Štev. 49 Poštnino v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 4. decembra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko čeki dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično" ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih. Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jože!, vp. pleb/nar. poslanec. Oglase sprejema ured-ništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : decdvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v »Poslanom 2,50D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta Rokopisi se ne vračajo Naša krajína za gimnazijo i univerzo. V novi finančni zakon je prišao Člen, po šterom bi' se naj brisali ništerni oddelki naši uni-verz, kak tüdi predlog naj bi bilo v celoj državi samo 80 popu-ni gimnazij. Zvedelo se je tüdi, da ščejo po tom členi, ravno na ljubljanskoj univerzi ukiniti teh-niško i medicinsko fakulteto. To je zdaj ešče samo predlog, v parlamenti je od toga ešče níšče nej gučao, nego či bi na to mi nüca ne odgovorili, bi se za gotovo zgodilo, da bi prišlo to pred parlament i parlament bi sprijao. Tak bi se te ukinila na ljubljanskoj univerzi tehniška i medicinska fakulteta, po tem členi hipa bila tüdi ponovno v nevarnosti naša gimnázija. Med tisti 80 gimnazij namreč, kelko bi naj bilo samo popun! gimnazij v našoj državi, bi naša Sobočka gimnázija gotovo ne prišla. Zato se je zbralo preminočo nedelo ha poziv ljubljanski visokošolcov, lüdstvo po celoj Sloveniji, i je ^glasno povedal, da nešče niti čüti od toga, dabi se pri ljubljanskoj univerzi samo za vlas obrnilo kaj na slabše. Te poziv je prišao v naše! Soboto komaj v petek. Naznanilo se je hitro vsem bližanjim Občinam, naj pride lüdstvo y nedelo v Soboto, da pokaže tüdi naša krajína, da razmi ka pomeni za Slovenijo univerza i ka za našo krajino naša gimnázija. Gde je zakon ? Naše lüdstvo ma strašno malo lesa i šum. Vekše falate so meli v svoji rokah do zdaj raz-lični naši velikaši, šteri so svoje imanje znali zadosta dobro čuvati, poleg toga je pa zato lüdstvo tüdi dobilo zadosta drv za svojo potrebščino. Zdaj so pa prišle te šume v roke različnim bankam i veledo-bičkarom, šteri začnejo nesmilene Sekati vse, ka njim pride pod Sekiro. Tü se ne gleda ne na zrelo, ne mlado, nezrelo drevje, nego sekajo po sploj cele table. I zdaj ležijo v našoj krajini velki žalostni falati, posekani, i prazni, ne da bi se na tej falataj kaj zasadilo ali zosejalo. V par letaj bo v našoj krajini najvekše siromaštvo za drva i les. Seka se brez vsakšega pomisleka, samo da pride les v peneze. Ali šče držáva napraviti iz naše krajine drügi, žalostnoj^ kras^od Primorskoga? Ali nega zakona, s šterim bi se preprečilo barbaisko sekanje kompleksov z mladim, nedorasli drevjom? Ščemo se za to malo pobrigali ! Veličastno zborovanje v Soboti. Na te kratki poziv se je zbralo v nedelo v Soboti blüzi dve jezero lüdi i to po večini sami moški. Zborovanje je otvoro predsednik lokalnoga šolskoga odbora za gimnazijo, g. Jos. Benko, povedao je .lüdstvi, za volo kakši vzrokov se vrši dnes to zborovanje i je dao reč Prvomi govorniki g. Sodniki dr. Farkaši. G. Sodnik je v obširnom govori razjasno, da^mo se mi zbrali dnes za to, da manifestiramo za našo univerzo, poIeg toga pa tüdi, da zahtevamo za našo krajino popuno osemrazredno gimnazijo. To gimnazijo pa naj plačüje držáva ne pa Sobočka občina, kak to držáva šče, naj bi od petoga razreda više, nosila vse Stroške Sobočka občina. Mi plačüjemo dosta i velko dačo, zato tüdi mamo pravico zahtevati, da nam držáva na račun naše dače plačüje tüdi profesore na našoj gimnaziji. Razložo je lüdstvi, kak velkoga pomena je za našo krajino naša gimnázija i, da bi bila za nas strašno velka Škoda, tak v kulturnom, kak gospodarskom pogledi, če bi držáva ne štela dati penez za našo gimnazijo. Lüdstvo je živo pritrjevalo govorniki i po zvršenom govori burno plüskalo. Za njim je začeo svoj govor naš urenik Franc Bajlec z rečmi; Zakaj se izvaža les iz Slov. Krajine? Naša stranka ešče ne mela ministra za šume. Zdaj je demokrat, prle je bio radikal i več kak edno Ieto radičevec dr. Nikič. Pod ravnanjom teh gospodov, teh strank se je zapečatila Usoda naših šum. Pa nega tű nikše pomoči? Pomoč bi bila, samo narod si je nešče poiskati. Svoj čas so poslanec Klekl zdignoli pritožbo proti toj krivici pa za-leglo nikaj ne, ar je ne tožiia niedna občina niedna düša. To njim je eden minister odgovoro. Med seov se kaj čemerijo ljüdje, ti edni najmre, ali dale od teh čemerov nejdo, ti drügi pa, ki majo kšefte pri drvah, se pa celo veselijo sekanje, ar dobro slüžijo. Minister pa, dokeč od občin pritožb ne dobi ne bo odredo nikše preiskave, ar če nega tožbe, nega preiskave, te je vse v redi. Ne toži se níšče pri poslanca^ ne prí agr. uradi, ne nindri, les se vozi vö, mesto šum nastane püstina, podnébje Ka je za našo krajino naša gimnázija, to je za celo Slovenijo univerza v Ljubljani. Da Znamo, ka pomeni za nas naša gimnázija, je pokazalo naše lüdstvo, so povedale naše občine te, gda so nam obprvim pred dvemi leti odrezali od naše lepo se razvijajoče gimnazije sédmi razred. Ka pomeni za nas naša gimnázija, to so občütili Siromaški stariši naši dijakov te, gda so se mogli tej seliti iz Sobote v drüge kraje, da bi lehko nadaljavali svoje včenje. Naša krajína je siromaška, zato pa doma ležej prenašamo Stroške šolama kak pa indri, doma, če nemamo penez, damo Svojemi, di-jaki kolač krűha i je zadovolen. Či so pa naša deca v drügi mestaj v šoli, njim brez penez težko s kem drügim pomagamo. Či ščemo meti ednok Svoje domače šolane lüdi, Šteri bole poznajo naše nevole i potrebe kak drügi, moramo meti doma svojo gimnazijo. Či ščemo, da nam zasije ednok lepše sunce tak v kulturnom, kak v gospodarskom pogledi, či neščemo, da bi se naša deca na veke klala po Slavoniji i Belji, te je pot i vüpanje k bogšo] bodočnosti, edino naša gimnázija. Ravno takši pomen, kak gimnázija za našo krajino, ma za celo Slovenijo Univerza v Ljubljani. V gimnaziji dobijo naši di-jaki samo dober fundament za svoja višiša pozvanja. Či zvrši se spremeni, dežja bo menje, süše več. Krivci pa gde so?! Krivci so tisti, šterim voda za goler teče, pa se li ne glasijo, krivci so občine. To smo dužni bili povedati, čeravno se bo mogoče tű pa tam zamerilo! Dužni smo bili povedati, naj tiste, ki nosijo odgovornost za to, opomenémo na njihovo odgovornost onim, ki pomenjkanje trpijo, pomagamo. Ki te namen gleda, ne samo da ne bo Zamero teh reči, nego ešče zahvalen bo za nje sodeč najmre, da je pameten i da ma srce. Nevole Radičovi poslancov. Vlada je Sklenola, da Se za nikelko časa odložilo Zborovanja narodne skupščine, zato, da bodo mogli različni odbori v miri bole i hitrej zvršiti svoje delo. Mogoče, da bo to delo trajalo tüdi celi mesec december i tak dugo narodna Skupščina nede zborüvala. Gda so to čüli Radičovi kmečki poslanci, So eden za drü- osem razredov gimnazije i napravi maturo, S tem Si je dijak pridobo dosta najpotreb-nejšega znanja, nego v kaši posebni stališ se po tej šolaj ešče nemre prišteva^ Zdaj se on ešče mora odločiti ka Šče biti, kak to mi pravimo. Ali Šče biti profesor, doktor, Sodnik, duhovnik, fiškališ, inženir, živinozdravnik, za vsakši te stališ potrebno znanje, si mora dobiti dijak, šferi je zvršo osem razredov gimnazije, komaj na univerzi. I skoro ravno to, ka je za našo krajino naša Sobota, je za celo Slovenijo naša Ljubljana. Slovenci smo nej narod, šteri bi se ravno lehko köpao v najvekšem bogastvi, smo pa skrben, delaven i šparaven narod. V celoj našoj državi nega telko raznim zavodov i drüštev, gde bi Siromaški dijaki lehko za tak fal ceno dobili stan i hrano, kak ravno v Ljubljani. Či bi naši dijaki morali iti po dovršenoj gimnaziji na višiše šole v Zagreb, ali v Belgrad, niti Polovica bi ji ne mogla spraviti vsej potrebni stroškov za šolanje v tej dragi mestaj. Naše gimnazije i univerzo si je naše lüdstvo samo postavilo! Država naj ne misli, da nam s tem kaj velkoga šenkavle, či mi zahtevamo naj nam plača profesore na naši šolaj. Mi države dnes niti nikaj ne prosimo, nego zahtevamo od nje, samo to, ka nam ide. Mi plačüjemo velko I gim začeli hoditi v predsedništvo narodne skupščine i prositi, naj se v meseci decembri bár konči ednok vrši zborovanje narodne skupščine. Zakaj pa? je pita predsednik. Či bo potrebno, pozovemo vküp poslance, či pa nede potrebno, pa naj bodo vsi poslanci celi mesec december doma, njim je pravo dale predsednik skupščine. „E, pa znaju gospun dragi* njemi pravijo nato Radičovi poslanci, vsaki od nas mora dati našemi gospon Stipi, tri jezero dinarov na mesec od svoje plače, či pa v šterom meseci celom nega nikšega Zborovanja narodne skupščine, te njemi pa moramo dati celo plačo". Tak so se siromacke starali pred predsednikom, drügim poslancom se je pa zasveti^ v glavi, zakaj ma Radič najraj za svoje poslance proste kmečke lüdi, šteri v parlamenti nemrejo nikaj pametnoga napraviti. Pri Radiči se ide ob vsakšoj priliki samo za njegovo peršono, lüdstvo njemi je pa 99. briga. 2. NOVINE 4. decembra 1927. dačo i iz te dače mamo pravico zahtevati, da Se vzdržavlejo tüdi naše šole i naša univerza. Šole smo si pa itak mi sami postavili. Prva Slovenska gimnázija je zo-zidana z vküp sprošenimi krajca-cari slovenskoga lüdstva. To je püšpekova gimnázija v Št. Vidi pri Ljubljani. Vse drüge gimnazije, so se po toj gimnaziji obli-kovale. Prostor za univerzo v Ljubljani je napravilo slovensko lüdstvo s tem, da je v te namen odstopilo krasno palačo kranjskoga deželnoga zbora. Mesto za medicinsko fakulteto (gde s« včijo za doktore) i za tehniško (gde se včijo za inženire) je zozidalo slovensko lüdstvo z naproše-nimi penezi, z darovi naši drüštev, bank, posojilnic, kmetov, duhovnikov, obrtnikov i trgovcov. I do toga, ka smo si mi sami s svojov skrbnostjov postavili, nam šče zdaj država povedati, da nemamo pravico ! Ešče je ne kesno. Ne se je ešče to vse včinolo, nego predlagalo se je, naj bi se to zgodilo. I slovensko lüdstvo je pokazalo, da je že zadosta zrelo i da zna braniti svoje pravice. Če bi pa na to vsi tihi bili, te smo ne vredni svoji šol. Po tom govori, šteroga je lüdstvo jako pazlivo poslüšalo i vsemi pritrdilo, je pozdravo v imeni ljubljan-ski visokošolcov zborovanje tehnik Matija Horvat, šteri je prišeo za te den iz Ljubljane v Soboto, da odnese tüdi iz naše krajine naše zahteve v Ljubljano i se od tam nato vse vküp pošlejo v Beograd. G. predsednik Benko je nato prečteo resolucijo, štera pravi, da se lüdstvo Slovenske krajine pridrüžuje lüdstvi vse Slovenije v borbi za naš najvišiši zavod, za našo univerzo v Ljubljani, poleg toga pa tüdi odločno zahteva, da dobi naša krajína kem prle i to stalno popuno osemrazredno gimnazijo. Najlepši den za našo gimnazijo. Vso govore je poslüšala vnožina lüdstva v mrzlom meglenom dnevi, do slednjega. Nišče je ne šou med govorom z tistoga mesta. Med lüdmi so bile vse odličnejše osebe naše Sobote, poleg toga pa tüdi gimnazijsko dijaštvo v najvekšem števili'. Vsi so bili edini v tom, da ščemo ohraniti tak svojo gimnazijo, kak svojo univerzo i so glasno kričali: Živijo naša gimnázija ! Živijo naša univerza I Nastopile so vse stranke i vsi sloji v najlepšem miri i edinosti. I gda je g. predsednik Benko zaklüčo edno izmed najlepši maniíestacijski zborovanj naše Krajine, so se mirno razišli, z odločnov volov braniti vsigdai i ob vsakšoj priliki pravice do svoji lübleni šol. Državni svétek. Prvi december je spomin na tisti den, gda so se na zemelskom Prostori Srednjega i severnoga Balkana, za stalno zdrüžili narodi, ki gučijo med seov razumlive slovanske jezike, v edno, od nikoga odvisno državo. To je kralestvo Srbov, Hrvatov i Slovencov pod vladanjom mladoga krala Aleksandra L To velko delo se je zgodilo leta 1918. Naša krajína je prišla pod mejo Jugoslavije osem mesecov sledkar, to je komaj 1. augusta 1919 leta. V tom čási so se v našoj krajin! čüdne reči godile. Lüdstvo je bilo veselo, da je že ednok konec nesrečne bojne, šteli smo, da bi zdaj tüdi mi Slovenci meli kakše posebne pravice, nego, ne smo znali nika napraviti. 3, novembra je bio v Lotmerki velki tábor, gde so slovesno proglasili novo državo, Jugoslavijo. Tüdi naši lüdje so šteli kaj takšega napraviti, čütili so v sebi, da je prišla nekša slobodna doba, tű pa tam so vzklikali edni i drügi : Vogrov neščemo več, mi ščemo biti svoji gospodje, Živijo Jugoslavija. Nikoga pa ne bilo, šteri bi znao kaj stalnoga povedati, ka bo zdaj. Ravno tak je človek nindri ne znao za kakšo pravo oblast i tüdi reda je ne bilo nikšega. Naši Marki (neščemo tű v kak- šem špotlive pomeni to reč rabiti) so si slobodo tak predstavlali, da so se spravili nad grofovsko imanje, Židove so pa vse pregnali iz Beltinec. V tom časi je nastopo 'tüdi Tkalec s svojov Murskov republikov. On je prepovedao ropanje, gda so pa prišli tak v meseci marci bolševiki ali komunist!*, je začno voditi gori i doli po našoj Krajini različne vojske, dokeč so ga ne komunist! pregnali. Pokazali so pa pri toj priliki svoje junaštvo tudi naši bojnečki Kocetje. Devet Kocetov je zbilo pri Bogojini celo trumo komunistov i povzročilo strašen strah med njimi. Takše zmešnjave so se godile v tistom časi v našoj krajin!, prek Müre, pa gde je bila že Jugoslavija, je vladao lepi red i mir. Zato je naše lüdstvo v tom časi ešče prav posebno zaželelo po Jugoslaviji i se je tüdi neizmerno razveselilo, gda se je to zgodilo, da se je naša krajína zdrüžila z velkov slovanskov državov. Dnes pa, či je v našoj državi, štero po vsoj pravici lehko zovemo za našo, eščé ne vse tak kak bi si Želeli, Znajmo, da si v svojoj državi izdak prle lehko napravimo mir i red, kak pa či bi bili v kakšoj tühinsko] državi. Vsi Znamo, da mora biti človek v lfickoj hiži bole tihi kak v svojoj. Ravno tak je z domačo? državov. V drügoj državi bi morali biti zadovolni s tistim, ka bi nam dali; proti gučati ne bi meli pravice, zato ka bi nas včasi zaprli. Doma pa, či nas kaj žüli »kričimo nad vladov, da je to ne prav, i či nas ne poslühne, sé krega-mo tak dugo, dokeč ne dobimo tistoga, ka ščomo. Zato se z veseljom i ponosom spominjamo tistoga dneva, gda se je porodila naša velka držáva, red í mir si pa bomo doma že sami znali napraviti, brez pomoči drügi! Magnificat. Zadnji mesec leta návadno mrzeo, prinese v krščansko dijaško živlenje nekšo posebno toploto i milino. Pora- ja se v düši mehko božično hrepenje i kak prva topla sapica dehoe v te občütke — osmi december. Kak je vernomi katoličani dragi vsakši den, šteri je posvečeni spomini čüdovito], blago! ženi Miriárn — materi Najvišišega, tak je den osmoga decembra našemi versko vzgojenomi i čütečemi dijaštvi, najbole mili. To je svetek katoličanskoga dijaštva. Povišana sem, kak cedra na Li-banoni i kak cipresa na gori Sion. Kak rože, sajena v Jerihi, kak lepa oljka na peli Ji kak . javor ob vodi na poti, sam zrasla visoko. Kak sladka skorja i lepo dišeče mazilo sam dišalo, kak izbrana mira dajata Prijetne dišave od sebe. (Sir. 24.) Kak puna je bila Njena düša, gda šo se izlivale iz Nje te reči. Pesem nigdar zasenčene čiste, srečne düše, pesem Imrnaculatae. Iz neranjeni dijaški düš se rade izlivajo pesmi. Znamo li vsi za stüdence najlepši i najglobokejši pesmi ? Tam je. Blüzi nam je, samo pripraviti moramo svoje düše, da bodo znale piti iz takši stüdence v. Poznamo li tisto pesem, tak me-lodijozno i tak srčno zahvalno,' štera je;privrelo iz Njene napunjene ‘düše? Magnificat I Poveličüje moja düša Gospoda, zakaj včino mi je vnogo On, ki je mogočen i je sveto Njegovo ime. Ka je zdaj z našov gimnazijov ? Letalni šolski odbor v M. Soboti je sledeče sestavleni: predsednik g. Josip Benko, gerent vet občine Sobota, podpredsednik g. Koder Anton, notar, tajnik g. Sever Janko, profesor, blagajnik g. Čeh Franc, trgovec in predsednik Okrajnega frgovskega gromija. Poleg teh so v odbori ešče g. Vagaja Ludvik, gimn. ravnate), g. Bašša Ivan, župnik v Bogojini in oblasti poslanec, g. Godina, evang. župnik v Petrovci in oblasti poslanec, g. Kranjc Josip, župnik na Tišini, g. Luthar Adam, evang. župnik v Püconcih, g. dr. L. Šömen, odvetnik v Soboti, g. dr. Škrilec, primarij oblastne Prešéren. Najvekši slovenski pesnik njemi pravimo, ništerni celo trdijo, da je sploh od vseh jugoslovanski pesnikov naš France Prešéren najvekši. Rojen je bio 3. decembra 1800 leta, v najlepšoj krajini slovenske zemle, tam prí Blodi. Je že preci tisti lüdi v našoj krajin!, štori so bili na Bledi. Gotovo njim je v spomini ešče tisti prijazen gorenjski kot, obdani z veličastni!^ gorami, med šterimi kralüje Triglav, najvišiša gore Jugoslavije, po dolini pa teče mimo bledskoga jezera zelena Sava. To je domovina našega pesnika, i ta mogočna naturna lepota, je gotovo püstila vnogo v njegovo} mehkoj i globokoj düši. Prešéren sam je iz Premočne kmečke hiše. V njegovoj rodbini je bilo več imenitni dühovnikov, tüdi dva mlajšiva njegoviva brata sta bila dühovnika. On sam se je pa po do-vršénoj gimnaziji šou včit v Beč pravdoznanstva i je položo doktorat, Sledkar je gratao odvetnik ali fiškališ. Bogat je ne biő nikdar, zato, ka je kak pošteni človek lüdi samo miro i na pošteno pot napelavao. Ne ]e rad bio, či so se kmečki lüdje hodili to- žit, zato je pa tüdi velkoga zaslüža ne meo. Nego njemi je za peneze ne bilo, on je pisáo pesmi tak globoke i v takšoj obliki, da majo vekši i slavnejši narodi malo takši pesnikov kak je ravno naš Slovenski Prešéren. Ništerne, ležejše pesmi, ešče dnesdén popevle naše lüdstvo. Naši dečki radi popevlejo: Luna sije, kladvo bije trudne, pozna ure že; pred neznane srčne rane meni spati ne pfisté. To pesoico je zložo ednoj poštenoj gospodični Prímcovoj Julij. Njoj je posveto ešče več silno lepi pesmi, med njimi takzvani sonetni venec. Či tüdi je Prešéren nej bio nigdar Oženjeni, je do te gospodične dugo čüto globoko i Čisto lübezen. Lepo pesem je zložo tüdi svojoj mladosti, gda je začno stopati v zrelejšo mnško dobo, gde piše: Dni moji lepša Polovica kmalo, mladosti leta, kmalo ste minule 1 Rodile ve ste meni cvetja malo, še tega rožce so se koj ősule. Ne je meo, kak pravi v svojoj mladosti Bog zna kelko dobroga, pravi pa, da je vseeno mladost najlepša doba našega življenja i pridene na konci: Zato, mladost, po tvoji temni zarji srce zahvalo bo mi, Bog te obvarje Posebno je lübo tüdi svojo domačo rojstno ves, Vrbo. Največ nedužnoga, srčnoga veselja je preživo doma i bi bio najraj, da bi mogao vsigdar ostati tak srečen, kak dete pod domačov strehov i bi ga žéja po včenjej, ta goljufiva kača, kak sami pravi, nigdar ne spelalo v svet. Znao je pa včasi tűdi, či je tr-bele, koga malo piknoti. Tak so se ništerni držali za velke pesnike i pisali pesmi, samo od kakšega sprotoletja ali jeseni, či tüdi so te pesmi ne mele nikše vrednosti. Tem je zapisao: Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval’ ali toži; kdor pevcev peti kaj ne've, od letnih časov kroži. Takše njegove pesmice, s šterimi je šteo koga dregnoti, so zvali čebelice (to je včelice, štere piknejo) Tak je tüdi eden Kastelic šteo pisati takše čebelice, da se njemi je pa ne tak posrečilo da bi s takšov pesnicov tak dregno kak Prešéren, zato je Prešéren te pesmice zvao za mühe f je napisao: ,,Zakaj pač mühe mo] lovi Kastelic ?“ »Prodajal misli jih namest’ čebelic." S takši deklin, štere so si, du-keč so bile mlade, strašno rade pre-berale dečke, sledkar so pa stare gratale i ostale brez moža, se je tüdi rad včasi malo norca delao. Pisao je: V tridesetem d’vičica reva še samičíca prebritko je sfokala, milo, milo jokala: Čakala sem boljšega, čakala sem goršega, dokler me pozabil je, z drugo se obabil je. Najlepša njegova pesem je pa Krst pri Savici, gde v lepi rečaj piše boje naši sfari poganski očakov v fistom časi, gda se je širila med njimi krsčanska vera. Prešérnovo življenje je ne bilo dugo. Zapüsto je svet v 49. leti starosti, nego Spravo je v tom kratkom časi vnogo svojemi narodi. Pokopani je v Kranji na Gorenjskom i na njegovom nagrobnom spomeniki je zapisano : Ena se tebi je želja sponila: V zemlji domáči, da trüplo leži. i 4. decembra 1927. NOVINE 3. javne bolnice v M. Soboti, g. Sukič Štefan, predsednik okrajne obrtne zadruge, g. Kühar Štefan, predsednik gostilničarske zadruge, g. Cipoth Mihael, posestnik v Soboti. 8. novembra je meo te odbor svojo prvo sejo, na šteroj so razpravlali o tom, kak se izpela te ministrski odlok. Teška so pitanja kak dobiti potrebne profesore, gde dobiti kredit, da se pokrijejo tej stroški i tüdi gde se dobijo za te razrede posebni Prostori. Ta gimnazijska zidina, štera stoji zdaj, ma komaj mesta za te razrede, šteri so že zdaj notri. Vsa ta pitanja so važna pa tüdi jako. teška, vűpamo se pa na gospode, Šteri so v odbori, da najdejo pravo pot, kak to v red spravijo. V. i VU. razred se odpreta ešče v tom' šolskom leti. Z zadnjim novembrom se konča prvo tromesečje i tretji del šolskoga leta je stem pri kraji. Z decembrom se začne drügo tromesečje. Naši peto-šolci, šteri so se do zdaj včili na drügi šolaj, pridejo za drügo tromesečje že v Soboto. Tüdi sedmošolci pridejo eščeTv tom šolskom leti v Soboto, samo, najprle moramo dobiti ešče dva profesora. Lokalni šolski odbor je včino vse, da se to kem prle zvrši. Cil nas vseh pa mora biti to, da dobimo kem prle popuno osemrazred-no gimnazijo i da bo stroške za to gimnazijo nosila država. Zato nesmimo zamüdiditi ni edne prilike, gda se v državnoj upravi kaj govori od gimnazij, nego moramo vsigdar pokazati, da znamo za svojo gimnazijo, se brigamo za njo, i da smo pripravleni za njo tüdi kaj pretrpeti. Od države pa zahtevamo, naj kem prle ugodi našoj želi, našoj kulturnoj i gospodarske] potrebi i {nam da za našo okrajino popuno osetnrazredno državno gimnazijo. Slovenska Krajina. — Občinske volitve v Velikoj Polani, Črenšovci i Lipi se vršijo 15. januara 1528. — Ogenj v Rakičani je bio pretečeni pondelek ob 3 vöri zajtra. Gorela je slame pri Gjörek Ivani, kak je pa nastano ogenj, nemre níšče znati. Kak se vidi po ogorenoj slami, je začelo goreti na tistoj strani, kak je sosid Kociper. —a Ogenj v Beltinci je bio tüdi prvejši tjeden pri Ivko Martini. Zgorela njemi je hiša. Nesreča je nastanola tak, da so se pri peči ožarila brvna. Nesrečnoj drüžini je podelila dobrosrčne grofica Zichi stanovanje i nikelko pohištva i obečala tüdi ovak matirialno pomoč. — Rekord proizvajanja vör pomeni prilika, da se prava švicarska žepna vöra, Anker, Remontoir, Roskopf lehko dobi že za 49 Din 60 par i švicarska budilnica Anker z tri-letnov garancijov že za 64 Din 20 par. Za to cono lehko dobite vöre iz last. ne švicarske tvornice vör pri H. Suttner Ljubljana št. 945. Zahtevajté brezplačno velki krasni cenik s slikami, v šterom mate veliko izbiranje vör, zlatnine, srebrnine, pripravne predmete za darila po najnižišoj ceni. — Tolvajije so se v zadnjem časi v našo] krajini prek mere razširile. Kradnolo se je tak, da je že cela okroglina bila v strahi. Preminoči pondelek so pa žandari Prignali v Soboto edno bando peti ciganov, od šteri'se misli, da so ne najbole nedužni pri vsem tom deli. — Turnišče Dr. Neutnan Aladár zdravnik v Sombatheli in Bader Liliké v Turnišču, zaročene. Na mesto posebnoga obvestila. — Čl želete biti lepi, či želete občuvati mladostno svežost, posltižite se za dnevno brigo svoje lepote 1.) Fellerove Elsa-žajfe za zdravje i lepoto (Elsa žajfa lilijasta, mlečna, glicerino-va, boraksova, katranova i Elsa žajfa za briti); 2.) Fellerove Elsa pomade za čuvanje lica, i kože, štera hitro odstrani sunčene pege, pokanje kože i piščajce; 3.) Fellerove močne Elsa pomade za rast vlasi, štera brani pred izpadanjom vlasi i napravi iz trdi vlasi mehke i gibko. Za probo 5 falatov Elsa žájfe 52 Din; 2 lončeka edne ali pa po 1 lonček vsake Elsa pomade 38 Din. Razpošila lekarnar (apotekar) Eugen V. Feiler v Stupici Donjoj Centrala 146. Hrvatska. — Posredovalnica. Od prvoga novembra se je priglasilo 48 oseb iskajoči različnoga dela. Delo se je ponüdilo 6-tim osebam. Štiri osebe' so dobile delo. Od prvoga oktobra pa do 30. novembra se je teda priglasilo vsej delavcov 101. Delo se je ponüdilo 37-tim delavcom. Delo je dobilo 23 delavcov različnoga poklica. — Novine tüdi? Evangeličanski „Düševni List" piše, kak je fo Čüdno,' da majo Kleklova »Novine« tüdi nikše gorobdržanje na sobočko evangeličansko šolo gledoč. V istini povemo, da nevemo kakše gorobdržanje naj bi mele naše Novine zavolo evangeličanske šole ? Či evangeličanci želejo meti svojo versko šolo, mi njim to iz srca privoščimo i proti tomi nemamo niti najmenšega gorobdržanja. V naši Novinaj teško najdete kakše gorobdržanje v šterom Stéč pogledi zavolo evangeličancov. Či pa mi zapišemo, da dukeč nam prí verski šolaj obečavlejo samo dužnosti, pravice pa ne i da telko časa nevemo, či je dobro sprejeti takšo versko šolo, državno pa püstiti, zakaj bi meli mi za toga volo kakše gorobdržanje na evangeličansko šolo gledoč? Ne razmimo, zakaj bi to bilo. Domača politika. Proračun i univerza. Največ se v zadnjem časi govori v našoj državi od proračuna i v Sloveniji tüdi od univerze. Novi proračun, či tüdi je dosta bogši od vsej dozdajšnji proračunov, nas vseeno nikak nemre tak zadovoliti, kak bi šteli. Nasprotniki naše stranke so porabili zdaj to priliko, zato ka mi mamo t vladi ednoga svojega ministra i so nas začnoli napadati. Oni ščéjo, da mora zdaj eden naš minister naednok napraviti nebesa v našem zavoženom državnom gospodarstvi, či pa toga ne včini, te pa začnejo kričati, da nika ne napravi. Čüdno pa da nas ne pitajo, što je državno gospodarstvo v tak velko blato zavozo. Mi ali oni ? Ali smo ne mi šteli, na] vsakša krajina s svojimi penezi sama gospodari? Zakaj so demokrati proti tomi glasali. Zakaj so glasovali za to, da idejo vsi naši penezi v Belgrad, zato so se pa ne znali poskrbeti, da bi te peneze z Belgrada tüdi nazaj dobili? Naša stranka pa šče ravno zdaj to dosegnoti, da bomo s svojov dačov mi sami gospodarili, i se nam te nede trbelo več trgati za naše šole i drüge najpotrebnejše reči. Svetovna politika. Našo sosido Italijo je strašno vznemirilo prijatelstvo, štero je sklenila naša država z Francijov. Nikak nemre preboleti toga. Či tüdi ka ta fraacoska-jugoslovanska pogodba nema nikaj proti Italiji, so se Taljanje vseeno strašno zosagali, či bo Jugoslavija s tem kaj močnejša kak prle. Najbole se pa foga bojijo da bi meli za svojim hrbtom včasi Francijo, če bi šli z bojnov na našo državo. V svoji novinaj pišejo na vse škriple proti Franciji i proti našoj državi. Naše dijake, šteri študirajo v Italiji zapirajo Nego vse to njim ne pomaga nikaj, Naša država šče meti mer, v svojo obrambo pa lehko vsakši včini ka ščé i ka more. DIJAŠKO POLJE. Postludium dijaškega peš Izleta. Imel sem še nekoliko dni služiti sicer zanimivo, a ne prostovoljno vojaško službo v ljubi j. kasarni. Izpite smo v glavnem končali in večini so priznali, da smo sposobni za voditelje čet v slučaju vojne potrebe. Da bi se pa v teh par dneh, ki smo jih imeli še preživeti v kasarni', ne preveč razvadili, se nam je naznanil od časa do časa. „Zbor" in vsi smo pritekli lepo iz svojih sob ter se postavili v vrsto. Spominjam se, da se je prav to zgodilo tudi v petek, pred edino nedeljo, ki smo jo imeli še prebiti v kasarni. Pozvonilo je in pritekli smo kolikor mogoče „brzo“ na »zborno mesto« ter se postavili v vrsto. Zakaj smo pravzaprav morali priti skupaj, nismo znali, Pa saj vojak itak nikoli nima pravice Vprašati zakaj, ampak mora brezpogojno izvršiti, kar mu ukažejo I Príde naš narednik Dane in poveljuje „Mirno!" Kratek udar po hodniku in stali smo ko sveče. Dane je. bil v paradni obleki in prinesel je pošto. Priti smo morali torej, da dobimo pisma. Poklical nas je pa naš Dane zato prej, ker je bil namenjen k svoji izvoljenki v St. Vid. Ob takih prilikah se je lepo napravil, bil je pa obenem tedaj tudi vedno slabe volje. Kliče po vrsti imena in med drugimi zaslišim tudi svoje ime. Dobil sem dopisnico. Datum, Stroški vre} 27. VU. 1927. Z našega peškega izleta Ti pošilamo pozdrave: Gyoško Küzrnov, Baša Nad, Vili Novak, Nežima, Gyozef Varga, Camplin Ivan, Pr. Casar, Vinci Casar, Joško Brünec, Št. Kolenko, Glavač, enega podpisa nisem mogel preštudirati. Nikoli nisem rad štal .mirno". Silno neumno se mi je zdelo, ko sem moral stati tam, ko drog za zastavo in brez misli gledati nekam pred se. Ko sem pa to karto ogledoval, sem pravzaprav pozabil, da sem v vojaški vrsti in da moram stati tam ko klin v grabljah. Počasi sem si mencal oko, ko nenadoma trešči vame naš narednik : Što Ti mrdaš tamo ? Pet dana pritvora I Roke so mi kar padle ob telesu. Strmel sem brezizrazno pred sebe. Samo eno nedeljo sem imel še biti pri vojakih in še to nedeljo naj bi presedel v kasarni j Po razhodu mi še reče: Sto Ti misliš, da si več u civilu, kad imaš, samo osam dana ioš biti u kasarni ? Nečeš iči ti u nedelja u vároši Ostat češ ovdje u kasarai I „Razumem gospodine naredniče I" In sem s samozavestnim korakom od- šel. Moji domači tovariši so dihali svobodo med goričkimi šumami, meni so pa še zadnjo nedeljo odgrizli tisto malo veselja, da bi šel nekoliko iz kasarne v mesto. V nedeljo zjutraj se napravljajo drugi ko ponavadi, da gredo v mesto. Bil sem nekam dobre volje in mi je bilo popolnoma isto če grem v mesto, ali pa osti nam v kasarni. Samo še nekoliko dni in sem prost 1 In v tem ravnotežju občutkov, kar enkrat rečem sam pri sebi: Možeš me imati rad, Dane 1 Samo pet dni mi lahko daš še pritvora, če me zalotiš, več ne. Opašem 9i bajonet in „ajdi u slobodu 1“ . Pri vratih me vstavi stražar: „Imaš dozvolu" ? ,Pa znaš da idu u nedelju svi djaci u vároš" 1 mu s poveljujočim glasom odgovorim. »Ee, pa baš u nedelju neidu svi djaci u vároš« mi odgovori z nekim čudnim nasmehom, zagorel Arbanec. Vzamem listoico in iščem, če bi kje imel morda kako staro dozvolu, ravno razgrinjam nek list, ko mi nenadoma reče : »Dobro 1 Možeš, da ideš.« Zgrnem list nazaj — bil je navaden nemški račun, da sem plačal Puch kolo — in se zadovoljen da sem dobro opravil, strumno obrnil proti mestu. Niti opazil nisem, da je stopil mimo mene naš komandir proti vhodu v kasarno. »Stoj« I rezek, kratek, — glas našega komandirja zaslišim za seboj. Obrnem se, postavim v predpisano pozo ter odsečno in glasno povem : „Izvolite gospodine poručniče" t Klanjam se gospod djak! Klanjam se, mi pove ponovno i se celo odkrije. Gledam prav začüden to nenavadno pozdravljanje in v prvem bipu niti vedel nisem, za kaj pravzaprav gre. Kaj mislite, da bo od sedaj naprej pozdravljal komandir svoje dja-ke? Dokler smo v vojski, boste pozdravljali Vi mene, ko boste pa v civilu, Vam bom jaz že en kilometer naprej kričal — klanjam se gospod doktor 1 Obrnil se je in odšel v kasarno, jaz pa v mesto. Se „razumem" sem mu na vse to pozabil odgovoriti. Dobro začinjam, sem si mislil. No, naš komandir je bil Gorenje, nas je večkrat prav po gorenjsko ozmerjal in največkrat je pri tem potem tudi ostalo. Naredniku sem pa zaenkrat še vedno srečno ušel. Grem naravnost v kavarno Union. Tu zagledam takoj pri prvi mizi našega pukovnika. Priklonim se mu in on je kar vstal od mize, tako jni je odzdravil. — Spet nisem t edel ali sem prav napravil ali ne. Pogledal sem se še natančno, morda kaj ni prav kje na meni, potem sem pa gledal, da sem čim preje preminul iz mesta. Šel sem proti Rakovniku in po Golovcu naprej, teko, da sem se šele pozno zvečer vrnil v kasarno. Ko sem se spomnil na dijaško karto, sem zmrmral pri sebi — tudi jaz imam peš izlet. Nagrada za moj pešizlet je pa bila ta, da narednik ni zvedel, da sem svoj pritvor vživat zunaj kasarne. — F. BAJLEC. Poslanska pošta G. poslanec Klekl Jožef naznanjajo sledeče. Donko Jožef, G. Bistrica. Oblastni odbor Vam je nakazao podporo v zneski od 300 Din. Škarjot Štefan, Kavaš Mihal i Kolarič Ivan, Melinci- Vsakomi z med Vas Je ravno teliko določeno i nakazano. Mali oglasi. K odaji jé eden SINGER mašin v dobrom stanji. Što šče kupiti, se naj zglasi pri BEDRNJAK MARTINI v Črensovci. 4 K O V i N I 4, decembra 1927. Alkohol. Pijanci rodijo pijance. Žalosten dogodek, šteri se je zgodo v LipoACi, gda je vinjeni človek težko rano nedužnoga kmeta, i šteroga je teda povzročilo pijanstvo, nas sili, da|morarao izpregovoriti par reči oslabi posledicaj vživanja alkohola. »Alkohol je tisti mogotec, šteri ne mori samo tistoga, ki ga vživa, nego tüdi njegove potomce.« — Te modre reči mi je pravo nekši stari gos* pod. Vsaka njegova reč je zlata vredna; istino je meo. Potomci pijanca so jako podvrženi betegi, Adatms profesor v Glas-gowi je dokazao, da je za časa velike kolere — leta 1848 — na Angleškom mrlo od 100 trezniti betežnikov samo 19, — nasprotno med 100 betežnikov, ki so pa vživali alkohol je pobrala kolara 91. Deca pijanca so največkrát beb-ci, zabiti, božjastni, düševno betežni, ali celo nori. Denarne profesor je preiskao deco desét trezniti i deco desét pijanih staršev. Dognao je, da so pijani starši meli 78 dece; od teh je 12 mrlo, 36 je bUo düševno betežni, 21 nori, samo 9 je biIo telesno i düševno dobro razviti. Od 59 dec trezni Starišov Je mrlo samo 5, betežni j« bilo 4 i prav zdravi, Iepo rauviti je pa biIo 50. Največ zločinov se napravi v pijanstvi. V kraji, gde ljüdje neso pijanci, je menje zločinov. Pijan človek pozabi na vse, ka je sveto, Iepo; pri njem se pojavi divjaštvo i v tom stanji je zmožen kradnoti, biti, tüdi človeka vmoriti. Alkohol je mati zločina-Dognano je, da zločinov 70°/o povzroča alkohol. Matürijalna Škoda, štero napravi alkohol, — te najvekši neprijatel človečanstva — je ogromna. Po Štatistiki so v Severno] Ameriki v časi od leta 1860—70 spili 900 milijard dolarov alkoholne pijače. Amerika je Vidla to velikanske škodo, je prepovedala prodajo alkoholnih pijač. Na Angleškom so od 1860—70 vödali za vino, pivo i žganico 136 milijon font štelinga; (1 foat šterling je 277 Din.) za šole pa samo 11 milijon. Med ljüdstvo je razširjeno, da alkohol dá »moč.« Istina, da vino, žganica ma v sebi malo toplote, samo, da to toploto ne more telo brez škode ponücati. Alkohol napravi iz bogatca siromaka, Iz poštenjaka nevrednoga. Cele drfižine so prišle na kodiško palico. V vesnicaj, v šterih ljüdje pijejo, ma vučiteo velki križ, ar deca pijancov se težko včijo. Pri nas v Sloveniji gut požre na leto okrog 1 milijardo dinarov. Če bi te peneze obrnili na kaj hasnovitoga, bi bio naš narod dosta bole srečen, zdrav i kulturen. Vsi na boj proti alkoholi, posebno pa oblasti prosimo, da naj ne dovolijo več ni edno koncesijo, mamo že itak preveč I Odpirajo naj se ráj brezalkohol-ne gostilne v štere lüdstvo že ráj za-haja kak v drüge. Tam se človek lehko v miri lepo pokrepča, dobi zraven tečne i zdrave pijače brez čemé-ra, če je žeden, če je pa nej žeden, ga pa níšče ne sili, da bi kaj pio. V drügo gostilno pa človek nemro priti, ne zajtra na tešče, ne zvečer, da bi ga ne silili piti vino. Če pa ne pije, je pa včasi zamere. Zato naj se širijo brezalkoholne gostilne, za alkoholne naj se pa več koncesije ne izdajajo. GOSPODARSTVO. Sadni škodlivci v zimskom časi. Kak Znamo, da se širijo po vseh naših kulturnih rastlinah različne škodlivo stvarico, tak mamo tüdi na sad-nom drevji vnogo takši škodlivcov i različni drügi betežni. Na sprotoletje nam Sadno drevje telkokrat jako lepo cvete, pride pa takzvani cvetoder, i nam vniči vse vüpanje, na lepo Sadno letino. Tisti par jabolk pa, štera nam ešče ostanejo, nam pa vniči pa-lig takzvani Jabolčni zavijač, šteri povzroči, da je sadje ščista červivo. Poleg tej, mamo ešče preci drügi škodlivcov, kak: krvava vüš, Ustne vüši, mali zimski pedic, zavrtač itd. Razne bolezni so pa rak, škrlup, gnjilobe itd. Pameten Sadjar bo včasi, kak spoana te škodlivce, začno boj proti njim. S tem prepreči, da bi njemi tej škodlivci mogli vničiti trüd i skrb štero je darüvao svojemi sadovnjaki. Večina teh škodlivcov prespi celo zimo na drevi samom i to med razpoklini! na stebli, pod skorjov, pod mahom i lišajom, šteri se nahaja na drevi. Na sprotoletje pa začnejo lepo iz teh svoji skrivaliič vandrati na vse strani po drevi. Tü je pa dana ravno najlepša prilika, da njim pridemo do živoga. Namazati trbej namreč steblo i spodnje debelejše dele različni vrhov z drevesnim karbolinejom. Najbogši čas za to je zima, gda je že vse listje odpadnolo i do sprotoletja, dokeč drevje ešče ne gračüje zeleno. Nigdar pa nesmimo škropiti na sprotoletje mladi, gingavi mladik i listja. Najbogši karbolinej dnes je DR-VOR1N, šteri je jako skrblivo sestavin! i. dobro izprobani. Drvorin pomešana z vodov i to na 100 1. vode 10 kg. Drvorina, s tem nato dobro zmočimo steblo i poškropimo ve]«. Dobro je škropiti dvakrat i to ob prvim tak v sredi novembra, gda je že vse listje odpadnolo, i ob drügim na sprotoletje, meseca marca, prle kak začne drevje poganjati. Či pa Sadno drevje mažemo v jeseni z vapnom, lehko včasi tüdi med to primešamo Drvorin. Za škroplenje lehko rabimo navadno škropilnlco, kak za gorice ešče bogša je pa škropilnica z dugov cevjov, da se vse veje dobro zmočijo. Či je pa topla zima i Dika ne zmrzavle, je dobro to delo včiniti ešče ednok v sredini zime, tak okoli meseca januara. Drvorin ne samo, da vniči vse te žive škodlivce, nego odpravi z dre. va tüdi ves mah i lišaj, šteri se na drevji nahaja. Tak se drevo jako lepo pomladi i dobi lepo gladko skorjo. Delo z Drvorinom se nam jako lepo splača, zato, ka se tej škodlivci ne selijo radi drugoč na tisto drevo,' štero je bilo ednok namazano z Drvorinom. Pri mladom drevji je to mazanje jako potrebno tüdi zavolo krvave vüši, štero Drvorin ščista vniči. Znano je pa, da nam več pomaga vničiti v zimi eno samo krvavo vüš, kak pa v leti na jezere. Tüdi proti raki Drvorin jako dobro delüje samo rak rano moramo pred mažaroni prle dobro izražati. Drvorin izdelava naša domáča tvornica: Kaštel d. d. Karlovac Hrvatska. Za 10 srednji Sadni drev je potrebno približno 5 kg. Drvorina. Na. roči se lehko naravnost pri tvornici v zalogi ga pa mata tüdi obe Kmetijski družbi v Ljubljani i Maribori. Važno za točilce alkoholnih pijač. V zmislu obstoječih predpisov bo na sedeži! finančnega Okrajnega ravnateljstva v Mariboru poslovala v času od 2. do 15. decembra t. K komisija za odmero točilne takse za triletno dobo 1928/1930 za vse One kraje, ki spadajo v območje imenovanoga ravnateljstva. K tej komisiji se potegnejo tudi zastopniki točilcev in Sicer: pri ocenjevanju gostilničarov in kavarnarje po en Izvoljen predstavnik gostilničarske in kavarnarske zadruge v Mariboru; pri ocenjevanju točilcev na debelo po en točilec na debelo iz Maribora; če pa se razvrš-čajo točilci po 4. prip. k t. p. 62 t. z. (točilnice na stoječe goste in Čez ulico), eden izmed teh točilcev iz ob-močja fin. ravnateljstva, ki ga izvolijo ostali taki točilci. Točilec, odrejen za Člana komisije, mora imeli overovlje-no pooblastilo. * Ako bi ta pooblaščenec točilcev na odrejeni dan ne bi prišel na poslovanje v komisijo, se izvrši razvrsti-tev in ocene točilcev tudi brez njega. Zasfopniku točilcev ne gre za poslovanje v komisiji nikakšna odškodnina. Eventuelno navodila za izvolitev zastopnikov ter dan, kedaj se bodo ocenjevali točilci posameznih občin se izvedo pri pristojni okrajni upravi fin. kontrole. Cene: Zrnje t 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din., ovsa 209 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. Živina: Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12‘— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza ; 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira2'90D. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. So lito Mi?... roke ? noge? oči? vüha? nos? zobje? glava ? šferi Vam pozročájo bolečine, ali Vas pa mantra -celo telo? Či Vas draži v grli, či čütite mrzloto v nogah, te je tüdi Vam dana prilika, da se prepričate, kak hitro Vam to nevoló odpravi staro, prilüblen!) narodno sredstvo i kozmetikum, šteroga so že naši predniki rabili to je pravi, lepo dišeči »Elsafluida. Či ste večkrat dühovno ali telovno trüdni, prehlajem, zamuknjeni če mate nášast, i Vas večkrat obiščejo reumatične bolezni i občütite pogosto slabost, se ognete tem nevolam s pomočjov ribania, mazanja i pranja z Elzafluidom. Nikelko kaplic pa moramo tűdi povžiti I To hasni prebavljanji i odstrani želodčne tegobe. V apotekah i drügih trgovinah prosite Fellerov pravi Elsafluid v mali poskusni glažkeca po 6 din, v dvojni glaškecih po 9 din. ali pa v špecijalni kantica) po 26 din. Či naročite naravnost po pošti, te stane z zavija-njom i s poštov 9 mali (pokusni) ali 6 dvojni ali 2 špecijalni 62 din. Nasprotno pa 27 poküsnl ali 18 dvojni 6 Specialni kantic samo 139 din. Naslov napišite; Lekarnar EUGEN V. FELLER v Stubici Donjoj Centralo 146. Hrvataka. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Toietista prava žepna švicarska vöra štero zato najbole hvalijo, küpüjejo i drügim priporočajo, zato ka nájduže traja brez popravka, zato ka Čas natančno kaže i spada k najbogšimi Švicarski«! vö-ram, či tüdi je takjjako fal. Št. 110. Žepna vöra, anke-rovi stroji Remontoir-Ros-kopf za samo 49 Din. 50 p. Št. Ul. Ankerov stroj RemontoirRoskopf garantiran na 3 leta samo 69 Din. 20 p. Št. 105. Prava švicarska budilnica (ve-kerca) zaneslivi Anker stroj garantiran na 3 leta samo 64 Din. 20 p. po povzetji, ali pa, da se penezi naprej pošljejo. Rizike nega! Ka se Vam ne vidi, to zamenimo, ali Vam pa peneze vrnemo. Po celom sveti poznane IKO vöre v zlati, srebri, nüdi, v najlepši oblikah, vöre za na roko, lanceki, prstani, bogata izbira priprávni darov i potrebni predmetov najdete v velkom ceniki s slikami, šteroga dobite brezplačno na zahtevo od Svetovne trgovine vör H. Suttner, L3ÜŠ?L9£NA Za PREKMURSKO TISKARNO v Manki Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF, Urednik. FRANC BAJLEC Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n, pr. kangle za pohvale, vedra, objoče, hinte, peresne veternice, grable, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite prí Erdöšy Barnabaš, trgovcu s papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica.