t*. % g ^ Cm \ % poglejte na števili A $ >m n dan, ko Vato n o.^ V V teh časih splošne^ v § m, potrebn- je list V* £ % * Skušajte imeti nar$ ^ ^-^rej plačano. GLAS NARODA IM-slotfeifskili flelavcerr Ameriki. _Reentered as Second CUm Matter September 25th 1940 at the Pea* Office at New York, N. Y, under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 170. — Stehr. 170. (Telephone: CHelsea 3-1242)! NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 2, 1943. — ČETRTEK, 2. SEPTEMBRA, 1943 VOLUME LL — JjETNIK JSL BERLIN ZOPET BOMBARDIRAN Sinoči so zavezniški aeroplani že zopet bombardirali Berlin in nanj vrgK 1800 ton zelo močnih raz-streljiv. Proti bombnikom je priletelo kakih 500 nemških zasledovalnih aeroplanov, toda jih nifco mogli zadržati aH pa pregnati. 41,000 Nemcev ubitih v Donecu Rdeča armada, ki prodira v Donecevem bazenu, je uničila nemško armado 120,000 mož, izmed katerih jdh je bilo 41,000 ubitih. Poleg tega je 'bilo včeraj u ■Nemški letalci so pri tem napadu pokazali popolnoma novo taktiko in so iz višine spuščali razsvetljevalne bombe, da so mogli videti napadalne bombnike. Navzlic velikemu število sovražnih aeroplanov pa so zavezniški bombniki povzročili velikansko škodo in so izgubili 47 bombnikov. Ko so zavezniki pred enim tednom bombardirali Berlin, so izgufbili 56 bombnikov. Uničenih je bilo mnOgo nemških aeroplanov, toda poročilo ne pove, koliko*., Napad se je pričel o polnoči, ravno ob četrti obletnici nem škega napada na Poljsko. Bom be so padale 45 minut. Nad Berlinom so pokale razsvetljevalne bomibe bombe, po njego vih ulicah pa so raabijalne bomibe vršile svoje grozotno u ničevalno delo. Ko je bilo bombardiranje končano, je mesto na mnogih krajih gorelo in sij požara je bilo mogoče videti na razdaljo 70 milj. Aeroplani, ki so leteli proti Berlinu, so bili vso dolgo pot v bojih g sovražnimi aergplani-PrvT sovračbir napad je bil že 400 milj pred Berlinom. Iz tega napada morejo Nemci sklepati, da bo Berlin navzKc še tolikemu številu obrambnih aeroplanov neprestano bombard i ran, kajti zavezniki so Naciji pobili Dance s strojnicami Stockholm, 1. sep. — Begunci, ki so pribežali iz Danske na Švedsko tekom nemirov, ki so zajeli vso deželo, so povedali, da so nacijski vojaki in gestapovci streljali mirno prebivalstvo ravnotako, kakor one, ki so bili soudeleženi pri izgredih. Na nekem kraju je čakala bitih 6000 Nemcev, ko so skušali vstaviti rdečo armado v njenem prodiranju proti Stalinu, Poltavi, Briansku i n Smo-lehsku na 600 milj dolgi fronti. Nemški poraz pri Taganro-gu je bil največji za porazom pri Stalingradu, kajti ubitih je bilo okoli 41,000 vojakov, ujetih pa 5100. Da bi zama6ili veliko vrzel, ki so jo napravili Rusi pri Ta-ganrogu, so Nemci s severa poslali proti jugu močna oja-čenja. Rusi pa so takoj pričeli močno ofenzivo jugezapadno od Vorošilovgrada ter so prodrli 6 milj v smeri proti Stalinu. Nemška poročila naznanjajo, da Rusi zbirajo velikansko armado ob srednjem toku Doneča in če bodo Rusi tudi na tem kraju prebili nemško črto, bo Nemcev? CHURCHILL ŽELI, DA PRIDETA JUGOSLOVANSKI IN GRfiKI KRALJ NAZAJ NA PRESTOL — PO ŽELJI LJUDSTVA kot pa jih je bito pri Taganro- gu- Ruski aeroplani so bombar-' dirali nemške vlake in karavane trukov med Miariuipolom in trdno' Taganrogom; več vlakov je bi-sklenili, da a svojo zračno silo 1® razbitih in tlnicer^h nad 100 prisilijo Nemčijo k predaji, trnkov. Poleg tega je bilo tudi Nebo je bilo tekom napada ustreljenih 25 nemških aero- deloma zakf Ro z oblaki, toda Planov- _ letalci so mogli natančno vide-j ti nemško glavno mesto v pla- Smrtna obsodba menih. ! v Cedovcu ALI SE JE OFENZIVA NA PACIFIKU PRIČELA? Vse izgleda, da se je splošna ameriška ofenziva proti Japonski na Pacifiku pričela, ker so bojne ladje obstreljevale otok MaTOue, ki se nahaja samo 1185 milj jugovrfiodno od Tokia. O-tok Marcus, ki se nahaja med Japonsko ter otokom Wake in Maršalovimi otoki, ima površine komaj eno kvadratno miljo, toda na njem je mogoče napraviti letališče, s katerega bi a-meriški bombniki mogli napadati japonske postojanke na raznih otokih in tudi japonska mesta. Da se je ofenziva proti Japonski v resnici tudi pričela, je mogoče sklepati iz besed a-meriškega vojnega pod tajnika, ki se nahaja v Avstralijj in ki je rekel, da ofenziva proti Japonski ni več daleč. Ameriške izgube v sedanji vojni Kot kaže uradno izkazilo v Washington^, je bilo v dosedanjih bojih Ubitih, ranjenih ali pa pogrešanih 103,932 ameriški vojakov. Do zadnjega tedna je imela armada 69,358 izgub, mornarica 21,556, marini 7904* obrežna straža pa 363. Od trgovske mornarice jih je 4751 ubitih ali pogrešanih. Pomanjkanje farmskih delavcev Albion, N. Y. — Edward Heher, upravitelj velike tvorni-ce za prezerviranje živil, je dejal, da bodo morali ljudje opraviti brez prezerviranih živil, če se ne bodo potrudili, da pomagajo pri pospravljanju in konzerviranju istih. Vladni in državni uradniki so tekom preteklega tedna obi skali farmsarje v zapadnem de-ku države New York in so potrdili izjavo upravitelja He-he rja, posebno z ozirom na ta del države, kjer bi rabili res ti- PREDSEDNIK SE JE VRNIL Predsednik Roosevelt se je v pondeljek vrnil s konference v Quebecu in je takoj pričel nove konference z vodilnimi možmi. Na teh konferencah bodo razpravljali v prvi vrsti o vojni proti Japonski. Po končanih konferencah s ChurtiiiHom v jtorek prejšnjega tedna Tri po govoru v'tcanad-skem parlamentu naslednji dan je predsednik bil na oddihu v nekem neznanem kraju. Po svojem prihodu v Washington je imel predsednik konferenco s kitajskim poslanikom dr. T. V. Sungom, ki je bil tudi navzoč pri konferencah v Quebec«!. Na vprašanje, o čem je razpravljal s predsednikom, je kratko odgovoril: "Saj si morete misliti." s oče delavcev, dobiti pa jih morejo komaj po nekaj sto naenkrat. Precejšen problem nudi dejstvo, da dozoreva mnogo pridelkov kar naenkrat, ker je bila letos pomlad precej- zakas-njena. Za armado je zelo važno, da se spravi kolikor mogoče paradižnikov, ker vojaki porabijo zelo veliko paradižnikovega soka in "ketebupa", da s tem pridodajo okusa mnogim pre-sušenim živilom, ki se uporabljajo v vojašfeSh kuhinjah. Vojaštvo nudi farmarjem in tvornicam za vkahavanje veli- zadevrie oblasti neprestano a- pelirajo na ptibliko, naj se zgane in priskoči na pomoč pri pospravljanj« pridelkov. Ženske, šolarji, starejši ljudje, vsak, ki more opravljati kako delo na farmi, je dobrodošel — in nobenemu ni treba delati zastonj. Farmski zrak je tudi za marsikaterega mestnega prebivalca izredno koristen. ZatC, mešča-hi, na farme, da bomo- imeli pozimi kaj jesti! IMENOVANJE "KON ZULTE" V LJUBLJANI Poroča Jugoslav Conformation Center, New York. . V našem biltenu št. 194 od 26. avgusta smo v izvirnim poročilu iz Ljubljane prinesli vest, da je bila imenovana v Ljubljani začetkom junija ta-kozvana konzulta — zadnje Graziolijevo delo. Naša vest pravi, da imenovani niso bili zvedeli o svojem imenovanju iz časopisov. V -zvezi g tem je zanimivo naslednje poročilo iz Bazovioe, št. 7 z dne 27. 6. 1943: Korperacija svobodnih-pro-fesionistov in umetnikov je bala ustanovljena v Ljubljani — Predsednik inž. Ptirkmajer. Odbor : dr. Andrej Kuhar in Stanko Knez za pravni in trgovski pododbor; dr. Oton Rejic in dr. Kmet za medicinski pododbor; inž, Boleslav Likar za tehnični pododbor; dr. Branko Vrčon in prof. Saša Šantelj za umetniški pododbor." La G-uardia odpotoval Včeraj popoldne ob 5. je župan New Yoika La Guardia odpotoval z letalom od La Guardia letališča v Kansas City, Mo., da se udeieži konference živinorejcev. Mountbatten v .Londonu Lord Mountbatten, novi zavezniški poveljnik v jugovzhodni Aziji, se je sinoči vrnil v London. Mountbatten je takoj odšel v urad Združenega štaba za vojne operacije. Ameriški farmski veščaki v drugih deželah Washington. — Združene države pošiljajo v zunanje dežele svoje farmska veščakto, da pomagajo razviti njih živilsko produkcijo in razširiti njih možnost doprinosa v tem pogledu za vojne in povojne potrebe zaveznikov. ___ Te vrste ameriška pomoč je Naciji aretirali škofa Istanbul, l! sep. — Mgr. grof . . „ „ ... Clemens August von Galen, ka-| Rozine in suhe cesplje pn toliški škof v Mhiensterju, je bil dejo nazaj na odmerke aretiran potem, ko je napravil j Washington, 1. sep. — Suhe pridiko, tekom katere je obso- češplje in rozine bodo zopet od-dil počenjanje Gestaliko, gorja in lakote na Kitajskem. ■ Poseben strokovnjak 5e Wl potreben za Mehiko;, El Salvador in za druge dežele, ki imajo vsaka svoj poseben poljedelski problem, katerega je treba rešiti s pomočjo modeme znanosti za poljedelstvo. Mehika ima velik problem z raznimi uničevalci. H r o š č,i škodljiv mrčes in še dapgi škodljivci so velika nadloga poljedelcu. Iz tega razloga je bil poslan v Mehiko poseben ekspert. H. C. Smith, ki se Tazume na uspešno uničevanje vseh škodljivcev poljedelstva/ Združene države upajo, da bo tako medsebojno sodelovanje pomagalo dvigniti standard kmetovalce povsod, obenem pa bo na ta način zagotovljena zadovoljiva zaloga živil za prehrano evropskih in drugih dežel po vojni in še tekom vojn$, ' • t , I 1A MOLU V*0 KOT 'T* r ^ na dan doDtvatt. i I \ ))C 'GLAS NARODA" | /f ro POfrn NAIATNOR M DOM ClTAJTE, KAR VAfl ZANIKA » ■ " ■■ ■SSBBSjBhU gruča ljudi na puuiiciiu i a nemški vojaki, ki so ravno prišli mimo s strojnicami, so začeli mirne ljudi pobijati. Trije moški so se smejali in pogovarjali; kb so šli mimo nacijski vojski in vsi trije so bili na mestu tftpti. Sedaj se je dežela pomirila, ker so naciji uvedli svojo kruto želežnO'metodo, toda pasivni odpor se nadaljuje in produkcija zaostaja. Danske ladje, ki so odbrzele v švedske vode tekom revolte, so bile po ukazu švedskih oblasti prepeljane v vodovje mornariške base pri Karskroni. Danske posadke so ostale na ladjah. Ostalim pobeglim ladjam se je včeraj pridružila tudi ena podmornica, ki se ji je posrečilo uiti. Naciji so včeraj dovolili kralju in kraljici prevoz po predmestju Kodanja in ljudje so 6e zbrali v gručah po ulicah vziic -ostri pmpbVBdi; Kralj stTjrna' glavni ulici za hip ustavil in je spregovoril ljudem nekaj besed, ki so bile lahko razumljive na dva načina. Dejal je:< "Veseli me, da se še govori danski jezik v moji stari očet-njavi. Nadaljujte!" Tako je kralj prav pred nosovi naci -jev spodbudil svoje ljudstvo k nadaljnemu odporu — njegov voz je namreč spremljala močna nacijska straža. stre Metaxsovega,režima, ki so skoz in skoz fašisti in so posnemali nemško-italijanske metode vse do časa, ko je Grčija padla. Grški guerilci, katerih gibanje obstaja iz vseh protifašističnih elementov in strank, so že odprlo povedali, da grško ljudstvo ne mara nazaj kralja Jurija po tej vojni. Jugoslovanski kralj Peter II. še ni imel prilike storiti v svoji deželi, kot vladar, drugega, kot to, da je š svojo vlado ubežal. Dolžnosti,, ki jih ima, kot kralj v zamejstvu, so malenkostne v primeri s tem, kar trpi jugoslovansko ljudstvo na terenu. Cemu bi Jorej omaho-.^fcojuti sestavam prebu^ ci Jugoslavije ne-omahujejo-v svoji borbi, ampak, polagajo neizmerne žrtve na oltar osvobo-j jenja, ki naj bi bilo to pot re-' snično v vseh ozirih. V svojem zadnjem govoru je >remier Churchill med drugim K>vedal tudi naslednje: "Ob tej priliki pošiljam be-v iedo vzpodbude ... kralju Gr-ije in Jugoslavije, ki nista ni-:dar niti za trenotek omahova-a v svojih dolžnostih in kate-a želimo videti nazaj na pre-itolu potom izraza svobodne •olje njunih osvobojenih ljud-ttev." Selwyn James pa piše v krat-cem uvodniku v "PM", da ni •es, da bi grški kralj Jurij ne j >rl nikdar omajan v svojih lolžnostih. Ko se je leta 1935 povrnil iz ia^nanstva, je oblju-| >il Grkom vlado po volji veči-le . . nekaj mesecev pozneje je rfDj^vilj^larnent, proglagil rojno stanje in naznrfmi, aa"poa }ira diktatorstvo "Metaxasa. Ddkar je Grčija xx»d nemško o-cupacijo, je grški kralj obdržal-v svoji ubežni vladi mini- Specijalno sodišče v Celo v- ^ cu je obsodilo na smrt Marijo IFelner iz Ziljske doline in J Franca Žoharja iz Pečnika pri ^ Mariboru, ker sta zaklala 20 ^ ^ prašičev, 2 kravi, 4 telice in 7 ^ telet in prodajala meso po zvi- i šanih cenah. (Posneto iz Bazo- ( vice dne 57.6.1943.) , i i Koristno odkritje , Dr. C. G. Harootian iz Wor- ^ I ceste r, Mass., je naznanil, da je . .odkril zmes, kli je sestavljena \ li^ zmletih kosti goveda in je iz- ^ redno učinkovita proti gnitjn ! zdb. Zdravnik je to kostno mo- . , ko uporabljal na ljudeh in do-jgnal, da so bili uspehi sijajni. Skoro istočasno je objavila l zobozdravniška zveza nov na- , čin zdravljenja zobobola. Uporablja se sodium fluoride, ki prežene zobobol za vedno. Tudi I poiskusi s fcm -zdravljenjem I so se dobro obnesli na ljudeh. ! ali druge kandidate za to mesto. Aurelio trdi, da je pri vsej (stvari nedolžen in da ni niti I vedel, da je Costello raketir. j Vsako investigacijo pred vele-poroto bo pozdravil, ker bo i-, mel priliko zagovarjati in bra-j niti svoje dobro ime. Čudno je, da trdi tudi Costello, da se mu dela velika krivica. Enemu re-porterju je celo povedal, da se (dAndanes na svetu ne izplača biti dober človek '—- on je skušal živeti kot poštenjak, pa se > mu je sedaj takole zagodilo. TAMMANY SI JE ZBRAL DRUGEGA KANDIDATA, New York. — Magiatrat Aurelio, katerega nomtnanajo i titt vrhovnega okrajnega sodnika, v New Yorku je pomagal iz-poslovati raketir Costello, bo najbrž navsezadnje ostal osamljen, ker politikaši okrog Tam- j many si hitro umivajo roke in so tudi že imenovali novega1 kandidata, Vincenta In*pellito-j terija, ki tbo kandidiral na ta-kozvani i'Integrity Party" li-J sti. Impellitteri je bil enkrat pomožni distritkni pravdnik. J Odkritje # politične afere z nominacijo Aurelia je povzročilo med politčarji precej zmede. Bert Stand, tajnik Tamma-1 ny Hali organizacije je odsto-1 pil", ter podal resignacijo tudi kot tajnik Državne atletske (rokoborske) komisije, ki mu je letno prinašalo $5,250. Distriktni pravdnik pogan je zaposljen z nadaljnim razi-' skovanjem delovanja raketirja Costella in obenem se pod njegovim vodsfvom ^slednje morilce znanega italijanskega an-' tifašiista Tresca, ki je bil u-J streljen, ko je bil na poti do-' mov iz uredništva lista "II Martello." Ker kandidat Aurelio noče ^ odstopiti od »ominacije za 80-( dnijsko mesto, sta tako obe stari stranki, ki sta ga prvo-, tno nominarali, prisiljeni, da delujeti proti lastnemu kandidatu in

vsak teden določi za nakup vojnih bondov. Vse to je za navadnega delavca težavno, toda vojna poseže v vsako hišo in vsakdo mora prinesti svojo žrtev, da bo sovražnik, premagan in strt, tako da dolgo vrsto let ne bo več mogel dvigniti svoje glave. — Združene države , se ne bore, da «i pridobijo novega 0-zemlja, ali da podjarmijo druse* narode; bore se, da na svetu ohranijo demokracijo in da osvobodijo narode, ki jib je Hitler zasužniL Zato moremo tndi mi, ki smo se priselili v to deželo, k i nas je sprejela z a svoje državljane, s t o -riti vse. kar je v moči, da vladi pomagamo, da ameriška SONART % REKORDi Lepo Melodijo! St»Mff71—Na Marijane«, polka Kje bo moje roClce Marička pegla—polka Duqnesne University ffcfcmi^ orkester fit MSTO—Tereclnka potka Na planincah—valček Jerry KoprivSek ta ocfcMter Za to«, canlk ln cene p)o»&jm» obrnite na: J0HN MAR8JCH, Int, W W. 4U SL, New M armada v tej vojni zmi^a, kajti z njeno zmago bo osvobojena dežela, v kateri smo se rodili. Devetega septembra se po celi Aimerrki. prične kampanja za tretjo vojno posojilo, ki se bo končala 1. oktobra. V tej kampanji hoče zaikladniški iirad potom prodaje bondov dobiti v svojo blagajno 15 biljonov dolarjev in samo za državo New York je določena kvota skoro 5 biljonov dolarjev. Oeelo te kampanje je "Podpri napad z vojnima bondi!" Vsakdo je že prav gotovo kupil vec vojnah bondov, pa vseeno bo vsakdo tekom septembra kupil najmanj en bond tretjega vojnega posojila. Z nakupom bonda kupec vladi samo posodi denar na visoke obresti in vsak bond tedaj pomeni prihranek za poznejše čase, ko bomo denar potrebovali. Po vseh mestih in. tudi najmanjših krajih dežele so biJi vstanovljeni odbori, ki bodo vodili kampanjo za prodajo bondov tretjega vojnega posojila. Prav gotovo se bodo naši rojaki pokazali, da so lojalni do naše aftieriške vlade in bodo po svoji moči kupili kar največ bondov. Res je: davki so zelo visoki; po odbitku zneska, ki je neobhodno. potreben za življenje, je treba vsak teden od plače odra jtati vladi 20 odstotkov za davke; za nakup bondov je večinoma odtrganih 10 odstopov plače vsak teden. Če vse to izračunamo, gre, zelo veliko našega zaslužka v vojne namene. Pa če pomislimo, da so tudi plače^primerno visoke in je dela toliko, da delaveev še primanjkuje, tedaj bo mogoče pogrešiti še kak dolar, s katerim bo mogoče kupiti bond tretjega vojnega posojila. V našem srcu mora biti trden sklep, da mora biti izvojeva-na zmaga za vsako ceno in k temu borno pripomogli, ako bomo kupili vojne bonde. Velikanske vsote požre vojna in narod mora vladi pomagati, da te izdatke zmaga in je vsled tega potrebno, da vsakdo kupi toliko vojnih bondov, kolikor mu dovoljujejo njegove razmere. Vedno pa naj ima vsak kupec bondov v mislih, da je ta denar vladi posojen in um iBo plačan z visokimi obrestmi. Za vsake tri dolarje, s katerimi kupite bond, boste čez deset let dobili štiri dolarje. V kateri banki morete za tako visoke obresti naložiti svoj denart Kupujte bonde, pa boste pomagali vladi, pomagali boste našim vojakom do zmage in pomagali boste sami sebi! Mati je iadrmna.la — dete je utonilo New York. — Šestnajst let stara Mrs. Ar lene Holman, žena poročnika Holmana, ki mu je SA let, je rada puščala svojega deset mesecev starega t inčka v banji, kjer se je igral k svojim 44 vojakom'katerega je premetaval in se po svoje t nagovarjal z njim. Mlada mati je med tem lahko v miru o-pravila svoje delo po baši. Včeraj pa se j« ženska pripravljala za odpotovanje na obisk svojega moža in se je dokaj utrudila s pakiranjem. O-troku je bilo poleg vsega vroče in je silil v banjo Mlada mati mu je ustregla, ter še odprla mrzte Yodo, ga je bilo j banji hladnejšo. Skrbno je odstranila zamafiek, da se voda ne bi nabrala v banji . . toda usoda je hotela, da je fantkov soida-tefc, s katerim se je igral, padel naravnost v oW YOBK CITY " (5x) KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali m m). BJ^CEPTI VS£H NARODOV SteMic samo > ; , .-> ' . 1 » ■^"ICnjig* jje trdb vezana in, ima 821 Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi t jezika naroda, kima je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za kuhanje in >• hočejo ▼ njem čimbolj lzveibati in kpopdaHL - — " 1 Naj-očite pn^^fc^v KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. : s«**** u, g. -GLAS NARODA" _cwoct ^ _ Čraakg«kp».>PiHiS rlpSB^TJLm lopata. Bw. Plač* U fcnrtww at the spoemtftm sad »flfln— d abor« oCOoart; 218 WB8¥ 18tb STBEBT, NEW YOBK 11, N. X. ■ IN ——r- m JJI I ~~TM*rM~m-T 50th Year -Glas Nindt" la Issued trmej dayaxceptSat^irfays, Jiandaja and Holidays. Subuiptlan T»ariy »T._Adrertto«n«rt on Afwwnwat, ZA. CEUO LETO VBLJA LIST ZA. ZD BOŽE NE DB&4VE IN KANADO: $7.—; ZA POL LISTA «SJS0; ZA_ČETRT USTA »2.—. -——.....-i ...—i- . ■ , -—-- ♦■Gin Naroda" Uhaja raald dan lKram« aobat. nadrij la praaalkor. "GLAS NARODA", fl« W«ST Mtb SIBBBT. MV IMK 11« N. X TOepbMe: CHelaea S—1243 ... • f^ < aenju^ejo zmago z mirom. Ze j pretekla vojna bi jim bila mo- j ^la po&azati globine prepada. ^ ki loči ta dva ppjma. Ni je žmage, ki bi mogla biti bolj popcina kot ona, katero -so praznovali zavezniki 11. no- * vembra 1918. A kljitb temu je ' oetala brezuspešna, ker je voj-ni 20- stoletja sledil mir 19. 1 stioletja- Dta je bistvene v aznoeti in j neobhodno potrebno poraziti osisee, o tem nikdo ne dvomi. Značaj poraza in zmage pa je \ etvar, katere važnosti ni mo-fjoce precenjevati in katere ee j ne sme zanemarjati. Sicilije pad nismo zasedli za Viktor Emanuel a in Badoglia» zavzeli smo otok, da. svet osvobodimo takih vladarjev, iki kot Ema-nuvl in Badoglio zapuščajo svoje Muaeolinije in Hitlerje le v tiienotku, 'ko so poraženi. Brez dvoma Franklin D. Roosevelt, ki je prišel v Belo hišo 4. marca 1933, najbolje lahko sodi o tem, da interesi privi-lfiffij in tradicija udobnega življenja ni najvažnejša poteza v značaju povprečnega Ameri-kanca- Tovornim, da-li bi F. IX Roosevelt l<4a 1943 še ' poskušal Tesno zagovarjati vlogo, katero je igral Roos^-ivelt iz leta 1936 do 1938 v ! vzdrževanju politike proti intervenciji na Španskem Prihodnje generacije bodo težko, desetkratno plačevale, ako bi on ali Churchill zanemarjala te probleme v dobi« ki nas se loči od konca vojne- Kajti te dni v Quebecu so odločali ravno o problemih teh bodočih generacij. Volitve v Avstraliji so pozvale Curtina,. naj dinamično postopa v tej vojni- Navadni •ljudje iz naroda vsepovsod spoznavajo neobhodno potrebo te dinamikje in jo zahtevajo v rastoči meri, z rastočim poudarkom. Velikanska tragedija. tragedija največja vrste bo nastala, ako naši voditelji ne ppregiedajo, ako ne spoznajo, da je novi svet že tu, n nikdar in nikoli jim bodočnost ne bii odpustila, ako bomo še enkrat, že dmeič zahtevali od širokih ljudskih mas tako ogromnih in strahotnih žrtev za rezultat. ki bi ostai zanje btfez prave koristi. * . spustil pismo, ki ga je obtezii, ' na vrt svoje matere.- In mati je , prejela sinovo pismo. :;v. Nf Osiški ujetniki v Rusiji Nemški in italjanski vo^ni o-jetniki so iz Rusije poslali domov že mnogo pisem in dopis-;nic, v katerih svojim domačim poročajo, da ž njimi ruski vojaki zelo dobro postopajo in da jo tudi rusko ljudstvo ž njimi jako prijazno. Mnogo pravijo, da o s išče napačno sodi o ruskem komunizmu, j Ta sporočila so razposlala nemško in italjaneko poslani-jštvo v Istanbulu. Pisma in do-I pisniee 60 pisali tpdi razni vd- Isoki nemški in italjanski,častniki, med njimi celo feldmaršal Friedrtdi von Pattlus, ki je bil ' vjet v Staliagradu in 'ki se je pohvalil z ruskim postopanjem. ! , Glazbenikovo maščevanje .Pred.devejtiini Leti je Adolf Hitler, odstavil kapelnika Ber-1 Jinskega filliannoničnega orke-. stra Wernerja Janssena ter ga je izgnal iz Nemčije, ker ni ho-" tel iz svojega programa izpu-Z stiti MendeJlssohnove tretje simfonije. Janseen je sedaj v Holly-woodu in zasluži, več tisoč dolarjev na teden. Navzlic temu pa je še prevzel delo pri Dou-&(glas Aircraft Co., ki izdeluje bombnike, za $45 na teden. * 1 Tudi ropar ima usmiljeno : srce iZadnji ponočni gost se je od-r pravljal domov v Trinity Bar ^ v Bronxu, N. Y., ko sta vstopila dva moška m. naročila pir jačo od. natakana Frfinka" Hoffmaaa. j Ko sta popila, je eden med njima "potegnil revolver, ga na-meril na Hoffmana in. od njega zahteval denar. Hoffman mu je ° izročil $30 in je prebledel, ko g je drugi ropar svojemu tova-risu tdcazal: "Dobro, sedaj ga j pa vstreli." Hoffman je pričel govoriti o L_ svoji ženi in otrokih in roparja j sta bila tako gin jena, da sta ti-ho izginila. Novice z Osme ~ Kot smo v nedeljo pri pro-J -stavi nove mase B^v. Jerome P. Selaka izvedeli, je konzisto-)- rij slovenskega frančiškega re-i- 3a v Ghicagu sklenil, da Bev. r- PiT Petrjc ostane župnik župni-t. je sv. Cirila v New Yorku še — za nadaljda tri leta. Vsi. navzo-is či so bili te novice zelo veseli, kajti gospod župnik je med nami zelo priljubljen in njegova premestitev za župnijo ne bi pomenila .nič dobrega. Še na mnoga leta! Kje so šivilje? |S Vsaka Slovenka, to vemo, zna L šivati, zna si sesiti obleko in'f šivati, kar spada v področje pridne gospodinje. ( ^a je bil te dni tako lop o-glas v ">G. N.*' pod naslovom . *'Ali prispevate svoj deležf"j,J oglas, ki išče šivilje za pajame 1 in bolničarske 'uniforme. Ob- ' ljubljena je dobra plača, stal- 1 no delo j^za prekourno delo pol- ^ druga plača. Ali ni to dovolj c vabiljivof Pa se je drnoba, ki * je oglas naročila, pritožila, da ^ se za delo ni oglasila niti ena * SSlovenka. Vemo, da je dovolj naših žena, ki znajo šivati in \ bodo tudi lahko za dobro plačo)i šivale pajame in uniforme za! ^ bolničarke. 1 Šivati uniforme za bolničar-]1 ke je tudi patriotično delo, kajti bolničark armada potrebuje brez. števila in kot veste, imajo bolničarke svoje uniforme, katere je treba napraviti, * pa šivilj primanjkuje. . Kaj mislite o tem one rojakinje, ki ste brale ta oglas, pa se zanj niste zmenile? Če tedaj hočete opravljati patriotično delo in pri tem za-■ služiti še dober denar, pojdite » takoj k Mselrose Company, 355 > Broadway, New York City. , Bombardir prinesel materi pismo Ko ee je 'bombardir Bruce: ' Crawford vozil s svojim bom-1 bnikom nad Benton, Pa., je K C P I T B * - UNITED STATES WAR SAVINGS" - BONOS i» STAMPS 500 LET STAE ČEŠKE SIMBOL. iKakor je pri nas lipa narod- - ni simbol, tako imajo na Češkem za simbol najstarejše oe- - ško drevo, 60 metrov visoko 3 smreko.. Sedaj je ta smreka v i "popravilu." (Strokovnjaki so 1 se odloČili, nastale votline in d gnile dele podložiti z betonom, rJda bi smreka lahko dalje ras- - tla. Računajo, da je ta sim- - ^bolična smreka 500 let stara. 3 Prostor okoli nje bodo progla-e sili za narodni park. L V • r ll. - 1 11 »■ RAZGLEDNIH 1 AvstraKJa in Quebec /KapUal k. L. IiAfiKL pogodbam, ki bodo vojno kon-čaie. Značilno je za konferenco v Quebecu, da Sovjetska Umija v njej nima svojega zastopnika- Značilno 'je, da ni videti jasno, odkritosrčne izjave glede t>odocnoBti italijanske de-i fnokracije. Značilno je, da so težave v pogledu priznanja francoskega narodnega komiteja- , Kkjor stvar pazljivo oposmje, se ne more ubraniti vtisa, da , i so v pogledu izkoriščanja zmage na delu v prvi vrsti sile, ki skušajo ohraiiiti red in da je | vpliv teh sil mnogo močntejSi I kot oni, katerega imajo sile ! stremeče za spremembami. Toda Churchill in Rooseve-lt bi 'morali uvideti,.da bo nemosro-če vzdrževati še nadalje v Evropi oblast tradicionalnega reda kakor hitro bo zlomljena •politična oblast Nemčije. AJko bomo poskušali obdržati ta stari tradicionalni red, bomo le na široko odprli vrata dolge dobe razrednih boiev od Visle do Rokavskesra zaliva. Negle-de na končni izid tth razrednih bojev je* za gotovo, da bi v nobenem slučaju ne privedli do 5Vobode in do dernoforacije' Nikdo ne more biti zadovoljen z razmerami, v katerih Franco in ljudje, ki eo mu po-I diobni, ostajajo voditelji, od-Rotvorni za usodo svojih narodov. Vsaj Churchill, predvsem on bi mogel zdaj vedeti, da je ruska revolucija spremenila mišljenje širokih mas človeštva. Socialni in gospodarski sistemi se bodo morali hote ali nehote prilagoditi tem novim (perspektivam. Bistvo te vojl ne je — kar je Wallace pravilno spoznal — da je privedla do stoletja navadnega otoveka iz naroda. pa zahteva od ttat, da se pripravljamo že zdaj na njegov prihod. Mračno in grozeče jasno je , Dostalo, da naši predstavniki še ne mislijo tako. Bojim g!e, j da je vsak dan bolj res, da za- (GNIA) — Volitve v Avetra-[j liji morda oznanjajo, kakšni < bodo .odnosa ji y angleškem im-| periju z narodno vlado na An-'< gleškem. -Te voKtve ee niso 1 končale z odločno zmago Cur-1 ti na in delavske stranke, tem-'J steč kažejo t odi solidnost pod- < lage, katero ima delavstvo vi tem pacifiškem delu britanske- 1 ga cesarstva. Nove sile Be po- 1 racajo v dominijonib, ki se ne i bodo hotele povrniti naataj v svet izpred leta 1939. |< (Povsem jasno je, da me vem,«' da-li se možje, ki so se zbrali, v Quebecu, da dajo naši zmagi j' njene končne sraiernide, zave-', dajo teh vstajajočih novih sil', j Iz skopih Churchillovih besed * bi mogli zaključiti, da se jih ^ zaveda. Mno^o težje pa bodo opazovalci našli enega Rooee- ' velta, ki je tako plemenito o-znanil sVetu dne 6. januarja 1941 znamenite štiri svobode, v tem Rooseveltu, ki je odstranil Henry Wallace-a in dovolil j Eisenhower ju, da se zahvali sa vojsk i dinastiji, ker je «po-znala, da ji je Mjussolini postal nepotreben ter končno dopustil. da ^o- vefliki konderai počasi, toda sigurno prevzeli v ! Svoje roke vse odločilne ključne pozicije v Washin&tomu Težko je danes, reči, da je "sCew deal" več kot spomin, na nekaj velikega- Tn vendar,' kadar bo vojne konec, bo mir na sveta odvisen od zmožnosti • 'državnikov, da organizirajo nekakšen "new deal** za pre-iproste mase ljudstva. AJko 6 strani Churchilla in Boosevel-*ta ne bo nohtenih znakov, da bodo te zmožnosti državnikov, prišle do veljave, pač ne bomo, mosrii reči, da so naši izgledi, v bodočnost — tudi v slučaju zmage — tepi in polni sijaja. k Nfcdar ne bomo pseveč ponavljali dejstva, da je mir zgra jen že tafcrat, ko se bijfe vojra. I Takrat, in ne sole pozneje-. kdaj, se porajajo one ideje, hrepenenja, čt»tva in mižljen-ja„ ki bodo ustvarite značaj Sedaj $2 "Ko smo šli v morje bridkost?' SpisaJ EEV. KA7.IMTR ZAEJELAJSEK =, . 1 " 1 «*= -—** Tu gpodaj ptiobHnt nebtttri miwrjn oažih rojtkov in 3 = rojakinj, ki jib je pLiaUij knjice prejel od onih, ki so = s knjigo naročili in pre^itali. To j« samo ca del tek mnenj, = S ber radi poenanjaknjs prostora ni nofofe priobčiti varil. = CleTetand, O. — Vašo knjigo uKo smo ai v morje brid-koatl sem prejel. In če povem, da sem jo Se isti večer prebral do polovice in naslednji dan pa do konca, je dovolj priznanja za nje vsebino, . . Greaney, Minn. — Sedaj, ko bmo prebrala Vafio kpj&o: "Ko smo ffli v morje bridkosti", Vam hočem povedati, da tako zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo in jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi Jo mogla dovolj priporočiti vsem amerifiklm rojakom. • • • . j Aurora, 111. — Knjiga—Ko smo gu v morje bridkosti mi tako aelo ugaja, da. takoj naročim Se eno za svojo prijateljico. • • • Los Angele«. CaL — Sprejela sem potrta no knjgo "Ko ( smo Sli v morje bridkosti' in zelo se ni dopade. Tndi zemljevid Slovenije ml ugaja. Pokazala sem jo mjfLku, ki jo tndi hoče imeti. Tn poSiljam naročilo. • ♦ » Morgan, Pa. — VaSa knjiga nsnhi« vse priznanje in cato pa tndi aaslnži, da ptlde našim ljudem v roke. -' r Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko smo Sli v morje, bridkosti" ste storili veilko narodno delo. Želim, da bi se dfeala pa vseh nfcfib na«a*WmOi. jaz jo vsepi priporočam. Knjigo lajiko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 13th Street Hew Ybrk U, N. T. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnm^mmmmmmmmmmmm 4 5 - LETNO preiskuSNJ© IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVE&& i :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA _ s $1 ima . i- ■ _ " ■ 25,000 ČfrAffftr IN TRI JgUM^ DOLARJB¥ PREMOŽENJA 1 j * jm^-^ui^,-,^ - Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri AmeriSki Bratski . Zvezi« ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni« nesrečam in smrti ■■ig> "M lU-t -Lili * J Ako> drufttvo AJ3.Z. v veši naeel- - i ' Wni, vprašajte kraj«^ tajnika sa pojasnila, če ne, piiite na glavni I —T5^pfW^J^/1!^^6^®^^*^^^^^ '~ 1 ] \7ažnq za naročnike Pok« MMtova je «nMn» kfc iMte pmn9, Mffif lB* — Er* itefiiV4 Psronfnh. Martin Dolenc North Chicago in Woukegan, Math WarSek MarHaadt KštsmiUer, Fr. Vortopivec • Michif^o: Detroit, li. Plankar* ObUbolm, J. I; taj-nik B^ek, 10T Xrutnb^ Ave, Girad, Ohio;-in John Rovan, 62 Smithsonian St, Glwd, OWo- ." r Lokalni o^bor St 37, Cleveland, Ohio. — ( West Park okrožje, - Predsednica:' Ivana Zalar, 11920 Longmead Ave.?; tajnica: CecUša Brodnik, 4592: West 130th. St.; In blagjjfliearka: Jo-sephine ^Bixjak,^ 13.101. Cro^burn A^P- l J. J,'. J.J-^rw . . I J. ev'CSriia K^^orku slovesna sveta maša, " ikadt^ri ■bodo prisostvovali tudi zaetop jiiki jugosiov. koiwiilpia -in vlade, m-1—1-• ' astoiba' •* C AHA DJE A K < POOTAIr'MOfl S V ^ OEDSE, mmmmmmmmmmmmmmmmm '' LOKALNI ODBORI JFO, SS. Loka^ odbor St L Joliet, 111. Predsednik: Job. Zalar, 351t3 N. Chicago St, tajnik: John Adamih, 112$ Highland Are. In blagajnik: Louis Ko-smeri, 754 N. Hickory St. Lokalni odbor St 2, Cleveland, Oblo. Predsednik: Jofoi PoUbcl^ 6407 St Ctaur Ave.; tajnik: Frank Turek, 6117 St Clair Ave, in blagajnik: Joseph Okorn, 1096 East 68 Street Lokalni odbor St 3, CWshobn, Minn. Predsedaik: Frank Kne, 415—3rd Stv N. W.; tajnica: Margaret Janerich. 50? 5th Street, N". W, in' blagajnik: John Lomnth, 26—3rd Street N: W. Lokalni odbor it 4, Sheboygan, Wis. Predsednica: Marie Prisbtnd, 1034 Dillingham Ave.; tajnica: JolxaTtina MohaT, 1138 Dillingham Ave. In blagajnik : Martin Jelene, 1027 S. 8th St Lokabd odbor it 5, Milwaukee, Wis. Predsednik; John pblak, 215 W. Walker St; tajnik; Bey.'D. M. Sepiicar, 1210 So. 61st St. In blagajnik: Bev. Anton Schiffler, 823 W. Mineral St Mud* od^or St Ely, Minn. Predsednik: Anton Zbašnjik. Building; tajnik: Ivan Taozeli, Ely, Mian In blagajnik: Louis Champa, Sr., Ely, Minn. Lokalni odbor it 7. St Louis, Mo. Predsednik: Gfo. Kovacevich, 2£(03 S. Jefferson SL; tajnik': Easelio RniC, 401 B. Maroeaa St in bbigajnik: John Maraae. 2751 Park Ave. Lokalni odbor it * Qrijifo. ID. Predsednik: Anton Krapenc, 1636 W. 21 rat Place; tajnik: John Gottlieb, 1845- West Cermak Bd. In blagajnik: Leo Jprjoveč. Sr., 1§40 W. 22ntl Place. Lokalni odbor I, AVapkrfan, HL Predsednik: Anto«x Kobal, 1015 Commonwealth Ave^ North Chicago. 111.; tajnik: Jooeph Zorc, 1045 Wadsworth ftpnk Nkgode, 913 ^cAJ^ster'stTwan-kegan, IU. v Lokaiai odbor St 1«, Uoydell, Pa. Predaednik; Joseph MatiQfi; tfjn^k: Joseph Arhar. P. O. Box'139, in blagajnik: John Jereb. Lokalni od*or št 1L Butte, Moot Predsedpik: Charles Propp, 1144 East Second St.; tajnik: Ignacij Oraiem, 2039 Walnut St in blagajnik: Charles Lovsen, 201 East Park St. Lokalni odbor Vt 12, Pit^rglt, Pa. Predsednik: F. J. Kress, 218 — 57th St; tajnik: John DeŠman in blagajnik: Nick Povfie. Lokalni o*** St 13, F^U, Predsednik: Frank Kramar, P. O. Box 241; tajnica: Frances Gorenc, 925 Cedar Ave^ Sharon. Pa. in blagajnik: Joseph G arm, Sjr., 887 Cedar Ave, Sharon, Pa. Lokalni odbor St 14, Lorain, Old«. PredsednicaMiss M£ry E. Polutnik, 1711 East 30th St; tajnica: Matilda Qstatnric, 1848 Eaat 34th St. In hlagej-ničarlca: Hermina Zortz. Lokalni odbor U. 15, CDnUai, Ind. Predselnik: Anton Jarc, BB 2; tajnik: Prank Bregar, 1159 Anderson St. in Vlagaj oik: Frank PraSnikar, RB 2. Lokalni odbor St 1«, Saliva, Co^ Predsednik: Frank Usnik RFIX.72; uj-nica: Katherine D robnik, 421 East 2nd St in blagajnik: Leeds Skull, RT Box 180. Lokalni odbor St 17, Bock Sprgs, Wyo. Predsednik: Anton Starman, 1216 — 18th St; tajnik: Joseph Gosar. 41T mad^d in John Jenko, Jr., 1118 Clark St." Lokalni odbor St 18, Barbetron, Ohio. Predsednik.: Joseph I^aji, 196 — 22nd St, N. W-; tajnica; Jo^fchine Porok, 29-ieth St, N. W. fn hia^jnfk: Lodiš Arko, 1222 W. Wooster Rd. UMlai odbor St. If, Aw, Colo. PredsQaniik: Jobp Lovable, Box 262, Aspen, Colo. ■ ■ • . NA ZNANJE. Vke 6. s^t^ra 3^43, o?> ^ se Ijp odpela, sy^a maša v sl Zdi se nam, da bi naši ljndje v tej debeli kaj radi zaceli z ^abira^jem uporabni obleke, pričaktijemo, da jim bo nase vodstyo vsa navodila, ki so potrebna za organlfckaiio postopanje pri takem delo. Za postojanko §t. 8 JPO SS, John Grotiilieb, tajnik. Ghicf^o, 111- S. POTA • svojjom potovanja fitem obiskal prvo slovensko faimer-sko naselbino, ki se je nekdaj imenovala Eraintawn, Minn-Tam je rojak Gogala 4^1 iko6 sveta in so iz neobtesanih hlodov .postavili cerkev. Inl dokler so bili tam ■ slovenski misijonarji Buh, Tomazin, S^aitf Ter in drugi, se jfe naHbvnji imenovala Erainto^ ko ^o.pa priili misijonarji" tevtoiLskPS? nemilk^gft rodu, so toaaj prekrstili v St. Anthony," mnn Ko sem pred; leti nabiral pgq-dovineke stvari, me-je nemški duhovnik nahrulil: Pomeri yše Slovence, pa imel 2^0-dovinol r ' Sed^. grem zopet tja, akio se bo daio kan storiti. ' ' J^atija pQjyorefc- JUGOSLOVANSKI B0M0ŽKI, QDBQB. \ V AMFlRTKI s t O V B N S K A S E K C I i 4 Glavni uradniki: Zapt>f Prod sodnik* Vincent Gainkar, 2050 S. Av«., Chicago, 111. S^iPJ Podpredsednica: Jysepb^e ^ St,, Jc#ot IU- SgZ Tajnik: Joseph Zalar, 351 S. Chicago SL, Joliet, Illinois KSKJ Blagajnik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, IlUsols ZSZ Nadzorniki: John Gornik, 6403 St. Oiair Are,, CJ^Teland, CMilo SDZ John Ermenc, 738 W. National Ave.. Milwaukee, Wise. SP^S ( Frapk J. Wedi9, 301 Litn^ Street" Joliet Illinois DSD , • Jobephi^e . Zakra jšek, 7603 Cornelia Are.. Cleveland, Oblo PS Charlie Benevol, 16007 Holmes Ave., Cleveland, Ohio SMZ | Direktor pubildtote : Janko N. Rogelj, 6206 Scha4^ Ave., Ciev^l^ud. O. ARZ pelo nekaj lej)ih narodnih pjps-mi, nakar so ^ačeli še drugi prepevati vsakovrstne; razlegala se je slovenska pesem« "Nipcoj je res en Itep večer/'; itd. Ne bi bilo pntv, ako ne1 fei poročala, da imamp. ponov-1 '90 pevovodja My. Tpjie Sp-' oelj^ia, pa ne samo srpo veseli cla'ni društva "Domovine" pač pa tudi je pojcazajo občinstvo na pikniku* s tem, da mu je dalo aplavz, takoj ko ga je zagledalo, ko Je pesem intofii-; ral. " ~ t iSedajvRa se n^ftj: tj^li vfč slovenskih vojakov je bilo. med nami — med njimi 3£r. Wil-Ham Kliin in Mr. Frpd Končan je ..bi? na dc^ustR. Sln|U je že 6 mesecev Strica Sama, sedaj ste je vrnil nazaj; npaiu, da j«, odnesel lepe. spomine. I 6e entoiat lepa hvala vsem na svidenje na naši 35. obletnici dne 24. oktobra. Začeli emoffee že pripravljati in zago-' tkvljfHno vam, da vam borno | dali lepi program, da boste vsi zadovoljili. * *.•, -Katie Pavlic, tajnica : - - Brooklyn, N. Y. Na pikniku društva " Domovine" dne 15 avgnsta je. bilo vse veselo in dobre voljte, in kako tudi ne, kajti vreme je < krasno, da si lepšega nismo mogii želeti. Okrog Četrte ure popoldne bil že. blagajnik ztelo zaposlen, pa ni bil -kar nič hud, ppč pa se mu jfe kar samo smejalo, ker je kupi-ček v blagajni tako lijtrp nara- -eeal. Zato se društvo "Ikjmo-j tina*' prav iskreon zahvali vsem udeležencem, vsem, ki so kaj pomagali, 'zlasti Še tistim za posebjie darove in sieter: A. Rupnik, Mr^. T. Kerč, Mr. Shutte je daroval šunko,. ki je prinesla lepo vsoto v bla-; gajno. Seveda Mr. M"ike Pernat je bil pa najbolj vesel, ker je isto zadri. Uppm, fla je dobro teknil^. Ker se pa nekate-rojaki niso. mogli udeležiti piknika,, so potem, darovali . in gicer: 3VIJr. CŠiarles Maj00 za naročnino '40tlas Naroda'*; katerega že dolgo čitam. Ta dist mi najbolj razloži vse domače in svetovne novice. I Res žalostne in strašne *> •danes narodne in verske razmere, katere morajo ljudstva po svetu trpeti. Sploh je današnja kultura taka, kot je' bila za starjlh poganskih časov, ko je bila bolj primitivna, pa zato bolj bratsko in človeško gostoljubna. Po mojem prepričanju je to krivda vseh državnih narodnih in verskih voditeljev, ki v svoji sebičnosti fe vladeželjnosti hočejo drug dru feexa podjarmiti in mučiti. V svojem nadotem fanatizmu ne priznajo drugim pameti in pro ste volje, ki jo je Bog ljudem dal. O, kako ilepo bi bilo življenje, če bi drug drugega spoštovali in ljubili, nikdar bi ne bilo nobene vo4«ke na ??vetu. iPo tej vojni, lu morali napraviti svetovno demokratsko na-rodno republiko, katera bi dala pravico vsem nwocfopi sveta. Naj bi -se po vseh državah vpeljalo v -šole en novi svetovni. občevaim jeadk poleg bomo imeli komu pomagati, ker nemški škorenj je okruten in polentar požrešen. Kdor se želi vpisati v podružnico SANBa, naj se zglasi Dri tajniku M. Skube, Ghaput Hughes. V slogi in bi"atst\tu vas -pozdravlja za odsek št. 14 Sloga Frank Račič. ta jnik Kirkland Lake, Ont. Can. i _ — IZ BABBEBTOP, O. penjeni urednik:— Najprej lepo pozdravljam vas in vse ^uslužbence "Glasa Naroda." Kler mi j"e zopet mo-t& naročnina potekla jo bom Sedaj obnovil za nadaljnih šest mesecev. Mioja naročnina mi je potekla 20. avgusta. Rad citam "GSas Naroda** ker mi je najbolj všeč in tudi nam prinaša najlepše novice od vsepovsod. Gospod urednik, ne vem, kaj da je vzrok da. list ne dobivam vsak dan. V ponedeljek ga d<^im ;od prešlega petka, v to-:nak ne dobim njič, v sredo dobim kar dva, v četrtek zopet n« dobim nifi. v petek pa spet: dva, tako da največkrat dobim list s&uno trikrat n« teden. Kje lij^t zaostaja.^ ne vem- Sedaj vam pošiljam $3,50 Posebno rad čitam kolono Mrs. Apnia Krasne, ^jena kolona je jako zanimiva in tudi; dostikrat smešna. "Nadadje vam želim mnogo novih naročnikov in fastu pa še mnoaro dobrega uspeha! (Pozdrav vsem čitateljem! ' Anton Treha, ........Barberton, Obio. Odsek št. 14 "Sloga" VP23B, je priredil piknik v nedeljo 22. f avgusta, kateri je ny»d.vse lepo, uspel. . Člani in članici našega odse-. toa so pokazali,, da v polni meri se zavedajo društvenega položaja in izpolajujejo svoje dolžnosti napram odseku in Zvezi. Spoštujejo ime 'Sloga', katero nosi ta odsek, ter se popolnoma držijo tega gesla, zavedajoč se, da je samo v slogi in bratstvu zajamčen napne-1 dek in uspeh odseka in Zveze. I 'Zabavali smo se čisto po domače, prosto v prot?ti naravi.' imeli smo na ražnju peč (nega jagnjeta, pijače seveda tudi ni manjkalo, vremenski bogovi so nam bili tudi naklonjeni v ce-| loti, ker so videli da "Sloga"! res zasluži njihov blagoslov,] tako da se je vse lepo izteklo in •se je odsekova 'blagajna dvignila za lepo vsoto. . Ob tej priliki se it&iVno zahvaljujemo vsem in vsakomur, kdor se je vdeležil našega piknika, ter tako pripomogel do tako velikega gmotnega in moralnega uspeha- Zahvaljujemo s? članom in članicam odrieko-e?-a prosvetnega odbora, kateri <«o vse tako lepo uredili, da je šlo vse kakor po knjigi. Se posebej se zahvaljujemo br. Grebencu. kateri je daroval 2 para golobokov, kar je tudi prineslo lepe denarce v odse-kovo bjaijrajno potom licitacije te«r je tudi mladina imela svoje veselje ž njimi. • Bratje ip sestre, le tako naprej! Ttržrano se gesla: "Sloga in bratstvo'* in uspeh nam je zagotovljen. z v Vabimo vse tiste, kateri še niso člani "Sloge" da nemudoma pristopijo v nase vrste, ker pomnite — samo v slogi je moč. >TaznanjapK> tudi, da smo ustanovili podružnico SA^a z 19 ustanovnimi člani. Vabimo vse Slovience v tem okrožju da s? nam čim pnej pridružijo in tako pomagajo z združenimi močmi, da se čim prej uniči nazifašizem in osvobodi na s a PIKNIK DRUŠTVA SLOGA V KIRKLAND LAKE I NAJVEČJA ŽIČNA VZPENJACA. Na Švedskem so zgradili nadaljšo in po zmogljivosti bržkone tudi največjo vopenja co na svetu. Njena proga je dolga 42 km in po njej bodo spravili vsako leto 700,000 ton blaga. Določena je za prevoz apnenca iz velikega kamnoloma do nove cementarrtfe. Na žični progi bo teklo 550 vagonov, iki ee bodo polnili in praznili avtomatsko. Veliki stebri, ki bodo nosili kabel, so vzdolž vse proge- že ograjeni. Mied težjimi problemi, ki jih je ■bilo treba reševati pri gradnji, je omeniti prečkanje nekaterih vodnih tokov, na nekem mestu pa gre kabel 28 m preko neke reke, da morejo ladje pluti pod njim- Za prečkanje nekoga je zera je bilo treba graditi 45 m visoke cementne stebre na temelje, ki so postavljeni New York 11 gleški in židovski kapitalisti'' njihovi sovražniki, in trdijo, da bi propad Osišča pomenil za njih suženjstvo pod jarmom anglosaksonske oligarhije". To je isti stari način, ki ga je Hitler zmeraj uporabljal v svojem načrtu "deli in vladaj," odkar ga je v svoji knjigi "Mein Kampf" izdal pred svet. Malo pred paddem Ta-biza so Nemci sklenili, da bodo deportirali vse Žide iz Atene' in Solune na Kreto. Oni so s' lreko radio postaje Dari,, za-klinjajo propagandist! Kretča-i ne. naj verjamejo, da Osišče ni -| njihov sovražnik. Ooebbelso-i vi agenti pravijo, da so "ah- (OWI) — Kreta je za 1 jo in Balkan to, kar je Sicilija r za Italijo in tsapadno Evropo, t in kar se je zgodilo Siciliji, se i ravno tako lahko zgodi Kreti -j in z ravno tako naglico. a Razlika pa je v tem, da bo-1 do zavezniške : čete iJa Kreti i nas3te prijatelje, ki se jim bodo pridružili, (ker grški ofooani i pričakujejo s. skritim orožjem i trenutek napada. Oni so izpeli'a pod nemško okupacijo in so ee -ji dve leti zopeirstavljali in so c svoj upor s krvjo plačevali. Za i to si ni težko predstavljati, 17 kako nestrpno pričakujejo ^ prebivalci na (Kreti, odkar je 1 bila napadena Sicilija. < (Zavezniški radio je * narod i ira Kreti, kaikor tudi druge 1 -eVropske narode svaril, naj ^ bodo mirni in naj se ne prena- i «gl5jo. Oni so že prebili pre- ] izkušnjo v taki vrsti discipli-1 i*, ko so pred kratkim t>ri- i tanski komandi prišli na njiho wo obalo samo z namenom, da 1 •izvršijo neko misijo za pregled terena. Tudi ob tej priliki so bili svatrjeni. naj ne Vzamejo ta napad ea invaaijo istih razlogov, radi katerih je general Eisenhower zavzel Sicilijo, bi mogla sedaj tudi Kreta postati zanimiva Oba ta Velika otdka sta ključa v Sredozemskem morje, in zavezniki- morajo najprej imeti * popolno kontrolo nad tem mor jem, prodno lahko s sigurnostjo izvršijo svoje vojaške načrte v Evropi ali pa Aiziji. Ne sme se pozabiti, da je skozi Sredozemsko morje najbližja .pot na Vzhod; saj ker so Muslimani zaprli pot po suhem .na vzhodni strani tega morja, ^"o plovil Krištof Kolumb proti zahodu. Kreta, kakor tudi notranjost. Grčije in cel Balkan, se niso j nikdar pomirili, odkar so jo (Nemci s polovico divizije pa-dobrancev zavzeli v maju leta 1941; guerilci nadJegdjejo o-| kupatorje povsod. Se vedno ■ (se najdejo britanski vojaki v planinah, ki skupaj z domačiji izigravajo velike nemške ekspedicije, napadajo nepriča-[ (kovano in v teku majhne so-. vražnikove postojanke. Njiho* •ive mogočnosti da napravijo v teku invazije ogromno ekodo v ozadju, v sredi Nemcev, so lahko velike. l Gueirtei so nemškemu načrtu s za perfekten način obrambe s Krete vedno bili sa poti, in so ga že zmerom zopet in zopet !| pokvarili. (Sabotaža je pos^b-' - noat gueriloev in noben teden' . ne preteče, da ne bi bil poško-! . dovan ndk aerodrom, ali most, ali vojna pot, ali železniška' 1 proga, ali neka pomorska naprava. Take vrste škode stane - sovražnika zelo mnogo. Ženske z Krete so tudi med guerilci in sodelujejo v bor-[ bah kakor tudi v sabotaži in vohunstvu. O njihovem juna-| štvn bi se dala napisati cela ____,» • . m _ § THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ 5 MACHINE SHOP PRACTICE Institute ef Teehnelscr v ai«MiH - ^ George W. Barnwell [j mm^i^^^^mmmmm^^m^^m Podlago sa meba- ^ mm nl£no snanje it O y^P^^^^MMj morete dobiti s to Z knjigo. Ta velika ^ > m/S^^^^^^^KKmjSSi knjlgs popisuje ln O n^Hi 'JSStiStŽ O * banika. Haslotl f- S ffijmM^^HHH vse natanko, kar pl C iSEaSSro^^KSB -ors »lati naj- ^ M m/MLEg^m^mEMm Mi« whwlk. ^HmZ^^^^H^HH Pojasnnje. vpora-^ lafw^SB^^M^B bo vsakega stro- pl jS Ja. orodje in me- » IN ■^■■■■DB HI, načrte (bin* -4« WM prints.) 1000 allk ^ ~ln risb. B7« str. Z Ne ^ede na U, ali ste fteie peMaik. Vam be te knjiga iC seia koristna In moče mto. NAROČITE JO PANESt C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY WWW nth STREET_f^EW YOBK 11, N. Y POD SVOBODNIM SONCEM ROMAN — Spisal: F. S FTOŽGAB. - J ' - - = 5 z i Kolikokrat je odjezdil mladi nad divjega merjasca, kaj r krat se je plazit sam za medvedom,* mnogokrat je zapihal ris 1 nad njegovo glavo, ko je ležal opoldne pri čredi ovac, ali še nikoli mu ni utripalo src« tako kaikor danes. 1 Prvikrat v d hojni službi ! Ni mu rad dovolH Svarun; ko pa mu je, mu je ® poveril najvažnejšo siužbo, odkazal mu je pot naravnost proti T howagovemu gnezdu. T Ljubinica je izgubila že devet bratov -—t bala se je za ^ Iztoka, bila je ponosna nanj. Poznala ga je, kako drzen je V iu lokav, kako ižboron strelec, močan borec; vedela je, da se D S rime njegove roke sekira in meč, pastirski korobač in lok. 8 ^.la je za to veselo s^ma po risovo kožo, pogrnila z njo hrbet t bratovemu konju in stopila na okope, ko je Iztok odjahal. * Mladeniči so jezdili počasi skozi šotore. Ko to prijahali T mimo zadnje gruče boroev, so konji prhnili; kakor bi se t spustili štirje Črni vrani v prostrano polje, so planili jezdeci v daljavo in kmalu so se izgubile štiri črne lbe in izginile v ! rjavih bilkah visokte trave- Iztok je divje jezdil. Hrepenenje ga je tiralo in drzen 1 je bil, da bi bil planil skokoma pred samega Hilbudija, mu 4 pomolil pest v lice ter zakričal: Strfemo te! Prvikrat je i Tutil bojni pas krog ledij, prvikrat, da nrn ni iskalo oko zver- i jadi, da bi zagledalo blesteče sleme Bizantincev. Burno je 1 plalo srce v prsih, čutil je mogočno silo v rokah; stisnil je tn r pa tam povodce tako trdo. da'je konj zapihal, ukrivil vrat in i so pognal v divjem s?ioku po dolini. Zdelo se mu je, da tako i prijazno, tako polno svobode še ni nikoli sijalo soinee. Ali 1 to svobodno solnce bi rad zasenčil Hifbudij, krečenik, njemu in njegovemu todu, ki je nroeto gonil črede po daljnih stepah, ki je svoboden i^kal plena, koder je hotel. Iztok se je trdno =i nadejial, da bodo mladci; katere popelje on v boj, pomendrali -Bizantince, in pregnali temni oblak, ki se je obesil pred jasno 1 solnce njegovih dedov. i Konji so se uznojili, solnce je stalo visoko. Majhen po- * tok, ob katerem so jahali, se je izlil iz soteske, porasle z gostim i gozdom. Pred Iztokom se je širila gola planota, po kateri -i je upogibala trudna jesenska trava. ; Pridržal je konja in počakal spremljevalcev. 1 "'Razjahati moramo! Če jezdimo po tej planoti, na« » utegnejo zapaziti bizantinski ogleduhi Potem je vse izgub i ljeno. Zato odvedimo kenje v gozd, tam jih eden straži in i napisi, drufri trije pa se prerijemo po travi in grmovju do i onegale črička, ki se dviga iznad planote. Oče mi je rekel, dn se vidi odondod Donava in onkraj rekte Hilbudijev ostrog.'*, "Iztok, daleč je grič! Komaj če do noči dospemo do njega Maramo! Rado, ti čuvaj konje, dokler se ne vrnemo! £e nas že ne bo, ko l^že noč, nam jahaj naproti; tuli kot volk da ste snidemo!* Iztok je govoril kot poveljnik, ki ima oblast. Nihče mu ni ugovarjal. Poskakali so s konj. Rado je prijel za uzde in zavil z živalimi v grič, da bi jih skril in na varnem napadel. "Ti greš hitro na leve. ti na desno, jaz pa po sredi. Vrh griče, se snidemo!** - Hitro so ee ločili. Brez steze in brez oeste jo bila ravan. Visoka'trava jo je krila,, tu in tam se je razpenjalo grmičev-' je. Nikjer ni bilo sledu konjskih »kopit J Hittmdij že dolgo { ni jahal tod. — Mladci so se zarili med travo in se plazili naprej previdno in hitro kakor mladi lisjaki. (Komaj so bili: n->kaj sto korakov oddaljeni, že bi ne bil nihče razločil, da lazijo po travi človeška bitja.. Včasih so popolnoma izgi-! nili, .včasih sfe je zamajala visoka trava, kakor bi dahnil veter vanjo. Iztdk je (ril silno hitro naprej. Pot mu je polzel' po obrazu, pa se ni zmenil. Po plečih ga ie cesto op ravnila bodeča veja; začutil ni. Trgal je spotoma zelene bilke in sočne liste ter jih žvečil, da si je tolažil žejo. i Dihal je globoko, nosnice so mu plale, kakor bi pihal mlad merjasec skozi dobravo- Ustavil ee je pri samotnem drevesu ki ga je polomil čez Ueto vihar. Zlezel je ▼ *jf gove veje in sedeel, da bi se za tre-notek oddahnil. Oko "mu je iskalo griča. Bil je že bliže, vendar je bila ravnina še kakor morje med njim in hribcem-Ali pogum mu ni upHdel. Oči ao se mu svetile kaikor sokolu pifcdrl bi bil Tad « pogledom grič in zazrl široko reko in ea njo Hilbndi-jev tabor. •Kar se nekaj zablešči pod gričem. Kakor bi svetel plamen švignil in hitro uga>i 1. Iztok se vzpne skozi veje, zasenči z roko in gleda v daljavo. Zabliskalo se je vnovič in zopet in zopet. Ni dolgo gledal, da je natančno razločil tri jezdece, ki so jahali proti njemu. Lesketali so bo oklep:, svetili so se elemi. Iztdk je zažvižgal kakor ptica ujeda, da je opozoril tovariša na nevarnost. Odzvala sta ie mu. Pomudil se je še nekoliko v gostih vejah, jezdeci so se v hitrem diru gnali proti njemu. Srce mu je prvi trenotek vzplalo. Za pasom pa je imel samo kratek nož in pomislil je, kako ga Tazsekajo Bi-zantinci, če ga dobe. Dcbro, da je trava polegla, da ne opa-zi;o zlepa njegovega sledu.. Legel je na. trebuh in se ka^or kača plazil po tleh proti gostemu robidovju. - Veliko, nizko grmovje je ležala (kakor zaplata sredi stepe. Zaril ee je po vseh štirih v goščo. Vanjo ne pride nihče s konjem. Srce mu je tolklo od neučaldjivega hrrepenenja. Zamislil si je že, da morda ugleda njegovo sled da raz jahajo in ga po-• iščejo v skrivališču. Segel je za pas po nož in natančno pre-ndaril, kako too. planil nad prvega in mu zarinil rezilo v golta nec; druga dva se preplašita, v tem pa bo on že pri konji, enega zasede v skoku in odvihra preko stepe. Tako ee je vživel v to misel, da je vzboknil hi4x?t kaikor mačka in hrepeneče čakal plena. Že so se čula kopita. Zamolklo so donela po suhi ravnini. Vedno bliže so prihajali. Tu so! Iztok je videl skozi majhno liso v grmovju blestečo opravo, zahotelo ee mu je boja in komaj, komaj, da se ni dvignil ter zakričal nanje. ♦ Jezdeci pa so v lahnem diru šli mimo. Cul je pogovor, razločil ime Halbudij, sicer pa ni razumel ni če sfer, ker so govorili grški Počasi so se oddaljevali udarci kopit Iztok se je oprezno in neslišno dvigal v grmu, tako dolg,, da je prirasla njegova kodrasta glava škoden j, kakor bi se dvignila sončnica ln »e ozrla za odhajajočim bleskom konjikov. (Nadaljevanje prihodnjič.) **GLA§ NABOPA" m NEW TOW KRETA JE PRIPRAVLJENA (Piše E. D, KIjEINLERER THURSDAY, SEPEMBER 2,1943 USTANOVLJEN L 1WI KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovac • Listki ~ Spisal Iran Albreht Spisal Ksavar MeSko; 144 str. POUČNI SPISI Cen. On. » e«t« J^^ Slovensko Berilo Belfegor «1a , .. (F. J. Kern) — Vezana*knjiga Spsal Artur Bernede 0*i« $2^- Ona 75 eentov Ivan Albreht Filozofska zgodba W emUw Govedoreja Spisal Alojs Jlrasek Zločin in kasen spinal B. Legrart. 143 strani s Cen*5#eOTtOT Spisal F. ML Dostojevski C*om $1^— letos IZŠLA { dva zvbzka Knjiga o dostojnem vedenju Ko smo čli v morje \ | .. . ^ c«.«.«^ bridkosti ! ilviri Mlekarstvo SniMl ji,.v K 8plsal Uan Matia« Spisal Anton Pere. S slikami. op »a M.a. -Mutrajue* Knjiga Je svojevrsten pojav t 168 strani. — Knjiga sa mlekar- Knjiga pripoveduje, kako Je slovenski književnosti, kajti v Je in farmerje t splotoem. Hitler nastavljal limanioe in T nJi je t trinajsUb dolgih po- Cen® M reete* zanjke In pripravljal "strup- glavjlh opisanih trinajst rodov fthrtnn aa Jugoslovane ln njihovo dr- slovenskega'naroda od davnih Ol)rtn0 iOljigOVOdStVO žaro ie dolgo prej kot Jo Je poCetkov v staram slovanstvu ^ stranL esana. — Knjiga Je napadel. do danafinjega dne namenjena ▼ prvi vrsti as stav- ^igaje v platnu ve-na in Una „ ^ _ ^ ^ ^^iSXi ZSt* Cena $2.- ^ R__^^ Bede« drbvUanl naj Mr^Je Državljanski priročnik Ak* ^roHU knjige, psHsiite k naro- 1 __tilu C. S. oxlrama ^iffH^n Money -HOW TO BECOME A CITIZEN (v slovenlflnij ^^^ OF THE UNITED STATES- „„ Order ta emeojeae sveto. Manjše svete, V tej knjigi so vsa pojasnila la Knjlilca daje poljudna navodila, lahke poiljete v U. S. znamkah po 2. 1 sakonl sa naseljence. k*ko P«<«tl amerifiki državljan. oziroma 3 cente. Cena 84 renta« Cena M