Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v pondcljek in pecek popoldne. St;:ne mesečno Din 7'--, ii inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Diis Redakcija in uprava: Celje, Strjssmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Pi-edpisi giede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s Stevilkami so plačljive. Štev. 48. Celje, pondeljek 15. junija 1931. Leto XIII. Delovanje Ribarskega društva v Celju V petek 12. t. m. od 20.30 do 22. se je vršil v hotelu »Hubertus« v Celju rcdni letni občni zbor Ribarskega društva v Celju. Občni zbor je otvoril in vocUl društveni predsednik dvorni svetnik g. dr. Josip Kotnik, ki se je po uvodnem pozdravu s toplimi be- sedami spominjal lani umiiih agil- nih članov društvenega tajnika gosp. učitelja Antona Zdolška in odborni- ka g. juvelirja Rafka Salmifia, Iz poročila gospodarja, ki ga j« podal g. A. Zcrko, posnemamo: V tekočem društvenem letu je do- bilo društvo na vpvgled osnutek no- vega ribarskega zakona s povabilom, da stavi eventualne spreminjevalne predloge.' Gosp. predsednik in gosp. Zorko sta vsak zase štuclirala osnu- tek in na seji 1. julija 1930. predna- šala cdboru spreminjevalne predlo- ge, ki so bili predloženi ministrstvu zq, kmetijstvo in vode. Clan zadevne komisije v Beogradu, vseučiliški profesojr g'. dr. Rössle,v je društvu čestital k spreminjevalnim predlo- gcin-, češ da so bili zelo dobri in da jih je komisija upoštevala. Novi ri- barski zakon ima dva dela. Prvi del zakona je dogotovljen in je bil tudi žo pred višjim zakonodajnim svetom. Tudi drugi del zakona je gotov, a so nastale o'vire. Ministrstvo za promet je mnenja, da se zakon ne sme izdati brez njegovega sodelovanja in zahte- va raznc korekture. Na tem je izda- ja zakona obtičala. Zahteva ribar- skih organizacij in tudi celjskega Ribarskega društva je, da se izda zakon o ribarstvu za sladke vode po- sebej, nato pa naj izide zakon o ri- barstvu v morju. Boju, ki ga bojuje Ribarsko dru- štvo s tovarno Westen v Gaberju za- radi zastruplajnja Voglajne in Savi- nje z odpadnimi vodami, so se pri- družitti mestna in okoliška občina, prebivalci Zavodne in Gaberja, s po- sebno vnemo pa Olepševalno in tuj- sko-prometno društvo v Celju. Z vlogo z dne 24. jünija 1930., torej skoro' pred 1 letom, je Ribarsko dru- štvo zahtovalo, da ustavi Westnova tovarna obrat s plinskim čistilcem, ker ga je postavila brez oblastvenega dovoljenja. Na podlagi te vloge je sresko načelstvo razpisalo komisij- ski ogled 9. julija 1930. Pri tem pgle- du se je sreski sanitetni referent g. dr. A. Schwab pridružil zahtevku društva, da ustavi Westnova tovar- na obrat s plinskim čistilcem, ki je neppsredni vzrok za onesnaženje in zastruplJGnje Voglajne. Tovarna We- sten je nato zagrozila, da bo1 ustavila ves obrat in na te grožnje odgovorni činitelji niso prepovedali obratova- nja s plinskim čistilcem. Društvo je nato v časopisju opdzarjalo oblastvo | na zastrupljanje rib in na kvarne , posledice, ki jih ima smrad za pre- i bivalstvo. Tovarna Westen je med tem postavila električno čistilno na- pravo za sežiganje plinov, vpeljala ' odpadnc vode skozi poseben kanal zopet v Voglajno in zaprosila za odo- britev te naprave. Sresko načelstvo je razpisalo za 8. oktober 1930. komi- sijski ogled teh naprav. Pri tem ogledu sta zastopala Ribarsko dru- štvo g. predsednik dr. Kotnik in g. Zorko. Zahtevala sta, da postavi to- varna Westen take čistilne naprave, ki jih bodo strokovnjaki smatrali za dobre in ki bodo odpravile neznosni smrad, obenem pa zasigurale ribam in ostalemu vcdnemu živalstvu živ- ljenje. Tovarna Westen se je zaveza- la, da bc pline v stalno goreči peCi zažigala in jih po 16 m visokem dim- , niku spušCala v zrak, odpadne vode pa v zaprtih ceveh odvajala v tri po- nikovalnicc. Ravnatelj tovarne je ob- Ijubil, da bo čimprej pričel z delom, a se ni do danes nič sto'rilo. Preko zime je zadeva počivala. De- lal ni Westen, pa tudi pri oblasti je delo počivalo, dasiravno jo je dru- štvo neprestano prosilo, naj pritisne na tovarno, da bo' zadeva vsaj do po- mladi urejena. Ker ni šlo na ta na- čin, je društvo 13. sebruarja t. 1. pis- meno prosilo tvrdko Westen, naj se požuri z izdelavo ponikovalnic, ki se jih je tvrdka pri zadnji komisiji za- vezala izvršiti. Sporočilo je obenem tvrdki, da je po mnenju odbora kriv- da na nezmanjšanem smradu na pe- či, ki ima nalogo, da pline zažge, ker je ccv v peči pritrjena previsoko k vi'atom, vsled Cesar prepih ugasi go- reči plin. Odgovora ni bilo. Društvo se je obrnilo direktno na g. bana in izve- delo, da je odločba že izšla 10. marc a 1931., torej pet mesecev po komisij- skem ogledu. Ta odločba, ki nalaga tvrdki Westen izpopolnitev elektrifi- ne čistilnc naprave za pline ter na- pravc kanalizacije in ponikovalnic, pa ni postala pravo'mofina. Proti tej odločitvi se je tvrdka Westen prito- žila, kcr je v določbi rečeno: »Pri po- nikovalnicah ne sme obstojati mož- nost okuženja in onesnaženja talne vode v okolici.« Stvar je romala k banski upravi in iz Ljubljane zopet v Celje z naročilom, da se dopolni svoječasni izvid še z izvidom izve- denca za geologijo. Zadevni komisij- ski ogled bi se moral vršiti v ponde- ljek 15. t. m. in je vsled zaposlenosti izvedenca preložen na sredo 24. t. m. Ljudje v okolici Voglajne že ob- upujejo nad neznosnim smradom, ki ga razširjajo tu in tarn odpadne vo- de iz Westnovo tovarne. Hišni po- scstniki ponujajo svoje hiše v proda- jo, a kupcev ni. Kdo bo pafi kupil hi- Šo, v kateri se kmalu ne bo moglo veC stanovati, ker ni veC varnosti za zdravje in življenje! Upati je, da ne bo prišlo tako daleC, vendar se ne sme mirovati, dokler ne bo zasigu- rano zdravje ljudi in živali. Posebna deputacija, ki so jo tvorili magistratni ravnatelj g. Šubic kot predsednik Olcpševalnega in tujsko- prometnega društva, mestni fizik g. dr. Jakob Rebernik, g. Zorko kot za- stopnik Ribarskega društva ter gg. postni upravnik v p. Mimik, odvet- nik dr. llodžar in gostilničar Schara kot zastopniki prebivalcev iz Zavod- ne, se je zglasila tudi pri banski upravi v Ljubljani in prosila, da se rešitev zadeve pospeši. Gosp. Zoi'ko je ob tej priliki navedel, da so od- padne vode iz Westnove tovarne za- stiupile v Voglajni in Savinji že mi- lijone rib z zarodom vred, česar v Ljubljani niti niso mogli verjeti. Ribarsko društvo v Celju je tudi scdelovalo pri pravilniku za bano- vinski davek na ribarske karte. Ri- biči v bivši ljubljanski oblasti so pla- čevali še lani banovinsko takso 300 dinarjev od vsake karte. Celjskemu društvu je s pomočjo mariborskega društva uspelo doseči znižanje takse za ribiče na bele ribe na 50 Din, za druge ribiče pa na 120 Din, torej na isto višino z lovskimi kartami. Davna želja društva po ribnjaku mladičnjaku se bo menda v kratkem uresničila. V Stranicah bo naprav- ljen tak ribnjak, kamo'r bo moglo društvo oddati del svojega postrvje- ga zaroda, da bo zrasel do enoletnic. V društvenem lovišču letos niso bila potrebna posebna popravila, pre- ložiti je bilo' treba za ponoči lc pot, ki vodi minio ribnjaka, da si je dru- žtvo zasiguralo rihe matice pred po- željivirai očmi. Naprave v potoku sa- mera so se izvrstno obnesle. Banska uprava ima v Bohinju ve- lik ribogojni zavo'd, kjer bo letos vz- gojila do 40.000 kg postrvi, ki jih bo dala na trg. Ribarsko društvo je pre- jelo nasvet, da ustvari v Celju ribji trg s paviljonom, ki naj bi bil dva- krat na teden odprt. Zalagalo naj bi zdravilišča Dobrno, Laško, Rimske toplice in Rogaško Slatino z živimi postrvmi. Cena za kg postrvi bi zna- šala 50 Din, vsled Cesar bi si revnej- ši sloji ne mogli privoščiti postrvi. V paviljonu pa bi se lahko prodajale tudi razne bele ribe in sicer po' zelo nizki ceni, ccnejše nego je govedina. Paviljon naj bi bil postavljen do je- seni. Društvo se bo moralo obrniti na obfiinsko upravo, da mu da na raz- polago prostor, brezplafino vodo in da prispeva k stroškom, kar je že svoj fias obljubila. Ker bi se v pavi- ljonu prodajala tudi divjaCina, bo na tem interesirana tudi podružnica Slovenskega lovskega društva. V prihodnjem druStvenem letu se be gotovo izvršila revirna razdelitev, ki je bila zaradi novega ribarskega zakena odložena. Splošna gospodar- ska kriza se pozna tudi pri ribičih. Do zadnjega občnega zbora 21. maja 1930. so bile izdane 104 ribiške karte, lotos le 83, mod njimi jedva 9 sulfi- jih. Blagajniško poročilo, ki ga je po- dal g. Fran T u r n š e k , je vzel obč- ni zbor z odobravanjem na znanje. Iz poročila vodnega nadzo'rnika g. T r a m s c h e g g a posnemamo: Dru- štvo je imelo v svojem vališču letos 1G0.000 iker potočne postrvi, iz kate- rih so je izvalilo 142.000 postrvi, torej skoro 90%. Sulčja drst je bila letos izredno slaba. V prejSnjih lctih se je drstilo v vališču 40 do 50 parov sul- cev, letos pa kvečjcmu 10 parov. Kljub temu se je posrečilo dobiti j 32.000 sulčjih iker, iz katerih se je izvalilo 29.000 sulčkov. Društvo je oddalo 15.000 sulčkov v Maribor, 10.000 v Avstrijo, 4.000 pa jih je spu- stilo v Savinjo. Vzrok nazadovanju je onesnaženje Voglajne z odpadnimi vodami tovarne Westen. Ako tovar- na Westen ne bo izpopolnila svojih čistilnih naprav v taki meri, da bo Voglajna zopet čista in snažna, bo sulcev v Savinji konec in Ribarsko društvo bo oškodovano' letno za lepe tisočake. Vode nad izlivom Voglajne v Savinjo so prav dobro zasedene. Lipan si je v gornjem delu Savinje zcLo o'pomogel. Sulcev je bilo letos ujetih samo 14. Tajniško poročilo je podal v odbor kooptirani učitelj g. Bogomir Z d o 1 - š e k, ki je navedel, ker je šele krat- ko Casa v o'dboru, le statistiko, da je imelo društvo 6 sej in da ima 160 rednih članov. Na. predlog- revizorjev gg-. Fi-anca Seka in Karl a Gei-dine je bil podeljen bJagajniku absolutorij. Pri slučajnostih se je razpravljalo o ribjem trgu in paviljonu v Celju. Odbor je dobil direktivo', da stopi v stik z vsemi odločilnimi fiinitelji, da se paviljon postavi z združenimi močmi. Volitev se nivvršila, ker se voli od- bor za dobo 2 let in je bil sedanji od- bor lani izvo'ljen. Okoliški občinski svet Celje, 15. junija. Včeraj od 8. do pol 10. dopoldne se je vršila v občinski posvetovalnici na Bregu rcdna seja okoliškega občin- skega sveta. Župan g. Mihelčič se je po otvoritvi seje s toplimi besedami spominjal umrlega občinskega od- bornika g. ravn. Franca Pogxajca. Nato je porofial, da je dobila občin- ska deputacija pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani zago'tovilo, da so dela za gradnjo pa- lače OUZD v Celju v teku in da se bo zadeva ugodno resila. Pranje z Albus Terpentinovim milom ne povzroča gospodinji nikake skrbi. Z Älbus Ter- pentinovim milom lahko operetc poljubno koli- čino perila pa bo belo kot sneg. Zahtevajte izrecno Albus Terpentinovo milo. Ne vzemite drugega mila, pa naj ga šc tako hvalijo. sri« L5 « =i ga^^S v;ss ^5 ^j Stran 2. »Nova Doha« 15. VI. 1931. Štev. 48. Po sprejetju zapisnika zaclnje ob- činske seje so bili sprejeti naslednji sklepi: Podaljšanje Kersnikove ulice do Dečkove ceste se odloži, ker tre- nutno ni kritja. — Iz istega vzroka se odloži odkup zascbne poti od hiše g. Ogrizka na Dolgem polju do go- stilne g. Graha na Dečkovi cesti. — Načrt, ki ga je predložila mestna ob- čina glede preložitve ceste na hribu sv. Jožefa, je občinski svet odobril. — Nekateri posestniki pri Skalni kleti so ogradili vrtove pred svojimi hišami tako, da segajo vrtovi na ce- sto. Občinski svet jim je dovolil, da se izvrši umaknitev vrtov s ceste do . jeseni. — Glede raznih prošenj za popolno elektrifikacijo Gaberja, Za- vodnc in Ostrdžnega je finanCni od- sek pooblaščen, da izvrši najnujnejša dela, za ostala dela pa se bo vnesla postavka v prihodnji občinski prora- eun. — Pristop občine kot ustanov- nega člana k Trgovskemu kolegiju v Celju se bo uposteval v prihodnjem proračunu. — Dovoljenje banske • uprave glede odložitve osebnega de- ! la na jesen ne pride v poštev, ker so se v okoliški občini vsi zavezanci od- kupili. — Po claljši debati je bilo sklenjeno, da ostane sklep glede od- povedi stranki L. v občinski hiši v Gaberju noizpremenjcn. — Okoliška občina bo prosila mestno občino, da bi izvrševala škropljenje cest v oko- liški občini v lanskem obsegu, torej v večjem obsegu nego do sedaj. — Ob sklepu seje je župan prečital od banske uprave poslani osnutek pra- | vil za vodne zaclruge. DOMAČE Will I d Kraljevska rodbina na Bledu. V nedeljo 14. t. m. je prispela na Bled vsa kraljevska rodbina, ki bo ostala v dvorcu »Suvoboru« dalje časa. Do- poldne so se pripeljali z dvornim vla- kom iz Splita prestolonaslednik Pe- ter ter kraljeviča Tomislav in An- drej, ob 13.45 pa sta prispela iz Za- greba v avtomobilih Nj. Vel. kralj in kraljica s svo'jim spremstvom. Ob 14.24 je prispel na Bled drugi dvorni vlak, s katerim se je clvor preselil na Bled. d Desetletnico županovanja je ob- hajal v petek 12. t. m. odvetnik g. dr. Fran Roš, prvi slovenski župan v LaSkcm. Nacijonalno in napredno delovanje g. dr. Frana Roša pomeni za LaŠko v zadnjem desetletju vrsto gospodarskih in nacijonalnih uspe- hov. Zgradil se je vodovod, o'pustila se je prejšnja elektrarna in se je Laš- ko, ki je postalo iz trga mesto, pri- klopilo falskemu omrežju, preuredi- la se je lepa promenada ob Savinji. Z njegovim sodelovanjem se usta- navlja gostilničarska pivovarna, v delu je asfaltiranje eest v Laškem. Kot član banskega sveta in naCelnik cestnega odbora zastopa težnje vsega okraja. Gosp. županu dr. Rošu iskre- no čestitamo k jubileju in mu želi- mo se mnogo uspehov pri delu za napredek mesta in okraja laškega! d Gradnja nove carinarnice v Ljub- ljani. V soboto 13. t. m. dopoldne se je vršila na obsežnem stavbišču na Vilharjevi cesti v Ljubljani slovesna blagoslovitev temeljnega kamna za novo, moderno carinarnico. Slavno- sti so prisostvovali odlični predstav- niki oblastev in korporacij. cl Tragika znanega savinjskega posestnika. V sredo 10. t. m. okrog pul 0. zju.t,raj si je ptriljubljeni in ugledni kmetijski prvoboritelj Mati- ja Bošnak, p. d. Smodejev Matija, v Preserju pri Braslovčah v težki du- ševni deprcsiji po'gnal s samokresom kroglo v Čelo in je ob pol 4. popoldne podlegel poškodbi. Pokojnik je bil star 54 let. Kot talentiran samouk si je pridobil veliko izobrazbo. Preštu- diral je celo vrsto kmetijskili in drugih strokovnih knjig. Z vnemo se je udejstvoval zlasti kot odbornik po- družnice Hmeljarskega društva in hmeljarskega osrednjega odbora, po- družnice Sadjarskcga in vrtnarske- ga društva, podružnice Kmetijske clružbc, okrajnega cestnega odbora in krajnega golskega sveta. Lani j©. bil odlikovan z zlato kolajno za držav- ljanske zasluge. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin! d Smrtna žrtev strele pri Franko- lovem. V petek 12. t. m. okrog 18. je med nevihto treščilo v zidano' gospo- darsko poslopje posestnika Franca Koštomaja v Loki pri Frankolovem. Na kraj požara so prispel i gasilci iz Nove cerkve, Vojnika, Gaberja pri Celju in škofje vasi. Konje in vozove KValiiefo veliRo izlilro, vedno nove moderne V25orcejn**izke cene nudi manufakturna in modna rgovina Miloš Pšenicnik, Celje so rešili, poslopje pa je pogorelo. Škoda znaša nad 50.000 Din. Pod po- slopjem so v usodnem času vedrili 35-letni poscstnik Ivan NovaCan s Frankolovega, neki posestnikov sin in dve ženski. Ivana Novačana je strela ubila, drugega moškega je omamila, ženskama pa se ni nič zgo- dilo. Pokojni Novačan, ki zapušča že- no in par malih otroCičev, je priča- koval v kratkem večjo vsoto denarja. Pri tern požaru se je zopet pokazala nujna potreba, da se na Frankolovem ustanovi gasilno društvo. d Zdravljenje potnikov, šoferjev itd. pri OUZD. Večkrat obolijo člani Okrožnega urada za zavarovanje de- lavcev v Ljubljani na svojih službe- nih potovanjih (.šoferji, potniki itd.) izven področja ljubljanskega okrož- nega urada. Opozarjamo, da morajo taki clani vselej iskati potrebno zdravniško pomoč pri zdravniku onega okrožnega urada, v cigar ob- moeju se ob obolenju nahajajo. Da jim bo to mogoče, naj imajo s seboj potrdilo svojega delodajalca o za- poslenosti, s katerim se legitimirajo pri pristojnem okrožnem uradu oz. zdravniku. Ce tuji okrožni urad oz. zdravnik ne bi hotel nuditi brezplač- ne pomoči, je treba zahtevati od nje- ga, da to pismeno potrdi z navcdbo razlogov. Clani, ki ne bi tako posto- pali, nimajo pravice niti do dajatev urada niti do povračila stroškov zdravljenja. d Kdor hoče svež in zdrav ostati naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice. Zdravniš- ka poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franc Jožefovo« vodo zlasti bolni na Črevesju, ledvicah, jetrih in želodcu,. ker brez neprijet- nih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franc Jožefova« voda se do- bi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obleke po meri v 24 urah F. MEŠKO, CELJE. (1 Dunajska vrenienska napoved za torek 16. junija: Večinoma jasno, vroče, nevihte. Celje in okoiica c Na vokalno - instrumentaineni koncertu CPD, ki bo v soboto 20. t. m. ob pol 21. in v 'nedeljo-fcl. t. m. ob 17., obakrat v veliki dvorani Celjskega doma, sta zastopana dva skladatelja, stebra slovenske glasbe, P. Hugolin Sattner, ki obhaja letos 80-letnico svojega rojstva, in pred 6 leti umrli Anton Foerster. Kdo ju ne pozna? P. H. Sattner je obogatil našo glasbeno literaturo z nebroj cerkvenimi in po- svetnimi pesmimi, dal nam je kan- tate »Jeftejevo prisegor«, »Soči«, »Olj- ki«, »V pepelnični noči«, »V kripti sv. Cecilije«, oratorij »Vnebovzetje D. M.«, opero »Tajdo« in sinfonično pes- nitev »O nevihti«, ki jo bomo med drugim čuli na koncertu. Razen tega je priznan pevovodja, ki še danes vo- di frančiškanski cerkveni pevski Neprijeten diah ust je zoprn. Zoi\o sltibe barvc ki'arijo nnjlepbl obraz. Obc hibi odstr.inite pri enkrami vporabi krasno osvezujo.'p Chlüroctont-paste. Zobje dobijo krascn sijaj slonovine, posob;»o pri vporabi zobJasie ftčotke. k< r i:;ta čisti zobe tudi na njih stranicali. Gnili ostanki jedi nicd tobmi, ki povzročajo noprijeten duh ust, se 6 tem temeljito odstranijo. Poskusitc najprej z malo tubo. Ki stanc Din. 81—. Chlcrodont ščetka za otroke, za dame (inchke ščetine), za gospode (trde žčetine). Pristno samo v orig-inalncm modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva sc povsod. — Pošljite nam ta oylas kot tiskovino (omor ne zalc- piti) dobili bodete bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorofj, Oddelek Chlorodout, Maribor. zbor v Ljubljani in prireja z njim koncerte. — In Anton Foerster? Da- si po rodu Čeh, je vendar popolnoma uaš. Kot mlad, navdušen glasbenik je prižel v Ljubljano, kjer je učil petje po raznih solan in v Citalnici, vzgojil je celo vrsto skladateljev in generacijo organistov, reformiral slo- vensko cerkveno glasbo, z uspehom vodil orglarsko solo in stolni cer- J kveni pevski zbor. Bil je pa tudi plo- I dovit skladatelj; uglasbil je nešteto posvctnih in cerkvenih pesmi, dal nam je našo narodno opero »Gorenj- skega slavčka« ter balado »Turki na Sleviciv, ki tvori drugi del sobotne- ga, odnosno nedeljskega koncerta. — Celjsko pevsko društvo zasluži v pol- ni meri upoštevanje vsega občinstva in zato pričakujemo, da bo koncert obakrat privabil veliko število poset- nikov iz Celja in okolice. Obleke po men v 24 urah F. MEŠKO, CELJE. c Svečana otvoritev Obrtnega do- da v Gelju se bo vršila v nedeljo 19. julija. Od 7. do 8. zjutraj bo godba po mestu, od 8. do 9. koncert celjske železničarske godbe pred Obrtnim doinom, ob 9. blagoslovitev in otvo- ritev Obrtnega doma, po otvoritvi bo ogled prostorov in razstave obrtne nadaljevalne sole, ob pol 11. okrožni zbor obrtnikov, ki ga bo priredila Zveza obrtnih društev dravske bano- vino v Celju, ob 13. bo banket v Celj- skem domu, ob 16. pa v Obrtnem do- mu j'cdni letni občni zbor Zveze obrt- nih društev dravske banovine. c Geljski občinski svet bo imel pri- hodnjo redno javno sejo predvidoma v petek 20. t. m. ob 18. c Krajevni šolski cdbor za Celje- mesto bo imel v petek 19. junija ob 18. važno proračunsko sejo za obe mesini narodni ter obe meščanski šoli. Seja se bo vršila v zbornici me- stne osnoyne sole. c Redcvne vaje za župni zlet v Ce- lju se vräijo za brate, ki imajo slav- nostnc kroje, skupno s telovadci v Cetrtek 18. in petek 19. t. m., obakrat točno ob 20.15, na dvorišču mestne narodne sole. Kdor se teh vaj ne bo uclelcžil, ne bo pripuščen k povorki. — Načclnik. c Občni zbor Muzejskega društva v Celju se bo vršil v četrtek 18. t. m. ob 8. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. c Društvo stanovanjskih najemni- kov v Celju, ki so je prostovoljno razšlo, je poklonilo po likvidaciji svoje premoženje v dvcli enakih de- lih po 271.50 Din mestni in okoliški občini za občinske reveže. c Komisijski ogled v Westnovi to- varni prelozen. Komisijski ogled v tovarni Westen v Gaberju glede do- polnitve čistilne naprave s poniko- valnicami, ki bi se bil moral vršiti v pondeljek 15. t. m. ob 9. dopoldne, je zaradi zaposlenosti izvedenca za geologijo preložen na sredo 24. t._ m. c Najdba starega templja na Vipo- ti. Gosp. prof. SreCko Bro'dar v Celju, ki se je proslavil z raziskovanjem PotoCke zijalke na OlSevi, je našel pred dnevi približno 15 m pod vrhom Yipote pri Celju jamo, v kateri sta dva moža kopala »zaklad«. Gosp. prof. Brodar je začel pregledovati jamo in je našel rimsko opeko, višje pa ostanke rimskega zidu in nekaj rimskih posod. Gosp. prof. Brodar je mnenja, da je bil na omenjenem kra- ju Jupitrov tempelj, in bo skušal, ker so tla še prav trdna, dobiti tloris vsega templja. Nižje je tudi našel ru- ševine, ki so se pa najbrž premakni- le v teku stoletij z višjega kraja niž- je. Tempelj so uporabljali morda tu- di stari Slovani. c Razstava šolskih del. na gimna- ziji. V petek 12. t. m. se je Vršila na drž. realni gimnaziji razstava risar- sikh, slikarskih in ročnih del učen- cev in učenk. Razstava je bila zelo zanimiva in je razodevala mnogo ta- lentov. Razstava' si je ogledal tudi ministrski odposlanec prof, višje pe- dagoške sole v Beogradu g. Svetislav Petrovič, ki se je laskavo izrazil o razstavljenih delih. c Celjski izletniki na Brezju in Bledu. V soboto 13. t. m. ob 14.15 se je odpeljalo iz Celja pod vo'dstvom g. prof. Pavliča na Brezje in Bled preko 700 oseb, med njimi 115 dija- kov in šolarjcv, pevsko druŠtvo »Olj- ka« in Mrkonjičev skavtski steg ter mnogo ljudi iz Savinjske doline, Voj- nika ter iz krajev ob progi Laško— Hrastnik. Včeraj zjutraj so priso- stvovali udeleženci maži na Brezju, popoldne pa koncertu »Oljke« v Zdraviliškem domu na Bledu. Ude- lcženci so se vrnili danes ponoči v najboljšem razpoloženju z lepimi vt.i- si domov. c Toča. V pondeljek 15. t. m. okrog 15.30 je padala v Celju in okolici med ! nevihto gosta, kakor lešnik debela toča, ki je napravila precej škode na poljskih pridelkih in sadnem drevju. c Gasilska prireditev Prostovoljne- ga gasilnoga in rcšcvalnega društva v Cclju je včeraj ob topi em, solnč- nem vremenu v vsakem oziru uspe- la. Ob 10. dopoldne so trije streli z MiklavSkega hriba naznanili »po- žar«. Gasilci so s celokupnim gasil- skim orodjem takoj odrinili k »gore- čemu« Narodnemu domu in stopili v akeijo. Vaja je "trajala pol ure in se je obnesla. Ob 11. dopoldne se je pri- Cel koncert celjske železniCarske godbe v mestnem parku, ob 14.30 pa je bil na Glaziji začetek velike torn- bole, katere se je ucleležilo ogromno število ljudi. Prvi glavni tombolski dobitek (3000 Din) je dobil mesarski mojster g. Kroflič, drugi glavni dobi- tek (2000 Din) pa hlapec Perc, usluž- ben pri ge. Pallosovi. Po tomboli se je razvila na Glaziji velika, zelo do- bro obiskana ljudska veselica s šte- vilnimi zabavami in umetnim og- njom, ki jc trajala pozno v noč. c Smrtna kosa. Na Bregu pri Celju je umrl v soboto 13. t. m. v starosti 47 let ravnatelj celjske podružnice Vzajemne zavarovalnice in Clan oko- liškega občinskega sveta g. Franc Pograjc, v petek 12. t. m. je umrl v Mike bombažaste in vol- nene telovadne hla- čG,majcG(triko-blu- ze. za članicc, blago za naraščajskchla- čc, ruž za srajce in vsc drugc potreb- Ščinc dobavlja po ugodnih cenah in v dobri kvaliteti to- varnaoblekin perila Trgovski dom Stermecki, Celje Izdelovanjc krojev po meri v lastni tovarni. Stcv. 48. »Nova Doha« 15. VI. 1931. Stran 3. Gaberju 84-letni delavec Martin Ver- tancl, v soboto 13. t. m. pa v celjski bolnici 81-letna zasebnica Helena Kresnikova iz Gaberja. Pokojnim bo- di ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! c Celjski nogometaši v Sevnici in Trbovljah. V ncdcljo 14. t. m. ob 1G.30 se je vršila v Sevnici prijateljska no- gometna tekma mod SK Celjem in SK Savo iz Sevnice. Zmagal je SK Celje v razmerju 8 : 1 (4 : 0). Sodnik g. Radoliß je bil objektiven. V Trbov- ijali se je vršila prvenstvena nogo- nietna tekma med celjskimi Atletiki in SK Trbovljami, ki je končala ne- odločeno z 2 : 2. c Jugoslcvenski treznosini kongres v Beogradu. V dneh 3., 4. in 5. julija se bo vršil v Beogradu trcznostni kongres za Jugoslavijo. Doslej je pri- javljenih že nad 2.000 odraslih absti- nentov in 1.200 članov Trezne mladi- ne. Za odrasle je dovoljena polovična vožnja, za dijake pa stane vlak iz dravske banovine približno 100 Din. Prenočišče bo stalo za 3 noCi 30 Din, hrana pa 20 Din dnevno, skupno to- rej 100-Din. Kdor se želi udeležiti köngresa, naj to javi z dopisnico do 21. t. m. g. prof. Al. Pavliču v Celju. Iz dravske banovine odpotujejo ude- leženci 2. julija, na poti. si bodo ogle- dali Zagreb, na povratku pa Djako- vo. Kongresa naj se zlasti udeleže di- jaki-abstinenti, ki imajö režijske in proste vozovnice. c »Tratnikova petdesetletuica«. V podlistku g. M. Marolta, ki smo ga objavili pod gornjim naslovom v zad- nji številki, je tiskarski škrat prekr- stil arbitekta Vurnika v Kurnika. Cenj. čitatclji so napako gotovo že sami opazili in popravili. c Nalezijive bolezni v Celju in celj- skem srezu od 22. do 31. maja. Tifuz- ne bolezni: v celjskem srezu so ostali ¦od prej trije bolniki, 1 je ozdravel, 2 pa sta ostala še dalje v oskrbi, Davi- ca: v celjskem srezu sta na novo obo- leli 2 osebi, 1 je umrla, 1 pa je ostala v oskrbi. Sen: v celjskem srezu sta na novo oboleli 2 osebi, 1 je ozdrave- la, 1 pa je ostala v oskrbi. V mestu Celju ni bilo nobenega slučaja na- lezljivih bolezni. Mestni kino Celje. V pondeljek 15. t. m. se zadnjikrat predvaja sijajna j zvočna opereta »Ljubavna parada«, polna razkošja in sladkih melodij. Predigra: zvočni žurnal. — Zaradi poletnega časa ostane Mestni kino od torka 10. t. m. do nadaljnega za- prt. Dopisi Konjice Iz seje občinske uprave. Nasa ob- činska uprava je imela 5. junija svo- jo tretjo redno sejo, na kateri so bile rešene tekoče zadeve. Škropljenje ce- ste in ulic v trgu se odda najugod- nejšemu ponudniku g. Francetu Po- točniku za 4.500 Din, ki bo skrbel za večkratno dnevno škropljenje cest in ulic. Za nadzorovatelja škropljenja se določi obč. odbornik g. Hrastnik. — Občinska pešpot v Sajbali sc bo za vozni promet deloma zaprla in se bo v kratkem vršil na lieu mesta ogled po cestnem odseku, ki bo skli- cal interesente. Temu odseku se ad hoc dodeli odbornik g. dr. Mejak. — Gosp. župniku Juriju Vajdi se določi katehetska nagrada v znesku 2.090 dinarjev. Hermanu Peršenoniku se dovoli po predložitvi načrtov takojš- j nja postavitev cvetličnega paviljo'na nasproti prodajalnici »Tivar«, ven- j dar se mora prosilec brezpogojno obvezati, da bo odstranil na vsako- kratno zahtevo občine paviljon v 14 dneh. — V domovinsko zvezo se sprejme mizar g. Josip Višner. Gle- de sprejema trga Konjice v seznani lotoviških oziroma turistovskih kra- jev se sklene zbrati zadevni materi- jal in ukreniti potrebno, da se Ko- njice sprejme jo v ta seznam. — Vprašanje rednih tržnih dnevov in postavitev klopi na raznih mestih v trgu se vsled pomanjkanja denarnih sredstev odloži. Občinsko kopališče ! se bo osnažilo'. — Na poštno direkci- jo se bo vložila prošnja, da se poštni telefoni v Ločah, Zrečah in Konjicah spojijo z železniškim, kar je zlasti potrebno za naše lesne trgovce. Pri tej priliki se je tudi ugotovilo, da je dostava pošte vsled manjkajočega četrtega dostavljača zelo otežkoeena in se bo tudi v tej zadevi posredovalo pri poštni direkciji. — Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Okrožni zlet Dravinjskega sokol- skega okrožja v Konjicah v nedeljo 21. junija bo velika manifestacija so- kolske ideje in Uržavne inisli v naši Dravinjski dolini. Od (i. do 9. se bodo vršile okrožne tekmc, od 9. do pol 11. skušnje, ob 11. sprevod in govo'ri na Glavnem trgu, ob 15. javna telovad- ba na letnem telovadišču pri Narod- nem domu, po telovadbi prosta zaba- va istotam. Na zletu bo sodelovala inž. podoficirska sola iz Maribora. Svirala bo sokolska godba iz Sredi- Šča. Na vlakih bo polovična vožnja. Za povratek iz Konjic je dovoljen po- seben vlak z odhodom iz Konjic ob 20.50 z zvezo proti Mariboru in Ce- { i lju. Zleta se bodo udeležile obvezno vse sokolske edinice iz okrožja in odposlanstva sosednjih sokolskih društev. Požar. V petek 12. t. m. okoli 7. zju- traj je izbruhnil požar v gospodar- skem poslopju Crešnarja Janeza in Julijane v Tepanju. Upepeljeno je ce- lo gospodarsko poslopje. Gašenje jo | bilo otežkočeno, ker ni v bližini nik- jer potoka in so gasilci Crpali vodo iz vodnjakov, ki je pa vsled pomanj- kanj.i dežja tudi primanjkuje. Po- hvaliti moramo zlasti konjiško ga- silsko društvo, ki je v par minutah bilo na kraju požara s svojo motorno brizgalno ter je poLar pogasilo in prepreCilo se veCjo nesreco. Pogorel- ci so zavarovani za malenkosten zne- sek in gkoda daleč ni krita. Domneva se, da je nastal požar vsled ogorka cigarete, ki ga je vrgel kakšen tujec, ki je spal na hlevu. Sccka pri Novi cerkvi. Po kratki pripravi smo tudi pri nas ustanovili Prostovoljno gasilno društvo in si takoj nadeli nalogo, da si nabavimo brizgalno. Ker je okolica precej hri- bovita, pride za nas prenašalna briz- galna najbolj v poštev. — Začeli smo se tudi zanimati za gradnjo osnovne sole v Socki. Sola je bila že davno davno potrebna, saj morajo otroci iz Socke hoditi po 5 km daleč v Novo cerkev. v Solo; iz Velike Ravni in Creskove imajo celo 8 km daleč, do- Cim bi imeli v Socko le 3 km. Upa- nio, da bodo naše prošnje ugodno re- šene na vseh mestih, kamor smo jih poslali. — Tudi elektrif:karija naše vasi je v teku. Večina posestnikov se posiužuje električnega toka iz elek- trarne »Fužine«, drugi pa iz ravno- kar dograjene elektrarne g- Fr. Pin- ter j a. Kakor se vidi, smo v par letih naš kraj gospodarsko precej dvig- nili. — Velikega pomena bi bila tu- dil cesta Frankolovo—Soeka—Dobr- na, saj potem bi postala Socka veli- ko cestno križišče. Cudimo se, da se delo s to cesto tako zavlačuje in da se oblasti nc zavzamejo cnergično zanjo, saj so interesenti pripravljeni k zgradbi ceste prispevati 6'0% stroš- kov in dela. Po teni takem jo vsako zavlačevanje odveC. Saj bi ta cesta ne bila samo za interesente, marveč za ves celjski in konjiški okraj važ- na gospodarska točka in bi mnogo pomenila za lujski promet, n. pr. za Dobrno, Sv. Jošta, Kozjak in Lindek. — Letina kaže precej dobro, samo sadja ne bo. Nekateri posestniki so drevje škropili, pa je povsod enako, vsled Cesar so izgubili veselje do na- claljnega škropljenja drevja. Želiic li biti Ijubijeoa? V tem slucaju negujte svojo lepoto in varui^e svoio mladcst. Stslno uporabijanje „Parrr.ira" mila bo očistilo Važo kožo vseh mezijljev in rjnehrčkov in ji bo da!o rnladeniški in svez izraz. Z uporabo „Paimira" kreme bodo izginile iz Vašega obrar.a vse gube in hjtro lw postala koža mehka in ncina. Ako se umijete zjutraj in zve- čer s „Palmira" miiorn in neg;.(- jeto svejo ko2o s „Palmira"' kremo, so ne bo zrr,z--'ßz\a Vair» lepcta niti v teku leta. „Palmira" krem, rnilo, pu-cf in kolofijsks voda se cohivsiu v vsaki bc'jsi strokovni prodajauiL. Jepctu rcdi in zdravHu godi Kolesarska zvezdna dirka v Celje Celje, 15. junija. Na 10. zvezdni propagandni kole- sarski dirki v Celju, ki se je vršila včeraj zjutraj, so bili doseženi na- slednji rezultati: Triglavski pododbor Ljubljana. Proga Ljubljana—Celje (74 km). 1. Fran Abulnar (»Ilirija) 2 : 18.433/*; 2. Jože Jager, velocipedski bataljon, 2 : 18.43V«; 3. Janko Oblak, velocip. batalj. 2 : 18.44. Triglavki pododbor »Disk« Doui- žale. Proga Domžale—Celje (61 km). 1. Ivan Gregorič 1 : 46.21; 2. Tine MoCnik 1 : 48.24; 3. Franc Kuhar 1 : 55.24*/5. Triglavski pododbor Zagorje. Pro- ga Zagorje—Celje (53 km). 1. Marko Barlič 1 : oC.OG1/«; 2. Franc Skok 1 : 5ü.G7s; 3. Rudi Karat 1 : öö.üVs. Triglavski pododbor Novo inesto. Proga Novo mesto—Celje (92 km). 1. James Oliver Cnrwood: Podarjeni obraz 2b Roman Poslovenil Boris Rihteršič , XII. Trda neizprosnost je naredila iz Keitha brezpo- gojno zanesljiv Človeški časomer. V drugem letu svo- jega bega je prišel ob uro. Sprva mu je bilo, leak or bi bil izgubil roko, kos možganov ali pa živega pri- jatelja. Kaj mu je ostalo drugega, kakor da postane svoja lastna ura, svoja lastna budilka? In postal je v tem mojster. Bradyjeva postelja in blazina pod njegovo glavo sta mu postali poguba. Zjutraj po San-Tungovem obisku se je zbudil šele, 'ko se je solnce že žiroko raz- livalo skozi okno v njegovo spalnico. Toplota solnč- nih žarkov, ki so mu paclali naravnost na obraz, da je moral mežikati, mu je rekla, da je zaležal. So'dil je, da mora biti ura osem. Ko je privlekcl izpod bla- zine uro, jc moral ugotoviti,- da je bilo celo četrt čez csem. Pa s tem se je sprijaznil in je hitro spravil v red vse dogodke prejšnjega due. Pretegnil se je, da so mu členki pokali in njegova prsa so se širila, da mu je kai' dobro delo. Globoko je vsopel jutranji zrak skozi odprto okno. Bil je gotov in pripravljen na boj z McDo'wellom in tudi s Šan-Tungom. Zavest izpočitosti ga je navdala z občutkom Cu- dovitega ugodja. Kar osupnilo ga je, ko je odkril, kako koprni po tem, )da bi spet videl Mary Josephine Premišljal je, ali morda še spi, in prišel do sklepa, da je prav malo verjetno, da bi bila že budna. Naj- brž bo spala do opoldne, uboga, mala, utrujena stvarca. Nežno se je smehljal v zrcalo nad Bradyj\>- vim umivalniko'm, nato pa so ga glasovi, ki niso mogli biti drugo kakor Cloveäki, zvabili k yratom. Bili so priduSeni glasovi. Ostro je prisluhnil in sree mu je jelo hitreje utripati. Eden obeh glasov je bil Wallijev — zdaj pa je izpregovorila Mary Josephine. Samemu sebi se je zasmejal; izredna skrbnost pri oblačenju se je njemu samemu zazdela nekaj no- vega. Wai lie mu je bil ,pripravil vse mogoče za jnrzlo kopel in je na kdo ve kakšen skrivnosten način našel dovolj CasQ, da je osnažil in zlikal najbistvenejše stvari iz Connistonove garderobe, ki jih je bil snoči privlekel gor. Z Angleževo' obleko je prinesel iz vo- jašnice tudi za'prto skrinjo. Bila ni niti pol tolikšna kakor mornai'ske skrinje in prej podobna shrambi za stvari, ki jih jc dobro zaklepati, kakor popotnemu kovčegu. Štirje čvrsti široki bakreni oboji so okle- pali debele deske in tudi robovi in ogli so bili oja- Ceni z isto kovino. Ključavnici z vetrihom ne bi prišel blizu, ker ni imel pravega ključa, mu ni ostalo dru- gega, kakor da jo razbije s silo. Na bakreni ploščici nad ključavnico je bilo z velikimi frkami vrezano Connistonovo ime. Mary Josephine je sedla Keithu nasproti k mizi. Pripovedovala mu je s sladkim nasmeškom sreče v očeh, kako jo je zbudilo solnce in kako ji je Wallie pomagal pripraviti zajtrk. Prvič jo je meril Keith tudi z merilom korist- nosti. Kako krasno, da jo ima! Spet so se pokazale tiste male gubice nejevolje na njenem lepem čelu, ko je opravičil svojo zamudo s tem, da je Se] šele po eni spat. NaCin, kako je bila z njim, je vplival nanj neskončno blagodejno. OStela ga je. Med tem ko je Wallie nosil zajtrk na mizo, so se Keithova prsa dvigala s sreönim ponosom bogatega lastnika. Prej ni imel nikogar, ki bi ga bil tako ostel. Bilo je oštevanje, ki je z njim Mary Josephine neiz- podbitno pokazala, da se mu čuti podložno. Prepri- čan je bil, da ga bo zadovoljstvo nad tem napravilo prav tako abotno srečnega kakor Wallija. Njegovi načrti so bili kakor zbrisani in jih ne bi več bilo. Nameraval je igrati bedasto vlogo moža, ki je deloma izgubil spomin. Toda med tem zajtrkom se je obnaSal kakor mož, ki se ponaša z najlepšim zadovoljstvom in zdravjem. Mary Josephini je z obraza in oči žarelo navdušenje nad tem, kako se je od snoči popravil in opazil je, kako je, Ceprav na videz namenoma, strašno pazila, da ne bi česa rekla, kar bi utegnilo spet priklicati grozeče sence med njima. Začela je že za vse njegove posebnosti boriti ; boj zanj. Da sme to z njo doživljati, je bilo tako ču- ' dovito lepo, da bi bil najrajši šel k njej okrog mize, pokleknil pred njo, položil glavo v njeno naroöje in jj priznal resnico. i Ko si je Keith ogledoval skrinjo, se mu jo nena- i doma vsilila misel, da to ni predmet, ki bi se ga ' smel v navadnih okoliŠCinah nadejati pri navadnem j policijskein uradniku, kakor je bil Conniston. Že od i zunaj se je zaboju videlo, da ga more odpreti samo ! lastnikov ključ: bil je kakor zakladnica, čuvaj važ- nih skrbno varovanih skrivnosti. V mali koči na vi- sokem severu je bil Conniston neko'c kar tako ome- nil: »Med mojimi stvarmi tarn doli boš našel nekaj, kar ti utegne marsikaj pojasniti.« Te besede so zdaj nenadoma šinile Keithu v spomin. Ali je hotel Anglež s temi besedami na svoj redkobesedni način namig- niti na vscbino te skrinje? Ali ni morda v njej reši- tev ugank, ki mu jih je zadal priho'd Mary Josephine? Keith je bil skoraj prepričan, da bo ta domneva ! držala. Natanko si je ogledal zaboj in ugotovil, da bi 'ga bilo s pravim orodjem mogoče odpreti. Ko je bil z oblačenjeni gotov, je konöal svojo toaleto s tem, da si je še enkrat potegnil s.ščetko po I bradi. Zaradi Mary Josephine je začel gledati to šCo- tinasto masko z vse večjo nejevoljo in studom. Ce- prav mu je dajala brada zelo mo'Ski in vojaški videz, si je vendar želel, da je ne bi imel. Njena glavna na- paka je bila, da ga je delala starejšega. Tudi je silila nekam v rdečkasto, in moral se je praskati in zbadati kakor vrag, da... Stran 4. »Nova Doba« 15. VI. 1931. Štev. 48. Milan BreniSCa 3 : 55.38*/»; 2. Jože Meznarič 4 : 05.447s. Podcdbor Celje. Klub slovenskih kolesarjev. Proga Celjo-Frankolovo- Celje (26 km). Glavna skupina: 1. Al- biri Zupanc 45.05; 2. Pavlc Zupančič 49.20; 3. Slavko Lampret 54.4«. Juni- orji: 1. Franc Kajtner 46.05; 2. Fer- janc 46.06; 3. Vidmar 47.45. Sevnica. Proga Sevnica—Celje (48 km). 1. Voj- mir Šerbec 1 : 30.027s; 2. Gustav Špat 1 : 30.02V«. Pododbor Maribor. Proga Maribor- Celje ((>2 km). 1. Ivan Lah (Edelweiß) 1 : 5715; 2. Stefan Rozman (Perun) 1 : 57.157"; 3. Bruno Faninger (Po- Steia, Radvanje) 1 : 57.16. Pododbcr Ljubljana. Proga Ljub- ljana—Celje (74 km). Glavna skupi- na: 1. Edvarcl Proclan (Primorje) 2 : 20.49; 2. Ivan Grabec (Primorje) 2 : 20.497s; 3. Alojz Kosmina (Primorje) 2 : 20.497s. Juniorji: 1. Franc Kešič (Primorje) 2 : 24.52; 2. Alojz Dežman (Primorje) 2 : 24.547s; 3. Karl Kešič (Primorje) 2 : 29.57. Po dirki se je vršil ob 10. dopoldnc slavnosten obhod po mestu z železni- Čarsko godbo. Obhoda so se udele- žili tudi poveljnik ljubljanskega ve- locipedskega bataljona g. podpolkov- nik Jaklič, gg. Gorjanc in Batjel iz Ljubljane in razni clrugi funkcijo- narji kolesarskih društev iz dravske banovine. Po obhodu po mestu se je vršila ob 11. v hotelu »Hubertus« se- ja predsedstva pokrajinskega odbo- ra Koturaškega saveza za dravsko banovino. Novo otvorjena ftrznarska ami Celje, Slomšliou try Ste». 1 (pri župni cerkvl) ima v zalogi raznovrstne kože in čepice ter izvršuje naročila po zelo nizkih cenah. Sprejema vsa popravila in preko poletja damske kožuhe v shrambo. Za obilcn obisk se priporoča Ivan Knechtl krznar. Kina vino i železom „Erltrotjt" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Stara Bekarna (Pi»i OHu1 Mr. Ph. Ivo Tončič CELJE, Glavni —trg Aleksandrova ul. Pri žeiodčnih crevesnih boleznife slabi prebavi in hemoroidih vzemite tudi FiGOL. flGOL osvezuje in čisti kri. Dobi se v vsaki lekarni, po poSti ga pa razpoSilja proizvajalec : apoteka dr. Semelic, Dubrovnik 2/62. 3 stekle- nice s poštnino 105*—, 8 stekl. 245'—, 1 stekl. 40— Din. Več dobro ohranjenih preigranih kiavirjev po nizki ceni ppoda 1VC. Ro- pets, Celje». HLupim delež na hiši ali vili na mestnem teritoriju. Prosim pismene ponudbe. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODN! DOM Kupu]e in pro- volute. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račuii ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. I*odruižii^^*, ^^ribor! ŠostatinJ Smešnice »Pomislite, gospoda Štrcelbo sem prosil za petsto dinarjev pa mi jili ni hotel po'soditi! Clovek ne bi mislil, da so na svetu tako skopi ljudje!« »O, zakaj ne? Jaz sem na primer tudi tak!« »Ali nimate v vsem kraju prija- telja, ki bi overil Vaš podpis?-« »Ne — jaz sem namreč sodni ekse- kutor.« * * Gospa Thompsonova pride v trgo- vino in vpraša učenca: »Ali ni go- spoda Thompsona? Kam je odšel?« — Učenec: »Ne vem, gospa«. — »Mo- goče ve gospodična?« — »Ta ve go- tovo.« — »Kako?« — »Odšla je ž njim.« Aii ste si že nabavili roman „RRATA GORDEJEVA", ki je izšel v naši založbi? Zapustil nas je naš zvesti tovariš in sodelavec v občinskem odboru gospod Franc Pograje občsnski odboi°nik in bSayajnik, ki je po dolgi bolezni dne 13. junija 1931. umrl. Občina Celje okolica, kateri se je posvečai s tolikšno ljubeznijo, si ga bo ohranila v hvaležnem spominu. CELJE, dne 13. junija 1931. Občina Ceije okolice. Najvarneje in najugcdr.eje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v SELJU, KREKOV TRG (v iastni p# iači pri k«ilodvoi*u) Pritirankom rojakov u ßmeriki, der.srju nedo- ieinih, ki go ylagaio sodisEa ter naiožbam cerkvenesa In oblln- skeya denarja posveia posebno pažnjo. HranünJCü daje poso- lila na zemljišča po najnlžji obresini meri. Use prošnje rešujc brezplačno. Za hranilnc vloge jsmči poieg prcmoženja hrauilnicc se mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Urejwje Haüo Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove 7^obe« in Zvczno t'.skarnc* Milan öetina. ¦- Üba v Celju.