivajo obglavljanja, streljanja, bombni napadi, mučenja... Nekateri viri govorijo celo o 30 ti-
soč žrtvah spopadov, ki so se začeti leta 1992 po razveljavitvi volilne zmage muslimanskih skrajnežev.
Tuji diplomati menijo, da je bila objava podatkov namenjena predvsem mednarodni skupnosti, ki naj bi zmanjšala pritisk na alžirske oblasti. Kritike so se začele pojavljati po tem, ko so vojaki med uporom skrajnežev v jetnisnici Algiers Serkaadji zaklali skoraj sto zapornikov.
Francija, Nemčija in Belgija skušajo preprečiti skrivno dobavo orožja skrajnežem, vendar sredstev za ubijanje očitno nikomur ne primanjkuje. GIA, ki je po francoskih ukrepih proti skrajnežem ugrabila letalo Air Francea, zdaj grozi Belgiji.
John Baggaley / Reuter
V spopadih med alžirskimi skrajneži in policijo umre vsak dan najmanj 17 ljudi

SVET
RUSIJA / KRIMINAL
Jelcinu kroji usodo mafija
Pfedsednik odpustil šefa policije in moskovskega tožilca
tpi^?^VA - Umor ruske ^vizijske zvezde Vladi-Lis^eva je spodbodel 7	^ zahtevajo reorgani-
sp , Puclje, hkrati pa so v	širiti govorice, da
Pod ™ani Moskovčanov Cia L-ra ®orisa Jelcina.
Li«i *n biografije o smrti še 2!lVa Pre(i štirimi dnevi ce t;Trai P°inijo naslovni-P0^ov in predstavljajo ttlprl Vl n° temo pogovorov od Pre^ivalci Rusije. Vse nr^ borca za človekove U Vlce Andreja Saharova se Rusija ni pogre-
i•S»w|nSbOk0“1"“,
Te1.Ce^ se je sešel mogočni nai K-l0V varn°stni svet, ki ]je .1 Poučil naslednje kora-JerČ Prisluhnil poročilom Veći ^61?6)3 Stepasina, naj-him6^8	lovca na vo-
Dr ej * Varnostni svet je pri-
rieShi h8-0 sUep0V ° spre"
Hi V ■ ■ a Z0Per organizira-a„ iminal,« je tiskovna Vlac!a ^1A navedla besede jv. ’roirja Rubanova, ria-tnegt^a sekretarja vamos-
oslabila policijske vrste, v kriminalnih krogih pa jo bodo pozdravili z navdušenjem,« je izjavil.
Listjeva so umorili v obdobju, ki je za Jelcina skrajno kritično. Pred njim so zapleteni pogovori z Mic-helom Candessussom, predstavnikom Mednarodnega denarnega sklada, o tem, kolikšno pomoč bo Zahod odobril Rusiji. Po dvomesečnih pretresih, ki jih je Rusija doživela v vojni s Čečenijo, vsa-
Policija je poostrila nadzor na moskovskih ulicah (Telefoto: AP)
ka nadaljnja destabilizacija političnega položaja Jelcinu zelo škoduje. Parlamentarne volitve so napovedane za letošnji december, Jelcinov mandat pa se izteče konec leta 1996. Po javnomnenjskih raziskavah je prejšnji mesec Jelcina podpiralo le Se Sest odstotkov volilcev. Po mne-
nju vodilnega političnega reformista Jegorja Gajdarja si je Jelcin s tem že zapravil možnost vnovične izvolitve -predvsem s krvavimi dogodki v Čečeniji. Liberalni dnevnik Izvestija je zapisal, da se utegne Jelcinovo vztrajajnje o nujnosti učinkovitejšega spopada s kriminalom po umo-
ru Listjeva izroditi: »naSi državljani imajo več kot dovolj razlogov, da se bojijo nastanka nove policijske države.« Izvestija tudi dvomijo v Jelcinova jamstva o tem, da ostrejši boj zoper kriminal ne pomeni nujno tudi vrnitve v totahtarizem.
Elaine Monaghan / Reuter
e Dosti, bančnikov in celo b ov Parlamenta le Se malo u 0,v verjame, da bo policiji I ° u8otoviti, kdo je ubil Jfva- Jdcui je v pretreslji-se i ®ovo.ru’ dan po tem, ko jJe z80dil umor, priznal na-bni 6 m Pomanjkljivosti pri B ^ Z0Per velikanski val or-lziranega kriminala ter ciiJ06^’ ie odpustil poli-V ,a8a poveijnikB Moskve m 'mirja Pankratova ter p S ne§a tožilca Gena di j a D oaiajiova. Moskovski žu-^ ■ Juri Luzkov, v katerem „^ridijo resnega naspro-<dji a Jolcinu na predsedni-vohtvah, je v soboto za ‘evižijo NTV izjavil, da ima jv..?. Policija že zdaj pre-tev Vidoncev. »Odstavi-0 ®u pohcistov bo se bolj
Policijski pregon Čečenov v Moskvi
MOSKVA - Moskovski policisti prežijo na vsakem vogalu, pregledujejo mostove ter iščejo čečenske teroriste in kriminalce, M so, če je verjti ruskemu tisku, »zločinsko okrutni in neverjetno premeteni.« Moskovskega poslovneža čečenskega rodu Meirbeka Magomadova, ki že dve leti živi v ruski prestolnici, so policisti pred nekaj tedni ustavili in ga surovo preiskali.
»V bistvu ustavijo vsakogar, ki ima nekoliko temnejše lase in polt. Jaz imam srečo, saj moji lasje sivijo, zato me ustavijo redkeje kot večino tukaj živečih Cečencev. Včasih ima tudi staranje kakšno prijetno stran,« hudomušno pove Mogomadov in žalostno pribije: »Kljub temu postaja življenje vedno bolj neznosno, saj nikoli ne veš, kdaj te bodo spet ustavili. Potem te preiščejo, včasih ti celo razstavijo avto, predvsem pa te neprestano ponižujejo in žalijo. Dokumente ti vrnejo le, če jih premamiš z mastno podkupnino.«
Cečenci, ki so pribežali v Moskvo, da bi se izognili grozodejstvom, ki so jih nad nedolžnimi čečenskimi civilisti zagrešili ruski vojaki, so v Rusiji brez slehernih človeških in državljanj-skih pravic. Meirbekova žena Liza in njuna otroka, 13-letni Ibrahim in 11-le-tna Laila, so pred mesecem pobegnili iz kletnega zaklonišča, kjer so se skrivali pred ruskimi topovskimi izstrelki in raketami. Laila z očmi, polnimi strahu, nepremično strmi skozi okno in nekaj mrmra. Njena mati nam je povedala, da Lailo mučijo hude nočne mo-
re, zvok bližajočega se letala pa jo spravi v globoko tesnobo. Otroka še nista zapustila svojega novega, moskovskega doma.
»Po njunem prihodu sem obiskal tukajšnjo osnovno šolo in ravnateljico vprašal, če bi moja otroka lahko obiskovala pouk. Ko je videla moj potni list, v katerem piše, da sem po narodnosti Čečen, je onemela, nato pa mi je z glasom, polnim sovraštva zatrdila, da na Soli ni več prostih mest. Mi, Cečenci smo drugorazredni državljani,« pove Magoma-dov in doda: »Tako kot večina čečenskih beguncev v Rusiji, tudi člani moje družine nimajo statusa beguncev. Ce bi nase stanovanje preiskala policija in jih prijela, bi jih po vsej verjetnosti nemudoma izgnali iz Rusije!«
Ruske oblasti vojaško posredovanje v Čečeniji opravičujejo tudi z dejstvom, da je ta uporniška kavkaška dežela središče raškega kriminalnega podzemlja in domovina podivjanih morilcev, ki pod vodstvom čečenskega voditelja Džoharja Dudajeva vsepovsod sejejo smrt in brezpravje. Uradna Moskva svoje državljane že dalj časa prepričuje, da bodo po dokončnem obračunu s »čečenskimi separatisti in uporniki« tudi z ruskih ulic izginili kriminalci in teroristi. Tiskovni predstavnik Državne uprave za boj proti organiziranemu kriminalu nam ni hotel pojasniti, zakaj se toliko policistov in vojaških specialcev ukvarja z bojem proti domnevnim čečenskim zločincem. »V prihodnje ne bomo več dajali izjav za javnost, boj
proti čečenski mafiji v Moskvi bo potekal vzporedno z bojem za ponovno vzpostavitev pravnega reda v Čečeniji. Lahko pa vam povem, da je čečenska mafija poleg gruzinske in azerbajdžan-ske mafije najmočnejša kriminalna združba na območju Moskve,« nam je zatrdil tiskovni predstavnik Uprave.
Magomadov je prepričan, da ruske oblasti napihujejo zločine, ki naj bi jih zagrešili čečenski kriminalci, da bi tako opravičile vojaško posredovanje in genocid nad čečenskim narodom. »Propagandna kampanja proti čečenskim teroristom, ki je polna fantastičnih izmišljotin se je začela leta 1992, ko je v Čečeniji prevzel oblast general Dudajev. Pred letom 1992 ni nihče niti omenjal čečenske mafije! Danes pa sta v zavesti povprečnega Rusa besedi Ce-čenec in kriminalec takorekoč sinonima,« se pritožuje Magomadov, ki se zaveda, da se Rusi bojijo čečenske trme, klanske zvestobe ter medsebojne povezanosti.
Poznavalci ruskega nacionalnega značaja tudi opozarjajo, da so v ruski javnosti še vedno izredno živi predsodki do kavkaskih narodov, ki si jih je carska Rusija v prejšnjem stoletju podredila. »Večina Rusov meni, da so pripadniki kavkaskih narodov necivilizirani, divjaški in zlobni, zato jih je treba zasužnjiti in prisilno civilizirati, se pravi rasificirati,« nam je pojasnila, dr. Jelena Snagova, raziskovalka na moskovskem Antropološkem inštitutu.
Vanora Bennett / Reuter
Torek, 7. marca 1995
19
RUSIJA
Vse več posilstev
Krizni center nudi ženskam vsaj kanček dostojanstva
MOSKVA - V Rusiji se vsakih šest sekund zgodi posilstvo. Vsaka četrta posiljena ženska je mlajša od osemnajst let. V štirih od petih primerov je žrtev že prej poznala storilca. »Posilstvo je bilo v Rusiji donedavna tema, o kateri se ni govorilo,« pravi Nataša Gaj Gaidarenko, direktorica Neodvisnega centra - sestre, nevladne organizacije za pomoč ženskam. Poleg sramote in trpljenja morajo žrtve posilstva prenašati tudi predsodke, značilne za rusko družbo, ki se glasijo približno takole: »Ženska je sama kriva. To bi morala preprečiti.«
Po zadnjih razpoložljivih podatkih Združenih narodov je bilo v Rusiji leta 1993 posiljenih 14500 žensk, kar je enako številu žensk, ki jih ubijejo njihovi možje. Število neodkritih primerov je po nekaterih podatkih izredno visoko. »Le ena od stotih posiljenih žensk dejanje prijavi policiji,« ocenjuje Gajdarenkova. Uradne ruske podatke o tem je zelo težko dobiti. Prva organizacija, ki se je spoprijela s tem problemom, je neodvisni Krizni center za ženske, ki je leta 1993 odprl telefonsko številko, na katero se lahko obrnejo posiljene ženske.
Lena dela v tem centru od septembra leta 1994. Klice v sili sprejema šest ur tedensko in za svojo delo prejema simboličnih dva tisoč rubljev na uro. Lena in njene sodelavke dvanajst ur na dan sprejemajo telefonske klice. Mesečno se obrne nanje dvesto žensk, ki potrebujejo pomoč. Štiri od petih žensk kličejo zaradi nasilja njihovih mož. Aprila leta 1994 so zgledu Kriznega centra za Zenske sledile tudi »sestre« in odprle še eno telefonsko številko za klice v sili. »Ženskam dajamo možnost, da se pogovarjajo tudi o dogodkih, ki so se zgodili v preteklosti. Nekoč je poklicala celo neka ženska, ki je bila posiljena pred štiridesetimi leti in nikoli prej ni mogla govoriti o tem dogodku. »V Rusiji se do žensk obnašajo, kot bi bile drugorazredni državljani,« pravi Marina Pisklakova, vodja Kriznega centra za ženske. »V tem je verjetno treba iskati korenine nasilja nad ženskami.«
Ženske imajo v novi Rusiji slabši socialni položaj od moških. Poprečno zaslužijo le 40 odstotkov vsote, ki jo prejmejo moški za isto delo. »Stopnja brezposelnosti med ruskimi ženskami je zelo visoka. Zato izredno težko najdejo vir zaslužka, ki bi jim omogočil, da se ločile od nasilnega moža in si poiskale stanovanje,« pravi Pisklakova. Mnoge zenske se preprosto bojijo zapustiti moža.
Da bi lahko posiljenim ženskam pomagali v prvi sili, želita krizni center in »sestre« najeti nekaj stanovanj, kamor bi se lahko zatekle žrtve nasilja. »Toda žal še nismo našli primernega stanovanja, saj so najmenine v Moskvi zelo visoke,« toži Pisklakova, ki se zaveda, da od države tudi ne morejo pričakovati nobenih sredstev.
Susanne Landvvchr / dpa
Š A H T I
RUDNIK

• L E '
Za steklenico vodke iz pekla v pekel
Sahti je kraj, Id bi se mu večina ljudi Prav rada izognila. To je sajasto rudar-0ki leži približno tisoč kilo-afrov južno od Moskve. Kljub tem las-ostim pa predstavlja dom 200 tisoč Prebivalcem, Id morajo preživeti s povprečno mesečno plačo 100 dolarjev. , eriča živi v prenapolnjenih barakah, . P3!11*0’ kaj Sele tople vode. Para-J® je, da tudi do premoga pridejo le s e avo. »Za količino premoga, tri zado-a 2a Mesec dni, je treba odšteti 40 ti-• , Ia)hljev (10 dolarjev), razen tega pa 'roba še »podmazati«, če ga res hočeS v° 'l'' Včasih zadošča že steklenica 0(lke,« pripoveduje neki upokojenec. »Ljudje živijo kot sužnji,« meni en od tamkajšnjih novinarjev. Sa-' " ime pomeni rudniki - je kraj, Jer se pod zemljo prepleta 26 ja-°v, v katerih je večina prebival-u Ta Preživel3 40 let delovne dobe, z soc zavest)°’ da bo na vsakih ti-ton izkopanega premoga vsaj u,en °b njih odšel na drugi svet. Ve-zp ai?. i kupi žlindre zastirajo črno obd °' nesk0ncnih ruskih step, ki ___aiai° Sahti, okrog katerega je ze-
mlja zaradi premoga še bolj črna kot drugod. Iz ozračja nikoli ne izgine vonj po sajah in premogovem prahu.
Ruski rudarji so pomagali Borisu Jelcinu, da se je povzpel na krmilo oblasti, zdaj pa razočaram ugotavljajo, da se je njihov položaj zaradi reform še poslabšal. Ne samo to, iz dneva v dan je slabši. »Prvič so nam nehali redno izplačevati plače leta 1993,« pripoveduje Vladimir Gruždov, ki je 38 let delal v Leninovih premogovnikih v Sahtiju. Gruždov je neverjetno dobrovoljen za človeka, ki že tri mesece ni dobil denarja. Skupaj s svojimi kolegi meni, da je pravi čudež, kadar prejmejo pičle dohodke, ki se zdijo prava radost v siceršnji surovosti ruskega življenja.
»Nekako gre,« pripoveduje Gruždov, skomigne z rameni in se nasmehne. »Nekateri med nami pač živimo na breme sorodnikov, k sreči ti pokojnine Se kar redno prejemajo. Nekateri med nami tu in tam kaj prodajo. Vsi se nekako znajdemo.« Na vprašanje, kako jim ohranjajo dobro voljo, se Gruždov in njegovi prijatelji nenadoma zresnijo. »Veste, kadar se človek smeji in hkrati
Elaine Monaghan / Reuter
nima nič, pomeni, da je res v krizi,« pripomni eden od njih. Gruždov in njegovi sodelavci so se pridružili pol milijona rudarjev, ki so prejšnjo sredo začeli stavko, s katero nameravajo Jelcina prisiliti, da bi jim izplačal plače, ki jim jih dolguje in končno predložil program za sanacijo njihove zastarele industrije.
Nihče v Sahtiju ni optimističen. Delajo samo zato, da Jelcinu ne bi potisnili v roke argumentov, na osnovi katerih bi lahko zaprl vse rudnike in vrgel na cesto več tisoč delavcev. Val rudarskih stavk, ki se je začel sredi leta 1989, je oznanil konec Sovjetske zveze, Gruždo-vu in njegovim pa prinesel nekaj upanja. Takrat je premier Nikolaj Riškov rudarjem obljubil boljša stanovanja, varnejše delovne razmere in večje plače - če se bodo vrnili v rudnike. Zdaj pa je Kremelj, ki mu tako ali tako vedno primanjkuje denarja, prisiljen plačevati posledice krvave avanture, v Sahtiju pa so rudarji znova pripravljeni na stavko proti Moskvi, ki bo trajala toliko časa, dokler ne bo prišlo do sprememb. »Menim, da to ne bi nič spremenilo,« se posmeje Gruždov ob misli, da bi te stavke
vlado vendarle utegnile prisiliti, da bi začela redno izplačevati plače. »Nekaj pa vseeno moramo narediti.«
Kdor si drzne z avtomobilom zapeljati po cesti iz Rostova proti Sahtiju, najprej naleti na velikanske kupe žlindre. Z velikimi, trimetrskimi črkami je med njimi zaznamovan vhod v mesto. Na drugi strani, med enakimi kupi žlindre, je v neredu razporejenih dvajset nekdanjih konjskih hlevov, v katerih so zgradili po šestnajst ali dvajset majhnih prostorov, v katerih včasih živijo tudi po štirje družinski člani. Ljudje pripovedujejo, da je vse to na začetku stoletja zgradil Jelpidifor Paramo-nov, nekdanji lastnik rudnikov in milijonar. Kraj se imenuje Arijom. Nekateri prebivalci tu živijo že 60 let.
»Nobenega denarja ni za stanovanja, ki so nam jih obljubili,« pripoveduje petdesetletna Lena. Hlevi, v katerih živijo, nimajo tekoče vode. Ne verjame, da bi stavke v njihovem življenju lahko kaj spremenile. »Nikoli si nisem želela živeti tu,« še doda. Starka z imenom Tanja se z dvema vedroma vode počasi premika po blatni poti med zidovi. »Tu-
kaj sem že trideset let,« pove. »Tudi moj mož se je rodil tukaj.« Strehe iz zarjavele pločevine in poljske latrine brez vode so za Tanjo in njene sosede tisto, čemur rečemo dom. »Pač kraj, kjer te lahko pošljejo na drugi svet zaradi ene same steklenice vodke,« meni eden od tamkajšnjih prebivalcev. Ob edini poti, ki vodi do glavne ceste, stoji nekaj trgovin s pra-znimi policami, sive so celo za sovjetske pojme. Tu nihče nima denarja za gore blaga, ki ga uvažajo z Zahoda in ga je v Moskvi dobiti na vsakem koraku.
Številni radarji v Sahtiju imajo hude težave s pljuči, prizadetimi zaradi dolgoletnega vdihavanja premogovega prahu. Ta bolezen jim dopušča čedalje manj sape, za nekatere pomeni tudi konec življenja. Osemdesetletna Valentina Sušina ni izjema. Vsak dan s težkimi vedriv rokah sope od vodovoda do stanovanja, zelenkastosivega obraza, spačenega od lovljenju sape, ki razkriva njen obupni boj za košček zraka. »Delala sem kot rudarka, kar 60 let,« pripoveduje. »Mojega moža je spravil v grob prah, ki se mu je nabral v pljučih. Kmalu bom sla za njim.«
KAJ SKRIVAJO DOLAR, JEN IN PEZETA?
Politični jezik valutnih pretresov
Ameriški dolar je videti, kot da je v prostem padcu. Španska pezeta, portugalski eskudo in italijanska lira drvijo navzdol in spet grozijo na pol trdnemu odnosu evropskih valut. Japonci obupano nakupujejo ameriško valuto, da ne bi jen v primerjavi z njo odletel previsoko in s tem povzročil razdejanje v izvozni industriji ter v družbi nasploh.
Kaj se dogaja z mednarodnimi valutami, ki so seveda samo najžlahtnejši odsev političnih, vojaških in psiholoških razmerij med najmočnejšimi državami sveta? Zaradi gospodarske moči in politične privlačnosti ZDA je bila vladavina dolarja v zadnji polovici stoletja tako nesporna, da si le redki ekonomisti drznejo izreči usodno vprašanje: je čas absolutne prevlade ameriške valute v mednarodnih gospodar-
skih odnosih mimo in če je res, kaj bo počasi nadomestilo dolar? Na voljo so tudi manj tektonske razlage sedanjih valutnih pretresov, ki med drugim resno grozijo tudi evropskemu monetarnemu sistemu in s tem tudi političnemu statusu quo na Stari celini (ki si je komajda opomogla od izstopa britanskega funta in italijanske lire leta 1993). Vse težave naj bi zakrivile ZDA s pretesnim povezovanjem Wash-ingtona z mehiško krizo in prikritim zadovoljstvom Bele hiše s šibkim dolarjem, saj z njim učinkovito kaznujejo protekcionistično Japonsko. Nemčija z drago marko stvari samo še poslabšuje. Ker Bonn noče inflacije, še posebej ne med sklepom vladnih pogajanj z najvplivnejšimi sindikati v državi, bo s svojimi visokimi obrestmi še naprej privabljal kapital iz nemirnega do-
EVROPSKA ZVEZA
Sporazum z Rusijo odložili za »nedoločen čas«
BRUSELJ (Reuter) - Evropska zveza je v doslej najostrejšem odgovora na prelivanje krvi v Čečeniji v ponedeljek odločila, da za nedoločen čas preloži podpis načrtovanega trgovinskega sporazuma z Rusijo.
Zunanji ministri so francoskega ministra Juppeja napotili, naj ruskemu vodstvu, Id ga bo obiskal v naslednjih dneh, pove, da bo Evropska zveza podpisala Sele, ko bo dobila jasnejša znamenja o spoštovanju človekovih pravic. »Čečenija je kot temen oblak nad našimi odnosi, madež na zemljevidu ... in to je naše sporočilo,« je izjavil neki diplomat Evropske zveze.
Rusija na to odločitev ni takoj odgovorila, vendar je Kremelj prejšnje namige, da bo Zahod izsiljeval s trgovino in pomočjo, zavrnil, češ da je Čečenija ruska notranja zadeva.
Juppe, ki se je pred srečanjem za pol ure ločeno sestal s svojim britanskim kolegom Douglasom Kurdom, bo 9. marca v Moskvo vodil trojko Evropske zveze, ki jo sestavljajo prejšnji, sedanji in prihodnji predsedujoči. Prvotno naj bi trojka ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu predala trgovinski sporazum, zdaj pa bo Juppe zahteval zagotovila, da v Čečeniji ne prihaja več do kršitev človekovih pravic. Evropska zveza bo zahtevala trdna jamstva, da bo človekoljubna pomoč lahko prihajala v Čečenijo, poleg tega pa dokaz, da moskovske oblasti pristajajo na politični dialog s čečenskim vodstvom ter dovoljujejo vlogo Organizacije o varnosti in sodelovanju v Evropi (OVSE).
NOVICE
Vojaško sodelovanje med Albanijo in arabskimi državami
TIRANA - Albanija, kjer živi večinoma muslimansko prebivalstvo, se v zadnjem času vse tesneje povezuje z arabskimi državami, predvsem na vojaškem področju. Že v nedeljo je v Tirano na pogovore z albanskim obrambnim ministrom Safetom Zhulalijem prispel njegov pakistanski kolega minister Avdab Saban Mirani. Včeraj pa se jima je pridružil še namestnik vrhovnega poveljnika turških oboroženih sil Ahmed Garekci. Ankara, ki velja za eno naj večjih zaveznic Tirane, si želi še poglobiti vojaško sodelovanje z Albanijo, saj ima ta balkanska država zelo hladne odnose s svojima pravoslani-ma sosedama, ZR Jugoslavijo in Grčijo, (dpa)
Pomoč afganistanskim Talibanom iz Pakistana
ISLAMABAD - Funadamentahstičnim Talibanom v Afjga-nistanu se vsak dan pridruži več sto prostovoljcev iz pakistanskih verskih fakultet. Predstavnik študentov korana Abdul Rehman Zahid je včeraj izjavil, da je šolo v pakistanskem mestu Pešavar zapušilo še 250 afganistanskin mladeničev in se pridružilo vojski Talibanov, ki so se v aigani-stansko državljansko vojno dejavno vključiti novembra lani. Poveljniki Talibanov so se včeraj sešti v Kandaharju na jugu Afganistana, kjer so se dogovoriti o strategiji za zavzetje prestolnice Kabul. Vojaško uspešne Talibane, ki so tudi napovedati, da bodo na ozemljih, ki so pod njihovim nadzorom, dosledno izvajati seriatsko pravo, podpira vse več Afganistancev, ki so se naveličati vojne, (dpa)
Borza v Tokiu, kjer si vlada na vso moč prizadeva dvigniti vrednost dolarja (Telefoto: AP)
larja. Ameriška valuta je zato začela padati proti najnižji točki po drugi svetovni vojni, šibkejše evropske valute, predvsem španska in italijanska, pa so začele špekulirati, da jim ne bi bilo treba zviševati obresti in s tem počasnih gospodarskega razvoja. Španija se je uračunala, ker investitorji ne verjamejo skorumpirani socialistični vladi, Italije pa so se ustrašiti, ko je Berlusconi napovedal nasprotovanje proračunu premiera Dinija.
Američan Paul Ormerod je pred nedavnim napisal knjigo z naslovom Smrt ekonomije, kijev celoti popolna nesposobnosti ekonomistov pri napovedovanju prihodnosti. Zato
je povsem mogoče, da se motijo tudi strokovnjaki, ki raziskujejo vzroke padcev nekaterih valut in dvigov drugih. Toda vse več jih je, ki so prepričani, da sedanje valutne težave povzroča dvoje: zastarela pojmovanja vloge državne birokracije v številnih državah sveta ter sprememba odnosov med velesilami. Mogočna država, kakršno poznamo v zadnjih desetletjih, naj bi preveč obremenjevala gospodarstva in jih s tem izpostavila borznemu kaznovanju. V Evropi so predrage skoraj vse države, še posebej pa so na udaru najbolj zadolžene, kakršne so Španija, Italija - in Madžarska, ki ji je ugledna ameriška agen-
cija Standard and Poor prav včeraj napovedala skorajšnjo nesposobnost odplačevanja dolgov po mehiškem vzorcu.
Mednarodni gospodarski sistem obremenjujejo predrage državne uprave najmočnejših držav, poleg tega pa tudi manjša ameriška politična in gospodarska moč v primerjavi z drugimi državami. Dolar je še svetovna valuta, kot je bil to tudi britanski funt še nekaj časa po zatonu Združenega kraljestva. Toda na pomolu se že kažejo tudi drugačni mednarodni odnosi. Z? zdaj se odsti-kavajo šele v valutni nestabilnosti, saj spremembe političnih odnosov zahtevajo čas.
Barbara Kramžar
Umetnost uvoziti etnični konflikt
Enaintrideset let je Turčija čakala na ta trenutek. Več kot dvajset let se je pogajala. Leta 1987 je vložila prošnjo za vstop v tedaj Se Evropsko skupnost. Včeraj pa je turska premierka Tansu Cillsr podpisala zgodovinski sporazum o carinski uniji med Turčijo in Evropsko zvezo.
Zahod si na vse kriplje prizadeva, da bi Cil-lerjevo videl kot simbol demokratizacije te balkanske dežele in takšna je tudi njegova podoba Turčije kot demokratične evropske države. Sestdesetmilijonski tig z dostopom na 250 milijonski trg turško govorečih držav je za Evropsko zvezo vendarle prevelika vaba, da ne bi Ankari pogledati skozi prste pri poglavju spoštovanja človekovih pravic. Evropski parlament, ki je odločen, da bo neomajno hranil svoja načela, je zagrozil, da ne bo pristal na carinsko unijo, dolder Turčija tako očitno krši človekove pravice. Zakaj je torej Evropa zamižala pred lastnimi meriti? Sporazum o carinski uniji lahko razumemo na več načinov. Lahko rečemo, da je carinska unija prelomni korak na poti v Evropsko zvezo, saj je za polnopravnim članstvom najtesnejša oblika sodelovanja med EZ in neko državo. Carinska unija namreč ukinja vse izvozne in uvozne carine, za izdelke iz tretjih držav pa imata odslej obe podpisnici enake carine. Sklenitev carinske
unije s Turčijo pa lahko vidimo tudi kot prizadevanja Evropske zveze, da poglobi gospodarsko sodelovanje z državami članicami zveze Nato. Tej tezi govori v prid dejstvo, da carin-
ska unija ne odpira bruseljskih vrat turškim delavcem. Možna pa je tudi tretja razlaga. Grčija je vse do preteklega tedna onemogočala možnost takšnega sporazuma in hkrati preprečevala dotok bruseljske finančne pomoči Ankari (celo več: Grčija je »zatirala« turško tekstilno industrijo, saj je imela Ankara razmeroma nizke izvozne kvote, Grčija pa si je priskrbela 750 milijonov nemških mark evropskih subvencij za lastno tekstilno industrijo). Atene so popustile šele ponudbi, da se Evropska zveza začne pogajati s Ciprom o polnopravnem članstvu šest mesecev po končani medvladni konferenci, ki naj bi se začela prihodnje leto. Ce zadeve torej nekoliko poenostavimo, lahko rečemo, da niso Atene umaknile veta, temveč je Bruselj popustil zahtevam Aten, saj je Evropska zveza pristala, da se ji bo Ciper lahko pridružil tudi v primem, če spor med turškimi in grškimi Ciprčani ne bo rešen. S tem pa se je petnajsterica odločila, da se bo bosa podala čez tlečo žerjavico. Uvozila bo namreč nerešeni etnični konflikt, kakršnih se je, nenazadnje v nekdanji Jugoslaviji, vse doslej ogibala. Ce velja verjeti tej možnosti, potem ima carinska unija s Turčijo visoko ceno, morda celo nenavadno visoko. Seveda pa je možna še ena razlaga: da je Evropska zveza presodila, da se ne bo več mogla ogibati in bo prej ali slej morala uvoziti kak etnični konflikt. Morda se je odločila, da je ciprski konflikt zanjo najmanj nevaren in nepredvidljiv. In carinska unija s Turčijo najprimernejše plačilo.	Ana Kovač
DIPLOMATSKI SPOPAD MED WASHINGTONOM IN BAGDADOM
Komu bo verjel Varnostni svet?
Čez teden dni bodo v New Yorku odločali o usodi ukrepov proti Iraku
O čem pišejo drugje po svetu
O konferenci OZN o sociali
»V primem, da bo nekoč dokazano, da je učinkovitost birokracije v obratnem sorazmerju z njenim obsegom, bo-do Združeni narodi verjetno prvi primer za to. OZN je nastala v povojni evforiji mednarodnega razumevanja, men tem pa se je spremenila v središče mednarodne diplomacije: babilonski stolpi v New Yorku in Ženevi, neobdavčene plače uradnikov in birokratsko zapravljanje v velikanskem obsegu. Svetovni vrh o socialnem razvoju je najnovejši primer neke organizacije, ki postavlja častihlepnost pred pragmatično miselnost in pri kateri notranjepolitična previdnost pogojuje simbolične geste, ki so značilne za taka srečanja.« (The Daily Telegraph, London)
»Človek nima cene, temveč dostojanstvo - notranjo vrednost, ki na trgu nima določene vrednosti. Iz tega sledi, da osnovno antropološko stališče liberalizma, ki smatra človeka za delovno sredstvo ati blago, sploh nima prave osnove. Človek, ki so ga degradhati na delovno silo in je odvisen od trenutnega položaja na trgu delovne sile; kjer je ovrednoten ter pogosto podcenjen, na ta način ne more pridobiti človeškega dostojanstva in popolne svobode.« (Magyar Nemzet, Budimpešta)
»Ce bo vrh v Kobenhavnu koristen, bo verjetno zaradi tega, da se mednarodna skupnost zave dejstva, da 1, 3 milijarde ljudi živi v nečloveških pogojih in da je ravno to eden od poglavitnih razlogov za rast notranjih konfliktov socialne, religiozne, etnične ati kakršnekoli druge narave ... Na svetovnem vrhu o sociali seveda ne bodo predložili patentne rešitve za te probleme. Največ, kar se lahko zgodi, je to, da jasno določi tiste rešitve, ki se niso obnesle. Glede uporabe teh rešitev pa imajo posamezne države seveda proste roke. Vloga, ki jo igrajo Združeni narodi, katerih ugled se je zaradi nezmožnosti reševanja konfliktov, ki so nastopili po koncu hladne vojne, zmanjšal, je naslednja: OZN mora spomniti na to, da je socialni napredek zasidran že v listini OZN iz leta 1945 in da ne gre le za velikodušen princip, temveč da je mednarodna varnost odvisna od socialnega napredka.« (Liberation, Pariz)
»Planet Zemlja v letu 1995: skoraj milijarda in pol ljudi životari v hudi revščini, brez pitne vode, pogosto brez lastne strehe nad glavo ter brez upanja. 550 milijonov ljudi pa gre vsak dan spat s praznim želodcem. Trije od desetih pa nimajo dela in nobenih prihodkov. V Aziji delajo splave, če pričakujejo »nekoristno deklico«. Trinajst milijonov otrok letno umre zaradi - ozdravljivih - bolezni in podhranjenosti. Propada tudi ves kontinent - Afrika -Srečanje v Kebenhavnu je najtežja naloga Združenih narodov.« (Corriere della Sera, Milano)
»Pol stoletja zaradi jedrskega spora zaslepljene vlade so komaj zdaj spoznale, kakšna bomba se skriva v industrijskih državah. Bomba revščine spričo neizmerne bede v svetu ogroža mesta bogatih. V ospredju srečanja v Kobenhavnu so revščina, dolgovi in nerazvitost - ter vprašanje, ati je sploh mogoče iz močvirja dobre volje priti na trdna tla dejanj. Zdaj, ko je ne deti več zid ideologije in propaganda hladne vojne, bi morala svetovna skupnost hitreje in lažje sklepati dogovore finančne, politične in praktične narave, s katerimi bi povrniti človeško dostojanstvo tisti milijardi bratom, nad katero leži prekletstvo revščine.« (La Štampa, Rim)
O položaju na območju nekdanje Jugoslavije
»Vse je odvisno od tega, ati bodo Združeni narodi v prihodnjih tednih pravilno ukrepati. Tisti, katerega dejanja so odvisna le od akcij Srbov in hrvaškega predsednika Tuđmana, lahko seveda le reagira. Zato je treba balkanskim vojskovodjem pojasniti, da bodo le oni odgovorni za vojno, ki bo morda sledila. Tisti, ki hoče izkoristiti preostati čas, mora močno pritisniti na vpletene strani. Politična rešitev, ki bi zagotovila, da bi modre čelade ostale, bi bila majhno čudo v zadnji minuti.« (Die VVelt, Berlin)
O prihodnosti Somalije
»Somalija je torej spet prepuščena sama sebi - uničen državni aparat brez vlade in upanja. Prva ropanja anarhističnih skupin kažejo, da lahko v prihodnje pričakujemo najhujše: namreč vrnitev tistega kaosa, ki je bil vzrok za lakoto leta 1992. Vnovične akcije za reševanje so-malskega problema pa seveda ne moremo pričakovati.<( (Salzburger Nachrichten, Salzburg)
BAGDAD - Med ZDA in Irakom je znova izbruhnila diplomatska vojna. VVashington prepričuje mednarodno skupnost, da še ni dozorel čas za odpravo ukrepov proti Iraku, medtem ko želijo bagdadski predstavniki dopovedati članicam ZN, da je prepoved izvoza njihove nafte nesmiselna in krivična. Iraško vodstvo opozarja, da je ameriški predlog, naj bi Iračanom dovoliti pod nadzorom ZN prodati na tuje za poldrugo milijardo dolarjev nafte, »zloben poskus«, da bi izničili možnosti za popolno odpravo embarga.
Iraški diplomati vneto obiskujejo vplivne članice OZN, še posebej pa članice Varnostnega sveta, ter si skušajo zagotoviti podporo še pred formalnim sklepanjem o podaljšanju sankcij 13. marca. Dejstvo, da se je hkrati podala na diplomatsko turnejo tudi ameriška veleposlanica pri ZN Albrightova, dokazuje, da iraški argumenti niso povsod naleteti na gluha ušesa. Podsekretar iraškega zunanjega ministrstva Douri je povedal, da je bil obisk ministra Safaha na Kitajskem in v Indoneziji res zelo uspešen, s prepričevanjem članic VS pa naj bi kmalu nadaljevali v Nevv Yorku. Ameriški kompromisni predlog, da bi Iraku dovolili izvoziti omejeno količino nafte ter mu tako omogočiti nakup najnujnejše humanitarne opreme in plačilo reparacij, so v Bagdadu nemudoma zavrniti. Akcijo naj bi namreč nadzirati predstavniki OZN, katerih namestitev na svojem ozemlju Irak odločno zavrača, češ da gre za »kršitev suverenosti«. Francija je včeraj odprla predstavniški urad v Bagdadu in tako po štirih letih obnovila diplomatsko navzočnost v Iraku, v kratkem pa naj bi podobno storila tudi Italija.
Leon Barkho / Reuter
Prevoz nafte iz Iraka
Čeprav so ZN prepovedali izvoz iraške nafte, je postala dobičkonosno izvozno blago. Iračani jo poceni prodajajo turškim voznikom tovornjakov, ki potem nafto precej dražje prodajajo po Turčiji.
■	Turki potujejo v Irak preko Ha-burja, varovanega območja, kjer živijo Kurdi.
■	Liter bencina stane v Mosulu in Erbilu celo 1 cent, na turških bencinskih črpalkah pa je enaka količina vredna 45 centov.
■	Tovornjak lahko v skrivnih cisternah povprečno pretihotapi do 2.000 litrov goriva.
Izrez
AP/IsraJ^
AKTUALNO
ČRNA
KNJIGA
OTREH
LETIH
VOJNE
Torek, 7. marca 1995
Jaz sploh ne znam streljati
»Si predstavljaš urbanega človeka, ki so mu vzeli samopostrežbo, elektriko, vodo?«
»Dragi Ivani in Marku, naj bo ta knjiga otožen spora!? na ^68*0’ ki smo ga imeli in ga imamo še zmeraj Pnlt • Vajin oči, Ljubljana, 21. januarja 1995. Miroslav ^^ojević.« Posvetilo je napisano na Cmo obarvani „ ^.knjige, ki nosi naslov Ranjeno mesto in seveda
p	. JA6C'> IVA iiuai iiaoiu v avcuijciikj iiicolej 111 nu v v;vici
]n,°ri 0 Sarajevu, napisal jo je Miroslav Prstojevič, za-ni ]!^ i^AG Grafika in Darko Gržinic. Izšla je v Ljublja-kot er^e t11^ predstavljena. Njenega avtorja Prsta, 8a imenujemo, poznam že več kot trideset let, še iz l^^jskih in študentskih časov in skupnih druženj I^majTienitih sarajevskih kavarnah, kot so stara Istra, -p a ribara, Bagrem (imenovali smo ga Grembaba). gjcT ^1110 popivali, se pripravljati na izpite, pisali ma-^ k1 tam kdo tudi doktorat, Prst pa je že ta-]y,jp Pisal knjige o Sarajevu in Sarajevčanih - danes o ha'r ^ešCanih - ob treh zjutraj pa smo skupaj od-na košarkarsko igrišče pred 2. gimnazijo.
istpm^0 SVa Petnaist let delala pri izdati u-*11’ kier i® on Pisal in
Pisati n !®e’ 0 ksterih sem moral ne g -V®) ^dnji mi ni treba pisati, to h n'ei’ ne 0 avtorju, in prav zato Jgjjj0Cein storiti.' Na predstavitvi ojc '' Ljubljani sem ga videl dru-DrB ^’tujih treh letih. Prvič sem ga spjP?2113! na fotografiji, ki ,80 jo Ca-jj... na Prvih straneh objavili 2. • z 1992. DA nioi ninVcifzon V-aVn
Ulic p.v9l pnsuni jogging po Titovi tar '. Ustrostrelci ga niso zadeh in je nastala Se ena knjiga, je Pre ^ela vojna, pripovedu-tojeviP. sem preprosto začutil
eaia0-’da bi opisal vse, kar se do-o Jd> saj nisftm tzonni Ar, ™
se vop t i L, 0 do8ala mem' da to lahko dogaja Mestu. Nai-
le bb prepričan, da bo trajalo ek Cas, nato pa bo, kot bi odre-se ir,62 vse§a konec in prebudil da k-kot ^ hudih sanj. Namesto Sa J. P183! lepe knjige o Sarajevu in »./«, sem zaCel pisati to
Cp ude in za katere bi bilo bolje, nj,1 n® bi bilo. Si sploh lahko ka V; ■ i38 usodo urbanega dove-p’ le 113 lepem ostal brez samo-za p1 f116 h^ovine, mestnega prevo-pa' ektrike, računalnika, centralne-^',auja, avtomobila?
Prvič 4 sem doživel tudi lakoto, lačen Vr ^hdjuuju sem bil strahovito sebo'	clovek se je soočil s
začel’ S.sh^h°tanii vojne. Tako sem Plsati knjigo popoldne in po-
noči - Ce je bila elektrika - ah pri svečah in oljenkah, kadar je bilo mogoče dobiti olje. Dopoldne sem - kot vsi sarajevski novinarji - prodajal Časopise, taksen je bil nas prispevek k državljanskemu odpora. Knjigo sem zaCel pisati zato, da bi svetu pokazal vse, kar se dogaja zdaj in kar se je dogajalo takrat. Vse drugo gre v pozabo: televizijske slike, novinarski danki, vse to se pogleda, prebere in pozabi, knjiga pa ostane, knjiga je dokaz in tudi obtožba. Knjige ne moreš pozabiti, lahko jo samo zažgejo.
Knjiga je pričevanje o mestu, o vojni, obtožuje tiste, ki mesto ubijajo. Ali je dlj te vojne ubiti mesta, se pravi vse, kar je urbano in dvilizi-rano?
Prepričan sem, da gre za veliko bolj pretkano in zahrbtno vojno. Res se je začela v mestu in je usmerjena proti mestu. Ce bi omogodh nemoteno gibanje in življenje v mestu, Ce bi iz njega lahko odšel in vanj prišel vsak, ki bi to hotel, bi se vojna v hipu končala. Ta vojna pa se je začela v mestih in se bo v mestih tudi končala. Vprašanje je, ah je bil res vojaški cilj, da bi zavzeh mesta. Veliko bolj učinkovito je tisto, kar počnejo zdaj. Vprašanje je, koliko vojakov in tehničnih sredstev je potrebnih, da bi zavzeh taksno mesto, kakršno je svobodno Sarajevo, pa tudi, koliko vojakov je potrebnih za obvladovanje taksnega mesta. Strateško in vo-
jaško je veliko bolj preprosto mesto obkoliti, kar lahko naredi že nekaj tisoč ljudi, ki imajo puške. S tem počasnim ubijanjem nameravajo spodkopati strukturo Sarajeva, s tem pa tudi Bosne. V tem počasnem umiranju se začenjajo mesta sesuva-ti vase - kot Cme luknje v vesolju. S tem pa se uresničujejo cilji, zaradi katerih so zaceli vojno - poCasi se vsiljuje misel, da se moramo tudi mi opredehti, na katero stran kdo sodi. Kadar rečem »mi«, mislim na vse moralne ljudi, ki so bili v Sarajevu, dokler je v njem Se trajalo normalno življenje. Prepričan sem tudi, da je to samo prva faza prisile. Nekateri morda nanjo celo pristajajo, velika večina pa ne. Zal se tu začenja drugi problem Sarajeva in cele Bosne, ki bi ga opredelil kot »krvni davek« (srednjeveški pojem, ki je nastal v obdobju, ko so Turki s seboj jemah najbolj zdrave dečke iz Bosne z namenom, da bi iz njih naredih janičarje, iz teh pa najbolj elitne Čete turske vojske). V Bosni zdaj plačujemo strahoten krvni davek. Odhajajo mladi, nekateri pod zemljo, drugi se ne nameravajo veC vrniti, odhajajo tudi tisti, ki ne zdržijo veC.
V Sarajevu se je zaCel razvijati nekakšen nov odpor, ki je sicer znan iz zgodovine, venar iz zgodovine ni znano, da bi imel tolikšne razsežnosti. V mestu, v katerem je preveč orožja, se je razvil kulturni odpor, nekakšno kljubovanje, ki Sarajevo drži pokonci in ga ohranja.
Veš, jaz sploh ne znam streljati. Ce bi me kdo naučil, ah Ce bi se tega hotel naučiti sam, bi seveda znal, a preprosto nisem clovek za orožje. Znam nekaj drugega - znam pisati. Vsak med nami skuSa prispevati tisto, kar najbolj zna, Cesar je najbolj vese, v Čemer se počuti najbolj močnega, da bi se tako uprl dogajanju okrog sebe in k odporu prispeval delež. V Sarajevu Se nikoh ni bilo toliko likovnih razstav, koncertov, ustvarjalnosti in zanimanja za vse, kar nastaja na različnih področjih ustvarjalnosti. Svet se danes Čudi, da so tu sploh še ljudje, predvsem pa se vsiljuje pomembno vprašanje - Ce se dogajajo koncerti, razstave, Ce so ti ljudje videti normalni, Ce niso videti kot pripadniki kakšnega plemena s preluknjanimi nosovi in ušesi - s tem noCem žaliti tistih, za katere so preluknjani nosovi in ušesa sestavni del njihove kulture, ampak s tem le menim, da bi bili tukaj videti Čudni - se najbrž svetu zdimo Čudni. Svetu se zdi nenavadno, da so v Sarajevu lepa, dolgonoga dekleta urejenega videza... Ko sem prišel iz mesta in se pogovarjal z nekimi Avstrijci, so se Čudili, kako to, da imam kravato in obleko! Le kaj, vraga, so pricakovah, kakšen bi po njihovem moral biti?! Vse to spada med probleme sveta. Bojim se, da so mediji pri vsem tem naredih medvedjo uslugo: prikazovah so nase nesrečnike, begunce, kako se vlačijo od praga do praga, po nekakšnih ležiščih, niso pa prikazovah tega, kako to trpljenje doživlja sleherni Sarajevčan, ki je v povprečju shujšal za dvajset kilogramov, ostal brez roke ah noge, z moCno željo, da bi se potrdil, da bi delal. Svoj odpor proti vsemu temu in taksnemu svetu sem skuSal preliti v knjigo, ki je bila objavljena prvo leto vojne, spodbudili pa so jo različni pohtiCni fotosafariji. Razbesnelo me je dejstvo, da prihajajo k nam, srečni, da vidijo mrtve, trupla, kri, porušene zgradbe, pogorišča, na katerih preštevajo kraterje, ki so jih izdolble granate. Po njihovem bi se morali krvavi valjati po ulicah zato, da bi lahko naredih nekaj dobrih posnetkov in se po dveh urah vrnili v svoj mir, presrečni, da
jim je uspelo poslikati dva ah tri filme. Besen na vse to sem napisal vojni vodnik po Sarajevu. Dal sem mu naslov Navodila za preživetje, tem ljudem sem hotel - ko bodo pri-šh v Sarajevo na svoj fotosaferi - pokazati, kako je mogoCe živeti v Sarajevu in kako je mogoče ustvarih nekaj iz nic. Veliko ljudi je, ki izdelujejo kipe iz krogel, ostankov granat, cevi, odpadkov, prirejajo modne revije, kjer so manekenke in manekeni oblečeni v garderobo najmodernejših linij in krojev, izdelanih iz vreč človekoljubne pomoči in plastike, ki jo preskrbuje Unprofor za okenska stekla...
V zadnji knjigi, Id jo danes predstavljaš, so tvoji sopotniki Vergil, Dante, Andric. Na nekem mestu praviš: »Gospod Alighieri, preživel sem drugi krog pekla.« Ah so tvoji vodici samo alegorija na to, da je usoda Sarajeva usoda Sveta, njegova apoteoza?
Bojim se, da je res tako. Bojim se, da je Sarajevo res nekakšna civilizacijska Cma luknja, ki se bo nekega dne povečala in se bo sesula vase, tedaj bo implodirala civilizacija. To širjenje Cme luknje se je že zaCe-lo. Zdaj se je v njej znašla Čečenija, mesto Grozni, nobenega jamstva ni, da se jutri nebo v njej znašel Dunaj ah London. Ne vem, kakšna blazna logika je kriva, da svetovni pohtiki ne morejo razumeti, kaj se dogaja v
Sarajevu in BiH. Pri tem sploh ne gre za mojo usodo, za usodo mojega Mesta in vseh, ki so mi pri srcu, tu gre za civilizacijski fenomen potekanja vojne, neodzivnosti in brezCu-tnosh sveta do vojne, ki kar traja in traja. Zdaj res ne vem veC, ah smo se tudi mi tako obnašali, ko so vojne divjale drugod, v daljnem Vietnamu ali Dominikanski republiki? Vojna, kakršna poteka v Bosni, poteka znotraj nacionalnega, kjerkoli v Evropi lahko izbruhne. Kje smo staknili ta virus vojne in nacionalizma? Ali lahko z njim okužimo tudi druge? Kot se je to dogajalo v obdobju Črnih koz, se spomniš?
(Kako se ne bi spomnil: Cme koze na Kosovu, bolniki v karantenah v motelih, slike na televiziji, zdravniki in bolničarji v zaščitnih oblekah odnašajo trupla v plastičnih vrečah, mi pa v Sarajevu kot udeleženci nekakšnega happeninga. Namesto na fakulteto smo odšli v zdravstveni dom Stari grad, kjer so se morali cepiti vsi, ki so v tistih dneh potovali na Kosovo ali v južno Srbijo. Vrste pred vrati. Prst mirno sname napis, ki govori o tem, da je »cepljenje v sobi številka 8« in prilepi novega, ki govori o tem, da je cepljenje »v sobi številka 61«. Vsi se pokorno premaknejo pred sobo 61, za katero sploh nismo vedeli, ali obstaja, midva pa sva zaprepadeni zdravnici pojasnjevala, da sva pravkar prišla iz Prišti-
ne, kjer sva imela številne spolne stike z dekleti. »Marš, barabe, takoj ven,« se je zasmejala zdravnica, saj je prepoznala Tadijo, zaskrbljena je odprla vrata in vprašala: »Kje so vendar tiste silne množice?« Zagledala je nase »obvestilo« in takoj poslala sestro, naj pripelje vse, ki se hočejo čepih, mi pa smo veseh odšli na pijaco k Dvema ribičema, seveda potem, ko nas je za kazen cepila.)
Prst, priznaj, tisti karton si takrat napisal z nalivnim peresom. Odkar pomnim, si pisal z nalivnim peresom. S Cim si napisal to knjigo?
Z nalivnim peresom.
In kje si dobil Črnilo?
Tega imam vedno dovolj. In tudi vsa tri leta, ko sem bil zaprt, ga nisem mogel porabih. Se za tri leta ga imam.
Bojim se, da bo kdo po tvojih količinah Črnila sklepal, da Sarajevo ne potrebuje ničesar...
Nisem ga vprašal, kam gre zdaj. Gre paC, kamor mora. Nisem ga vprašal, zakaj je najin Časnik zapustil leta 1992. On me ni vprašal, zakaj sem ga zapustil leta 1993. Nisem ga vprašal, kaj se bo zgodilo s Sarajevom. O stvareh, ki jih imaš rad, ne sprašuješ. PaC pa vedno skušaš štorih to, kar moraš in moreš.
Zoran OdiC
Fotografije so iz knjige Miroslava Prstojeviča Sarajevo, ranjeno mesto.
Torek, 7. marec 1995
GOSPODARSTVO IN FINANCE
MENJALNIŠKI TEČAJI
6. marca 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,20	80,70	11,28	11,51	6,70	7,32
A banka Koper	79,60	80,60	11,23	11,51	6,73	7,29
A banka Nova Gorica	79,60	80,60	11,24	11,51	6,75	7,30
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	80,10	80,60	11,20	11,45	6,90	7,40
Banka Ndricum* d.d., t: 133-40-55	80,00	80,60	11,30	11,50	6,95	7,50
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	79,55	80,49	11,18	11,48	6,62	7,14
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	80,10	80,50	11,20	11,45	6,90	7,20
Come 2 us* Tel: 061/ ! 6-92-635, od 8-15, sob od 9-12	80,30	80,54	11,38	11,44	6,80	7,15
Credifanstalt d. d.	80,00	80,80	11,20	11,60	6,90	7,50
Eros Ljubljana*, t: 13-17-197	-	-	-	-	-	• -
Hida, od 7-19, sob od 7-14	80,41	80,45	11,40	11,42	6,90	6,95
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	80,40	80,43	11,40	11,42	6,90	7,05
Kompas Hertz Celje* Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-15	80,20	80,60	11,30	11,44	6,70	7,15
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	80,20	80,60	11,28	11,42	6,70	7,15
Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,20	80,60	11,28	11,42	6,70	7,15
Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,20	80,60	11,28	11,42	6,70	7,15
Kompas Hertz Bled* Tel: 064/741519, od 8-12,17-19, sob od 7-16	80,20	80,60	11,28	11,42	6,70	7,15
Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19	80,20	80,60	11,28	11,42	6,70	7,15
Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	80,20	80,60	11,28	11,42	6,70	7,15
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	79,20	80,85	11,20	11,45	6,85	7,30
Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	79,80	80,60	11,19	11,45	6,80	7,15
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,32	80,70	11,35	11,44	6,70	7,20
Poštna banka Slovenije*	78,70	80,41	10,80	11,43	6,62	7,22
Publikum Ljubljana, t: 312-570	80,41	80,42	11,42	11,43	-	-
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,20	80,40	11,36	11,40	-	-
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,27	80,60	11,35	11,44	6,90	7,26
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,20	80,45	11,34	11,38	6,61	6,96
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,20	80,85	11,15	11,48	6,65	7,36
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,10	80,45	11,29	11,41	6,83	7,09
Publikum NM, t: 068/ 322-490	-	-	-	-	-	-
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,10	80,60	11,20	11,42	7,00	7,45
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,20	80,60	11,35	11,45	6,90	7,39
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,20	80,55	11,35	11,48	7,00	7,27
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,10	80,58	11,31	11,49	6,95	7,36
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	80,35	80,65	11,23	11,42	6,75	7,20
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	79,85	80,78	11,26	11,45	7,05	7,60
SKB d.d.,***	79,55	80,65	10,90	11,65	6,40	7,20
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,20	80,40	11,35	11,39	6,90	7,45
SZKB d.d. Ljubljana	80,20	80,49	11,31	11,44	6,85	7,45
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,00	80,70	11,30	11,47	6,80	7,30
Upimo Ljubljana, t: 212-073	80,39	80,44	11,39	11,41	6,85	6,92
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"*
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
6. MAREC 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1635,00	1700,00
nemška marka	1165,00	1215,00
francoski frank	329,00	342,00
holandski gulden	1039,00	1081,00
belgijski frank	56,50	58,75
funt šterling	2700,00	2808,00
irski šterling	2680,00	2790,00
danska krona	291,00	303,00
grška drahma	7,35	7,65
kanadski dolar	1160,00	1207,00
japonski jen	17,50	18,25
švicarski frank	1390,00	1446,00
avstrijski šiling	166,00	172,30
norveška krona	262,00	272,80
švedska krona	226,00	272,80
portugalski escudo	11,00	11,50
španska pezeta	12,90	13,40
avstralski dolar	1207,00	1248,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,70	14,00
hrvaški dinar-kuna	260,00	280,00
		
6. MAREC 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1663,00	1708,00
nemška marka	1189,00	1224,00
francoski frank	335,00	350,00
holandski gulden	1055,00	1083,00
belgijski frank	57,40	58,60
funt šterling	2735,00	2825,00
irski šterling	2692,00	2782,00
danska krona	296,00	304,00
grška drahma	7,40	8,00
kanadski dolar	1179,00	1224,00
švicarski frank	1420,00	1450,00
avstrijski šiling	168,00	173,00
slovenski tolar	13,80	14,50
			
6. MAREC 1995			
dtžava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	8,90
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,40
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gotica	13,80	14,50
Italija	Tržaška kreditna banka	12,70	14,00
			
27. FEBRUAR 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4561	
francoski frank		28.3180	
nizozemski gulden		89.1500	
belgijski frank		4.8503	
španska peseta		1.1310	
danska krona		25.1320	
kanadski dolar		1.0420	
japonski jen		1.5060	
švicarski frank		117.8400	
avstrijski šiling		14.2090	
italijanska lira		0.8735	
švedska krona		19.8400	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij			
		veljavna dne 7.3.95	
Valuta	Enota	Nakupni	Prodajni
ATS	m	USI,m	1.1613405
DEM	m	im,m	8.175,0000
USD	1	114,0756	114,4255
K	Tečaji so obimi, pri konkretnih poshh so moyui odstopanja.		
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni		
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 044 z dne 6. 3. 1995-Tečaji veljajo od 7. 3. 1995 od 00.00 ure dalje
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
83,9459
1159,3772
395,5397
80,9345
2023,9726
2638,5095
2301,7792
8161,1799
6,8766
122,7849
7274,3044
1834,6332
77,4006
1579,1883
9728,1264
188,3845
114,2321
150,5329
89,9199
84,1985
1162,8658
396,7299
81,1780
2030,0628
2646,4488
2308,7053
8185,7371
50,5306
187,5598
6,8973
2200,0000
123,1544
7296,1930
1840,1537
77,6335
1583,9401
9757,3986
188,9514
114,5758
150,9859
90,1905
84,4511
1166,3544
397,9201
81,4215
2036,1530
2654,3881
2315,6314
8210,2943
50,6822
188,1225
6,9180
123,5239
7318,0816
1845,6742
77,8664
1588,6919
9786,6708
189,5183
114,9195
151,4389
90,4611
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo,
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 7.3.1995^
št. dni	veljavni srednji	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)		-			
zapadlosti	tečaj BS za 1 DEM	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	.
1) BLAG/	VJNISKI ZAPISI.	ZPLACLJIVI 1	2. 5. 1995:		1,500.000	816,108	811,035	1,627,143_
66		108.8144%	108.1380%	108.4762%	150,000	81,611	81,103	I627T4J
ljubljanska Tečajnica borznega trga
$t. 42	Datum: 6. 3.1995
UttUANA STOCI OCHAVa. PC.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štdalfs)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	lodosir
	M??	ittree		iramn						
LEKC	796	(4.5.93)	11.500	,73	6.3.	11.360	11.850	11.500	11.500	138
PRB	1.000	(6.6.941	13.339	2,98-	6.3.	12.720	13.340	13.400	13.330	3.000
SAL	500	17)(29.8.94|	19.658A	21-	6.3.	19.400	19.700	19.690	19.650	983
SKBR	458	(16.5.94.)	33.608	2,95-	6,3.	32.510	33.350	34.400	33.000	23.324
IHIlMCFil	3BB	* 1 F.T.T								
RSOl	8,0	4.(31.12.94)	97,4	,03-	6.3.	97,3	97,4	97,6	97,3	5.805
RS02	9,5	8.(1.10.94)	102,0	33-	6.3.	102,0	102,1	102,1	101,9	15.560
m	5,0	3.(30.11.94)	83,3		17.2.		91,5			
RS11	7,0	4.(15.1.95|	90,0		2.3.	85,0	90,0			
RSL1D	8,0	4.(31.12.94)	96,7	,08-	6.3.	96,7		96,7	96,7	128
RSL2D	9,5	8.(1.10.94)	102Ž		20.2.	100,0				
SKBl	10,0	4.11.11.94)	97,4	1,89-	6.3.	96,0	98,5	99,3	96,3	284
	2HE	smo	BEBE	nainr						
BTBR			12.450		2.3.		12.900			
DAD	10.000	(1.6.94.)	110.355	5,19-	6.3.	110.100	112.400	114.400	106.700	22.071
FMD		(8)	13.133	1,58-	6.3.	13.200	13.600	13.650	13.100	1.589
GPGR			16.000		6.2.		17.600			
HMER			14.933		27.2.	11350	14.950			
MKZ	218	(30.3.93.)	9.043	,48	6.3.	8.700	9.000	9.100	8.900	1.266
NKR	4.000	(8)(10.6.94.)	4.017*	9,73-	6.3.		4.005	4.350	4.005	5.049
ot		15]	686,6	4,26-	6.3.	-S	700,0	699,0	681,0	223
	irn??	.•IIFiSIK								
KBTP	4000	(23.5.94)	33.650	6,32-	6.3.	33.200	34.000	34.000	33.150	308
PFNP			33.100	9,87-	6.3.	34.580	35.700	33.100	33.100	563
RGSP		(6)	2.103	5,19	6.3.	1.820	2.490	2.190	1.800	477
UBKP			10.771	5,81	6.3.	10.000	11.100	11.100	10.000	302
VTP			41.230		3.3.					
	M¥?									
LEK2	12,0	4.(1.11.94)	975A	,51-	6.3.			97,5	97,5	25
OZG	11,0	4.(1.1.95)	88,1A	3,19-	6.3.	68,0	92,0	86,1	«8,1	246
PCE	12,0	6.(1.12.94)	98,OA	1,01-	6.3.	97,5		98,0	98,0	14
PLj	12,0	7.(1195)	98,OA	,96-	6.3.	97,7		96,0	98,0	23
PG0	10,0	1.(16.94)	952	,74	6.3.	95,2	96,5	95,2	95,2	39
RSGSl	10,0	4.(16.94)	93,5		2.3.		100,0			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 42/95 - 6. 3. 1995										
Vrednost. papir	±.	ex kupon štda[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min.	llS|
	Ripj									■e
GEAR			2.100		n.	1.500	4.500			
GRDO	119	(8.3.94.)	1.000		2.2.	580,0				
HBRO			3.150		3.3.	2.110	3.300			
UTR			3.615	,14	6.3.	3.415	3.615	3.615	3.615	87
BDRO			12.092		2.3.	10.100	18.000			
BGSR			500,0	1,91	6.3.	460,0	500,0	500,0	500,0	50
	TT*P									
HBP0			3.190		3.3.	3.070	3.400			
KBPI										
KBPP			48.090		1.3.	30.000	37.500			
UBKC			3.300		n	1.500	4.700			
	3ŠE		11							
GORO	10,0	9.(15.1.95)	97,5A		6.3.	97,0		97j	97,5	22
LOK		(1.10.94)	83,8		3.3.	84,0	94,9			
ML|0		(1.4.94)	94,5a		6.3.	88,1	97,5	94,5	94,5	201
OSMO		(1.10.94)	83,1		15.2.	83,1	83,7			
OLSO		81.9.94)	84,3		1.3.	80,0	85,9			
ONM		(1.8.94)	87,0		3.3.	86,0	89j			
3P0		6.(1.2.95)	86,5		23.2.	86,0	95,0			
UBKK		(15.10.94)				25,0				
mo		(1.10.94)	98,5		30.1.	92,0	99,5			
										
										
b dnevni (vSTT)										
b dnevni (v Stij										
[120 dnevni (v SU)										
			TmiTiTT							
B« brez naLbonall. 6.951 (1.6.95)			95,6	,09	6.3.	95,6	95,7	95,7	95,6	3.826
kelnaLbona(vSIT)NBSl			49.803		23.2.	47.000				
delnak.bona(vSrr)NBS2			19.204	8,59	6.3.	19.390	19.400	19.640	17.620	360.411
			miki							
150.000 SITskupaj maj										
parski del maj mizni del maj			108,6		2.3.					
150.000 SITskupaj maj										
parski del maj										
(devizni del maj										
6.3.95	prejšnji	d T	d%
1.161,77	1.187,11	-25,34	-2,13
SBI
Vse pravice pridržane .Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKBl, OZG, PCE, PCO, PIJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izpladlo akontacije dividende za 194; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 7. marca 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni___
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvimi. Pri kon iu deviz oz. [	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ joseben	1158.4993 2300,0362 8155,0000 6,8714 188,2419 114,1455 jaslih je možno odsl doaovor.	1161,3405 2305,6770 8175,0000 6,8883 188,7035 114,4255 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni.
Probanka Maribor	DEM	81,35	81.75
SKB Banka d.d.	DEM	81,55	81,75
Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 7. marca 1995 od 00.00 do 24. ure 				
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Credifanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT h CHF so dokx vefavni tečapnid Banke Stovenie, pri cfrugh vc* oziroma zmar&no za 02Sadstotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh ptfvtr h nek • Banke, ki objavfamo tečde, se zavezujemo nem tečqu n v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM rent no pode utah pa Jerca jftjvefaozc LpnsefeCoj kupovati h Dogojendcup	81,40 81,55 81,40 81,50 81,40 igi srednjih tečaje Ttetje Banke Slove odkup prtvov joloči v sporazum /odevati tujo vab aaiprodqe.	81,80 81,70 81,70 81,70 81.75 sv po trenutno snije povečano prodqo deviz to po objavfe-
			
6. MAREC 1995		v URAH	
valuta	nakupni	srednji	prodqjni_
ameriški dolar	—	1660,260	—
ECU	—	2190,340	—
nemška marka	—	1186,750	—
francoski frank	—	324,530	—
funt šterling	—	2737,770	—
holandski gulden	—	1057,760	—
belgijski frank	—	57,528	—
španska pezeta	—	13,086	—
danska krona	—	293,900	—
irski funt	—	2718,340	—
grška drahma	—	7,314	—
portugalski escudo	—	11,249	—
kanadski dolar	—	1174,160	—
japonski jen	—	17,898	—
švicarski frank	—	1414,790	—
avstrijski šiling	—	168,590	—
norveška krona	—	266,750	—
švedska krona	—	229,830	—
finska marka	—	384,320	—
avstralski dolar	—	1223,610	— ^
		
6. MAREC 1995	v ŠILINGIH	J	
valuta	nakupni	prodajni __
ameriški dolar	9,6500	10,1500
kanadski dolar	6,8500	7,2500
funt Šterling	16,0000	16,8000
švicarski frank	821,0000	853,0000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	196,0000	204,0000
holandski gulden	615,0000	639,0000
nemška marka	690,8500	716,8500
italijanska lira	0,5830	0,6170
danska krona	170,0000	178,0000
norveška krona	154,0000	161,0000
švedska krona	132,2000	138,8000
finska marka	222,0000	232,0000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,7300	8,1700
japonski jen	10,3000	10,8000
slovenski tolar	-	-
hrvaška kuna	-	-
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
NAPOVEDI PRIREDITEV
Torek, 7. marca 1995
23
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
MUSUANA
V'm^ARJEV tel.: 061/222-815
IjsL x5 t°.. in v soboto, 11. marca, ob 20. uri: gleda-SMnW"GEmmAS™N(LD).
tel" 061/ 221-5H
za aS ’ “t™3’ * 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA,
19	nrMiv3 orjaški 6 večerni. V soboto, 11. marca, ob • an: w. Shakespeare - HAMLET, za izven.
DRAMA, tel.: 061/221-511
IM ^0’S- marca, ob 20. uri: G. Tabori - VVEISMAN H V®’ 23 izven. Predstava bo Se v soboto,
20	nriv’ °o rsb uri, za izven. V petek, 10. marca, ob izven V' M°demdorfer - HAMLET IN OFELIJA, za
Darn0^ERA' tel': 061/331-950
vaL u" HIMERA, ORFEJ, za red torek I. Predste in izv 6 v.Cetrtek. 9. marca, ob isti uri, za red četrtek NABlTrrn sob°to, 11. marca, ob 19. uri: G. Verdi Mrr 23 izven in konto.
^ tel: 061/210-852
bANA Vm-.3163’ o*31®'30: M- Camoletti - PRIDI GC H vECERJO, za izven. Predstava bo Se v sobotr ttiarra310?’ °b isti uri, za izven in konto. V sredo, f SUJENIF 19'30: F- Wedekind - POMLADNO PRE 9. m, Jb. za abonma sreda. Predstava bo Se v Cetrtel ntarra °° isti uri, za abonma red B. V petek, K in Q°b 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izve
V^S< 061/314-789
Ptgj , °’ ®. marca, ob 20. uri: plesni projekt TRIC TtnJ?Va b° Se v Četrtek, 9. marca, ob isti uri.
KOMpJ^jJUMca, ob 19.30: P. Quignard - IME N, °b2l yvE2IKA. Predstava bo Se "v sredo, 8. marci
PELKA0, marca, ob 11. in 17. uri: M. Loboda - Pl ca Ahh23 *zven. Predstava bo Se v nedeljo, 12. ma ’ H-uri, za izven.
V	židovska steza 1
Miev-j’ 9- marca, ob 17. uri: S. Makarovič - S APR/
za izven
tdNrli!iX,K0BSK0 GLEDALIŠČE,
061/312-860
Dan 312-860
DBASn7r,marc3, °b 16. uri: J. JurCiC-A. Inkret -tnarra PESETEM BRATU, za izven. V pete! CO Tj ■ t7- mi: J- Graham - TEŽAVE S HRBr ’23 rzven. Predstava bo Se v soboto, 11. man
19.30, za izven. V nedeljo, 12. marca, ob 16. uri: D. Muck - KDO JE UBIL ZMAJA, za izven. V sredo, 15. marca, ob 19.30: L. Kraigher - ŠKOLJKA, za abonma red E in izven.
KRIŽANKE, tel.: 061/ 226-544
V	Četrtek, 9. marca, Viteška dvorana ob 20. uri: M. Kmecl - ANDREJ SMOLE - ZNAMENITI SLOVENEC KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/ 332-288
V	petek, 10. marca, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović -GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER, tel.: 066/21-027
V	sredo, 8. marca, ob 20. uri: A. Nikolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za abonma in izven. V soboto, 11. marca, ob 10. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za lutkovni abonma in izven.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
25. TEDEN SLOVENSKE DRAME
Danes, 7. marca, ob 19.30: I. Lovrič - AFERA POUHN KUFR, za izven (Glej & Grapefruit Ljubljana).
V sredo, 8. marca, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za izven (SNG Drama Ljubljana).
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
Danes, 7. marca, minoritska cerkev ob 20. uri: Ser-ling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. V sredo, 8. marca, stara dvorana ob 19.30, E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? za abonente in izven.
LGM, tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 12. marca, ob 11. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
V	petek, 10. marca, ob 17. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma petek A in izven. Predstava bo Se v soboto, 11. marca, ob isti uri, za abonma sobota A in izven.
ŠENTJAKOB
V	Četrtek, 9. marca, farni dom ob 20. uri: A. Burgess -PEKLENSKA POMARANČA v izvedbi Teatra Trota-mora. Predstava bo Se v soboto, 11. marca, ob 20. uri in v nedeljo, 12. marca, ob 17. uri.
Surlanija-julijska krajina
20.30 predpremieri J. JurCiC-A. Inkret h	Režija DuSan Mlakar.
IK5T
Kulturni dom
Pl \ ti m- (red D) in v Četrtek, 9. t. m. (red
ti) ob 20.3 »Deseti br;
PnnImera v petek, 10. t. m., ob 20.30 (red A). (reri°rotVe: 1L3- " 20.30 (red B); 12.3. - 16.00 is o ’ 14'3, " 10-00 (izven) in 16.00 (red H); '3- -16.00 (red G).
Gledališče Rossetti
st .es’ 7- ti m., ob 20.30 (red premiera) go-Vo 'f stadio gledališče iz Bočna z Goldonije-g oruedijo »La locandiera«. Režija Marco za	Fredstava v abonmaju 8A (modro),
Urnbvnunte P0?1181'
16 nnk blag3ine gle'
'19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri
lagajne gledališča: 8.30-14.30 in
blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada V petek, 10. t. m., 20.30 gostovanje Drame z Reke z Molierovim »Namišljeni bolnik«. Režija Francesco Randazo. Predstava izven abonmaja. Za abonente posebna cena 20.000 lir.
TRŽIČ: Občinsko gledališče: Jutri, 8. in v Četrtek, 9. t. m., ob 20.30 gostovanje stalnega gledališča iz Neaplja s Shakespearovo dramo »Sen kresne noči«. Režija Tato Russo.
VIDEM: Gledališče Contatto: Do 4. junija »Orfejev labirint« Pietra Faielle v izvedbi Me’ o Matt.Contatto comico (Kino Cristallo): v ponedeljek, 10. t. m., ob 21. uri »Sesso con Luttazzi«.
Ckoroška
Uti n EvroPsko hiSo: danes, 7. t. m., ob 19. sh-Jt ,lreditev za mir in proti desnemu ek-Tjse®izmu.
Uri oJer-eVa dvorana: jutri, 8. t. m., ob 19. ptjV. Cn* zbor društva »Glasbena Sola«, og ^ aPucinih - Dom v Tinjah: jutri, 8. t. m., dujoc ' Ur* teCa) »Slovenščina za napre-
TINJE
Dom: danes, 7. t. m., ob 19.30 predavanje univ. prof. dr. Andreja Moritscha »Avstrijska nacija in avstrijske narodne skupnosti«.
ŽELEZNA KAPLA
Hotel Obir: jutri, 8. t. m., ob 14.00 - Praznovanje Mednarodnega dneva žena. Govor bo imela Katarina Lavs.
Bazne prireditve
SLOVENIJA
DOM, tel.: 061/ 222-815
- jXS°'8-marca, ob 17. uri: PRESUSANI GLASOVI za g jS™® ustvarjalke v kulturi namesto voščilnice naveliča P°uujajo druženje. Vabljene vse, ki ste se (SD1 Poslušati, kd hočete in imate kaj povedati DEI Ain/mP. ’ 9-, in v petek, 10. marca, ob 19. uri: tiku J xCA MARKA POGAČNIKA - Vitalno-ener-
Šjski sisti
IC-
umi krajine in človeka (SD).
V čehI2DfRNE GALERIJE .
Sih	marca, ob 19. uri: predstavitev najnovej-
bro ^ ANDRAŽA ŠALAMUNA iz cikla Mah in sre-
Diw5P^A GALERIJA, Puharjeva utica 9
KREČIČA mA3IT?’ ob 16. uri: predavanje dr. PETRA Vn tiA' Arhitekturni razvoj popotresne Ljubljane.
dPPNI?0VA DOMAČIJA, Vodnikova 65
‘US 7. marca, ob 19.30: VLADISLAV STRES - O CA	mcitacijah bo sodelovia MOJ-
t^JRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
ZMncri »I?arca’ °b 20. uri: predavanje VERE KO-mosUlfPAMCE SIMČIČ - Enhke možnosti žensk in URCKa Lm?*’ 9- marca, ob 20. uri: literani večer DELTE) Z™ANA (predstavitev Imjige ODPIRANJE
ISH, Beethovnova 2/HI
Do petka, 10. marca, od 18. do 20. ure: predavanja dr. WOLFGANGA U. DRESSLERJA z naslovom Uvod v izbrane probleme besediloslovja.
CEUE
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, tel: 063/ 25-430
Danes, 7. marca, bo otvoritev prvega slovenskega otroškega muzeja z imenom Hermanov brlog.
Kot prva je na ogled razstava z naslovom Herman lisjak spoznava denar. Razstava obsega predstavitev različnih denarnih valut s posebnim poudarkom na slovenskem denarju LITIJA
KNJIŽNICA SLAVKA GRUMA, Parmova 9
Danes, 7. marca, ob 17. uri: igralna ura s knjigo (o mamah)
MARIBOR
MAH ODER SNG DRAMA, tel.: 062/224-421
V četrtek, 9. marca, ob 17. uri: kabiten prof. Sedmaka. Gosta: KSENIJA MIŠIC in BRANE ŠTURBEJ.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
V Četrtek, 9. marca, ob 19. uri: kulturni večer - s prvo
AJ-
IfUR la NI JA-J ULIJSKA KRAJINA
Občinsko gledališče: Od 14. t. m. do 6. jui
na sporedu mednarodni festival »E< morrnorar Vonde«.
SPfrER
Občinska dvorana: Jutri, 8. t. m., ob
uri »Dan žena«. Nastopa Beneško gledališče z igro »Žensko roCno dielo/Zenski hobby«.
Primorska poje
Otvoritveni koncert bo v soboto, 11. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Podnanosu.
Danes, 7. marca, bo ob 18. uri v Jakopičevi galeriji v Ljubljani otvoritev razstave slik TONETA LAPAJNE
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
V	Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mednarodna razstava ilustracij za oboke PODOBE DOMIŠLJIJE.
Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava Zimski salon, na kateri se predstavljata umetnici ALMIRA SADAR in MARIJA STARIČ JENKO je na ogled do 26. marca.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 Danes, 7. marca, bo ob 20. uri otvoritev pregledne razstave ZDENKA HUZJANA. Razstava bo na ogled do 9. aprila.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije je do 12. marca na ogled razstava VVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava stik BRANKA SIMČIČA je na ogled do 9. marca.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava skulptur JIRIJA BEZLAJA je na ogled do 26. marca.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava akvarelov PETRA KOZINA je na ogled do 10. marca.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava risb METKE KRAŠOVEC je na ogled do 23. marca.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
Danes, 7. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik TONETA LAPAJNE. Razstava bo na ogled do 26. marca..
GALERIJA KAPELICA SOU
Razstava del ROBERTA SMRAKA je na ogled do 10.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila.
GALERIJA LALA, Zidovska ulica 5
Razstava grafik, risb in gvaSev BRUNA RICHARDA je na ogled do 10, marca.
GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14
Razstava olj PETERNELJ - MAUSER je na ogled do 17. marca.
GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57
Razstava slik BERNARDE ŠMID je na ogled do 5. aprila.
GALERIJA TIVOLI, Pod turno m 3
Razstava grafičnih listov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca.
INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39
Danes, 7. marca, bo ob 15. uri otvoritev razstave del LUCIJANA BRATUŠA. Razstava bo na ogled do 17. marca.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA,
Vodnikova 65
Razstava grafik BOJANA KLANČARJA je na ogled do 4. aprila.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava ANTONA HERMANA - Objekti je na ogled do 14. aprila.
KUD FRANCE PREŠEREN, Kanmova 14
Razstava oblikovalke ALENKE GLOBOČNIK je na ogled do 21. marca.
NARODNI MUZEJ, Muzejska 1 Danes, 7. marca, bo ob 12. uri v atriju muzeja otvoritev razstave IZGINJAJOČE KRAJINE (Arheologija in irske pokrajine - pogled iz zraka). Razstava bo na ogled do 31. marca CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE,
Trg Celjskih knezov 11
Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
V sredo, 15. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave ANDREASA BERLAKOVICHA.
PIRAN
MESTNA GALERIJA PIRAN
Razstava GENERACIJA 1982 je na ogled do 3. aprila.
PTUJ
MIHELIČEVA GALERIJA
Razstava MITOLOGIJA ŽOHARJE VEGA KURENTA
je na ogled do 28. maja.
SEŽANA
KG SREČKA KOSOVELA
Razstava del DAMJANA SVARE je na ogled do 15.
marca.
VELENJE
KC IVAN NAPOTNIK
Razstava del VOJKA POGAČARJA je na ogled do 22. marca.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben.
Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castellani - »Carte 1994«.
Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): do 11.3. je na ogled razstava Livia Rosignana.
OPČINE
Prosvetni dom: danes, 7. t. m., ob 20. uri otvoritev razstave slik Stefana Turka. Predstavitev Jasna Merku, sodeluje pianist Marko Sancin.
GORICA
Galerija Kulturnega doma: do 20. t. m. bo na ogled razstava »Idrijske Čipke«, ki jo pri-
rejajo Kulturni dom Gorica,občina Idrija in Mestni muzej - Idrija.
SPETER
Beneška galerija: jutri, 8. t. m., ob 19. uri otvoritev fotografske razstave Laure Battich in Marine Bergnach.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig.
TINJE
Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča »Hrepenenja«.
ROŽEK
Galerija Šikoronja: Na ogled je razstava »Tihožitja iz narave« VVernerja Neuvvirtha.
ŠMIHEL NAD PUBERKOM
Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Klažeja.
————S	|
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 7. marca, ob 19.30: večer ob 120-letnici rojstva MAURI-CEA RAVELA (SD).
V	sredo, 8. marca, ob 19.30: AMSTERDAMSKI BAROČNI ORKESTER. Program: G. F. Handel, Bach, Biber, Vejvanovski, Handel.
V	Četrtek, 9., in v petek, 10. marca, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in II. Program: Škerl, Schumann, Sibetius. KLUB CD,
tel.: 061/176 72 28
V	Četrtek, 9., in v petek, 10. marca, ob 20. uri: TEMATSKI GLASBENI VEČER.
V	soboto, 11. marca, ob 21. uri: PAUL F. COVVLAN (kantavtor in pesnik)
SLOVENSKA
FILHARMONIJA
Danes, 7. marca, velika dvorana ob 19.30: koncert KOMORNEGA ORKESTRA STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. Program: Pergolesi, Šostakovič, Cimarosa, Mozart.
KRIŽANKE, tel.: 061/226-544
V	sredo, 8. marca, Viteška dvorana ob 19.30: koncert GREGORJA MARINKA - violončelo in MOJCE PUCELJ - klavir.
K4, Kersnikova 4
V	ponedeljek, 13. marca, ob 21. uri: koncert skupine AFTERHO-URS.
GORNJA RADGONA
V	soboto, 11. marca, ob 18. uri: koncert ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA MANKO GOLAR in MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PROVOX.
IURSKA BISTRICA
MKNŽ
V	petek, 10. marca, ob 22.30: koncert skupin PORCICOMODI inCARDINALS.
MARIBOR
OPERA, tel.: 062/ 221-206
V	petek, 10. marca, Unionska dvorana ob 19.30: koncert MARIBORSKE FILHARMONIJE, za abonente in izven.
VRHNIKA
CANKARJEV DOM, tel: 061/753-648
V	petek, 10. marca, ob 20. uri: koncert NEW SWING KVARTETA.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 koncert CAMERATA LIBA-CENSIS. Dirigent Stojan Kuret.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
V	Četrtek, 9 t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava »El amor brujo« (L’amore stregone) Manuela De Falle. Glavni interpreti: M. Gime-nes, A. Noya, I. Verba, T. Rojo in V. Ullate Ballet. Dirigent A. Gil Ordonez. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Rossetti
V	torek, 14. t. m., ob 21. uri koncert Enrica Ruggierija. Predstava izven abonmaja. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti in v Pasaži Protti.
Tržaško koncertno društvo: v ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 nastop kvarteta iz Tokija.
Gledališče Miela TrZaški jazzovski krožek:
Danes, 7. t. m., ob 20.30 nastop Brother Jack Mc Duff. Športna palaca pri Carboli
V	ponedeljek, 13. t. m. ob 21. uri koncert ansambla Lit-fiba. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
GORICA
SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95
V	nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri bo v stolni cerkvi koncert sakralne glasbe 20. stoletja. Izvajajo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Sceka.
Kulturni dom
V	sredo, 22. t. m., bo na sporedu KONCERT CAMERA-TE LABACENSIS.
Zverinice iz Rezije, 9/13 del lutkovne serije Tekma s plimb, EBU drama
Svilene nogavice, ameriški film
Svetovni poslovni utrip, pon.
Poročila Sedma steza Sobotna noc, pon. Mostovi
Podarim - dobim, pon.
TV dnevnik 1 Žepni nož, 3/7 del nizozemske nadaljevanke Medvedkove dogodivščine, finska dokumentarna nanizanka
K. Kovic: Moj prijatel Piki Jakob, 1/7 del nanizanke
Regionalni studio Koper Lingo, TV igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, Sport Moj prijatelj, 3. del angl. hum. serija
Penn & Teller, 2/6 del angl. zabavne serije Osmi dan
TV dnevnik 3, vreme, šport ZarišCe
Poslovna borza
Sova
Naravnost fantastično, 1/12 del angl. nanizanke Umor, je napisala, 16/21 del ameriške nanizanke Video strani
SLOVENIJA 2
Video strani Euronevvs
Kamniti svet, 3/4 del dokumentarne serije Karaoke, razvedrilna oddaja TV koper - Capodi-stria, ponovitev Sova, ponovitev Murphy Brown, 11. del ameriške nanizanke Umor, je napisala, 15/21 del ameriške nanizanke Iz življenja za življenje: De ne bi bolelo Podarim - dobim Videošpon Univerziteni razgledi Roka rocka C. Rudolf:
Žigolo, danska drama Svet poroča Video strani
KANAL A
Luč svetlobe, pon. Dežurna lekarna, pon. Video igralnica A -shop Spot tedna CMT
Spot tedna A -shop
K- 9000, ponovitev filma Rodeo,
Euronevvs
Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Globus
Slovenski program Studio 2 - pogovor Primorska kronika TV dnevnik TV šola Euronevvs
Vsedanes - aktualnosti Sredozemlje
Rhythm & News - vodi Andrea F.
Tierras de Espana:
Rioja
Vsedanes - TV dnevnik Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih
raMP Avstrija 1
	Naš hrupni dom, pon.	
	Oboški program	
	Umor, je napisala	
	Knight Rider	D?
m	Vesoljska ladja Enterpri-	
	Foldderjev, kom.	
	Oboški program	
	Vesoljska ladja Enterpri-	
	se	
	Knight Rider	
	Strašno prijazna družina	
	Ljubezen te naredi vitke-	
	ga	
	Naš hrupni dom	
	Prijatelji	
	Pri Huxtablovih	
	Cas v sliki, kultura	
	Pogledi od sbani	
	Jaguarjeva sled Čudoviti živalski svet ob Rio Negru	
	Naredi si sam	
	Chichago Hope, serija	
	Old Gringo, ameriški film, 1989	
	Igrajo: Gregory Pečk, Jane	
	Fonda, Jimmy Smith in drugi	
	Cas v sliki	
	Nevarni deklici, angl. am. biler, 1988	■i
	Ponovitve	
Dobro jutro Poročila Šolski program:
Ekologija SOS za medvedko Mehanično vesolje Likovni ustvarjalci: Jero-lim Miše
Mesecev Skakač, 8/14 del
serije
Poročila
Cesarica, 114/211 del nadaljevanke
V	prihodnost in nazaj,
ameriški film, 1979 Živali pokazatelji onesn-ženosti vode Mehanično vesolje, pon. Zgodbica Med nami, fantje Igrajmo se
Iz arhiva malega sveta Kraljevac na Sotli Poročila Hrvaška:
V	mestu Vrbniku, dokumentarna oddaja Besede, besede, besede Hrvaška danes
Kolo sreCe
Santa Barbara, 948. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1, vreme Sport
Izobraževalna oddaja TV parlament Znanstveni forum Slika na sliko Nova belgijska umetnost, dokumentarna oddaja o belgijski avantgardni likovni sceni, kjer delujejo predvsem konceptualisti in videoumetniki. Poročila Sanje brez meja
Hrvaška 2
Video strani TV-koledar
Dotik smrti, 1/4 del serije Arena, oddaja o športu, pon
Risanka
Dnevnik, vreme, šport Popolna tujca, 5/22, del ameriške humoristične serije
Dotik smrti, 2/4 del nanizanke
Zametna taca, 3/7 del dokumentarne serije, o mačkah, ki so pred Štiridesetimi milijoni let zacrtale svojo razvojno pot z odločitvijo da ostanejo na drevesih...
Sestre, 17/22 del serije HR TOP 20, zabavnoglasbena oddaja Video strani
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta Film: II pescatore della Louisiana (glas., ’50), vmes (11.00) dnevnik Tutti a tavola: vabilo k mizi
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Aktualno: TGl Motori Kviz: Sala giochi Nan.: Catwalk Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi)
Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto Variete: Numero Uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik
Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere-dok.: Galerija Uffizi, 2. del Aktualno: Sottovoce
RAI 2
Variete za oboke, risanke Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Black Stallion Nad.: Beautiful Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe
TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vosbi Dnevnik, gospodarstvo in vreme
Variete: Quante storie!, risanke
Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Duro da uccidere (krim., ZDA ’90, i. S. Seagal, K. Le Brock) Aktualno: Mixer dokumenti - Guba Dnevnik, pregled drugačnega tiska, vreme Vse najboljše za rojstni dan, Kino
SP v umetn. drsanju
mHSPAvstrija 2
i 2	A -shop		
| s	Poročila		Cas v sliki
i s	Risanka		Tema, pon.
i E	LuC svetlobe, 377. del		Pravica do ljubezni
E	Fresno, 2. del am. nad.		Moc sbasti, serija
	Poročila		Umor je napisaal
j?	Dama s kamelijami, film		Schiejok vsak dan
i 6	Upravljanje, 20. del		Dobrodošli v Avstriji
• E	Rodeo, pon.		Zvezna dežela danes
$	Spot tedna		Cas v sliki/kultura
			Šport
			Akti X - skrivnostni pri-
MTTV M MTV	|			meri FBI
	(62. kanal)		Poročilo Klub 2
IH			Na prizorišču
um	Vesela nedefa, pon.		Na lovu za možgani Al-
	Obvestila		berta Einsteina, britanski
	Risanke		dokumentarec o ukrade-
B5	MMTV shop		nih možganih znanstve-
	Avtodrom MMTV		nika
	Živa scena za 8, marec,		Kratki film o ljubezni.
	iz Orient Expressa		poljski film, 1988
	Chino, am. vestern		Igrajo: Olaf Lubaszenko,
m	MMTV shop		Grazyna Szapolowska in
liitir	Video sbani		drugi
	Deutsche VVelle		Videosbani
Madžarska ^ RAI 3
Mejno mesto
Dopoldne - magazin, Panoptikum mesta Prage Zvon Posel
Sotrpini, rehabilitacijski magazin
Pomoč v duševni stiski Fizika za šolarje Poročila
Deklamacija: Pred knezom Tišine, analiza pesn-mice
Gospodična, serija Koledar 1995 Polna mreža, za ribiče Tele video'95 Katoliška kronika Posel
MaCek v žaklju, kviz Pravljica
Muza, novice iz kulture Dnevnik
Zakaj ravno Aljaska Studio '95, kulturni tv -tednik
Postaja, it. film Dnevnik BBC
Pregled tiska Videosapere: Filozofija, angleščina, dok. Uffizi, Alfabeto TV, dok. Radi-cofani, itd.
Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Odprti prostor Šport: rokomet, dresura, gimnastika
Videosapere: Cento erbe,
17.00	Parlato semplice,
18.00	dok. Geo
Sport, Insieme in vreme Dnevnik, Deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella)
Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 Pred premiero: Carmen Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti
	Nan.: Strega per amore,	■
	7.40 Tre cuori in affitto	
	Nad.: Manuela, 9.05 Gua-	
	dalupe, 9.30 Catene	Wl
	d’amore	$i
	Variete: Buona giornata.	!$!
	vmes 10.00 Grandi Ma-	'Ki
	gazzini, 11.00 nad. Feb-	| jro
	bre d’amore, 12.00 Rubi,	
	13.00 Sentieri vmes	'KS
	(11.25,13.30) dnevnik	
	Rubrika o lepooti	1»!
	Nad.: Sentieri, 15.20	iIKi
	Cuore selvaggio, 16.00 La	'jul
	donna del mistero	m
	Aktualno: Perdonami,	Skl
	18.00 Funari News, vmes	SRS
	(19.00) dnevnik	s
	Film: Bugsy (dram., ZDA *91, i. W. Beatty, A. Be-	g
		
	ning, E. Gould)	
	Film:I favolosi Baker (dram., ZDA ’89, i. Jeff Bridges), vmes (23.45)	a
	dnevnik	
		in
3 CANALE 5		B
		Igl
		IMiIi
	Na prvi sbani	roB
	Variete: Maurizio Costan-	m
	zo Show	
	Aktualno: Forum	
	Dnevnik TG 5	
	Sgarbi quotidiani	
	Nad.: Beautiful	
	Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna)	
	Agenzia mabimoniale	
	Oboški variete	
	TG5 Flash - Kratke vesti	
	Kviza: OK, il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota	
	della fortuna	
	Dnevnik TG 5, 20.25 Sbi-	
	scia la notizia	
	TV film: Madre a tutti i	
	costi (dram., ZDA ’93, i.	
	K. Jackson, L. Luoghlin)	
	Nan.: Časa Vianello	
	Variete: Maurizio Costan-	
	zo Show, vmes (24.00)	
	dnevnik	
	Sgarbi quotidiani	m
ITALIA 1
Ozadje naklade FT poslovni veCer Danes ITN novice
Zivljenski stili vodilnih Iz toka dogodkov Ozadje naklade ITN novice Večer z Jayom Lenom Resnični ljudje FT poslovni večer 'Poslovne novice iz ZDA NBC poročila Enak cas
Večer z Jayom Lenom Okoli sveta
Riviera, pogovor v živo Iz toka dogodkov Ozadje naklade
CNN
Oboški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Šport studio Oboški variete Odprti studio Variete: Talk radio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: StarTrek Aktualno: Village Nan.: II principe di Bel Air, 18.10 Superboy, 18.45 Village, 18.50 Bay-side School Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Variete: Re per una notte Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani
Business Day WorId News Business Asia Larry King Live, pon. VVorld News Business Asia, pon.
CNN News Hour VVorld News From London And Atlanta VVorld Business Today From London VVorld News
International Hour Frod London And VVashington VVorld News Futurevvatch CNN VVorld Sport VVorld Business Todaf Updata From London Showbiz Today, pon.
The VVorld Today Moneyline Crossfire Prime News Lary King Live CNN VVorld News VVorld News | Shovvbiz Today
DISCOVERV
Ptice, film o pticah Opice, film o orangutanih
Modra revolucija, film 0 pomorskem prometu Po letu 2000, oddaja o računalnikih v medicini Drhtenje zemlje, film 0 pobesih
Narava opazuje, film 0 osah in bogomoljkah Potnik, film o snemanju morskih psov Prvi poleti, film o snemanje morskih psov Načrti X, film o letalu X 15
Discovery poroča, film 0
prihodnosti
Charlottes:
Otoki izven časa
SKY NEWS
			Sky News - vsako polno
	19.30, 22.25, 0.05 Do-		uro VVorld Nevvs-Business
	godki in odmevi		Report
	Nadaljevanka		CBS Morning News
			Parliament
			Travel Destination
			world News - Bussines
($) MONTECARLO			Report Live at Five
			Week in Review Uk
M			Sportsline
m	18.45, 20.25, 22.30, 24.00		Sky VVorld News Tonight
m	Dnevnik, 13.30 Sport		Talkback
	Film: Piano piano non ti		CBS Evening News
	agitare (kom., ZDA ’67)		Newswatch
	The Lion Trophy Show		Special Report
	SP v umetn. drsanju	m	Travel Destinations
	Variete: Tappeto volante	IBB	Special Report
Ir//"4
RETE 4
20.45
BUGSV,
gangsterska drama, 1991
%ajo: Warren Beatty, Annette Bening, Harvey Keitel in drugi Režija: Barry Levinson
Film pripoveduje o življenju gangsterja ^ugsyja Slegla, ki je sklenil, da zgradi v Las egasu veliko igralnico, da bi proslavil svojo
ljubio
skrbit
• Njegove drzne investicije pa hudo za-jo mafijo, ki se boji, da bo zanjo Bugsyjev P0seg pomenil finančno izgubo ... V filmu je °pazen odnos med Bugsyjem in njegovo prija-leljico Virginijo, kar ga loči od ostalih gang-sierskih filmov zadnjih let. Film je prejel deset dominacij za oskarja, vendar so mu podelili 891110 dve tehnični nagradi.
VVarren Beatty kot Bugsy
|r/"z4
MMTV
22.30
CHINO,
ameriški vestern
Charles Bronson, Jill režija: John Sturges
/1?biski rejec konj se spo-pLjatelji s 15-letnim po-“®glim dečkom, ki mu po-"Juga voditi rane. Po prepiru ujed rejcem konj in bratom ujsgove prijateljice si izbori P°t v novo življenje.
Charles Bronson
TVS 1 / SOVA____________22.55
NARAVNOST FANTASTIČNO, angl. humoristična nanizanka
Režija: Bob Spier
Glasba: Simon Brint; pesem »This VVheel's On Fire« pojeta Julie Driscoll in Adrian Edmundson Igrajo: Jennifer Saunders, Joanna Lum-ley, Julia Savvalha in drugi
Nanizanka Naravnost fantastično je posneta v tradiciji angleškega nekonvencionalnega humorja, ki zmerom znova preseneča s svojimi provokativnimi domislicami, ekscesi in prestopanjem meje med dobrim okusom in kičem.
- Prostor dogajanja je svet mode. Glavna junakinja je Edina, ki se je odločila, da spremlja vse modne tokove, vsak nov trend, pa tudi Ce gre vse njeno osebno življenje po zlu. Prijateljica Patsy, urednica modne revije, jo vedno znova spa-vi v težave. Skupaj pijanCujeta in lovita moške.
Obe glavni junakinji sta v nadaljevanki res oblečeni v pregrešno draga oblačila slavnih modnih kreatorjev.
Edina (Jennifer Saunders) in Patsy (Joanna Lumley)
HTV 1	12.50
V PRIHODNOST IN NAZAJ, ameriški film, 1979
Igrajo: Malcolm McDovvell,
Mary Steenburgenm, Charles Cioffi, Andonia Katsaros in drugi Režija: Nicholas Meyer
Človeško prizadevanje, da bi po vesolju in Času potoval fizično, je neskončno. Nekdo zato, da bi vedel, nekdo da bi videl, nekdo drug , da bi se skril. Zloglasni morilec prostitutk Jack Razparac se iz meglenega Londona - v letu 1893 preseli v San Francisco - leta 1979. Prostitutke so Se vedno tu in njegova sla po krvi tudi Se ni usahnila.
TVS 2
20.05
UNIVERZITETNI RAZGLEDI
Konec tedna bodo po slovenskih visokih Šolah in obeh univerzah informativni dnevi, kjer bodo bodoči študentje zvedefi vse, kar jih zanima o študijih. Predstavili bodo tudi nekaj povsem novih Studijskih programov. Dr. Pavle Zgaga bo povedal podrobnosti o vpisnih mestih in pričakovanih omejitvah. Predstavili bodo tudi dr. Janeza Sketelja z Medecinske fakultete, nagrajenca za vrhunske dosežke. Iz življenja Studentov pa vas bodo seznaniti z akcijami študentske organizacije v Maribom in z uspehi športnikov studentov na Univerzi.
	
	A KANAL	21.05
	DAMA S KAMELIJAMI, ameriška drama, 1985
Igrajo: Greta Scacchi, Colin Firth, John Gielgud, Biltie VVhitelavv in drugi Režija: Desmond Davis
Leta 1985 so posneti film po romanu Aleksandra Dumasa mlajšega. Marguerite Gautier in Ar-mond Duval sta ljubimca s podobnimi problemi kot Romeo in Julija. Po gledališki, baletni in operni postavitvi sedaj Se filmska verzija romance.
MUSIČ TELEVISION
p 00 Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greotest Hite 14.00 opoldanski mbc 16.30 Coca Cola Report; 16.45 Cine-l^'c; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 ^eatest Hits; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Bult-°®od; 00.00 The End?; 02.00 Soul; 03.00 The Grind;
uj-30 Nočni video
,	SKVONE
' OO Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 7)Wtiing But Love; 14.00 St. E!sewhere; 15.00 Darlings Ine Gods; 16.00 Oprah Winfrey Shovv; 16.50 DJ Kat >7°W: 18.00 Star Trek 19.00 Gamesworid; 19.30 Family 2T r^20'00 E St1661'' 21.00 The X - Files; 22.00 Models Inc.; 00 Star Trek: The Next Generation
J'00	11.55 Neizprosna, a prisrčna; 13.00 Chariije-
dhgelčki; 14.00 Arabella Kiesbauer; 15.55 Zakon v °s Angelesu; 17.00 Bugs Bunny; 17.55 Kremenčkovi; “■25 Rock 'n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; '55 Poročita; 20.15 Vse razen umora: Norost in meto-^nemski triler; 23,10 Kung Fu - v znamenju zmaja; '°5 Vojna svetov; 01.00 Poročila; 01.10 Ponovitve
PREMIERE
•uj Orson in OIMa; 14.50 Vrnitev Tommyja Trickeijaj ijanska komedija, 1991; 16.30 Zobotrebec Johnny, nnrtT*0 komedija; 18'20 Premiere; 18.25 Red Hot, ka-“P0 drama, 1993; 20.00 Program; 20.15 Dave, am. l999Satira' 1993; 22'01-1 Praying Mantis, ameriški triler, nik-rn^'30 Hokej- nemška liga; 00.35 Pokvarjeni poroč-tarav Roubleshooters: 04.25 City Boy; 06. 00 Drevo
07 sn	SATI
■JO Dopoldanski program; 12.30 Pod kalifornijskim d(2?ern:	Falcon Crest, 14.25 Pustolovščine mia-
Indiane Jonesa; 15.55 Macgyver; 18.00 Pojdi na pf/: 19-00 Poročila; 19.30 Koto sreče; 20.15 A.S.; 21.15 p 7^9° Hope; 23.35 Vse je ljubezen ...ali kaj?; 00.05 0805,110 moč, ameriška grozljivka; 01.50 Ponovitve
0^	EUROSPORT
jj'fr bvr°golf, posnetek; 09.30 Aerobika; 10.30 Ples; ■40 Nogomet; 13.00 Umetnostno drsanje, iz Birmin-°r; 18 ® Nogomet; 19.30 Športna poročita; 20.00 23rri'n°Stno h1500!®' posnetek SP iz Birminghama; ■00 Evroski; 20.00 Snooker; 01.00 Športna poročita
^■30 Jutranji program; 12.30 Springfieldova zgodba; na p kaS,orniisl<i klan; 14.10 Umor. je napisala; 15.00 llo-Meri nSfen: 16'00 Hans Meiser; 17.00 Jeopardyi; 17.30 19 lncam'' 71' del: I8-00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; hlnri Eksp,ozivno-' 20.15 Detektiv Banks - veliko srce in _ , ®n gobček, am. kriminalna komedija;22.05 rncK^v' Gottschalk; 00.30 Nočna oddaja Tho-°sa Koschv^tza; 01.30 Kojalc 02.20 Umor, je napisala; °4.10 Ponovitve serij
RTI 2
05.45	-17.00 Ponovitve; 17.00 Mož za sedem milijonov dolarjev; 17.55 Umik; 18.25 Nasmehnite se, prosim;
19.00	Zenska za sedem milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Zgodba Arlette Schvveitzer, ameriški film, 1993; 22.05 Peter in TilHe, ameriški film, 1972; 23.50 Delo na črno; 00.45 Pošdasti; 01.15 Wonder VVoman; 03.15 Ponovitve
SKY MOVIES
11.00	Murder So Sweet; 13.00 Bushfire Moon; 15.00 Co-neheads; 17.00 Dusty; 18.55 Murder So Svveet; 20.30 Glose Up: Harrison Ford; 21.00 Coneheads; 22.30 Ali Shook Upi; 00.05 Jason Goes To Bell: The Final Friday 01.35 OFF And Running; 03.05 Chud 2: Bud The Chud;
04.30	Shaftered Silence
MOVIE CHANNEL
11.40 Lucy Gallant; 12.30 Tarzan And The Lost Safari; 13.55 Avalanche; 15.00 VVaterhole No. Three; 19.00 The Cutting Edge; 21.00 Sidekicks; 22.35 Lethal Wea-pon; 00.35 Bugsy; 02.50 A Passion FOr Murder; 04,25 Jumpin' At The Boneyard
FILMNET +
12.00	Indicent Proposal; 14.00 Noon Wine; 16.00 K-TV;
18.00	The Imocent; 20.00 The LAst Of Maffia Marriage;
22.00	Alien; 00.00 Deliverance; 02.00 Gross Miscon-duct; 04,00 Roge At Davvn; 05.30 Holiywood
SUPER CHANNEL
05.30	Novice; Gospodarstvo; Market Wrap; 14.00 Kolo denarja; 17.30 Poročilo Rnancial Times; 18.00 Danes;
19.00	Poročita; 19.30 ŽMjenski slog; 20.00 Entertainment X Press; 20.30 Dateline; 21.30 Inside Edition; 22.00 Poročita; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno
FILMNET
14.00	Princ iz Bel Aira, ameriška komedija;
16.00	Smrtonosna napaka, ameriška srhljivka;
18.00	Njegovo dekle Petek, ameriška komedija; 20.00 Zbegana, amerisk drama , premiera; 22.00 Naš Richard, ameriška komedija; 00.00 Cherry 2000, ameriški film
DSF
06.00	Svet športa.; 08.30 Povver Play; 09.00 Košarka; 11.00 Italijanski nogomet; 13.00 Ma-gic Sports; 15.00 Nogomet; 16.45 Klasični šport; 17.00 Monster Trucks; 19.55 športna poročila; 20.15 Kaskaderji; 22.55 Športna poročila; 23.00 Biljard; 24.00 Ofenzivno; 01.15wre-stling
vox
08.45	Dominijon; 09.30 Regal Shop; 10.00 Skr-vnosti; 10.30 Dr. Who; 13.00Philip Marlovve; 15.25 Odvetnica in policist, pon.; 16.15 Can-non; 18.30 Odvetnica in policist; 19.15 Can-non; 20.10 Vroči led, ameriški film; 21.55 S -Zett; 22.30 Format NZZ; 23.10 Presečišče, do-kum.; 00.10 Beg v Varennes, francosko ita-
lijanski film
TNT
20.00	Her Highness And The Beilboy, ameriški film, 1945; 22.00 Battan, am. film, 1943; 00.00 The Beginning Or The End, am. film, 1962;
02.05	What Next, Corporal Hargrove, am. film, 1945; 03.50 Please Belive Me
3-SAT
14.15 Ljubezen na drugi pogled, ameriški ljubezenski film; 15.55 Zeležnlška romantika;
17.00	Mini čas v sliki; 17.15 Mona Lisa; 19.00 Danes; 19.20 Talkshovv; 20.00 Dnevnik; 20.15 Smeh Mace Daracs; 22.30 10 1/2, magazin;
23.05	Škandalozne ženske
ZDF
13.00	Dnevni pregled; 13.45 otroci; 14.30 Alfred J. Kwak; 15.20 Logo; 15.55 Zdravstveni nasveti; 16.05 Moč strasti; 17.00 Danes; 17.08 Deževni dnevnik; 19.00 Danes, vreme; 19.25 mNaš učitelj dr. Specht; 21.15 Frontal; 21.45 Dnevnik; 22.15 ZDF Sport ekstra; 00.20 Danes ponoči; 00.35 Bob Roberts, ameriški film
CARTOON NETVVORK
06.00	Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Sadežovi; 07.00 Jutranja ekipa; 08.00 Vrnitev v Bedrock; 08.30 Scooby Doo, kje sl?; 09.00 Top Cat; 09.30 Sadežovi; 10.30 Udarec s šapo; 11.00 Piškotki; 11.30 Heathcllff; 12.00 Svetovne risanke; 13.00 Vrnitev v Bedrock; 13.30 Dotik modrega med zvezdami; 14,00 Yog! medved in prijatelji; 14.30 Popajev lov za zakladom; 16.00 Jonny Quest; 16.30 Galtar;
17.00	Centurioni; 17.30 Kapitan Planet; 18.00 Bugs & Daffy nocoj; 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Top Cat; 19.30 Kremenčkovi
TV 5
16.10 Kuhinja mušketirjev; 16.30 Bibi in njeni prijatelji; 18.15 Ameriška prihodnost; 18.30 Poročila; 18.55 Kino; 19.00 Pariške luči; 19.30 Švicarska poročila; 20.00 Ne sanjajte; 21.00 Sedanjost; 21.55 Francoska poročila; 22.40 V imenu očeta in sina; 23.45 Imam težavoOO.OO Glas čaka; 00.45 Večer; 01.15 Ponovitve
SKY ONE
14.00	St. Elsevvhere; 15.00 Ljubljenci bogov, 1/3 del; 16.00 Oprah Wlnfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Družinske vezi; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 The x Files; 22.00 Models INC.;
23.00	Star Trek; The Next Generation
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus;
8.30	Dnevnikov odmev;
8.40	Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček;
17.00	Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; ■
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar prireditev; 8.45 Radio most;
11.30	Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, obvestila;
14.00	Drobtinice; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latlna;
19.30	Štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20-23.00 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov, 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
6.00	Otvoritev; 8.30,
10.30,	13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Finančni nasveti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega Vala; 22.30 Torkov koncert na Modrem V.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po
željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo statlon;
16.00	Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico;'20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17,15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.00 Pust v BTC;
9.30	Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 23.00 Ego-style; 24.00 Hits; 2.00 Sat.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.55 Teden Slov. drame; 19.30 Večerni pr.:
20.00	911 Turbo.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00. 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis;
12.10	Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program.
Radio Študent
9.00	Jajčkova lestvica;
12.00	Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo); 15.00 Recenzije 8c Napovedi + Radio Metelkova; 17.00 Jocula-tor; 19.00 TB: Beck; 20.00 Undergorund International; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9,15 Odprta knjiga: Ettore Manglalupi (prip. A. Ru-stja, 17. odd.); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MPZ Mirko Filej; T3.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Ljublj. godalni kvartet; 18.00 Komedija: Odlikovanje (PD Standrež, 2,); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami;
18.00	Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.
26
Torek, 7. marca 1995
ŠPORT, ODBOJKA
1 ■ MOŠKA DIVIZIJA
Nuova Pallavolo fantom Kortinga prekrižala račune
Od vrha jih ločijo štiri točke
Nuova Pallavolo Trst - Karting 3:0 (16:14,15:9,15:6)
Korting: Cuk (3+4), Delise (6+6), Furlanie, Glavina, Mica-lesi (0+1), Miot (1+7), Pertot (0+1), Pulitand (2+45), Smo-tlak, Šušteršič (0+0), Veljak (3+4), Volčič (4+4).
Servis (točke/napake): 6/9; napake: Korting 28, Nuova Pallavolo 14.
Igralci združene ekipe Korting so morali drugič poraženi z igrišča. Na kolena jih je tokrat spravil tržaški NPT, ki neprikrito meri na napredovanje, ekipa pa je, po trditvah društvenih odbornikov, močnejša od šesterke Pallavolo, ki je proti našim fantom v Repnu že tesno slavila. Nam se je sicer ta nasprotnik zdel premagljivejši, Čeprav s tem nikakor ne mislimo trditi, da je ekipa slaba, vendar nosijo dober del krivde za spodrsljaj naši fantje sami, ki so po zelo spodbudnem zaCetku v prvem setu, kaj kmalu popustih. Začel je pešati sprejem, blok je bil premalokrat na mestu, napad pa vse preveč predvidljiv. Zdelo se je, kot da bi se Kortingovi fantje ustraših možnosh da zmagajo, zaradi tega niso niti od daleč pokazali vsega kar v resnici znajo.
S tem prvenstva seveda še zdaleč ni konec in možnosti, da bi naši fantje osvojiti vsaj drugo mesto na lestvici, so še zelo realne. Seveda pa bo treba igrati konstantneje in tudi proti skromnejšim nasprotnikom ne popuščati, da bi ne prišlo do po nepotrebnem izgubljenih setov.
Ostali izidi 7. kola: Old Cats - Volley club 0:3, Sant’An-drea - Prevenire 1:3, Volley 80 - Le Volpi 2:3.
Vrstni red: Nuova Pallavolo 12, Pallavolo Trieste 10, Korting 8, Volley club in Le Volpi 6, Prevenire 4, Sant’An-drea in Old Cats 2, Volley 80 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA / V DERBIJU NA PROSEKU
Slogašice povsem nadigrale Kontovel
Breg se je odlično upiral Pallavolu, blestela , po je podajačico Pettirosso - Slabo v 2. diviziji
Kontovelke se niso mogle upirati napadom slogašic
Kontovel - Koimpex 0:3 (3:15,0:15,2:15)
KONTOVEL: Bogateč, Starec, Sossa, Škrk, Ko-bau, Ferluga, Stoka.
KOIMPEK: Ferluga. Kosmina, Meriani, Perini, Spacal, Starc, Živec, ZubaliC, Tenis, Viđali,
Ciocchi.
Derbi je po pričakovanjih osvojila Sloga, ki pa je Kontovelke dobesedno povozila, saj jim je v treh setih prepustila le pet točk. Moštvi imata v letošnjem prvenstvu povsem nasprotna cilja.
Slogašice se z odličnimi možnostmi borijo za napredovanje, mlade Kontovelke pa se potegujejo za obstanek, vseeno pa je bilo pričakovati, da bodo objektivno boljšpim in bolj izkušenim nasprotnicam nudile kaj veC odpora, Čeprav je tudi res, da ima Sloga za to ligo res moCno ekipo.
Breg - Pallavolo Trieste 2:3 (3:15, 5:15, 15:13, 15:13,11:15)
BREG. S. Sancin, Stur-man, N. Canziani, A. Mauri, M. Sancin, F. Sancin, S. Mauri, I. Pettirosso, S. Mauro, I. Sancin.
ZaCetek tekme ni obetal ničesar dobrega. Brežanke so stopile na igrišče nekoncentrirane in se niso mogle upirati ostrim servisom nasprot-
NARAŠČAJNICE / V A IN B SKUPINI
Kontovelke boljše od Virlusa, Slogi B derbi s Sokolom, Bor in Breg kot stroj
Skupina A
Sloga A- Oma B 1:2 (15:9,10:15,11:15)
SLOGA A: Berzi, Gre-gori, Grgič, Kovačič, Križman, Sosič, Sossi.
Slogašice so v tem kolu igrale proti še nepremagani tržaški ekipi, zato je bil poraz pričakovan, pa tudi Oma je po prikazani igri dokazala, da je njen visok položaj na lestvici povsem upravičen. Slogašice so opravile dober nastop, ki je bil kronan z osvojitvijo prvega seta, v katerem so takoj visoko povedle z 11:2 in prednost tudi obdržale do konca. V preostalih dveh pa jim ni uspelo obdržati enakega ritma igre in so se morale predati boljšim nasprotni-cam.(Inka)
Kontovel - Virtus 3:0 (16:14,15:0,15:4)
KONTOVEL: Milič,
Kante, Furlan, Gollia,
Bukavec, Battigelli,
Strekelj, Stoka, Starc, An-tonini.
Virtus je ena boljših ekip v prvenstvu, kljub temu pa je Kontovelkam močan odpor nudila le v prvem setu. V nadaljevanju je Virtus popolnoma popustil in Kontovel je imel lahko pot do zmage. Za prikazano igro jq treba vsekakor pohvaliti vse igralke, ki na vsaki tekmi res dajo vse od sebe.
Ostali izidi 5. in 6. kola: Ricreatori - Sloga 1:2,
Oma - Sant’Andrea 3:0,
Pallavolo TS - Virtus 0:3,
Pallavolo - Ricreatori odložena.
Vrstni red: Oma 12,
Kontovel 11, Sloga A in Virtus 9, Ricreatori 6, Pallavolo trieste 4, Sant’Andrea 0. (Sloga A ima tekmo veC)
Skupina B
Sokol - Sloga B 0:3 (6:15, 7:15,11:15)
SOKOL: Švara, Trampuž, Leghissa, Sarma Tan-ze, Španu, Vidau, Boga-
Nasveti mladim igralkam na derbiju med Sokolom
(spodaj) in Slogo B (zgoraj) tec.
SLOGA B: Ban, Babu-dri, Cociancich, Criti, Furlan, Kalc, Molassi, Sossi, Gregori, Grgič.
Derbi je zasluženo pripadel slogašicam. Slo je za dopadljivo igro, v kateri sta se obe ekipi potrudili. NajveCja razlika med ekipama je bila v igri na mreži, kjer so slogašice izkoristili tudi svojo fizično premoč in so s prodornejšim napadom onemogočale Sokolu, da bi se jim boljše upiral.
Oma A - Breg 0:3 (1:15, 2:15,4:15)
BREG: Rodella, Terčon, Bet, Zeriali, Luciniani, Orlando, Kalc, Žerjal, Cossutta, Mingot, Slavec, Gregori.
Oma doslej še ni osvojila niti točke, zato res ni mogla predstavljati resnejše ovire za še nepremagane Brežanke, ki so ji
(Foto KROMA)
v treh setih prepustile le sedem točk. Pred težkim derbijem proti borovkam, ki bo’v četrtek v Dolini (ob 18. uri), je bil torej zadnji nastop pravzaprav za Brežanke le dober trening. (M)
Altura - Bor Friulex-port 0:3 (2:15, 4:15, 3:15) BOR FRIULEKPORT: Frandolic, T. Furlani, Krasevich, Miličevič, Pečenik, Posar, Smotlak. ■ Tekma je bila povsem enosmerna in borovke so premagale Alturo brez težav, žal pa tudi tokrat niso mogle pokazati. Česa so zmožne, ker je bil tekmec prešibek. Igralke je treba vsekakor pohvaliti, posebno lep napredek pa sta pokazati Manuela Krasevich in Vama PeCenik.
Vrstni red po 5. kolu: Breg in Bor Friulexport 11, Sloga B in Sokol 4, Oma in Altura 0.
DEČKI / 12. KOLO
Tudi proti Pallavolu neradovoljiv nastop Bora
Slogaši, ki so praktično že osvojili naslov prvaka, so bili v minulem kolu prvenstva dečkov prosti, borovci pa so spet premagani zapustili igrišče.
Pallavolo Trieste - Bor 3:0 (15:4,15:6,15:12)
BOR: Mauri, Bosari, JanCar, Krmec, Mikolj, Pecar, Pipan, Pussini, Savarin.
Borovci so doživeli nov poraz proti tretjeuvršCene-mu Pallavolu. Z igro pa so odpovedali, kajti nasprotniku v bistvu niso nudili večjega odpora, to še posebno v prvih dveh setih. Naši fantje, ki verjetno v prvenstvu ne vidijo več motivacij, kar pa absolutno ni opravičljivo, so predvsem v prvih dveh setih veliko grešili ter domačinom ponudili seta. V tretjem so naši le reagirali, po izenačenem boju pa niso uspeli doseči niti delen uspeh. Upamo, da dve koli pred koncem bodo naši le zaigrali bolje ter si privoščili še kakšno zmago. (Dejan)
Ostala izida 12. kola: Ricreatori - Volley 80 0:3, Virtus - Volley club 1:3.
Vrstni red: Koimpex 20, Volley club 18, Pallavolo Trieste 12, Volley 80 10, Bor 6, Ricreatori 2, Virtus 0.
nic. Ce pa so učinkovito sprejemale, se je zataknilo pri tretji žogi, saj so prav v napadu zgrešile neverjetne žoge. Od tretjega seta dalje pa se je igra razživela. Brežanke so zaigrale odločneje, tako v drugi, kot v prvi liniji, in so, kljub vrsti zgrešenih servisov, uspešno zaključile tretji in četrti set. V petem setu Brežanke niso izkoristile psihološke prednosti in Pallavolo je z učinkovitim močnim servisom v hipu povedel s 5:0. V nadaljevanju pa so le reagirale, se nevarno približale nasprotnicam na 1, 2 točki razlike, vendar so prav v končnici naredile nekaj naivnih napak, tako da jim je zmaga za las spodletela. Izredno pohvalo zasluži mlada podajaCica Irina Pettirosso, ki je v krstnem nastopu zelo dobro opravila svojo nalogo. (K.S.) „
Ostali izidi 5. kola:
Killjoy -Prevenire 3:0, Virtus - Sant’Andrea 3:1..
Vrstni red: Virtus, Sloga in Pallavolo Trieste 8, Sant’Andrea 6, Breg in KIlljoy 2, Kontovel in Prevenire 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Nuova Pallavolo -Sokol 3:0 (15:6, 15:6, 15:13)
SOKOL: T. in V. Švara, Radetič, Kralj, Visin-tin. Bogateč.
Zal je Sokol tudi na tej tekmi nastopil v zelo okrnjeni postavi, zato se ni mogel resneje upirati nasprotnicam (razen kot v izenačenem tretjem setu, ko so tudi vodile s 13:12), ki sicer niso bile
nepremagljive. Zarad odsotnosti so moral6 nekatere igralke igrati v zanje neobičajnih vloga11 in so šele v tretjem seta delovale nekoliko bol) uigrano in motivirano' Skoda za poraz, kajti vDj ga nabrežinske ekipe bi lahko bila v tem prvenst' vu drugačna, ko bi nastO' pile v popolni postavi ia pokazale večjo zavzetos za prvenstvene nastope’
Ostali izid 3. kola: Ju' lia - Altura 3:0, Sloga A ni igrala.
Vrstni red: Julia in Nuova Pallavolo 4, Slog3 A in Sokol 2, Altura 0.
Skupina B
Sant Andrea - Sloga B 3:1 (4:15, 15:4, 15:6' 15:8)
SLOGA B: Canziani’ D’Agostini, Ferluga, Ket' te, Milič, Sossi, StrajD’ Žagar.
V soboto so mlade sloj gašice doživele svoj tret)1 poraz. Kljub porazu p3 smo lahko res zadovoljn1 z igro, ki jo je naša ekip3 predvajala v prvem setu-Slogašice so namreC svoje nasprotnice poV' sem naidgrale v vseh elementih igre. V nadaljevanju je Sant Andrea odločno reagiral, Sloga p3 nekoliko popustila, vendar pa poraz ni bil tako gladek, kot bi dali mislit1
delni izidi v posameznih
setih. Slogašice so se namreč domačinkam upirale, svoj trud pa velikokrat kronale le ^ menjavo ne pa tudi točko. (Inka)
Ostali izid 3. kola: Sgt - Virtus 3:1, Bor FriuleK port ni igral.
Vrstni red: Virtus in Sgt 4, Bor Friulexport in Sant’Andrea 2, Sloga B 0.
DEKLICE / KAR TRI NASE SESTERKE V KONČNICI!
Polfinalna para Bor-Sloga in Pallavolo-Kontovel
Prvi del prvenstva se je konCal.
V	končnico za naslov prvaka so se uvrstile kar tri slovenske šesterke.
V	A skupini je zmagal Pallavolo Trieste pred borovkami, v B skupini pa Koimpex pred Kontovelom.
Polfinalna para (dve tekmi) sta Koimpex - Bor Friulexport in Pallavolo Trieste - Kontovel. Zmagovalca se bosta v finalu (ena tekma) pomerila za naslov prvaka.
Skupina A
Sloga - Pallavolo 0:3 (1:15, 4:15, 4:15)
SLOGA: Canziani, D’Agostini, Ferluga, Kette, Milic, Sosič, Strajn, Žagar.
V zadnjem kolu so mlade slogašice igrale proti zmagovalcu skupine, ki je bil zanje premočan nasprotnik. Poleg tega pa so se naše igralke verjetno že pred samo tekmo sprijaznile s porazom, tako da je bilo srečanje povsem enosmerno in Pallavolo je zmagal svoj up brez večjega naprezanja. Sloga je v tem prvenstvu osvojila le dve zmagi, vendar so v tej ekipi nastopale igralke letnika 1980, kar pomeni, da bodo v isti kategorji
lahko igrale tudi prihonje leto. Izkušnje, ki so si jih nabrale z igranjem proti starejšim nasprotnicam, pa se jim bodo v prihodnji sezoni prav gotovo obrestovale. (Inka)
Ostali izid zadnjega kola: Sgt -
Ricreatori 1:3.
Končni vrstni red: Pallavolo Trieste 16, Bor Friulexport 12, Ricreatori 8, Sloga 4, Sgt 0.
Skupina B
Altura - Koimpex 0:3 (4:15, 6:15,10:15)
KOIMPEK: Babudri, Ban, Critti, Furlan, Kalc, KocjaneiC, Molassi, Sosič.
Zadnje prvenstveno srečanje v izločilni skupini je predstavljalo golo formalnost, saj si je Koimpex že pred Časom zagotovil prvo mesto, Altura pa tretje. Domačinke so našim igralkam nudile skromen odpor, Koimpexove deklice pa so tekmo izkoristile kot trening za zahtevnejše nastope v play offu, ki bo odločal o pokrajinskem prvaku. V uvodni tekmi bo Koimpex igral proti drugouvrščenemu iz B skupine, to je ekipi Bora. (INKA)
Breg - Kontovel 0:3 (11:15, 5:15, 12:15)
BREG: Mauro, Družina, Rocco, Sancin, Carboni, Rodella, TerCon, Zeriali.
KONTOVEL: Sossa, Starec, Ferluga, Kobau, Stocca, Skerk, Obad, Kante, Businelfi.
Zadnji derbi v letošnjem prvenstvu je pripadel Kontovelkam, Breg pa je nudil odličen odpor nasprotnicam. Obe ekipi sta pokazali privlaC-. no igro, ki je bila v vseh setih zelo napeta. Breg je v prvem setu celo vodil, kar je Kontovelke nekoliko presenetilo, vseeno pa je šel set na stran le-teh. Drugi set je bil bolj enosmeren, kajti Kontovelke so pokazale dinamičen napad, ki ga BreZankam ni uspelo zaustaviti. V tretjem setu pa je Breg pokazal tisto borbenost in dobro igro, ki bi jo lahko zmogel na vseh tekmah. Breg se je že nadejal zmage, ko so Kontovelke s servisom poskrbele za preobrat. (M.S.)
Ostali izid: Virtus - Oma 0:3.
Končni vrstni red: Koimpex 20, Kontovel 16, Altura 12, Oma 8, Breg in Virtus 2.

Rokomet / zenska c liga
Kras Trimac iz Vicenze samo s točko
l(J^atros Vicenza -^ Trimac 19:19 (8:11)
n TRIMAC: Calzi, erluga 4, T. Kermec,
L?ermec !. Bizjak 3i likove l, Citter 1, V. Y 8a' Jagodic 9. rol Sob°to 80 Krasove Vin0me.taSice odigrale v tek enZ* treti° povratno
sC° !et0Sniega Prven-tero Z eblP0 Albatros, ka-
soko
ie h° Premagale. Kazalo saj a °° tudi tokrat tako, tJ s° že na začetku naše ved^e pobudo in po-jjj , e' toda zaradi pre-o agresivne obrambe n ^Ptotnice v 15. mi-5.g1 ®tanje izenačile na odi beba) so krasovke ra 0Cn° reagirale in z ppP'doženima Dolores On, .° tu Vesno Jagodic
Zlik 2	do od-
a Pa so domačinke
dosegle še dva gola.
Po odmoru pa so Zgo-nicanke zaigrale slabše in do desete minute v drugem delu izid izenačile. Od tedaj je bila igra stalno izenačena, uspešne akcije so si sledile na obeh straneh, dokler krasovke niso zaostale celo za 2 gola. Nato pa je izredno dragocen zadetek dosegla Vera Kermec, nezbrane domačinke so takoj nato še nerodno izgubile žogo, kar so naše izkoristile in s hitrim protinapadom tudi izenačile. Izid ne zadovoljuje pričakovanj krasovk, ki so računale na celoten izkupiček. Neodločen izid pa je posledica tega, da Zgo-niCanke niso znale obdržati koncentracije skozi celo tekmo. (Vesna)
r KOŠARKA / C2 IN D LIGA -i r JADRANJE
Nocoj Bor-Arfe Težko za Cicibono jutri v Gradežu
Kontovel jutri s Scogliettom V četrtek še Dom in Sokol
Košarkarska deželna federacija je določila, da morajo društva v C2 in D ligi v teku tega tedna odigrati zaostale tekme, ki so odpadle zaradi umora navijača iz Genove.
C2liga
BOR: Ze nocoj (ob 21.00) bodo borovci gostih gorišld Alte, s katerim se bodo letos prvič pomerili saj so na prvi tekmi v Gorici zmagah brez boja (zaradi razbitih tabel). Borovci imajo priložnost, da nadaljujejo z uspešno serijo (4 zmage v zadnjih 5 tekmah).
DOM: Mianijeva ekipa bo zaposlena v Četrtek (ob 20.30) na zahtevnem gostovanju v Vidmu proti Udine-seju, Id je trenutno 4. Domova, ki letos še niso osvojih točk v gosteh, bodo skušah izkoristiti nemotiviranost nasprotnikov, ki so že odrezani od boja za napredovanje.
D liga
CICIBONA: Kovačičeva ekipa bo jutri zvečer (ob 21.00) igrala v Gradežu proti zelo nevarnemu nasprotniku, ki ima le dve točki manj. Odsoten bo Ivan Bajc, Giacomini je bolan, vprašljiv pa je tudi nastop Semna. Toda Ce belozeleni želijo ostati med najboljšimi, morajo za vsako oceno zmagati.
KONTOVEL: Starčeva ekipa bo jutri zveCer (ob 21.00) gostila poprečni Scoghetto in kljub nekaterim odsotnostim imajo plavobeli lepo možnost, da osvojijo četrto zaporedno zmago.
SOKOL: Po treh zaporednih porazih bodo sokolova (spet brez B.Pertota in Civardija) skušah prekiniti negativni niz. V četrtek (ob 21.00) bodo igrali v TrziCu z Adijem, Id se nahaja na sredini lestvice. (VJ)
KOŠARKA / PRVENSTVI NARAŠČAJNIKOV IN DEČKOV
Tesen poraz domovcev Dečki: zmagi Sokola in Bora
j^RAšCAjNna
(3l^ " ktermuggia 76:78
Vat?°M: StefanCiC 24, Hroi-irri Bogateč, Brundula, &1Cl Valente> Fonda 4, 2 »T11®’ Zobin 14, Bukavec 2’ Pavletič 8; trener
^Guštini, PON: Mura. Mm ,Ub ternu, da je ekipa iz popila les 5 igralri,pa be rt 3 Pmmagah tokrat sla-dveh°tIl?VCe’ Ft so v zadnjih (pu ,euruh premalo trenirah stal,, \ Rezultat je bil sicer ie ua?ii1ZenaCen’ odločitev pa k Paola v zadnjih sekundah,
^Pgtameta. (M. Guštin).
Dom Unitecno - Don Bo-
Dn?32 (24:81)
Pahor m0dir0ža 17 (3:6)’
(l:21 ’.rtaujSCek, Grauner 9
lob 2 n j.?cia’ Tacco 2’ Go-2 7 j.ttadikon 4, Cozzuccoh
POblnj Bresciani 22 (1:2). pN' Bodiroža (34).
Prvouvršcenemu Veli 0scu 80 domova doži-ro PJ8^0 katastrofo, za kate-terprJ6 ™v Prvi polčas, v ka-nor 80 domovci (pri tem
L 86™ neb°rbeno. Takoso Dnl 1 80s9e imeh ob koncu
n°stiaS4Sk0rai 60 tock Pred'
nel ' j sreCo je visok zaosta-sov!|dmil »belo-rdece«, ki Žarno j ,®em Polčasu zaigrah 4 m' dobro m učinkovito. V a,uan'.drugega dela je bil redali S1C9r že 94:30, od takrat Jf.Pa J® Dom odločno rea-
ensV ie8a tiresciamia skoraj natOVmdno kosal z močnim nemPr°tnlk?m’ ki je v glav-
id
obtoku16 držali pressing iezulm°' Ne ^ode na končni Dni,, i- ie tmba vse domovce P^aht za drugi del igm, še to Pbn° P8 izredno borbene-eneiJ-aUneria’ ki je sovojo ml s1!0 Posredoval tudi osta-tf^'^lcem. (Semolič) Mar? Edi Aut0 * hala San (58:42° Gradisca 1U:74
BqR: Kafol 8 (2:6), Zobec 6
(0:4), Smilovich 14 (4:9), Stokelj 19 (7:8), Opelli, Santi 14, Posari 12 (2:9), Tolentino 7 (3:10), Lovriha 27 (3:10), Košuta 4; trener: Krede.
PM: 21:56.
Borovi košarkarji so proti šibki ekipi iz Gradišča dosegli najvišjo zmago doslej. Naši so neverjetno slabo zaCeh (0:10), nato pa so se le prebudih in ob polčasu imeli že 15 tock prednosti.
V dragem delu so borovci zaustavih še edinega dobrega igralca nasprotnikov Radolhja (21 tock v prvem polčasu) in brez problemov zmagah. Tokrat so igrali vsi precej dobro,
med posamezniki pa je izstopal predvsem Emanuel Lovriha, ki je dal 27 tock (Niko)
Sokol - Ferroviario 105:87 (48:48)
SOKOL: Pavlbtic 45 (4:6), Rebula 14 (2:5), Frandoli, Do-glia 19 (2:7), Semec 17 (1:2), Bogateč 8, Bukavec, Hrovatin 2.
3T: Pavlehc in Doglia po 1. SON: 26.
Sokolovi dečki so se morali tokrat pošteno namučiti, preden so strli odpor trdoživega Ferroviaria. Našim fantom ni in ni uspelo zaigrati kot znajo vse do odmora, saj so v prvem delu stalno zao-
stajali. Iz splošnega povprečja sta delno izstopala le Ravel Bogateč in Robi Pavletič. Vsi ostali pa so igrah daleč pod svojimi sposobnostmi. Na srečo so nato besede trenerja Popoviča vzpodbudile tudi ostale košarkarje, tako da se je slika povsem spremenila v drugem polčasu. Domači peterki je končno uspelo povesti (71:58), ko so tudi ostali igralci zaigrah bolj zbrani. V zadnji Četrtini pa je Sokol Se povečal prednost z nekaterimi hitrimi protinapadi. Odsotnost nekaterih standardnih igralcev je le delno opravičilo za slabo predstavo v prvem delu (A.T.)
Čupine
jadrnice
doslej
uspešne
Zimski pokal v Barkovljah
V Barkovljah je bila v organizaciji SVBG v nedeljo
3.	preizkušnja (od 5 predvidenih) 14. Zimskega pokala za kajutne jadrnice.
Ze teden prej je bila regata zelo zanimiva, zaradi nestabilnega vremena, ki se je z burjo sprevrglo	v
deževje, pa je organizatorjem uspelo izvesti le dve preizkušnji, od katerih se druge zaradi slabega vremena ni udeležilo precej posadk.
Tokrat je bilo vreme sonCno in klub zmerni burji (od 3 do 6 m/s) so tekmovalci opravili le eno preizkušnjo. Regate se je udeležilo 29 posadk (med temi tudi tri Cupine), ki so bile porazdeljenih v sedem kategorij.
Cuparji so se doslej zelo dobro odrezali, saj je po treh preizkušnjah jadrnica Tro breizh (Fulvijo Iskra) trenutno na tretjem mestu v 2.kategoriji, Ali baba (Na-dia Canalaz) na 2. mestu v 3.kategoriji ter Vienivia-conme (Nino Che-rini) na 2. mestu v
4.	kategoriji. Organizatorji bodo, Ce bo vreme dopuščalo, skušali v nedeljo izpeljati še zadnji dve preizkušnji. (Domeniš)
aaibojiLVedno igral s svoi°
r MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA / PRIMORJE A REMIZIRALO n
Zarjani pregazili Esperio Tudi borovci visoko zmagali
NARAŠČAJNIKI
Zarja Adriaimpex - Esperia 12:0 (3:0)
Strelci: Lorenzi, Miliano in Ota po 3, Karis 2 in Šušteršič 1.
ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gregori (Babuder), KriZmanCiC, Bukavec, Jan Gregori (Damjan Gregorij, lozza, Miliani, Karis, Lorenzi, Gurman, Blazina, Šušteršič (Ota).
Zarjani so do vrha napolnili mrežo Esperie, ki je bila povsem nedorasel nasprotnik in goh so zlasti v drugem polčasu padali kot na tekočem traku. Nasprotnik je bil res slab, kljub temu pa je bilo treba počakati do 20. minute, da so naši fantje dali prvi zadetek, čeprav so pred tem imeli že zrelih priložnosti. Kljub izdatni zmagi naši nogometaši niso igrali tako dobro kot na prejšnjih tekmah.
O sami tekmi tokrat ni kaj povedati, saj nam sam končni izid daje jasno sliko dogajanj na igriSCu. Omenimo naj, da so bili tokrat Se posebej razpoloženi Lorenzi, Ota, in Miliani, ki so dah po tri zadetke, ob tem pa je Ota, ki je v drugem polčasu dosegel tri zadetke zapravil Se nekaj neverjetnih priložnosti za gol. V vratih
je prvič zaigral Babuder, ki pa ni imel priložnosti, da bi se izkazal in se je le nekajkrat dotaknil žoge.(d.gr.)
NAJMLAJSI
Ponziana - Bor Farco 0:4 (0:2)
Strelci za Bor Farco: Škabar, Cemjava, Pahor in Giraldi.
BOR FARGO: Jas Gregori (Hrovatin), GuStin, Batič, Berce (Babudri), Grgič, Primosi, Gabrovec, Pahor, Longo (Giraldi), Cemjava, Škabar.
Proti povprečni Ponziani so plavi ponovno brez večjih težav zmagali, saj domači niso bili nevarni in niso niti enkrat resno ogrozih vrat borovcev. Borovci so takoj zagospodarili na sredini igrišča, v napadih pa so bili skoraj vedno nevarni. Ze v uvodnih minutah se je vratar domačih dvakrat izkazal in preprečil zadetek najprej Pahorju in potem Škabarju. Kljub temu je gol tako rekoč visel v zraku. Naši fantje so stisnili domače v njihov kazenski prostor in v enem od Številnih napadov je Škabar preigral celo vrsto nasprotnikov igralcev, se znaSel sam pred vratarjem in iz neposredne bližine dosegel vodeči zadetek. Kmalu za tem je Cemjava z diagonalnim strelom nepričakovano dosegel še drugi zadetek.
Tudi po odmoru, ko je trener Zeželj zamenjal igralce, se slika na igirSCu ni spremenila, borovci so bili še nevarnejši, tako da so bili domači brez moči. Najprej je Jan Pahor po privlačni akciji dosegel še tretji gol, proti koncu tekme pa je Giraldi dosegel še en zadetek in postavil končni izid 4:0. (d.gr.)
ZAČETNIKI
Primorje Merland A - San Gio-vanni 1:1 (1:1)
Strelec za Primorje: Strain PRIMORJE: Furlan, Kante, L Križ-mancic, Pilat, Milic, Antonini, V. križmancic, Privileggi (Puzzer), Strain, Merlak, Pavletič.
Začetniki Primorja A in San Gio-vannija so si razdelili točko, kar pa le deloma odgovarja dogodkom na igriscu. Gostje so prvi povedli že takoj na začetku srečanja, izenačujoči gol pa je kmalu zatem dosegel Strain. V nadaljevanju so Pro-seCani imeli precejšnjo premoč in precej priložnosti, v drugem delu pa jim je zmanjkalo mod, saj so zaradi bolezni manjkali nekateri igralci, drogi pa so gripo komaj preboleli. Opidna - Primorje Merland B odložena zaradi slabega vremena
izidi in lestvice
Nogomet Deželni mladinci
IZIDI: Cormonese - Juventina 2:2, Gradese - Rondu, Ludnico - Itala S. Marco in San Canzian - San Gio-vanni odložene, San Luigi - Portuale 1:0, San Sergio
-	Fortitudo 2:0, Staranzano - Ponziana 2:0.
VRSTNI RED: Ronchi in S. Sergio 32, Cormonese 29, Ponziana 26, Itala S. Marco, Staranzano in Juven-tina 22, San Giovanni 20, San Canzian 18, Fortitudo 15, San Luigi, Gradese in Ludnico 11, Portuale 5. PRIHODNJE KOLO: Fortitudo - Cormonese, Itala -Staranzano, Juventina - San Luigi, Ponziana - Gradese, Portuale - San Canzian, Ronchi - San Sergio, S. Giovanni - Ludnico.
Pokrajinski mladinci
IZIDLChiarbola - Primorje 8:1, Domio - Zaule 4:0, Edile Adriatica - Costahmga 3:1, Muggesana - Mon-tebello D. B. 2:1, Olimpia - Sant’Andrea in Vesna -Opicina odloženi, San Marco prost.
VRSTNI RED: Domio 29, Opicina 28, Costalunga 22, Olimpia in Muggesana 19, Sant’Andrea 18, Edile Adriatica in Chiarbola 17, San Marco 16, Zaule 15, Montebello D. Bosco 13, Primorje 12, Vesna 1. VRSTNI RED: Costalunga - Olimpia, Montebello D. B. - Vesna, Primorje - Muggesana, San Marco - Domio, Sant’Andrea - Chiarbola, Zaule - Edile Adriatica, Opicina prosta.
Naraščajniki
IZIDLAlt. Muggesana - Olimpia 2:2, Domio - Portuale 4:1, J. Aurisina - Sant’Andrea 0:9, M. D. Bosco
-	CGS odložena, Opicina - Chiarbola 1:0, Ponziana
-	Costalunga 1:2, San Sergio - Fortitudo 4:2, Zarja Adiiaimpex - Esperia 12:0.
VRSTNI RED: Sant’Andrea 39, Zarja Adriaimpex in Fortitudo 35, Opicina 31, Domio 27, Alt. Muggesana 26, Costalunga 23, Olimpia 20, Chiarbola 19, San Sergio 18, Portuale 15, Montebello D. B. in CGS 13, Ponziana 8, Esperia 6, J. Aurisina 0. PRIHODNJE KOLO: Chiarbola - S. Sergio, Costa-lunga - M. D. Bosco, Domio - Zarja Adriaimpex, Esperia - Opicina, Fortitudo - J. Aurisina, Olimpia -Ponziana, Portuale - CCS, Sant’Andrea - Alt. Muggesana.
Najmlajši
IZIDI: Alt. Muggesana - Opicina 1:1, Costalunga -Montebello D. B. 0:2, Esperia - Domio 0:0, Fani Olimpia - Chiarbola 4:0, Ponziana - Bor Farco 0:4, Sant’Andrea - Fortitudo 0:3, San Luigi - San Sergio 0:5, CGS prost.
VRSTNI RED: Fani Olimpia 37, San Sergio 34, Montebello D. B. 33, Bor Farco 29, Alt. Muggesana 24, Opicina 23, Fortitudo 20, Esperia 16, Domio 15, CMaibola 12, Costalunga in Sant’Andrea 11, CGS 10, Ponziana 8, San Luigi 7.
PRIHODNJE KOLO: Bor Farco - Esperia, CGS - Costalunga, Chiarbola - Sant’Andrea, Fortitudo - San Luigi, Montebello D. B. - F. Olimpia, Opicina - Ponziana, San Seigio - Alt. Muggesana, Domio prost.
Začetniki - spomladanski del
Skupina A
IZIDI 1. KOLA: Costalunga - San Luigi A in Chiarbola - Alt. Muggesana odloženi, CGS - Portuale 0:0, Primorje Intmand A - S. Giovanni 1:1, Fortitudo -S. Sergio A 1:3, Fani Olimpia - Triestina A 1:8. VRSTNI RED: Triestina A in S. Sergio A 2, Primorje Interland A, S. Giovani, CGS in Portuale 1, Alt. Muggesana, Chiarbola, Costalunga, San Luigi A, Fortitudo in F. Olimpia 0.
PRIHODNJE KOLO: San Sereio A - Triestina A, S. Giovanni - Fortitudo, Portuale - Primorje Interland A, Alt. Muggesana - CGS, San Luigi A - Chiarbola, Costalunga - Fani Olimpia.
Skupina B
IZIDI 1. KOLA: Roianese - Domio 0:0, San Sergio B
-	Zaule 7:0, Esperia - Opicina 3:3, Sant’Andrea -Ponziana 4:0, Primorje Interland B - Montebello D. Bosco in San Luigi B - Triestina B odloženi. VRSTNI RED: San Sergio B in Sant’Andrea 2, Esperia, Opicina, Domio in Roianese 1, Primorje Interland B, Montebello D. Bosco, San Luigi B, Triestina B, Ponziana in Zaule 0.
PRIHODNJE KOLO: Ponziana - Triestina B, Mont. D. Bosco - Sant’Andrea, Opicina - Primorje Interland B, Zaule - Esperia, Domio - San Sergio B, Roianese - San Luigi B.
Obvestilo
SPD GORICA
obvešča, da sprejemajo prijave za društveno tekmovanje v veleslalomu, ki bo v nedeljo, 12. marca, na Trbižu, na sedežu društva danes in v četrtek od 19. do 20. ure, jutri pa od 11. do 12. ure. Na razpolago je se nekaj mest na avtobusu. Prijave so možne samo na sedežu društva.
TPK SIRENA
sporoča, da je tajništvo na razpolago članom vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure. Tel. St. 422696.
SKBRDINA
obvešča, da je vpisovanje za avtobusni izlet v Trbiž, ki bo v nedeljo. 19. L m., v ponedeljek od 19. do 21. ure na sedežu kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah.
JAMARSKI ODSEK SPDTrst
in Jamarski klub Boljunec priredita v četrtek, 9. t. m., ob 19. uri v prostorih pizzerije »Amico« v Materiji večer z diapozitivi na temo »Vodne jame v Matarskem podolju«. Vstop prost.
ŠPORT
Torek, 7. marca 1995
AVTOMOBILIZEM / FORMULA INDY
MARATON
JADRANJE / DRAMA NA AMERICA'S CUP
Prvo dirko v novi sezoni dobil mladi Jacque$ Villeneuve
Provi polom ekipe Rogerjo Penskejo
MIAMI - Na prvi dirki nove sezone formule indy je svojo drugo zmago v karieri zabeleži komaj 23-letni Kmadcan Jacques Villeneuve. Dirko je sicer najbolje zaCel American Michael Andretti. Id si je privozU že več kot deset sekund prednosti. Nato pa je ob prehitevanju zaostankarjev za cel krog s prednjim desnim kolesom rahlo oplazil zaščitni zid in zaradi okvare vzmetenja po nekaj krogih moral odstopiti.
Vodstvo je prevzel Brazilec Mauricio Gugelmin, tik za njim pa se je vozil Villeneuve. Dirka je bila odločena v 60. od skupno 90 krogov, ko sta Gugelmin in Villeneuve skupaj zavila v boks po gorivo in nove gume. Delo je bolje opravila Villeneuveova ekipa, Brazilec in Kanadčan pa sta na ta način zamenjala mesti. Na ozkem in zavitem uličnem dirkališču Gugelmin vse do konca ni imel nobene prave priložnosti za napad, čeprav je zaradi številnih nesreč pred dirkače še nekajkrat zapeljal sodniški avto.
Pravi polom so doživeti lanski prvaki, ekipa Rogerja Penskeja. Emerson Fittipaldi je zaradi težav z elekroniko odstopil že kmalu na začetku, podobne
težave pa je imel tudi lanski prvak Al Unser, a mu je vseeno uspelo pripeljati do cilja. Z devetimi krogi zaostanka je pristal na skromnem 15. mestu. Bolj so lahko zadovoljni pri Nevvman Haasu, Čeprav sta oba njihova dirkača Tracy in Andretti odstopila. Dokazali so, da bodo z nekoliko več sreče Se kako resni kandidati za končni naslov. Veliko zanimanja je vladalo za nastop Christana Fittipaldija. Mladi Brazilec je bil na koncu izvrsten peti, a bi bil ob nekoliko boljši taktiki postankov v boksu lahko se boljši. Drugi mladi novinec iz Brazilije, ki je s četrtim mestom navdušil v kvalifikacijah, Gil De Ferran (lani je vozil v formuli 3000), je bil na začetku povsem pri vrhu, a je zaradi okvare motorja moral kmalu odstopiti.
Rezultati: 1. Jacques Villeneuve (Kan) - povprečna hitrost 133.251 km/h, 2. Mauricio Gugelmin (Bra), 3. Bobby Rahal, 4. Scott Pruett (oba ZDA), 5. Christian Fittipaldi, 6. Raul Boesel (oba Bra), 7. Christian Danner (Nem), 8. Jimmy Vasser, 9. Danny Sultivan. 10. Bryan Herta (vsi ZDA).
Naslednja dirka bo 19. marca v avstralskem Surferfs Paradisu. (S. D.)
V Los Angelesu folaaf slavila Veram Prasadova
LOS ANGELES (STA/AP) - Ekvadorec Rolando Vera in Francozinja Nadia Prasad sta zmagovalca tradicionalnega desetega losangeleška mednarodnega maratona.
Izidi - moški: 1 Rolando Vera (Ekv) 2:11:39, 2. Bob Kem-painen (ZDA) 2:11:59, 3. Martin Pitayo (Meh) 2:12:49, 4. Ar-turo Barrios (ZDA) 2:14:47,	5. Mark
Plaatjes (ZDA) 2:15:41, 6. Jose Santa-na (Bra) 2:18:01; ženske: 1. Nadia Prasad (Fra) 2:29:48, 2. Anna Rybicka (Pol) 2:32:59, 3. Ljubov KloCko (Ukr) 2:33:31, 4. Anie-la Nikiel (Pol) 2:34:51, 5. Kirsi Rauta (Fin) 2:41:46, 6. Olia Koso-lapova (Ukr) 2:44:49.
Jadrnica One Auslralia potonila
V izredno močnem vetru po so jo člani posadke no srečo odnesli brez posledic
NOVICE
Hokej na ledu: Beljak prvi finalist
BELJAK/CELOVEC - VSV/Beljak je prvi finalist končnice za naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu. BeljaCani so v nedeljo zveCer v Četrti tekmi slaviti tretjo zmago in s tem izločiti celovški KAC iz nadaljnjega tekmovanja. Igra pred 5000 gledalcev se je končala 7:5 (1:1, 2:3, 4:1), bila pa je polna dramatike: KAC je konec druge tretjine vodil 4:3, v 57. minuti so Celovcani izenačili na 5:5, nato pa je sledil veliki nastop kanadskega legionarja Jimmyja Penneya, ki je z goloma v 59. in 60. minuti tekmo dokončno odločil v korist Beljaka. VSV je prvi dve tekmi dobil s 4:3, 5:3, tretjo pa izgubil 3:4. Nasprotnik VSV-a bo znan jutri po peti tekmi med lanskoletnim prvakom VEU Feldkirch in EC Gradec. Feldkirch je Četrto tekmo dobil s 4:2 in tako izenačil stanje v zmagah na 2:2. (I.L.)
Courier zmagovalec Scoftsdala
SCOTTSDALE (STA/dpa) - American Jim Courier je zmagovalec teniškega turnirja v Scottsdalu, potem ko je v finalu premagal Australca Marka Phi-lippoussisa s 7:6 (7:2) in 6:4.
Thomas Muster zmagal v Mehiki
CIUDAD DE MENICO (STA/APA) - Drugi nosilec Avstrijec Tomas Muster je v finalu teniškega turnirja v glavnem mestu Mehike (nagradni sklad 330.000 dolarjev) premagal Brazilca Femanda Me-ligenija s 7:6 (7:4) in 7:5. To je 24. turnir ATP, ki ga je osvojil Avstrijec v svoji karieri, in prvi v letošnjem letu.
Agassi vse bliže Samprasu
MONTE CARLO (STA/AFP) - American Andre Agassi se vztrajno približuje rojaku Petu Samprasu, ki sicer se vodi (to je njegov 77. zaporedni teden, odkar se je nazadnje povzpel na vrh), vendar ima sedaj le še 372 točk naskoka pred drugouvrščenim Agassijem. Se pred tednom dni je imel Sampras pred Agassijem prednost 749 točk.
Najnovejša lestvica ATP: 1. (1.) Sampras (ZDA) 4389 točk, 2. (2.) Agassi (ZDA) 4017, 3. (3.) Becker (Nem) 3251, 4. (4.) Chang (ZDA) 2697, 5. (5.) Bm-guera (Spa) 2619, 6. (6.) Ivaniševič (Hrv) 2500, 7. (8.) Berasategui (Spa) 2488, 8. (9.) Stich (Nem) 2467, 9. (7.) Kafelnikov (Rus) 2434, 10. (10.) Kraji-cek (Niz) 2239 itd..
Izidi hokejske lige NHL
New York, 6. marca (STA/AP) - Izidi nedeljskih tekem severnoameriške profesionalne hokejske lige NHL: Chicago - Anaheim 3:0, Edmonton - Detroit 4:2, Boston - Hartford 5:2, Buffalo - Montreal 4:1, Ottavva - N.Y. Islanders 3:1, Philadelphia - Pittsburgh 6:2, VVashington - N.Y. Rangers 4:2, VVinnipeg -Calgary 3:2, Dallas - St. Louis 2:1; vrstni red: vzhod - atlantska skupina: N.Y. Rangers 25, Philadelphia
21,	Tampa Bay 20, New Jersey 20, N.Y. Islanders 19, Florida 17, VVashington 17; severovzhodna skupina: Pittsburgh 32, Quebec 31, Boston 26, Buffalo
22,	Hartford 19, Montreal 18, Ottavva 9; zahod -centralna skupina: Chicago 29, Detroit 27, St. Louis 25, Toronto 23, Dallas 19, VVinnipeg 19; pacifiška skupina: Calgary 24, San Jose 20, Vancouver 19, Edmonton 18, Los Angeles 14, Anaheim 13.
NBA / TEKME BREZ ZASTOJEV
Vlade Divac, Dino Radja in Toni Kukoč »malchvvinnerji«
NEW YORK - Konec tedna so v NBA odigrali 13 tekem. Kot že večkrat letos pa so vlogo glavnih protagonistov odigrali Vlade Divac (30 točk in zmagoviti koš), Dino Radja (23) in Toni Kukoc (21). Vsi trije so biti »top scorerji« v svojih ekipah, ki so vse tudi zmagale.
IZIDI - sobota: Cleveland - New York 94:106 (J.VVilfiams 20; Starks 29), Utah - Portland 98:81 (K.Malone 30; (.Robinson 23), Philadelphia - Chicago 94:106 (Barros 26; Kukoč 21 - 10:17 iz igre, 3 skoki, 3 asistence v 33 minutah, Pippen 17), Indiana - Boston 101:107 (Scott 21; Radja 23 - 8:10 iz igre, 8 skokov, D.VVilkins 19), Ctippers - Denver 89:101 (Vaught 17; Mutombo 21), Dallas - Detroit 91:98 (Mashbum 22; Dumars 19); nedelja: San Antonio - Houston 124:103 (D.Robinson 31, Rodman 27 skokov; Olajmvon 25, Drexler 22), Orlando - Atlanta 113:111* (O’Neal 30, A.Hardaway 23; Long in Augmon po 20), Golden State - Phoenbc 112:122 (Marshall 29, T.Hardaway 25-6 trojk; Barkley 31, K.Johnson 22), Lakers - Minnesota 105:102 (Divac 30; C.Smith 24), Sacramento - Charlotte 88:80 (Richmond in VV.VVilliams po 20; Cuny 21), Miami - VVashington 103:90 (Eackles 17; Howard 25), New Jersey - Milvvaukee 99:94 (K.Anderson 22, Coleman 21; G.Robinson 21). (VJ)
SAN DIEGO - One Au-stralia pod vodstvom Johna Bertanda, edinega človeka, ki je v več kot stoletni zgodovini tekmovanja pred 12 leti Američanom odvzel pokal, je v močnem vetru in dvometrskih valovih potonila 365 metrov globoko.
Po daljšem obdobju jadranja v lahkih vehovih, je včeraj na regatnem polju zapihal veter s hitrostjo 20 vozlov, kar je skrajna meja, v kateri je po dogovora tekmovalcev še mogoče izpeljati tekmovanje. New Zealand, One Australia in France 111 so predlagale odlog tekmovanja, ki pa ga organizatorji niso sprejeli. Najvišjo ceno so plačali Avstralci, saj se je One Austra-lia v boju z vodečim New Zealandom prelomila (na sliki AP) in v dobri minuti in pol potonila. Človeških žrtev na sreCo ni bilo. Drugouvrščena jadrnica v razredu izzivalcev, vredna 1.5 milijona dolarjev, za katero
je bilo porabljenih veC kot 20.000 delovnih ur, je tako izgubljena, upi Avstralcev, da si priborijo mesto edinega izzivalca pa so odvisni od stare jadrnice. Avstralci so po diplomatski poti že zaceli pogajanja, da bi z morskega dna dvignili vsaj jambor in jadra, ter tako deloma pripomogli h konkurenčnosti stare jadrnice.
V drugem dvoboju je France 111 pod vodstvom Marca Pojota odstopil vsega 1.6 kilometra pred ciljem in tako zmago prepustili Rioji de Espani, podobno pa se je godilo tudi v regati branilcev. Na Starš & Shipes so doživeli manjšo dramo, ko se je eden izmed elanov posadke zaradi popravila povzpel na jambor in v divjem guganju jadrnice izgubil prijem.
Na varovalni vrvi je nato zanihal vstran, treščil nazaj ob jambor in z glavo obrnjen navzdol obvisel na vrvi. S krova Starš & Stripes je bilo
videti, da je huje poškod0-van, zato je Dennis Conn®1 odstopil, še en elan posadk® pa se je povzpel k omotici1®" mu Steitzu in ga spravil na-zaj na krov.
V edini regati brez nezg°' de je Sydney '95 premaga* Nippon.
Rezultati - izzivalci: Ne''' Zealand (Peter Blake) - On® Australia (John Bertrano' 1:0 (One Australia potonila)-Rioja de Espana (Pedro Campos) - France 111 (Mal® Pajot) 1:0 (odstop), Svdn®/ '95 (Syd Fischer) - Nipp0*1 (Makato Namba) 1:0 (+1:221 branilci: America 111 (Les1*6 Egnot) - Starš & Strip®5 (Dennis Conner) 1:0 (od" stop).
Vrstni red - izzivalci: + New Zealand 55, 2. On® Australia 43, 3. Tag Heu®r 39, 4. Nippon 23, 5. Franc® 11115,6. Rioja de Espana D 7. Sydney 95 13; branilci:1 Starš & Stripes 32, Younjj America 32, 3. America 1** 21. guM)
__________NOGOMETNA PRVENSTVA NA TUJEM__
Bontssia Dortmund dvakrat padla Red Madrid brez prave konkurence
FRANKFURT - Dva poraza v petih dneh po dveh porazih v petih mesecih. Nemško - evropski obračun Borussie Dortmund ni najbolj razveseljiv in nekateri so celo zaceli biti plat zvona, kljub temu da poraza nista dramatična. Proti Kaiser-slauternu na Fritz VValter Stadionu (razprodan je bil že od decembra) vsakomm trda prede in konCni 1:0 z golom »gol-geterja« rdečih vragov Kuntza je povsem sprejemljiv. Dortmundu so se približali prav vsi zasledovalci z VVerderjem, ki je zmagal v Bochumu, na čelu. Freiburg nadaljuje brez zastojev, sicer pa proti ugaslemu Dinamu težav ni moglo biti. Klasični derbi »bundeslige« med Borussio Monchengladba-ch in Bayernom se je končal brez zmagovalca. Borussia je dvakrat povedla, Trapattonije-vi igralci pa so imeli dovolj moči in obakrat uspeti izenačiti, prvič z golom Kostadinova, drugič pa s Ziegejem. V Miin-
chnu jo je TSV-ju 1860 in Uer-dingnu zagodel snežni metež. VRSTNI RED: Borussia Dt. 32, Werder 30, Freiburg in KTau-tern 28, Bayern in Borussia MG 26.
Manchester United je nebogljenemu Ipsvvichu nasul devet (9) golov: protagonist »golea-de« je bil Andy Cole s štirimi zadetki. Nedavni nakup tako začenja vendarle upravičevati zanj pohošene denarce. Black-buma je iz Birminghama proti Aston Villi tri točke odnesel z edinim golom Hendryja. V spopadu za tretje mesto je Liverpool s klasičnim 2:0 odpravil Nevvcastle, zaradi manjšega števila odigranih tekem pa ga ni (še) prehitel. Prav zaradi zaostalih tekem vrstni red ni povsem realen. S polnim številom tekem je samo Aston Villa, QPR ima štiri tekme manj, šest moštev pa tri tekme manj. To je ena izmed slabosti, ki mečejo temno senco na angleški nogomet in obenem
lahko »podpirajo« prodajanje tekem, kar se je že zgodilo in mnogi so prepričani, da se stalno dogaja. VRSTNI RED: Blackburn* 69, Manchester Utd* 66, Nevvcastle* 57, Liverpool*** 54, Nottingham* 48, Leeds*** 43.
V Španiji je Real Madrid s ponovno čisto zmago potrdil svojo premoč. Kot žrtev je na vrsto tokrat prišel Gijon, ki je z Bernabeua odšel s štirimi goli na grbi. Strelci za bele so biti Hierro, Amavisca, Redondo in Laudrup. Barcelona se je precej namučila proti Zaragozi, gola ni in ni hotelo biti, po že običajni enajstmetrovki Kocmana pa se je Kataloncem odprlo in zadela sta še Beguiri-stain in Amor. Prav tako običajen je »golcek« Deportiva, ki mu je v galicijskem derbiju težave povzročila Compostela. Odločil je Julio Salinas, ki res nosi vzdevek »el torpe« - neroden, a je konec koncev učinkovitejši od Bebeta. Od visokou-
vršenih ekip sta zmagala tudi Athletic Bilbao in Real Betis, protagonist zmage Real Socie-dada nad Tenerifejem (5:2) pa je bil Bosanec Meho Kodro s štirimi goli. Kodro je z osemnajstimi zadetki zaostaja samo za gol za prvim strelcem Za-moranom. VRSTNI RED: Real Madrid 37, Barcelona 33, De-portivo 32, R. Betis 29, Zaragoza 28, Ath. Bilbao 27.
V Franciji je Nantes z zmago obdržal na varni razdalji tako Lyon kot Pariš St. Germain, ki je v dvoboju evropskih »uspešnežev« igral neodločeno z Auxerreom. Zdaj ima sicer Nantes nekoliko težji spored, toda ciljna ravnina se že mamljivo prikazuje.
Marsikaj je odločeno tudi na Portugalskem, kjer je Porto v vročem (dve izključitvi, 15 opominov) derbiju proti Benfi-ci zmagal z 2:1. Benfica je zdaj »out« iz boja za naslov, v poštev lahko pride le Se Sporting (dk)
ATLETIKA / PRED DVORANSKIM SVETOVNIM PRVENSTVOM V BARCELONI
Britta in Brigita po kolajni
Mecf tisoč atleti in atletinjami iz 120 držav bo nastopilo tudi deset Slovencev - Nastop je včeraj Spovedal tudi Linford Christie - Okrnjena reprezentanca ZDA - Televizijski prenos v 137 državah
ranskn L,fNA ' Peto dv°-Prvpn ,.atletsko svetovno 12,^°’ ki bo od 10. do tiSnr, ca v Barceloni, bo s svet! S« iz 120 držav Udp]-, ekordno po številu
bolj«,- i1 Siovenci. Naj-atlet'S °,Venski »tleti in
0(1Potoi!r odo v sPanii° Tudi i 1 v sredo zjutraj, bo „gensko zastopstvo
stevil„ , Katalonije po
naStODilnek0rdn°’ Sat b° dva »ti esem atletinj in
letata ela’ *zmecl katerih BUknvDP^edvsem Brigita like m C111 britta Bilač ve-za °svoiitev
slsrcss
S>s°mrots
Igr n®!’ Nataša Erjavec (-KsPT,;'lmPiia’ met krogle) r: ®ni)a Predikata f7AK
edikaka (2AK Brisitoa,Dk?k v daliav°T
Limn- Bukovec (IBL
Vla4aPTla’ 60 m ovireT
OLi
'Patic (FIT Breži- • Slovensko zastopstvo na svetovnih prvenstvih še nikoli ni bilo tako številno (Foto: Jože Suhadolnik/BOBO)
Ceti^3 Veient (Kladivar-fknxib0skok) ter atleta Kato praannič (Gorica, 800 m) Ceti«6^?r perrkar (Madivar-dja „iskok v daljavo). Vo-
^afcjeAEd° Sega'
lura ^ SFdan Dordevic in Ce na ^iel10' za tekmoval-tZ0b° skrbela tudi fizio-Olga Davidova, kn, * tekmovalci in te-alke imajo tudi slo-
venske dvoranske državne rekorde, izmed katerih je prav gotovo dosežek Brigite Bukovec v Madridu (9. februarja) najbolj obetaven. Tekačica IB L Olimpije je namreč v glavnem mestu Španije postavila tedaj najboljši izid na svetu. Kot kaže, Bukovčevi razmere na Pirenejskem polotoku izredno ugajajo, tako da lahko v Barceloni pričakujemo
^Qvni rekord Panka Leskovarja
na j , d (STA) - Mladi slovenski atlet Ranko Leskovar je bohi na ..na dvoranskem prventvu Avstrije v mnogo-s°tot°?v°iil Četrto mesto s 5221 točkami, kar je nov ab-°d sl S ovenski državni rekord. Poleg Leskovarja sta se dva °yenskih predstavnikov tekmovanja udeležila še (48im p?nca.	Kovačič (4928) in Iztok Hodnik
Lesk ' n'a bi mesta so osvojili domači tekmovalci.
P° p0Var’ bi811 atletskega društva Slovenska Bistrica, je 6q P Sameznih disciplinah dosegel naslednje rezultate: Cni * .,'33; daljava - 727 cm; višina - 205; krogla -11.72 Pt-eisn- ' 420: 60 m 0vire - 8.66; 1.000 m - 3:02.67. zej0 P rekorder je bil Sašo Pucihar. Leskovar je hkrati z ston 0brbn nastopom napovedal kandidaturo za na-Ha ivtJ evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo juhja
adžarskem.
g g4n" tnoški (sedmeroboj): 1. Thomas Tebbich (Avt) Man HI fk’ 2' Klaus Ambrosch (Avt) 5.456, 3. Heiko rald ^ 5.271,4. Ranko Leskovar (Slo) 5.221, 5. Ha-5.079 eiSer 5.138, 6. Gottfried Lammerhuber (Avt) 4-8] q.	^reg°r Kovačič 4.928, Iztok Hodnik (oba Slo)
’ 2enske (petoboj): 1. Andrea Kirchner (Avt) 3.679.
[Jeset kandidatov za univeiziado
Adetsk^A (STA) - Za univerziado je upravni odbor Potrdi6 ^626 Slovenije na predlog izvršnega odbora p0n , bidi deset kandidatov za univerziado, ki bo v ja-i)ra j em mestu Fukuoka od 28. avgusta do 3. septem-(jent ,°®' Osnovni kriterij za nastop na svetovnih štu-atleki/11 *®rab bo izpolnjena B norma Mednarodne Oa dv 6 ^626 81 vsi ostali kriteriji, ki veljajo za udeležbo prost °ranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni in na to J*1* Gdteborgu. Med Studenti univerz v Ljubljani Za	ie Pet atletinj in pet atletov, ki kandidirajo
kova m' ^reo0r Cankar (daljava), Tine Lorenci in Jure S6l n (.ok s palico), Vlado Kevo (kladivo), Robert Ter-kovl Lpieb Jemeja Perc in Alenka Bikar (100 in 200 me-v6c nA5618)^ Predikaka (daljava in troskok), Nataša Erja-tridel' °L *n ^bvija Koren (kopje). Prihodnjo soboto in slove h b°do v Sloveniji na programu tekmovanja za na-tttarca haVndl P^^v v zimski sezoni. V soboto, 11. pj^ ’ bo v Brežicah državno prvenstvo v krosu, v Ko-tta or V nedey°’ 12. marca, državno prvenstvo v metih ttilajs' iL del državnega prvenstva za danski in Vendar acbnski kategoriji bi moral biti že 26. februarja, skj klutor menske Klzmere m®0 dopuščale, da bi Atiet-dtžavi k°Per do konca izvedel telonovanje. Zato bodo bje, ra °	v metih izvedli skupaj za vse katego-
šim’en 23 bste disdpline, ki so jih kljub vsemu uspe-0fPmvdi pod streho že 26. febmaija.
izboljšanje njenega izida. »Velikokrat sem že povedala, da Startam na kolajno, do katere je sedaj pot lažja, saj je svoj nastop na prvenstvu odpovedala Američanka Jackie Joyner-Kersee, ki je sodila v sam vrh favoritinj. Ce ne bo odličja, bom trenirala naprej in Čakala na novo priložnost,« je na novinarski konferenci povedala Brigita Bukovec.
Tudi Britta Bilač se zaveda, da po naslovu evropske prvakinje v Helsinkih sodi v najozji krog favoritinj za kolajno. »Priprave so bile zelo dobre, veliko pa sem tudi tekmovala. V Barceloni želim ponoviti svoj najboljši letošnji izid -to je 198 cm, s katerim bi bila že zelo blizu kolajne.«
Možnost za dobro uvrstitev ima tudi slovenski rekorder v skoku v daljavo in mladinski svetovni prvak iz Lizbone Grega Cankar, ki je že na dvoranskem državnem prvenstvu v Ljubljani dokazal, da je v odlični formi. Samo v zadnji sezoni je svoj osebni rekord izboljšal za veC kot 51 centimetrov. »Nisem še ustaljen na 8 metrih. Lahko skoCim samo 770 ali 780 cm in upam, da me ne bo nihče »pojedel« zaradi tega,« je dejal Celjan.
Ostali slovenski udeleženci bodo nastop na svetovnem prvenstvu izkori-stili predvsem za nabiranje izkušenj, saj so vsi zelo mladi in, kot je dejal tehnični direktor AZS Milan Lorenci, imajo v prihodnjem tisočletju Se veliko možnosti za potrditev. NajmlajSa iz slovenske odprave je osemnajstletna Anja Valant: »V Barceloni si želim ponoviti rezultat iz Budimpešte, ko sem pristala pri 13 metrih in 49 centimetrih. Sicer pa je moj glavni cilj v letošnji sezoni mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo meseca julija na Madžarskem.« Med tekmovalkami, ki si bodo v olimpijskem mestu nabirale izkušnje, so tudi Sprin-terka Alenka Bikar in ska-
kalka v daljavo Vladka Lopatic. Slednja z razmerami za vadbo v Brežicah ni najbolj zadovoljna, zato je njena uvrstitev na dvoransko svetovno prvenstvo še toliko bolj razveseljiva. »Ce bi skočila 640 cm, bi bil velik uspeh, kaj pa bo prineslo tekmovanje, bomo videli,« je povedala BrežiCanka. Tudi Bikarjeva si je za cilj zastavila izboljšanje osebnega rekorda - 7.36 sekunde, kar je isti Cas kot ga je dosegla slovenska dvoranska rekorderka Jerneja Perc pred mesecem dni na Dunaju.
V olimpijski dvorani sredi hriba Montjuich bosta poleg Perceve nastopili tudi Ksenija Fhedikaka in Nataša Erjavec. Vse tri so slovenske dvoranske rekorderke, ki pa svoje dosežke lahko Se izboljšajo. Največ možnosti za to ima Ksenija Predikaka, ki je na državnem prvenstvu v Ljubljani pred dvema tednoma pokazala odlično pripravljenost, saj je svoj osebni in državni rekord izboljšala za 29 centimetrov (649 cm). »Vsi smo dobro pripravljeni, za uvrstitev v finale pa bo potrebno tudi nekaj sreCe,« je dejala Ksenija Predikaka, ki tako kot BilaCeva, PerCeva in Cankar trenira pod okriljem Srdana Đorđevića. Tudi Jerneja Perc ima pred SP zelo dobre občutke: »Želim si doseči nov osebni rekord. Do petka imam vso pravico, da sanjam o tem.« Največ smole med pripravami je imela metalka krogle Nataša Erjavec: »Ni slo brez zapletov. Konec januarja je zbolel moj trener Brane Zomada in sem se morala znajti sama. Trenirala sem s hrvaškim trenerjem Ivanom IvaCićem. V tej sezoni sem prvič tudi pozimi dosegla dober rezultat, ki ga želim ponoviti.« Slovenski moški atletiki ne gre najbolje, saj sta se na prvenstvu uvrstila le dva tekmovalca. Kot drugi bo nastopil Rafko Marinič v teku na 800 metrov, kjer bo imel hudo
konkurenco, zato bo že uvrstitev v finale velik uspeh.
Slovensko odpravo je oblekel Labod, ki bo letos opremljevalec slovenskih atletskih reprezentanc, generalni pokrovitelj ekipe, ki bo nastopila v Barceloni, pa je novomeška Krka.
Nekaj zvenečih imen
Najbolj zveneča imena na dvoranskem svetovnem prvenstvu bodo svetovni rekorder na 3.000 metrov Moses Kiptanui (Kenija, 7:35.15), šprinterki Irina Privalova (Rusija) in Marle-ne Ottey (Jamajka), skakalec s palico Sergej Bubka (Ukrajina), skakalec v visino Javder Sotomayor (Kuba) in tekačica Maria Mutola (Mozambik), ki je v teku na 800 metrov nepremagana na zadnjih 35 tekmah. Irina Privalova je napovedala celo, da bo skušala izboljšati svetovni rekord Čehinje Jarmile Kratochvvilove iz leta 1982 v teku na 400 metrov (49.59).
Rekordne številke pa bodo letos dosegli tudi televizijski prenosi. IAAF je sporočila, da si bodo letošnja tekmovanja lahko ogledali v 137 državah sveta, predvidoma pa jih bo spremljalo približno milijarda ljudi.
Brez Christieja in z zdesetkano ekipo ZDA
Udeležbo je odpovedal tudi svetovni in olimpijski prvak v teku na 100 metrov Britanec Linford Christie. Christie že pred sezono ni imel namena nastopati v Barceloni, vendar se je pred tremi tedni premislil in dejal, da bo vseeno nastopil. Po mitingu v Sindelfignu pa je spet spremenil odločitev. »Zadnji nastopi in treningi so me utrudih. Ne počutim se dobro, zato nima smisla, da tvegam in se po-skudujem. Zame je pomembnejša sezona na odprtih tekmovališčih,« je dejal
	Spored tekmovanj	
Petek, 10. marca		
9.30	60 m ovire (Z)	peteroboj
9.35	troskok (Z)	kvalifikacije
9.45	200 m (Z)	kvalifikacije
10.30	200 m (M)	kvalifikacije
10.35	višina (Z)	peteroboj
11.05	3.000 m (M)	kvalifikacije
11.30	krogla (M)	kvalifikacije
11.40	60 m (Z)	kvalifikacije
12.15	daljava (M)	kvalifikacije
12.20	60 m (M)	kvalifikacije
12.50	800 m (Z)	kvalifikacije
15.00	krogla (Z)	peteroboj
16.15	Slovesna otvoritev	
17.15	daljava (Z)	peteroboj
17.20	400 m (Z)	kvalifikacije
17.45	palica (Z)	kvalifikacije
17.50	višina (Z)	kvalifikacije
17.55	400 m (M)	kvalifikacije
18.25	60 m (Z)	polfinale
18.40	60 m (M)	polfinale
18.50	800 m (M)	kvalifikacije
19.00	troskok (M)	kvalifikacije
19.15	krogla (M)	finale
19.30	1.500 m (M)	kvalifikacije
19.50	60 m (Z)	finale
20.00	60 m (M)	finale
20.05	800 m (Z)	peteroboj
20.30	200 m (Z)	polfinale
20.45	200 m (M)	polfinale
20.55	3.000 m (M)	kvalifikacije
Sobota, 11. marca		
9.30	60 m (M)	sedmeroboj
10.00	60 m ovire (Z)	kvalifikacije
10.15	daljava (M)	sedmeroboj
10.40	60 m ovire (M)	kvalifikacije
11.00	krogla (Z)	kvalifikacije
11.20	800 m (Z)	polfinale
11.30	višina (M)	kvalifikacije
11.40	1.500 m (Z)	kvalifikacije
12.00	4 x 400 m (Z)	kvalifikacije
12.05	daljava (Z)	kvalifikacije
12.15	4 x 400 m (M)	kvalifikacije
12.30	krogla (M)	sedmeroboj
15.00	visina (M)	sedmeroboj
16.15	troskok (Z)	finale
16.30	palica (M)	finale
18.15	višina (Z)	finale
18.30	60 m ovire (Z)	polfinale
18.35	daljava (M)	finale
18.40	krogla (Z)	finale
18.45	60 m ovire (M)	polfinale
19.05	400 m (Z)	polfinale
19.15	400 m (M)	polfinale
19.30	800 m (M)	polfinale
19.45	1.500 m (M)	finale
19.55	200 m (Z)	finale
20.05	200 m (M)	finale
20.15	3.000 m (Z)	finale
Nedelja, 12. marca		
14.30	60 m ovire (M)	semderoboj
15.30	palica (Z)	sedmeroboj
16.15	troskok (z)	finale
18.00	višina (M)	finale
18.20	400 m (Z)	finale
18.35	400 m (M)	finale
18.50	800 m (Z)	finale
19.00	daljava (Z)	finale
19.05	800 m (m)	finale
19.20	1.500 m (Z)	finale
19.35	3.000 m (M)	finale
19.50	60 m ovire (Z)	finale
20.05	60 m ovire (M)	finale
20.25	1.000 m (M)	sedmeroboj
20.45	4 x 400 m (Z)	finale
21.00	4 x 400 m (M)	finale
21.00	Zaključna slovesnost	
Christie. Z odločitvijo britanskega atleta pri Mednarodni atietski zvezi niso zadovoljni, saj je Christie že Sesti atlet, ki se je odpovedal nastopu. Pred tem so to storili Američani Michael Johnson, Dennis Mitchell, Dan 0‘Brien, Jackie-Joyner Kersee in Gwen Torrence. »Ne vem, kaj se dogaja. Najboljši atleti odpovedujejo udeležbo, tako da prvenstvo izgublja svojo privla-
čnost. S tem bodo najbolj oškodovani gledalci, zaradi katerih prvenstvo poteka,« je dejal Christopher Wi-nner, ki je pri IAAF zadolžen za stike z javnostjo. Medtem ko je najboljša mnogobojka na svetu Jackie Joyner-Kersee brez pojasnila odpovedala nastop v Barceloni, pa je Torrenceova po teku na 60 metrov tožila zaradi poškodbe kolka.
Jasna Milinkovic
ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO
Torek, 7. marca 1995
( \
Horoskop
zapisal
B. R. K.
V
OVEN 21.3.-20.4.: V domišljiji se boste razmahnili čez vsako mero; sanjarili boste o uspehu, ugledu in polnih žepih, medtem ko vam bodo priložnosti za vzpon uhajale ena za drugo.
BIK 21.4-5®. 5.: Vaša nova naloga ne bo tako zahtevna, kot se bojite. Opravili jo boste zlahka in si zaželeli novih izzivov. Nikar jih ne izzivajte, da jih ne dobite po prstih.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: V odločilnem trenutku boste izgubili samonadzor in se izdatno izdajali v nedolžna uSesa. Nekateri bodo oglušeli, drugi obstanek, le redki bodo ostak dostojno cek.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Svoji dragi boste s ponosom pripovedovak o svojem najnovejSem uspehu in Se z večjim ponosom o najnovejših načrtih. Naj se vara uresnidjo vse sanje, tudi nočne.
UEV23.7.-23.8.: Nekdo 1» želel iz vas izvleci podatek, s katerim bi se bogato okoristil Pazite torej, kaj govorite, in Se bolj, kaj zamoldte; past se namreč skriva v neizrečenem.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Vaš um je Se zmeraj na visoki ravni, zato ga ne krivite za svoj neuspeh. Kriv je pohlep, ki vam zožuje pogled in pretvarja resnico v fikdjo. In obratno.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na delovnem področju vam bo malce zaškripalo. Ampak nikar ne skrbite; v dosedanjih težavah ste se namreč dovolj izudk, da boste zlahka premagak tudi današnjo.
ŠKORPIJON 23.10. -22. 11.: Zelo radovedni boste, pa ne zaradi sle po znanju, temveč zaradi želje po obvladovanju tistega, kar obvladuje vas. HudiCa se premaguje s pametjo, ne s silo.
STRELEC 23.11.-21.12.: Razpeti boste med potrebo po neodvisnosti in željo po ugajanju drugim. Zaman iščete kompromis, kajti izključujoče stvari se srečujejo izključno nabojiSCu težav.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Novi sreni ritmi vas bodo pomirjak in vznemirjak hkrati. Ker menite, da je življenje brez avantur prazno, se boste predati vznemirjenju in obremenili svoje srce.
VODNAR 21.1,- 19. 2.: Komaj boste prebrodili eno težavo, že se bo pojavila druga. Ne kopičite jih, raje jih rešujte sproti, čeprav samo napol. S preostankom boste opravki zlahka.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Skušati boste doseči spremembo, h kateri se že dolgo nagibate. Ne računajte na pomoč planetov, kajti trenutno imajo preveč dela s svojimi lastnimi zankami.
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Obdobje medsebojnega razumevanja in sožitja
9. marca bo Luna prišla v fazo prvega krajca. To se bo zgodilo ob 10.14 na 18 stopinjah in 23 minutah znamenja Dvojčkov. Zanesenost, ki jo prinaša Luna v Času prvega krajca, bo obarvana z določenimi potezami, značilnimi za polje Dvojčkov. Opaziti bo predvsem dve podobi te kombinacije. V primerih harmonične reakcije posameznikov na to situacijo bomo priCa prijetnemu ekshibicionizmu, ki bo zavit v tančico prefinjenega humorja, kar bo seveda v izdatno pomoč pri vzpostavljanju globljih odnosov. V takšnem vzdušju bo mogoCe ohraniti lahkotnost celo pri ukvarjanju z bolj zahtevnimi vprašanji našega bivanja, zato bo rešena tudi kakšna težava.
Prihajalo pa bo tudi do neharmoniCnih trenutkov, ko se bo entuziazem sprevrgel v egocentrično obnašanje, pri katerem
bodo posamezniki za dosego svojih ciljev uporabili prav vsa razpoložljiva sredstva. Možna bo torej kakšna zaostritev, predvsem na področju čustvovanja.
Precej izrazita bo težnja po prilagajanju bližnjih svojim osebnim željam, ki bodo pogosto napačno pojmovane kot potrebe. Tovrstne spore bi lahko zgladil trezen pogovor, vendar ta žal ne bo vedno možen. Pri teh težavah pa nam bo stala ob strani Venera, katere delovanje je v znamenju Vodnarja izrazito pozitivno. Navdajala nas bo s Čutom odgovornosti do okolice, kar nam bo omogočalo boljše medsebojno razumevanje.
Tudi Sonce, ki se giblje po drugi dekadi znamenja Rib, nas bo nagibalo v smer harmoničnega pristopa do življenja in nas podpiralo v naših prizadevanjih za sožitje.
(A. O.)
LABIRINT manju
Ime in priimek:-----------
Telefon in naslov:________
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel' »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
						mm	
POČUTJE, ZDRAVJE							asi'.
sprostitev 		..O	✓	✓	/	o	o	0
šport 		..O	o	X	o	o	o	z
post, dieta 		..O	o	✓	o	o	X	X
težja fizična dela 		..o	X	X	o	o	z	/
izlet			o	o	o	z	z	z
DRUŽBA, ODNOSI				mm	■	■	
obisk znancev 		..o	X	X	o	o	o		 ✓
domaCa zabava		..o	o	X	o	o	z	✓
družinski posvet 			✓	o	o	z	z	z
družabne igre		..o	o	o	✓	z	z	o
urejanje uradnih zadev	✓	✓	/	o	o	X	*
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje			✓	✓	o	o	o	X
naložbe in nakupi			✓	o	o	z	z	o
zamenjava službe		..X	X	o	o	o	X	X
izposoja denarja 		..o	✓	✓	✓	o	o	o
igre na sreCo 			✓	✓	o	o	o	z
LJUBEZEN, SPOLNOST							^S|
osvajanje		..o	o	✓	✓	z	o	o
iskren pogovor 			✓	✓	✓	o	o	o
zmenek 		..o	o	o	z	z	z	o
ljubljenje		..o	✓	✓	z	o	o	z
prekinitev zveze 		..X	X	X	o	o	o	r-.m
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje 			✓	o	o	z	z	z
uCenje, širjenje obzorja.. .O		o	o	z	z	z	z
raziskovanje 		..o	X	X	o	o	z	z
umetniško ustvarjanje .		/	✓	z	o	o	O
reševanje težav 		..o	o	✓	z	o	o	z
LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X					neugoden dan	|		
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
211	NUJNOST	DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI	IT. FILMSKI REŽISER (ELIO)	KVAR	SLED DIVJAČINE	ROBERT REDFORD	GEOLOŠKA DOBA	OBLIKA IMENA DIMITAR	ŠPICA NA KOLESU	MESTO OB JENISEJU	PABLO- NERUDA	OBLIKA VLADANJA	LETNI POSEK GOZDA	REKA V KAIRU	OKENSKO KRILO	SVEDSKI AVTO	AVTOR: LUKA PIBER	SL. OPERNI PEVEC (LJUBO)	CRNA SNOV IZŽGANEGA LESA	TOČENJE IZ ENE V DRUGO POSODO	PAPIRNATO POKRIVALO	JUDOV. MESEC
DIREKTNO PRENA- ŠANJE																	ZAPONKA					
VEJA ELEKTRIKE																	OGRAJEN PROSTOR					
																	LEPOTNI GRM					
VILICE ZA RIBOLOV						VLAČUGA					OBLAČILO OBŽALO- VANJU											
											NOBELU											
MOŠKI, KI TRDO DELA						GRADBENI MATERIAL								FINANC. PAZNIK								
														PRISE- KAVANJE								
NEKD. EVROP. PLEME						NEKD. RUSKI MINISTER							PABLO CASALS			GR. MESTO NA J. ITALIJE					DODATEK	gusar
													DOMAČ KVAS			RIMSKA SEST						
						ITALCI																
BOZO VODUŠEK			ANČKA				EGIPC. BOG				ŠERUGA ZVONE	REKA V PTUJU						TURCUA	MRTVOUD			
			PREŠERN. ROJSTNI KRAJ																MADRID. ŠPORTNI KLUB			
							MUSLIM. M. IME					ORGAN. SPOJINA										
KRAJ UMRLIH				GRS. BOG. NESREČE				POU- DAREK	DRŽAVNIK ZEDONG	SHERRV					PREBI- VALCI ISTRE							
										BRIT. NOBELOV. ZA MIR												
				BEOTIJEC																		
															TROTIL							
PRITOK KOLPE PRI SISKU					SOVRAŽ- NOST											VADITEU						
																JOŽE OLAJ						
					STANE SEVER																	
PLESKAR											MANJŠANJE PO ŠIRINI							MADZ. MESTO				
ELEKTR. OJAČEVALEC											RIMSKI SLUŽABNIK							ZVIJAČA				






BRANJE
Torek, 7. marca 1995
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Različne podobe Ljubljanskega gradu
^stopje bil možen
skozi severni stolp
srednS;n°Va gradu ie bila
in ^ ]6VeSko nepravilna,
Grad ® • konfiguraciji.
stavljan’6 navzven Pred-ob7J. kot trdno zidano
bj,; aPel° ter z obram-Prekv3*001 ob obzidju, koncihrelga )e na dveb 1 v ^dvi'
glavni vhod v Voj-,12 niestne strani je Jarka brek obrambnega ki ie h'?° dvržnem mostu, dni , ,namešCen na vho-v “ StolP- Ta stolp je stal Dg, P°sredni bližini dana M6ga razgle<inega stol-fo\Nato.SejasloCez»ma-PoriaSti,io<<’ zidani okop
Prvn?3 aciiem, ki je bil
fiinkrn0- lekSfn- Njegova Pov i6 blla braniti sta-ciia • S ■ območje pala-stQlpln severni vhodni
vhoj°Z* Portal severnega. oZnadrnega stolpa, ki je inir- i?n s Friderikovimi , ualkami, Se je prišlo v
sknerPate> dolg prostor, ja] Zl, katerege se je odvi-J a komunikacija med
zunanjim in dvoriščnim grajskim prostorom.
Peterokotni stolp je imel dvojna dvižna vrata
Peterokotni stolp je bil po svoji primarni funkciji predvsem vhodni stolp, ki je povezoval promet iz jugovzhodne strani grajskega pobočja na grajsko dvorišče prek sistema dveh dvižnih vrat. Ena so bila namenjena vpregi, druga - precej manjša - pa osebju.
Nasproti stolpa je stala nasuta planota, sredi katere je ras tla starodavna lipa in po njej je planota dobila tudi ime Lipnik ali »bei der Linden«, imenovali pa so jo tudi Khazen ali Na zračnem.
Med Lipnikom in gradom je bil globok obrambni jarek, prek katerega je vodil lesen most, ki je bil pritrjen na strani planote in se je sprva opiral na leseni, nato pa na zidani postament v brežini jarka ali v nasutju Lipnika. Drugi del pa je bil v obliki dvižnih vrat pritrjen z verigami na stolp in se je s pomočjo uteži, nameščene pod vrati, dvigal in za-
Vhodni peterokotni stolp z dvojnimi vrati (Foto: D. Andjelič)
piral. Prek tega mostu so vozili topove iz gradu in nazaj. Dvižna vrata zraven omenjenih, bistveno
'.lh}\l:;'mejit!cn fn-zuse/ien
^nski grad z utrdbami na Valvasorjevi upodobitvi (17. stoletje)
manjša, niso imela spodnje uteži, saj je bilo njihovo dviganje in spuščanje precej lažje.
V	zgornjih dveh prostorih stolpa, ki sta bila povezana z internim stopniščem, pa si je medil prostore kaštelan s svojo posadko 12 vojakov, ki so bili na gradu stalno prisotni.
V	16. stoletju je bil grad dobro utrjen
Na notranjem obsežnem dvorišču pa so se lesene stavbe prislonile na obzidje. Po vsem grajskem obzidju in skozi kasneje zidana grajska poslopja je vodil obrambni hodnik s številnimi strelnimi odprtinami in nišami v zidni kroni.
Vera Senica (Se nadaljuje)
=» JANEZ JAKLIČ
Prebujajoča se orientalska lepotica o>
V migetajoči vročini so se pred nami na obzorju zarisali številni minareti. Nehote sem pritisnil na zavoro in ustavil avto ob robu ceste. Mesto E dime je bilo iz te razdalje videti kot veličastna mošeja. Bil sem očaran. Trkali smo na vrata nečesa novega, nečesa tako drugačnega, obetajočega in skrivnostnega. Skozi gost pajčolan sem bolj zaslutil kot videi prebujajočo se eksotično lepotico Turčijo.
Stali smo na križišču treh svetov, na križišču, kjer so se že davno mešale Evropa, Azija in Afrika, na ozemlju, kjer so se dvigale in padale civilizacije, kjer je trgovec sledil vojaku in ta spet trgovcu, kjer so izginjali narodi in države, kot so se spreminjale puščave v osrčju pokrajine, razbrazdane in bičane od vroCib vetrov.
Bili smo že ravno dovolj dolgo na poti, da je moški del ekipe pregnal sume v zanesljivost preobtežene dia-ne in da je ženski del pričel ugotavljati, kako nekaj grozno groznega je lahko potovanje v majhnem avtomobilu brez najmanjšega udobja. Za nami je bil dolg ovinek prek Madžarske in Romunije zaradi vsem znanih jugoslovanskih zdrah. Potovanje je minevalo mimo vse do prihoda v Bolgarijo. Težave so prišle pozno zvečer. Ustavili smo se na manjšem divjem
parkirišču ob cesti. Privoščili smo si suho večerjo in s Tomažem sva ravno premišljala, kako sihio prijetno bi bilo razprostreti spalne vreCe in počakati jutro v bližnjem jarku ob avtu.
Najino glasno razmišljanje je zmotil prihod policijskega avtomobila. Iz njega je kakor pobesnel bik prihrumel »Kat«, tako se namreč v Bolgariji imenuje policaj, in zahteval potni list. Kot bi mignil, sem ostal brez njega in le srečnemu nakluCju, da je za menoj jugoslovanska izkušnja, se imam zahvaliti, da sem razumel njegovo vpitje, ko je izginil z mojim dokumentom. V upanju, da smo ga prav razumeli, smo se poparjeni odpravili za njim.
Po približno treh kilometrih vožnje smo prišli do velikega parkirišča z restavracijo, trgovino, Črpalko in končno smo jo le našli, policijsko postajo v obliki dvignjene lesene opazovalnice ob cesti. S Tomažem sva se ponižno postavila v vrsto čakajočih grešnikov: voznikov tovornjakov, osebnih avtomobilov... predvsem tujcev. Ko sem prišel na vrsto, sem se spustil na kolena pred mogočnim plavo-sivim bogom, ki ga je že vidno načel alkohol, in igra klečeplazenja se je zaCela.
(Se nadaljuje)
Mošeja v mestu Edirne (Foto: Tomaž Škerjanc)
C&
Dashiell
Hammett
Umor v Farewellu
toitiohf	k1 se skobacal iz av-
Nazaj v avto!” sem zaklical. Prli1 Se ie 111 odkimaval, rek F “ d sem 8a- zdrsnil za volan in 7 i6 ' No, lepo, pa počakajte tukaj!” oputnil sem vrata.
Ves °Cas^ se le umikal in me gledal , Prestrašen in velikih oCi, medtem sam obračal avto.
sem °ra^ sem Peljati dlje nazaj, kot Pričakoval; približno eno miljo.
Prazen03 n*Sem naSel- Predor je bil
bi kil natanko vedel, kje je ležal, ]aL,1 morda našel kaj, po čemer bi 0 oklepal, kako so ga spravili da h' . ndar takrat nisem imel Časa, točk1 S1'jmpomnil kako orientacijsko Bim v’ Z.i Pa sem videl eno za dru-takn^jkh ab pet mest, ki so si bila Poste!/ °kna’ da 50 vsa prihajala v
lev b®1110^0 avtomobilskih luci sem knnr, S ran ceste preiskal od enega ^^a^ora do drugega.
Niti kaplje krvi nisem našel. Nobenega odtisa nog nisem našel. Našel nisem ničesar, kar bi nakazovalo, da je prej nekdo ležal na cesti. Sploh nič nisem našel.
Za preiskovanje gozda pa mi je bilo pretemno.
Obrnil sem nazaj in pripeljal do tja, kjer sem pustil moža s ploskim obrazom.
Ni ga bilo.
Kaže, sem pomislil, da je imel Kawalow prav, ko je menil, da potrebuje detektiva.
n
Pol milje naprej od kraja, kjer me je zapustil moški s ploskim obrazom, se je avto ustavil pred vrati iz kovanega železa, ki so zapisala cesto. Bila so zaklenjena z obešanko. Od vsake strani vrat se je proti gozdu raztezala visoka živa meja. Na levi je bilo nad živo mejo videti zgornji del majhne hiše z rjavo streho.
Pritisnil sem na trobljo.
Hrup je na drugo stran vrat priklical petnajst ali šestnajst let starega fanta, ki je bil videti pecej trapast. Na sebi je imel obledele žametaste hlače in noro progast pulover. Fant ni prišel na sredo ceste, ampak je obstal ob strani, in njegova desnica, ki je verjetno nekaj držala, je bila skrita za živo mejo.
“Ali tukaj stanujejo Kawalowi?” sem vprašal.
“Ja, gospod,” je negotovo rekel.
Čakal sem, da mi bo odprl vrata. Pa jih ni. Kar stal je tam in negotovo pogledoval avto in mene.
“Prosim, gospod,” sem rekel, “ali smem noter?”
“Kaj... Kdo ste?”
“Tisti, po katerega je poslal Kawa-low. Ce me ne boste pustih noter, mi to povejte; potem bom še ujel vlak, ki ob pol sedmih odpelje nazaj v San Francisco.”
Fant se je ugriznil v spodnjo ustnico in rekel: “Počakajte, bom videl, ah lahko najdem ključ,” in izginil za živo mejo.
Dovolj dolgo ga ni bilo nazaj, da se je imel Cas z nekom pogovoriti. Ko se je vrnil, je odklenil, odprl vrata in rekel:
“V redu, gospod. Pričakujejo vas.”
Ko sem peljal skozi vrata, sem na kako miljo oddaljenem- griču videl luci.
“Ali je tisto hiša?” sem vprašal.
“Ja, gospod. Pričakujejo vas.”
Blizu kraja, kjer je mladenič stal, ko se je skozi vrata pogovarjal z mano, je bila ob živo mejo prislonjena dvocevna šibrovka.
Fantu sem se zahvalil in odpeljal naprej. Pot se je položno vila navzgor Cez polja. Na obeh straneh so v enakomernih razmikih stala visoka, vitka drevesa.
Končno me je pot pripeljala pred stavbo, ki je bila v somraku videti kot križanec med trdnjavo in tovarno. Bila je iz betona. Vzemite prgišče različno velikih stožcev, jun topo zaobhte konice, jih zlepite okoli najvecjega, ki naj stoji približno na sredi, in se pri
tem ne trudite, da bi jih razvrstili točno po velikosti, vso zbirko nekako prilagodite pobočju griča - in dobili boste model hiše gospoda Kawalowa. Okna so imela jeklene okvire. Veliko oken ni bilo. Med seboj se niso ujemala ne po višini ne po širini. Nekaj je bilo razsvetljenih.
Stopil sem iz avtomobila in odšel k ozkim prednjim vratom te Čudne hiše.
Iz hiše je prišla majhna, kakih petdeset let stara ženska rdečega obraza; okoli glave je imela spete kite, ki so kazale, da je bila svojcas plavolaska. Nosila je visoko zapeto, sivo volneno obleko z ozkimi rokavi. Ko se je nasmehnila, so se njena usta zazdela prav toliko široka, kot so bile ustnice debele.
Rekla je:
“Ste vi gospod iz mesta?”
“Da. Vašega voznika sem izgubil nekje na cesti.”
“Bog vas blagoslovi,” je ljubeznivo rekla, “to ni nic hudega.”
(Se nadaljuje)
VREME IN ZANIMIVOSTI
32
Torek, 7. marca 1995
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANTV,
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA
e		<1	Ć)	66	666		E yngdn§| SvSSuSi	81	6	■»	-A v	X	\	C
														
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.31 in zašlo ob 17.56. Dan bo dolg 11 ur in 25 minut. Luna bo vzšla ob 8.41.
Z5K
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.34 najnizje -25
cm, ob 12.22 najvisje 6 cm, ob 17.27 najnižje -13 cm.
lutri: ob 0.08 najvisje 27 cm, ob 7.31 najnižje -19 cm, ob 13.33 najvisje -2 cm, ob 17.06 najnižje -6 cm.
SNEŽNE RAZMERE
Rogla Kope Krvavec Vogel
Kranjska Gora Mariborsko Pohorje Katic
Kanin
Kobla
Stari vrh
Soriška planina
Velika planina
Golte
Pokljuka
cm
110 do 340 10 do 130 do 60 200 90 do 180 do 130 120
Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo.
Tekaške proge so urejene na Rogli, Soriški Planini, Voglu, Veliki Planini, Mariborskem Pohorju, Golteh, Kaliču in v Kranjski Gori. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Veliko Planino, Koblo, Vogel, med Gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu ter iz Cerknega. Dostop na smučišča Mariborsko Pohorje, Kope, Roglo je možen samo z zimsko opremo.
V gorah je velika nevarnost snežnih plazov!
BIOPROGN02
Vremensko občutljivi ljudje bodo nerazpoloženi, utrujeni in težje se bodo koncentrirati, zato bo tudi delovna storilnost manjša. Ponori bo obremenilni učinek vremena postopoma popustil in spanec bo globok.
ONESN
Konc. Sftv mg/m* 6.03. med 6 in 7 uro
LJ Bežigrad..........12
Maribor..............38
Trbovlje.............89
Velenje...............8
Celje................86
Hrastnik.............30
y v,
TRBIŽ
m
CELOVEC O 3/-2



o 2/-3
KRANJSKA GORA Q l	TRŽIČ 4/-1
O
S. GRADEC
ČEDAD
dS
o
KRANJ
OVIDEM	A	C
9/4	-mttN. GORICA
GORICA o 9/4
°	POSTOJNA
O 4/0
TRSf;
dS
LJUBLJANA
6/0
MARIBOR o 5/0
O PTUJ
CELJE
S6,	=T O
N. MESTO	O
^PORTOROŽ
N
UMA«
O 3/0
KOČEVJE
O CRNOMEU

X
PAZIN
O
OPATIJA
O
REKA
9/5
Slovenija: Zjutraj bodo pad3" vine ponehale, od zahoda P3 se bo delno zjasnilo. Jutran^ temperature bodo od 0 do 6, na Primorskem 8 ° Celzija. Sosednje pokrajine: Padavi' ne bodo ponehale.
JUTRI

CELOVEC
O 3/-5
CEDAD-^
o 4Z-9
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ 6,.5
OVIDEM 12/2
TRST 11/3
S
ICA 2
O
KRANJ
.N. GORICA
GORICA^ q 12/2
d^
LJUBLJANA
6/-3
GRADEC
5/*4
9 GRADEC 4/-5
d5

M. SOBOTA OT/-3



d^
s>
RTOROŽ
POSTOJNA O S/-3
d^-
x
N. MESTO
07/-3
KOČEVJE
O	ČRNOMEU

ZAGREB
°Bi
UMAG ^
OPATIJA
P^REČ PAZIN	O,
REKA
11/3
V Sloveniji: V sredo bo son-Cno, zjutraj pa bo po nižinah megla.
Obeti: V Četrtek bo prišlo od | zahoda k nam poslabšanje ' padavinami.
-V,
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Tako sta Balladur in Chirac m svoje voiiice precej slajša
Pariški slaščičar Paul Bugat je s čokolado upodobil predsedniška kandidata Eduarda Balladurja in Jacguesa Chiraca, ki sta tako bržkone slajša. (Telefoto AP)
Vodnik o zaporih v Veliki Britaniji
LONDON - Vsak čas bo v Veliki Britaniji na knjižnih policah najneobičajnejsi vodnik, ki bo kupce seznanil z značilnostmi britanskih zaporov. Sestavljalec seznama je Mark Leech, ki prestaja kazen sedmih let zapora zaradi ropa. V vodniku so vse moZne informacije, ki bi lahko zanimale bodoče goste v slogu podobnih vodnikov za hotele. Poleg hrane (dobra, sprejemljiva, slaba) je navedeno, koliko Časa traja odmor na dvorišču, kako ravnajo pazniki, ali je dovoljena kaka športna dejavnost, ali je zaporniški kurat sposobna oseba in kakšen je razgled skozi zaporniška okna. S svojo knjižno pobudo poskuša Mark Leech pripraviti bodoCe zapornike na življenje, ki jih Caka, obenem pa jim omogočiti smotrnejšo izbiro, ko bi zaprosili za premestitev iz enega v drugi zapor. V njegovi knjigi je edini zapor s »štirimi zvezdicami« grendon-ski zapor (Buckinghamshire), dober je tudi zapor v Manchestru, naj slabši pa je cardiffski.
Minister se je prelevil v policista
VVASHINGTON - Ameriški zvezni minister za gradbeništvo Hemy Cisneros se je v soboto pognal za dvema tatičema, ki sta nekemu krošnjarju ukradla ure-Med zasledovanjem tatičev se mu je pridružil še policist. Po aretaciji je minister povedal, da je le storil svojo državljansko dolžnost.
Purim brez arabskih mask
TEL AVIV - Nekdanji izraelski glavni rabin Morde-chai Eliahu je pred purimom (židovski pust, ki se zaCne prihodnji teden) izdal rabinsko sodbo, po kateri je izraelskim otrokom prepovedano preobleci se v Arabce in si nadeti maske Jaserja Arafata. Rabin je obenem otroCadi prepovedal, da se preobleče v Dano International, izraelsko pevko, ki je spremenila spol-
Pol milijona pometačev
SYDNEY - V nedeljo je pol milijona prostovoljnih p0-metacev očistilo 8.000 avstralskih krajev ob dnevu naravovarstvene čistoče (Clean Up Australia Day). Y primerjavi z lanskim dnevom je bilo letos precej manj smeti, kar potrjuje večjo skrb Avstralcev do čistega okolja.
Na loteriji v ZDA 100 milijonov $
DBS MOINES (IOWA) -Na medržavni ameriški loteriji Povverball je neki srečni dobitnik iz Arizone zadel kar 100 milijonov dolarjev. To je najvišji zadetek po letu 1993, ko je neki vviscon-sinski profesor prejel 111 milijonov dolarjev, in po lanskem novembrskem zadetku 101 milijona dolarjev.
Kitajski kmetje kupili hotel v ZDA
PEKING - Deset bogatih kmečkih družin iz Ya-taija v osrednji kitajski pokrajini Shandong je za 3, 5 milijona dolarjev kupilo 51% delnic lo-sangeleškega hotela White Swan. Ostalih 49% delnic je kupila neka korporacija, ki je last Američana kitajskega rodu VVanga Yiqinga.
Ha /J,
ŠVsd	Đ'JsMtton
Med 11.761 smučarji tekači iz 2ff držav je na 71. maratoskem 90-kilonnetrskem v Vasaloppetu v 4 urah. IT in 9" zmagal Šved Sven-Erik Danielsson. (Telefoto AP)