Leto LXVIII
Poštnina plačana t gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 5. oktobra 1940
Stcv. 229 i
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ni. *>JW

VENEC
Telefoni oredništva ta oprave: 40-01. 404)3. 40-03. 40-04, <04)5 — Izhaja vsak dan ajntraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Čekovni račun
Ljubljana števtlks 10.U50 in 10.349 m inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica Številk« fc
Očetovski opomin
Dne 1, oktobra se je začelo novo juridično leto takoimenovane Svete Rimske Rote — Saera Romana Rota — vrhovnega cerkvenega sodišča za razsodbe v zakonskih zadevah katoličanov. To sodišče je znano po vsem svetu zaradi natančnosti, vestnosti in pravilnosti ter pretehta-nosti svojih razsodb, tako da njena zasedanja posečajo tudi velike posvetne pravniške kapacitete iz vseh držav. Letos je bil navzoč pri otvoritvi novega leta sam papež Pij XII., ki je imel pomemben nagovor.
Že predsednik Rote msgr. Grazioli se je v svojem otvoritvenem govoru, naslovljenem na sv. očeta, spomnil svetovne vojne, žeieč, da bi vzšla nad okrvavljeno Evropo po želji očetovskega srca vrhovnega pastirja vseh kristjanov zvezda miru, ki pa ne sme biti narekovan po načelu starega poganskega Rima: »Vae Victislc ampak mora biti, kakor je rekel papež v nagovoru na kardinalski zbor dne 2. junija, >nav-dahnjen plemenitega duha pravice«, zakaj drugače ne bo mučena Evropa nikoli več izlepa uživala pravega miru. Žalibog pa, je dejal predsednik, nič ne kaže, da bi se Evropa zavedla, kam drvi in namesto, da bi se strasti po tolikem razdejanju polegale, valovi sovraštva in želje po maščevanju ter popolnem uničenju nasprotnika še bolj naraščajo, tako da stojimo pred tragedijo, kakršne zgodovina morebiti sploh ne pomnL
V svojem odgovoru je papež Pij XII. najprej pohvalil delo najvišjega cerkvenega sodišča, čigar čut in smisel za pravico postavlja za zgled vsemu svetu. Očividno namigujoč na pomanjkanje pravicoljubja v mednarodnih odno-šajih sodobnega sveta, ki je dovedlo do velikega poloma naših dni, je vrhovni pastir katoli-, škega občestva na zeml ji dejal, da mora biti pravica hčerka resnice, ako hoče biti mati miru, kakor pravijo že stari cerkveni zakoniki. Tudi je vrhovno cerkveno sodišče zgled nepodkupljivosti in nepristranosti, ker brez tega ni mogoče pravo in zdravo življenje v nobenem občestvu. Naj bo tudi poslej geslo Svete Rote izrek, ki ga je napisal nesmrtni Raffael na sliki, ki jo je naslikal v dvorani, kjer Rota zboruje: Jus suum unicuique tribuit — vsakomur, kar mu po pravici gre! To je načelo, ki mora vladati tudi v mednarodnem in meddržavnem življeju, v katerem mora vsak narod veljati toliko, kakor drugi in biti deležen svojih pri-rodnih pravic in pogojev življenja, ki je dostojno vseh članov človeške družine.
Nato je prešel sveti oče na posebno nalogo, ki jo je vodstvo svete Cerkve poverilo svojemu, vrhovnemu razsodišču v zakonskih Zadevah. Sveta Rimska Rota ima čast, da je razsodišče krščanske družine, ki ga vodi načelo, da je zakonska zveza nerazdružljiva, če je bila v svobodnem sporazumu sklenjena in povzdign.jena v zakrament krščanskega življenja Stvarnik jo je ustvaril kot vir množitve človeškega rodu in kot temelj človeške družbe. Iz družine rastejo rodovi .ki poganjajo naprej vejo za vejo; po njej veže sinove in hčerke z dedi in pradedi ter prababicami trdna vez, ki predstavlja versko, nravstveno in narodno izročilo vse<?a narodovega občestva; iz nje dobiva domovina svo-j evoditelje, upravitelje in junake. Cerkev pa svoje duhovnike. Cerkev je oskrbela za sredstva, da bi krščanski zakon bil zdrav in da bi rodil zdrave plodove, in med napravami, _ ki temu služijo, je tudi cerkveno vrhovno sodišče, ki brani nerazdružljivost. svetost in neoskru-njenost zakona. Pravi krščanski zakon je Ogromnega pomena za človeštvo, kar šele danes vidimo z vso silo žalostnih dokazov, katere nam nuja sodobno življen je narodov. Statistike od vsepovsodi nam povedo, kako kulturni narodi, ki so na višku zunanje moči in slave ter razpolagajo z ogromnimi bogastvi, v svojih koreninah usihajo zato. ker njihovi zakoni niso plodoviti. Taki narodi naj bodo še tako bogati in še tako močni — ne bodo mogli ohraniti svojega prvenstva in položaja ter vpliva, ako se ne bodo vrnili k dobri krščanski nravnosti, ako ne bodo poslušali Cerkve in ako v zakonu ne bodo videli svete božje naprave, iz katere izvira življenje in se množi ter krepi že po samih prirodnih zakonih, ki se maščujejo nad temi, kateri jih iz osebne sebičnosti zaradi svojega ugodja kršijo. Papeži našega stoletja so opetovano opominjali narode, naj imajo sveti zakon v visokih čislih, naj ne pozabljajo, da je zakrament, in naj se hkrati zavedajo, da so tudi prirodni zakoni od Boga, kakor so od Boga tudi zahtevki prirodne nravnosti! Omejevati namenoma potomstvo ni samo smrtni greh, ki žali Boga, ampak je tudi zločin proti prirodi, proti narodu in proti človeštvu Zmota je, če kdo meni, da mora tako storiti, ker to baje zahtevajo gmotne razmere Prvič je treba pomniti, kar so tako dobro vedeli naši predniki, ki so to izražali v modrih izrekih, da namreč Bog blagoslavlja vsi ko novo bitje in mu je dobri Oče ter blagoslavlja številne družine. Drugič pa je dejstvo prirode, da v boju za obstanek in dostojnejše življenje zmagajo le rodovi in narodi, ki se množijo, ker le množitev veča življenjsko energijo, ki drugače usahne. Le človek, razumno bitje, v svoji slepi pre-šernosti dela zoper namene in zapovedi matere prirode, ki pa to seveda neusmiljeno kaznuje. Sredstvo, da se človeštvo zopet poživi in dvigne, je med drugim pravilno pojmovanje svetega zakona in zakonskega življenja, kakor nam ga zapoveduje sam Bog, stvarnik in gospodar prirode ter delivec milosti.
Na koncu se je papež ozrl na današnji svetovni položaj in dejal: »Naša misel in naše srce se vrača k izviru naše velike bolečine, ko vidimo svoje sinove, kako se drug proti drugemu oborožujejo in se pobijajo, Kakor da no bi bili bratje ene krščanske vere in upanja. To bratomorno razruševalno vojsko bo sodila z_go-dovnia; na vsak način mise li sond.ba človeška ni misel in sodba božja Družina narodov je dovina; na vsak način misel in sodba človeška da bo na vekov veke obstala le božja sodba in da se bodo uresničili le njegovi načrti. Gospod. kakor pravi pevec psalmov, se roga posvetom narodov, razveljavlja sklepe kraljev in
Drugi sestanek na Brennerju med Hitlerjem in Mussolinijem
Italijanski in nemški tisk napovedujeta svetovnopolitične in gospodarske posledice sklepov, ki jih bosta voditelja dveh revolucij sprejela na Brennerju o novi Evropi in novi Atriki
Brenner, 4. oktobra, t. Štefani. Ob 8. uri zjutraj je pripeljal na postajo Brenner posebni vlak italijanskega zunanjega ministra grofa C i a n a. Grofa Ciana so pozdravile vojaške in politične oblasti. Kolodvor je bil ves v cvetju in zelenju ter okrašen z italijanskimi in nemškimi zastavami. Z istim vlakom se je pripeljal tudi nemški poslanik, v Rimu Mackensen, general M a c c h i ter večje število visokih uradnikov zunanjega ministrsva.
Mussolinijev vlak
Ob pol enajstih je pripeljal na postajo posebni vojaški vlak voditelja Italije M u s s o 1 i -j a, ki so ga sprejeli zunanji minister grof Ciano, nemški poslanik Mackensen ter zastopniki političnih in vojaških oblasti. Mussolini je obšel postrojeno častno četo, zastopstva fašističnih organizacij pa so mu prirejale navdušene ' manifestacije,
Hitlerjev vlak
Ob 11 je pripeljal na postajo posebni vojaški vlak nemškega voditelja Hitlerja. Iz vlaka je najprej izstopil Hitler, ki mu je šel nasproti Mussolini. Oba državnika sta se dolgo in prisrčno pozdravljala najprej^ s stiskanjem rok, na to pa z dvignjenimi desnicami. V istem vlaku so se v spremstvu Hitlerja pripeljali tudi zunanji minister Ribbentrop, vrhovni šef nemškega generalnega štaba maršal K e i t e 1 in italijanski poslanik v Berlinu A1 f i e r i. Hitler in Mussolini sta pozdravila drug drugega z veliko prisrčnostjo.
Razgovor
Po pozdravili sta Hitler in Mussolini odšla ob peronu, kjer ju je pozdravila častna četa, nakar sta vstopila v Mussolinijev voz, kjer so se 10 minut po 11. uri že začeli razgovori v prisotnosti obeh zunanjih ministrov, maršala Kei-tela in obeh poslanikov.
Letala nad Brennerjem
Večje skupine lovskih letal so se pojavile nad Brennerjem, kakor hitro so se začeli razgovori med voditeljem Italije in voditeljem Nemčije.
Uradno poročilo
Brenner, 4. oktobra. AA. Štefani: Ob 13.50 se je kcačal sestanek. Duce, fiihrer, grof Ciano in v. Ribbentrop 60 zapustili vagon, v katerem so se raz-govarjali in odšli v jedilni voz.
Po sestanku je izšlo tole poročilo:
V okviru redne izmenjave misli sta se duce in voditelj rajha sestala na Brennerju. Sestanek je potekel v duhu prisrčnega medsebojnega razumevanja. Oba šefa sta v navzočnosti zunanjih ministrov grofa Ciana in v. Ribbentropa proučila vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Zadnjemu delu sestanka je prisostvoval tudi general v. Keitel. Razgvori so se nadaljevali še med kosilom, ki sta se ga udeležila tudi oba zunanja ministra.
Odhod z Brennerfa
Ob 14 so voditelj Nemčije in državni kancler Hitler, predsednik italijanske vlade Mussolini, nemški zunanji minister v. Ribbentrop in italijanski zu-nanj minister grof Ciano zapustili vagon. Voditelj rajha, državni kancler Adolf Hitler je obhodil častno četo gradirjev, predno je odšel v svoj vojni vagon. Voditelj rajha 6e je prisrčno poslovil od du-ceja in vlak je med igranjem nemške hiime ob 14.40 odpeljal. Duce je nato odšel v svoj vagon in zapustd brennersko postajo ob 14.45. Godba je igrala nacionalni himni, velika množica je pa prirejala Mussoliniju velike manifestacije Z ducejem se je odpeljal tudi zunanji minister grof Ciano.
Mnenje v Berlinu:
»Sledili bodo dogodki svetovnega obsega in svetovnega pomena...«
Berlin, 4. oektobra. t. Štefani. Nemški listi in nemški politični krogi zatrjujejo, da bodo po sestanku obeh voditeljev Hitlerja in Mu&solinija na Brennerju prej ali slej sledili dogodki svetovnega obsega in pomena, kakor se je še vedno zgodilo,
briše naklepe ljudstev; s pravičnostjo in usmiljenjem hkrati, kakor pač sam hoče, ustanavlja in pokoplje cesarstva. Vsa slavna imena in spomenike zasuje pesek puščave, na kateri po tolikih letih spet zrastejo nova mesta s svojo omiko. K temu pravičnemu in hkrati milostnemu Bogu se obračamo, da bi se nas usmilil, zakaj pod njegovim tribunalom ne more naših grehov pokriti ničesar drugega, kakor naša molitev Zato molimo, dragi sinovi, da bi se nebo razjasnilo in da bi se pordečilo od z^rje tako zelo zaželjenega miru-«
kadar koli sta se doslej sestala oba voditelja. Lfsti pripominjajo, da je prvemu sestanku na Brennerju sledil polom velike evropske velesile. Li^ti nagla-šajo tudi hitrost in doslednost, s katero Mussolini in Hitler sledita razvoju dogodkov in pripravljata skupno in 6ložno pogoje za uspešne razvoje v bodočnosti. Zavezniški državi nimata navade, da bi trobentali ven v javnost svoje načrte. Toda sestanki obeh vodij revolucij so še vedno imeli daljnosežne posledice, čeprav se to ne pokaie takoj po razhodu od njunih važnih razgovorov,
Berlin. 4. oktobra, b. Sestanek na Brennerju že po svoji prirodi velik diplomatski dogodek, na katerega bo obrnil pozornost ves svet. Na sestanku sodelujejo poleg Mussolinija in Hitlerja italijanski zunanji minister grof Ciano, nemški zunanji minister von Ribbentrop, nemški general von Keitel, šefi italijanske vojske, nemški poslanik v Rimu Mackensen ter številni finančni in administrativni strokovnjaki. Da gre sedaj za politična vprašanja, ki zanimajo ves svet. ni nobenega dvoma. Vsi znaki kažejo, da sc bo prvič po sklenitvi pakta med Rimom, Berlinom in Tokiom ta pakt uveljavil po brenncrskeni sestanku. Uradni krogi poudarjajo, da je bila konferenca na Brennerju pripravljena v največji tajnosti iz razumljivih razlogov, ker sta Nemčija in Italija v vojni ter nista hoteli dati cilja angleškim eska-dram.
frGiorna!e diftalra":
»Svetovna javnost bo šele postopno zvedela za sklepe in njihove posledice«
Rim, 4. oktobra, t. Štefani. Giornale d'
It ali a obiavlja k sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem na Brennerju značilen članek, ki podčrtava pomen tega dogodka. List pravi, da sta 6e Hitler in Mussolini do sedaj sestala že dvakrat v sedanjem letu. Prvič se je to zgodilo dne 18. marca, ko so bili sprejeti sklepi glede dneva vstopa Italije v vojno, drugič pa v Monakovem, ko sta sklepala o pogojih za premirje s Francijo. Sedaj sta se sestala že v tretjič in je ta sestanek samo nadaljevanje razgovorov, ki sta jih pričela grof Ciano in Ribbentrop ob priliki svojih potovanj v Berlin in v Rim. Oba voditelja revolucij sta se sedaj sestala, da te razgovore zaključila in sprejmeta sklepe o skupnih načrtih, ki so pripravljeni v vseh podrobnostih.
Svetovna javnost bo postopno, kakor se bodo razvijali dogodki, zvedela za te sklepe ter za njihove posledice. Toda že sedaj smemo reči, da bo ta sestanek obeh voditeljev rodit velikanske posledice za nadaljevanje vojne, kakor tudi za politični in gospodarski razvoj svetovnih celin. Mussolini in Hitler ne potujeta kar tako v en dan.
V nadaljevanju svojega članka poudarja »Giornale dTtalia« kako ta sestanek spet potrjuje in okrepljuje složnost in vzajemnost obeh držav. Italija in Nemčija nikakor nimata namena določevati
dneva, kedaj naj se 6edanja vojna konča, ampak mislita 6amo na pogoje, ki jih je treba najprej ustvariti, da bo vojna za njiju zmagovito zaključena. Zaradi tega že sedaj razmišljamo o tvomlh smernicah, ki naj ju vodijo pri zgradbi nove Evrope in nove Afrike,
Glede spremembe v angleški vladi italijanski službeni list meni, da to Nemčije in Italije ne ea-nima. Oni dve mislita samo na vojno in na njeno nadaljevanje do zmagovitega konca.
Pojasnilo agencije Štefani
Rim, 4. oktobra, t. Štefani. Diplomatični urednik agencije Štefani poroča o sestanku na Brennerju sledeče: Sestanek med obema voditeljema dobiva po STečni sklenitvi tro,zveze in v trenutku, ko Anglija preživlja hude notranje politične sti«ke, ki niso samo ministrske, še poseben pomen, Trozveza je Anglijo osamila tudi na oddaljenih področjih Daljnega vzhoda ter je icsno svarilo tisti«)- .«(_j v vojni še neudeleženim državam, ki bi iporda prišle v skušnjavo, da se postavijo ob stran angleškega imperija v trenutku, ko nastopa zanj somrak. Angleška politika ie doživela v zadnjem času celo vrsto neuspehov. Poraz na Japonskem, ki je stopila v krog držav osišča. Poraz v Sovjetski Rusiji, ki ostaja nevtralna. Poraz v Ameriki, ki je postala zaskrbljena zaradi novega položaja na Tihem morju in ni več svobodna, da bi v Evropi posredovala v dobro Anglije. Med tem torej, ko se po svetu vedno bolj prikazuje angleška osamljenost, nadaljujejo ogromne nemške oborožene sile svoje razruševalno delovanje proti angleški vojni industriji, pristaniščem in raznim življenjskim središčem, v prvi vrsti v Londonu, ki je že izgubljeno mesto. Tudi Egipt odklanje protiitalijansko stališče, ki ga ji vsiljuje Anglija. Na obzorju se že odraža poraz angleškega imperija. Boj sevedt še ni končan. Toda sestanek med obema voditeljema rva meji ob imperiiev podčrtava složnost obeh velesil tako na političnem, kaikor na vojaškem polju. Obe velesili bosta šli skupno naprej do zmage po načrtih, ki so bili odobreni in ki prav gotovo ne odgovarjajo načrtom, ki jih je smešna propaganda razširila.
Preiskava proti brbljavim časnikarjem
London, 4. okt. c. »United Press< poroča, da se bodo morali časnikarji iz nevtralnih držav v Berlinu zagovarjati zaradi tega, ker so že snoči razširili v svet novico, da bo danes na Brennerju posvet med Hitlerjem in Mussolinijem. Nemški pristojni krogi so nejevoljni zaradi tega, ker so inozemski časnikarji razširili to novico prezgodaj. V Berlinu poudarjajo, da je vsako poročanje o gibanju državnih poglavarjev v vojnem času smatrati za vohunstvo.
Uvedena je že bila preiskava in se je do-sedaj moglo ugotoviti, da so novice o današnjih razgovorih na Brennerju najprej razširili ameriški časnikarji iz Berlina.
Špansko mnenje:
»Ni izključeno, da v kratkem vstopita v vojno še dve novi državi...«
Curich, 4. okt. b. Dopisnik »Basler Nachrich-ten« poroča iz Madrida, da španski politični krogi pripisujejo konferenci Hitlerja in Mussolinija na Brennerju za razvoj bodočih dogodkov izredno velik pomen. Isti krogi potrjujejo, da bo špan ski notranji minister Suner ostal v Rimu tako dolgo, da se vrne v Rim šef italijanske vlade Mussolini. Politični krogi, ki so v najožji zvezi s španskim notranjim ministrom Sunerjem, so mneja, da b« prišlo v najkrajšem času d o velikih vojnih dogodkov, ki bodo odločilno vplivali na potek vojne. Španski politični krogi tudi ne izključujejo, da bosta v najkrajšem času stopili v vojno šc dve državi. Politični krogi v Madridu so prepričani, da je včerajšnji članek Virginia Gajde poln težkih obtožb proti angleški vladi in pokazuje smcrnice kako se bodo razvijali dogodki v bodočnosti.
»čiščenje Sredozemlja«
Newyork, 4. okt. b. »New-York Times« poroča iz Londona, da je čas za invazijo nemške vojske v Anglijo potekel. Sedaj je več kot jasno, da bo Nemčija vso zimo nadalje zbirala vojne sile proti Angliji in tudi ji izključeno, da bodo njeni udarci čez zimo sledili na nekem drugem mestu. Glavne napore bosta Nemčija in Italija usmerili čiščenju Sredozemskega morja od angleških pomorskih enot, ki tu razvijajo veliko delavnost in neprestano ogrožajo italijanske postojanke.
Madrid, 4. oktobra. AA (DNB) španski listi še pišejo o potovanju Serrana Sunerja v Nemčijo in Italijo. V Madridu poudarjajo, da so vezi Španije z Nemčijo in Italijo jasne in nedvomne. Listi pišejo nato, da so se razočarali vsi tisti, ki so pričakovali, da se bo Sunerievo potovanje za k lin.
čilo s senzacijami Pač pa je to potovanje še enkrat potrdilo iskreno prijateljstvo, ki veže Španijo z državama osi. Ob koncu piše list »Madrid«: Italijansko sodelovanje je logična posledica poudarjanja narodnih koristi in sodelovanje Španije je popolnoma v duhu tistih razgovorov, ki so se razvijali v Berlinu in v Rimu.
Na Madžarskem:
»Puščščastf križi« so že druga najmočnejša stranka...
Budapest, 4. oktobra. Največ pozornosti posveča madžarska javnost notranji politiki. V sredo je parlament pričel jesensko zasedanje in v četrtek so bili sprejeti zakoni, ki določajo združenje vzhodi.'0-madžarskih in sedmograških pokrajin z Madžarsko. Istočasno je bila z zakonom ustanovljena univerza v Cluju. Zastopniki novih pokrajin so bili tudi jjovabljeni k seji. Zbornica je bila okrepljena s 50 novimi Člani, med katerimi pa jih je več tudi romunske in nemške narodnosti.
Zelo veliko se razpravlja o združenju vseh skrajnih desničarskih elementov v enotno stranko. Vodja Puščičarskih križe\ Franc Szalasi, ki je pravkar odsedel dveletno ječo, je takoj zopet pričel politično delovati. Zbral je razne drobce desničarskih strank in jih združil v svoji stranki, ki se sedaj imenuje »stranka puščičarskih križev« ter šteje v parlamentu že okrog 50 članov. S tem pa je ta stranka postala druga najmočnejša straa-ka v madžarskem parlamentu. Pod priti«koni zunanjega in domačega političnega razvoja je vlada ukinila prepoved, po kateri uradništvo ni smela pripadati fašistovski stranki. Skrajno desničarska časopisje pa ie napoveduje >ze!o odločne korakom
Uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili
»Staro poštenje, kje si...«
»Zagrebnčki list« objavlja zelo lep uvodnik pod gornjim naslovom. List piše med drugim:
»Kadar kupite pol kile mesa in najdete, ko pridete domov, da so vam prodali le 45 dek, kadar prinesete domov eno kilo kruha, pa najdete, da tehta samo 88 dek, kadar vain pripeljejo mokra drva, kadar vam prodajo črne makarone, če plačate za jajce 2 dinarju, in če vam trgovec, še predno ste odprli usta, zabrusi v obraz, da sladkorja ni, je vsako godrnjanje zaman, ker ste pač priča, brezmočne priče tega, kar danes imenujejo »novo trgovsko tehniko«, ki ne obstoja več v pravični porazdelitvi dobrjn, marveč v strašnem odjemanju težko prisluže-nih dinarjev. Tokrat pa se spomnimo tudi našega starega hrvatskega pošten ja. Spomnimo se na naše stare trgovce, ki so brez trgovskih tečajev in brez reklame svojemu vajencu ali pomočniku navili ušesa, ako niso kupcu.dobro odmerili, spomnimo se onih starih kmetskih prodajalcev, ki so v kupcu gledali prijatelja ter mu zaradi poštenja dovolili še »privago«, da bi ja ne storil komu kakšne krivice, spomnimo se mesarjev, ki so si šele po 50 letih truda-polnega dela postavili svojo skromno hišico ter si mogli kupiti zlato uro na zlati verižici, a so vendar vedno delali od zore do mraka s svojimi pridnimi ženskami, spomin jamo se... spominjamo se tistih časov, ko ni bilo potreba Donjih Lapcov za to, da bi se peki naučili pravilnega tehtan ja, in ko kupci še niso bili predmet brezusmiljenega plafkanja, ampak pazljive in poštene postrežljivosti.« V tistih starih časih pred poslopjem organizacije pekov ni stalo 50 luksuznih avtomobilov, kadar so odborniki imeli svojo sejo, takrat majhni kramarji iz zagrebške okolice še niso vozili svojih »boljših polovic« v Brežice na sir, takrat industrije} niso imeli kraljevsko urejenih palač, takrat ni veljalo pravilo: pet let delaj, in 40let uživaj!, marveč načelo: Delaj 40 let brez oddiha, da bi mogel starost mirno preživeti. V tistih starih časih je vsakdo vedel, kaj je prav in kaj ni, takrat ni bilo treba komisij, ki bi stikale okrog po skladiščih in iskale skrito blago, takrat ni hilo treba internacij, tnkrat je tudi kazen — če se le kdaj pri kakšni beli vrani le pripetila
—	pome/nila propast dotičnega trgovca. Danes je tudi to drugače. Internirnnci v Donjom I^ap-cu sprejemajo obiske, njihove trgovine delajo mirno naprej in njihovi otroci z zavihanimi nosovi zahajajo v elitne lokale in tamkaj — kar je še najbolj žalostno — najdejo mizo, ?<\ katero morejo sesti. To nas vse, k; ljubimo hrvatsko domovino, polni srce s skrbjo, kajti spoznavamo. da je izginilo — staro hrvatsko poštenje...«	^
Pravoslavni glas o pravoslavju
V Kragujevcti izhaja »Pastirski glas«, ki je glasilo diplomiranih bivših teologov srbske pravoslavne cerkve in ki v podnaslovu navaja, da je »list za versko in moralno obnovo srbskega naroda«, objavlja zanimiv članek Milana Pa?:?a o vprašan ju,: Od česa, jo odvisen uspeh cerkvenega poslanstva. V Članku pravi med drugim; »V predboljševiški Rusiji so bile
—	da ne omenimo pozitivnih vrednot, o katerih je treba govoriti s spoštovanjem — so bile v cerkvi stvari vse postavljene na glavo. Organizacija cerkvenega življenja in notranje poslanstvo ruske pravoslavne cerkve sta nosila pečat samodržja, imperatorske sile, ker je bil sam car tudi poglavar cerkve.. Mešanje državne oblasti v organizacijsko življenje cerkve in denarna pomoč, ki je to vmešavanje pokrivala, je napravila cerkev odvisno od muh in kapric posameznikov, ki niso bili ne cerkveni in ne krščanski. Tudi svečeniki in episkopi, navajeni na pomoč in razne državne podpore ter državi hvaležni za te položaje, na katerih se nahajajo, so večji del svoje službe vporabili za to, da varujejo življenje svojih dobrotnikov in mesto, da bi bili služili resnici in pravici, so pač delali tako, kakor se jim je zapovedovalo. Toda vse to je imelo za posledico, da je cerkev izgubila samostojnost pri svojem delu in se je oddaljila od resnice, na kateri je krščanstvo zgrajeno. Ako s tega stališča opazujemo prilike v naši srbski pravoslavni cerkvi, bomo prišli do istih zaključkov. Ugotovili bomo. da v življenju naše cerkve ni navdušenja, navdušenja pa za to ni, ker ni žrtev in ker ni junaštva misli. Podzemska trenja so kakor da ne bi prišla do ušes predstavnikov cerkve. Malenkostne skrbi, borba za boljša mesta, vse to uglušuje glas stvarnosti, ki vedno bolj in bolj grozi, da bo zatrla in vrgla mod pozabljenost tisočletni trud.«
»Jugoras« o novih reformah
»Jngoslavenski radni k«, glasilo JU-jOR.\S-a, ki mu je voditelj predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. piše. da g. Cvetkovič nadaljuje s posvetovanji v krogu svojih sodelavcev. Pripravlja se, pravi list, odlok, s katerim bo urejen višek vrednosti zasebnega kapitala v gospodarstvu, kakor tudi višek dobička. Po mnenju naših gospodarskih strokovnjakov mora ta veliki socialni in gospodarski problem biti rešen na osnovi »pravičnega zaslužka« za vsakega podjetnika. Vse. kar je več. to so profili, posebni profiti in nadprofiti pa bodo ukinjeni. Za reforme te vrste in za kontrolo nad njimi bodo postavljeni na prvo mesto zastopniki iz gospodarskega življenja.
Vprašanje učbenikov po hrvatskih šolah
Frančiškan dr. Stanko Petrov objavlja v /•Hrvatski straži«, zelo pomemben članek o »frančiškanih v učbenikih«, kier pravi, da je katoliški ti«k skozi 20 let večkrat s polno pravico objavljal pritožbe na prosvetni «vet v Belgradu, da tamkaj predlagajo kot obvezne učbenike na šolali knjige, ki žalijo katoliško zavest hrvatskih staršev in njihovih otrok Banovina Hrvatska ima sedaj prosvetno samostojnost in je bilo pričakovati, da bodo pisci in iz dajatrlii učbenikov računali stem dejstvom, da je velika večina Hrvatov katoliška, ter da bo prosvetna oblast hrvatska na to pazila, da ne bi učbeniki žalili katoliške vere in katoliških ustanov. Zaradi tega je zelo »nerodno, da je dr. Vlado Petz v svoji hrvatski čitanki z« drugi razred srednjih šol pozabil napraviti temeljite spremembe v svoji knjigi, kjer se še vedno /nli katoliški čut in katoliške ustanove, >-
Belgrad, 4. oktobra. AA. Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra dr. Andresa izdal
naredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili.
Po čl. 1 se zaradi varčevanja tekočega goriva prepove od dneva, ko stopi naredba v veljavo.
1.	Uporaba potniških avtomobilov in motornih koles v nedeljah in praznikih.
2.	Njihova uporaba ob delavnikih od 22 zvečer do 6. zjutraj.
3.	Njih uporaba preko 25 km od meja občine, v kateri lastnik vozila prebiva, če je takšen promet vzporeden z železniško ali avtobusno progo. Za vzporednost velja, če leži izhodišče ali konec vožnje na železniški ali avtobusni progi in gre zvečine skozi kraje, ki so oddaljeni manj ko 15 km od železniške ali avtobusne proge.
4.	Uporaba vseh motornih vozil za izletniške vožnje in za prirejanje dirk in tekem.
5.	Uporaba tovornih avtomobilov za prevoz blaga, ki ga opravljajo podjetja za reden ali nereden prevoz blaga z motornimi vozili z dovoljenjem, dobljenim po obrtnem zakonu- preko 50 km od kraja, kjer je sedež obrti, če gre ta prevoz vštric z železniško progo. Kjer obstoje dvomi, ali gre za vzporednost z železniško progo, razsodi banska uprava na podlagi mnenja železniške uprave.
6.	Uporaba lastnih motornih vozil za prevoz blaga, ki ga opravljajo trgovinska, industrijska in obrtniška podjetja za dostavo blaga do kupca ali pa zaradi dostave blaga do lastnih skladišč, če se ta prevoz vrši preko 25 km od meje občine, kjer ima podjetje svoj sedež.
7.	Uporaba motornih vozil za prevoz blaga preko meja občine, kjer ima lastnik vozila svoj sedež, za prevoz, ki zanj ni potrebno dovoljenje po obrtnem zakonu.
8.	Uporaba motornih čolnov in ladij ?a zabavo.
Kot prazniki veljajo tisti dnevi, ko so trgovine po uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin z dne 16. aprila 1929, odnosno po banskih naredbah, izdanih na podlagi te uredbe, ves dan zaprte.
Vozila, ki so izvzeta
Po čl. 2 so iz prepovedi čl. 1 izvzeti motorna vozila dvora, potniški avtomobili aktivnih ministrov in banov, potniški avtomobili cerkvenih ve--ledostojanstvenikov vseh priznanih vzroizpovedi, avtomobili države, banovin in samoupravnih teles,-PRIZADA in Privilegirane delniške družbe za silose (skladišča), potniški avtomobili tujih diplomatskih zastopnikov, avtobusi, ki opravljajo reden potniški promet, avtomobili in avtobusi hotelskih podjetij za prevoz hotelskih gostov in hotelov do postaje, avtotaksiji 25 km izven meja občine, kjer imajo svoj sedež, potniški avtomobili in motorna kolesa zdravnikov, veterinarjev in sanitetnega osebja pri izvrševanju njihove prakse.
Te osebe lahko z legitimacijo uporabljajo svoja motorna vozila edino za osebni odhod z doma ali ordinacije do bolnikove hiše, do bolnišnice ali sanatorija, da obiščejo in pregledajo bolnike. S temi vozili se ne smejo prevažati druge osebe.
Dalje so izvzeti avtomobili ustanov za zavarq-vanje delavcev v neobhodno potrebnem številu, ki služijo za prevoz zdravnikov. Ta vozila vozijo lahko samo zdravnike in sanitetne osebe od ustanove do bolnika ali bolnišnice ali ambulante.
Dalje so izvzeti potniški avtomobili elektrarn v neobhodno potrebnem številu, ki služijo za potrebno nadzorstvo in hitro popravilo daljnovodov, transformatorjev, postaj in drugih električnih naprav. Izvzeta so dalje motorna vozila gasilskih društev pri požarih in vajah; prevoz lastnih poljskih, rudniških in gozdnih pridelkov do gospodarskih poslopij ali najbližje natovarjalne postaje z lastnimi motornimi vozili.
Izjeme lahko dovoli po navodilih trgovinskega ministrstva samo banska uprava. Prav tako sme banska uprava po navodilih trgovinskega ministrstva dovoliti podjetjem, zadrugam in ustanovam za oskrbo, da lahko z lastnimi motornimi vozili prevažajo blago za potrebe lastnega poslovanja v večjih razdaljah, kakor jih predpisuje ta naredba, če je takšen prevoz utemeljen z javnimi koristmi, ali pa kadar govore za to izredno tehtni razlogi.
Uporaba potniških avtomobilov države, banovin in samoupravnih teles se omeji izključno samo na najnujnejše uradne potrebe. Uradom, ki razpolagajo z avtomobili, bodo resorni ministri izdali stroge naredbe za omejitev uporabe teh vozil na najnižjo mero ter jim določili maksimum tedenske porabe tekočega goriva. Vozniki avtomebilov morajo imeti legitimacije, podpisane od starešin pri-
ali nereden prevoz blaga z motornimi vozili, Izjeme se dovolijo le, če javna korist to zahteva.
Pravice podeljene banom
Ko stopi ta naredba v veljavo, lahko ban revidira avtobusni promet in prevoz blaga z motornimi vozili in ga omeji na dejanske potrebe prometa ali ukine, če ni neobhodno potreben. O tem obvesti ban trgovinskega ministra, ki «me po zaslišanju posvetovalnega odbora za avtobusni pro-piet njegov sklep revidirati. Pri tej reviziji se bo izvedla tudi revizija motornih vozil,, ki jih razna podjetja uporabljajo pri svojem delu in se bo določilo, koliko motornih vozil sme katero podjetje imeti v prometu,
Vsa motorna vozila, ki bi po določilih te naredbe vozila v prepovedanem času ali v sicer prepovedanih relacijah, morajo imeti posebno označbo na zaščitnem steklu. To oznaibo izda pristojna državna upravna oblast (policija) drugod pa upravna oblast prve stopnje.
Za motorna vozila, ki pripadajo vojaškim oblastvom, izda to oznako pristojna vojaška oblast. Registriranje vozil se bo izvršilo samo za tista vozila, ki so za promet sposobna, če so bila doslej že registrirana, ali pa če se za registracijo prijavijo kot nova vozila. Vsaka oseba ali podjetje lahko registrira samo en potniški avtomobil. Lastnik motornega vozila sme pri prijavi vozila na registracijo peljati svoj avto brez posebnega dovoljenja do kraja registriranja.
Motorna vozila, ki bodo na dan, ko stopi ta naredba v veljavo zunaj kraja stalne uporabe, se v roku petih dni po uveljavitvi te naredbe, brez posebnega dovoljenja oblasti odpeljejo v kraj stalnega bivanja.
Kazni za prestopke
Nadzorstvo nad izvedbo določil te naredbe opravljajo splošne upravne oblasti prve stopnje, odnosno državne, krajevne policijske oblasti. Policijski in orožniški organi in organi kontrole so dolžni strogo nadzirati promet motornih vozil in vsak prestopek takoj prijaviti pristojni oblasti. Vsak prestopek te naredbe se bo kaznoval z denarno globo od 500 do 5000 din in z zaporom do 30 dni. Kazni določijo državne ali krajevne policijske oblasti, kjer teh ni, pa splošne upravne oblasti prve stopnje. Glede prestopkov se izva-
jajo določila obrtnega zakona. Denarne globe gredo v korist sklada za pospeševanj« domače produkcije tekočega goriva pri upravi državnih monopolov. Iz tega sklada se bodo plačevale tudi nagrade v višini tretjine izterjane denarne globe.
Ta naredba ne velja za motorna vozila, ki jih goni domače gorivo (plin)
Naredba stopi v veljavo tretji dan po objavi v Službenih novinah.
Pojasnilo trgovinskega ministra
V zvezi z naredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili je trgovinski minister dr, Ivan An-dres danes ob 11 sprejel zastopnike tiska in jim dal tole izjavo:
Da se obvarujejo potrebne rezerve bencina v času, ko je dovoz otežkočen ali celo nemogoč, se vsiljuje potreba, da se poraba bencina omeji. V ta namen je treba omejiti promet in uvesti podobne ukrepe, kakor smo jih že poprej izdali. Zato smo morali izdati novo naredbo ze omejitve prometa z motornimi vozili. Pri omejevanju smo ravnali z vso potrebno obzirnostjo in s stremljenjem, da se predvsem omeji zaseben in nepotreben promet. Tako prepoveduje naredba rabo potniških avtomobilov in motornih koles ob nedeljah in praznikih in ponoči od 22—6 ob delavnikih. Razen tega se prepove uporaba teh vozil preko 25 km od meja občine, v kateri lastnik vozila prebiva, če gre takšen promet vštric z železnico ali pa z avtobusno progo. Tudi pri avtotaksijih smo morali uvesti omejitve. Ta izprememba obstoji v tem, da se vožnje avtotaksijev preko 25 km od sedeža obrti dovoli samo z dovoljenjem banskih uprav. Omejitve smo morali izdati tudi za orevoz blaga z motornimi vozili.
Dva brezmesna dneva
Belgrad, 4. oktobra. AA. Da se izenačijo bres-mesni dnevi na ozemlju vse države, je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra dr. Andresa izdal uredbo o spremembi uredbe o varčevanju z živežem. Uredba se glasi:
Čl. 1. Člen prvi uredbe o varčevanju z živežem se spremeni in se glasi: Četrtek in petek se določita v vsej državi kot brezmesna dneva. Ta dneva je prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa na drobno. Restavracije, javne kuhinje itd. ne smejo ta dneva postreči z jedmi s teletino govedino in svinjetino. Ta prepoved n» velja za možgane, jezik, pljuča, srce. jetra, ledvice, vampe, vranico in podobno od telet, gpveda in svinj.
Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo objavijo Službene novine.
Razstava nemške stavbne umetnosti
Belgrad, 4. okt. m. Ob navzočnosti vlade ter civilnih in vojaških oblasti bo jutri na ve-lesejmu v nemškem paviljonu odprta razstava nove nemške stavbne umetnosti. Vodstvo razstave je že danes popoldne povabilo v paviljon jugoslovanske in nemške časnikarje, ki jih je pozdravil svetnik nemškega poslaništva dr. Jože Hribovšek-Berger in jim predstavil pomočnika in sodelavca, glavnega stavbnega inšpektorja Berlina Stethlageja, ki je številnim časnikarjem pojasnil najnovejšo tehniko stavbarstva v posameznih nemških mestih, ki nosi pečat narod-« nosocialističnega pokrela ter se odlikuje ■ po svoji učinkoviti enostavnosti. Razstavljeni so modeli najnovejših stavb v mestu MonakoVem kot klavnem mestu narodnosocialističnega gibanja, model visoke šole narodnosocialistične stranke ob Chiemskem iezeru na Bavarskem, vojašnice pehotnega polka »Grossdeutschland«, modeli mostov čez Reno in druge reke, palača kanclerja Hitlerja v Berlinu, njegova delovna soba, moderna tovarna letal z vso delavsko naselbino, bolnišnico, športnimi in drugimi stavbami, nemški stadion, dosedaj največji na svetu, v katerem je prostora za 450.000 oseb, olimpijski stadion v Berlinu, model mesta Herman G6ring-Werkc, ki šele nastaja in bo štelo 130.000 duš, itd. Kakor vse dosedanje razstave, je tudi ta nemška razstava odlično prirejena.
Dve železniški nesreči
Sarajevo, 4. okt. b. Pri vasi Ljupljanice je prišlo ponoči do hude železniške nesreče. Tovornemu vlaku, ki je vozil navzgor, se je odtrgalo nekaj vagonov, zaradi česar, je prišlo do strahovitega trčenja in iztirjenja številnih vagonov. Proga je prekinjena in promet ustavljen. Brzi vlak, ki bi moral priti opoldne v
stojnih uradov. Izven rejona 25 km bodo avtotak- j Sarajevo, je imel veliko zamudo. S posebnim siji lahko vozili le s posebnim dovoljenjem banske ' vlakom je bilo poslanih n:
uprave, a samo tedaj, če na teh progah ni zadovoljivega železniškega ali avtobusnega prometa, ali pa če narekujejo potrebo, da se izdajo takšna izjemna dovoljenja, izredni javni interesi. Dovoljenje se lahko prekliče, če preneha veljati potreba zaradi katere ga je oblast izdala.
Avtotaksifl ne bodo smeli redno ali od časa do časa voziti iz mesta v mesto in tudi ne prodajati posameznih prostorov za posamezne vožnje ali izlete. Od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo, se ukine izdajanje dovoljenj za taksije, avtomobile, za reden promet potnikov in za reden
mnogo delavcev, da očistijo progo Proga Sarajevo—Mostar pa je zaradi velikih povonnji tudi začasno ukinjena.
Belgrad, 4. okt. b. Danes zjutraj je pri postaji Glibovac na progi Belgrad—Niš prišlo do težke železniške nesreče. Brzi vlak štev, 101 je trčil v osebni vlak 8 a pri prihodu iz postaje Glil>ovac. Nesreča jt zahtevala dve smrtni žrtvi, štiri osebe so bile hudo ran jene, osem pa lažje. Ranjence so ob 9.30 prepeljali z brzim vlakom v belgrajsko bolnišnico. Med ranjenci je tudi vlakovodja Stjepan šošterič, ki je ves opečen, ker je brizgnila nanj vroča voda iz lokomotive.
Iz banovine Hrvatske
Zbiranje Srbov na Hrvatskem
Zagreb, 4. okt. b. Po poskusu zbiranja srbskih množic v SDS in JK/ se zdaj intenzivno delu na ustvarjanju »Srbske narodae koalicije v banovini Hrvatski«. Akcijo je pričela Srbska radikalna stranka dr. Milana Stojadinoviča, ki računa, da bo lahko pritegnila stare radikale s skupino neodvisnih Srl>ov dr. Zeca, ki ima
8 zlasti mnogo pristašev v Liki. Seveda gre zaenkrat le za obrise in so trenutno vsi napori usmerjeni za razgovore in pogajanja.
Razstava slovenskih likovnih umetnikov v Zagrebu
Zagreb, 4. oktobra, m. Razstava slik ln skulp-tur kluba Neodvisnih likovnih umetnikov iz Ljubljane, ki traja skoraj mesec dni v Zagrebu, je vzbudila živahno zanimanje v zagrebških umetniških krogih in pri obiskovalcih razstave. Danes je obiskal razstavo tudi inž. Košutič, predsednik 11SS, s svojo hčerko. Čakala sta ga slovenska slikarja Zoran Mušič In Evgen Sajovic. Inženir Košutič je pregledal razstavo ter pred svojih odhodom izjavil, da se mu zelo dopade, ker je razstavljenih mnogo lepih del. Dejal je, da mu je zlasti drago, da slovenski slikarji, ki so hrvatski dijaki, niso pozabili Hrvatske, ter so na razstavo dali tudi nekaj motivov iz hrvatskih krajev. Nato je inž. Košutič pregledal še druga dela iz razstave sku-
pine desetih Belgrajčanov. Razstava bo odprta do 6. oktobra.
*
Split, 4. okt. b. V Split se je preselila centrala ravnateljstva družbe La Dalmatienne, ki je bila doslej v Belgradu.
Osjek, 4. okt b Drava pri Osjeku je zelo narasla ter je na raznih krajih že prestopila bregove.
Povodnji v Bosni
Sarajevo, 4. okt. b. Iz Hercegovine prihajajo poročila o velikih povodnjih, ki jih je povzročilo neprestano hudo deževje. V rudnike premoga v Mostarju je vdrla vo^a, zaradi česar je delo popolnoma ustavljeno. Prav tako počiva delo zaradi povodnji v drugih rudnikih, ki bo vzpostavljeno šele čez 10 dni. Mos'ar je že tri dni odrezan od ostal;h krajev, telefonska zveza pa je bila šele včeraj vzpostavljena.
»Zemlja« nov belgrajski tednik
V Belgradu je začel izhajnti nov tednik, ki nosi vme »Zemlja«. Lastnik in urednik li-stn jft-Vojin Gjorgjevič, upravitelj Zveze srbskih zemijoradniških zadrug. List v svojem prvem članku, v katerem se javnosti predstavlja, zatrjuje, da bo vsestransko branil koristi srbskih kmetov.
Osebne novice
Belgrad, 4. oktobra, m. Z odlokom fitunčnega ministra je postavljen pri katastrski upra.i v Ljubljeni Kari Miklavič za pomožnega katastrskega geo-metra 9. skupine. Z odlokom prometnega ministra so postavljeni pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: pcmožni strojevodje 10. pol. ekup. Rudolf Leben, Anton Podržaj, Franc Pogačnik. Uookoien je Rudolf Rederfc, vlakovodia % skuoine.
Belgrad, 4. oktobra. AA. S kraljevim ukazom je povišan v 2-II. Predrag Milojevič, šef centralnega presbiroja v 3-1.
Belgrajske novice
Belgrad, 4. oktobra, m. Ban dravske banovine dr Marko Natlačen, ki se mudi že 2 dni v Belgradu, je bil danes v zadevi slovenske banovine spet sprejet pri predsedniku vlade in zastopniku notranjega mifjistra g. Drag'ši Cvelkoviču in nri zun em ministru dr Aleksander Cincar-Markoviču, Po tem sprejemu se je g. ban s popoldanskim bnzovlai.om vrnil v Ljubljano.
Belgrad, 4. o-ktobra. m. V nedeljo donoldne bo predsednik mažarsko-jugcslovanskega društva v Bu-demešti, baron Baltazar Lang v spremstvu vladnega svetnika Josipa Bodnarja v Belgradu 6topil v stik z merodajnimi činčtelji zaradi zbližanja kulturnih stikov m"d Jugoslavijo in Madžarsko.
Belgrad. 4. oktobra. AA. Z odlokom upravnika mesta Belgrada je postavljen komisarijat v Združenju rezervnih častnikov in bojevnikov. Za komisarja je postavljen kasacijski sodnik Milivoj Purič, vitez Karadjordjeve zvezde in rezervni častnik.
. Belgrad, 4. oktobra, m. V socialnem nvnistrstvu se je končala konferenca zastopnikov oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje banovii-- ""-vatske in ccnenjenega ministrstva zaradi ustanovitve strokovnega sveta za proučavanje zdravilnih posebnosti in zdravil biološkega izvora.
Na konferenci je bil dosežen oorazum, da se tudi v tTagrcbu ustanovi »t^kovn/ svet z enakim delokrogom kot v Belgradu. Vse sklepe bo zagrebški strokovni svet poročal Beltfradu, Belgrad pa Zagrebu. Stil epi, o katerih se bosta sporazumela oba strokovna sveta, bodo veljali za vse držsvno pod '.'s.
Lokomotive
Rudnik »Kostolac« Dj. Vajferta a. d. potrebuje 2 parni, že rabljeni lokomotivi za tir 0.60 m s tremi osmi in težo 10 do 13 ton. « Ponudbe poslati direktno rudniku: Kraljev trg št. 5-1., Beograd.
Izkazi o izgubah letalstva po dveh mesecih bitke za Anglijo
Včeraj so zaradi slabega vremena boji nekoliko popustili
Nemške številke
Berlin, okt. AA. DNB. Od začetka poostrenih napadov nemškega letalstva na Anglijo, t. j. od drugega tedna meseca avgusta pa do danes, so nemška letala zbila 2400 angleških letal. Nemško letalstvo je doseglo največje uspehe v tednu od 12. do 18. septembra s 643 zbitimi sovražnikovimi letali, ter v tednu od 2. do 8. septembra s 441 zbitimi letali. Najsrditejši letalski boji so se vršili 7, 15. m 27. septembra, ko so Angleži izgubili 274 letal, Nemci pa 107.
Angleške številk«
London, 4. okt. Reuter. Letalsko ministrstvo jbjavlja pregled o dosedanjih bojih nad Anglijo od dne 11, avgusta dalje, ko so se začeli nemški letalski napadi na Anglijo, pa do konca septembra. Uradno sporočilo pravi, da je treba ločiti dve razdobji v teh bojih. V prvem razdobju so nemška letala napadala podnevu, kar je trajalo približno mesec dni, nakar se pričenja druga doba, ko so Nemci spremenili taktiko in svoje glavne napade preložili na noč. Dnevni in nočni napadi trajajo v glavnem od 10. septembra dalje. V prvem razdobju znašajo nemške izgube okrog 400 letal in nad 3000 letalcev, angleške izgube pa so v istem času znašale 407 letal in 217 letalcev. V drugem razdobju, ko so prevladovali nočni napadi, se položaj stvarno ni spremenil v sorazmerju bojnih izgub. Za vso dobo od dne 11. avgusta do konca septembra znašajo nemške izgube nad Anglijo 2.116 letal in od 4000 do 5000 letalcev, angleške izgube v bojih nad Anglijo pa 591 letal in 250 pilotov. Uradno sporočilo pravi, da Anglija sme z zaupanjem gledati v drugo poglavje letalske vojne.
Napadi na Nemčijo
Nemški številčni podatki o angleških napadih
Berlin, 4. okt. AA. DNB. Tukajšnji pristojni Krogi so objavili podatke o izidih delovanja angleških letalskih sil nad Nemčijo in to od 1. septembra do 30. septembra. V tej dobi so Angleži izvedli 1.471 napadov iz zraka in vrgli vsega 7.542 bomb. Brezuspešnih je bilo 48% teh napadov, ker so bombe padle na odprto polje. Od vseh napadov je bilo 50.4% usmerjenih na nevojaške cilje kakor na primer na delavska poslopja, na šole, na cerkve, na bolnišnice itd. Med temi napadi je bilo ubitih več oseb. Zastopniki tujega tiska v Nemčiji so večkrat imeli priliko, da so se v Berlinu, Hamburgu, Hannoveru in v Zahodni Nemčiji prepričali o nesmiselnosti angleških nočnih napadov iz zraka. Samo v 1.6% teh angleških napadov v mesecu septembru so bili zadeti vojaški cilji v Nemčiji.
Angleška poročila
London, 4. okt. t. Letalsko ministrstvo objavlja sledeče uradno poročilo o nočnem napadu an-, gleškega letalstva na nasprotnikove postojanke:
Napad na pristanišče Wilhelmshaven v noči od srede na četrtek je trajal eno uro in so bili bombardirani doki v novem severnem delu pristanišča. Požari so se videli 70 km daleč. Močno so bile bombardirane tudi pristaniške naprave v Stettinu. V Amsterdamu so naši bombniki zmetali več bomb težkega kalibra na pristaniške naprave in doke. Južno od Hamma v Nemčiji je bila razdejana dvotirna železniška proga. Pri Kolnu in Gronbergu so bila bombardirana tovorna skladišča na kolodvorih. Bombardirane so bile tudi Kruppo-ve tovarne v Essenu in so nastali požari in eksplozije. Naši bombniki so napadli 13 letališč v zahodni Nemčiji in v od Nemčije zasedenih krajih Belgije in Nizozemske.
London, 4. okt. Reuter Letalsko ministrstvo sporoča: Čeprav so bile včeraj neugodne vremenske prilike, so naši bombniki nadaljevali z na-
,«di na nasprotnikove postojanke. Naši bombniki so napadli sovražne prevozne ladje pri Dunkerque, zbirališča ladij in splavov pri Heusdenu, industrijske zgradbe pri Weselu, nadalje sovražna petrolej-ska skladišča in prometne vozle pri Cherbourgu. Ponoči naši bombniki zaradi slabega vremena niso napadali. Vsa naša letala so se s teh poletov vrnila na svoja vzletišča.
London, 4. okt. t. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča: Danes so angleški bombniki podnevu bombardirali več vojaških ciljev na nizozemski obali.
Boji nad Anglijo
Nemška poročila Bombe na vlak
Berlin, 4. okt. DNB. Včeraj je bil uspešno bombardiran z bombami težkega kalibra angleški vlak, ki je bil poln vojaštva. Ker so nemške bombe zadele cilj. je vlak iztiril. Nad 25 vagonov je bilo popolnoma uničenih.
I I
I
I
■
L.
GASILSKA
TOMBOLA v Kranju
bo 20. oktobra ob 14. uri
'/s vagona bele moke, vagon premoga, 2 motorni kolesi itd.
I I I I I I I I I
I ■
.J
Angleška poročila
London, 4. okt. t. Reuter. Letalsko ministrstva je davi objavilo naslednie uradno sporočilo:
Napadi nemških bombnikov so bili ponoči manjšega obsega kakor v prejšnjih nočeh. Nad Rokavom in nad Anglijo je vladalo megleno in viharno vreme. Nemški napadi so bili omejeni na London, le nekaj bomb je padlo na nekatere juž-novzhodne kraje ter na dvoje mest južnozahodne Anglije. Škoda je mala, število človeških žrtev majhno.
Bombe na šolo
Naknadno so prišla poročila, da je pri včerajšnjem bombnem napadu ena bomba zadela tudi
neko šolo v srednji Angliji. V šoli je bilo 400 otrok. Ker je bil alarm dan prepozno, otroci niso mogli v zaklonišče in je bilo od bombe ubitih šest otrok ter en učitelj. Zaklonišče samo je bilo poškodovano.
London, 4. okt. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Danes so le posamezni nemški bombniki prihajali nad Anglijo ter se prikazali skozi mrke oblake. Samo na južnovzhodni del Londona je padlo nekaj bomb na slepo. Na splošno je bilo delovanje nemških letal zelo omejeno. Nekaj bomb je padlo tudi po raznih krajih južne Anglije, kjer so povzročile smrtne žrtve Dva sovražna bombnika sta bila sestreljena. Nekateri bombniki so posamič skušali priti proti ustju reke Temze navzgor do Londona. Eden med njimi je bil na štiri-motorni- pogon, ki je metal eksplozivne bombe, nato pa hitro odletel. En bombnik je metal bombe na južnovzhodni del Anglije ter se spustil skozi oblake in obstreljeval s strojnico neki vlak. Žrtev ni bilo nobenih.
Angleži potopili 9 podmornic
London, 4. okt. t. Reuter. Admiraliteta poroča: V zadnjih tednih so angleške letalske in pomorske sile potopile 7 nemških in 2 italijanski podmornici, ki so napadale angleške trgovske prevoze po morju. Admiraliteta vsakega posameznega primera ni javila in se bo tudi v bodoče držala tega načela, ker bi objavljanje podatkov služilo nasprotniku.
Vojna v Sredozemlju
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 4. okt. AA. Štefani: Komunike št. 119 glavnega štaba italijanskih oboroženih sil se glasi: Na jugu Egipta in Sudana so naše letalske formacije bombardirale barako in vojaške naprave v predelu Rezeisu ter neko taborišče in manjšo sovražnikovo utrdbo pri Galabatu Sovražnikova letala so letela nad Berbero, Ahmaduo in nad železniško postajo. Naša lovska letalo so sovražnika pregnala. Trije ljudje so mrtvi, med njimi neka domačinka, pet pa ranjenih. Stvarna škoda ni velika.
Junaštvo italijanskega vojaka
Milan, 4. okt. AA. Štefani: »Popolo d'Italia« objavlja članek, v katerem piše o ganljivem junaštvu vojaka Giusepeja Presata, ki je bil odlikovan s kolajno za vojaške zasluge. List piše med drugim:
Presato je moral ponesti svojemu poveljniku pismeni ukaz. Ko se je bližal svoji edi-nici, je padla blizu njega granata, ki mu je odtrgala obe roki. Z ustmi je dvignil povelje in ga tako vkljub strašnim ranam prinesel svojemu poveljniku ter tako izvršil svojo vojaško dolžnost. To je izreden zgled, pa tudi izreden nauk za one, ki o tem mnogo govore.
Gibanje angleškega brodovja
London, i. okt. t. Reuter: Angleška admiraliteta poroča: Angleško sredozemsko vojno brodovje je od 29. septembra do 2. oktobra kri-žarilo tako po vzhodnem, kakor po zahodnem delu Sredozemskega morja. Dne 2. oktobra je več vojnih edinic zaplulo na Malto, kjer so
Japonci v Hanoju
Tudi Siam se pripravlja, da vkoraka v francosko Indokino
Hanoi, 4. oktobra, t. Domei: Japonske čete, ki so se pred nekaj dnevi izkrcale v indokitajski luki Hajfong, po številu 35.000 mož, 60 tanki, so prodirale dalje v notranjost Indokine ter so danes pOpoldne ob 1 evropskega časa prišle v prestolnico Indokine Hanoi, kjer so jih pozdravile francoske čete ter veliko število francoskega in domačinskega prebivalstva. Japonci so zasedli vse važne točke, točno po sporazumu, ki je bil sklenjen med japonsko vlado in francoskimi oblastmi v Indokini, ki dovoljuje Japoncem, da zasedejo vse prometne ceste, ki iz Indokine vodijo na Kitajsko.
Siamske priprave
Tokio, 4. oktobra. AA. DNB: Agencija Domej poroča iz Bangkoka, da se je razmerje med Thaj-iandom (Siamom) in francosko Indokino zadnje tedne znatno poslabšalo in postalo skrajno napeto. Po najnovejših poročilih zbirata obe državi čete na skupni meji. Thailandska (Siamska) letala letajo nad obmejnimi predeli francoske Indokine, trancoska letala pa lete skoro vsak dan nad Siamom. Oblastva v francoski Indokini so zbrala vojaštvo zlasti v pokrajini Savanaket in pozvala prebivalstvo, da se izseli.
Angleži že pošiljajo čete v Indijo
Bombay, 4. oktobra. Razgovori, ki so se bili pred nekaj dnevi začeli med angleškim podkraljem in Gandhijem zaradi ureditve spora med angleško vlado in indskim nacionalnim kongresom, so se kakor prejšnji končali brez uspeha. Gandhi v imenu kongresa slej ko prej zahteva popolno neodvisnost Indije, ki hoče ostati z Anglijo v prijateljskih od-nošajih svobodnega naroda. Gandhi je izjavil, da ne more biti govora o udeležbi Indijcev v sedanji vojni kot uslugo, s katero naj Indija Angliji plača avtonomijo, ki jo Indci smatrajo za nezadostno.
Angleška vlada je odredila, da se vkrcajo čete
Zagrebška vremenska napoved: Deloma bo oblačno, dež.
Zemunska vremenska napoved: Toplo, delno oblačno, ponekod nekoliko dežja.
angleškega imperija, ki so do sedaj bile v garnl-zijah v Iraku, skozi Suez v Indijo. Tudi od drugod bodo angleške čete usmerjene v Indijo. Odhod angleških čet iz Iraka so uporabili arabski nacionalisti za hudo propagando proti Angliji
Knez Konoje o odnošajih z Ameriko in Sovjeti
Tokio, 4. oktobra, t. (Domei.) Ministrski predsednik Konoje je danes prvič po podpisu trozveze z Nemčijo in Italijo sprejel časnikarje in jim med drugim povedal, »da sta mir in vojna v Tihem morju odvisna od tega, koliko bosta Japonska in Združene države Severne Amerike spoštovali druga druge interese na Tihem morju in na Daljnem vzhodu. Japonska nima namena, čeprav je podpisala trozvezno pogodbo, izzivati Združenih držav, vendar pa morajo Združene države pokazati razumevanje in simpatije za položaj, t katerem se Japonska da-ned nahaja«.
O odnošajih s Sovjetsko Rusijo je Konoje dejal, da »Japonska v okvira trozveze upa, da bodo sporne možnosti med Sovjeti in Japonsko znižane na najnižjo možnost, čeprav je treba dodati, da s podpisom trozvezne pogodbe načela pakta proti Kominterni niso bila v ničemer zanikana«.
Ktaska nai se deli med
Japonce in Soviete . .
Moskva, 4 oktobra. AA. Reuter: Dasi so se v Londonu objavljale novice o neki delitvi Kitajske v dve območji, se je izvedelo v Moskvi, da še ni bila ob|avljena nobena izjava o tem, da misli Sovjetska Rusija skleniti z Japonsko pogodbo o nenapadanju, če bi bila Kitajska razdeljena na dve vplivni območji Toda politika dobrega sosedstva ne bi izključevala zbližanja z Japonsko pod pogojem, da se dokaže dobra volia na obeh
straneh, kakor je to začetkom avgusta Molotov.
izjavr
izkrcale vojaštvo. Med svojim k.ižarenjem po Sredozemskem morju so nekatere naše edinice zapazile italijansko vojno brodovje, oddaljeno kakšnih 100 morskih milj. Naše vojne ladje so skušale priti v stik z italijanskim vojnim brodovjem in- ga pripraviti do boja, toda niso uspele. Italijanska letala pa so trikrat napadla naše vojne edinice, toda škodo niso povzročile. Prvi napad je bil dne 29. septembra, ko je eno italijansko letalo zasledovalo premikanje brodovja. Bilo je takoj sestreljeno. Istega dne je neko drugo italijansko letalo prišlo nad naše vojno brodovje. Tudi to je bilo sestreljeno. Nekaj časa nato se je s prihodom drugih italijanskih letal vnela bitka v zraku in smo sestrelili eno letalo. Dne t. oktobra je bilo sestreljeno še četrto italijansko letalo.
London, 4. okt. AA. Reuter: Admiraliteta je objavila z obžalovanjem novico, da se je potopila angleška jahta »Sapho«, ker je najbrž zadela na sovražno mino.
Poloiai v Dakaru
London, 4. okt. b. Ass. Press. Iz okolice de Gaullejevega generalnega štaba prihajajo poročila, da se vodi vedno močnejše gibanje v francoski zahodni Afriki v njegovo korist. Kakor je bilo že sporočeno, je v Dakarju proglašeno obsedno stanje, kjer so spopadi na ulicah že dobili obliko državljanske vojne. Cerkvene ceremonije za mrtvimi člani francoskih oblasti se niso mogle izvršiti v mestu, temveč na palubi francoske vojne ladje, ker bi sicer prišlo do ponovnih uličnih borb. V V Dakarju se bo naselil tudi vrhovni poveljnik pomorskih čet v Afriki, general Weygand.
Novice iz Vatikana
V	prihodnjih tednih bodo v Panami, na Kubi in v Ekvadorju slovesna ustoličenja novih državnih predsednikov. Sveti oče je odredil, da naj nunciji v teh treh južnoameriških republikah pri teh svečanostih nastopajo kot izredni odposlanci svete Stolice.
V	vatikanskih umetnih delavnicah sedaj temeljito popravljajo tako imenovano dalmatiko sv. Ambroža. To je liturgična obleka, ki jo je po izročilu baje nosil še sv. Ambrož in ki je bila shranjena v Milanu in jo hočejo milanski kato-čani ob priliki bodoče proslave stoletnice svojega cerkvenega pa'rona izpostaviti javnemu češčenju. Po mnenju strokovnjakov je ta dalmatika najstarejše ohranjeno oblačilo iz svile, ki je sploh na svetu. Relikvijo v Milanu zelo časte.
Churchill bo postal predsednik konservativne stranke
London, 4 oktobra, t. (Associated Press.) V političnih krogih so po odstopu Clianiberlaina kot predsednika konzervativne stranke prepričani, da mu bo nasledil sam predsednik vlade Churchill. Churchill se sicer še ni izrazil o tem vprašanju, toda po vsej verjetnosti bo stvar rešena žp te dni in bo Churchill predsednik in voditelj konservativne stranke.
Vprasanie 100 francoskih letal na Martini queu
Washington. 4. oktobra, b. Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj sprejel francoskega poslanika Hayea in mu ob tej priliki obrazložil, da bi se odnošaji med Združenimi državami in Francijo lahko znatno ^boljšali, če bi vlada v Vichyju vrnila Ameriki onih 100 letal, ki so jih Združene države prodale Franciji in ki so na otoku Martinique.
Poslanik Haye je obrazložil Rooseveltu, da Francija s temi letali ne more svobodno razpolagati in da je v smislu sporazuma o premirju potrebno, da za izročitev teh letal dasta svoj pristanek Nemčija in Italija. Uradni krogi v Vichyju so prepričani, da takšnega dovoljenja omenjeni državi ne bosta dali. ker je jasno, da je Anglija zelo zainteresirana, da pride v posest teh letal. Zaradi tega bodo letala do nadaljnjih odredb blokirana na Martiniqueu.
Drobne novice
Berlin, 4. okt. AA. DNB: Snoči je v prostorih neinško-jugoslovanskega društva v Berlinu predaval dr. Petersen o štiriletnem načrtu. Njegovo predavnnje je bilo izčrpno in zelo zanimivo. Govoril je o ciljih štiriletnega načrta in o doseženih uspehih. Predavanju so prisostvovali vsi jugoslovanski časnikarji v Berlinu, več članov jugoslov. poslaništva in mnogo članov društva.
Vichy, 4. oktobra, b. Škoda, ki jo jo povzročila eksplozija v tovarni smodnika v Sorgesu blizu Grenobla, je ogromna, čeprav je bil težje ranjen le en delavec. Mnogo tovarniških zgradb je popolnoma porušenih, z večine zgradb pa ie zračni pritisk odnesel strehe.
Vznemirjenje v Turčiji zaradi zadržanja Sovjetov
Carigrad, 4. oktobra. Politični krogi so zopet vznemirjeni, ker je pisanje sovjetskega tiska, kar se tiče Sovjetske Rusije, postalo zopet neprijazno Vzrok temu, sodijo, da je pisanje turških listov ob priliki, ko je bila sklenjena trozveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Takrat je namreč >Ik-damt pisal, da je naravno mesto Sovjetske Rusije v angleško-ameriški fronti, »Tan« pa je izvajal, da skupne koristi Rusije, Amerike in Anglije te dežele nujno silijo k ustvaritvi skupne fronte proti velesilam osi Rim-Berlin. Ko pa sta »Pravda« in »Izvestja« izjavili, da pakt ne zadeva sovjetskih koristi in da bo Sovjetska Rusija ostala slej ko prej nevtralna, je »Tan«, ki velja kot oficielni list, napadel sovjetsko vlado, katero je dolžil, da ne zasleduje pravih koristi Sovjetske zveze. Menda je to povzročilo nejevoljo v Moskvi, kjer po mnenju nekaterih turških krogov nekaj snujejo proti Turčiji in menda čakajo samo
na prvo priložnost, ko se ho zaradi trozveze začelo gibanje na jugovzhodnem prostoru.
Carigrad, 4 oktobra, b Novoimenovani sovjetski poslanik Vinogradov je izročil turškemu predsedniku Ineniju svoja poverilna pisma. Njegovo imenovanje je v turških krogih sprejeto z velikim zadovoljstvom.
Balkanske gospodarske konference ne bo
Bukarešta, 4. oktobra. Turški listi so pisali, da se bo v kratkem v Atenah sklicala gospodarska konferenca Balkanske zveze Z ozirom na to poudarjajo romunski politični krogi, da Balkanska zveza sploh m obstoja več in da zato tudi nima smisla govoriti o gospodarski konferenci Balkanske zveze. Z romunskim stališčem se strinjajo tudi drugi člani bivše Balkanske zveze.
Romunsko - angleška napetost
Bukarešta, 4. okt. AA. Reuter. AA. Rador. V inozemskem tisku se širijo razne tendenčne in netočne novice zaradi aretacij angleških državljanov v Romuniji. Romunski uraoni krogi izjavljajo, da so bili ti angleški državljani zaprti zaradi tega, ker je njihovo zločinsko delovanje popolnoma ugotovljeno.
Ker so se širile tudi govorice, da se je s temi Angleži slabo postopalo, izjavljajo v Bukarešti, da so te govorice popolnoma neresnične. Ti angleški državljani so bili aretirani zaradi tega, ker je bilo ugotovljeno, da so počenjali sabotažo. Preiskava se nadaljuje, vodi jo pa sam pravosodni minister, ker vsi žele, da bi se zadeva čimprej in čimbolj razčistila. Pri tem poudarjajo, da je an gleški generalni konzul lahko obiskal zaprte Angleže in da je lahko ugotovil, da postopajo z njimi po pravilih človečnosti.
Romunski uradni krogi izjavljajo, da se general Antonescu in legionarska Romunija zavedata koristi Romunije, pri tem pa upoštevata pravica in dostojanstvo države. Zato vsi postopajo človečansko, toda odločno proti tistim, ki so kaj zagrešili. Preiskava se nadaljuje in se bo nadaljevala no predpisih romunskega pravosodja.
V nekem tujem tisku so se razširile novice, češ da se nahajajo nemški vojaški oddelki v pokrajini okoli Galaca. Romunski uradni krogi izjavljajo, da »am ni nemških oddelkov, pač pa se mudi tam samo nekaj članov nemške narodne socialistične stranke, kt jim je naloženo, da sodelujejo pri odhodu Nemcev iz južne Besarabije.
Razorožitev Aalandskih otokov
Helsinki. 4. oktobra. AA. (DNB.) Finska vlada je predložila parlamentu zakonski predlog, ki se nanaša na sporazum med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Ta sporazum določa razorožitev Aalandskih otokov.
Velike slovesnosti v Assisiju
Assisi. 4. oktobra AA. (Štefani.) Davi so slovesno proslavili italijanskega svetnika sv. Frančiška Asiškega v navzočnosti prestolonaslednika, zastopnikov vlade in fašistične »tranke. Velika množica se je udeležila sv. maše v baziliki, ki jo je služil kardinal Lacuma. Princ Piemontski je bil ves čas med službo božjo predmet navdušenih manifestacij ljudstva.
Qmpoda}Utvjo
Ideološke osnove našega zadružništva
Pod tem naslovom je te dni izšla v Bel gradu zanimiva knjiga izpod peresa glavnega tajnika Zveze srbskih zemljeradiiiških zadrug, g. 1) i o r -d j a D a v i d o v i č a. Pisec si je postavil za nalogo prikazati splošno ideološko smer jugoslovanskega zadružništva. Teoretiki zadružništva se v pogledu končnega cilja zadružnega gibanja zelo razlikujejo med seboj. To prihaja odtod, ker vsak teoretik pri konstrukciji svoje teorije izhaja iz raznih stališč. Večina teoretikov ni složna zlasti v vprašanju: ali naj bo zadružništvo samo sebi cilj, ali pa naj služi le kot sredstvo za ustvaritev nekega novega družabnega in gospodarskega reda (socijalizem, korporativizem, komunizem ild.). S tem namenom, da analizira ideološke smeri jugoslovanskega zadružništva v posameznih pokrajinah naše države, se je pisec lotil enega zelo delikatnih vprašanj, ki ima svoj zametek v soci-jološki sredini ljudi, ki prinašajo s seboj v zadružništvo tudi samega sebe kot produkt te sredine.
Pisec je ugotovil v jugoslovanskem zadružništvu več ideoloških stremljenj. Slovensko zadružništvo pred vojno karakterizira z besedami dr. Janeza Ev. Kreka, na občnem zboru Zadružne zveze leta 1903: >Naše stališče je, da postane zadružništvo edino sredstvo za gospodarsko osvoboditev in napredek slovenskega kmeta. Zadružništvo urejuje naše kreditne razmere in s tem olajšuje breme, katero je našemu kmečkemu stanu naložil kapitalizem. Zadružništvo ščiti tudi pravice proizvajalcev. Nikdar ni bil naš namen uničiti koga, ki pošteno živi, niti da uničimo kateri koli stan. Mi hočemo uničiti samo ode-ruštvo in samo oderuhe hočemo in moramo onemogočiti, kjer koli jih najdemo.« Zanimivo je, da najde pisec veliko sorodnost med koncepcijo zadružne ideologije dr. Jan. Ev. Kreka in ideologijo srbskega zemljoradniškega zadružništva. Srbski zadružni ideolog Mihajlo Avramovič določa zadružništvu prav tako ulogo v kapitalističnem gospodarskem redu kakor dr. J. E. Krek. Po Avramoviču ima zadružništvo nalogo omiliti ostrine kapitalizma in priboriti kmetovalcu-proiz-vajalcu večje socialne pravice. Medtem ko pisec ne vidi velikih ideoloških razlik med srbskim in slovenskim zadružinštvom, pa ugotavlja bitne razlike med prvima dvema zadružništvoma in hrvatskim zadružništvom. Pravi dobesedno: ^Srbsko in slovensko zadružništvo gresta za združevanjem ljudi, da dosežejo socialne in cospodarske pravice, stremljenja hrvatskega zadružništva pa gredo za kapitalističnimi cilji.« Povojno zadruž-
Racloniranje prodaje živil na Hrvatskem
Oddelek za obrt, industrijo in trgovino ban-ske oblasti v Zagrebu je poslal gos|K>darskim kor-poracijam naslednji dopis:
Opaža se, da so konzumenti v zadnjem času ob nakupu raznega blaga, posebno živil, začeli kupovati blago v večjih količinah kot to zahtevajo njih potrebe, odrt. v večjih kotičinih, kot' so se doslej preskrbovali pri svojih dobaviteljih. Današnje razmere zahtevajo, da se nakupovanje živil racionira in da konzumenti ne nabavljajo pri svojih dobaviteljih, proizvajalcih in trgovcih večje količine živil kot to zahteva njih potreba, odn. da se nakupovanje giblje v mejah dosedanjih potreb. Uvažujoč te okolnosli so se posamezni pro-ducenti in trgovci že sami trudili, da prodajo racionirajo in niso dajali blaga osebam, za katere so vedeli, da dnevno kupujejo živila, katerih prej niso tako |K>gosto kupovali in ne v tolikih količinah. Toda konzumenti so v takih primerih brez razlike vlagali oblastem prijave proti takim producentom in trgovcem, navajajoč, da nočejo prodajati blaga in so zahtevali, da se proti njim postopa po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije.
Da bi se kupovanje živil v današnjem času znižalo na pravo mero in po razmerah racioni-ralo. je banska oblast na ostiovi čl. 23 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije izdala odlok, da morejo producenti in trgovci svojim strankam racionirati prodajo blaga in ne prodajati jinv v večjih količinah kot to odgovarja njih dosedanji potrebi, ki so jo krili pri dotičnem pro-ducentu ali trgovcu.
Pri prodaji blaga konzumentom, ki niso stalni odjemalci dotičnega pcoducenta ali trgovca, se bo blago prodajalo tudi racionirano, primerno količinam, s katerimi razpolaga producent ali trgovec, vpoštevajoč pri tem rok, v katerem bodo mogli proizvesti ali nabaviti novo blago. Tako racionirana prodaja se nanaša na vse predmete, ki spadajo ali bodo spadali pod nadzorstvo cen v smislu čl. 1 naredbe o nadzorstvu nad cenami. Banska oblast na koncu poziva vsa ol;r. načelstva in mestna poglavarstva, da se pobrigajo za izvršitev tega odloka in pri uporabi predpisov uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije vpožtevajo prednje odredbe.
Naš žitni trg
Ljubljana, 4. oktobra 19-10.
Promet na žitnem trgu je nekoliko zastal, ker pomanjkanje vagonov zelo ovira dobave za pasivne kraje, med njimi tudi za Slovenijo. Pa je tudi povpraševanje sedaj manjše, ker je bela moka ia naše kraje dejansko predraga. Koruza je zelo dobro obrodila, kar se pozna pri ceni. Starega blaga skoraj ni več dobiti, pa zanj zaradi visoke cene tudi ni nobenega zanimanja. Položaj za novo koruzo je tak, da se danes imenuje cena za dobavo konec oktobia 237.50 din umetno sušena. Za novo koruzo v promptni dobavi, ki stane okoii 270 din, ni nobenega interesa.
V poučenih krogih je čuje, da bo uvedeno mešanje pšenične moke s koruzno moko, da na ta način prihranimo pšenico, obenem pa znižamo cene moke za najširši ljudski konzum. Toda strokovni krogi opozarjajo na nevarnosti, ki so zvezane s tem. Predvsem tako blago ne zdrži dolgo časa, ker ima koruza zelo dosti olja. saj pride v poštev le umetno sušena koruza. Tako obstoja resna nevarnost, da hI se kozumentom blago pokvarilo še pred porabo. Znani so primeri iz prejšnje svetovne vojne, ko se je za peko kruha porabljala na pr. ena tretjina pšenice, ena tretjina koruze in ena tretjina ječmenove moke. Kruh je postal po dveh dneh popolnoma neužiten. Če bi se hotelo nekaj prihraniti, potem bi se to dalo urediti še najbolje z mešanjem pri končnih kon-zumentih. Trgovci na pr. bi bili prisiljeni zasebnim strankom in pekom ptodajali gotove količine, ki bi mešali moko šele neposredno pred po-mbu, tako da se jim ne bi pokvarila.
ništvo dobiva novo obeležje. Za Slovence prihaja v jKištcv samo nova konce|>cija. katero je na glavni skupščini Zadružne zveze 1940 označil predsednik Glavne zadružne zveze v Belgradu g. dr. Anton Korošec: »Pri nas Slovencih je šlo zadružništvo v skladu z našimi pogledi na svet. To ni bila nobena napaka, kajti to najdemo pri vseh narodih, kjer igrajo pogledi na svet svojo ulog'0 tudi v javnem življenju.« G. Davidovič vidi v povojni srbski zadružni koncepciji drugačen razvoj. Pri Srbih se je po vojni v zadružnem gibanju porodila misel neke vrste zadružnega totalitarizma, misel o organiziranju celokupnega go-s[>odarskega, prosvetnega in kulturnega življenja na zadružni jiodlagi. Temelje te koncepcije je postavilo politično gibanje zemljoradnikov, Zvezo zemljoradnikov — politična stranka z izrazito kmetsko sindikalnim programom, ki ima za cilj priboriti kmetskemu stanu potom državne oblasti absolutno politično moč v državi. Tedaj, integralna organizacija kmetijstva na zadružni jiodlagi. Pri Hrvatih nastopa po vojni novo gibanje v »Gospodarski slogi«. Koncepcija »Gospodarsko sloge« ne priznava obstoječega hrvatskega kmečkega zadružništva v začetku svojega delovanja. No, polagoma se prilagodeva razmeram. Težnje Gospodarske sloge so političnega in gospodarskega značaja. Te težnje je jwdčrtal sam predsednik »Hrvatske seljačke stranke« g. dr. Vladko Maček. Borba hrvatskega naroda zasleduje sledeče cilje: 1. da doseže hrvatski kmetski narod svojo politično svobodo v svobodni domovini Hrvatski; 2. da bo v taki svobodni domovini Hrvatski gospodar oni, ki po svojem številu, po svojem poštenju in po svoji delavnosti predstavlja jedro hrvatskega naroda in to je — kmečki stan. Politična svoboda brez socialne pravice ne pomonja ničesar. Zato mora vsak, ki je politično organiziran v »Hrvatski seljački stranki«, biti tudi ekonomsko organiziran v »Gospodarski slogi«. — Zelo zanimiva so poglavja raznih vplivov na zadružna gibanja, odnošajev kmečkega zadružništva napram meščanskemu zadružništvu iti vplivov raznih činilcev na voditelje zadružništva.
V razmeroma drobni knjigi je zgoščene mnogo dragocene in poučne vsebine, kar spričuje dobro poznavanje snovi. Po tej analizi zadružniške-ga gibanja v naši državi dobi človek prepričanje, da kolektivi niso nikdar samim sebi svrha in da ima tudi zadružništvo v raznih pbkraiinah in pri raznih narodih ideologijo, ki se prilega — sociološki sredini.	dr. n—g.
Bodočnost našs bombažne industrije
V	Jugoslovanskem tekstilnem vev,.mKu ie objavljen članek o bodočnosti naše tekstilne industrije, iz katerega posnemamo naslednje podatke: Redna letna potreba bombaža znaša 40 tisoč ton surovega bombaža, če pa preračunamo vse na prejo pa 36.000 ton. Ključ razdelitve1 preje na posamezne tkalnice je naslednji: Slovenija 56, Hrvatska 25 2, srbski kraji 18.8%.
V	preskrbi z bombažem zaenkrat domači bombaž nima važne vloge, bi jo pa lahko imel,' če bi se dovolj pobrigali za povečanje površine, posajene z bombažem v Južni Srbiji.
Zaenkrat znašajo naše zaloge bombaža okoli 1100 ton, iz Turčije bomo nabavili v najkrajšem času 3000 ton, v italijanskih pristaniščih imamo še okoli 700 ton bombaža. Nadalje kaže, da bomo iz Turčije dobili še 3000 ton in event. še 1000 ton iz SSSR. Bombažne preje bomo dobili 7000 ton iz Italije. Pač pa bomo lahko dobili več bombažnih tkanin, če bomo pristali na mešanje bombaža z umetnimi vlakni.
Zalo se strokovni krogi zavzemajo za to, da bi ukinili carinske in davčne ovire, ki onemogočajo večje nabave mešanih surovin za na-, šo tekstilno industrijo. Tekstilna industrija je na to opozorila že pred meseci merodajne faktorje, vendar njena predstavka ni našla odmeva in je ostalo vse pri starem.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča je v septembru zaznamoval vsega 101 kupno pogodbo' za celotno kupnino 5,485.260 din. Kakor znano, je ministrski svet sklenil ukinitev tako zvanih zem-ljiškoprometnih komisij, ki so bile pred leti ustanovljene pri okrajnih sodiščih, ležečih v obmejnem pasu 50 kin Te komisije so imele nalogo nadzirati špekulacije z zemljišči in odobravati od-nosno odklanjati razne kupne pogodbe. Sedaj so te zemljiškoprometne komisije nehale poslovati. Mnogi so bili te ukinitve veseli, računajoč, da bodo lažje špekulirali in prenašali lastnino na razne nepoklicane interesente. Uvedene pa eo kljub temu strožje kontrole nad prenosi lastnine. V naslednjem navajamo le nekatere večje kup- , čije, ki so sklenile:
Štebi Ljuba, posestnica v Ljubljani, Vojvode Mišiča cesta 4, je prodala Stanetu Šalamunu, trgovcu v Ljubljani, Beethovnova ulica 14, in njegovi soprogi Mi ji, nepremičnino vi. št. 248 k. o. Poljan, predmestje (hiša z vrtom) za 435.000 din.
Tvrdka Knez I., komanditna družba v Ljubljani, Gosjiosvetska cesta 1, je prodala več parcel,
ležečih ob gorenjski železniški progi in spada-. jočih pod k. o. Spodnja šiška, in sicer: Konradu Vašiču, uradniku Mestne hranilnice v Mariboru parcelo št. 298/14 v izmeri 320 k v. m in pare. št. 293/19 v izmeri 456 kv. m za 54.320 din, dalje mag. pharm. Lidvini Poženelovi, Trbovlje, pare. št. 328/124 v izmeri 768 kv m za 76.800 din, Janezu Weilgunyju. artilerijskemu tehničnemu uradniku v Kragujevcu, pare. št. 328/127 v izmeri 685 k v. m za 54.800 din, Verbiču Avgustu in Mariji, zasebnikoma v Mariboru, Aleksandrova cesta 31, pare. št. 328/125 v izmeri 2012 kv. m za 140.840 din.
Ecker Emil in Ilugo, obrtnika in, posestnika v Ljubljani, Slomškova ulica 4, sta prodala Saši Kovaču, trgovcu v Ljubljani, Tyrševa cesta 12, nepremičnino vi. št 594 k. o. Ježica (več parcel in hiša št. 29 na Ježici) za 200000 din.
Dr. Cirman Miroslav, zdravnik v Medvodah, in Kavec Jožica, soproga svetnika drž. pravobranilstva v Podgori pri Št. Vidu, sta prodala Andreju Zajcu, trgovskemu zastopniku, Vižmarje 78, parceli št. 248/2 in 248/1 k. o. Št. Vid v skupni izmeri 6880 kv. m za 137.600 din.
Splošno je opažati v nejiosredni bližini mesta stremljenje posestnikov po komasaciji posestev, nasprotno pa je v oddaljeni okolici stremljenje posestnikov po razkosavanju posestev. Nekateri razkosava jo posestma, da se s tem rešijo bremen in drugih obveznosti.
♦
Plačilni promet z Dansko. Finančni minister
je izdal odlok, jx> katerem bo šlo plačilo izvoza in uvoza iz Danske v našo državo po zbiralnem računu Danske narodne banke pri naši Narodni banki. Na ta način bodo plačane vse transakpije, ki bi se opravile po objavi tega odloka kakor tudi za vse doslej neiikvidirane posle. Pač pa mora devizno ravnateljstvo odobravati reguliranje plačil tudi po kompenzacijskih transakcijah. Končno je devizno ravnateljstvo jiooblaščeno izdati potrebna navodila za izvršitev odloka. Odlok je datiran s 30. septembrom, objavljen pa je v »Službenih novinah« z dne 3. oktobra.
Devizno okrožnice Narodno banko. Po daljšem prestanku je Narodna b anka začela >,opet objavljati devizne okrožnice. V »Službenih novinah« z dne 3. oktobra šta objavljeni okrožnici št. 65 z dne 25. junija 1940 (glede plačilnega prometa z Nemčijo, da se vrši fakturiranje prvenstveno v markah) in okrožnica št. 83 z dne 10. septembra 1940 glede prodaje grških bonov.
Konkurz je razglašen o imovini Arandjelo-vačke trgovačke banke v Arangjelovcit
Likvidacija. Vučjak, d: d. za ^ksploatacijo gozdov v Zagrebu. — Rujevac, d. d., industrija lesa v Zagrebu.
Industrijski kataster banovin Hrvatske. Ekonomski institut banske oblasti v Zagrebu je poslal po okrajnih načelstvih in mestnih poglavar-stvih potrebno število obrazcev za jx>datke o posameznih industrijskih podjetjih. Na osnovi zbranih podatkov bo izdelal Ekonomski institut točen industrijski kataster banovine Hrvatske.
Kontrola izvoza drv. Kontrola izvoza drv obsega v smislu odloka trgovinskega ministrstva, ravnateljstva Za zun. trgovino, vse vrste drv v cepljenem, sekanem in okroglem stanju, pa so proizvedene iz najrazličnejših vrst lesa: bukovega, brestovega, cerovega, hrastovega, jesenenove-ga, javorovega, kostanjevega, borovega, jelovega, smrekinega, jelševoga, lipovega in topolovega le-, sa, pa se izvažajo oluščene ali neoluščene. Pod kontrolo izvoza spadajo tudi. kosi iz mehkega Je-sa, žagarski odpadki, razno drevje itd. Navedene vrste lesa spadajo pod kontrolo brez ozira na namen, katerega deklarira izvoznik (za kurjavo, clulozo itd.).
Redno jesensko licenciranje plemenskih bikov in mrjascev bo v okraju Dravograd po naslednjem vrstnem redu: — V ponedeljek, dne 14, oktobra ob 8 zjutraj na sejmišču v Muti za občini Muta in Vuzenica; istega dne ob 10 dopoldne pred za drugo v Vuzenici; istega dne ob 14 popoldne na sejmišču v Dravogradu za obč. Dravograd in okolico.
V	torek, dne 15. oktobra, ob 7 zjutraj na sejmišču v Guštanju za obč. Guštanj; istega dne ob 10 dopoldne na sejmišču v Prevaljah za občino Prevaljc; istega dne ob 13 popoldne na sejmišču v Mežici za občino Mežica in istega dne ob 15 popoldne pri Matevžu v Črni za občino Črna.
V	sredo, dne 16. oktobra ob 8 zjutraj na sejmišču v Marenbergu za občino Marenberg; istega dne ob 11 dopoldne v Hudem kotu v Koso vi koči za občino Vuhred; istega dne ob 14 popoldne pri Potočniku v Breznem za občino Ribnica in istega dne ob 15 popoldne pri Ožbalski cerkvi za občini Kapla in Remšnik,
Dnp I Mdobra.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 7,983.707 din, na belgrajski 1,217.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 161.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt.......178.15— 181.35
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4425.00 - 4485.00
Ženeva 100 frankov..... 1020.98—1030.98
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt....... 220.32— 223.52
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00- 5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1261.65—1271.65
sedaj toliko skfbi pri urejevanju \ nove Francije
Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka . . . . '. . . . 17.72—17.92 Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 60.65—61.35
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... . 60 denat
Sofija 100 din , . . . . . . ... 90.70—92.80
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.95. London 17.20, Ne\vyork 434, Milan 21.925. Madrid 40, Berlin 173.75, Stockholm 103.45, Budimpešta 85.50, Atene 3, Carigrad 2.80, Bukarešta 2.25, Helsinglors 8.90. Buenos Aires 101.50.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
V Ljubljani 437—439 v Zagrebu 437—-438 v Belgradu 438 denar
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo, 99 denar, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 437 do 439, begluške obveznice 76.50—77.50, dalmatin. agrarji 69-70. 8% Blerovo posojilo 99—100, 1% Blerovo posojilo 95 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. 7% stab. posojilo 94 denar. — Delnice: Trboveljska 320 denar, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 97 denar','agrarji 51 denar, vojna"škoda prornjitna 437 do 439, begluške obveznice 78.50 blago, dalmatin. agrarji ,70.50 blago', 6% šumske obveznice 70 blago, 4% severni agrarji 51 denar, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 92 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 den, Trboveljska 350—354, Gutmann 45—51, Sladk. tov. Bečkerek 600 denar, Sladk. tov. Osijek 215 denar, Osij. liharna 165—167 (165), Isis 60 blago, Jadranska plovba 400 denar.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99.50 denar, agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 438 denar (438), begluške obveznice 76.50 denar, dalm. agrarji 69.50 —70 (70), 7% šumske obveznice 69.25 denar, 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% Blerovo posojilo,94 denar (95). — Delnice: PrivilegU • rana agrarna banka 192 denar (drobni komadi).
Žitni trs
Nova Sad. — 0»es : baČ. srem. 310—312.50i — Rž - bač. 332.50-335, ban. 330 -332.50. — Fižol: bač. srem. beli brez vreče 2% saka duplikat 407.50—412.50 — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Sombor. — Pšenica: neizpremenjena. — Ovse:- bač. srem slav. 305—370. — Rž: bač. 335-337.50. — Ječmen: bač. olcol. Sombor 350 do 355, bač spomlad 412.50—417.50. baranjska spomladanski 415--417.50. — Koruza : bač. 320 do 325. — Fižol: bač. beli 2% 410-415.
Tendenca neizpremenjena. — Promet mali.
Hmel|
Savinjska dolina. Hmeljska kupčija se še vedno ni prav razmahnila. Sicer se slejkoprej kupuje nekaj za domačo pivovarško industrijo in izvoz v sosednje evropske države ter plačuje po 35—40 din 7t« kg, vandar živahnejše kupčije v večjem obsegu se vedno ni. Prekomorski izvoz namreč še vedno ni pričel in to zaradi vedno novih ovir in zaprek, ki se pojavljajo, ko se komaj. nekatere posreči odstraniti. Vkljub temu pa je mnogo izgleda, da se bodo razmere vsaj za silo še pravočasno uredile in da se bo končno le dalo tudi letos še izvoziti naš bmelj, četudi morda precej pozneje kakor navadno.
Vojvodina. V hmeljski kupčiji še vedno prevladuje za ta čas nenavadno zatišje Kupuje se le nekaj malega za domačo pivovarško industrijo in plačuje po 30—40 din za kg, vendar je bilo prodanih na ta način komaj nekaj stotov, Kupčija za izvoz še vedno ni pričela. Vkljub temu, nič kaj prijetnemu povaju v tem času, pa so ostali hmeljarji mirni tpr so prepričani, da bo končno le prišlo do izvoza in se bo dal hqielj vnovčiti.
Gene živine in kmetijskim pridelkom
Ptuj, dne 1. oktobra Voli I. vrste 8.25 din, II. vrste 6.50, III. vrste 5, telice I, vrste 7.50, II. vrste 6.75, III vrste 6.25, krave I. vrste 7, II. vrste 6, III. vrste 5.25, prašiči špeharji 12 prašiči pržu-tarji 11 din za kg žive teže. — Goveje meso I. .•rste prednji del 16, zadnji del 18, II. vrste prednji del 13, zadnji del 15, svinjina 16—20, slanina 22, svinjska mast 24, čisti med 24, goveje surove kože 16, telečje surove kože 20 svinjske surove kože 7 din za kg. — Pšenica 350, ječmen 350. rž 350, oves 325. krompir 125—140, seno 75—100, slama 50, jabolka I. vrste 400, II vrste 300, III. vnte 200, hruške I. vrste 800, II vrste 500, HI. vrste 300 din, pšenična moka do 900, koruzni zdrob 600 aidova moka 600 din za 100 kg. — Trda drva 140 din za kubični meter, jajca 1.25 din za komad, mleko 2 dinarja za liter, surovo maslo 30 din za kg — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 50—6.50 za liter, finejše sortirano vino Dri vinodradnikih 8—10 din za liter.
Zdravnik t džungli
-Kak,-, js vneto žrelo tega nesrečniki*«. Morali bi ga malo namazati.«
\
Na Itat ne smemo pozabiti!
Ljubljana, v oktobru 1940.
Okoli nas divja vihar, ki nas dnevno pretresa z vseh strani. Listi so polni poročil o vojnih grozotah, ki jih morajo že prenašati številni narodi v Evropi, prav tako pa je v časopisih vse polno žalostnih poročil o tem. kako bodo vsi ti dogodki in vsi ti pretresi v tej ali oni obliki vplivali tudi na življenje pri nas samih. Oblasti same morajo pomagati, kar jim je le mogoče, ko morajo vplivati na razvoj na trgu z živili, izdajati morajo razne predpise o socialni zaščiti šibkejših slojev, prav tako pa morajo povrh vsega v prvi vrsti skrbeti za našo zunanjo Ln notran jo varnost, življenje drvi v nekaterih ozi-rihtako hitro, da se človek komaj obrne, pa je že jesen mimo in nato se začne skrb za zimo, ki ho taka, da bo zahtevala od nas vseh, da bomo trdni in odporni. Toda ta nervoza, ki vlada v nas in okoli nas, nam nehote in nevede pije dan za dnem najboljše soke našega zdravja. Resnično se lahko reče, da biča sedanji čas premožnega človeka prav tako kakor reveža: premožni sloji se boje, kaj bo z njihovim imetjem, če se 1k> ustalitev na trgu in v proizvodnji tako majala, reveži pa morajo vsak dan stalno opazovati, kako jim gine še tisto malo, kar so mogoče hoteli prihraniti za zimo, za starost ali pa za slabše čase.
Zgodilo se je tako, da je; stiska zajela vse sloje nekako v enaki meri; čez vse gre neke vrste posebni preplah in groza preti tem, kaj šele bo. Kdor ima malo boljše živce, da tudi v najtežjih časih še ohrani drobec optimizma, ta bo pomislil, tla se v takih razmerah posameznik le slabo upira poteku dogodkov. Sedel bo ob stran, opazoval vse okoli sebe in kot priden nčenček dal lepo roke na mizo in čakal, kaj se bo vse zgodilo.
Lepa knjiga — pribežališče in zavetišče
Kadar so stiske najhujše, tedaj se človek nekako podzavestno najraje zateče sam vase in se skuša osvoboditi težav na ta način, da se umakne v miren kotiček, kjer bi ga nikdo ne mogel potegniti v senzacionalnost dogodkov, kadar to ni potrebno. Letošnje poletje je že bilo polno širših in lepših manifestacij te vrste, ki so bile verskega značaja. Prirejenih je bilo več romanj, prav tako pa tudi mnogo cerkvenih taborov in verskih zborovanj. Zdaj, ko se bližajo zimski meseci, se bodo ogreli proti večeru kotički po naših sobah ob knjižnih omarah. zaživele bodo sobe po naših prosvetnih in ljudskih domovih. Čitalnice in knjižnice po prosvetnih društvih bodo dobile več obiskovalcev, ko pa so jih imele čez poletje.
Lepa knjiga bo v teh časih bolj ko kdaj poprej skušala pomirjevalno in blažilno vplivati na sodobnega človeka. Za nekaj kratkih uric se bo v nas poleg krutih slik vsakdanjosti še lahko ustvaril privid tistega, kar ustvarja človek lepega in koristnega. Tujih knjig je le malo na razpolago, vendar pa je tudi naš domači knjižni trg dovolj dobro založen. Pred nekaj dnevi je banska uprava s posebno ocenjevalno komisijo opozorila vse naše ljudstvo na to. ka7 tere knjige so bile v preteklem letu najlioljše in najljolj naše. Med nagrajenimi niso samo knjige pripovedne vsebine, med njimi je kar troje lepih in značilnih pesniških z.birk. Kdor se bo zatopil ob njih v petje našega jezika, bo pač lahko ugotovil, s kakšno silo in s kakšnim zagonom opeva prav ta hudi čas mlajša pesniška generacija. V letošnjem letu je tudi izšla cela vrsta drobnih zbirk pesniških del, nešteto fresk, ki nam skušajo približati naš obraz in naše obzorje.
Toda med nami je le malo ljudi, ki lahko sproti kupujejo nove knjige. Knjižnice in prosvetna društva jih bodo že imela in tam se bodo sedaj počasi razposojala. Toda v naših knjižnih omarah in po naših knjižnih policah je še mnogo del, ki niso nič manj sodobna, dasi so jim hrbti mogoče že zelo olupljeni. V teh časih ne bi bilo napačno, če bi ljudje posebno posegali po zgodovinskih knjigah in delih. Ravno v teh časih je zgodovina izvrstna učiteljica in vodnica, ki iz preteklosti uči za bodočnost.
Kdor ima rad knjigo in se rad dalj časa zasedi ob njej. ta se bo na svoj način rešil iz stiske sedanje senzacijonalnosti, ki nas iz dneva v dan podi v ta ali oni kot. v ta ali oni problem, ki je tem bolj zapleten, čim bolj je enostaven, loda za tak način utrjevanja duha in mišic proti tegobam časa se bo mladina skušala pripravljati nn svoj način.
Še več dela v prosvetnih in stanovskih društvih
Če se starejši rod lepše počuti v zatišju in miru svojega doma, tedaj se pa mladina spro-ščuje večinoma najraje čim bolj v družbi in v tekmovanju med selioj. Začelo se l>o letos mogoče bolj ko kdaj poprej pospešeno in raz.sež-nejše delo v naših fantovskih odsekih, sestankov bo več ko kdaj koli poprej v Dekliških krožkih. Da bo pa to veselje mladine letos iskreno, bo treba mnogo, zelo mnogo dela, da bo tako odtehtana teža življenja, ki se v mladino zliva iz drugih delov sveta. Radovednost mladine Iki obrnjena zlasti v svet. kjer se vrše taki preobrati in zato IkmIo morala biti predavanja letos bolj podrobna in razsež.nejša kakor pa je to bilo prejšnja leta. Prevelika izčrpanost v letošnjem poletju, ko je bilo treba poleg
Predsednik Slomškove druž,be in urednik Slovenskega učitelja g. Ivan Štrukelj praznuje danes šestdesetletnico svojega življenja. Prav za svojo šestdesetletnieo je bil ob pripravah za glavno slavje svojega velikega vzornika A. M. Slomška, za 140-letnico Slomškovega rojstva in 40 letnico Slomškove družbe ves mladeniško čil in boder. Kakor da bi v njem zažarelo hkrati vse to 40 letno delo Slomškove družbe, tako polno trpljenja, bojev in zmag, tako pomembno za slovenski narod. Široko in globoko je zasnoval praznovanje tega jubileja in delal že nekaj mesecev ves pomlajen na vse strani: pripravil je učiteljstvu duhovne vaje, vabil ga k duhovni poglobitvi na tečaj Katoliške akcije v Kranj, poromal z učiteljstvom na Slomškov grob, zadnje dni pa je neutrudno sestavljal za glavno slavje sporede, pisal spomenice, članke in vabila. Pozno zvečer pa je pregledoval vse letnike glasila Slomškove družbe, da si osveži spomine in poda učiteljstvu v tem težkem razdvojenem času v kratkem slavnostnem govoru ne toliko zunanjega življenja Slomškove družbe, ampak vse duhovne vrednote, ki jih je črpala Slomškova družba pri svojem 40 letnem vzgojnem delu za slovensko mladino v Bogu in slovenskem ljudstvu. Pač težka naloga: povedati vse, kar ti ob takem dvojnem jubileju najlepšega in najglobljega leži v duši, kajti vse nevidno se za vidnim skriva.	\
poljskega dela opravljati še raznn velika potovanja in razne vaje, jc mlada telesa dodobra shujšala in za zimo bo treba telo še bolj utrditi z raznimi telesnimi vajami in telovadnimi novotarijami. Kakor se drug«! mladina uri poteg duhovnega tudi fizično, tako mora tudi naš mladi rod dohiteti v svojem krogu tisto, kar je včasih dosegel drugod v tekmovanju z mladina m i tujih narodov.
Najgloblje življenjske probleme pa skuša v človeku in pred človekom razvozlati igralec na naših prosvetnih in ljudskih odrih. Naše ljudske igre nam rišejo našo zgodovino, podajajo nam sliko našega življenja v lepi in temni luči, vse to pa zato. da bi nas vse vzgojile za boljše in pravičnejše ljudi. Skoraj vsak prosvetni dom ima že gledališki oder in gotovo bo letos nn odrih več predstav, kakor pa jih je bilo prejšnja leta.
Proti stiskam in krizam sedanjih časov se lx>mo obranili samo, če si bomo poleg čaše pelina znali ohraniti tudi dober in širok kos našega slovenskega optimizma. Kakor prenašamo žalost in preizkušnje tako, kakor se to našemu narodu spodobi, tako si moramo znati ohraniti tudi nekaj tistega svojega ljudskega in narodnega veselja, brez katerega ne more biti nikdo, še bolnik ne!
60 letnici
Mi njegovi prijatelji in tovariši pa smo pripravljali skrivaj še tretje slavje. Na proslavi 40 letnice Slomškove družbe smo hoteli skromno, a prisrčno počastiti tudi 00 letnico svojega predsednika. Slovensko katoliško učiteljstvo se globoko zaveda, da ima predsednika in voditelja, ki ni običajen predsednik, kakor jih srečujemo polno vsepovsod. Vseh 40 let je posvetil vse svoje sile in darove le Slomškovi družbi, kajti zavedal se je pred Bogom globoko svojega odgovornega dela za slovenski narod. Vrsto let pred vojno je bil. še mlad in izredno agilen, žarišče Slomškove družbe kot njen tajnik, zdaj pa ji predseduje že polnih 22 let in vodi srečno njeno ladjo mimo vseh čeri blestečih modernih vzgojnih zablod, črpajoč idejno svojo moč iz svetniškega Slomškovega duha in iz duha slovenskega ljudstva. Prav sedanji prelomni časi, ko se ruši sama v sebi moderna racionalistična šola, dajejo najlepšo zmago njegovemu delu za slovensko šolstvo. Pisal je tudi knjige, napisal nešteto člankov v razne revije in liste in pozna skoraj vsakega učitelja v Sloveniji. Za vse svoje tako polno življenje in delo pa je prejemal udarec za udarcem, kakor poje naš veliki pesnik, da »na visoki vrh iz neba lete strele*. Kadar koli so razbesnele sovražne politične strasti je bil naš predsednik prvi, ki so ga hoteli uničiti in ponižati. Toda načelno tako zasidranega moža, kakor je naš predsednik, ni bilo mogoče duhovno zrušiti, ampak ga je trpljenje le še bolj izklesalo. Nikoli, niti v najhujšem trpljenju ni tožil o sebi, vedno pa krepil, čeprav je bil on sam najbolj potreben, druge, ki so kar naprej iskali pri njem pomoči in tolažbe. Iies pravi kapitan -predsednik y viharju na ladji Slomškove družbe. Slovensko katoliško učiteljstvo ljubi in ceni svo-
Zelišča so prava domača lekarna
Zadnja leta so v zdravstvu zopet začeli prodirati stari, izkušeni ljudski načini zdravljenja z zdravilnimi zelišči. Zlasti v sedanjih vojnih letih, ko je začelo primanjkovati dragih kemikalij, so stopile v zdravilstvu na važno mesto zopet zdravilne rastline, ta l»ožji dar v vsaki domači lekarni. MnogO je o zdravilnih rastlinah pisal in predaval medicinski profesor dr. Hugo Schulz. Omenjeni profesor poudarja zlasti troje:
Prvič priporoča temeljito zbiranje lastnih izkušenj zdravljenja z zdravilnimi rastlinami v prvis vrsti pri ljudem, pa tudi pri živalih. Poskusi pri živalih so za človeka le deloma važni, ker zanj le deloma veljajo, drugič pa je pri vseh teh uspehih dvomljivo, če so res zanesljivi. To pričajo priprosti primeri. Tako na primer nekatere rastlinske snovi, kot afenanter pri psih in kuncih povzročajo delovanje tankega črevesa, isohinolin in nekatere druge snovi pa ga zavirajo. Pri poskusih z morskimi svinjami pa se je pokazalo, da so iste snovi popolnoma ohromile tanko črevo. Popolnoma negotovo je, kako bi na take snovi reagiral človeški organizem. Tudi dejstvo, da živali lahko mirno prebavijo nekatere rastline, ki so za človeka strup, nas svari pred tem, da bi izkustva pri živalih enostavno prenesli na človeka.
Drugič priporoča profesor Schulz vsem, ki se zdravijo z zdravilnimi zelišči, naj vzamejo vedno le majhno količino. On je pristaš tistega za zdravilstvo temeljnega zakona, ki se glasi: slabi dražljaji netijo življensko sposobnost, srednje močni jo povišujejo, močni jo zadržujejo, najmočnejši pa jo uničijo. Z drugimi besedami: eno in isto zdravilno sredstvo, ki ga zavžije človek v različnih količinah, ima popolnoma različne učinke. Tako lahko na primer eterična olja, ki se nahajajo v zdravilnih rastlinah, zelo škodljivo vplivajo na črevesno sluznico, ako jih človek zauživa v velikih količinah, ker je večja količina tega olja posebno ugodno okolje za glive, ki povzročajo črevesne pline. Nasprotno pa majhna količina eteričnih olj v kamilčnem čaju učinkuje ravno narobe. Majhna količina eteričnih olj uničuje omenjene glive.
Tretjič poudarja prof. Schulz, da dosežejo zdravilne rastline svoj namen le, če jih porabljamo v celoti, preprosto in v snagi. K temu pravi: posamezne zdravilne snovi v kaki rastlini lahko primerjamo s solmi, ki se nahajajo v raznih zdravilnih slatinah. Znanstveniki lahko točno ugotovp, kake soli so v tej ali Oni kisli vodi. Lahko bi dali ljudem ločno tolikšno količino soli v vodo pomešanih. Izkušnja nam pove, da na ta način ne dosežemo nobenih uspehov. Isto je pri rastlinah. Vsaka rastlina zraste iz majhnega semena, pride na beli dan in vsrkava zemeljske redilne snovi ter sončno svetlolio. Vendar pa predstavlja vsaka rastlina zase posebno zdravilno enoto, ki v posameznih primerih učinkuje le kot celota. Vsaka rasllina zase je zamotan recept in ima v sebi določeno zdravilno moč. V lo skrivnost nas vpelje posebna veda, ki ji pravijo učenjaki far-makodinamika, mi pa bi ji rekli zdravilna moč.
Posebno pazit«, ki) bolnik pije I
Pitje ni le la idrarega človeka telo temveč tudi *a bolnika m n o-gokrat Talnejžo od brane i
Zato pijte VI ln VaS bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo. ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte ln vsa potrebna navodila pošlje zatlonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLA TINA RADENCI
jega predsednika, kakor ljubi in j« vdan otrok očetu, saj je njegova osebnost tista, ki je ustvarila iz učiteljske organizacije pravo biatsko občestvo. Zaradi njegove značajnosti, tako požrtvovalnega dela pa spoštuje jubilanta vse slovensko učiteljstvo in ne dobiš človeku, ki bi ne govoril o njem lepo in dobrohotno.
Danes ob jubileju se spominjamo s hvaležnostjo vsega njegovega obsežntga literarnega, or-ganizatoričnega in drugega šolskega dela, pa tudi vsega njegovega trpljenja zaiadl tega dela. Naj omenimo samo njegovo premestitev, ko je bil ponižan od upravitelja velike osemrazrednice in okr. šolskega nadzornika do upravitelja enorazrednice na Krtini in takoj na to do učitelja v prisilni delavnici Ka je spet izbruhnil vihar, je zajel spet našega predsednika prvega v svoj vrtinec in moral je oditi z osemrazrednlce na enorazredno nemško ljudsko šolo v Ljubljani. Ne bomo naštevali njegovega drugega trpljenja zaradi načel, ki ga je bil tako močno deležen, preveč slovesnega razpoloženja je v nas ob njegovem življenjskem jubileju. V veliko zadoščenje mu je bilo po tolikem trpljenju in zapostavljanju, ko je, lahko rečemo, vse slovensko učiteljstvo pozdravilo javno in molče v svojih srcih njegovo imenovanje na najvišjem mestu v ljudskem šolstvu — na mesto banskega šolskega nadzornika. Tudi v privatnem družinskem življenju mu ni bilo prizanešeno s premnogimi udarci in mu je še zdaj le napol zaceljena rana, ko mu je |>o vojni nenadoma padel na koroški fronti v boju za domovino njegov ljubljeni najstarejši sin šestošolec. Vse življenje ga tare skrb in boj za obstanek, saj se mu je v zakonu rodilo 10 otrok, za katere je moral skrbeli ob svoji skromni učiteljski plači. Pred nekaj leti pa je sam težko obolel in je bil žo na pragu večnosti.
Z globoko hvaležnostjo in udanosljo je hotelo zato učiteljstvo jutri in pojutrišnjem na slavju 140 letnice rojstva A. M. Slomška in 40 letnice Slomškove družbe presenetiti svojega težko preizkušenega predsednika in počastiti tudi njegov življenjski jubilej. Usoda pa je hotela drugače. Namesto trojnega jubileja je stopila pred nas groza in veličastvo smrti. Našemu dobremu predsedniku je prav v teh slovesnih trenutkih umrl nenadoma njegov najstarejši sin Vojteh, dan prej še zdrav in klen, ves v delu in poln načrtov. Bolečina je toliko hujša, saj si je izbral prav ta njegov sin očetov poklic in se posvetil po zgledu svojega očeta vzgoji slovenske mladine. Oče je bil nanj zato še posebno ponosen. Še tako mlad si je že utrl pot v lepo bodočnost: zaslovel je kot eden najodličnej-ših slovenskih profesorjev in kot pisatelj slovenskih učnih knjig. Naj bo našemu užaloščenemu predsedniku v tolažbo ogromna množica ljudi, ki je spremljala ob njegovi 60 letnici njegovega nadebudnega sina na njegovi zadnji žalostni poti. Slovensko katoliško učiteljstvo pa bo jutri in pojutrišnjem namesto slavja trojnega jubileja molilo k Bogu. v katerega rokah je smrt in. življenje, in ga prosilo, naj olajša našemu tako preizkušenemu predsedniku in voditelju tudi ta udarec, kakor mu jih je že toliko v življenju.	rp.
Kdor se temeljito poglobi v velike skrivnosti rastlinskega sveta in spozna, kaka sredstva nam nudi leto za letom narava v majhnih rastlinicah, ki jih lahko zastonj naberemo in si z njimi pomagamo, se nehote spomni na Stvarnika, ki je vse tako modro uredil. Svet zelišč, grmovja in dreves si ne nabira slučajno te ali one kemične snovi, da bi jih stavil potem na razpolago lekarnarju, naj iz. njegovih stru[>ov in ostalih snovi sestavi zdravila. Ne, skrivnostna narava nam nudi v rastlinah samih lekarno, in sicer natančno urejeno, vsestransko, nezmotno. Strupi so v tej lekarni vedno do niiligrama natančni in pravilno zmešani. Tako so začeli zdravniki ponekod predpisovati recepte, ki navajajo bolnike v domačo lekarno z zdravilnim zeliščem.
Kletev uničila nočno zabavišče
William Haniilton je bil zelo ogorčen, ko je zvedel, da bodo v njegovi neposredni bližini odprli novo nočno zabavišče »Byn in Smithc. Odločno se je postavil po robu tej nameri, toda brez uspeha. Nočno zabavišče je bilo odprlo ob veliki udeležbi obiskovalcev.
Hamilton je ta dan iznenadil goste z velikim govorom. Imel ga je pred vrati svoje hiše. Najprej je v lepih in jedrnatih besedah ožigosal pogubno delo nočnih zabavišč, opozoril je ljudi, da so to prava gnezda nemorale, govor pa je končal s prokletstvom, da bo to zabavišče zbrisano z zemlje in da bo za to poskrbelo nebo samo.
Množica gostov in drugih ljudi se je od srca smejala tem grožnjam, toda prezgodaj. Čez nekaj dni se je izpolnilo to, kar je Hamilton v svojem govoru napovedal. Strela je udarila v zabavišče in silovit orkan je hišo popolnoma razdejal. Na predlog svojega odvetnika je vložila tvrdka »Byn in Smith« proti Hamiltonu IožIki na odškodnino in je dokazovala, da je on povzročil to nesrečo s svojim prekletstvom.
Zlat nos
Danski zvezdoslovec Ticho de Brache je zgubil svoj nos v dvoboju s Pasbergom. Da hi ne hodil [K> svetu okrog brez nosu s skaženim obrazom, si je dal narediti nov nos, in sicer iz zlata. To se jasno vidi na vseh njegovih slikah.
Stadhor iz grozdia namesto iz sladkorne pese
V Franciji iščejo vsemogočnih načinov, kako bi preprečili veliko pomanjkanje sladkorja. Vrše že velike priprave,, da bi lahko že to leto pridobivali sladkor iz grozdja. Namesto za pogubne alkoholne pijače naj jim služi grozdje za sladkor. Razumljivo je, da ne mislijo v te svrhe uporabiti vsega grozdja. Francozi so se sedaj zopet vrnili na staro odkritje svojega rojaka Parmentiera, ki je po Napoleonovem naročilu izdeloval sladkor iz grozdnega soka, da bi s tem odpomogel pomanjkanju sladkorja, ker so tudi takrat Angleži zaprli dovoz na evropsko celina
»Zgradbe v zdraviliščih
za jetiho na mrtvi točkiu
V časopisu »Delo proti tuberkulozi«, štev. 5, leto 1940, je izšel članek s podpisom Dr. T. F. »Kdo bo končno odgovoren?« Vsebina tega članka se v glavnem ponavlja tudi v dnevniku »Jutro« od 2. X. 1940 pod naslovom »Zgradbe v zdraviliščih za jetiko na mrtvi točki«. V citiranem članku avtor graja ves dosedanji potek gradbenih del v zdravstvenih zavodih na Golniku in v Topolšici. V tem oziru smo se obrnili na mero-dajno mesto, kjer smo dobili sledeče podatke.
Z ozirom na trditve pisca je treba v prvi vrsti omeniti ves dosedanji potek dogodkov na Golniku. Jeseni leta 1938 sta se začela istočasno graditi banovinski zdravniški prizidek in depan-dansa, ki jo gradi železniški bolniški fond. Z ozirom na to, da se je pričelo z deli 16. oktobra, je jasno, da nobena zgradba takega obsega in take vrste pri neugodnih vremenskih razmerah ne more biti do zime v surovem gotova, zlasti, če se upošteva, da je bil potreben nepričakovano zamuden izkop v laporju. Dalje, da se na Golniku ne more tako hitro graditi kot v Ljubljani ali Kranju zaradi težavnega transporta, nezadostnega^ števila domačega delavstva in drugih s tem zve-* zanih težav. L. 1939 je nastal zastoj zaradi spremembe načina kurjave, ker se je namesto projektirane radiatorske izvršila žarilna kurjava. Ta sprememba se je izvršila zaradi enotnosti s kurjavo v sosedni depandansi, vendar je imela za posledico, da je stavba bolj počasi napredovala, ker se kurjava mora montirati istočasno z betef-niranjem stavbe, kar že samo od sebe predstavlja zastoj del ne glede na to, da je to bil prvi primer žarilne kurjavo v Sloveniji.
Na jesen leta 1939 je bila stavba v surovem gotova istočasno s stavbo železniške depandanse, ni pa se nadaljevala, ker zdravilišče takrat ni več moglo izpolniti svojih prevzetih obvez glede pla-čanja izvršenih del zaradi znatno zmanjšanih svojih dohodkov. Tudi so nastale ponovne bistvene spremembe v gradbenem programu na zahtevo vodstva zavoda, po katerih je bilo treba izpreme-nlti celotno dispozicijo prostorov prizemlja. ki so bili namenjeni za zdravniški obrat. Končni kon-
eept programa v smislu naknadnih zahtev uprave zdravilšča je bil ugotovljen šele začetkom junija meseca 1940.
Z ozirom na pripombo pisca, da so gradbeni stroški narasli od baje prvotno preračunanih 900 tisoč din na 1,500.000 din, odnosno pozneje na 2,000.000 din ali še več, je pripomniti, da je bilo od vsega začetka res govora o gradbenih stroških v višini okoli 900.000 din na osnovi približnega proračuna za čista gradbena dela, v tem znesku pa niso bile vsebovane specialne naprave in oprema objekta za zdravniške potrebe, pri čemer je treba upoštevati dejstva, da je treba urediti ve-llko operacijsko dvorano s pripadajočo sterilizacijo in z drugimi stranskimi zdravniškimi prostori. Gradbeni stroški so morali razumljivo rasti v sorazmerju vedno večjih zahtev uprave glede prostorov in njihove opreme. Tako je na primer nastala namesto projektirane ležalnice cela vrsta bolniških prostorov, ki zelo podražijo zgradbo. Nastala je tudi sprememba glede načina kurjave, ki se je spremenila od prvotno nameravane radiatorske v žerilno stropno kurjavo. K vsemu je končno prišteti večje stroške zaradi težjega izkopa, stroške za napravo hodnika med starimi ležalnicami in novim zdravniškim objektom ter podaljšek ženskih ležalnic. Končno se pridruži še znatno povečanje gradbenih stroškov zaradi zvišanja cen materiala, mezd delavstva, prevoznih stroškov itd., ki se je pričelo v jeseni leta 1939 in še vedno traja.
Kolikor pri vseh opisanih dejstvih, ki so povzročali zastoj v gradbi, zadene krivda tudi še organe tehničnega vodstva, bo pokazala preiskava. ki je že pred meseci uvedena. Po končni odobritvi povečanega gradbenega programa in zagotovljenih materialnih sredstvih je tehnični oddelek kralj, banske uprave pristopil k napravi de-finitivnih elaboratov Nekatera deia se že izvršujejo z novo ureditvijo, dalje kleparska in ključavničarska dela, strešno kritje, stopnišče, mizarska dela, vse vrste instalacij, pričela pa so se tudi že dovršilna zidarska dela.
Predsedniku Slomškove družbe
Ivanu Štruklju ob
Skrivnosti zdravilstva
mmce
Koledar
Sobota, 5. oktobra; Placid in tovariši, mučen-ci; Flavijana.
Nedelja, 6. oktobra: 21. pobinkoštna nedelja: Roženvenska nedelja. Brunon, spoznavalec; M. Frančiška, devica.
Iz vojaške službe
Za sanitetnega poročnika je h<! postavljen dr. Jožet Grilc, doslej zasebni zdravnik. Upokojeni so bili polkovnfk Gustav Steitkal in kapitan Silvester Kleč ter nižji vojaški uradnik I. razreda Fer-dinad Sraj er. Po potrebi službe >e bil upokojen vojaški pisar IV. razreda Mirko Šušmak. Sprejeta je bila ostavka, ki jo jc podal sanitetni poročnik dr. Albert Sentočnik, — Odlikovanja. Z redom Belega orla V. stopnje je bil odlikovan pehotni kapitan I. razreda Silvester Kleč. Pehotni polkovnik Gustav Seiskal je bel odlikovan z redom Jugoslovanske krene III. stopnje. Z redom Jugoslovanske krone V. stopnje ie bil odlikovan nižji vojni uradnik Ferdinand Šrajber. S kolajno za vojaške vrline je bil odlikovan vojaški pisar Milko šušmak. — Častniški izpiti. Izpit za aktivnega višjega vojaško-tehnič-nega uradnika IV. razreda ie napravil vojaško-teh-nični uradnik I. razreda Miha Pust. Izpit za aktivnega podporočnika v mornariškem letalstvu je napravil narednik Dušan Skobeme. Izpite za aktivnega pehotnega podporočnika so napravili z uspehom pehotni naredniki Franc Dolšek, Rudolf Krašek, Josip Šišek, Alojzij Gorjup, Karel Berič; za aktivnega topniškega podporočnika Franc Roglič; za aktivnega nižjega vojaškega uradnika IV. razreda geodetske stroke narednik vodnik Rubeša Ivan; za aktivnega nižjega sanitetnega pomočnika IV, razreda sanitetni narednik Josip Božič. — Izpiti za rezervne častnike. Izpit za rezervne inženirske podporočnike topniško-tehmške stroke so z uspehom napravili dijaki kaplarji Ivan Marinko, Jože Rih-ter, Franjo List, Evgen Strmecki, Ludvik Primožič, Slavko Majcen, Boiislav Kranjc; za rezervnega inženirskega podporočnika inženirsko tehnične streke dijaka kaplarja Viljem Strmecki in Maks Baud; za rezervne sanitetne podporočnike dijaki kaplarji dr. Erih Fischer, dr. Janko Držečnik, dr. Herbert Hav-lina, dr. Marijan Barle, dr. Jože Grilc, dr, Josip Ružič, dr. Alojzij Šef, dr. Ivan Radej in dr. Julij Zganile; za rezervnega veterinarskega podporočnika dijaki kaplarji Gvido Kac, Anton Kcvvač, Andrej Selak, Ivan Blanka, Erik Zorko, Ljudevit Palovčik; za rezervne nižje vojaške uradnike IV. razreda dijaki kaplarji Vladimir Franko, Franc Hanzliček, Karel Vahter, Alojzij Tušek, Luka Božič, Slavko Murgaš, Nikolaj Lunder, Bogomil Pečan, Fr?nc Zoiman, Franc Likon, Leopold Lešnik, Anton Ilik, Josip Otahal, Andrej Fidelj.
—	Fri Sennh, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zaužitfc zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. rej. S. br. HV74/85.
—	Odpoved proslave 40 letnice Slomškove družbe. Vsem' p. n. povabljencem in članstvu, ki so vabila že prejeli, vljudno naznanjamo, da se proslava 6. in 7. oktobra zaradi nenadne smrti predsednikovega sina preloži na poznejši čas. — Odbor.
—	Strojepisni, stenografski, jezikovni tečaji in tečaji posameznih trgovskih predmetov (knjigovodstvo, računstvo, korespondenca itd.) se otvo-rijo začetkom oktobra na trgovskem učilišču » Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Informacije in prospekti brezplačno na razpolago. Telefon 43-82.
—	Štiridesetletnica ljubljanske gluhonemnice. H koncu tega meseca bo praznovala ljubljanska gluhonemnica jubilej 40 letnega obstoja zavoda. Pokroviteljstvo proslave je prevzel ban dravske banovine g. dr Marko Natlačen. Zavod pripravlja domačo proslavo v večjem obsegu. Ravnateljstvo gluhonemnice bo izdalo za to priliko spominsko knjigo, ki bo vsebovala opis zgodovinskega razvoja in 40 letnega dela. Natančnejši program proslave bo objavljen v dnevnem časopisju.
Mirovna pobožaost na Žalostni gori pri Preser-ju. Ker je pri zadnji objavi pomotoma izpadel datum, seporočamo na številna vprašanja, da bo pobož-nost ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 6. oktobra. Pričetek glavne procesije v Preserju ob devetiih, ob desetih na Gori glavna služba božja po objavljenem redu. Odhod iz Ljubljane ob 6.10, povratek cb 13 ali 18.45.
— Nenspele licitacije za velika javna dela Konec septembra je bila na tehničnem oddelku banske uprave prva licitacija za melioracijo Cerkniškega jezera, ki je bila preračunana na 2 milijona 517.000 din. Na licitacijo ni prišel noben ponudnik in je bila zaradi tega razpisana druga licitacija za regulacijo Savinje pod Celjem v dolžini 680 m za 2,025.000 din. Tudi ta licitacija ni uspela in je razpisana že druga za 14. oktober. Prav tako tudi ni uspela že druga licitacija za zgraditev železniškega podvoza pri novi cesti mimo Domžal in za dva manjša mostova na tej cesti v skupnem znesku 716.000 din.
—	Graditev vodovoda v Slovenski Bistrici. —
Konec septembra je bila na tehničnem oddelke banske uprav« v Ljubljani licitacija za dobavo litoželeznih cevi za vodovod v Slov. Bistrici. Cevi so bile proračunane na 638.000 din. Najugodnejši ponudnik je bila tovarna »Rudnik in železarna« Store, ki je bila voljna dobaviti cevi s 3.5% popustom za 015.000 din.
—	VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ se prične dne 8. oktobra na trgovskem učilišču »Cbristolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Informacije in prospekti brezplačno na razpolago. — Telefon 43-82.
—	Nov gasilski dom je bil blagoslovljen v obmejnih Grlincih v Prekmurju. Postavili so ga požrtvovalni gasilci z lastnimi sredstvi in s podporo občanov. Obred blagoslovitve je izvršil župnik iz Pertoče g. Šteian Varga, ki je imel lep govor o pomenu gasilstva. Govorila sta še župan g. Kolmanko in zastopnik župne uprave g. Obal iz Pertoče. Lepo 6lavnost je nekoliko motilo 6labo vreme,
—	Ob zaključku planžarske sezone. Letošnja planšarska sezona v Kamniških planinah ni bila nič kaj ugodna. Pastirji ne pomnijo tako slabega poletja. V aprilu je prevelika suša zadrževaal zelenje planinskih pašnikov, potem pa je vse poletje padal dež. Živina ni mnogo pridobila na teži in tudi mleka je dajala manj kot druga leta. Na Veliki planini je bila letos samo ena smrtna žrtev, in sicer je bil to g. Alojz Hrovatin, ki se je smrtno ponesrečil v bližini Kcvderca. Velika planina ni nevarna turistom, neprevidno pehanje za planinkami pa je že mnogo turistov pahnilo v prepad.
Kupuite srečke
dr2. razredne loterije
v glavni kolekturi
„Vre3ec sreče"
ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana
Beethovnova ulica 14.
—	Podpornemu skladu na zavodu za slepe otroke v Kočevju je daroval g. A. Prelog, trgovec s pisalnimi stroji v Ljubljani znesek 300 dinarjev. Dolgoletnemu dobrotniku 6lepe mladine se za njegovo naklonjenost najiskreneje zahvaljujemo! ■— Podporni sklad na zavodu za 6lepe otroke v Kočevju ima namen podpirati revno slepo mladino. Zato ga javnosti toplo priporočamo! Darove sprejema uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju. Štev. ček. računa: 10190.
—	»Ofreht« s krvavimi posledicami. V Gabrov-nici pri Lukovici so se fantje zbrali letos 18. marca na »ofreht« Slaparjevi Pepci. Lepo so peli in bren-kali. Pepca jih je kovabila in jim ponudila okrep-čila. Zapela je harmonika. Fantje so zložili še za dve zelenki žganja. Po polnoči pa je nastala med njimi disharmonija. Malenkostna zadeva je povzročila prepir. Pozneje na cesti so se spopadli. Ciril je z nožem sunil v prsa pod levo lopatico fanta Pavla Žavbija in ga hudo poške doval. Martin pa je šel z nožem nad Pavla Burkeljco in ga lažje ranil v prsni koš Mali senat ju je včeraj 6odil in obsodil. Zaradi zločina hude telesne poškodbe je bil Ciril obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Njegov tovariš Martin pa zaradi prestopka lahke telesne poškodbe na 3 mesece strogega zapora.
na Jadranskem morju in avtobusnem voznem redu. Na nemških železnicah stopi s tem popolnoma nov vozni red v veljavo. Novi vozni red se dobi v vseh kniigarnah in večjih trafikah po običajni ceni 10 din. Naroča se pri administraciji voznega ruda jEKSPRKSS' v Ljubljani, noMni predal 356.
—	Izlet SPD na Veliko Planino se vrši v nedeljo, dne 6. oktobra,	, . ,. .
—	Pri osmrtnici za Marijo Spenko, objavljeni v natem listu včeraj 4. t. m., se je vrnila pomota: pri imenu rodbine Mauk mora biti rodbina Maček.
—	Invalidi in ostale vojne žrtve, včlanjeni v odboru Združenja vojnih invalidov v Kranju, se obveščajo, da Kosma Jože, trafikant v Kranju, ni več tajnik odbora v Kranju in da ni več upravičen storiti kar koli in komur koli v imenu Udru-ženja vojnih invalidov. Poslovni dnevi okrajnega odbora so ob nedeljah, ponedeljkih in petkih. Podrobna navodila bodo objavljena v listu »Vojni invalid«, ki izide 1. novembra. Okr. odbor v Kranju.
C&lČMVi
*	Muslimanski praznik ramazan so začeli praznovati te dni naši muslimani. Praznovanje traja dolgo časa. Uvod v praznovanje -amazana je dolg post, ki traja cel mesec, ko muslimani opravljajo svoje verske obrede. Med postom noben musliman od zore do mraka ne sme okusiti nobene jedi ali pijače. Pač pa lahko jedo po solnčnem zahodu. Muslimani, ki so državni uradniki, imajo zdaj to prednost, da se za nje začenjajo uradre ure šele ob 9, dopoldne. Muslimani se strogo drže zapovedi svoje vere.
*	Dragoceno rudo wolfram, ki je sila redka, so našli baje v Spiču blizu Bara. Kakor poročajo listi, so zasledili to rudo tudi v vzhodno srbskih krajih, kjer je že zdaj polno drugih rudnikov.
*	Milijonsko ikodo je napravila povodenj, ki je pred nekaj dnevi zalila Mostar in okolico, da sta bila docela zaprta drugemu svetu Tudi železniška zveza med Sarajevom in Mostarjem je bila pretrgana, vendar je zdaj spet odprta. Zlasti hudo je bila prizadeta zahodna stran Mostarja, kjer je bilo več hiš pod vodo. Mnogo ljudi je bilo brez strehe. Pokvarilo pa se je zlasti mnogo živeža, ki ga je bila uničila voda. Tudi državni rudnik pri Mostarju je bil v vodi. Vsa mostarska okolica je bila pod vodo. Zlasti je prizadeta koruza. Tudi nekaj živine je voda odnesla. Neretva je narasla 8 m visoko. Pri Grabovici in Jablanici je zemeljski usad zatrpal železniško progo.
*	Sladkor se je podražil v Zagrebu, kjer prodajajo zdaj sladkor, in sicer kristal po 15.50 din, kocke pa po 17.50 din.
*	Petletni otrok se je do smrti napil žganja. V Somboru se je zgodil tale nesrečni in žalostni dogodek. Pet let stari Pajo Tucič se je igral pri sosedu Stjepanu Cvekanu, ki ima gostilno. Otrok se je v sobi dobro počutil in se v svoji igri ni zmenil za pijance, ki so pri mizi pili žganje, rijani lanta-lini pa so se spomnili otroka, ki so hoteli z njim napraviti surovo šalo. Poklicali so ga k sebi ter ga začeli nalivati z žganjem. Otrok je spil v kratkem času nič manj ko 4 in pol desetinke žganja, kar je skoro pol litra. Otroče je imelo še toliko sile v sebi, da je odkrevsalo domov, kjer pa se je otrok zgrudil in nezavesten obležal. Poklicani zdravnik otroka ni mogel več rešiti. Bil je z alkoholom tako zastrupljen, da je kmalu izdihnil, Prijeli so 241etnega Aleksandra Prija in 231etnega Jurija Cvekana, ki sta otroka z žganjem zastrupila v svoji pijanosti.
*	Iz lignita hočejo delati koks. Ponekod naš premog ni polnovreden, ker je le lignit. Tak premog imamo pri nas tudi v Velenju. Tudi v južnih delih države je mnogo rudnikov lignita. Zdaj so začeli reševati vprašanje, ali bi ne kazalo iz lignita delati koks. Baje je zadeva že toliko sklenjena, da se bo to zgodilo, ni pa še določeno, kje naj napravijo tisto tovarno.
Ljubljana, 5. oktobra
Šesti in najboljši film popularne družine sodnika Hardyja!
Andy Hardhr se rifs
pravil Mickey Rooneya najpopularnejšim zvezdnikom sedanjega časa!
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 1030 (znižane cene) ter ob 15., 17.. 19. in 21. uri 1 Premiera! KINO SLOGA, tel. 27-30
MICKEY ROONEY LEWIS STONE CECILIA PARKER FAY HOLDEN ANN RUTHEFORD HELEN GILBERT
Vsebinsko krasen, nepozaben film
Kino Matica, tel. 22-41
Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri Zaradi dolgega sporeda se zadnja predstava začne šele ob 21.15 uri
po znamenitem Lajos Žilah v -je vem istoimenskem romanu
Umirajoča pomlad
KATALIN KARADY-JEVA in JAVOR P AL
JCaj plavite?
Udomalilo te je ie pri nas, da dajejo premožnejši ljudje ob smrti ljubih družinskih članov tudi večje ali manjše zneske v dobrodelne namene. Prav lepo je to in kaže globoko pieteto do umrlih, katere vemo ceniti najbolj šele tedaj, ko jih izgubimo. Med lepimi primeri le vrste pa moramo vsekakor našteti ie en primer, ki zasluži, da se ga spomnimo tudi mi.
Pred nedavnim se je pripetil v družini nekega industrijca smrtni primer in ob tej priliki se je lastnik podjetja spomnil v pvri vrsti svojega delavstva. Dal mu je znesek 10.000 dinarjev, ki je bil razdeljen med delavske družine z otroci do 14. leta starosti in pa onim delavcem, ki so bili na vojaških vajah dalj (asa, pa so bili zaradi lega prikrajšani na zaslužku. Ali ni to lepa gesta, da se spomni podjetnik v prvi vrsti svojega delavstva v svojem podjetju in na ta način postavi najlepši spomenik, da najlepii venec na grob osebi, ki mu je umrla?.
—	Večne avtomobilske nesreče. Že dostikrat smo omenjali, da skoraj ne mine teden, da ne bi stal pred kazenskim sodnikom-poedincem okrožnega sodišča kak avtomobilist in motociklist zaradi raznih prometnih nezgod. Šofer Viljem Linke, rojen v Diterichsbachu na Nemškem, pristojen v Škofjo Loko, je bil obtožen prestopka po znanem avtomobilskem paragrafu 205 k. z., da je letos 14. maja vozil s težkim tovornim avtomobilom, na katerem je bilo blaga za 3000 kg, neprevidno in s preveliko hitrostjo in ne da b; dajal predpisanih znakov po cesti iz Medvod proti Jeprci, kjer je hotel prehiteti tovorni voz Petra Megušarja. Ko je prehiteval, pa se je zadel od nasprotne strani prihajajočega kolesarja Franca Pavca, ga podrl na tla, močno poškodoval po glavi, da je Pavec čez nekaj ur umrl vsled možganske izkrvavitve. Obtoženec Linke je zanikal krivdo in se izgovarjal na kolesarja, ki po njegovi trditvi baje tudi ni bil previden. Sodnik je po daljši razpravi Linkeja obsodil na 3 mesece zapora, pogojno za 5 let
—	Da boste stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Saharin so zaplenili finančni organi v Prekmurju neki tihotapski Bari. Dva sta jo čakala v zasedi, ko je privozila po poti. Ženska pa se je uprla in je celo enega izmed njih telesno poškodovala, za kar je bila obsojena na 1 mesec zapora, pogojno za dobo 3 let. Za saharin pa jo čaka še posebna kazen.
—	Neznani zlikovcl prežijo r Soboti na avtomobile in bicikle, ki jih v nočnih urah lastniki puščajo pred kavarnami in gostilnami. Ker eo koles^ zaklenjena, jih ne morejo odpeljati, pač pa jim poberejo ventile in prederejo gumaste plašče. Na podoben način onemogočijo tudi avtomobile, nad katere so se spravili kar s šilom. Nekemu okoliškemu trgovcu so prebodli zračnice na vseh štirih kolesih in še na rezervnem. Vkljub pozornosti še niso mogli priti na sled zahrbtnim nočnim pobalinom.
—	Novi zimski vozni red »Kkspress« je izšel. Novi vozni red stopi v veljavo dne 7. oktobra 1940 in velja do 14. maja 1941. Vsebuje vse spremembe v .voznem redu na železnicah, y plovidbi
*	Mesarski pomočniki v Zagrebu, ki so člani Hrvatske delavske zveze, so imeli zborovanje, kjer so sklenili zahtevati, naj se z njim sklene nova kolektivna delavska pogodba.
Spor v zagrebškem aeroklubu. Dne 2. t. m.
so zagrebški jadralci imeli svoje zboiovanje, kjer so močno kritizirali delovanje zagrebškega aero-kluba. Sklenili so resolucijo, kjer zahtevajo, naj se kmalu skliče občni zbor aerokluba. Če se to ne bo zgodilo, bodo jadralci sklicali svoje zborovanje, kjer se bodo odcepili od aerokluba ter ustanovili svoj klub.
*	Na lovu za pobeglim Markovičem, ki je pred
kratkim ušel iz zagrebških zaporov tako, da je najprej naplahtal svojega čuvaja, češ da ima 100.000 dinarjev zakopanih nekje v Jarumu, je zagrebška policija te dni obkolila dve hiši v Jarumu. Dobila je namreč sporočilo, da pobegli Markovič hodi tjakaj spat. Policija je prišla celo s plinskimi bombami, hoteč tako ustrahovati zločinca Pa ni bilo treba, ker sta se dva zločinca, ki sta bila v eni hiši, brez boja udala, prav tako pa tretji, ki je bil v drugi hiši zraven. Iskanega Markoviča pa ni bilo med njimi. Tega pa je ob belem dnevu zasačil civilni stražnik v zagrebški ulici, ko se je mirno sprehajal s svojim pajdašem, ki ga policija tudi išče.
*	Hrvatski kmetje zoper šmarnico. Hrvatski vinogradniki iz gorenje Hrvatske, ki so včlanjeni v zadrugi »Vinski podrum«, ki je članica Gospodarske sloge, so imeli zborovanje v Zagrebu, kjer so sklenili med drugim tudi po čem naj se prodaja grozdje, nakar so zahtevali od oblasti, nai nastopi zoper sajenje šmarnice, ki jo Hrvati imenujejo »di-raktor«.
Dva ameriška gangsterja obsojena na smrt
Kakor poročajo iz Newyorka, Je brooklinško sodisce obsodilo na smrt gangsterja Goldsteina in Straussa. Znano je, da imajo ameriški gangsterji svojo posebno organizacijo. Na smrt obsojena sta bila člana lake organizacije. Po njenem naročilu sta ubila kakih 50 ljudi.
Gledališče
Drama. Začetek ob 20. Sobota, 5. oktobra: »Kovarstvo in ljubezen«. Red Premierski. — Nedelja, 6. oktobra: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven.
—	Ponedeljek, 7. oktobra: Zaprto — Torek, 8. oktobra: »Kovarstvo in ljubezen« Red Torek. — Sreda, 9. oktobra: »Romeo in Julija« Red Sreda.
Opera. Začetek ob 20. Sobota, 5. oktobra: »Grof Luksemburški«. Izven. — Nedelja, 6. oktobra: »Grof Luksemburški«. Izven. — Ponedeljek, 7. oktobra: Zaprto. — Torek, 8. oktobra: »Fidelio«. Red A. — Sreda, 9. oktobra: »Lok«. Plesni večer. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja, Izven.
Radio Ljubljana
Sobota, 5. oktobra; 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12 Za mene. za njega, za tč se v pisani vrsti plošče vrte. — 12.30 Poročila, objave. — 13. Napovedi. — 13.02 Za mene, za njega, za tč, se v pisani vrsti plošče vrtž. — 14 Poročila. — 17 Otroška ura: Predstava »Pavlihovega odra« (prenos iz velikega študija): a) Ukradeni zobotrebec, predigra, b) Pavlihove tri batine, lutkovna igra v enem dejanju, — 17.30 Med igračkami plošče. 17.50 Pregled sporeda. — 18 Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40 Pogovori s poslušalci. — 19 Napovedi, poročila. — 19 20 Nac. ura.
—	19.40 Objave. — 20 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30 »V lepih, starih časih«. — Pisan večer napisal Jože Vomberger. — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Za dober konec tedna igra Radijski orkester. Konec ob 23.
Drugi programi
Sobota, 5. okt.: Belgrad: 21.20 Plošče. — Zagreb: 20 Lahka gl. — Budimpešta: 18.45 Harfa.
—	Rim—Tu»*in—Florenca: 19.30 Konecrt lahke glasbe. — Praga: 19.40 Konc. na pihala. — Moravska Ostrava: 18.05 Konc. narodnega ork. — Bratislava: 20.30 Konc. slovaških del. — Atene: 21 Jazz gl. — Andora: 20.45 Dunajski valčki. — Kalundborg: 20 Popularna severna gl. — Tallin: 21.05 Plesna gl.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 in): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; mr. Bakarčič, Sv. Jakob trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Voda šentviške okolice ne bo več zalivala
Novi požiralniki najdeni
Št. Vid pri Stični, 3. oktobra. .
Tmeli smo deževne dneve. Ob dolgotrajnem deževju so pri nas travniki in tudi njive kar zalite. Večkrat so že iskali požiralnike, da bi voda ob povodnjih hitro odtekala. Dosedaj je bilo vse brez uspeha. Izkopani požiralniki kar niso vode odvajali.
Letos pa se je posrečilo blizu vasi Dob zadeti pravo mesto. V globini 20 metrov so zasledili kar cel rov, ki je 40 metrov na dolgem preiskan. Ta rov bo lahko vso vodo, ki priteče mimo vasi Dob, požiral. Vsa voda se bo iztekala v Krko, ki je za 35 metrov nižje, kakor vas Dob.
Kmetovalci so zelo hvaležni gospodu banu dr. Natlačenu, ki je poskrbel za potrebna denarna sredstva za izkop in gospodu inženerju Ruehu, ki vodi vse delo. Dosedaj so morali ljudje ob nalivih zbiti zaselne brodove, če so hoteli kam priti. Sedaj ne bo tega več treba.
Važen zadružni sestanek
Ptuj. 3. oktobra 1940.
V četrtek dopoldne je bil v društveni sobi minoritskega samostana sestanek zadružnikov s področja ptujskega kraja. Med drugimi številnimi zastopniki zadrug, županov in odposlancev Kmečke zveze, so se sestanka udeležili tudi minister g. Snoj. bivša poslanca gg. Kranjc in Špindier, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani g. Radanovič, banska svetnika Prelog in Sadravec in drugi. Sestanek je vodil g. Kranjc, ki je uvodoma pojasnil namen tega važnega sestanka
Sledil je obširen referat podpredsednika Gospodarske zveze, ministra g. Snoja, ki je govoril o velikem pomenu Gospodarske zveze za naše narodno gospodarstvo. Njegova izvajanja so sprejeli vsi navzočni, bilo jih je okrog 60, z velikim odobravanjem.
Govoril je o praktičnem delu pri zadružništvu in njegovi organizaciji oosebno na Štajerskem in v ptujskem okraju, ravnatelj Gospodarske zveze g. Ra'danovič.V kratkih in jedrnatih besedah je podal jasno sliko, kako bi bilo treba delati, da bi se dosegli čim večji uspehi na zadružnem polju. — Sledila je obširna in poučna debata, v katero so posegli vsi navzočni, ki so s svojim mnenjem in nasveti pomagali ustvariti končne «k)epe. Posebno besede bivšega poslanca Špindlerja in g. Munde iz Ormoža so žele splošno odobravanje Po sklepu, da se zadružna misel čim bolj poživi v ptujskem okraju, da se tudi uvede v praktično gospodarsko življenje, je bil ta lepo obiskani sestanek končan. V kratkem bo še en tak sestanek, ki bo v glavnem zajel zadružno delo v Ptuju in njegovi okolici. Našim vrlim zadružnim delavcem moramo želeti samo čim več najlepših uspehovl
Na kakšno razdaljo spoznamo človeka
Da bi mogli ugotoviti, na kakšno razdaljo lahko spoznamo človeka, so naredili več poskusov. Ti poskusi so pokazali, da je v daljavi sto metrov že mogoče dobro razlikovati vse dele telesa in potankosti na obleki. Ce je človek oddaljen od nas dvesto metrov, vidimo njegov obraz kot nekaj svetlega, posameznih delov na obrazu pa ne moremo več razločevati. V daljavi 400 m je obraz majhna svetla pega, gibov rok in nog v tej razdalji ne moremo več razločiti. Ce je človek oddaljen 600 metrov od nas, lahko spoznamo, da je to pač človek, pa nič drugega.
Redko bo mogoče spoznati koga v razdalji večji od 25 metrov. Ta bi bilo mogoče le takrat, če bi nosil n. pr. tako obleko, da bi se že od daleč po zunanjosti od vseh drugih razlikoval. Kavno tako bomo spoznali že pri oddaljenosti sto metrov človeka, ki ga dobro poznamo, vemo kako je oblečen, poznamo njegove gibe in hojo in podobno.
DUBDANA
brezmesnih dneh se gospodinje zelo zanimajo za gobe, ko lahko iz njih napravijo prav okusne pri-kuhe. Včeraj je bilo na trgu do 50 košar jurčkov. Lisičke so po 1—1.50 din liter Tudi te gredo v dober kup. Suhe gobe so postale dražje. Prvotno so bile po 32 din kg, sedaj so že po 40—50 din. Izvoz suhih gob v Ameriko je skoraj izostal.
1 V Ljubljani so umrli od 27. septembra do 3. oktobra: Križaj Jožefa, 58 let, delavka tob. tov. v p., Rožna dolina, Cesta 11-11; Rebernik Ana, roj. Zupan, 48 let, žena hišnika in sluge, Sv. Petra cesta 1; Stare Jelka roj. Naglas, 43 let, žena inženirja, Novi trg 6; Obračunč Elza roj. Hiršl, žena viš. žel. uradnika, Posavskega ulica 9; Ča-tar Alojzij, 77 let, hišni posestnik, Rožna dolina, C. V-9; Štrukelj Vojteh, 34 let, profesor, Večna pot 10; Peselj Marija roj. Šinkar, 56 let, vdova trgovca in posestnica, Pokopališka cesta 2; Czerny Henrik, 75 let, višji rač. svet. v p., Vidovdanska cesta 9; Stor Ana roj, Zupan, 80 let, zasebnica, Stari trg 9-II. — V ljubljanski bolnišnici so pa umrli: Petrovčnik Karolina roj. Pavšner, 79 let, vd. žel. kurjača. Suvoborska 85; Babnik Marija, 3 leta, hči banov, cestarja, Spodnja Zadobrova 26, obč. Polje; Pantar Doroteja, 19 let, delavka, Vrh-fiolje 11 pri Kamniku; Cesar Janko, 62 let, vpok. drž. žel., Prisojna 1; Grobovšek Marija roj. Je-rina, 52 let, žena vlakovodje drž. žel. v p., Stani-čeva 18; Obradovič Nikola, 60 let, drž. urad. v p., Gubčeva 11; Velkavrh Janez, 65 let, prevž., Korenov 17, obč. Horjul; Babudar Andrej, 65 let, vpok. zvan. drž. žel., Unec 4 pri Rakeku; Schiiller Gustav, dir. KID, Jesenice; Kuhelj Alojzij, 40 let,
delavec, škrjanče 11 pri Litiji; Bogataj Neža, 32 let, hči pog., Fužine 12, obč. Okelnica pri Škof ji Loki; Jerina Anton, 9 let, sin kočarja, Blatna Brezovica 51 pri Vrhniki.
1 Tramvaj jo podrl na Masarykovi cesti v bližini kolodvora 67 letno Marijo Godler, ženo vjio-kojenega železničarja iz Ljubljane. Pri padcu je dobila ga. Godler precejšnje poškodbe in so jo reševalci prepeljali v bolnišnico.
1 Nesreča pri delu. Anton Pleško, uslužbenec pri trgovcu z lesom Useniku na Tržaški cesti, je skladal drva in stal na vrhu visoke skladovnice, ki se je nenadoma podrla. Pleško je padel med polena in s<? hudo potolkel po glavi in po vsem telesu. Prepeljan je bil v bolnišnico
1 Andy Hardy se leni. Andy Hardy bi se rad ženil. To pot se mu je zamerila ljubka črnooka Polly in brž se je zaljubil v svojo lepo učiteljico Rose ter jo neutegoma prosil za roko. A ko mu oče, modri sodnik Ilardy, pojasnjuje, da je prestara zanj, se razburi in mu dgovori: »Prestara? Jaz jih imam skoro 17, «o se pravi, da jih bom imel kmalu 21. A ona ima 23 let, zakaj bi se torej brigal za to malo razliko.« Film je na sporedu v Kinu Sloga. Premiera je danes!
1 Putniko* izlet v nedeljo: Gozd—Kokovnica.
1 Kazstava slik Rika Debenjaka se zaključi v nedeljo 6 t. m. ob 18. Ta dan bo imel po razstavi zadnje vodstvo g. prof. Saša Šantelj. Opozarjamo na to okolnost vse, ki se za ustvarjanje tega mladega talentiranega umetnika zanimajo.
1 Usmiljenim srcem! Ker je že delj časa brez namestitve trgovski sotrudnik, ne po 6voji krivdi, in je brez staršev in sredstev, prosi za namestitev. Je dobro verziran v manufakturi, galanteriji, konfekcije s prakso. Prosi event. za mili dar, katerega pošljite, prosim, upravi »Slovenca«, »Hvaležen za vedno«.
20 letni tat v 2 dneh zapravil 17 jurjev
2e včeraj smo poročali, da so zalotili tatu, ki je kradel suhe gobe iz skladišča tvrdke Sever na Go«<»«vet5ki cesti. Napisali 6mo, da je bil to akademik. Na policiji so ugotovili, da Jože K. sicer ni akademik. Pač pa je bil 20 letiii fant izključen i/, prvega letnika srednje tehnične šole Fant je zadnja dva meseca redno kradel gobe iz skladišča ' vrd-ke Sever in |e samo tedaj, ko so ga prijeli, ležalo na vrtu 17 polnih vreč, ki so tehtale »kupaj skoraj 550 kg Fant je vedno v ranem jutru gobe odpeljal. Da ga ni nihče zapazil in osumi, je bilo vzrok dejstvo, da tam postajajo v Gledališki ulici avtohuvi, od katerih res tudi marsikaj odvažajo razne vreče in zaboje, Fant ie gobe nato prodajal nazaj tvrdki Sever, pa tudi drug;m tvrdkam. Tako je neki tvrdki po dosedanjih ugotovitvah prodal v zadnjem času nad 800 kg gob. Prodajal jih je kot gobe, ki jih je dobil z Dolenjskega, po nekoliko nižji ceni. Dočiin so bile suhe gobe po 40 d'n ali še nekaj več, se je fant zadovoljil z 32 do 35 din za kg. Pri zasliševaniu je lant že povedal, da je v zadnjih mesecih na ta način zaslužil že nad 50.000 din. Izdajal se je -.a inženirja in z denarjem kar razmetaval. Z vlakom se je vozil le v drugem razredu, najemal je taksiie, in plačeval v veseli družbi. Da je prišel na to idejo, jo vzrok dejstvo, da ie bil mesec dni v službi pri tvrdki Sever, ter jc bil lani po stavki, ki jo je delavstvo tvrdke začelo odpuščen. Zaradi tega je poznal razmere. Bil je tudi že predkaznovan in je že odsedel 7 mcsecev v zaporu zaradi tatvin.
Priznal je celo, da je v Mariboru v dveh nočeh pognal 17.000 din. Seveda je pri tem tudi vračunal prstane in obleke, I.i jih je kupoval 6voji tovarišiji.
Naši dramski umetniki o filmu
Zbogom. Mister Chips
V glav. vlogah: Robert Donat in Greer Garson Predstave danes ob 16,, 19. in 21*15 uri
KINO UNION Telefon 22-21
G. ravnatelj in dramaturg PAVEL GOLJA: Razveseljivo, da dobimo v teh žalostnih časih tako plemenito, prisrčno in toplo delo na ogled.
Ga. MIRA DANILOVA: Film je čudovit, na mene je tako izredno vplival, da sem bila potem ves dan pr isrčno dobre volje.
G. E. KRALJ: Film me je nad vse navdušil. V sedanjih razmerah pa vpliva tak film naravnost odrešujoče. V njem sem našel toliko plemenitosti, srca, duše in lepoto, kar me je za dolgo dobo obogatilo.
G.IVAN JERMAN: O filmu lahko povem samo najlepše in najboljše, Film je v vsakem oz'ru popolna umetnina. Kar se igre t>če pa lahko rečem, da jo moremo vzpore-diti z načinom igranja hudožestvenega teatra. Iz tega filma odseva vsa veličina in vse vrline angleškega naroda.

V spomin
f prof. Vojtehu Štruklju
Živahno vrvenje vlada v razredu pred pri-četkom pouka. Tovariši še vedno prihajajo, vsak sede na svoje mesto, le eden izmed njih stopi na oder in reče s čudno stisnjenim glasom: »Fantje, našega razrednika ni več! Snoči je nenadoma umrl.« Vrvež v razredu za trenutek jioneha, nekdo jezno vzklikne: »Slaba šala!« Čeprav ni nihče verjel tovariševim besedam, se nas je polastil nemir in obšla zla slutnja. Prvo uro pa nam je profesor potrdil žalostno novico.
Ne samo njegova hčerkica, tudi mi smo postali sirote, kajti z njim smo izgubili drugega očeta, vodnika in vzgojitelja. V nižji šoli nas je vodil kot ljubeč oče, sedaj pa nam je bil kot izkušen starejši brat, ki spremlja negotove korake svojega mlajšega brata v življenje. S svojimi klenimi zgodovinskimi predavanji nam je bistril pogled na svet ter nam z zanosom vzbujal vero in up v življenjsko sposobnost slovenskega naroda in njega boljšo bodočnost. Njegovo najgloblje prizadevan je pa je težilo za tem, da bi nas vzgojil v poštene slovenske izobražence, ki bodo s svojim delom koristili slovenski skupnosti.
Danes stojimo pred svežim grobom moža polnega načrtov, smrt ga je ugrabila sredi največjega dela. Globoka hvaležnost je v nas do vsega tega, kar nam je dal in v tej najgloblji hvaležnosti obljubljamo pred krsto svojega vodnika, in vzgojitel ja, da se bomo trudili iz-prlniti njegove ideale, kateri nam bodo vodnik skozi naše življenje, da bomo postali koristni in pošteni člani slovenskega naroda.
Glolioko nas je pretresel ta žalostni razsta-nek. Kljub temu, rla ga je smrt iztrgala iz naše srede, smo v duhu še vedno združeni z njim in v naših srcih je svetal spomin nanj.
Mirno počivajte in lahka naj Vam bo slo-ven zemlja!
Dijaki 8.-c razreda I. moške drž. real. gimnazije
v Ljubljani. »
1 Maša z turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov.
1 Odbor FO Sv. Peter sporoča svojim članom, da ima v nedeljo ob 7 zjutraj skupno sv. mašo s skupnim obhajilom. Prosimo, da se člani te skupnosti udeleže v čim večjem številu. — Odbor.
1 Aktivni podolicirji ljubljanske garnizije pri-rede danes ob 20 v zgornjih prostorih Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici družabni večer. Vabijo se vsi reze/vni podoficirji, njih rodbine in prijatelji, da se tega družabnega večera udeleže v čim večjem številu.
1 Upokojeno učiteljstvo ima odslej svoj sestanek prvi delavni četrtek ob 4 pri Novem svetu — Prešernova soba. Vabljeni vsi.
1 Rožnivenska pobožnost v mestni župni cerkvi sv. Jakoba bo v temle redu: soboto popoldne ob 2. naznanijo zvonovi začetek porciunkulskih odpustkov, ki trajajo do nedelje zveče'. V nedeljo (6. oktobra) se začno sv. maše ob 5., ob 6. govor in sv. maša pred Najsvetejšim; ob pol 11. govor in slovesna sv. maša. Zvečer ob 6. govor, rožniv. procesija, sv. rožni venec, litanije M. B. in zahvalna pesem. Pridite, da si naberete milosti in pomoči za težke čase!
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
I'Pri zaprtju, motnji v prebav) — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-J0SEF« grenčice.
1 Slovesen praznik sv. Terezije D.*J. v njenem svetišču na Kodeljevem bo v nedeljo 6. oktobra. Ob 8.30 slavnostni govor, nato slovesna sv. maša, med katero bodo mladinci izvajali Rihovskega »Missa Loretta« ob spremljavi vojaškega orkestra. Popoldne bo ob 3 govor o Mali Cvetki, nato litanije in blagoslov. Ob 4 v kinodvorani akademija s pestrim sporedom. Cerkev, ki so jo omogočili darovi požrtvovalnih častilcev Male Cvetke iz vse Slovenije, še ni popolnoma dokončana. Manjkata še stolp in stebrišče, s čemer bo še le dobila pravo, pa tudi edinstveno zunanjo obliko, kakor je tudi posebnost po svoji notranjščini. Tudi tu še ni vse urejeno. Manjka še dvoje velikih provizoričen. Toda sv. Terezija bo že znala najti oken, tlak, klopi, orgije, tudi glavni oltar je še dobrih duš, ki bodo pomagale dovršiti in opremiti njeno prvo svetišče v Sloveniji tako, da bo šel njen sloves tudi preko meja naše domovine. Saj že sedaj prijetno presenetijo vsakega obiskovalca arhitektonske posebnosti notranjščine cerkve. — Krasna monštranca, umetniške večne luči, lepa bogoslužna oblačila, vse darovi večinoma najožjih okoličanov, pa povzdigujejo slovesnost bogoslužja. Naj Mala Cvetka za svoj slovesni praznik natrosi obilo duhovnih rož vsem dobrotnikom njenega svetišči!
1 Mestno zdravniško nedeljske službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica št. 7-1, telefon št. 36—41.
1 Veliko gob na trgu. V oktobru nastopa vselej prava jesenska sezona za gobe jurčke, lisičke, kukmake in druge gobe, ki jih pa poznajo le pravi poznavalci gob in jih ti posebno cenijo kot najboljšo gobjo jed. Živahna je sedaj trgovina z gobami. Sušenje gob je sedaj zaradi slabega vremena težavno. Na trgu je postalo zadnji čas prav živahno povpraševanje po gobah in jih je mnogo naprodaj. Včeraj je bila na trgu velikanska izbira lepih in zdravih jurčkov, ki so bili po 10 din kg, prav najboljši jurčki za vlaganje največ po 15 din kg. V
Ljubljanska okolica in
Ker se v zadevi I. draginjskega razreda ljubljanske okolice razširjajo netočne in tudi neresnične vesti, ki po nepotrebnem ljudi razburjajo, bomo zadevo na kratko stvarno pojasnili.
Kralj, banska uprava je leta 1932 na osnovi tozadevne odločbe ministrstva za gradbe naročila mestnemu načelstvu v Ljubljani, da mora takoj vse potrebno ukreniti za sestavo regulacijskega načrta za mesto Ljubljano, vključno ozemlje okoliških občin, ki so v neposredni zvezi, odnosno bližini mesta, kakor to zahteva gradbeni zakon in zgoraj navedena odločba gradbenega ministrstva. S tem naročilom je bilo toraj določeno regulacijsko ozemlje mesta Ljubljane, ki se ne sklada z mejami mesta, ampak je širše in sega še v sosedne občine.
Leta 1932 je kralj, banska uprava s pravilnikom o gradbenih predpisih za vasi, ki so v neposredni bližini mest, odredila, da veljajo za okoliške občing, ki so v tem pravilniku naštete, materialna določila prvega dela gradbenega zakona. To se pravi, da veljajo v teh krajih za gradbo hiš isti predpisi kakor v mestih. Leta 1938 je kralj, banska uprava razširila določila prvega dela gradbenega zakona še na nekatere občine. Regulacijsko območje mesta Ljubljane obsega torej mesto samo in velik del ozemlja sosednih občin, kamor se bo pač mesto širilo in sčasoma z mestom združilo. Za vso to območje je gradbeni oddelek mesta Ljubljane napravil regulacijski načrt, ki ga je gradbeno ministrstvo lansko leto odobrilo. Na ta način je nastal izvenmestni širši gradbeni okoliš, kakor ga predvideva uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev iz leta 1932. Člen 2. te uredbe se namreč glasi: draginjski razred obsega gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec postavljen. V krajih, ki imajo mestni — ožji in izvenmestni — širši gradbeni okoliš — obsega draginjski razred izvenmestni — širši gradbeni okoliš. Ob sporih o mejah gradbenega okoliša odloča ministrstvo za gradbe. Po § 13 gradbenega zakona se smatra za gradbeni okoliš ono območje, ki je z regulacijskim načrtom namenjeno za zazidavanje in naseljevanje mesta ali trga.
Na to zakonito podlago se opira odločba kralj, banske uprave v Ljubljani, s katero se postavljajo kraji v regulacijskem območju mesta Ljubljane v I. draginjski razred. To odredbo je vzelo tudi ministrstvo financ brez ugovora na znanje, glavna kontrola pa jo je osporila in zahtevala, da se o zadevi izjavi še gradbeno ministrstvo, kakor to predvideva zgoraj navedeni člen uredbe o draginjskih dokladah. Gradbeno ministrstvo je letos meseca junija zato izdalo' odločbo, da spadajo vsi kraji, ki so v regulacijskem območju mesta Ljubljane, v širši gradbeni okoliš mesla Ljubljane, nakar je glavna kontrola brez nadaljnega dovolila, da se nakažejo učiteljstvu ljubljanske okolice osebne draginjske doklade f. draginjskega razreda. Tudi banovina izplačuje svojim uslužbeeem in upokojencem v vpošlev prihajajočih krajih draginjske doklade I. draginjskega razreda. Območje I. dia-ginjskega razreda se bo v najkrajšem času še -az-širilo na čmuče, Laverco, Sv. Jakob ob Savi in Šmartno pod šmarno goro ter je krajevna kontrola že pristala na izplačilo. — Zadeva je torej vsestransko razčiščena in jasna za vsakogar, ki 1? hoče pošteno misliti. Iz nerazumljivih vzrokov pa nočejo priznati svojim uslužbencem I. draginjskega razreda železnice, pošte in drugi uradi, ki prihajajo
prvi draginjski razred
tudi v poštev, čeprav jim jo dobro znano, kako je z zadevo. Merodajne osebe baje tolažijo železničarje, češ da bodo tisti, ki doklade že prejemajo, morali te vrniti. Tako početje je naravnost kaznivo, ker razburja ljudi v teh resnih časih z neresničnimi vestmi in ustvarja nerazpoloženje. ,
■ ' * K. t \š m * ■'-> f i f .iT' t ' XI'
U I	f . jI.L
Daje mnogo* nevoščjlivosti med Slovenci, nam je znano in tudi to vemo, da so nekateri
. . j . najbolj srečni, kadar morejo čim več poslati v Belgrad, nismo pa vedeli, da so taki — tudi Slovenci še vedno mogoči. Zahtevamo, da se napravi red in da oblast ne dovoli več, da bi posamezne osebe po svoje tolmačile odredbe višjih bblasti, sabotirale odločbe in umetno ovirale njihovo uveljavljenje.
Marsa Matruh, Sollum, Sidi Berani, Aleksandrija, Sueški prekop, Haifa
V	sredozemskem severoafriškem bojišču se nahaja prostor, zavzemajoč dolžino Rim—Skager-rak in širino Brest-Kijev. Vsa ta velikanska j>o-vršina z angleškimi oporišči posejana je danes v senci italijanskih bombnikov. Zračna vojna na tem prostoru je za Italijo težavna, ker morajo italijanska letala tja in nazaj preleteti večkrat dolžino 2700 km. Predmet italijanskih napadov v sredozemskem območju so predvsem Marsa Matruh, Aleksandrija, Sueški prekop in Haifa. Če zgubi Anglija ta mesta, bo prizadeta na najobčutljivejši točki: zaprta ji bo pot v Indijo in zgubila bo petrolejske vrelce.
Od ribiških vasic do vojaških oporišč
V	vojni na afriškem prostoru slišimo največkrat imena Marsa Matruh, Sollum in Sidi Barani. To so bile prej majhne egiptovske vasice ob obali; štele so kakih par stotin prebivalcev. Ljudje so živeli od ribolova, malo živinoreje in tkanja preprog. Za abesinske vojne je začela Anglija postavljati svoja oporišča v Egiptu. »Marsa« je arabska beseda in pomeni majhno pristanišče. To pomeni, da so začeli Angleži graditi tu pristanišča za bojne ladje, zlasti za podmornice. Tri zgoraj omenjene vasi so bile v angleških načrtih določene za predstražo Aleksandrije. Ta predstraža je odmaknjena 500 km od prestolnice ob Nilu daleč v puščavo. 8 km od libijske meje so utrdili Sollum, 70 km vzhodno pa Sidi Barani. Poveljniško mesto za Sollum in Sidi Barani je Marsa Matruh, oddaljena 200 km libijske meje in 300 km od Aleksandrije. Marsa Matruh je najvažnejša angleška utrdba in vojaško središče za celo egiptsko sredozemsko obalo. Že leta 1935 so jo močno utrdili kot pristanišče za vojne ladje. Marsa Matruh je tudi končna postaja na železnici iz Aleksandrije in prometno središče za južni oazi Siva in Farafra. V tem mestu so velika skladišča bencina, orožja in hrane za angleško vojsko. V tem svojstvu odgovarja Marsa Matruh glavnemu italijanskemu oporišču v vzhodni Ciranaiki, To-bruku.
Aleksandrija
Velik italijanski cilj — ne pa tudi končni — je Aleksandrija. V mogočnem nabrežju v Alek-sandriji je eno največjih pristanišč sveta in ima. že v miru vsaj tolikšen pomen kot Gibraltar. V aleksandrijskem pristanišču je 300.000 ton angleškega sredozemskega ladjevja s šestimi bojnimi ladjami, tremi nosilkami letni, sedmimi križar-kami, 41 rušilci in 35 drugimi enotami. Z vstopom Italije v vojno so to ladjevje znatno pomnožili. Aleksandrija varuje Sueški prekop, zato so jo od leta 1935 stalno popravljali in izboljševali. S plavajočimi doki so predelovali pristaniške naprave. Danes lahko pristanejo v Aleksandriji največje bojne ladje. Do 250 ladij lahko naenkrat sprejme veliko pristanišče. Nasipi so zgrajeni 7 kilometrov globoko v morje, najmanjša globina pristanišča ie 9 m. Samo bencinskih tankov je Z4 100.000 toa v pristanišču. V bližini aleksan-
Ptuj
Naročnino na Slovenčev kilrdar sprejema podružnica kakor tudi raznašalci Slovenca in Slovenskega doma.
Mestna blagajna dane« (v solioto) ne bo poslovala radi čiščenja uradnih prostorov, kur naj blagovolijo vzeti interesenti na znanje.
Nesreča. 74eliii prevžitkar šegula Jurij od Sv. Lovrenca v Slov. goricah je padel z lestve tako nesrečno, da si je nri tem zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
V nedeljo, 6. t. m. vsi viničarji in delavci na sestanek, ki ga sklicuje strokovna organizacija viničnr jev ZZD v Ljutomeru. Sestanek se , vrši z začetkom ob pol 9 v deški ljudski šoli (okoliška šola). Vsi viničarji in delavci ZZD vabljenil
drijskega pristanišča je na polotoku Abukir največje angleško letalsko ojiorišče v Egiptu.
Sueški prekop v vedni nevarnosti
Prekop, važna angleška 167 km dolga, 100 do 135 m široka in 12 m globoka morska pot je zadnja doslej varna zveza z Indijo, Avstralijo in Daljnim vzhodom. Skoro 6000 ladij z 32 milij. Ion je leta 1935 vozilo po tej važni žili angleškega imperija. Vojaško najvažnejša točka na tej svetovni prometni cesti je egiptsko mestece El Kan-tara. 15 km od Port Saida in 100 km od Sueza ležeče. Pri tem mestecu seče prekop egiplovsko-palestinska železnica Dokler posluje ta železniška zveza (Kairo-Jeruzaleni-IIaifa) Angleži lahko vsaj v skromni meri računajo na dobrine, zlasti živila in petrolej Palestine, Iraka in Trangjorda-nije. Če je Al Kantara razbiti, je s tem zaprt Sueški prekop in železniška |pveza Egipt-Bližnji vzhod.
Poleg Aleksandrije je Haifa za Angleže najvažnejše mesto Od Aleksandrije je oddaljena 520 kilometrov po morju, po suhem pa blizu 700 km (palestinsko-egiptska železnica). Haifa leži pod vrhovi Karmela, je sedež mnogih industrij, središče železniškega prometa s Sueškim prekopom in Damaskom, naravnost prvovrstna pa je vloga Haife kot končne točke angleškega petrolejskega voda (Pine Line) Kirkuk-Hadita-Haifa. Po tem vodu preteče letno poldrugi milijon ton nafte v moderne rafinerije, katere lahko predelajo na leto dva milijona ton nafte. Dočiin morajo nafto iz drugega voda v Tripolisu (Sirija) v tenderjih prevažati v petrolejske ladje, vodijo vodi v Haifi naravnost v ladje V Haifi bije srce vseli na petrolej navezanih angleških čet in zračnih sil v Bližnjem vzhodu in Egiptu, izredno ranljivo srce, kakor kaže|o italijanski zračni napadi na gosto natrpane rafinerije in oljna skladišča. Anglija ima tam moderno oporišče za vojno brodovje, Haifa je močno utrjena, od leta 1934 je postala druga Aleksandrija na paJestinski obali.
Finski Iahkoatleti v Stockholmu
_ Finski Iahkoatleti so se zadnjo soboto udeležili športne prireditve v starem olimpijskem stadionu v Stockholmu. Kljub temu, da je celodnevni dež zelo rnzinehčal tekališče in skakalnice, so bili doseženi nekateri prav lepi rezultati. Met kladiva je prinesel presenečenje, kajti Finec Veirille je moral to not prepustiti primat Švedu Backlundu. ki ie zalučal kladivo 53.52 m daleč, medlem ko je Finec z znamko 50.51 m dosegel enega svojih najslabših rezultatov. Zastopniki Finske so zmagali v skoku ob palici v višino z atletom Remikkom. ki ie skočil 4.01 m, nasproti Švedu Goeleiu Johans-sonu, ki je preskočil 3.80 m. dalje v leku na 40()ni z atletom Tammisto. ki je rabi! za omenjeno progo 49.1 sek. Gundar llaegg je s svojo zmago v teku na dve milji (3218 ml ponovno dokazal svoje velike sposobnosti sai ie rabil za In lek 9:05.2 min. Drugi ie bil Hellslroem, ki je pretekel isto nrogo v času 9:06 minut. Zmago v teku na 2000 m si ie končno osvojil I.asse Nilsson v času 5:28.2 nred Erikksonom, ki jc tekel samo štiri desetinke sekunde veC.
Nemška podmornica .visoko na morja
Mesla v senci afriške vojne
KULTURNI OBZORNIK
Nova pota glasbene Evrope
Ob priliki F. Gerbičeve stoletnice rojstva 4. X. 1840—4. X. 1940
Včeraj je minulo sto let, kar se je rodil slovenski skladatelj Fran Gerbič, ustanovitelj slovenske opere (Kres, Nabor), prvi simfonik in urednik glasbene revije »Glasbena Zora«, 30 let vodja šole Glasbene Matice itd. Ob tej priliki čutimo dolžnost, da spregovorimo nekaj besed v premislek naši sedanji glasbi, ki se v zadnjem času javlja na način, ki je drugod že davno obsojen na neizogiben konec.
Če pogledamo samo delovanje naših sklada-teljskih prednikov, kot so bili: D. Jenko, Foerster, Gerbič in drugi, ne dobimo nikjer v slovenskem preteklem glasbenem delovanju primerov, kot jih je danes vse polno, da se skladatelji poslužujejo prav neprimernih sredstev, ki niso z glasbeno umetnostjo v nobenem razmerju, samo da se ob-drže stalno na površju. Vzroki za tak način reklame so različnega značaja, vse to samo dokazuje, kam vodi tako napeljavanje javnosti, ki pričakuje od avtorjev takih člankov samo uspehov in genialnosti.
Zato stoji tudi Gerbičeva stoletnica osamljena oaza sredi sodobnega slovenskega glasbenega življenja, sredi silnih naporov nekateruikov, da zamajejo še tisto, kar se imenuje tradicija, ki po njihovem pojmu ni vredna praznega oreha in jo je treba za vselej spraviti s poli.
Poglejmo, kaj sodijo po svetu o takem delovanju v glasbi, drugod so s takimi temeljito obračunali. Prav primerno se nam zdi zato objaviti dvoje različnih, vendar v jedru sorodnih spoznanj. Dr. Ifartmann je že lansko leto napisal v »Vol-kischer Beobachter« 6. V. 1939, štev. 126, str. 8, »Alonalismus a Is arlfremde Musik« naslednje: >0 atonalni glasbi je napisanih že cela vrsta razprav, ki so namenjene bolj za strokovnjake kot pa za javnost. Te razprave so skušale brezuspešno dokazati upravičenost, da je atonalna glasba rezultat glasbenega razvoja. Odgovorni nemški činitelji, ki so imeli v rokah glasbeno življenje, so naredili krivico, da niso poslušalcem, ki pripadajo operni ali koncertni publiki, nikdar razložili in pojasnili namena in cilje atonalne glasbe. Zato je poslušalstvo ostalo v tem oziru v zmedi. V skrajni lahkomiselnosti se tem »atonalistonu ni zdelo vredno, poučili glasbeno lajištvo o sodobnem stremljenju moderne glasbe ter mu dopovedati, da je atonali-zem nesposoben poizkus na še manj sposobnem objektu in ga ni resno upoštevali. Če bi prišli podatki od pravem času, bi nepristranski poslušalec smatral atonalno glasbo za premišljen poizkus sodobnega stremljenja in veliki večini glasbenim ljubiteljem bi bilo prihranjenega mnogo grenkega razočaranja. Kot že ime pove, pomeni atonalizem toliko kot odklon od tonalitete, to je od pojma tonovskega načina. Vsaka tonalno grajena, tudi najmanjša skladba je bila do sedaj v okviru enega glavnega tonovskega načina, ki se je potrjevala z glavnimi akordi tonovskega načina in njegovih sorodnikov — akordov. Sestava akordov temelji v tonaliteti na terčnem sistemu in ni slučaj, ne stvar mile volje, ampak osnovano na podlagi fizikalne zakonitosti. Po demokratičnem načinu so uredili vseh 12 tonov za enako vredne. Nanrtesto da 'bi'zasledovali naravni glasbeni razvoj na podlagi vzornih del in dalje, gradili z amalgiranjem lastne osebnosti, so rajši zavrgli tradicijo. Nobena napačna podoba ni bila konstruktivistom zastarela. Nič estetskega čuta, govorica srca se je morala ukloniti pred fantazijo možganov. Nastala ]e nova metoda in hilre produkcije na debelo. Ta metoda je prav prišla manj nadarjenim, ki so brez vsake kontrole glede svoje moči in svoje nadarjenosti. Stvarno ni bil glasbenik kake atonalne glasbe sposoben povedati kaj pozitivnega o glasbenem talentu avtorja. In čeprav je stremljenje vsakega skladatelja, da pokaže v svojem delu talent, tehnično znanje in invencijo, nekaj samoumevnega — iščemo tega zaman pri skladatelju atonalne glasbe. Zaman iščemo tudi izraz umetniške osebnosti, kajti zvočni sistem atonalizma ne obstoji na naravnih zakonih, temveč je umetnega porekla. Glasbena kavzaliteta je po-stavliena v resnici na glavo. Če si hoče kulturni človek 20. stoletja privzgojiti sposobnost, da pojmuje 12 tonski sistem umetniško, potem mora to
metamorfozo spraviti v fiziološko preosnovo lastnega ušesa, a bi se moralo uho na to šele pripraviti.
V	atonalizem smo prišli na ta način, da so vdrle v (nemški) narod tuje osebnosti in to v drugih panogah, a tudi v glasbo. Na ta način so prevzeli vodstvo naroda. Komur je usoda položila na pot glasbeno nadarjenost, bo talent dobro uporabil, a komur tega manjka, pa hoče žeti čast, priznanje, ta se naj poizkuša na izvenglasbeni poti. Tako je bilo delo .izmaličene glasbe'.«
Nič manj ni zanimiv članek slovitega ruskega glasbenega učenjaka Leoni d a Sabanejeva.
V	svojih zapiskih obširno razpravlja o krizi v sodobnem glasbenem ustvarjanju. Sabanejev pravi: »Stojimo pred razsulom atonalne glasbe I Komaj dvajsetletni obstoj imenovane glasbe, sloga in nazora, se hitrih korakov odmika novi glasbi, ki ima načelo: nazaj k čistosti in preprostosti! Javnosti je dobro znano, da se greje pod patronatom moderne glasbe cela vrsta skladateljev, ki so pisali ali še pišejo samo za odjem. Bistveni znaki take glasbe so bili ali so še: duhovno siromaštvo, ki ga ni mogoče opredeliti. Tudi vrednote glasbenega dejanja so se istočasno neizmerno znižale in s tem je izginila tudi pobožnost. Glasbeno dejanje je prenehalo v smislu spoštovanja. Tehnično je moral skladatelj samo naprej, nikoli zaostati, zavreči kontraste kot glavno osnovo glasbenega dela. Komponiranje je postalo rokodelstvo po danem receptu. Vodilna misel je postala, da se naj producira čim več nove in originalne glasbe. Harmonija je postala odveč, dvojni kontrapunkt zastarel balast, simfonična or-kestracija nesmisel, pomembni pa naslovi, komorna orkestracija, natrpanost disonanc, skratka: zadeve, ki se tičejo nemuzikalnega poslušalca, ki ne loči sekunde od oktave. Se razume, da je na ta način poslala tudi oblika nepotrebna. Pri vsem tem je zanimivo eno; fiziognoinija takih sodobnih skladateljev je izredno podobna. Če jim slučajno usahne produktivna sila, skušajo taki avtorji mnogo govoriti in pisati o glasbi. Gre se pač za to, da se ohranijo čim dalje na površini javnosti. Saj taki skladatelji vendar garantirajo svojim poslušalcem: novo smer in originalnost. Danes opazimo pri vseh skladateljih omenjenega udejstvovanja utrujenost, nemuzikalnost, ki ne more v tej smeri naprej, ampak samo nazaj. Kako visoko je na primer "dvignila povojna doba I. Stravinskega, ki je prvi občutil nujnost po glasbeni demobilizaciji v smislu glasbene diete. Nekatere sodobne skladbe so Ie zvočne igre, brez čustva, brez kontrasta in ravnotežja. Zakaj in od kod tako delo? Osnovni predpogoji so v glasbenem ustvarjanju podrti: preprostost jn čistost. Prišli smo iz glasbenega dobrega v glasbeno zlo. Glasbene borze trgujejo s skladbami, ki prinašajo vsaj 50% novosti. Saj je vsakemu znan»po-stopek pri filmu, ki je 100% na višku, za 100% vržen denar. Sodobni skladatelji morajo imeti: invencijo, razum, silo produkcije in trgovski smisel. Izgublja pa moralo dobrega in slabega v smislu konsonanee in disonance, ki je glavna poteza evropske glasbe. Nobena druga umetnost nima tako velikega obsega v svojih elementih kot glasbena, zato je glasbena umetnost zelo privlačljiva za marsikoga. Mnogi so zapustili zaradi boljše konjunkture prejšnji poklic ter prešli v glasbenega, čeprav nese ta, vsaj v začetku, mnogo manj, vendar natnen je dosežen: gleda iz mase. Prej neznani, so danes dobili ime; kako so prišli do tega, je druga zadeva. Glavno je, da jim glasba dela ime in denar. Seveda dolgo ne gre to. Živimo prehitro, da bi si glasbena zgodovina registrirala pomembno take skladatelje, ki negirajo čustvenost. Imamo pa še vrsto takih skladateljev, ki upoštevajo čistost, moralo in pobožnost. Tu se začne nova pot glasbene Evrope. S takimi perspektivami potem lahko gledamo bližnji bodočnosti nasproti.«
Te besede obeh inozemskih glasbenikov veljajo v polni meri tudi za naše glasbene razmere, in prav ob priliki spomina F. Gerbiča, ki je v svoji skromnosti tako nezaslišano pozabljen, bo prav, premisliti besede »kam bo prišla naša glasba, če jo bomo tako gojili kot kažejo nekateri priniieri zadnjega časa«?	Srečko Koporc.
Gostovanje režiserja P. Malca iz Maribora v Ljubljani
Reiiser mariborskega gledališča Peter Malee reiira danes kot gost v ljubljanski Drami Schiller-jevo meščansko tragedijo »Kovarstvo in ljubezen«. Peler Malec je prišel s kranjske gimnazije na ljubljansko učiteljišče, toda posvetil se je takoj po maturi ves gledališču, najprej kot igralec, pozneje kot režiser. Obiskoval je v Ljubljani že kot dijak Šestovo igralsko šolo, nato pa je šel v svet, da se izpopolni na velikih evropskih odrih. Študiral je na Dunaju, v Pragi, v Berlinu in se poglabljal v odrska vprašanja, o čemer je pisal gledališka pisma v »Slovenca« in tudi »Dom in svet«. Debutiral je pred petimi leti v Ljubljani kot režiser in igralec z Arxovo Izdajo pri Novari. Odslej pa se udejstvuje pri mariborskem gledališču, kjer je režiral zadnja leta vse velike prireditve, kakor Laveryjevo Prvo legijo, Čapkovo Belo bolezen, Schillerjevo Marijo Stuart in Kovarstvo in ljubezen, pripravlja pa Don Carlosa, Knittlovo Vio Malo, ki je morda njegov največji uspeh, Finžgarjevega Divjega lovca in Štandekerjevo Prevaro. Pripravlja tudi Dostojevskega Zločin in kazen ter Hauptmannovo Dorotejo Angermanovo. Danes bo kot režiser-gost nastopil v Ljubljani z novo priredbo Schillerjeve tragedije Kovarstvo in ljubezen. S tem se sodelovanje ljubljanskega in mariborskega gledališča uresničuje ter želimo, da bi bilo to izmenjavanje režiserjev, pa tudi igralcev še pogostejše, tako da se naše občinstvo lahko seznani z vsemi slovenskimi poklicnimi gledališkimi delavci.
•
Nemška revija »Deutsrher Dmcker«, ki izhaja v Berlinu, je v svoji št. 551 letošnjega avgusta prinesla na uvodnem mestu razpravo Otmarja M i h a t e k a o bistvu tiskarstva v Jugoslaviji pod dvojnim naslovom: nemškim (Vom VVesen der Typographie in Jugosla\vien ]ter hrvaškimj O suštini štamparstva u Jugoslaviji). Tudi ves članek je tiskan v obeh imenovanih i e z i -k i h. Mihalek je v tem članku podal v kratkih besedah zgodovino jugoslovanskega tiskarstva od početka do sedaj ter njihovo zvezo z nemškim tiskarstvom (za časa protestantstva). Največ pa se bavi z razvojem najnovejše tipografije pri nas ter podaja več primerov grafične lepoČMtnosti, kakor jih prinaSa pri nas že dolgo vrsto let »Grafična revija« Mihalek imenuje tudi strokovnega učitelja in pisatelja Ivana Matičiča kot začetnika te ornamentike v tiskarski obrti, ki se v Sloveniji lepo razvija. Vendar ima Mihalek pred
očmi razvoj celotnega jugoslovanskega tiskarstva, ne samo slovenskega, ter se oziia na vse moderne pridobitve zadnjih let v državi. Posebno predstavi nemškem bralcu tudi moderne litografske težnje, ki se očitujejo v nekaterih priznanih litografih (na pr. J. Trpin), akcidenčnih mojstrov ter pisarjev umetnega pisma (St Gladnik). Članek, ki je izšel v tako važni strokovni reviji na uvodnem mestu, je gotovo lepo priznanje jugoslovanskim litografom ter njihov: črkarski umetnosti, ki stoji na sodobni razvojni liniji. Ostali članki v reviji so strokovnega pomena ter važni za litografsko udejstvovanje v celoti.
•
O razstavi akad. slikarja Rika Debenjaka
v Jakopičevem paviljonu se lahko že danes izjavimo, da je nadvse pričakovanje uspela. Sll-karjevi prijatelji, ki se jim moramo zahvaliti za to visoko kulturno prireditev, so upravičepp ponosni na tega našega nadarjenega mladega umetnika, ker se vsi, ki so razstavo videli, o njej kar najbolj pohvalno izražajo in ponovno prihajajo. Opozarjamo vse, ki so se zanimali za odkup slik, da morajo pohiteti z naročili, ker je vsega le še par olj na prodaj. Prireditelji se na ustmeno rezerviranje no morejo ozirati Oni obiskovalci, ki so se intereji-rali za odkup monumentalne »Goriške Medene«. odnosno slike »Mati«, naj se čimprej izjavijo, ker se jim sicer ne more jamčiti, da ne bodo ta dela prodana. Razstava je odprta samo še te dni do ponedeljka vključena
»Sedma sila« v Belgradu napoveduje zbrana dela znanega srbskega socialista Svetozarja Mar-koviča na 800 straneh, v redakciji Veselina Ma-sleše. Že v tisku pa so v isti založbi izbrana dela arhimandrita in narodnega borca Vase Pelagica, prav tako na 800 straneh. Oba, Markovič in 1'ela-gič spadata med najoriginalnejše srbske politične duhove v drugi polovici preteklega stoletja, in
je izdaja njunih del več kot potrebna.
*
Popravek. V včerajšnji oceni Leharjevega »Grofa Luksemburškega« se je primerila tiskovna pomota; v šesti vrsti drugega odstavka se glasi: ...ni odpomogla niti dobra igra g. Zupana, ki je bil najboljši oblikovalec v tej izvedbi« ... Manjše tiskovne napake pa so čitatelii že itak sami popravili. Iz članka je izpadlo tudi: »Dobro sta izvedla svoji vloei e. Poličeva in g. Pianecki.«
Učinek nemške bombe v Londonu
Madagaskar
V časopisih smo brali, da je dobil generalni guverner na Madagaskarju od angleških oblasti ultimat, naj se pridruži gibanju generala de Gaullea, ker bodo drugače Angleži otok blokirali.
Otok Madagaskar leži ob obali južnovzhodne Afrike nasproti portugalski afriški koloniji Mo-zambique in je po velikosti peti največji otok na svetu. Površina Madagaskarja meri 592.000 km2.
Najstarejši naziv tega otoka je Menunthias. Zapisal ga je neki arabski pisatelj. Evropejcem je bil nepoznan vse do leta 1506., ko ga je odkril portugalski pomorščak Diego Dias. Takrat so ga imenovali otok sv. Lovrenca. Domačini ga nazi-vajo Rosi Dambo, kar bi se reklo po naše »otok divjih svinj«. Arabci mu pravijo Džasireh-el-Komr, kar zveni malo bolj pesniško — »otok meseca«. Dolg je 1615 kilometrov in je torei daljši od reke Ren. Prebivalcev ima okrog 4 milijone. Prastanovalci Madagaskarja, pigmejski Kimo-si, so izumrli. Danes živi na otoku več plemen. Pripadniki plemena Lakoka so čistokrvni, me-šanci Bazimba so afriškega porekla, Sakalavi in Hova pa malajskega porekla. Avtohtona vera je fetišizem. V zadnjem stoletju so se mnogi dali krstiti. Največ je protestantov in to 450.000, katoličanov -je 150.000, nekaj malega imajo tudi nio-hamedanci.
Po sredini je Madagaskar gorat. Najvišji t>a je' ugasli ognjenik Ankaratra (2600 ni). Otok je zelo bogat na rudninah. Tam se nahaja zlato, srebro, baker, železo, nikelj, svinec, premog, žveplo, grafit, antimon, mangan, turinalin. Rastlinstvo je tropsko. Na vzhodni strani se razprostirajo širni pragozdovi. Tam pridobivajo iz stebel kaučuk, iz raznih zelišč pa zdravila in barve. Uspeva tudi riž, vanilija, sladkorni trst, kava in Kakao. Aromatične rastline služijo za izdelovanje parfema. Razvita je tudi živinoreja. Največ je goved, ovac in svinj. Železniška proga je dolga 700 kilometrov, je pa tudi nekaj modernih cest. Rastlinstvo in živalstvo ni j>odobno rastlinstvu in živalstvu v Afriki, temveč — kar je zelo zanimivo — avstralskemu in južnoazijskemu.
Za Portugalci so prišli na otok Nizozemci, nazadnje pa so ga proglasili za svojega Francozi. Za časa francoske revolucije so ga zasedli Angleži, a so ga po Napoleonovem padcu vrnili Francozom. Suženjstvo so odpravili 1. 1887.
Glavno mesto Madagaskarja Antanarivo, leži v notranjosti 1400 m visoko nad morsko gladino. Prebivalcev ima 70.000. Druga večja mesta so Fianaranstoa, Majunga, Fort Dauphen in največja luka Tamatave. Na severu je vojna luka Diego Suarez. Otok sam je večji od Francije. V mirnem času ima 10.000 vojakov. Četrtina je Francozov, ostali so domačini. Otoku vlada in ga upravlja guverner v Antanarivu.
ŠPORT
športni program za jutri
NOGOMET:
V	Ljubljani; Ljubljana : Olimp (Celje.
V	Trbovljah; Amater ; Železničar.
V	Mariboru; Maribor ; Mars,
V	Kranju: Kranj : Bratstvo.
V	Ljubljani; Slavija ; Mladika.
LAHKA ATLETIKA
V	Ljubljani na stadiona:
Danes in jutri popoldne ob treh miting SK Planine, ki bo obenem izbirno tekmovanje za troboj v Belgradu.
Jutri dopoldne ob devetih na stadionu ženski miting SK Planine.
Oba mitinga bosta zelo zanimiva in naj si jih občinstvo ogleda v čim večjem številu.
KOLESARSTVO
Jutri ob 13.30 medklubska kolesarska dirka Ljubljanice na Dolenjsko s startom in ciljem v Zadvoru (pri gostilni Jeriha).
Tudi v kolesarskem športu se krha ...
Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze v Ljubljani je na redni 6eji dne 18, sept. 1940 sklenil objaviti sledeče:
Na sejah Slovenske kolesarske zveze dne 17. avgusta in 21. avg. 1940 je bilo enoglasno sklenjeno da 6e Slovenska kolesarska zveza odzove povabilu »Radnega odbora« za etapno dirko okrog Srbije in da sodeluje v čim večjem številu. Na teh sejah so bili določeni vozači in sledeči funkcionarji: Vospemik Ulrih, Otrin Ivo, Maver Ivan in Schweitzer Rudi. O tem sklepu Slovenske kolesarske zveze ie predsednik g. Jaklič obvestil osebno tudi predsednika Biciklistične zveze kraljevine Jugoslavije g. Vrbanca, ko 6e je imenovani dne 17. avg. 1910 nahajal v Ljubljani
Ko je nato dne 23. avg. 1940 Biciklistična zvezi kraljevine Jugoslavije poslala dopis, s katerim je prepovedala sodelovanje na etapnih dirkah okrof1 Srbije in opozarja na posledice, ki jih bodo deležni oni funkcionarji in vozači, ki bi eventualno nastopili kljub prepovedi — je predsedn:'« g. Jaklič s'..li-cal izredno sejo dne 24. avg. 1940. Na tej seji je upravni odbor Slovenske kolesarske zveze zopet enoglasno sklenil, d i bo Slovenska kolesarska zveza kljub prepovedi sodelovala na etapnih dirkah okrog Srbije in da upravni odbor Slov. koles, zveze prevzame nase vso odgovornost glede določenih funkcionarjev in dirkačev
Upravni odbor Biciiklističnc zveze kraljevine Jugoslavije pa se ni strinjal s sklepom Slovenske kolesarske zveze — temveč je neosnova.no in '-rez vsake zakonske podlage kaznoval funkcionarje ter odvzel dirkačem licence.
Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze smatra, da je v interesu kolesarskega športa uo-6topa 1 popolnoma pravilno. Da bi pa zaščitil interese slovenskega kolesarstva, kakor tudi kaznovane odbornike in dirkače — je upravni odbor sklenil prekiniti vse odnošaje z Biciklistično zvezo kraljevine Jugoslavije in bo zahteva! sklicanje izrednega občnega zbora Biciklistične zveze kraljevine Jugoslavije.
Vse funkcionarje in diikače, ki so sodelovali na etapnih dirkah okrog Srbije, je upravni odbor Slov. kolesarske zveze pohvalil in je tudi ponosen na največii uspeh slovenskih kolesarjev, ki so si na čelu s Petcrneljem priboiili prvo nagrado Nj Vel kralja Petra II.
Srednješolski atletski miting v Mariboru
Zadnjo soboto je bil na stadionu SK Železničarja pred skoraj 400 gledalci prvi del VII. srednješolskega atletskega meetinga katerega so se udeležili najboljši atleti in atletinje mariborskih srednjih šol in železničareke šole. Tehnični rezultati so:
Skok v daljino — dijaki
1. Nabernik (2.realna) 595 cm; 2 Bačnik (1. realna) 578 cm; 3. Metelko (trgovska) 570 cm.
Met diska dijaki
1. Kranjec (2 realna) 38 00 m; 2. Šurkalovič (učiteljišče) 36 26 m; 3. Gala (2. realna) 34.83 m.
Met krogle — dijakinje
1. Brandstetter (1. realna) 8.33 m; 2. Čemič (klasična) 8 11 m, 3. Stmad (učiteljišče) 7.98 m.
Skok ob palici — dijaki
1. Babič (trgovska) 310 cm nov srednješolski rekord; 2. Gala (2. realna) 300 cm; 3. Rak (železnič.) 270 cm,
Štafeta 4 krat 60 m — dijakinje
1. I. Realna gimn. 33.4 sek. srednješolski rekord; 2. Trgovska akad. 35 6ek; 3. Učiteljišče 36.2 sek.
Met krogle — dijaki
1. Šisernik (klasična) 12.79 mj 2. Gracianski (1 realna) 12.48 m; 3. Hojnik (klasična) 12.27 m.
Skupni placament po prvem dnevu
1. I. Realna gimnazija 35 točk; 2. Klasična gimnazija 31 točk; 3 II Realna gimnazija 26 točk; 4 Trgovska akademija 25 točk; 5, Učiteljišče 20 točk; 6 Zelezničarska šola 4 točke.
Drugi del tega zanimivega tekmovanja, ki obsega 60 m dijakinje, 80 m zapreke, 1C0 m in 1000 m dijaki, skok v daljino dijakinje, troskok, skok v višino, met kopja in štafeta 4 krat 100 m dijaki, se bo vršil v nedeljo 6. oktobra na stadionu SK Železničarja ob 9.30.
Vesti Športnih zvez. klubov in društev
Športni klub Tržič vabi vse svoj člane na redni občni zbor SKT. k; bo v četrtek dne 10. oktobra 194(1, ob 8 zvečer v prostorih notela «Lončar» v Tržiču z običajnim dnevnim rodom Poleg tega se bo obravnavalo tudi vprašanji prevzoma gorenjske zimsko športne podzvezo po na$-m klubu. Ctaui-i- ortniki in tekmovalci, vsi na obču^ zbori
Slovenska kolesarska zvrta - službeno. Na seji upravnega odbora dne 2-i. septembra 1940 j.' bilo sklenjeno, da se slovenska kolesarska zveza udeleži kolesarskih dirk I Belgradu ki bodo 11. in 12. oktobra 1940. Pozivajo ee vsi- kolesarske podzveze in kolesarski klu-bil k1*0! prijavijo one dirkače, ki se nameravajo udeležiti tih dirk.
Zbor lahkoatletskih sodnikov, službeno. Za lahko-attetskt meeting SK Planine no Stadionu dne 5. in .fi. t. in., vsakokrat oh 15, določam naslednji sodniški zbor- vrhovni sodnik Ivo Kermavner, vodja tekmovanja Megusar Maks starter prof. DobovSek. časomerilei VindiJ, Grflnfeld. Safošnik, Hvr|f, Pevalek, dr. Bra-'i"x ' "	So,inik: ■>■■<■ mete in skoke- Zupan-
čič Stropnik, •Steptin.k, Glavnik, di Xaey. Kalan in (uderman. - r,g sodnike naprošam, da se javijo naj-Kasneic do pol 15 znra-1- določitve posameznih funkcij, ...^V."51'"'ene v zapisniku. Vodja tekmovanja mora pr četi tekmovanje točne oh navedenem času. Oas začetka »e določi po uri vodje tekmovanja. -Jaka Gorjane s r.„ i. č. predsednik sodniškega zbor«.
5""kn1-" Vi.iic. Stropnik. Glavnik. McRušar, ,CL- jmnn- r,or.inne 'n fMiovšek. V „J„i'\,	nnn?™rt«„ srkrijn. _ Službeno:
: dr, 6' 1 lfra.10 junlorli in prvo moftvo „ . no '"M'"- Podrobna pojasnila kakor tudi p»-siava, jc razvidna na običajnem nustii.
g^ MARIBOR
Kaj zidajo v mariborski bolnišnici
Maribor, 4, oktobra.
Mariborčani smo se že tako navadili na nedo-vTšrn paviljon v mariborski bolnišnici, da te dni ljudje kar začudeno gledajo, kadar jih zanese pot mimo magdalenske cerkve po Tržaški cesti. Notranjost im okolica zgradbe sta namreč kar naekrat oživeli, povsod so na delu delavci in obrtniki različnih «trok in sedaj 6e vidi, da se je ,iričelo spet zares na t;m, da se ta paviljon končno dokonča. Kakor je »Slovenec« že poročal, so bila oddana različna dela za notranjo in zunanjo opremo paviljona. Zidarska dela je dobila tvrdka Tcmažič iz Ljubljane, instalacijo centralne kurjave Rebek Iz Celja, kleparska dela Mihelič iz Ljubljane, napeljavo strelovodov Ussar iz Maribora, steklsrska dela Strupi iz Celja, ključavničarska Dolenc & Skrinjar iz Maribora, keramična Hertčko iz Maribora, tapetniška tvrdka Eeka iz Maribora, plinsko instalacijo Mihelič tz Ljubljane, električno instalacijo Spra-ger iz Maribora, sterilizacijsko in medicinsko instalacijo Jugoslovansko Siemens d. d. iz Zagreba. Že pri prvi licitaciji so bila oddana pleskarska in slikarka dela tvrdki Jelčič iz Ljubljane, prav tako 6o bila oddana že mizarska dela. Brezuspešna je bila II. licitacija za oddajo linolejskih in lignolit-sk«h del, za instalacijo vodovoda, liftov, polaganje paiketov in terace. III. licitacija za ta dela se bo v kratkem vršila. Da se omogoči nabava instalacijskega materiala še sedaj, dokler se še dobi po primerni ceni, je banska uprava odobrila vsem -odjet riikcm primerne akontacije, material pa morajo deponirat: v bolnišnici. V kratkem bodo razp!ane Se dela za zgradbo centralne kotlarne in pralnice z ritz-kuževalnico. S tem bo končana prva etapa povečanja in moderniziranja mariborske bolnišnice, za katero je banska uprava najela posojilo pri Suzorju v znesku 11 milijonov din. Ta denar je na razoolago ter bo s tem realizacija celotnega načrta za I. etapo omogočena.
Sedaj se v novem paviljonu gradi kanalizacija, izvršujejo se kleparska dela, pričeli pa so z delom tudi že drugi podjetniki, Pripravljena so že vrata in okna za vzidanje. Uprava bolnišnice pa je zelo dakkovidno nabavila že pred dvemi leti v0o potrebno opremo za bolniške sobe te je '"Mala postelje in nočne omarice v lastni režiji. Kaj pomeni ta v sedanjem ča6u, je razvidno najbolj iz tega, če pomislimo, da je uprava izdala za platno, odeje «n drugo blago pred dvemi leti 300.000 din, danes pa bi morala za isto plačati najmanj 750.000 drn. Ves ta material je nabavila bolnišnica iz lastnih sred-stev.
Opetovano smo že poročali, kaj se bo v mariborski bolnišnici v I in II. etapi gradilo. Na zadnji anketi, ki 6e je vršila na banski upravi, se je program za obe etapi nekoliko spremenil. V prvi etapi odpade projektirani pitzidek pri novem paviljonu, v katerega naj bi bil prišel odddelek za živčne bolezni. Zgradba tega prizidka se je preložila na boljše čase, namesto njega pa se bo v I. etapi zgradila centralna kotlarna, ki je še bolj nujno potrebna. Na to kotlarno se bodo priključile vse bolnišnične naprave, ki potrebujejo paro — to je kurjavo v vseh paviljonih (sedaj ima vsak objekt svojo lastno kotlarno za kurjavo), razkuževalnica in pralnica, centralna kuhinja. Zgradila se bo tudi nova pralnica in razkuževalnica. Z novo kotlarno 6e bo dosegel predvsem vel'k prihranek na premogu, bo pa tudi iz higieničnega stališča zelo pomembna.
Tudi program II. etape je nekoliko izpreme-menjen. Po prejšnjem načrtu se bo zgradil novi paviljon za porodnišnico, novo administrativno in stanovanjsko poslopje, povečala se bo kuhinja, nadzidala 6e bosta za drugo nadstropje kirurgični in interni oddelek, na novo pa se bo zgradil tudi še poseben paviljon zaip ljučne bolezni, ki prvotno ni bil v programu. Banska uprava je že zahtevala tozadevne predloge od vodstva mariborske bolnišnice, nakar se bodo na podlagi teh napravili načrti.
Celje
Celje brez vode
m Finžgarjevo narodno igro »Našo kri« uprizorijo mariborska okoliška prosvetna društva jutri, v nedeljo popoldne ob treh in zvečer ob osmih v Narodnem gledališču. Vabljeni Mariborčani in okoličani, da si igro ogledajo. Predprodaja vstopnic pri dnevni gledališki blagajni.
m Dekliški krožek Maribor I. obvešča svoje članice, da se vrši redna televodba ob torkih in sobtah od 7 do 9 zvečer v telovadnici Cankarjeve šole. Nove članice vabljene I
m »Katoliška mladina« vabi vse svoje prijatelje k predstavi Nušičeve komedije »Ujež« v nedeljo, dne 6. oktobra, ob 5 popoldne v društvenem domu, Cvetlična ulica 28.
m Zdravniško nedeljsko službo za nujno pomoč zavarovancem OUZD in njihovim svojcem ima jutri, v nedeljo, g. dr. Stanko Pogrujc, Maribor, Tyrševa ul 14, I.
m Začetek nove gledališke sezone bo v soboto, dne 12. oktobra. Zaradi prenovitvenih del v gledališču in z njimi potrebe preselitve garderobe in dekoracij ter dodelitve nove delavnice dekoracija za razkošno heroično komedijo »Cyrano de Bergerac« Se ni bogla biti izgotovljena. Zato 80 otvoritvena predstava preloži na soboto, 12. t. m.
m Dijaški atletski miting, ki je v nedeljo zaradi slabega vremena odpadel, se vrši jutri, v nedeljo. Vabimo prijatelje dijaške mladine, da se te športne prireditve v obilnem številu udeleži.
m Dijaški fantovski odsek Maribor III. Nocoj vsi k telovadbi. Revizija 1 Pazite na točnosti
m Magdalensko prosvetno društvo ima jutri, v nedeljo, po 10. sv. maši svoj sestanek. Na programu je predavanje č. g. Orešnika. Vsebina predavanja je za današnji čas zelo aklualna, zato naj bo udeležba čim številnejš.
m V gozdarski šoli se je začel spet s 1. oktobrom pouk v enoletnem tečaju, v katerega se je vpisalo 82 gojencev.
m Mrtvec v Dravi. Narasla in umazana Drava je prinesla v četrtek popoldne v Maribor utopljenca. Opazili so ga ljudje z dravskega mostu. Bil je to moški, ki je ležal v vodi na trebuhu ter je gledal iz valov samo hrbet in del nog. Stražnik na mostu je takoj obvestil stražnico ter je potem policist odšel s kolesom v Melje, da bi truplo s čolnom potegnili na suho. Niso pa mogli zaradi prevelike vode s Čolnom dovolj blizu ter ga je reka odnesla naprej.
m Z vročo vodo se je poparila 40 letna tovarniška delavka Filomena Janež. Nesreča se je zgodila v podjetju, v katerem je imenovana zaposlena. Reševalci so jo zapeljali v bolnišnico.
m Uprava mariborskega pododbora Združenja rezervnih častnikov poziva vse rezervne kapetane I. razreda, ki nameravajo vložiti prošnjo za čin rezervnega majorja, da se javijo v pisarni v Nar. domu, kjer dobe potrebna navodila. Uradne ure so vsako sredo od 19 do 20.
m Usnje se neprestano draži, in sicer tako skokoma, da mali trgovec, ki je včeraj prodal neko količino usnja, jutri za izkupiček ne more več kupiti nove isto tolike zaloge. Kako so s tem prizadeti kupci, pa si vsak lahko misli. Nujno potrebno je, da bi se cene Usnju čimprej maksimirale ter nadzorstvo nad prodajo čim bolj poostrilo.
m Tečaji angleškega jezika. Naknadne prijave za angleške tečaje se še sprejemajo v ponedeljek, 7. oktobra, v I. realni gimnaziji, pritličje, levo, med 18. in 19. uro.
m Velik vlom v tekstilno tovarno. Neznanci so v noči na petek vdrli v skladišče za sortiranje blaga v tekstilni tovarni Ilugo Sterna na Pobrežju V prostore so prišli po železni lestvi, ki je napeljana za primer ognja na zunanji strani zidu. Prisvojili so si 125 kg platna, ki še ni bilo popolnoma izdelano, ker še ni bilo likano. Platno je pepelnasto in pikčasto ter je bilo namenjeno 7,a moške srajce. Skoda znaša 13.000 din. Za storilci ni sledu.
m Zaradi štrajka obsojen. Pred okrožnim sodiščem se je vršila razprava po zakonu o zaščiti države proti 33 letnemu tesarju Ivanu Bez-jaku iz Sp. Dupleka. Na zatožno klop ga je spravil štrajk gradbenega delavstva, ki je bil v Mariboru meseca maja. Dne 27. maja je prišel Bez,-jak v družbi drugih delavcev na neko stavbo Medvedovi ulici, na kateri so delavci pod vodstvom delovodje Žnuderla kljub stavki še delali. Bezjak je poklical Znuderla k sebi ter mu z odprtim nožem grozil, če ne preneha takoj z delom. Zaradi tega nastopa je bil obsojen na 1 mesec nepogojnega zapora.
m Krušne cene v Mariboru in okolici — iz enačene z ljubljanskimi. Mestno poglavarstvo v Mariboru je izdalo nove enotne ceno za kruh, ki veljajo tudi za oba mariborska sreza ter so izenačeno » cenami v Ljubljani. Nove cene, ki stopijo v veljavo danes, so sledeče: ljudski kruh velja kilogram 5.25 t&r se prodaja v komadih 114 dkg
za din 6, 57 dkg din 3.—, 28.50 dkg din 1.50, ali pa v komadih 76 dkg din 4, 38 dkg din 2.—, 19 dkg din 1.—. Kmečki kruh se prodaja kilogram po din 5.50, specialni ržen kruh po 6 din kg teže. Kmečki kruh mora biti izdelan vsaj iz 50% ržene moke z dodatkom pšenične moke. specialni ržen kruh pa se peče samo iz ržene moke.
Celie, dne 4. oktobra. Danes dopoldne je počila na Fužinah glav-
na vodovodna cev, zaradi česar je bilo Celje opoldne že brez vode. Hišni posestniki so dobili obvestilo, da bodo vodo spet dobili najbrže že jutri. Uslužbenci celjskega mestnega vodovoda so se takoj podali na delo, ki bo trajalo vso noč. Ker vsebuje stari rezervoar le malo vode, je bilo mesto že opoldne brez vode in so morali prebivalci po vodo v razne studence, ki jih je, hvala Bogu, v Celju še precej.
Že pred kratkim smo malce omenili, da je najbolj pereče vprašanje celjske občine ravno vprašanje vodovoda. Razumljivo je, da je poraba vode v Celju vedno večja in tako se je zgodilo tudi letos, da je bilo v letnih mesecih precej dni pomanjkanje vode v prvih nadstropjih v mestu. Občina ima s tem nove skrbi, ki jih bo morala zopet rešiti, ker ie to v interesu vsega občinstva.
c Zadnja pot Milivoja Voršiča. Včeraj smo spremili na zadnji poti 20 letnega sina celjskega župana Milivoja Voršiča. Veličasten sprevod, ki se je vil ob pol 5 popoldne skozi mesto, je bil dokaz sočustvovanja občinstva za bridko prizadeto Voršičevo družino, kateri je smrt iztrgala najstarejšega sina Milivoja v času, ko bi se mladenič poln idealov kmalu vrnil iz službe prostovoljnega vojaškega roka pri planinskem polku v Škof ji Loki in si ustvaril novo bodočnost. Božja volja pa je bila drugačna. Njegov močan duh je hotel premagati telesno slabo srce, in ko se je veselil, da bo zopet
¥rišel k svojim v Celje, ga je zadela srčna kap. ruplo so položili v grob njegove mamice. Sprevodu se je pridružila množica celjskega občinstva in številni pokojnikovi prijatelji. Na čelu sprevoda je igrala žalostinke vojaška godba 39. pp., za njo je stopal vod vojaštva. Za vodom so stopali štirje Milivojevi prijatelji vojaki planinskega polka iz Škofje Loke, nato eleputacija FO v krojih z vencem, člani FO Ceije I., vozovi z venci, za krsto in sorodniki pa so stopali poveljnik 39. pp. polkovnik To-maševič, poveljnik celjskega vojnega okrožja polkovnik Časka, okrajni načelnik dr Zobec, senator Alojzij M'ihelčič, predstojnik policije Uršič, podpolkovnik Stefanovič, prof. Cestnik, , ravnatelja gimnazije Bračko in Mravljak, ma-
jor Mesarov, poveljnik celjske oro/niške čete kapitan Svetlič, zastopniki celjskih sodišč, šol, uradov in društev, člani mestnega sveta, urud-ništvo mestnega poglavarstva. Dekliški krožek in drugo občinstvo Pogrebne obrede je opravil ob asistenci celjske duhovščine opat Peter Ju-rak Poslovila sta se od Milivoja v imenu l'0 Celje 1., kateregu član in odbornik je bil pokojni Milivoj, Vrahl Vanči, v imenu Milivojevih sošolcev jn tovarišev pri vojakih pa Koželj Marjan.
c Opozorilo gospodinjam. Celjska mestna občina l>o danes dopoldne spet postavila nu trg večjo množino krompirja. 100 kg stane l"? din. Kdor bi želel naročiti več krompirja, naj se oglasi med 8. in 9. uro pri tržnem nadzorstvu na Mestnem poglavarstvu št 24, kjer se bodo dobile nakaznice, s katerimi bo mogoče dobiti večjo množino krompirja.
c SK Jugoslavija vabi na svojo večerno prireditev drevi ob 8 v Narodnem domu.
c Veliko obrtniško zborovanje bo jutri, v nedeljo, ob pol 8 zjutraj v Unionu.
Na 18 let robije obsojen rokovnjač
Celje, 4. oktobra. Pred petorico okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes zadnji Roganov pajdaš, 28 letni Knez Franc iz Mežice pri Dravogradu. Rogana je zadela krogla orožniške puške, ki ga je zasledovala vsepovsod. Knezovi tovariši Peša, Kupnik in Jazbinšek že služijo za svoje zločine kazni. Peša je bil obsojen na 20 let, Kupnik na 17, Jazbinšek pa na 15 let robije.
Razprava, katero je vodil s. o. s. dr. Mak, se je, začela ob, pol 10. V dvorano je stopil mlad, lepo ofilečen fant. Skoraj verjeti nismo mogli, da je to Knez, znani kriminalni pustolovski tip. Predsednik senata mu je izročil pismo njegove matere in pripomnil, naj ga vestno prečita po sodbi.
Knezove oči so strmele v državnega tožilca, ki je pri čitanju obširne okrožnice naglašal predrzna zločinska dejanja. Služil je najprej pri nekem me-srrju. Ko je zaradi tatvine presedel več mesecev, se je vrnil domov. Začel je misliti, kako bi prišel do denarja. Pobegnil je čez mejo v Celovec, kjer je zopet izvršil neko tatvino in bil tam obsojen na šest mesecev strogega zapora. Vrnil se je in se skrival. Pot ga je napotila tudi v Maribor, kjer je srečal neznano družbo, bila je Roganova. Ko mu je Peša, katerega je že poznal, ponudil 100 din, če mu nese kovčeg, se je pridružil njegovi družbi z ženskami. Postal je član banditske Roganove družbe. Že istega večera, ko se je spoznal z Roganovo družbo v Mariboru, se je Knez pridružil in sodeloval pri zločinih pri Sv. Primožu.
Po prečitani obtožnici je priznal zločine in začel prav živahno in točno pojasnjevati posamezne zločine. Isto noč naj bi izvršili napad na župnika Janka Dolitiarja, katerega so nekaj dni poprej obiskali Roganovi tovariši in si ogledali župnišče. Tako so Kneza določili, da bo on tisti, ki bo nastavil g. župniku pištolo. G. župnik pa je zaslišal ropot in s strelom pognal tatove v beg. Ta neuspeh ie napotil vlomilce, da so obiskali hlev posestnika Kranjca, kjer so ukradli svinjo in vlomili še v klet Urana Ferdinanda in mu ukradli 20 litrov jabolč-nika-. Nato so šli na Mislinje, kjer so v nekem gozdu srečali ženske, ki so obirale borovnice. Tudi te
Angkor - skrivnostni tempelj sredi Indije
Zemeljska obla ima na svoji površini še mnogo skrivnosti, ki si jih sodobna znanost nikakor ne more razjasniti. Skrivnostne so piramide v Egiptu s sfingo vred, okoli katerih se sedaj zopet, kakor tisočletja nazaj gledano, razvija krvava vojna, skrivnostne so piramide v Mehiki, kjer bo najbrže vsak čas izbruhnila državljanska vojna, še vedno stoji Kitajski zid, največje stavbeno delo vseh vekov človeštva — in prav tam divjajo strašne morije med Japonci in Kitajci, kakor so nekoč med Huni in Kitajci ali Mongoli in Kitajci, skrivnostni so zidovi v Peruju, državi, ki po štirih stoletjih zatona vlada Inkov prihaja zopet v ospredje, skrivnostna je vsa Srednja Indija, najmanj raziskana pa je Zadnja Indija, morda še bolj bogata nepojasnjenih najdišč starih kultur in narodov, ki so bili. pa so šli.
Zadnja Indija, to je velik azijski polotok, na katerem so države, kakor neodvisni Siain (neodvisnost si je prav za prav pridobil šele v zadnjem desetletju, prej je bil nekakšen dvojni protekto-rat Anglije in Francije). Sedaj se imenuje Siam uradno Tailend. Dalje so tu tri mongolske države francoske Indokine, namreč Tonking, Anam in Kambodža, tu je Angleška Malaka z Burmo. Skrajni konec tega velikega polotoka jo Singapur, največja angleška trdnjava na svetu.
Sedaj se v svetovnem tisku pojavlja zahteva Tailenda ali Siama po nekaterih pokrajinah sosednje francoske Indokine. Predvsem zahteva Tailend ali Siam pokrajino Angkor (ne zamenjati s turško Anszoro).
Zakaj zahteva Siam prav to pokrajino: morda iz gospodarskih ali narodnostnih ozirov? Siamci sami tvorijo neko nepreračunljivo zmes mongolskih, indijskih, to je kavkaških ali dravidskih. to je črniskih ter malajskih narodov. Narodnostni motivi nimajo tu nobene vloge, gospodarskih v bližnji prihodnosti še mani. ker 1« Siam sam na
so napadli in razgnali. Odtod so krenili proti Šoštanju.
V noči od 21. do 22. julija so v Plešivcu pri Skalah vdrli v hišo Zigerta Franca. Zanj so vedeli, da ima puško in da je precej bogat. Bilo je okrog 10. zvečer, ko je po določenem načrtu stopil Knez v kuhinjo 2igerta Franca. Posestnik, ki živi sam v tej hiši, je ravno sekal zelenjad za svinje. Knez ga. je poprosil, da bi mu pokazal pot k Sv. Vidu. Mozu se je to prav čudno zdelo in je napotil mc k sosedu, kjer naj bi prenočil, čes, da mu sedaj ne more iti kazati poti, ker je Št. Vid štiri ure oddaljen. V tem trenutku je Knez pograbil Zigerta čez pr4i 'i ga potisnil k tlom, takoj nato pa so skočili v hišo Rogan in Jazbinšek ter Kupnik, Peša pa je stražil pred hišo. Žigerta je prevzel sam Rogan, vzel nož in mu ga nastavil, če ne pove, kje ima puško in denar. Rogan je baje dal Zigertovo glavo na štor, kjer je sekal zelenjad, in mu obljubil, da mu bo odrezal glavo, če ne bo miren. Žigert se je vdal usodi. Roparji so mu prebrskali hišo in odnesli puško, denar in druge stvari, ga zvezali in zaprli, nato pa zbežali v noc. Od Zigertovih so šli v Legen pri Slovenjgradcu in na podoben način oropali Pečolarjevo Antonijo in ji odvzeli 1500 din gotovine, dežnik, sir in drugo, pri tem pa so oboroženi streljali na Pečolarjevo Antonijo in hlapca Blpdnika. Ženski sta še pravočasno ušli iz hiše in zbežali na hlev, kjer so se skrile. Razbojniki so se namazali tako, da jih niso niti spoznali. V noči od 21,- na 22. julija so hoteli vlomiti skupno v podstrešje Lambizarja Ivana v Plešivcu. Rogan je bil že na strehi, ko se je posestnik zbudil in pregnal razbojnike.
Državni tožilec dr. Jereb je predlagal kazen po obtožnici in sodbo, da se pošlje obsojenec po odsluženi kazni v prisilno delavnico. Po polurnem posvetovanju je predsednik senata dr. Mak prebral obsodbo. Sodišče je obsodilo Kneza Franca na 18 let robije, na trajno izgubo častnih pravic, po odsluženi kazni pa na oddajo za dobo petih let v prisilno delavnico.
Knez je mirno poslušal ka^en, pridržal pa si je rok tri dni. Zagovarjal ga je celjski odvetnik dr. Hodžar Jakob.
Vsem potnikom naznanjava, da sva prevzel« v Celju
kelcilirorskc
restavraiiio
Prvovrstna vina — vedno svežn topla in
mrzla jedila — Priporočava se in zagotavljava prvovrstno postrežbo
SILVO In IDA KREM
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD lx> imel v nedeljo, 6. oktobra g. dr. Drago Mu-šič, Cankarjeva 7.
c Srečke Legije koroških borcev dobite še v podružnici »Slovenca« v Celju.
c Loterija Legije koroških borcev: Lastnini in prodajalcem srečk loterije L. K. U. or-grnizacija Celje sporočamo, da srečke, ki do 5. oktobra t. I. do 7 zvečer ne liodo vrnjene loterijskemu odboru v Celju, Dečkov irg 5. se bodo smatrale za prodane in morajo biti plačane. Pošiljatve po pošti vrnjenih neprodanih srečk morajo nositi poštni žig 5. oktobra 1940. Sicer pa velja za vse prodajalce srečk pravilo: Prodati prav vse srečke!
c »Slovan« na Vranskem, nanovo urejena gostilna Im pod vodstvom g. Cukala Ladislava v nedeljo, 6. oktobra 1940 odprta. Komfortno popolno e>premljena « tekočo mrzlo in toplo vodo, nudi gostom, potnikom in izletnikom ali le-toviščarjem poleg kopalnice, lepega senčnatega vrta, kegljišča in krušnih izletnih točk tudi dobro posrežbo s kuhinjo, ki skrbi tudi za speci-jalitete, kakor krvavice, kranjske klobase z zeljem, pečeniee, jetrne klobnse in razne druge dobrine, ločila se boelo sama izbrana vina. Vljudno vabljeni!
c Žrebanje Legije koroških borcev v Celju bo nepreklicno jutri v nedeljo. 6. oktobra. Pohitite z nakupom srečk, dokler so še na zalogi. Krasni — izbrani dobitki.
c Rezultati X. kola spominskega turnirja dr. Antona Schvvaba. Fajs — r. SsorgO 0:1, F. Schnei-der — Slimšek 0:1, J. Schneider — E. Csorgo 0:1, Domanjko — VerčkovniS 0:1, Ahtik — Esih 0:1, Hajsinger — Mirnik 0:1, Golja — Regner 1:0, Medved — Habenšus 0:1, Rajšek — Pukmajster 1:0. — Rezultati prekinjenih partij: Medved - Pukmajster 1:0, Mirnik - Domanjko 1:0, Verčkovnik - Slimšek 1:0, Habenšus - Ahtik 10, Stanje po X. kolu je naslednje: F. Csorgo 9 (1). Fajs in J. Schneider 9, Golja 8, Mirnik 7, Verčkovnik 6 in pol, Habenšus 5 in pol, Domanjko 4 in pol (2), F. Schneider 4 in pol, E. Csorgft 4 (I), Hajsinger in Regner 4, Esih 3 (1), Medved 3, Slimšek 2 (3), Rajšek 2, Ahtik 1, Pukmajster 0 točk.
sebi tako bogate možnosti za razvoj, da še dolgo ne bo stremel po gospodarski ekspanzivnosti.
Tu so po sredi versko-tradicionalni motivi ln vzroki. Za zapuščeno pokrajino Angkor sredi Malajskega velegozda bi morda vedeli sedaj le najbolj izobraženi evropski zemljepisci strokovnjaki in to le redki, če ne bi ta angkorski pragozd vseboval v svojem osrčju biser svetovne arhitekture in kiparstva, slovito trdnjavo, tempelj ali mesto — kar hočete — Angkor, po katerem ima tudi vsa pokrajina svoje ime.
Pred desetletji niso verjeli ne francoski osvojevalci, prav tako ne angleški, pripovedovanju naivnih malajskih domačinov, da je tam daleč, sredi gozdovja in ovijalk, pravo začarano mesto, pravljični grad. ves iz belega kamna, namreč iz marmorja in alabastra, kjer pa so 6ami duhovi in kače in do koder ni mogoče priti. Združeni Francozi in Angleži so se odpravili na pot in po tednih je ta velika ekspedicija zagledala čudovito mesto pred seboj. Vse se je bleščalo v snežni belini. Deviško beli zidovi, čudoviti okraski in umetniško izdelani kipi so krasili to čudovito mesto, zgrajeno v kvadratu, širokem dve milji. »Duhovi, to so bili revni budistovski menihi. ki so v tem zapuščenem mestu našli svoje samotišče, kače so bile res tudi tu. toda niti kamen ni bil premaknjen s kamna. Kdo jp zaradi! to mesto, ta največji tempel na svetu, to trdnjavo iz marmorja in alabastra? Budistovski menihi prav gotovo ne, kipi in okraski ne odgovarjajo niti indijskim niti kitajskim izročilom, niti kitajski, niti Indijski zapiski ne vetlo nič o tem. Leno malajsko prebivalstvo tudi ne ve nič več, kakor da je sredi pragozda začarani grad. Francoski in angleški znanstveniki so preiskali tva-rino, iz katere je sestavljena malta; po eozdnih koreninah, po bršljanu, ki se ovija okoli posameznih stebrišč, so sklepali, da bo poslopje staro
Žegnanje v Gozdu nad Golnikom
V nedeljo dne 6. ckto-bra bo cerkvcno žegnanje v lepi planinski vasi Gozd 6 sv. mašo ob 10 v stari in zanimivi cerkvi sv. Nikolaja, 'lirna in tiha vasica Gozd (864 m) z lepim razgledom na jug in zahod leži na sredini Križke gore (1527 m), katera jo s svojim dolgim hrbtom od severa in vzhoda varuje pred mrzlimi vetrovi. Kraj je s svojimi dolgimi in visokimi pobočji — senožetmi, ki so z njivami v ravnini pozimi idealna smučišča, lepo viden z gorenjske metropole — Kranja.
Vaščani so pridni, prijazni in mirni kmetovalci, ki so prav iz srca navezani na svojo domačo vasico. V vasi je v kmečki hiši pri »Princu« planinrfco zavetišče in restavracija, kar oskrbuje podruž. SPD v Tržiču, a jo vodi in postreže vedno nasmejani hišni gospodar s svojo družino. Zavetišče ima v hiši sobo a tremi posteljami. Prijetne izlete in ture je možno delati tako celodnevne kakor poldnevne: na Križko goro (Kokovrico) (1527 m) pol ure, Tolsti vrh (1715 m) 2 uri, čez planini Sp, in Zg. Poljana na Storžič (2132 m) 4 ure, in to ne samo kot izhodišče ampak tudi kot zaključek ture z raznih strani. Dostopi v Gozd so iz Tržiča pol ure, 6 postaje Križe — Golnik prav toliko ali z avtobusom do zdravilišča na Golniku in od tod pol ure peš po markirani poti.
»Putnik« v Ljubljani je naprošen, da za ta dan organizira izlet v Gozd, ker je podruž. Sloven. plan. društva v Tržiču članica Tujeko prometne zveze v . Ljubljani.
kakšnih 2000 do 3000 let. Stare azijske pravljice pripovedujejo o narodu velikanov na jugu. Heti jim je bilo baje ime, bele polti so bili in svetlih las, visoki, ravni in neustrašeni borci, poznali so konja prej kot drugi narodi. Bili so izvrstni graditelji, ki so ropali po vseli okoliških državah, nato — pa so se naenkrat izselili neznanokam.
Ali je Angkor res pradomovina Indoevro-pejcev, naših praočetov, ki so že v davnih Časih mogli zgraditi tako veličasten spomenik svojim malikom in svoje kulturi in katereca je celo zob časa pustil nedotaknjenega? Ali je Angkor bil morda zadnje pribežališče predzeodovinske azijske Atlantide, katere zadnji ostanki so dandanes otoki Nikobari ln Andamani v Indijskem oceanu in ki se je pred desettisočletji potopila v morje?
Kdo naj razišče to uganko tega največjega arhitektonskega spomenika na svetu, ki ga smatrajo Slanici za svet kraj in ga sedaj prav zato zahtevajo od Frantozov nazait
Nagradna križanka
Tvrdke, ki tele delati reklamo zase po križankah, naj izroča «?oja naročila en teden popreje t upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke Je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrt k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
PIBIHHIffllHIlllH
111 2 I3		4 |.		6 1		H7 ls			ii
mi9		1		HI		10			si
d11	m	12		11	13				m
m n	14		m	15					D
m16		m	17			a		m	
HM lili Idi10							1 lil		
illlliiiliii
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Znana mannfaktnma tvrdka v Ljubljani, 7. Kratka vprašalnica, 9. Usedlina, 10. Oblika poti, pobočja, 11. Označka za kemično prvino, 12. Vzklik, 13. Jopica, 14. Svetniška kratica, 15. Unionsko pivo v steklenicah, 16. Pritrdilnica, 17. Stari oče, 10. Znamka in tovarna pražene žitne kave, 19. Poljska cvetlica.
Navpično: Zelo majhna kožna nakaza, 2. Strupena žuželka, 3. Izraz pri kartanju, 4. Namišljeno božanstvo, 5, Član slovenskega naroda, 6. Stara oblika veznika, 7. Filmska igralka, 8. Oseba iz svetega pisma, 10. Neresnica, 13. Sladka rastlinska jed, 14. Zabavišče, (5. Žensko krstno ime, 16. Trgovska kratica, 17. Začetni črki imena in primka slovenskega skladatelja (Naprej zastava slave).
Rešitev sobotne križ,anke: Slovenčev koledar.
Vodoravno: 1. Slovenec, 8. Udar, 12. Riko, 13. Tilen, 15. Rja, 16. Drog, 17. Elan, t8. Čir, 20. Na, 21. Neron, 23. A A, 24 Nit, 25. In, 27. Alah, 30. Oda, 33. ML, 35 Čevelj, 36. Ravena.
Navpično: 1. Srd, 2. Lira, 3. Oko, 4. Vogel, 5. Eter, 6. Ela, 7. Cena, 8.. IJnčn, 9. Drina, 10. Aj, ti. Rast, 14. Ilo, 19. Rim, 20. Nič, 21. Nav, 22. Nor, 26. Ne, 28. Al, 29. Hj, 31. Da, 32. Av, 34. La.
Iz vpletenih zlogov sestavljeni stavek je: Naroči Slovenčev koledar.
Izmed sobotnih reševalccv so bili izžrebani:
Cizclj-Strnad Marica, Maribor.
Nartnik Marija, učiteljica, Rožni dol, Semič.
Podoficirska čitaonica, Ljubljana.
Ncfima Majda, Ljubljana Stadionska ulica.
Izkušene radifsfte tehnike
vzamemo v službo. — Le prvovrstne moči naj stavijo ponudbe na „Radio", družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
Stavbeniki!
Uporabljajte za izolacijo in vodogradnje oblastveno preizkušeni nepremočljivi
N-CEMENT
Zastopstvo in zaloga:
H. Gregovit & Co.
Ljubljana — Celovška cesta št. 37 Telefon 39-48
Dobro, poceni in solidno Vam postrežejo naši inserenti!
Mali oglasi
V mallb okImIIi velja vsaka beseda I din: tenltovanjskl •irlaal I din D«helo tiskan« naslovne besede •• računajo dvojno. Najmanjši anesek aa oiall oglas M din. ■ Mali •Klaat M plačujeJa takoj pri naročilu. • Prt ojclaaih reklamnera snačaja •• računa eniikolnnska, I mm visoka Ntltu vrstica po I din. - Za pismene odarovor* (led* nallb arlaaov treba prllolltl anamko.
Sluibodobe
Prodajo
poznanih radio aparatov radlotrgovcom po državi oddamo agilnomu zastopniku. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Radio pro dajalec« št. 1004!i.
Kravarja
dobrega molzača — sprejme takoj posestvo Prosekdvor, Kamniea pri Mariboru.
r t v t : • • V v •
Službe ucejo
Absolventka
dvorazredno trgovske Šole v Ljubljani, poštena, zanesljiva moč, Išče primerno službo. Gre v trgovino, večjo obrt ali v tovarno kot blagajničar-ka, knjigovodklnja ali kako drugo zaupno mesto v mesto ali lahko tudi na deželo. Cenj. ponudbe na M. Lebar, Foto Pelikan, Rogaška Slatina
Pisarniški praktikant
samec, srednje starosti, z lepo pisavo, perlektnim znanjem angleščine in nemščine, večletnimi študijami v tujini, išče mesto pisarniškega prakti-kanta, sluge ali kaj podobnega, proti majhni plači. Ponudbe v upravo Slov.« pod »Busy bee«
Šofer
išče službo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14916.
Prodamo
Ekonomično peč
»Kraljica peči«, ki se naloži s premogom le enkrat dnevno, potem pa greje ves dan enakomerno, dobite v vseh velikostih pri A. Semcnlč In drug, Ljubljana, Miklošičeva 16, telefon 21-21. (I
Kompletna kovačnica
z vsem orodjem, nakovali, mehom, ventilatorjem, vrtalnim strojem, s štan-caml, primeži - Schraub-stock - itd., proda Konlg I., Kočevje št. 10.
Kupimo!
Divji kostanj
kupuje kakor vedno
ARBEITER Maribor, Dravska 5.
(tanoi/anja
Enosobno stanovanje
komfortno, s kopalnico -oddam s 1. novembrom. Naslov v vsoh poslovalnicah »Slov.« pod 16089.
Stanovanjsko hišo
v Mariboru ali Ljubljani kupim. - Cena 6—800.000 din. Naslov v upr. »SI.« pod št. 15101.
rarHTffl
Enonadstropna hiša
s trgovino in trafiko, v najlepšem kraju ljubljanske okolice, in 1000 m* zemlje, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15084.
Hišo
v severnem delu Ljubljane, kupim. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod zn. »230.000« št. 15086.
Stanovanjsko hišo
v Gradu 163, z vrtom — oddam v najem. Vprašati pri Gogala, mizarstvo, Bled.
Siromašen visokošolec
v Ljubljani, uspešno poučuje nemščino ln latinščino za hrano in stanovanje ali za nizek honorar. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sigurno« št. 14039.
Vreče od moke
rabljene, za 85 kg, kupujem po najvišji dnevni cent. Ponudbe poslati na Ernest Nuspl, Bombor. k
English lessons
Miss Farler, Dvorakova ulica 3-III.
Ml
Dobavljamo
generatorsko naprave z čistilci znamko »Hansa« za pogon z lesom alt lesnim ogljem, od 2—25 KS, za stabilne motorje. Nadalje generatorje za tovorne avtomobile do 120 KS. — Vse informacije pri: American Motors, Tyrševa cesta 24.
II

Kupuje: Prodaja: Hranilne knjižice
bank ln hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Otroški Kotiček
Mlhieve čudovite dogodivščine
(75) Postala sta previdnejša, saj vsak čas lahko naletita na kakega sovražnika. Skozi neka vrata sta prišla v majno dvorano in res — čisto v bližini se slišijo glasovi. Pa ne, da bi spet zašla v kakšno past?! Prestrašena sta se spogledala.
(76) »Poglej, Zelenček, tole sliko! Le zakaj naj bi visela tukaj? Splezaj mi na hrbet in poglej, če ni kaj za to sliko! Zelenček je ubogal, splezal Mihcu na hrbet, mu stopil na rame in odmaknil sliko, pa jo je takoj spet preplašen spustil. Za sliko je bila v steni luknja in skoznjo je videl, kako blizu grozne nevarnosti se oba nahajata.
Automofor
i
Avto »Austro-Daimler«
šestsedežnl, v zelo dobrem stanju, s 6 kom. skoraj novih pnevmatik, naprodaj za 20.000 din. -Murska Sobota, Lendavska c. 7, garaža Benko.
Naznanilo!
Združenje mesarjev tn klobasičarjev v Ljubljani naznanja članom in cenj. občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice ob nedeljah in praznikih zaprte, in to za čas od 1. oktobra 1940 do 1. maja 1941.
Gostilna pri »Jožetu«
v Radomlju, na novo odprta. - Nudi vam dobro jedačo in pijačo.

Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza tn telesa ostane Cista, zdrava ln mlada. Mozoljcl, ogrel, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 3 dinarje v znamkah. — Kemikalija, Novi Sad 144. V apotekah, drogerijah originalni karton 40 din.
Najugodnejši nakup
nošklh oblek nudi Presker,, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
Gumonice. gumbe, puse,
monograme, entel. ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mike!
Ljubljana. Franflikanska ali«
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna oredtiskaoa žen roč. dela
Krompir
vagonske pošiljke
dobavlja
Kmetijska zadruga vPtuiu.
SREČKE
državne loterije prodaja
MENJALNICA REICHER & TURK
LJUBLJANA, Prešernova
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!I
Pogreb gc. Eme Vobiče t e
Maribor, 3. oktobra 1940.
Pogreb gospe Vobič Eme, učiteljice pri Sv. Andražu v Halozah, preteklo sredo, dne 2. oktobra, je bil lep in ganljiv. Vkljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo pred mrtvašnico na mestnem pokopališču v Mariboru, kjer je le-želo truplo blagopokojnice v samein cvetju, mnogo žalujočih sorodnikov, znancev, stanovskih tovarišev, bivših učencev in njihovih staršev. Od Sv. Andraža, kjer je rajnka kot uči-Ijica delovala celih!6 let in vzgojila s svojo materinsko ljubeznijo zgleden rod, se je pripeljalo na posebnem avtobusu pod vodstvom g. kaplana okrog 50 domačinov s pevskem zborom. Sv. obrede je opravilo pet duhovnikov, pogreb je vodil bratranec rajnke, ki se je v toplih besedah poslovil od blage Eme. Njene vzorne lastnosti, njeno plodonosno in požrtvovalno delo, njene zasluge je opisal njen poklicni tovariš, učitelj iz Sv. Andraža ▼ Halozah. Javno priznanje in zahvalo za njeno vestno delo ji je izrekel gosp. šolski nadzornik iz Ptuja, zahvalo za vse dobrote skrbne vzgoje pa majhen deček, šolar od Sv. Andraža. Pevski zbor ji je zapel pred mrtvašnico »Jaz sem vstajenje in življenje«, pri grobu pa v slovo »Le križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami«. In tako so se vsi z ganjenim srcem, v globoki žalosti, s tiho ljubeznijo poslovili od zadnjega doma rajne Eme v zavesti, da so v grob položili veliko ženo, dobro soprogo, skrbno mater, vestno in požrtvovalno učiteljico, veliko dobrotnico revnih in tolažnico trpečih. Pred enim letom je pokopala v Ptuju svojo mater, pred devetimi meseci svojo sestro in zdaj je še sama legla v zgodnji grob. Zapustila je potrtega moža, učitelja pri Sv. Andražu v Halozah, in tri odrasle otroke, dva sina in eno hčerko. Hčerka je poročena v Srbiji, starejši sin ie absolvirani jurist, mlajši je končal trgovsko šolo, pa je moral še na večer pogrebnega dneva oditi v vojaško službo. Pokopana je na magdalenskem pokopališču. Počivaj mirno, blaga Einal
V naši podružnici v Celju
dobite vsa pojasnila glede inseralovt
Tam lahho plačate tudi naročnino za „Slovenca"
Alphonse Dandet«	58
1 a R e e
Prevedel Fišer Frane
Roudicova hiša je bila prva v dolgi vrsti novih poslopij, ki so stala v široki ulici za gradom. Na nekaj stopnic visokem pragu je stala zelo mlada ženska in sklonjene glave poslušnla visokega fanta, ki je bil naslonjen na zid in ji živahno nekaj pripovedoval.
Jakec je najprej mislil, da je to Raudicova hčerka, a je nato sliišal starega delovodjo, ko je rekel pevcu:
»Poglej! Moja žena pravkar opominja in svari svojega nečaka!«
Jakec se je spomnil, da mu je Labassindre med potovan jem povedal, da se je njegov brat prod nekaj leti drugič oženil. Ženska je bila mlada, precej lepa, visoka in polna ter nežnega obraza, le nekam potrta, površna in brez volje je bila videti. Bila je gologlava, kar je nasprotovalo bretonski noši. Imela je jopico iz lahke tkanine .kratek črn predpasnik in bila bolj podobna ženi uradnika, kot kmetici ali delavki.
»No, ali ni brhka?« je vzkliknil Roudic, se ustavil z bratom nekaj korakov snredaj in ga ves žareč od ponosa sunil s komolcem.
»Čestitam, dragi brat. Še lepša je kot pri poroki.«
Onadva sta še naprej kramljala. Tako zatopljena sta bila v razgovor, da nista ničesar videla, ne slišala.
Tedaj je pevec s široko kretnjo snel svoj sombrero in kar na ulici zapel z odmevnjočim glasom:
»Pozdravljen moj dom, kako svet si in drag, kako mi privabljaš ...«
»Glej no! Stric je tu!« je vzkliknil tisti, ki so mu pravili Nautais.
Sledilo je burno pozdravljanje in objemanje. Predstavili so jima učenca. Nautais ga je premeril z zaničljivim pogledom, a gospa Roudic mu je rekla nežno:
»Upam, otrok moj, da se boš pri nas dobro počutil.«
Nato so vstopili.
Pogrnili so mizo za ozko hišico, v majhnem, posušenem in zanemarjenem vrtičku, polnem sočivja. ki je šlo v cvet in odevetelih rož. Ostali vrtički, ki so bili med seboj popolnoma enaki in jih je ločila samo žična ograja, so se raztezali vzdolž stranskega Loirinega rokava, na čigar bregu se je sušilo razobešeno perilo, ribiške mreže, konoplja in ki je odnašal s seboj vse ostanke delavskih gospodinjstev.
»In kje je Zenaida?« je vprašal Labassindre, ko se je vsedel v uti zn mizo.
»Vedno moramo k večerji brez nje,« je dejal Roudic, >vsnk čas bo tu. Na gradu je v službi. Izvrstna šivilja je postala, primojdun!«
»Pri .starem' je v službi?« je zakirčal Labassindre, ki mu njegov sprejem še ni šel od srca... »No, krasno! Strašno prijetno se menda počuti pri tem ošabnežn, nadutežu.«
Pričel je zabavljati na direktorza in pri tem mu je pomagal Nautais, ki je tudi imel svoje razloge, da je bi! nanj jezen. Stric in nečak sta imela vse pogoje, da sta se med sabo lahko razumela — kolikor se rokodelec in umetnik pač moreta razumeti. Oba sta bila toliko nadarjena, da sta se lahko osamosvojila v svojem okolju in bila prav toliko samosvoja, imela svoje navade in razvnde. da ju ni bilo mogoče več iz njega rešiti. Dva izgubljenca, ki spndnta med najnevarnejšo in najnesrečnejšo vrsto ljudi. Dva nezmožna stremuha, ki vse mrzita in vsem zavidata.
»Motite se. Prav nasprotno- odličen človek je...«, je oče Roudic branil svojega ljublje-
nega šefa. Mogoče je nekoliko strog, ker zahteva disciplino. Toda to je potrebno, saj ima dva tisoč delavcev pod seboj. Brez nje ne bi nikamor prišli. Ali ni tako, Klarisa?«
Ob vsaki priliki se je obrnil k svoji ženi; imel je opravka z dvema dobrima brbijačema in on sam ni bil posebno zgovoren. Toda Klarisa je .pripravljala večerjo. Sicer je pa predstavljala brezbrižno osebo, vase zatopljeno, počasnih rok, blodečega pogleda, brez volje in notranje razdvojeno.
Na srečo je Roudic dobil pomoč, in še prav izdatno p»omoč. Vstopila je Zenaida Bila je debela, majhna bunka, rdečelična in zasopljena. Z vso odločnostjo se je vrgla v boj. Ni' bila lepa, Zavaljena, kratkega telesa in čokata je bila podobna svojemu očetu. Resnično: izgledala je kot omara. Toda n jene goste obrvi in štirioglata brada so kazale veliko odločnost in voljo, medtem ko je obraz njene mačehe izražal prav toliko slabosti in brezbrižnosti.
Niti toliko se ni pomudila, da bi snela velike škarje, ki so ji kot sablja visele ob boku, niti toliko časa si ni vzela, da bi odj>ela predpasnik, ki je bil ve« prehoden s šivan-knmi in iglami, da so njena pogumna prsa izgledala, kot bi imela oklep — kar k Jakcu se je vsedla in se neutegoma vrgla v boj. Pevčeva in risarjeva zgovornost je nista prav skrbeli. Kar je mislila, je povedala mirno, prijazno in preprosto. Samo kadar je govorila s svojim bratrancem, ji je pogled postal ostrejši in glas neprijaznejši.
Nftntais se je obnašal, kot da tega ne vidi, smatral vse za šalo in odgovarjal z zbadljivkami. ki je pa niso potolažile
»In jaz sem ju hotel poročiti,« je napol v šali, nnjiol zares dejal oče Roudic, ki je poslušal njuno prerekanje
»Nisem bil jaz tisti, ki je odklonil,« je dejal Nantais, se smejal in gledal svojo se-strično.
»Odklonila sem jaz,« je dejala Bretonka, namršila svoje strašne obrvi in ne da bi povesila oči... Moram si čestitati... zdaj, ko vidim, kako stoje stvari. Sicer bi zdaj že ležala na dnu reke iz žalosti, da bi vas imela za moža, moj lepi bratranec!«
To je rekla s takim glasom, da je njen lepi bratranec obstal za trenutek kot prikovan.
Tudi Klarisa je bila razburjena in njene objokane oči so proseče iskale pogled svoje pastorke.
»Poslušaj, Karel,« je dejal Roudic, da bi obrnil pogovor v drugo smer, »dokazal ti bom, da je direktor dober človek. Našel ti je sijajno službo vtovarni v Guerigny in mi naročil, naj ti to sporočim.«
Za trenutek je nastala tišina. Nantais-ju se ni mudilo z odgovorom. Roudic je prigovarjal:
»Zapomni si, dečko moj, da boš tam imel veliko boljše pogoje kot tukaj in... in...«
Pogledal je brata, ženo, hčerko, da bi mu pomagali končati stavek.
In bolje je oditi, kot izgubiti službo, kajne stric« je surovo vzkliknil Nantais... Prav! Če me ne rabijo več, naj me odpustijo; raje imam, kot pa da bi ravn-jii z menoj kot z barabo, ki mu zadržujejo plačo, da bi se ga iznebili.«
»Prav ima, primojdun!« je vzkliknil Labassindre in tolkel po mizi.
Prepir se je zaostril. Roudic je dejal nekaj krepkih, toda Nantai« se je dobro' držal. Zenaida ie molčala in ni izpustila iz oči svoje mačehe, ki je sunkoma vstala od mize, čeprav ni imela nobenega opravka.
»In vi, mama.« je končno vzkliknila, »ali niste tudi vi tega mnenja, da naj Nantais raje odide?«
»Seveda, seveda,« je naglo odgovorila gospa Roudic »Mislim, da je najbolje, če sprejme ponudbo.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenili
Najnovejša poročila Dve razlagi o Brennerju:
Španija naj zasede Gibraltar - Francija se bo preusmerila očitgo proti Angliji
Berlin, 4. okt. m. Europa Press: Današnji sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem na Brennerju je v političnih krogih v Berlinu povzročil senzacijo in ves dan krožijo po nemški prestolnici številne razlage o vsebini in pomenu tega sestanka.
Vsi soglašajo, da sta voditelja Nemčije in Italije razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo nadaljevanja vojne proti Angliji. Vsi soglašajo tudi v mnenju, da bo v vojni proti angleškemu imperiju prišla do izraza najhujša ostrost že v prihodnjih dneh, in sicer v glavnem na področju Sredozemskega morja. Zaradi, tega je nujno potrebno, da pride do že tolikanj napovedovane opredelitve Španije. V tej zvezi naj bi bili Italija in Nemčija sklenili ponuditi Španiji vso njihovo oboroženo in politično pomoč, da bi zavzela angleško trdnjavo Gibraltar, s čemer bi bilo Sredozemsko morje zaprto in angleško brodovje, ki se v njem nahaja, ujeto, širokopotezen napad na angleške postojanke v Egiptu, to se pravi, na oueški prekop, bi zaprl Sredozemsko morje tudi s te strani in bi Dila s tem usoda angleške oborožene sile v Sredozemskem morju zapečatena.
Neka druga razlaga, ki kroži po Berlinu, je, da je bila predmet razgovorov med Hitlerjem in Mussolinijem tudi preusmeritev Francije, Nemško časopisje namreč zelo pohvalno piše o poslovodečem podpredsedniku francoske vlade Lavalu, ki je te dni bil delj časa v Parizu v stiku z nemškimi oblastmi. V Berlinu pravijo, da bo glede F'rancije v kratkem prišlo do velikih presenečenj. Francija naj bi po teh razlagah skupno s Španijo zavzela stališče, ki bi bilo nekaj manj kot odkrita vojna napoved Angliji, a mnogo več kakor stališče nevojskujoče se države. Takšna preusmeritev bi Nemčiji in Italiji dovolila, da se poslužita francoskih in španskih ozemelj za svoja vojaška, pomorska in letalska oporišča, V zvezi s to razlago mnogo podčrtavajo bivanje francoskega poslanca Scapinija v Berlinu, kamor je uradno prišel na pogajanja za povrnitev francoskih vojnih ujetnikov, a ki iina brez dvoma še drugo nalogo, ker mu je francoska vlada za to svojo pot v Berlin priznala
naslov veleposlanika in je zasedel tudi prostore francoskega veleposlaništva.
Nemška sluibena razlaga:
Berlin, 4. okt. AA. DNB sporoča sledečo informacjio: Ob priliki današnjega sestanka Hitlerja z Mussolinijem poudarjajo politični krogi tiste besede uradnega sporočila, ki pravijo, da so prišla na tem sestanku na razpravo vsa vprašanju, ki zanimajo obe državi in du je bil ta sestanek v okviru redne izmenjave mnenj med Nemčijo in Italijo. Isti krogi poudarjajo, da čeprav uradno sporočilo ne odkriva podrobnosti o vprašanjih, ki so bila v razpravi, da je treba opozoriti na dejstvo, da sta že pri razgovorih z Mussolinijem Ribben-trop in grof Giano sprejela sporazumno soglasne sklepe glede bodočnosti ter določila obrise novega reda, ki bo nastopil od skrajnega evropskega severa pa do osrčju vroče Afrike. Fronta novega borbenega reda je jx>stala zaradi pakta treh sil totalna fronta za osvoboditev sveta od angleške tiranije. Sestanek na Brennerju, poudarjajo isti krogi, je bil prav v trenutku, ko morajo Angleži braniti svoj imperij ne samo na Temzi, temveč tudi ob Sueškem prekopu. Sili osi sta trdno odločeni izvesti svojo politiko tako na diplomatskem, kakor tudi na vojaškem polju brez kompromisa prav do končnoveljavnega zloma angleškega sovražnika. Ta njuna politika si je zastavila že vnaprej določene cilje. Sili osi sta trdno odločeni, da ne bosta dovolili sovražniku nobenega odmora, da bi se oddahnil. Nemčija in Italija razpravljata istočasno o problemih velikega evropskega prostora, kakor tudi o vprašanjih Afrike, ker sta oba ta dva s kompleksa vprašanj, najtesneje med seboj povezana in ker je treba novi red, za katerega so zavzemata, izpeljati kot eno samo celoto. Z ozirom na to sta sili osi sprejeli sklepa vojaškega in diplomatskega značaja. Pobuda se nahaja v njunih rokah, in sicer v mnogo večji meri, kakor pa doslej. Sili osi bosta že znali še naprej imeti odločilen vpliv na potek dogodkov in jih bosta znali voditi, kar se tiče prostora, časa in metod.
Na 18 let robije obsojen rokovnjač
Celje, 4. oktobra.
Pred petorico okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes zadnji Roganov pajdaš, 28 letni Knez Franc iz Mežice pri Dravogradu. Rogana ie zadela krogla orožniške puške, ki ga je zasledovala vsepovsod. Knezovi tovariši Peša, Kupnik in Jazbinšek že služijo za svoje zločine kazni. Peša je bil obsojen na 20 let, Kupnik na 17, Jazbinšek pa na 15 let robije.
Razprava, katero je vodil s. o. s. dr. Mak, se je začela ob pol 10. V dvorano je stopil mlad, le|>o oblečen fant. Skoraj verjeti nismo mogli, da je to Knez, znani kriminalni pustolovski tip. Predsednik senata mu je izročil pismo njegove matere in pripomnil, naj ga vestno prečita po sodbi.
Knezove oči so strmele v državnega tožilca, ki je pri čitanju obširne okrožnice naglašal predrzna zločinska dejanja. Služil je najprej pri nekem me-srrju. Ko je zaradi tatvine presedel več mesecev, se je vrnil domov. Začel je misliti, kako bi prišel do denarja. Pobegnil je čez mejo v Celovec, kjer je zopet izvršil neko tatvino in bil tam obsojen na šest mesecev strogega zapora. Vrnil se je in se skrival. Pot ga je napotila tudi v Maribor, kjer je srečal neznano družbo, bila je Roganova. Ko mu je Peša, katerega je že poznal, ponudil 100 din, če mu nese kovčeg, se je pridružil njegovi družbi z ženskami. Postal je član banditske Roganove družbe. Že istega večera, ko se je spoznal z Roganovo družbo v Mariboru, se je Knez pridružil in sodeloval pri zločinih pri Sv. Primožu.
Po prečitani obtožnici je priznal zločine in začel prav živahno in točno pojasnjevati posamezne zločine. Isto noč naj bi izvršili napad na župnika Janka Dolinarja, katerega so nekaj dni poprej obiskali Roganovi tovariši in si ogledali župnišče. Tako so Kneza določili, da bo on tisti, ki bo nastavil g. župniku pištolo. G. župnik pa je zaslišal ropot in s strelom pognal tatove v beg. Ta neuspeh je napotil vlomilce, da so obiskali hlev posestnika Kranjca, kjer so ukradli svinjo in vlomili še v klet Urana Ferdinanda in mu ukradli 20 litrov jabolč-nika. Nato so šli na Mislinje, kjer so v nekem gozdu srečali ženske, ki so obirale borovnice. Tudi te
so napadli in razgnali. Odtod so krenili proti Šoštanju.
V noči od 21. do 22. julija so v Plešivcu pri Skalah vdrli v hišo Zigerta Franca. Zanj so vedeli, da ima puško in da je precej bogat. Bilo je okrog 10 zvečer, ko je po določenem načrtu stopil Knez v kuhinjo Žigerta Franca. Posestnik, ki živi sam v tej hiši, je ravno sekal zelenjad za svinje. Knez ga je poprosil, da bi mu pokazal pot k Sv. Vidu. Možu se je to prav čudno zdelo in ie napotil moža k sosedu, kjer naj bi prenočil, češ, da mu sedaj ne more iti kazati poti, ker je Št. Vid štiri ure oddaljen. V tem trenulku je Knez pograbil Žigerta čez prsi in ga potisnil k tlom, takoj nato pa so skočili v hišo Rogan in Jazbinšek ter Kupnik, Peša pa je stražil pred hišo. Zigerta je prevzel satu Rogan, vzel nož in mu ga nastavil, če ne pove, kje ima puško in denar. Rogan je baje dal Zigertovo glavo na štor, kjer je sekal zelenjad, in mu obljubil, da mu bo odrezal glavo, če ne bo miren. Žigert se je vdal usodi. Roparji so mu prebrskali hišo in odnesli puško, denar in druge stvari, ga zvezali l;i zaprli, nato pa zbežali v noč. Od Žigertovih so šli v l.eg*n pri Slovenigradcu in na podoben način oropali Pečolarjevo Antonijo in ji odvzeli 1500 din gotovine, dežnik, sir in drugo, pri tem pa so oboroženi streljali na Pečolarjevo Antonijo in hlapca Blodnika. Ženski sta še pravočasno ušli iz hiše in zbežali na hlev, kjer so se skrile. Razbojniki so se namazali tako, da jih niso niti spoznali. V noči od 21. na 22. julija so hoteli vlomiti skupno v podstrešje Lambizarja Ivana v Plešivcu. Rogan je bil že na strehi, ko se je posestnik zbudil in pregnal razbojnike.
Državni tožilec dr. Jereb je predlagal kazen r>o obtožnici in sodbo, da se pošlje obsojenec po odsluženi kazni v prisilno delavnico. Po jx>lurnem posvetovanju je predsednik senata dr. Mak prebral obsodbo. Sodišče je obsodilo Kneza Franca na 18 let robije, na trajno izgubo častnih pravic, po odsluženi kazni pa na oddajo za dobo petih let v prisilno delavnico.
Knez je mirno poslušal kazen, pridržal pa si je rok tri dni. Zagovarjal ga je celjski odvetnik dr. Hodžar Jakob.
Angkor - skrivnostni tempelj sredi Indije
Uredba o nadzorstvu nad judovskimi trgovinami z živili
Belgrad, 4. okt. AA. Kr. vlada je predpisala uredbo o ukrepih, ki se nanašajo na Jude glede vodstva trgovin s predmeti ljudske prehrane. Besedilo uredbe se glasi:
Člen i.
1.	Trgovski obrati, ki se bavijo s prometom na veliko, s predmeti ljudske prehrane brez ozira na to, ali »o njihovi lastniki fizične ali pravne osebe, spadajo pod levizijo, ako so lastniki obratov Judje.
2.	Kot obrate Judov je treba smatrati vse tiste obrate, katerih lastniki ali solastniki so bili na dan. ko je stopila v veljavo ta uredba, Judje, ali če je kapital v celoti ali pa po večini v rokah Judov.
3.	Delniške družbe z omejeno odgovornostjo rn zadruge se bodo smatrale kot judovske tedaj, če so judovske, kakor tudi tedaj, če so uprava, ravnatelji in prokuristi družbe ozir, zadruge večinoma Judje.
4.	Revizijo bodo izvršile splošne upravne oblasti druge stopnje, ozir. uprava mesta Bel-grada na svojem področju.
Člen 2.
1.	Pristojna oblast iz člena 1, točke 4 te uredbe bo izdala ukrep, s katerim se bo trgovskim obratom, ki spadajo pod revizijo v smislu člena 1, prepovedovalo nadaljni obrat ali pa jim dovolilo nadaljevati z delom.
2.	Proti temu sklepu ni pravnega leka niti upravno sodnega postopka, kakor tudi ne zahteve po nadomestitvi škode.
3.	Na podlagi sklepa o prepovedi nadaljevanja dela trgovskih obratov iz člena 1, točke 1 te uredbe se bo pooblastilo ozir. dovoljenje za izvrševanje zadevnega obrata odvzelo in obrat po bo uradni dolžnosti črtan iz obrtnega registra. Pristojna oblast, ki je izdala odlok o prepovedi nadaljnega dela, bo določila zadevnim obratom primeren rok za likvidacijo tekočih poslov, ki pa ne more biti daljši kot dva meseca.
4.	Pristojna sodišča bodo na podlagi poročila pristojnih oblasti o prepovedi nadaljnega delovanja po uradni dolžnosti izvršila izbris v trgovskem registru ozir. protokolu tistih obratov, katerim je bilo po točki 1 tega člena prepovedano nadaljne obratovanje.
(V	Člen 3.
1.	Pri industrijskih podjetjih, ki se bavijo z izdelovanjem predmetov ljudske prehrane na veliko in katera je treba v smislu točke 2 in 3, člena t te uredbe smatrati kot judovska, lahko postavi ban (upravnik mesta Belgruda) na stroške podjetja komisarja, ki bo imej nalogo, skrbeti za prn\iino delovanje podjetja.
2.	Ukazi, ki jih bo komisar izdajal pri upravljanju svoje naloge, so obvezni za upravo in osebje podjetja.
3.	Uprava in osebje podjetja so dolžni dajati komisarju na njegovo zahtevo vsa potrebna pojasnila in mu omogočiti pregled poslovnih knjig, dokumentov in korespondence, kakor tudi poslovnih prostorov. Komisar je dolžan varovati kot službeno tajnost vse po-
datke, katere je izvedel pri izvrševanju svoje dolžnosti
Člen 4.
1.	Kdor bi v nasprotju z odlokom pristojne oblasti glede prepovedi nadaljnega delovanja '♦rgovslcih Obratov iz člena 1 te uredbe, nadaljeval z delom v prepovedanem obratu, bo kaznovan z zapiorom, do. dveh let in, denarno kaznijo do 500 000 din.
2.	Z isto kaznijo bodo kaznovani Judje, ki uporabljajo druge osebe kot navidezne lastnike in upravičence za izvrševanje trgovskih poslov s predmeti ljudske prehrane na debelo, kakor tudi osebe, ki jim omogočajo, tla na temelju njihovih pravic opravljajo lake trgovske posie.
3 Kazni izrekajo redna sodišča.
4. Pobrane denarne kazni gredo v korist banovinskega sklada za podpiranje strokovnih šol iz § 406. obrtnega zakona, ozir. v korist odgovarjajočega sklada na področju uprave mesta Belgrada.
Člen 5.
1.	Splošne upravne oblasti prve stopnje lahko pošljejo osebe, ki v nasprotju z odlokom pristojne oblasti glede prepovedi nadaljnega delovanja v trgovskih obratih iz čl. 1 te uredbe nadaljujejo z delom v prepovedanih obratih, na prisilno bivanje v drug kraj, osebe pa, ki so bile že enkrat pravomočno obsojene zaradi dejanj iz člena 4, točke 1 te uredbe, pa se lahko pošljejo razen na prisilno bivanje tudi na prisilno delo.
2.	Glede pošiljanja na prisilno bivanje in na prisilno tlelo se bodo uporabljali skladni predpisi uredbe o pošiljanju brezvestnih veriž-nikov na prisilno bivanje in prisilno delo.
Člen 6.
Od dne, ko stopi v veljavo ta uredba, se ne bodo izdajala Judom, niti družbam z judovskim kapitalom pooblastila ali dovoljenja za izvrševanje trgovskih jkjsIov s predmeti ljudske prehrane na debelo.
Uredba stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljena v Službenih novinah.
Zemeljska obla ima na svoji površini šo mnogo skrivnosti, ki si jih sodobna znanost nikakor ne more razjasniti. Skrivnostne so piramide v' Egiptu s sfingo vred, okoli katerih se sedaj zopet, kakor tisočletja nazaj gledano, razvija krvava vojna, skrivnostne so piramide v Mehiki, kjer bo najbrže vsak čas izbruhnila državljanska vojna, še vedno stoji Kitajski zid, največje stavbeno delo vseh vekov človeštva — in prav tam divjajo strašne morije med Japonci in Kitajci, kakor so nekoč med Iluni in Kitajci ali Mongoli in Kitajci, skrivnostni so zidovi v Peruju, državi, ki po štirih stoletjih zatona vlada Inkov prihaja zopet v ospredje, skrivnostna je vsa Srednja Indija, najmanj raziskana pa je Zadnja Indija, morda še bolj bogata nepojasnjenih najdišč starih kultur in narodov, ki 60 bili. pa so šli.
Zadnja Indija, to je velik azijski polotok, na katerem so države, kakor neodvisni Siam (neodvisnost si je prav za prav pridobil šele v zadnjem desetletju, prej je bil nekakšen dvojni protekto-r&t Anglije in Francije). Sedaj se imenuje Siam ufatfno Tailend. Dalje so tu tri mongolske države francoske Indokine, namreč Tonkins, Anam in Kambodža. tu je Angleška Malaka z Burmo. Skrajni konec tega velikega polotoka je Singapur, največja angleška trdnjava na svetu.
Sedaj se v svetovnem tisku pojavlja zahteva Tailenda ali Siama po nekaterih pokrajinah so-| sednje francoske Indokine. Predvsem zahteva Tailend ali Siam pokrajino Angkor (ne zamenjati s turško Angoro).
Zakaj zahteva Siam prav to pokrajino: morda iz gospodarskih ali narodnostnih ozirov? Siamci sami tvorijo neko nepreračunljivo zmes mongolskih, indijskih, to je kavkaških ali dravidskih, to je črniskih ter malajskih narodov. Narodnostni motivi nimajo tu nobene vloge, gospodarskih v bližnji prihodnosti še manj, ker je Siam sam na sebi tako bogate možnosti za razvoj, da še dolgo he bo stremel po gospodarski ekspanzivnosti.
Tu so po srčdi versko-tradieionalni motivi in vzroki. Za zapuščeno pokrajino Angkor sredi Malajskega velegozda bi morda vedeli sedaj le najbolj izobraženi evropski zemljepisci strokovnjaki in to le redki, če ne bi ta angkorski pragozd vseboval v svojem osrčju biser svetovne arhitekture in kiparstva, slovito trdnjavo, tempelj ali mesto — kar hočete — Angkor, po katerem ima tudi vsa pokrajina svoje ime.
Zeleinlška nesreča
Belgrad, 4, okt. AA. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je objavilo sledeče jx>-ročilo: Dne 4. oktobra ob 4.45 zjutraj sta na progi Belgrad—Niš na km 68.600 pri postaji Kusadak trčila brzi potniški vlak 101 z vlakom 108, ki je vlekel prazno potniško kompozicijo. Pri nesreči so našli smrt trije poštni uslužbenci, težje poškodovanih pa je bilo pet železniških in trije potniški uslužbenci, od katerih je eden fiotllegel ranam, lažje pa so bili ranjeni trije železniški in eden poštni uslužbenec. Od potnikov ni bil nihče ranjen. Obe lokomotivi s tendarjeina sta težko poškodovani. Poštni voz in službeni sta uničena, en |»otniški in en spalni voz pa sta težje poškodovana, Strokovna komisija pregleduje na kraju samem vzrok nesreče, krivdo uslužfiencev in ocenjuje škodo. Progo naglo čistijo in bo promet uveden spet v noči med 4. in 5. okt. Promet poteka zdaj delno po progi Zala Krana—Velika Plana.
Pred desetletji niso verjeli ne francoski osvojevalci, prav tako ne angleški, pripovedovanju naivnih malajskih domačinov, da ie tam daleč, sredi gozdovja in ovijalk. pravo začarano mesto, pravljični grud, veg iz belega kamna, namreč iz marmorja in alabastra, kjer pa so sami duhovi in kače in do koder ni mogoče priti. Združeni Francozi in Angleži so se odpravili na pot in po tednih je ta velika ekspedicija zagledala čudovito mesto pred seboj. Vse se je bleščalo v snežni belini. Deviško heli zidovi, čudoviti okraski in umetniško izdelani kipi so krasili to čudo-vilo mesto, zgrajeno v kvadratu, širokem dve milji. »Duhovi, to so bili revni budistovski menihi, ki so v tem zapuščenem mestu našli svoie samotišče. kače so bile res tudi tu, to<la niti kamen ni bil premaknjen s kamna. Kdo ie zgradil to mesto, ta največji tempel na svetu, to trdnjavo iz marmorja in alabastra? Budistovski menihi prav gotovo ne, kipi in okraski ne odgovarjajo niti indijskim piti kitajskim izročilom, niti kitajski, niti indijski zapiski ne vedo nič o tem Leno malajsko prebivalstvo tudi ne ve nič več, kakor da je sfedi pragozda začarani erad. Francoski in angleški znanstveniki so preiskali tva-rino, iz katere je sestavljena malta; po gozdnih koreninah, po bršljanu. ki se ovija okoli posameznih stebrišč, so sklepali, da bo poslopje staro kakšnih 2000 do 3000 let. Stare azijske pravi iice pripovedujejo o narodu velikanov na jugu. Ileti jim je bilo baje ime. bele polti so bili in svetlih las, visoki, ravni in neustrašeni borci, poznali so konja prej kot drugi narodi. Rili so izvrstni graditelji, ki so ropali po vseh okoliških državah, nato — pa so se naenkrat izselili neznanokam.
Ali je Angkor res pradomovina Indoevro-pejcev, naših praočetov, ki so že v davnih časih mogli zgradili tako veličasten spomenik svojim malikom in svoje kulturi in katereca ie celo zob časa pustil nedotaknjenega? Ali je Anekor bil morda zadnje pribežališče predzuodovinske azijske Atlantide, katere zadnji ostanki so dandanes otoki Nikobari in Andamani v Indijskem oceanu in ki se je pred desettisočletji potopila v morje?
Kdo naj razišče to uganko teca največjega arhitektonskega spomenika na svetu, ki ca smatrajo Siamci za svet krai in ga sedaj prav zato zahtevajo od Francozov nazaj!	—ar
Celje
žegnanje v Gozdu nad Golnikom
V nedeljo dne 6. oktobra bo cerkveno žegnanje v lepi planinski vasi Gozd 6 sv. mašo ob 10 v stari ln zanimivi cerkvi sv. Nikolaja. "lirna in tiha vasica Gozd (864 m) z lepim razgledom na jug in zahod leži na sredini Križke gore (1527 m), katera jo s svojim dolgim hrbtom od severa in vzhoda varuje pred mrzlimi vetrovi. Kraj je s svojimi dolgimi in visokim pobočji — senožeten«, ki 60 z njivami v ravnmi pozimi idealna^ smučišča, lepo viden z gorenjske metropole — Kranja,
Vaščani so pridni, prijazni in mirni kmetovalci, ki so prav iz srca navezani na svojo domačo vasico. V va&i je v kmečki hiši pri »Princu« planm<ko zavetišče in restavracija, kar oskrbuje podruž. SPD v Tržiču, a jo vodi in postreže vedno nasmejani hišni gospodar 6 svojo družino. Zavetišče ima v hiši sobo • tremi posteljami. Prijetne izlete in ture je možno delati tako celodnevne kakor poldnevne: na Križko goro (Kokovrico) (1527 m) pol ure, Tolsti vrh (1715 m) 2 uri, čez p'anini Sp in Zg. Poljana na Storžič (2132 m) 4 ure, in to ne samo kot izhodišče ampak iudi koi zaključek i ur« c raznih sirani.
c Opozorilo gospodinjam. Celjska mestna občina bo danes dojjoldne spet postavila na trg večjo množino krompirja. 100 kg stane 175 din. Kdor bi želel naročiti več krompirja, naj se oglasi med 8. in 9. uro pri tržnem nadzorstvu nh Mestnem poglavarstvu št. 24, kjer se bodo dobile nakaznice, s katerimi bo mogoče dobiti večjo množino krompirja.
e »Slovan« na Vranskem, nanovo urejena gostilna bo pod vodstvom g. Cukala Ladislava v nedeljo, 6. oktobra 1040 odprta. Komfortno popolno opremljena « tekočo mrzlo in toplo vodo, nudi gostom, potnikom in izletnikom ali le-toviščarjem poleg kopalnice, lepega senčnatega vrta, kegljišča in krasnih izletnih točk tudi dobro posrežbo s kuhinjo, ki skrbi tudi za speci-julitete, kakor krvavice, kranjske klobase z zeljem, pččenice, jetrne klobase in razne druge dobrine, ločila se bodo sama izbrana vina Vljudno vabljeni!
c Loterijia Legije koroških borcev: Lastnikom in prodajalcem srečk loterije L. K. B. or-grnizacija Celje »poročamo, da srečke, ki do 5, oktobra t, 1. do 7 zvečer ne bodo vrnjene loterijskemu odboru v Celju, Dečkov Irg 5, se bodo smatrale za prodane in morajo biti plačane. Pošiljatve po pošti vrnjenih neprodanih srečk morajo nositi poštni žig 5. oktobra 1940. Sicer pa velja za vse prodajalce srečk pravilo: Prodati prav vse srečkel
c Srečke Legije koroških borcev dobite še v podružnici »Slovenca« v Celju.
Dostopi v Gozd so iz Tržiča pol ure, s postaje Križe — Golnik prav toliko ali z avtobusom do zdravilišča na Golniku in od tod pol ure peš po markirani poti
»Putnik« v Ljubljani je naprošen, da za ta dan otganizira izlet v Gozd, ker ie podruž. Sloven. plan. društva v Tržiču članica Tujsko prometne zveze v Ljubljani.
c SK Jugoslavija vabi na svojo večerno priredilev drevi ob 8 v Narodnem domu.
c Veliko obrtniško zborovanje bo jutri, v nedel io. ob j>ol 8 zjutraj v Unionit.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo, 6. oktobra g dr. Drago Mu-šič, Cankarjeva 7.
Vsem potnikom naznanjava, da ava prevzela v Celju
totosh^nko u&tnvriitiio
Prvovrstna vina — vedno sveža topla in
mrzla jedila — Priporočala se in zagotavljava prvovrstno postrežbo
SILVO In IDA KRELJ
c Rezultati X. kola spominskega turnirja dr. Antona Schwaba. Fajs — F. Ssfirgo 0:1, F. Schnei-der — Slimšek 0:1, J. Schneider — E. Csorgo 0:1, Domanjko — VerčkovniS 0:1, Alitik — Esih 0:1, Haisinger — Mimik 0:1, Golja — Regner 1:0, Medved — Habenšus 0:1, Rajšek — Pukinajster 1:0. — Rezultati prekinjenih partij: Medved - Pukmajster 1:0, Mimik - Domanjko 1:0, Verčkovnik - Slimšek 1:0, Habenšus - Ahtik 10, Stanje po X. kolu je naslednje: F. Csorgo 9 (1), Fajs in J. Schneider 9, Golja 8, Mimik 7, Verčkovnik 6 in pol, Habenšus 5 in pol, Domanjko 4 in pol (2), F. Schneider 4 in pol, E. Cs8rgo 4 (1), Hajsinger in Regner 4, Esih 3 (1), Medved 3, Slimšek 2 (3), Rajšek 2, Ahtik 1, Pukmajster 0 točk.
c Žrebanje Legije koroških borcev v Celju bo nepreklicno jutri v nedel jo. 6. oktobra. Pohitite z nakupom srečk, dokler so šc na zalogi. Krasni — izbrani dobitki.
Nagradna križanka
Tvrdke, ki iele delati reklamo iaae po križankah, naj iirofo tvoja naročila en teden popreje » opravi »Slovenca«.
ReSitev križanke le treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrt k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo sobota
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo t žrebanjem rezdelili 4 na g rade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
MHHlEIlHIlBlISIIi
H1	2	3	4	5	8		H7	*	@
Hi9						11	10 |		n
1111		11	12	m		13		is	
HI	m	14	m		15				m
S	16		ii	17		la		m	
HI18						m	10)		n
iii§iliiiiii
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Znana mannfakturna tvrdka v Ljubljani, 7. Kratka vprašalnica, 9. Usedlina, 10. Oblika poti. pobočja, 11. Označka za kemično prvino, 12. Vzklik, 13. Jopica, 14. Svetniška kratica, 15. Unionsko pivo v steklenicah, 16. Pritrdilnica, 17. Stari oče, 19. Znamka in tovarna pražene žitne kave, 19. Poljska cvetlica.
Navpično: Zelo majhna kožna nakaza, 2. Strupena žuželka, 3. Izraz pri kartanju, 4. Namišljeno božanstvo. 5. Član slovenskega naroda, 6. Stara oblika veznika, 7. Filmska igralka, 8. Oseba iz svetega pisma, 10. Neresnica, 13. Sladka rastlinska jed, 14. Zabavišče, 15. Žensko krstno ime, 16. Trgovska kratica, 17. Začetni črki imena in primka slovenskega skladatelja (Naprej zastava slave).
Rešitev sobotne križanke: Slovenčev koledar.
Vodoravno: 1. Slovenec, 8. Udar, 12. Riko, 13. Tilen, 15. Rja, 16. Drog, 17. Elan, 18. Čir, 20. Na, 21. Neron, 23. A A, 24 Nit, 25. In, 27. Alah, 30. Oda, 33. ML, 35 Čevelj, 36. Ravena.
Navpično: 1. Srd, 2. Lira, 3. Oko, 4. Vogel, 5. Eter, 6. Ela, 7. Cena, 8. Unča, 9. Drina, 10. Aj, 11. Rast, 14. Ho. 19. Rim, 20. Nič, 21. Na v, 22. Nor, 26. Ne, 28. Al, 29. Ilj, 31. Da, 32. A v, 34. La.
Tz vpletenih zlogov sestavljeni stavek je: Naroči Slovenčev koledar.
Izmed sobotnih reševalccv sn bili izžrebani:
Oizelj-Strnad Marica, Maribor.
Nartnik Marija, učiteljica, Rožni dol, Semič.
Podoficirska čitannica, Ljubljana.
Nerima Majda, Ljubljana Stadionska ulica.
Izkušene radijske tehnike
vzarpemo v službo, vijo ponudbe na „Radio ,
Miklošičeva cesta 7.
Le prvovrstne moči naj sta-, družba z o. z. v Ljubljani,
Stavbeniki!
Uporabljajte za izolacijo in vodogradnje oblastveno preizkušeni neprcmočljivi
N-CEMENT
Zastopstvo in zaloga:
M. Gregovit & Co.
Ljubljana — Celovška cesta št. 37 Telefon 39-48
Dobro, poceni in solidno Vam postrežejo naši inserenti!
Mati oglasi
T malih uclaalh telja vaaka beseda I din: teultoTanJakl
•Klaal t din Dehelo (Ukane nanl»vue beaede n računajo
. Mali
____________ ___j»l ___ _________ __________
reklamnega snačaja » računa enukolnunka. I mm vlaoka
dvojno. Najmanjši tnenek »a uiail orla* It din. •Klaat M plačujejo takoj pri naročila. * Pri orlaalh
•aUtaa miti ca po I din. • /.a plamene odgovora (led* malib atlasov treba prlloiltl inamko.
jilužbodobe
Prodajo
poznanih radio aparatov radlotrgovcem po državi oddamo agllnemu zastopniku. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Radio prodajalec« št. 15045.
Kravarja
dobrega molzača — sprejmo takoj posestvo Frosekdvor, Kamilica prt Mariboru.
C 4 v g »'V v
Službe iscejo
Absolventka
dvorazredne trgovske Šole v Ljubljani, poštena, zanesljiva moč, Išče primerno službo. Gre v trgovino, večjo obrt aH v tovarno kot blagajnlčar-ka, knjlgovodkinja ali kako drugo zaupno mesto v mesto ali lahko tUdI na deželo. Cenj. ponudbe na M. Lebar, Foto Pelikan, Rogaška Slatina
Pisarniški praktikant
samec, srednje starosti, z lepo pisavo, perfektnlm znanjem angleščino ln nemščine, večletnimi študijami v tujini, išče mesto pisarniškega praktl-kanta, sluge ali kaj podobnega, proti majhni plači. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Busy bee«
Šofer
Išče službo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11916.
lUTmrniH
Ekonomično peč
»Kraljica peči«, ki se naloži e premogom le enkrat dnevno, potem pa greje ves dan enakomerno, dobite v vseh velikostih pri A. Semenlč ln drug, Ljubljana, Miklošičeva 15, telefon 21-21. (1
Kompletna kovačnica
z vsem orodjem, nakovali, mehom, ventilatorjem, vrtalnim strojem, s štan-caml, primeži - Sehraub-stock - Itd., proda Konig I., Kočevje št. 10.
Kupimdf
Divji kostanj
kupuje kakor vedno
ARBEITER Maribor, Dravska B.
Jtanoi/anja
Enosobno stanovanje
komfortno, s kopalnico -oddam s 1. novembrom Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod 15089.
Stanovanjsko hišo
v Mariboru ali Ljubljani, kupim. - Cena 6—800.000 din. Naslov v upr. »SI pod št. 15101.
Enonadstropna hiša
s trgovino In trafiko, v najlepšem kraju ljubljanske okolice, ln 1000 m1 zemlje, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15084.
Hišo
v severnem delu Ljubljane, kupim. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod zn. »230.000« št. 16086.
Vnajevtt
Stanovanjsko hišo
v Gradu 163, z vrtom — oddam v najem. Vprašati pri Gogala, mizarstvo, Bled.
Siromašen visokošolec
v Ljubljani, uspešno poučuje nemščino ln latinščino za hrano ln stanovanje ali za nizek honorar. Ponudbe v upravo Slov.« pod »Sigurno« št. 14039.
Vreče od moke
rabljene, za 85 kg, kupujem po najvišji dnevni ceni. Ponudbe poslati na Ernest Nuspl, Sombor. k
English lessons
MIss Farler, Dvorakova ulica 3-III.
m
Dobavljamo
generatorsko naprave z čistilci znamke »Hansa« za pogon z lesom ali lesnim ogljem, od 2—25 KS, za stabilne motorje. Nadalje generatorje za tovorne avtomobile do 120 KS. — Vse informacije pri: American Motors, Tyrševa cesta 24.

Kupuje: Prodaja: Hranilne knjižice
bank ln hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
OtroSk/ kotiček
Mihteve čudovite dogodivščine
(75) Postala sta previdnejša, saj vsak čaš lahko naletita na kakega sovražnika, Skozi neka vrata sta prišla v majno dvorano in res — čisto v bližini se slišijo glasovi. Pa ne, da bi spet zašla v kakšno past?l Prestrašena sta se spogledala.
(76) »Poglej, Zelenček, lole sliko! Le zakaj naj bi visela tukaj? Splezaj mi na hrbet in poglej, če ni kaj za to sliko! Zelenček je ubogal, splezal Mihcu na hrbet, mu stopil na rame in odmaknil sliko, pa jo je takoj spet preplašen spustil. Za sliko je bila v steni luknja in skoznjo je videl, kako blizu grozne nevarnosti se oba nahajata.
Automotor
i
Avto »Austro-Daimler«
šestsedežnl, v zelo dobrem stanju, s 6 kom. skoraj novih pnevmatik, naprodaj za 20.000 din. -Murska Sobota, Lendavska c. 7, garaža Benko.

Naznanilo!
Združenje mesarjev ln klobasičarjev v Ljubljani naznanja članom ln cenj. občinstvu, da bodo mesnice ln mesarske stojnice ob nedeljah ln praznikih zaprte, ln to za čas od oktobra 1940 do 1. maja 1941.
Gostilna pri »Jožetu«
v Radomlju, na novo odprta. - Nudi vam dobro Jedačo ln pijačo.
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza ln telesa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozoljcl, ogrel, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 3 dinarje v znamkah. — Kemikalija, Novi Sad 144. V apotekah, drogerljah originalni karton 40 din.
Najugodnejši nakup
nošklh oblek nudi Presker,, Sv. Petra c. 14. Ljubljana.
Giimonice, gumoe, plise,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Mafiek & Mikeš
llubljana. Frančiškanska ulica
oaBprotl hotela Union Vezenje perila, krasna oredtiskana žen roč. dela
Krompir
vagonske pošiljke
dobavlja
Kmetijska zadruga v Ptuju.
SREČKE
državne loterije prodaja
MENJALNICA REICHER & TURK
LJUBLJANA, Prešernova
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Pogreb ge. Eme Vobičee
Maribor, 3. oktobra 1940.
Pogreb gospe Vobič Eme, učiteljice pri Sv. Andražu v Halozah, preteklo sredo, dne 2. oktobra, je bil lep in ganljiv. Vkljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo pred mrtvašnico na mestnem pokopališču v Mariboru, kjer je le-žeJo truplo blagopokojnice v samem cvetju, mnogo žalujočih sorodnikov, znancev, stanovskih tovarišev, bivših učencev in njihovih staršev. Od Sv. Andraža, kjer je rajnka kot uči-ljica delovala celih 16 let in vzgojila s svojo materinsko ljubeznijo zgleden rod, se je pripeljalo na posebnem avtobusu pod vodstvom g. kaplana okrog 50 domačinov s pevskem zborom. Sv. obrede je opravilo pet duhovnikov, pogreb je vodil bratranec rajnke, ki se je v toplih besedah poslovil od blage Eme. Njene vzorne lastnosti, njeno plodonosno in požrtvovalno delo, njene zasluge je opisal njen poklicni tovariš, učitelj iz Sv. Andraža v Halozah. Javno priznanje in zahvalo za njeno vestno delo ji je izrekel gosp. šolski nadzornik iz Ptuja, zahvalo za vse dobrote skrbne vzgoje pa majhen deček, šolar od Sv. Andraža. Pevski zbor ji je zapel pred mrtvašnico »Jaz sem vstajenje in življenje«, pri grobu pa v slovo »Le križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami«. In tako so se vsi z ganjenim srcem, v globoki žalosti, s tiho ljubeznijo poslovili od zadnjega doma rajne Eme v zavesti, da so v grob položili veliko ženo, dobro soprogo, skrbno mater, vestno in požrtvovalno učiteljico, veliko dobrotnico revnih in tolažnico trpečih. Pred enim letom je pokopala v Ptuju svojo mater, pred devetimi meseci svojo sestro in zdaj je še sama legla v zgodnji grob. Zapustila je potrtega moža, učitelja pri Sv. Andražu v Halozah, in tri odrasle otroke, dva sina in eno hčerko. Hčerka je poročena v Srbiji, starejši sin je absolvirani jurist, mlajši je končal trgovsko šolo, pa je moral še na večer pogrebnega dneva oditi v vojaško službo. Pokopana je na magdalenskem pokopališču. Počivaj mirno, blaga Ema I
V naši podružnici v Celju
dobite vsa pojasnila glede inseratovi
Tam lahko plačale tudi naročnino za „Slovenca"
Alplionse Daudett	58
Jakec
Prevedel Fišer Frane
Roudieova hiša je bila prva v dolgi vrsti novih poslopij, ki so stala v široki ulici za gradom. Na nekaj stopnic visokem pragu je stala zelo mlada ženska in sklonjene glave poslušala visokega fanta, ki je bil naslonjen na zid in ji živahno nekaj pripovedoval.
Jakec je najprej mislil, da je to Raudicova hčerka, a je nato slišal starega delovodjo, ko je rekel pevcu:
»Poglej! Moja žena pravkar opominja in svari svojega nečaka!«
Jakec se jc spomnil, da mu je Labassindre med potovanjem fiovedal, da se ie njegov brit pred nekaj leti drugič oženil. Žensko je bila mlada, precej lepa, visoka in polna ter nežnega obraza, le nekam potrta, površna in brez volje je bila videti. Bila je gologlava, kar je nasprotovalo bretonski noši. Imela je jopico iz lahke tkanine ,kratek črn predpasnik in bila bolj podobna ženi uradnika, kot kmetici ali delavki.
»No, ali ni brhka?« je vzkliknil Roudic, se ustavil z bratom nekaj korakov spredaj in ga ves žareč od ponosa sunil s komolcem.
»Čestitam, dragi brat. še lepša je kot pri poroki.«
Onadva sta še naprej kramljala. Tako zatopljena sta bila v razgovor, da nista ničesar videla, ne slikala.
Tedaj je pevec s široko kretnjo snel svoj sombrero in kar na ulici zapel z odmevajočim glasom:
»Pozdravljen moj dom, kako svet si in drag, kako mi privabljaš ...«
»Glej no! Stric je tu!« je vzkliknil tisti, ki so mu pravili Nautais.
Sledilo je burno {»ozdravljanje in objemanje. Predstavili so jima učenca. Nautais ga je premeril z zaničljivim pogledom, a gospa Roudic mu je rekla nežno:
»Upam, otrok moj, da se boš pri nas dobro počutil.«
Nato so vstopili.
Pogrnili so mizo za ozko hišico, v majhnem, jKisušenem in zanemarjenem vrtičku, polnem sočivja. ki je šlo v cvet in odcvetelili rož. Ostali vrtički, ki so bili med selioj popolnoma enaki in jih je ločila samo žična ograja, so se raztezali vzdolž stranskega Loirinega rokava, na čigar bregu se je sušilo razobešeno perilo, ribiške mreže, konoplja in ki je odnašal s seboj vse ostanke delavskih gospodinjstev.
»In kje je Zenaida?« je vprašal Labassindre, ko se je vsedel v uti za mizo.
»Vedno moramo k večerji brez nje.« je dejal Roudic, »vsak čas bo tu. Na gradu je v službi. Izvrstna šivilja je postala, primojdun!«
»Pri .starem' je v službi?« je zakirčal Labassindre, ki mu njegov sprejem še ni šel od srca... »No, krasno! Strašno prijetno se monda počuti pri tem ošabnežu, nadutežu.«
Pričel je zabavl jati na direktorza in pri tem mu je pomagal Nautais, ki je tudi imel svoje razloge, da je bil nanj jezen. Stric in nečak sta imela vse pogoje, da sta se med sabo lahko razumela — kolikor se rokodelec in umetnik pač moreta razumeti. Oba sta bila toliko nadarjena, da sta se lahko osamosvojila v svojem okolju in bila prav toliko samosvoja, imela' svoje navade in razvade, da ju ni bilo mogoče več iz njega rešiti. Dva izgubljenca, ki spadata med najnevarnejšo in najnosrečnejšo vrsto ljudi. Dva nezmožna stremulia, ki vse mrzita in vsem zavidata.
»Motite se. Prav nasprotno- odličen človek je...«, je oče Roudic branil svojega ljublje-
nega šefa. Mogoče je nekoliko strog, ker zahteva disciplino. Toda to je ]>otrebno, saj ima dva tisoč delavcev pod seboj. Brez nje ue bi nikamor prišli. Ali ni tako, Klarisa?«
Ob vsaki priliki se je obrnil k svoji ženi; imel je opravka z dvema dobrima brbijačema in on sam ni bil posebno zgovoren. Toda Klarisa je pripravljala večerjo. Sicer je pa predstavljala brezbrižno osebo, vase zatopljeno, počasnih rok, blodečega pogleda, brez volje in notranje razdvojeno.
Na srečo je Roudic dobil pomoč, in še prav izdatno pomoč. Vstopila je Zenaida. Bila je debela, majhna bunka, rdečelična in zasopljena. Z vso odločnostjo se je vrgla v boj. Ni bila lepa. Zavaljena, kratkega telesa in čokata je bila podobna svojemu očetu. Resnično: izgledala je kot omara. Toda n jene goste obrvi in štirioglata brada so kazale wliko odločnost in voljo, medtem ko je obraz njene mačehe izražal prav toliko slabosti in brezbrižnosti.
Niti toliko se ni pomudila, da bi snela velike škarje, ki so ji kot sablja visele ob boku, niti toliko časa si ni vzela, da bi odpela predpasnik, ki je bil ve« prebotlen s šivan-kami in iglami, da so njena pogumna prsa izgledala, kot bi imela oklep — kar k Jakcu se je vsedla in se neutegoma vrgla v boj. Pevčeva in risar jeva zgovornost je nista prav skrbeli. Kar je mislila, je povedala mirno, prijazno in preprosto. Samo kadar je govorila s svojim bratrancem, ji je pogled postal ostrejši in^ glas neprijaznejši.
Nnntais se je obnašal, kot da tega ne vidi, smatral vse za šalo in odgovarjal z zbadljivkami. ki je pa niso potolažile
»In jaz sem ju hotel poročiti,« je napol v šali, najx>l zares dejal oče Roudic, ki je poslušal njuno prerekanje.
»Nisem bil jaz tisti, ki je odklonil,« je dejal Nantais, se smejal in gledal svojo s'e-strično.
»Odklonila sem jaz,« je dejala Bretonka, namršila svoje strašne obrvi in ne da bi povesila oči... Moram si čestitati... zdaj, ko vidim, kako stoje stvari. Sicer bi zdaj že ležala na dnu reke iz žalosti, da bi vas imela za moža, moj lepi bratranec!«
To je rekla s takim glasom, da je njen lepi bratranec obstal za trenutek kot prikovan.
Tudi Klarisa je bila razburjena in njene objokane oči so proseče iskale pogled svoje pastorke.
»Poslušaj, Karel,« je dejal Roudic, da bi obrnil pogovor v drugo smer, »dokazal ti bom, da je direktor dober človek. Našel ti je sijajno službo vtovarni v Guerigny in mi naročil, naj ti to sporočim.«
Za trenutek je nastala tišina Nantais-ju se ni mudilo z odgovorom. Roudic je prigovarjal:
»Zapomni si, dečko moj, da boš tam imel veliko boljše pogoje kot tukaj in ... in ...«
Pogledal je brata, ženo, ličerko, da bi mu pomagali končati stavek.
In bolje je oditi, kot izgubiti službo, kajne stric« je surovo vzkliknil Nantais... Prav! Če me ne rabijo več, naj me odpustijo; raje imam, kot pa da bi ravnvi z menoj kot z barabo, ki mu zadržujejo plačo, da bi se ga iznebili.«
»Prav ima, primojdun!« je vzkliknil Labassindre in tolkel po mizi.
Prepir se je zaostril. Roudic je dejal nekaj krepkih, toda Nantai« se je dobro držal. Zenaida je molčala in ni izpustila iz oči svoje mačehe, ki je sunkoma vstala od mize, čeprav ni imela nobenega opravka.
»In vi, mama.« je končno vzkliknila, »ali niste tudi vi tega mnenja, da naj Nantais raje odide?«
»Seveda, seveda,« je naglo odgovorila gospa Roudic »Mislim, da je najbolje, če »prejme ponudbo.«
Za Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani; Joži Kramar!!
izdajatelj; inž. Jože Sedla
Urednik: Viktor Cer.iiS