^A900 din - Leto XLI - št. 73 Kranj, petek 23. septembra 1988 IEEGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 2. STRAN ljubljanska banka Turizem po filmsko Le koliko ljudi bi hotelo obiskati deželo, ki so jo spoznali preko filma, v katerem je tri četrtine celuloidnega traku uporabljenega za kadre s sinjim morjem, še bolj modrim nebom, jastogi, ki šklepetajo na belo pogrnjenih mizah, pa z dekleti in fanti, ki pod soncem nimajo drugega početi kot nabirati porjavelost, pa hotelske sobe, jedilnice, bari, diski in še in še? Verjetno zelo malo; sonce in morje so si po svetu kar precej podobni, nebo je modro na marsikateri zemljepisni širini in jastogi so rdeči v takem in drugačnem morju. Ta podobnost je lahko le odbijajoča. Dolgo je trajalo, da je film — turistični film — odkril preprostejšo formulo, ki pa je vedno zanimiva, vedno »vžge«. Različnost in privlačnost je treba iskati v kulturi posamezne dežele. Od nekdaj smo ljudje radovedno spoznavali drugačnost sosednje dežele, preko kulturnih mostov, ki jih poznajo literatura, film, gledališče... Turistično vabilo pa je dolgo ta kulturni vidik zanemarjalo, kot da ljudi zanima le, kaj bodo jedli in kje bodo spali. V sicer lepe barve zavite gastronomske ponudbe so naročnika filma sicer stale na kupe denarja, kot kvalitetna turistična ponudba pa vse skupaj ni pomenilo nič — ali kvečjemu le malo. Take filme smo imeli ničkolikokrat priložnost primerjati na mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju. V pričakovanju nedomiselnosti filmskih ustvarjalcev, producentov in naročnikov, ki bi sicer radi prodali lepote, pa ne vedo kako, pa tokratni program turističnih filmov z različnih koncev sveta obeta vse kaj drugega. Odkrita je »nova« formula — na zanimiv in privlačen način predstavljena kultura neke dežele. Ta nova propaganda, kajti turistični film je konec koncev vendarle le reklama, je očitno v svetu stopila velik korak naprej, se povzpela na višji, lahko bi »-^kli kulturnejši nivo — in ostala zanimiva bolj kot kdajkoli prej. To pa očitno ne drži tudi za naš slovenski in tudi jugoslovanski turistični film. Na žalost se še drži klasične modrine morja in ostalih, menda preskušenih atributov dobre turistične propagande. Priložnosti, da se vidi, kako ta posel obvladajo drugod po svetu, bo naslednji teden v festivalskem kinu Center pač na pretek. Lea Mencinger Jesen je tu — Ne le vremenska, tudi koledarska jesen se je v sredo začela. Kmetje lepo vreme izkoriščajo za spravilo zadnjih poljščin in silažne koruze. — Foto: F. Perdan Bobovek 88 Danes, v petek, 23. septembra, bodo ob 11. uri v naravnem rezervatu Bobovek pri Kranju zaključili že tretji mladinski ekološki tabor, ki ga je pripravila in vodila skupina za varstvo okolja pri OK ZSMS Kranj. Na zaključek tabora so mladi medse povabili predstavnike skupščine občine Kranj in družbenopolitičnih organizacij, ker želijo širše predstaviti problematiko rezervata na Bobovku. V. B. net J predsedstva republiške konference upanje v Svet za varstvo bvekovih pravic bila*kiki. ivtoj pijana, 21. septembra — Za člana spredsedstva Slovenije je bilo ' ftnH-ntiranih 65 mozmn kandidatov, od katerih jih je 22 pristalo na na % 'Jdidaturo. Koordinacijski odbor je predlagal v nadaljnji postopek zlal1 " sem kandidatov, kar je povzročilo nezadovoljstvo predvsem pri li v*glavnikih mladinske organizacije, ki so terjali, da morajo na :ilo t '•'dacijske konference vsi evidentirani, blai M€ paf / la» ji bi-'i?.ace Dežman, Janez Drnovšek, Franc Fungušt, Silvo Gorenc, Gre-1) ]ant'mk- Bogomir Kovač, Janez Lukač, Avgust Majerič, Dane Me-!- ^nu ^až MuleJ- Mili^a Ozbič, Emil Milan Pintar, Zivko Pregl.Ivan -''•i1'* ft«i ' *van Kibnikar, Lojze Sočan, Marjan Stare, Boris Šnuderl, Vinko va^ 'Me, p,. ji- cenili so, da naj se ljudje sami odločijo, za koga bodo glasovali in za (J ^ ne. za kar bo na okrog 8000 kandidacijskih konferencah dovolj pri-*t p^'- ^a člane spredsedstva Slovenije so bili evidentirani Igor Bav- Franc Zagožen in Milovan Zidar. Od teh je kordinacijski odbor iz-jI /Ot^možne kandidate Igorja Bavčarja, Silva Gorenca, dr. Matjaža $r, 18, Zivka Pregla, Ivana Pučnika, dr. Ivana Ribnikarja, Borisa Snu-.* 'yn Milico Ozbič Ita redsedstvo republiške konference SZDL je razpravljalo tudi o )\j^vitvi sveta za varstvo človekovih pravic. Doslej je deloval iniciati-• 01 Poc* v°dstvom dr. Ljuba Bavcona in ta odbor je že dobil popu-II h'016 "^avconov odbor«. Očitno za ustanovitev sveta ni več ovir. Taka*, sklepamo na osnovi prazprave na predsedstvu. Svet naj bi bil ■w*(\ ^an°v'Jen 4- oktobra, ko bo republiška konferenca na problemski seji ¥V* lferi nava'a. uresničevanje in varstvo človekovih pravic. Tudi na tej seji &žeSedstva ne prvič, so bile ostre zahteve, da je treba svet ustanoviti, da Ihi? raJn' tas> da se zoprestavimo kršenju človečanskih pravic. Vsi se &n:'lmo demokratičnega obnašanja, je dejal dr. Ljubo Buvcon, ker se ^;Srn° uspeli naučiti v preteklih 40 letih. Zato napake. Človekove svo-ne, so dejali na seji, še nikdar po osvoboditvi niso bile na tako nizki »' Neupravičeni so napadi na Bavconov odbor. Predsedstvo SZDL ij^ajp ustanovitev skupščinske komisije, ki naj preuči postopke lju-k vs^eKa vojaškega sodišča in posledice. Tajni vojaški dokument naj Javnost, da bo znana resnica. Ni pa bilo odločeno kdaj, ali pred ali Kj'VornoČndsti sodbe. Poglobljena strokovna analiza o procesu v Lju-Pa se že izdeluje. J. Košnjek Tržiški IS protestira proti nemoči pri odločanju Minimalno znižanje prispevne stopnje Tržič, 21. septembra — Po več kot enourni razpravi, tehtanju različnih mnenj in argumentov, je tržiški izvršni svet na sredini seji odločil, da se prispevna stopnja vsakemu od sisov družbenih dejavnosti zniža le simbolično, za eno stotinko. Tako so odločili, čeprav so hkrati poudarili, da se zavedajo težkega položaja tržiškega gospodarstva, pa tudi tega, da je prispevna stopnja v Tržiču že sedaj najvišja na Gorenjskem in da delavci pričakujejo občutno znižanje. Po podatkih SDK se je na računih sisov do konca avgusta zbralo več kot 1,57 milijarde presežkov, hkrati pa sta že sedaj v izgubi tako občinska zdravstvena kot izobraževalna skupnost. Če bi prispevke zmanjšali za 3,7 odstotka (kolikor bi bilo po izračunih v okviru zakonskih možnosti) bi konec leta tako v zdravstvu kot šolstvu ostali brez plač, poleg tega pa bi bile dejavnosti močno okrnjene. V občini se že dalj časa trudijo, da bi kar najbolj prečesali programe sisov družbenih dejavnosti, vendar so na seji predlagali, da to še pospešijo. Z odločitvijo o minimalnem znižanju prispevnih stopenj hočejo tudi opozoriti, da razbremenjevanje gospodarstva ne more biti le v intervencijskem zniževanju prispevnih stopenj, temveč predvsem v ukinjanju različnih prispevkov. Povedali so tudi, da ob pritisku stalno menjajočih se zakonov na eni ter potrebam tako gospodarstva kot družbenih dejavnosti na drugi strani, izvršni svet ne more več delati, saj je prisiljen sprejemati kompromise. Simbolično znižanje prispevnih stopenj je zato začetek njihovega protesta proti takšnemu delu. V. Stanovnik Jože Smole med kranjskimi komunisti — Predsednik socialistične zveze Slovenije Jože Smole se je v ponedeljek popoldne pogovarjal s Kranjskimi komunisti o najbolj aktualnih vprašanjih — kosovskem problemu in mitingih solidarnosti, ustavnih spremembah , političnih posledicah sojenja pred vojaškim sodiščem v Ljubljani in predlogih za izredni kongres. (Na sliki s kranjskim sekretarjem OK ZKS Branetom Mervičem). — Foto: F. Perdan Joj, kam bi jih dali, te smeti! l^ela OK ZSMS Tržič estra jesen Mladi v OK ZSMS Tržič so se vključili v razpravo o mesečnih di- tji^^ja med Alpetourom in Integralom, cona mesečnih dijaških četffj^ij^ic ne bo več enotna za oba prevoznika, proti čemur tržiški lahko mlade v občini veliko bolje ob-., j^j0 - « svojin aejavnosun, ce bi spet uvedli posebno mladinsko od-Afi< # %j^a lokalnem radiju, ki bi jo pripravljali in vodili mladinci sami. i fl3 rf fra.ft.v. Prelog bo, po zagotovilih, obravnavan na prvi sledeči seji pro- vozovnicah, kajti razrasle so se govori, e, da s prekinitvijo so- sveta radia. >\\ 4 j(j ^uri°^viru rednega izobraževanja svojega članstva pripravljajo v Dotfl1^ ^hjem mesecu dvodnevni seminar za vodstva osnovnih mladin-raI1V ^ ^Sanizacij. predvidoma bodo razpravljali o ustavnih spremem-oba ^H'0L.?Si Odbora za varstvo človekovih pravic, Kosovu, alternativni Vkr^ "kah mladinske kulture ter vlogi osnovnih organizacij ZSMS Jevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. V. Bešter Kranj — Češkoslovaškemu športnemu filmu Kaj vi menite o tem, gospod baron? je pripadla čast, da se na svečani otvoritvi v ponedeljek, 26. septembra ob 20. uri, v kinu Center prvi odvrti na filmskem odru letošnjega, že dvanajstega mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov. Olimpijski duh pravkar minule zimske olimpiade in sedanja olimpijska dogajanja v Seulu so več kot primerno vzdušje za tokratno filmsko dogajanje v Kranju. Na prvem filmskem večeru, ki ga bo odprl predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije Andrej Brvar, bo prikazanih sedem filmov. Do 30. septembra se bo za festivalske nagrade v dveh dnevnih programih ob 18. in 20. uri potegovalo 43 filmov iz 22 dežel. — L. M. — Na sliki: iz češkoslovaškega filma Fantje na rolkah. Kadar je človeku kaj v napoto, to najraje odloži kam na rob svojega zemljišča ali pa celo na sosedovega, če je mogoče. Podobno je z idrijskim odlaganjem odpadkov na Raskovcu, ki sicer ni na gorenjskem ozemlju, vendar z izcedki ogroža vire pitne vode za naselje Ziri. Problem ni neznan, saj ni od včeraj. In prav v tem je težava! Ločani in Idrijčani so izmenjali že celo goro besed, strokovnjaki od drugod so opravljali analize in sestavljali programe za ureditev nečednih razmer, stvari pa tečejo še kar naprej po starem. In kup odpadkov (tudi posebnih in nevarnih) je vsak dan večji, vsak dan bolj grozeč. V škofjeloški občini se zavedajo nevarnosti, žal pa o njej manj razmišljajo njihovi sosedje, ki bi radi še naprej uporabljali sedanje odlagališče. Ločani jim zamerijo trmoglavost in jim očitajo pomanjkanje zdrave pameti pri odločitvi, da so sploh postavili deponijo na hribu, polnem zdrave vode. Hkrati se sklicujejo na predpise, ki so že takrat prepovedali odlaganje odpadkov na prepustnih zemljiščih. No, pa smo spet pri urejenosti naše pravne države! Občina nima nikakršnih pristojnosti, da bi ukrepala pri reševanju zanjo pomembnih življenjskih vpra- šanj, v republiki pa so predaleč od problemov, da bi jih opazili in uredili glede na svoje dolžnosti. Bo morda zaleglo opozorilo republiškemu svetu za varstvo okolja na nepravilnosti, ali pa bo celo potrebna pobuda javnemu pravobranilstvu za zaščito interesov? Nekdaj so domačini svoje interese kar dobro branili. Ce ni pomagala beseda, so segli po palici! Menda smo sedaj že daleč od tistih časov... Stojan Saje {SSBSMEHGLAS 2. STRAN JOŽE JKOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Še gluhec bi slišal Ne razširjajmo neresnic, da so samo nekateri organi v tej Jugoslaviji resnično zainteresirani za izhod iz krize, drugim, predvsem navadnim ljudem, pa da za to ni mar. Če kdo trepeta za svoje usodo in prihodnost, potem so to ljudje, ki želijo še naprej živeti svobodno, dostojanstveno, človeka vredno življenje zase in za svoje otroke. Zato so trditve, ki jih zadnje čase kar mrgoli, da nek narod ni zainteresiran za usodo drugega, da mu je malo mar za Jugoslavijo, globoko žaljive. Človek se zgrozi, ko sliši za take trditve in samo po sebi se mu vsili razmišljanje, da nekdo želi načrtno zasejati razdor in nezaupanje med narode in narodnosti Jugoslavije. To je marsikomu tudi že uspelo. Na to kažejo poročila z zadnjih sej, ki so bile v Jugoslaviji, začenši s sejo državnega predsedstva, pa takoj naslednji dan s sejo predsedstva zvezne konference SZDL. Že samo ta dva primera sta dovolj. Državno predsedstvo obsoja negativne pojave na mitingih in terja red v državi, obsoja nacionalizme in težnje po etičvd homogenizaciji republik in pokrajin, levja enotnost države, zahteva, da so vsi na Kosovu živeči ljudje odgovorni za rešitev položaja v pokrajini in posredno tudi v Jugoslaviji, v sporočilu s seje pa je tudi veliko besed o napadih na JLA, o nujnosti sprejetja dopolnil ustave po programu, o gospodarskih težavah in njihovem vplivu na politične in o tem, da naj vsak opravlja tiste naloge, za katere je zadolžen. Seja predsedstva zvezne konference SZDL pa je ponovno potrdila, da smo v državi na številnih področjih skregani, da stališč nočemo in nočemo trezno ocenjevati ampak razlike politiziramo, zaostrujemo, čeprav so očitne, zgodovinsko pogojene, ki bi jih tudi gluhec slišal. Sprašujem se, če morajo slovenski člani zveznega predsedstva SZDL v Beograd samo zato, da bi znova in znova nekaj dokazovali stvarne poglede Slovenije na razmere v svoji republiki (zato smo sami najbolj odgovorni) in v Jugoslaviji, da pojasnjujejo korektnost in celovitost svojih izjav, ki jih je nekdo namerno ali zaradi neznanja in nepoznavanja popačil. Le komu je padla na pamet ideja, da bi se morali Slovenci za gostoljubje našim izgnancem v Srbiji med drugo svetovno vojno oddolžiti s svojo podporo mitingom Srbov in Črnogorcev, ne oziraje se na to, da imajo mnogi od teh mitingov tudi nacionalistični naboj. Naša vez s Srbijo je bila že velikokrat poudarjena in tudi praktično dokazana, če že z drugim ne, pa z vlakom bratstva in enotnosti, ki že dolga leta vozi v obeh smereh. Za naše stiske, ob očitnem kršenju naše suverenosti, dober mesec nazaj ni bilo veliko besed odobravanja... Trdim, da imamo na takih ali drugačnih sejah veliko drugega za storiti, govoriti. Poskušajmo drug drugega poslušati, razumeti, korektno, pošteno in realno. Dokler tega ne bo, bo šla še tista energija, ki jo imamo za reševanje problemov, v nič. Dan kolektiva Jelovice Škofja Loka, 22. septembra — Delavci Lesne industrije Jelovica bodo tudi letos praznovali dan kolektiva. Praznovanje bo v petek, 30. septembra 1988. Ob 12. uri bo slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije, med katero bodo podelili članom kolektiva jubilejne nagrade. Poldrugo uro pozneje bodo člani IGD Jelovica, gasilci iz Sel na Koroškem in gasilci iz škofjeloškega centra družbene samozaščite izvedli vajo s sodobnimi napravami. Tega dne bodo odprli vrata Jelovice vsem, ki si želijo ogledati proizvodnjo v Škofji Loki, Gorenji vasi, Sovodnju, Preddvoru, Kranju in Cerkljah. Organizirane skupine morajo svoj obisk prijaviti kadrovski službi Jelovice do 28. 9. 1988. V. P. V gorah so že zimske razmere Kranj, 21. septembra — Poletna sezona planinarjenja se sicer še ni iztekla, vendar so se s prvim snegom razmere v visokogorju precej spremenile. Na to bodo morali pomisliti vsi gorniki, ki za letos še ne nameravajo odložiti svojega nahrbtnika v zapeček. Letošnji sneg je pobelil vršace zelo zgodaj, v dneh, ki so ponavadi najlepši za obiske gora. To je pred odhodom na turo treba upoštevati pri izbiri opreme, med katero ne smejo manjkati visoki planinski čevlji z dobro narezanim podplatom iz gume, ob ostali obleki tudi kapa in rokavice, toplejša vetrovka in gamaše, za visokogorje pa še cepin in po možnosti dereze. Tehnična oprema seveda prav nič ne koristi, če je planinec ne zna pravilno uporabljati. Pri hoji je na vsakem koraku potrebna premišljenost in previdnost, saj se zaradi zdrsov zgodi v gorah največ nesreč. In sedaj je v višjih legah že dovolj hladno, da zmrzal nastavi nevidne pasti na poteh. Zlasti je nevarna hoja po zasneženejših strminah, saj sneg še ni dobro sprijet s podlago. Ker koče počasi zapirajo svoja vrata, mora planinec vedeti, kam se podaja in kje bo lahko prenočeval. S seboj moram vzeti tudi dovolj hrane in pijače, če je ni več na razpolago v bližnji postojanki. Prav je tudi, da upošteva krajše dneve in temu primerno načrtuje izlet ter vrnitev domov. Predvsem pa je pomembno, da dobro pozna teren, kamor se odpravlja, ker je orientiranje v zasneženi pokrajini precej težje kot v kopni skali s povsod vidnimi markacijami. In še to! Hoja v snegu zahteva več moči, zato naj planinci mkar ne precenjujejo svojih sposobnosti. Bolje je, da se z obiskovanjem nižjih vrhov postopno pripravljajo za zahtevnejše ture. Na njih je namreč moč uživati šele takrat, ko jim je človek resnično kos. S. Saje Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje J^oke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana__ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldi na Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultur«), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja U>ka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), D<>nica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovi, k (Tržič, turizem), Vine Beftter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazf šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) m Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Petek, 23. septembra JOŽE SMOLE MED KRANJSKIMI KOMUNISTI Pritiski na Slovenijo so žaljivi »I o gospodar zapravi grunt, ga zapije ali spravi na boben, bo poskušal domačijo res evati pač nekdo drug in ne nesposoben gospodar. Tako je tudi z Jugoslavijo. Ne morejo je reševati tisti ljudje, ki so jo spravili v takšno stanje, da nas je že v Avstriji sram povedati od kod smo.« Pribižno take so bile besede prvega razpra- _ vljalca ob obisku predsednika slovenske socialistične zveze in člana predsednika CK ZKS Jožeta Smoleta pri kranjskih komunistih. Smole je na to dejal, da se je potrebno pač sporazumeti in dogovoriti, kdo so tisti odgovorni ljudje. Sledil je kratek odgovor: »Prav nič jih ni potrebno iskati. Gre za ljudi, ki jih vsi poznamo.« Nobenega dvoma ni, da je v tej pripombi veliko resnice, morda bi bilo potrebno zapisati celo, da bi bilo zelo lepo in kar nekam preenostavno, če bi bilo potrebno samo zamenjati vodilne ljudi... Jože Smole je sicer temeljito predstavil trenutno stanje v Sloveniji in Jugoslaviji. Prisluhnimo povzetkom. Odnosi do zvezne vlade ta n lerg cei l!' Ob; Srbska pretiravanja Kriza na Kosovu se poglablja. Dejstvo je, da se spreminja njegova nacionalna struktura. Po osvoboditvi je bilo 30 odstoto-kov Srbov, danes jih je le nekaj nad 9 odstotki. Ob tem v nekaterih stvareh v Srbiji pretiravajo. Predsedniku srbske socialistične zveze Trifunoviću sem dejal, da ne razumem, kako to, da govorijo, da so Srbi in Črnogorci izpostavljeni genocidu. V vsakem slovarju piše, da to pomeni fizično iztrebljanje, Kako to, da govorijo, da »nabijajo Srbe na kole«, zakaj srbsko vodstvo na takšna pretiravanja ne reagira? Se srbsko vodstvo zaveda? Težko si je predstavljati, kako urediti razmere brez albanskega sodelovanja. Na zborovanjih pa se vrstijo siloviti napadi na vse Albanske voditelje, vendar ne samo na albanske. Frontalno napadajo vse vodstvene strukture v Jugoslaviji, vse razen sedanjega srbskega vodstva z Miloševičem na čelu. Kot da smo vsi po vrsti barabe. Slovenci bomo postavili vprašanje, če se srbsko vodstvo zaveda, kam peljelo ti napadi. To je napad na jugoslovanski politični sistem. Nevarnosti v BiH V BiH vlada velika zaskrbljenost zaradi zahtev po zborovanjih Srbov. Če pride do zborovanj Srbov, lahko pride tudi do zborovanja Hrvatov in muslimanov. Če pride do zborovanja Srbov lahko to rezumemo, kot da si Srbija lasti tutorstvo nad srbskim prebivalstvom v BIH. To pelje v nevarne razmere, ki jih nekatera srbska sredstva obveščanja podpirajo. Politika je bila nekdaj uveljavljen jugoslovanski časopis, sedaj pa podpira najbolj grobe parole z zborovanj. Srbske ustavne spremembe Ta dogajanja lahko razumemo tudi kot pritisk na sprejetje srbskih ustavnih sprememb. Da nekaj res ni v redu je vidno iz tega, ker razmere že dolga leta povzročajo spore, vendar pa spremembe ne smejo zmanjšati avtonomnosti Kosova in Vojvodine, ker se pokrajini s krnitvijo samostojnosti ne strinjata. Srbi zahtevajo večinsko t.j. srbsko preglasovanje, do katerega bi ob referendumu zaradi številčnosti Srbov moralo priti. Histerija lahko pripelje v državljansko vojno? Srbi zahtevajo od Slovencev, da se strinjajo s predlaganimi spremembami srbske ustave. Če bi se mi izjasnjevali o srbski ustavi, bi to pomenilo, da se vmešavamo v njihove notranje zadeve. Takšno podporo jim dajejo napr. v nekaterih delih v Črni gori, tako da se zdi, kot da bi bila Črna gora že sestavni del Srbije. Histerija, ki vlada, 1 ahko pripelje do državljanske vojne. Nihče se ne vpraša, kaj bo, če bodo šli tudi Albanci na zborovanja! Ko mi predlagamo v športnem žargonu, »da je treba žogo umiriti«, pravijo, da razmere podcenjujemo. Sestanek neuvrščenih Sestanek neuvrščenih držav, ki je bil zaupan Jugoslaviji nas naj bi stal 5,8 miljo-nov dolarjev. Proti temu dovolj pomembno govorijo naši notranji mednacionalni odnosi. Kako bomo drugim govorili o nujnosti mirnega sožitja in reševanja sporov, ko imamo do skrajnosti zaostrene odnose z Albanijo? Ustavne spremembe v SFRJ V dosedanji ustavni razpravi je bilo v zvezni ustavni komisiji sprejetih veliko naših pomembnih stališč. Na primer o vzgoji in izobraževanju. Umaknjen je bil amandma o ekstra dohodku in glavni del amandmaja po katerem naj bi urejali delovanje društev in združevanj z zveznim zakonom. 'Hip Znano je, da smo Slovenci pred čas zahtevali glasovanje o zaupnici Zvezne^ izvršnemu svetu. To je bilo v času, ko se da ni zavzemala za tržne zakonitosti. Od maja so se stvari bistveno sprefl1^^' le, pri nas pa nekateri krivci še kar nap1* udrihajo po vladi. Mi takšno tržno usfli tev vlade podpiramo. Nerazpoloženje naše javnosti do ZIS povzroča tudi bist*' padec življenjskega standarda, zaradi c#V smo sedaj vsi zbegani. Izredni kongresi V delu Jugoslavije je prišlo do e zahtev po izrednih kongresih, ki naj bi zrešili vse probleme. S tem je začel v okv1 ni partije Miloševič, sedaj zahtevejo za vS FJ9i spor že izredne kongrese, npr. srbski b° lrist borčevskega, beograjska SZDL zvezni »f^Ovj gres socialistične zveze. Smisel kongresa je samo, če imamo *očj delano neko novo platformo, ki spreme11' izboljša stanje. Pri nas v resnici nihče nl^« sar ne predlaga. Slišal sem za idejo, da bi morali izvoliti "j CK ZKJ brez nacionalnega principa principu »najsposobnejši«. To je neg* nacionalnosti, negacija vsega našega si* ma. Posledice vojaškega sojenja Odločno proti Miloševič in Tito Skrbi me, ker se srbsko vodstvo ni odločno distanciralo od takšnih parol. Miloševič se je sicer distanciral od nošenja njegovih slik na mitingih, ne pa od napovedi, da naj bi nadomestil Tita. Na srbski socialistični zvezi so nam dejali, da se pač ne more vedno distancirati od vsega, da bi bilo tega preveč. To morda drži, vendar ne v takšnih primerih. Ostalo je nekaj amandmajev, ki jim odločno nasprotujemo. Pri financiranju JLA smo se delno dogovorili, vendar se tudi s sedanjim predlogom, da bi JLA financirali izven državnega proračuna, ne moremo strinjati. Prav tako se ne strinjamo z amandmajem, ki naj bi razširjal pooblastila zveznih organov državne varnosti, potem z zveznim zakonom o zadružništvu, superiornosti zveznega nad republiškim zakonom, o sodstvu in skupnih osnovah davčne politike, ker sploh ne vemo, kaj naj bi to pomenilo. V Sloveniji se še naprej srečujemo sf sledicami sojenja pred vojaškim sodišč Sodišča so samostojna in mi se v ta pr°^ ne moremo vmešavati, vendar bomo p«"1 katerih stvareh vztrajali do konca. Glede ne uporabe slovenskega jezik8, šlo za kršitev jugoslovanske in slovel^ ustave. Neprijetno je, da je predsedjj SFRJ nasedlo nelogični razlagi, da je 8f jezik enakopraven in da je zato mogoče diti tudi v srbskem jeziku. Za razčiščev* tega ni potrebno nikakršno ustavno sodi' ker je stvar kristalno jasna in mora P sedstvo SFRJ korigirati svoje stališče. Del jugoslovanskega tiska kar nap' ponavlja, da je srbski jezik uradni jezi* JLA. To ni točno. Srbski jezik je sprejet mo za komande, na sodišču pa seveda' ^ gre za komandiranje. Odločno bomo zahtevali tudi spreiBT* bo zakona o vojaških sodiščih, tako da C posegala po civilnih osebah. Vojaški tfl ima seveda pravico postopati, vendar f civilnim sodiščem. Protiustaven vojaški dokumej del; že »Olj V Pori m \\ vfort % ( Vprašljivi paketi Žaljivo za Slovenijo Slovenske občine, ki so pobratene s srbskimi, so sedaj pod nakakšnim stalnim pritiskom. Srbi v imenu podpore vedno nekaj zahtevajo. Žaljiva je trditev, da moramo sedaj Slovenci vrniti dolg Srbiji, ker je 41. leta sprejela od Hitlerja izseljene Slovence. Predsednik zvezne ustavne komisije in skupščine SFRJ Popovski pravi, da naj bi vse spravili »pod kapo« do 29. novembra. Če bomo vztrajali pri »paketni« rešitvi, pač ne bomo mogli sprejeti nobenih amandmajev. Če nam kdo ponudi v paketu dobro meso, zraven pa nekaj črvov, paketa ne moremo sprejeti. Zato se zavzemamo za sprejemanje vsakega amandmaja posamezno. Slovenska skupščina se bo tako odločila in to je lahko osnova tudi za ostale. Odbor za varstvo človekovih pravic ^ teva oceno, če je vojaški dokument pffl staven. Mislim, da je to potrebno razčis* vendar mora stvar pojasniti predseds SFRJ. Jaz tega dokumenta nisem vi* vendar je stvar treba razčistiti. Če je šel dokument res v roke tujih veščevalnih služb, kot pravijo nekater1, več tajen in naj se objavi, da se vidi, kaj) njim. Vse nas upravičeno skrbi povečano gativno razpoloženje naše javnosti do ^ To se je videlo pri sedanjem odhodu fafl ^ ■ v vojsko. Zainteresirani smo, da bi imel'j^J skupaj zaupanje v našo skupno armado Ob tem mora narediti armada svoj se približati prebivalstvu. Takšne stvar1 je' sojenje četverici in primer Bogataj* škodijo. Armada naj preneha z raznirfl1 f buji. Nesmiselno je trditi, da v armad1 d1j mogoče kršiti človekovih pravic. Če obs^* jo indicije o kršenju pravil, naj armijski »flo ne trdi takoj, da gre za napad. Ne moremo sprejeti namigovanj, da čemo v Sloveniji nekakšen poseben pO'j\ znotraj Jugoslavije, da hočemo razbiti II Peter C$ Posodobljena koča pri Triglavskih jezerih Ljubljana, 20. septembra — Planinsko društvo Ljubljana-Matica bo po petih letih, ko je bil odprt povečani Triglavski dom na Kredarici, ponudilo planincem še en sodoben objekt. V nedeljo, 25. 9. 1988, ob 11. uri bo namreč svečano odprlo posodobljeno kočo pri Triglavskih jezerih. Na slovesnosti bo govoril predsednik PZS Marjan Oblak, trak na koči bo, za generalnega pokrovitelja Slovenske železarne, prerezal Jože Žunec, spominsko ploščo glavnim udeležencem pri prenovi koče pa bo odkril Gregor Klančnik. V kulturnem sporedu bo sodeloval oktet iz Žirovnice. V koči, ki so jo prenavljali od 1986. leta, je 75 novih ležišč; poleg teh je še sto postelj z novimi vzmetnicami. Obnovljena je tudi kuhinja in ob njej štirje gostinski prostori ter sanitarije. V stavbo so vgradili nova okna, stene so obdali z izolacijo in opaži, streha pa ima novo kritino. Koča z novo podobo je med najlepšimi v Triglavskem pogorju. ] Organizatorji svečanosti pričakujejo, da bo obisk pri koči konec tedna precejšen. Obiskovalce prosijo, naj 24. septembra nikar ne načrtujejo prenočevanja v Koči pri Triglavskih jezerih in Domu na Komni. S. V soboto in nedeljo v Bašlju Kmečki praznik pod Storžičem Kašelj, 22. septembra — Turistično društvo Bled-Trstenik P*V. ■ ja ob koncu tedna v Bašlju tradicionalni, že peti Kmečki prazni^ .«»• Storžičem. V soboto bo Večer pod gorami (začetek ob 16. uri), «■ ljo ob 14. uri pa bo po nastopu folklorne skupine iz Preddvora P*» starih kmečkih del in običajev. Letos bodo dali poudarek prede. sadja — stiskanju mošta in kuhanju žganja. Oba dneva bo dobf^j ^ skrbljeno za zabavo. V soboto bo igral Tretji človek iz Tržiča, v ljo pa skupina Na sončni strani Alp. ___S Pa Začetek obiranja jabolk v Resjah Radovljica, 22. septembra — Začetek jeseni je čas tudi za s£ % vilo sadja. V nasadu Resje pri Podvinu bodo začeli obirati jaboLj P* ponedeljek, 26. 9. 1988, ob 8. uri. Zato vodstvo KŽK Gorenjske, \ * l Radovljica, obrat Poljče vabi prebivalce, predvsem stalne °Djr,J|j da se udeležijo obiranja jabolk, ki bo ob lepem vremenu traja1 j p menično več dni. Stalni obiralci bodo lahko za prisluženi dena^ ^ kupili jabolka za ozimnico po debeloprodajni ceni. Obenem obv^ ^ jo vse kupce, da bodo v času obiranja sadja prodajali v nasadu j ka za ozimnico. f0: K tok, 23. septembra 1988 / NOVICE IN DOCOPld ^jski obrtnik Andrej Rutar nagrajen na celjskem obrtnem sejmu kvni zmrzovalec je novost na našem tržišču »eJ'n!* septembra — Andrej Rutar s Kokrice dela na področju ^ 1 cent i ZC VSe živlienie> zadnjih deset let pa je obrtnik, ki monti-r*dsta*i kurJave in vodovod. Na letošnjem celjskem sejmu je * %aie H k"°V 'zde'ek na našem tržišču, cevni zmrzovalec, za kate-„i lok.* ' srebrno plaketo mesta Celje in priznanje mednarodne- W UQftneEra seimn tnega sejma. V1omntko sem bil v službi na KjrPanu smo imeli težave z *!wv nJem starih inštalacij, P%rlr!m,z orod3em, ki smo ga izbijah za popravila. Sedaj ^približno en mesec upora- de' Jamo ašjra mestu kjer hočemo* za-^ 'JemkCeV^ mon^iramo posebno ri ra nastane leden čep, ki blo- viHniPretek tekocine- Ta nacin vSj lt; VP°raben le pri centralni 30<>ristVl in vodovodu> temveč je >v • *UC^ zaradi ekološkega k anJa, ker lahko zamrzne-i0' ko?azut' ^u8e> kisline, pač vse lne, ki imajo zmrzovališče 0 v\toniJ-nov nacin, ki smo ga iz-e%i TVali od novega leta na-0 je popravilo z ledenim s katerim blokiramo pre- p , v katero spustimo plin "o določenem času na tem do minus deset stopinj celzija,« pravi Andrej Rutar. Podobne naprave seveda obstajajo tudi v tujini, vendar pa je cevni zmrzovalec, ki ga uvaja Andrej Rutar, narejen le iz domačih delov in prav tako učinkovit kot dragi uvoženi. »Pri popravilih je tako precej manj stroškov, čas popravila centralnih kurjav in vodovodov pa se lahko zmanjša tudi za pe-tindevedeset odstotkov. Naprava je tako razveselila vzdrževalce, obrtnike in tudi tiste, ki so na celjskem sejmu ocenjevali novosti. Prav na tem sejmu sem jo prvič predstavil, pri čemer mi je pomagal tudi akademski slikar Zmago Puhar, ki je s posrečenimi ilustracijami predstavil funkcionalnost izdelka. Tudi J^zbremenitev gospodarstva Plače višje za 5 odstotkov ^dovljica, 22. septembra — V radovljiški občini bodo znižali Prispevne stopnje za interesne skupnosti družbenih dejavno-°d 10 do 15 odstotkov. Zato bodo neto osebni dohodki zaklenili v gospodarstvu višji za približno 5 odstotkov. V interesnih skupnostih družbenih dejavnosti radovljiške . °čine so za osem letošnjih mesecev ugotovili kar 3 milijarde milijonov dinarjev presežkov. Interesne skupnosti so če va* dii pfl jet da i c 1> ,ro" V* ih eri ajJ< no >J fan' ieli ido d4 ari Jfe sanacijski programi f eskladja v cenah silijo izgube im' f iad» bst* ski'«* da 0 °vlJica, 22. septembra — V Radovljici so obravnavali sanacijske ) 4Iiame tren temeljnih organizacij. Novi proizvodni programi in i, Plitev za tiste kmetijske kulture, ki prinašajo dobiček in izgu- A*? bo e, bir akoj začele s poračunavanjem in usklajevanjem prispevnih st°penj, tako da v prihodnje presežkov ne bi bilo. O znižanju prispevnih stopenj so razpravljali tudi člani radovljiškega izvršnega sveta. Ugotovili so, da je največji vZrok za takšne presežke v večji osnovi, v povečanem bruto °Sebnem dohodku. Le-ta se je v Sloveniji povečal za 21 odsto 'kov, v radovljiški občini pa za 16 odstotkov. Radovljiške interesne skupnosti so pripravile predlog tanjšanja prispevnih stopenj po posameznih sisih tako, da ^e te zmanjšajo od 10 do 15 odstotkov. Natančnega izračuna ^ ni, saj še niso znane razlike v solidarnostnem prispevku za celo leto. V razpravi so sicer podprli predlog za znižanje prispevnih topenj in za razbremenitev gospodarstva, pojavili pa so se udi dvomi v takšne rešitve. Se posebej so poudarili, da pri-j^eyne stopnje solidarnosti naraščajo preko vseh razumnih jj!eJa. Če se bodo prispevne stopnje zniževale, je tudi vprašate, kako se bodo potem lahko še uresničevali programi internih skupnosti, da niti ne govorimo o tem, da so posamezni ^lsi v hudih izgubah in se bodo že pri izplačilih osebnih do-°dkov za september pojavili problemi. , v V skupino tistih, ki ne bodo poračunavali, v radovljiški ločini želijo uvrstiti skupnost za ceste, komunalno skupnost i. stanovanjsko'sk'-.pnost, saj so potrebe tu največje in pro- let*ii najhujši. j Ko bodo v občini znižali prispevne stopnje — posamezne teresne skupnosti v različnih odstotkih — bodo gospodarno občine razbremenili tako, da se bodo neto osebni dohod-s Uposlenih v gospodarstvu povečali približno za 4 do 5 od-l°tkov. . D. Sedej He„ °a seji radovljiškega iz-$J*a sveta obravnavali predlo-fcr^ijskih programov v LIP-\n^ILBO Bohinjska Bistrica, cacu Podnart in v KŽK Rado-h 1^9 ugotovili, da se pri vseh i ^Javljajo motnje v poslova-o^Dna^azuje izguba, ki naj bi ig^Pravili ; preusmeritvijo v .bf„ne> bolj donosne proizvod- Ap »js^ Bled-TOZD FILBO Bo-jjgl i^g^, "'strica, so osnovni vzroki 'A Viw°w v uPadanju naročil in v ^l*!W1(;evanJu programa, ki so orVo leta 1986-V FILB0 8re & '0^n->SeriJsko in posamično pro-V11 Sr% ^° PO naročilu, razen tet»a Po naročilu, razen tega mer: -beljeni na dve proizvodni t>0v5.V*' Nadzor nad kakovostjo sera neorganiziran, prav ta- Up^^unalniških podatkov še bj /abJjajo. Izhod vidijo v tem, tfc,]6gr transportnih naprav in ^Sov ?n*e izenačili z deležem l^vSea nm naprav, pri čemer je v i Iv** Perspektivna koopera- &\% *f :TOZD Podnart imajo iz- .Večinoma zato, ker sedanja ne zagotavlja možno- ^nepp°rabo manj kvalitetnega ■h lesa. Zato naj bi poskr-W^> ^V Proizvod, za lepljene h °l'o*ua tei"im °i rešili problem ^š^^!^e predelave kvalitetno ČJesa. *»"TOK Radovljica imajo zarad i velikega neskladja cen, proizvodna cena v živinoreji se povečuje, odkupne cene mleka in živine pa tej rasti ne morejo slediti. Čeprav v Radovljici osnovne črede niso zmanjševali in je bila vse doslej mlečnost na kravo precej nad slovenskim povprečjem in tudi stroški na liter mleka nižji od povprečja, se je pojavila izguba. Nekaj možnosti za zmanjšanje primanjkljaja vidijo v povečanju črede s pitanci na farmi Bled, v računalniškem nadzoru nad porabo krmil, v Poljčah pa naj bi izvedli hidromelioracijo zemljišč za čimveč lastne krme. V Poljčah so letos zasadili še 2,5 hektarov jabolk, ki prinašajo dovolj dohodka. Ocenjujejo, da bodo s podvinskim sadovnjakom letos zaslužili 50 starih milijard dinarjev. V razpravi na seji izvršnega svet t pa so poudarili, da se bodo v prih )dnje neodvisno od slovenskega zelenega plana in dogovorjene agrarne politike morali usmerjati v tiste kulture, ki so pač na tržišču najbolj donosne. V državi sploh nimamo kmetijske politike, saj se pač nikjer na svetu ne dogaja, da bi bila koruza dražja od pšenice, krompir še enkrat dražji kot koruza in trikrat dražji kot pšenica... Zato bi tudi v radovljiški občini veljalo razmisliti, če ne bi bilo bolje v prihodnje zasaditi njive s tisto kulturo, ki prinaša dobiček in ne izgubo. D. Sedej kranjska obrtna zadruga mi je šla zelo na roko, tako materialno kot moralno. Mislim da prav sodelovanje med zadrugo in obrtniki lahko prinese še več podobnih uporabnih izboljšav.« Gotovo srebrna plaketa in priznanje na obrtnem sejmu za izboljšavo, obrtniku razen moralnega priznanja, ne prineseta drugih koristi. Najbolj koristen je izdelek sam, ker omogoča lažje delo. »Priznanje mi pomeni potrditev, da sem pri svojem delu na pravi poti, da je tudi razmišljanje v obrtništvu potrebno in cenjeno. Če pa gre za uporaben izdelek, kot je cevni zmrzovalec ali drug uporaben izdelek, pa pomeni priznanje tudi potrditev 17 zasebnih prodajaln njegove resnične vrednosti. To seveda opazijo v tovarnah, drugi obrtniki in vzdrževalci, zato je priznanje lahko koristno tudi kot reklama za prodajo dobrega izdelka. Celjski obrtni sejem je dokazal, da obrtniki hočejo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva in da se je, kljub deklarativni družbeni podpori, za obrt naredilo veliko premalo. Obrtniki so večinoma starejši, mladi ostajajo zadaj. »Lahko rečem, da je pot do samostojne obrti lažja kot takrat, ko sem jaz začenjal, vendar pa po drugi strani veliko bolj trnova. Obrtniki smo obremenjeni z ogromnimi dajatvami iz dohodka, zato veliko obrtnikov ne more več zaposlovati delavcev. Zmanjšala so se naročila pri kooperacijah, veliko obrtnikov izgublja posle. Finančno poslovanje ni urejeno in še marsikaj drugega tudi ne. Seveda so možnosti za obrtno dejavnost neskončne, industrija se zaveda, da brez obrtništva ne more več. Na celjskem sejmu je bilo opaziti, da najbolj delikatne zadeve industrija prepušča obrtnikom. Prednost obrtnika je seveda hitrejša prilagodljivost, pa tudi za družbo ni nobenega rizika ali bo obrtnik šel v stečaj ali ne. Vse to pa seveda mnoge, predvsem mlade, odvrača od obrtne dejavnosti.« v. Stanovnik Slika: G. Šinik Zasebna trgovina postaja konkurenčna Radovljica, 22. septembra — Člani radovljiškega izvršnega sveta so razpravljali o položaju zasebne trgovine v občini. Zasebne trgovine povsod tam, kjer družbene trgovske organizacije nimajo interesa za prodajo. V radovljiški občini je danes 17 zasebnih trgovin, večinoma za prodajo sadja, zelenjave, gozdnih sadežev ter za živila in gospodinjske potrebščine. Zasebna prodaja na drobno je povsem izenačena z družbenimi trgovinami, s tem, da morajo zasebniki nabavljati blago izključno le pri domačih proizvajalcih ali v trgovinah na drobno. Kmetijske živilske proizvode in gozdne sadeže ter obrtne izdelke pa lahko samostojni prodajalec nabavi tudi pri zasebnikih, kmetih, samostojnih obrtnikih in pri »drugih delovnih ljudeh«, ki opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost po obrtnem zakonu. Ko so člani radovljiškega izvršnega sveta na minuli seji razpravljali o položaju zasebne trgovine v občini, so opozorili, da se pri izpolnjevanju pogojev inšpekcije soočajo z nasprotovanji, ki nastajajo zaradi različnih lokalnih interesov. Najbolj pogosta so tista, ko določene krajevne skupnosti nepooblaščeno dajejo dovoljenja za lokacijo ali prodajo sadja in zelenjave in to dejavnost posamezniki opravljajo povsem v nasprotju z zakonom o blagovnem prometu in predpisi. Te kršitve se ponavljajo, inšpekcije kot tudi upravni organi pa upoštevajo vsako pobudo za uvedbo postopka za odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti. Zasebniki so očitno iznajdljivejši kot družbene trgovine, saj svoj obratovalni čas lažje prilagajajo kupcem. Družbene trgovine zaradi različnih vzrokov in zavor včasih obratujejo v nasprotju z zahtevami potrošnikov, medtem ko zasebniki odpirajo tedaj, ko je za nakup največ zanimanja. Člani radovljiškega izvršnega sveta so pač morali ugotoviti, da je zasebna trgovina veliko bolj prilagodljiva in postaja konkurenčna družbeni. Še naprej bodo podpirali zasebno pobudo, posebej v krajih, kjer družbene organizacije nikmajo interesa za prodajo. Ustrezne inšpekcijske službe pa bodo še naprej nadzorovale zasebno prodajo in preprečevale vse špekulacije in nepravilnosti. Da se vendarle ne bi tudi to dogajalo da zasebni prodajalec sadja in zelenjave kupuje banane v sosednji Avstriji in jih preprodaja na svojem prodajnem pultu... D. Sedej Kmetijski nasveti Siliranje koruze S koruzno silažo pridelamo lahko zelo veliko sušine in hranilnih snovi na hektar. Odlike koruzne silaže so visoka energijska vrednost, ugodna konzumacija in precej zanesljiva kakovost. Koruzna silaža vsebuje manj beljakovin, ki pa so praviloma manj razgredljive kakor v travni silaži. Prav zato in zaradi precejšnje vsebnosti topnih ogljikovih hidratov se koruzna silaža odlično dopolnjuje s krmo z bolj razgredljivimi beljakovinami ali pa nebe-ljakovinskimi viri dušika. Izredno ugodna je kombinacija koruzne in travne silaže, konzumacija suhe snovi je v tem primeru večja, kakor če krmimo samo koruzno ali travno silažo. Z dozorevanjem koruze se veča količina hranilnih snovi in izboljšuje kakovost silaže. Koruza za siliranje naj ima približno 30 % sušine. Predčasno naj bi koruzo silirali samo v primeru, če so od suše prizadeti tudi zgornji listi. Pri normalni tehnološki zrelosti koruze za siliranje pa je deloma porumenelo lickanje, porumenelo zrnje pa je pri tisku z nohtom voščeno moknato. Pri siliranju prev-lažne koruze oz. takrat ko ima koruza premalo sušine, dobimo silažo z visoko vsebnostjo ocetne kisline (silaža ima oster, kiselkast vonj), tako silaža neugodno vpliva na potek prebave v vampih prežvekovalcev, obenem pa jo živali nerade jedo. Uspeh siliranja je odvisen od popolnega iztiskanja zraka iz silazne mase in čim hitrejšega razvoja mlečno-kislinskih bakterij, katere potrebujejo za svoj razvoj zadosti lahkotopnih rastlinskih sladkorjev, visoko koncentracijo hranilnih snovi in silazni masi, hitro in popolno odsotnost zraka in temperaturo od 25 do 27 stopinj. Da bi to dosegli moramo naravnati silo-kombanj na čim krajšo rez (4-6 mm). Dobro rezana koruzna rastlina daje v pozni voščeni zrelosti zelo izenačeno kakovost, se enakomerno razdeli po silirni masi in se tudi dobro tlači. Silažno maso v koritastem silosu in silažnem kupu obvezno tlačimo s traktorjem, v stolpnih silosih pa je najbolje, da sproti vsako prikolico posebej poravnamo in potlačimo, še posebno ob steni silosa. Pri siliranju v stolpnih silosih moramo upoštevati, da se pri koruzi, prizadeti od suše, bolj kot običajno, razvijejo škodljivi plini, zato je potrebno temeljito zračenje pri vstopanju v silos. Takoj po končanem polnjenju silosa krmo čimbolj zrakotesno pokrijemo s folijo, to pa obtežimo s peskom, zemljo, itd. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske-Kranj 3. STRAN ^MSTSSSMHIGLAS Zakon na zakon — zmešnjava O spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona je bilo zadnje mesece veliko govora, obravnavali so ga mnogi organi od republike do občin, gospodarske zbornice, obrtna združenja in še kdo. Dostikrat je bilo slišati, da bo nov zakon o obrti prinesel veliko pomembnih sprememb na področju samostojnega osebnega dela in podjetništva, dostikrat pa tudi, da je zdajšnji predlog še vedno preveč ukleščen v ideloške pomisleke, različne nedorečenosti, v primerjavi z obrtnimi zakoni drugih republik pa je še vedno nazadnjaški. Že prvi člen temeljnih določb je eden takih, ki hkrati pove veliko in nič. Pravi namreč, da je dovoljena vsakršna obrtna dejavnost, ki ni prepovedana z drugim zakonom. Tako lahko prvi hip pomislimo, da bo obrt lahko resnično posegla na vsa področja dela in življenja, lahko pa se tudi zamislimo in ugotovimo, da je naša zakonodaja tako natrpana in zato tako nepregledna (na podlagi novih ustavnih dopolnil pa se pripravlja celo okrog 40 novih različnih zakonov), da je pravzaprav prepovedi toliko, da je čudno, če nekje sploh ni ničesar prepovedanega. Tako se seveda lahko zgodi (kar v naši zakonodaji ni redkost), da namesto poenostavljenih zakonov dobimo še bolj zapletene. Ker pa je seveda jasno, da zakoni morajo biti (že zato, da jih lahko kršimo) jih seveda še kar pišemo, dopolnjujemo in sprejemamo, čeprav smo že zdavnaj ugotovili, da njihova poplava ne pomeni nič drugega kot pritislovja, pravni nered in kot posledico tega pretirani normativizem in volunatiristi-čno izvajanje zakonov. Predlog novega obrtnega zakona obrtnikom res dopušča več svobode, čeprav s svojimi različnimi omejitvami še zdaleč ne pomeni kakšne posebne pobude za razmah dejavnosti. Nepomembno pa ni tudi dejstvo, da v njem še niso zajeti predlogi novih ustavnih dopolnil, ki tudi na tem gospodarskem področju prinašajo novosti, posebno z zasebnim podjetništvom. Skratka, če bomo dobili novo ustavo s predlaganimi spremembami, bo nov obrtni zakon naenkrat spet postal zastarel. Treba bo sprejeti dopolnila, nove odločbe, člene, podčlene... še prej kot bo moč začeti uvajati spremembe tega zakona. Preden bodo novi zakoni sprejeti bomo morda ugotovili, da so zaradi drugih novih zakonov že zastareli. Izkušnje so žal pokazale, da zakon na zakon ne pomeni urejanje zakonodaje, ampak zgolj zmešnjavo, za katero pa je vprašanje če jo še kdo zna in zmore urediti. V. Stanovnik IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Jatene in žetonski aparati Namen in osnovna funkcija telefonskih aparatov za javno uporabo je, da nam v vsakem trenutku in na čimveč nestih omogočijo telefonski pogovor s sprotnim plačilom. Zaenkrat je bilo to plačilno sredstvo kovanec, vendar pa v pogojih tako visoke inflacije zgublja na pomenu. Spreminjajo se namreč tako tarifa kot kovanci. Zato je treba javne govorilnice ves čas predelovati, kar pa L„ve-da ni poceni. V Iskri Telematiki so se zato odločili in ob velikih razvojnih naporih v mesecu avgustu vpeljali v redno proizvodnjo dva nova izdelka: jateno in telefonski aparat na žetone. Jatena je procesno krmljen avtomatski novčični aparat, ki kov nce filtrira povsem elektronsko. Tako se prilagajanja novim kovancem vršijo zelo poenostavljeno, prav tako pa tudi prilagajanja novim tarifam. Veliko izboljšavo pomenijo tudi aparati na žetone, ki se z leti ne spreminjajo, spreminja pa se seveda vrednost žetona. V začetku prihodnjega leta pa bo Iskra Telematika začela tudi s proizvodnjo" kartičnih aparatov, ki jih uporabnik koristi podobno kot žetone. V DELOVNI HALJI Zahtevno korepetitorsko delo škofja Loka — Močno šolsko zveni vprašanje, kaj je to korepetitor in kje se je mogoče šolati za ta poklic, pa nič ne de. Kajti odgovor je prav tako nenavaden. Za ta poklic se v naših glasbenih šolah ne pripravljajo, niti nima nobena glasbena šola (na nižji stopnji) zaposlenega delavca s takim znanjem, čeprav ga povsod potrebujejo. Glasbena — navadno klavirska — spremljava instrumentalnega nastopa ali solističnega sploh je seveda nekaj najbolj razumljivega in še kako potrebnega. Na škofjeloški Glasbeni šoli se zato s tem ukvarjata kar dva učitelja klavirja. Kdor pozna glasbene nastope in uspehe učencev te šole na republiških in zveznih tekmovanjih, si dela z učenci in priprav na nastope ne more predstavljati brez korepetitorskega dela tudi na nižji stopnji glasbene vzgoje. »Solističnega nastopa, naj bo to flavta, vilonče- lo, pevski nastop, brez spremljave ni mogoče zamišljati,« pravi Peter Kopač, ki se poleg učenja klavirja ukvarja tudi s korepetitorstvom. »Seveda so drugo zahtevni nastopi že formiranih glasbenih umetnikov, spremljal sem na primer mezosopranistko Sabiro Hajderevič, ali pa psihično na-pornejši nastopi in spremljava mlajših glasbenikov, ki navadno slišijo le sebe, uhajajo naprej kot se reče. Imamo pa seveda tudi vrsto talentov, katerih nastope in tudi vaje ne pomenijo velikih težav za spremljevalce, kvečjemu obratno.« Peter Kopač je med drugimi tudi komponist, zato je korepeti-torstvo zanj toliko lažje. Znanje je treba pridobivati tudi s poslušanjem posnetkov in kajpak — biti vedno »v formi«, kar pa seveda tudi pomeni, da se od klavirskega instrumenta ni mogoče ločiti za dalj časa ne na delovnem mestu niti doma. Še posebno velja to takrat, kadar so na programu težje skladbe. Deset let korepetitorskega dela pa včasih pomaga tudi preko zagat,posebno na zveznih glasbenih tekmovanjih, ko je treba spremljavo izvesti na klavirju, ki včasih ni več vreden svojega imena. Takrat je še posebej težko obdržati že doseženo uigranost, zagotoviti tisto glasbeno podlago solističnemu nastopu, zaradi katerega nastop deluje kot povsem homogena celota, brez očitne delitve na solista in spremljevalca. Za tako predstavitev glasbe se je treba nenehno prizadevati — s trdim delom za klavirjem. L. Mencinger uredništvo tel. 21860 ^msm^moLAs 4. stran / NOVICE IN DOGODKI Petek, 23. septembra $ KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je še do konca tega tedna odprta spominska razstava del Štefana Simoniča. V Galeriji Mestne hiše pa je odprta spominska razstava akvarelov Ljuba Ravnikarja. V galeriji bara Kavka razstavlja Izidor Jalovec. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik akad. slikarja Janeza Ravnika. V galeriji Kosove graščine razstavlja akad. slikarka Alenka Sottler. RADOVLJICA — V Šivševi hiši je odprta razstava ilustracij akad. slikarje Marjance Jemecožič. Čebelarski muzej bo zaradi vzdrževalnih del zaprt do nedelje, 3. oktobra. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji so na ogled plastike Toneta Logondra. V galeriji Loškega gradu bodo v nedeljo, 25. septembra ob 20. uri odprli razstavo Ex tempore Loka 88, obenem pa podelili tudi nagrade in diplome. ŽIRI — Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v župnijski cerkvi, na katerem bo organistka Angela Tomanič igrala orgelske skladbe žirovskega skaldatelja Antona Jobsta. ŠKOFJA LOKA — Orgelski koncert skladb Antona Jobsta bodo ponovili tudi v nedeljo in sicer ob 20. uri v župnijski cerkvi (sv. Jakoba) v Skofji Loki. TRŽIČ — V Galeriji Kurnikove hiše danes, v petek, ob 19. uri odpirajo razstavo fotografij ob petdesetletnici Foto kluba Tržič. Ob tej priložnosti bodo prikazali tudi klubsko kolekcijo barvnih diapozitivov. FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV Kranj — V ponedeljek, 26. septembra se s projekcijo v kinu Center začenja letošnji 12. mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Za to filmsko prireditev je strokovna žirija izbrala program 43 filmov iz 22 dežel. Filmski programi bodo potekali dvakrat na dan ob 18. in ob 20. uri vse do petka, 30. septembra, ko se bo festival zaključil s podelitvijo nagrad. Festival, na katerem se že več kot dve desetletji bolj ali manj posrečeno družita turistični in športni film, začenja letos z nekaterimi novostmi. Pomembnejša je vsekakor ta, da so si v program priborili svoj prostor tudi video programi. Celo več — Center za turistično propagando organizira v okviru festivala tako imenovano delavnico, na kateri bodo vzeli pod drobnogled slovenski turistični video, za katerega je predvidena tudi posebna festivalska nagrada. Druga značilnost letošnjega festivalskega programa, na katerega seveda vpliva filmska ustvarjalnost te vrste filmov v svetu za obdobje zadnjih dveh let, pa je dokaj drugačen pristop do športnega filma. Organizator je bil postavljen pred dejstvo, da ni mogel vseh športnih filmov združiti v tematske večere. Še najbolj izrazit bo zato torkov večerni program, ko bodo vrteli alpinistične filme. Mednarodna žirija v sestavi Dejan Šoral, jugoslovanski filmski režiser, Milan Černak, češki filmski režiser, Bojan Ropret, trener kolesarskega kluba Sava in naš trikratni olimpijec, Heinz Schvvab, švicarski turistični strokovnjak in nekdanji smučarski skakalec Hans Wall-ner in Zahomca na Koroškem, bo imela težko delo, preden bo izbrala najboljše filme. Ob festivalu bo tudi nekaj spremljajočih prireditev. Najzanimivejše utegne biti strokovno posvetovanje v torek v hotelu Kokra na Brdu z naslovom Športna medicina — med vrhunskim športnikom in re-kreativcem, namenjena pa je športnikom, trenerjem, vodjem klubov in rekreativcem. Druga pomembnejša spremljajoča prireditev pa je pregled in izbor slovenskega turističnega videa. Za šolarje pa bo na stadionu Stanka Mlakarja organiziran Interfilmov športni turnir v nogometu, rokometu in košarki. L. M. Festivalski program Ponedeljek, 26. septembra, oh 20. uri Svečana otvoritev, nato pa bodo zavrteli filme: Kaj vi menite o tem, gospod baron? (češki film o ustanovitelju olimpijskih iger) Otroci Nakiske (kanadski smučarski) Ena, dva, tri, zdaj (kubanski film o boksu) Dialog mest (češki turistični) Pozdravi iz Poreča (jugoslovanski turistični) Zanimivosti jugozahodne Kitajske (kitajski turistični) Ponoreli konji (francoski športni) Torek, 27. septembra on 18. uri Zgoraj in spodaj (novozelandski športno turistični) O čem sanjate (češki o padalstvu) Madone XX. stoletja (sovjetski športni) Ikarusove dogodivščine (madžarski turistični) Zmagovalci (italijanski športni) ob 21. uri — alpinistični program Trilogija (francoski) Nova Zelandija (italijanski) Na valovih (indijski) Borec 1991 (jugoslovanski) Akrobati na snegu (češki) KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA IZ ŽELEZNE KAPLE Kranj — V nedeljo, 25. septembra, ob 10.30 bo na Maistrovem trgu koncert, ki ga pripravlja Pihalni orkester iz Železne Kaple. Sodelovanje med kranjskimi in zamejskimi godbeniki je že tradicionalno in traja že več kot dvajset let. Popoldne pa bodo godbeniki za razvedrilo igrali na Šmarjetni gori. LATINSKO AMERIŠKA GLASBA IN _POEZIJA_ Škofja Loka — Danes, v petek, ob 20. uri bo v atriju SDK na Mestnem trgu prireditev z naslovom Večer latinsko-arneriške glasbe in poezije. Na prireditvi, ki jo organizirajo ZKO Škofja Loka, Zveza društev prijateljev mladine Škofja Loka in Turistično društvo Škofja Loka, sodelujejo glasbena skupina Titi-caca ter Alenka Bole-Vrabec in Marko Črtalič. KONCERT KVARTETA VIOLONČEL Jesenice — Danes, v petek, ob 20. uri bo v Kosovi graščini zadnji koncert letošnjih poletnih glasbenih srečanj. Na letošnjem zaključnem koncertu se bodo jeseniškim poslušalcem predstavili člani Kvarteta violončel iz Ljubljane. Glasbeniki igrajo skupaj že deset let, kvartet pa je nastal na pobudo Matije Lorenza, člana znanega tria Lorenz. /am miva, tudi v svetu redka zasedba, spominja na godalni kvartet. Za takšno zasedbo je presenetljivo veliko napisanih tudi skladb domačih avtorjev. V nocojšnjem koncertnem programu bodo predstavili dela Francka, Klengla, Škerjanca, Ramovša, Sedrbauerja, Benda in Lobo-sa. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Tržič — Ob 50-letnici Foto kluba Tržič bodo danes, v petek, ob 19. uri v galeriji Kurnikove hiše odprli razstavo, na kateri se s fotografijami predstavlja osem članov kluba: Vinko Brezar, Franc Goltez, Janko Kermelj, Janez Malovrh, Milan Malovrh, Jaro Miščevič, Božidar Šinkovec, Daniel Zupan. Če bi pregledovali vsa desetletja delovanja trži-ških ljubiteljev fotografije, potem bi med najuspešnejša obdobja lahko šteli šestdeseta leta, ko so člani Foto kluba izredno uspešno sodelovali na razstavah po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini. Po občasni krizi je klub sredi sedemdesetih let znova začel posegati po vidnih mestih v slovenski in jugoslovanski fotografiji. V zadnjih desetih letih pa so člani prejeli za svoje delo vrsto najvišjih priznanj. Praznik v krajevni skupnosti Visoko Lani še plevel, letos lepo igrišče Visoko, 22. septembra — Septembra, ko v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini vedno {»raznujejo v spomin na sestanek 1941. leta v Zormanovem mlinu, katerega se je takrat ude-ežil tudi Stane Žagar, v skupnosti, poleg različnih športnih in drugih prireditev, vodstva, organizacije ter društva tudi ocenijo enoletno delo. Tudi letos, minuli teden, je bilo tako. Slavnostna seja sveta krajevne skupnosti je bila v petek, v soboto pa je bilo tekmovanje v tenisu. Usposobljenost in opremo pa so na vaji preskusili tudi gasilci. Še posebno svečano in veselo pa je bilo v nedeljo v športnem parku na Visokem, ko so tako rekoč »nepričakovano« odprli tudi dve novi igrišči za tenis. petek Postopno ureditev Športnega parka v severnem delu Visokega ob Kokri so si v krajevni skupnosti sicer zadali za to srednjeročno obdobje. Vendar ob lanskem praznovanju praznika, ko so poleg nogometnega igrišča odprli manjši objekt oziroma klubski prostor, niso niti načrtovali kaj šele napovedovali, da bo čez leto dni v severnem delu parka, kjer je bilo zemljišče »iztrgano« reki Kokri, že zgrajeno igrišče za tenis in da bo na njem že praznično tekmovanje. »Res je,» pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Andrej Lapanja, »lani v tem času je še na precejšnjem delu prostora, kjer nastaja športni park, rasel plevel. Poleg ostalih nalog, ki jih v zadnjem letu v krajevni skupnosti ni bilo ravno malo, smo imeli za letos v programu predvsem ureditev poti oziroma dostopa na igrišče v zgornjem delu Visokega. Ideja, da bi čimprej zgradili igrišče za tenis, pa se je porodila prav na lanskem praznovanju. Nekaj zavzetih ljubiteljev tenisa se je hitro v okviru TVD Partizana organiziralo v teniški sekciji, ki je neverjetno hitro zbrala nekaj deset članov. Zato smo v krajevni skupnosti njihovo pobudo, da se lotijo izgradnje dveh igrišč ob uresničevanju ostalega programa krajevne skupnosti za letos na začetku le podprli. Z izredno voljo, zavzetostjo in dobro organiziranostjo, ob prispevkih in številnih prostovoljnih delovnih urah pa so v enem letu člani oziroma krajani zgradili igrišče, vredno okrog 40 milijonov dinarjev.« Zamisel, da bi v postopno urejanje športnega parka najprej vključili tenis, so podpr- Marjan Trilar Andrej Lapanja li, zavzeto in neverjetno hitro, tudi nekateri zasebniki v krajevni skupnosti. Tako dostopna cesta v park, ki je tudi skoraj v celoti zgrajena, za letos sploh ni bila glavna naloga. »Takoj ko smo v teniško sekcijo včlanili okrog 60 novih članov, smo sklenili, da z akcijo ne smemo odlašati. Dogovorili smo se, da poleg dveletne članarine vsak član opravi še trideset delovnih ur. Potem so nas podprli še TKS Kranj in delovne organizacije Adria Ainvais, Hotel Creina, Mladinski servis, Iskra Kiberneti-ka, Merkur Kranj, Ljubljanska banka TBG Kranj, KOGP in ETP Kranj, Slovenijašport Ljubljana, Gorenjska obrtna zadruga Kranj, IBI in Manufaktura Ljubljana. Za delo na urejanju igrišča nikdar ni bilo treba nikogar prositi in na trenutke sem bil celo sam presenečen, kako nam je zgolj po naključju uspelo »odkriti«, kaj si pravzaprav ljudje želijo. Posebej moram pohvaliti in se za sodelovanje, delo in pomoč zahvaliti samostojnim obrtnikom z Visokega in okolice Tomažiču, Lapanji, Hočevarju, Erzarju, Markunu, Ropretu, Karunu, Sodniku in vsem ostalim, ki jih ni bilo malo,« poudarja predsednik gradbenega odbora in predsednik teniške sekcije Marjan Trilar. Pravijo, da bo v športnem parku kmalu stala tudi brunarica z manjšim bifejem in da bodo z urejanjem zdaj nadaljevali. Najprej nameravajo zgraditi še večnamensko igrišče in balinišče, pozimi pa urediti tekaške proge... Neke vrste zagotovilo, da bodo takšen načrt hitro izpeljali, je najbrž tudi, da je ponudbo za skrb in upravljanje parka 19.13 S18 9-30 S59 «.15 Celo prej kot v letu dni so v športnem p*j !|-'0 zgradili dve teniški igrišči. Opravili so " prostovoljnih delovnih ur. 23^ takoj sprejel domačin (sosed), trikrf' olimpijec Bojan Ropret. Sicer pa na igrisl O.45 že zdaj vabijo zaposlene iz kranjskih del" nih organizacij. Kaj pa ostali, za letos načrtovani del P' ig^jj grama krajevne skupnosti? »Dostop v park na zgornjem delu Vi* I9.00 kega je že mogoč. Razen tega se širi not J9.30 metno igrišče, urejena zelenica pri gosti* *0-O0 Šter, na Lužah gradijo zbiralnico mleMj na Miljah večnamenski objekt za vas. ™ pred zaključkom smo tudi z vsemi prip^ 23^ vami za začetek gradnje nove trgovine-kratkem pričakujemo lokacijsko dovolj^ \r- in nnlorn lw, ...!< iL .... IVI........ i „ „:. - l.Jait '•*» in potem bo odvisno od Mercatorja, kdaj začel. Želimo si, da čimprej, ker bi po' lahko začeli uresničevati program telefo1? 103J je, telefonske centrale, pošte... v prosto'' zadružnega doma. Uresničitev tega 7.2 (»ugiaiua pa uu omogočila rešitev neiw»' rih problemov in obvez tudi v ostalih kjj jevnih skupnostih v tem delu občine; pi* vsem kar zadeva sprostitev sedanje telefof ske centrale v Preddvoru. Sicer pa skoraj' ijq gotovostjo najbrž lahko napovem, da se W I8.3 mo prihodnje leto v krajevni skupno*1 I8.4 ukvarjali s telefonijo,« pravi Andrej nja. A. M Ureditev idrijskega odlagališča odpadkov Ločani zavrnili idejni projekt Škofja Loka, 20. septembra — Glede na dogovore škofjeloškega in idrijskega izvršnega sveta bi moral biti pripravljen že pred letom dni program za sanacijo odlagališča odpadkov na Raskovcu. Idejni projekt je končno nared, vendar ga v Skofji Loki niso sprejeli, ker ne zagotavlja rešitve problema niti na papirju. Ponovno so predlagali preselitev deponije. Letošnjo pomlad je Komunalno podjetje v Piranu izdelalo idejni projekt sanacije odlagališča odpadkov Raskovec, ki ga je avgusta ocenila skupina SEPO v Institutu Jožef Štefan v Ljubljani. Oceno je začetek septembra prejel tudi komite za družbeno planiranje in urejanje prostora pri škofjeloški občinski skupščini. Potem ko jo je preučil, je pripravil gradivo za obravnavo problematike na seji izvršnega sveta. V projektu je predvideno, naj bi doslej odložene odpadke začasno odstranili, deponijsko podlago pa očistili, zravnali in prekrili s pol-metrsko plastjo gline iz opuščenega glinokopa v Žireh. Zatem bi stare odpadke vrnili na deponijo m nadaljevali z odlaganjem novih odpadkov v več časovnih oziroma prostorskih fazah, ki bi omogočale sprotno zapiranje odpadkov in končno urejanje deponije. Le-ta bi bila opremljena z drenažnimi cevmi za odvod izcedkov v poseben bazen, od koder bi jih vračali na deponijo z razprševanjem, ali pa jih odvažali na obdelavo drugam. Odlagali naj bi v glavnem komunalne odpadke in nekaj tudi posebnih odpadkov iz idrijskih tovarn. Odlagališče naj bi sprejelo prek 76 tisoč kubičnih metrov odpadkov, kar naj bi zadostovalo za 10 do 15 let; glede na predvideno letno količino 14-15 tisoč kubičnih metrov je to povsem nemogoče. Projekt še načrtuje, da bi najprej usposobili za odlaganje odpauKov še nezasuti del zemljišča, spomladi prihodnje leto pa bi začeli urejati staro odlagališče; roka dokončne ureditve ne predvidevajo. Strokovnjaki so ocenili, da je predlagani projekt usmerjen predvsem v nadaljnje izkoriščanje sedanjega odlagališča. Predvidene rešitve ne zagotavljajo strokovno neoporečne sanacije že odloženih odpadkov, s čimer bi zavarovali vodne vire za Žiri. Prav zato, ker projekt niti na papirju ne zagotavlja rešitve problema idrijskega odlagališča odpadkov, obenem pa je vprašljiva izvedba zaradi ogromnih stroškov za predvideno sanacijo, so v komiteju predlagali zavrnitev celotnega gradiva. Takšen predlog je na današnji seji potrdil škofjeloški izvršni svet. Njegovi člani so obenem zahtevali, da sestavljalci projekt dopolnijo s pripombami skupine SEPO in zahtevami škofjeloškega komiteja za urejanje prostora in ga potem ponovno dajo v obravnavo. Idrijskemu izvršnemu svetu in investitorju so glede na zahtevnost sanacije predlagali, da ponovno preuči možnost za preselitev deponije odpadkov in ureditev sedanjega odlagališča. Terjali so tudi, da v Idriji takoj prenehajo odlagati odpadke na sedanji lokaciji, do ureditve novega odlagališča pa naj idrijski komunalci vozijo komunalne odpadke na škofjeloško deponijo. S. Saje Praznik štirih krajevnih skupnosti Križe — Vsako leto 7. oktobra se v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Senično s prireditvami, tekmovanji in slovesno sejo spomnijo požiga vasi Gozd. Tudi letos sO se v krajevnih skupnostih odločili za skupno praznovanje, ki se začenja že danes (petek) popoldne s turnirjem v malem nogometu in tekmovanjem v namiznem tenisu v Križah. Osrednji prireditvi za praznik pa bosta prihodnjo soboto in nedeljo. V soboto, 1. oktobra, bodo na skupni slavnostni seji v šoli v Križah podelili med drugim priznanja OF, v nedeljo, 2. oktobra, ob 11. uri pa bo v Gozdu pri koči PD Križe spominska svečanost s tovariškim srečanjem, na katerega še posebej vabijo tudi borce Kokrškega in Gorenjskega odreda. itd 8.3( 9.0( de' 10.3! '«.2! I *vi % Izlet v neznano Podnart — V začetku meseca je upravni odbor Avtomoto dfj štva sklenil, da bodo tudi letos in sicer v nedeljo, 25. septembra, 9 10. uri izpred doma AMD v Podnartu organizirali izlet v nežna1? Odbor je tudi potrdil novo ceno za poučevanje vožnje z društven1' avtomobilom in sicer 22.000 dinarjev. Člani društva naj bi imeli " kaj popusta. Ribiški dan Mojstrana — Ribiška družina Jesenice bo jutri (sobota) pripf* vila v parku ob Savi v Mojstrani ribiški dan. Ob tej priliki bodo & vili tudi društevni prapor. S poti po Kitajski Tržič — Danes (petek) ob 19. uri bo v dvorani Paviljona zanimivo potopisno predavanje s številnimi barvnimi diapozitivi tajsko bo predstavil Janez Zazvonil. Vsak torek ročna dela Kranj — Vse upokojence in upokojenke vabimo na delovne ^ stanke in srečanja, ki jih kranjsko društvo upokojencev prirej8, sklopu sekcije za ročna dela. Vsak torek od 16. do 18. ure se bodo ^ ki imajo veselje do ročnih del in prijetne družbe, sestajali v profil rih Društva upokojencev Kranj na Tomšičevi 4. Koče v gorah zapirajo Kranj, 21. septembra — Iz Planinskega društva Kranj sporočajo, da bodo Kranjsko kočo na Ledinah zaprli konec septembra. Do takrat bodo redno oskrbovali tudi Dom Kokrškega odreda na Kališču, ki bo potem odprt le še ob koncu tedna in ob praznikih. Planinskim dom na Krvavcu je stalno oskrbovan, kmalu pa bo v njem več smučarjev kot planincev. S. Po poteh partizanskih kurirjev Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana bodo jutri (sobota) pripravili 5. pohod po poteh partizanskih kurirjev. Glede na telesno pripravljenost bodo udeleženci lahko izbirali med tremi variantami mimo štirih javk po Karavankah in Mežaklji. Udeleženci bodo krenili na pot med 6. in 9. uro izpred hotela Triglav v Mojstrani, kjer bo tudi cilj. Pokrovitelj pohoda bo LIP Bled-Tozd Mojstrana. C. R. Začenja se skupno praznovanje pod Krvavcem ■ Lovsko tekovanje na Štefanji gori Cerklje, 22. septembra — Tradicionalo tekmovanje, ki ga organizira lovska sekcija bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 8. uri. $ tem pa se v krajevnih skupnostih Brnik, Cerklje, Poženik, Sen' turška gora in Zalog začenja tudi skupno paznovanje krajevnega praznika. Za skupno praznovanje so se v petih krajevnih skupn0' stih na cerkljanskem pod Krvavcem odločili že pred leti if1 vsako leto v začetku oktobra so teden dni na programu razli' čne prireditve. Tudi letošnji program različnih športnih tekmovanj in drugih prireditev je zelo pester. Teden priredite^ bodo začeli v nedeljo, 2. oktobra, ob 8. uri s turnirjem v maleni nogometu na igrišču v Cerkljah, sklenili pa potem naslednj0 nedeljo, 9. oktobra, ob 14. uri s svečanostjo pri spomenik11 NOB na Spodnjem Brniku. Pred tem pa bo zjutraj ribiško tekmovanje pri ribniku v Lahovčah in traktorsko v Cerkljah-Osrednja slovesnost pa bo v torek, 4. oktobra, ob 19. uri, ko bo v kinodvorani v zadružnem domu v Cerkljah skupna slavno' stna seja svetov vseh petih krajevnih skupnosti. ^ %. 1 N TELEVIZIJA, RADIO, KINO 5. stran (sm^smsssa^sšAs TVSPORED petek ■j------23. septembra {J Video strani 11M Mo2a'k: Tednik •*5 01 Seul: Studio, plavanje, dnevni pregled, atletika, I?4R ^i.manastika, studio 18 K ^pored za otroke in mlade [ 15 Dediščina Evrope, dokumentarna serija McZ ^anka ffi Video strani I*«? Vreme 2?1 Obzornik 19 o I'"0 19,' rropagandna oddaja H TV dnevnik l »"S !rcalotedna I JOie ProPagandna oddaja " J. Barthel: Smrt v Kaliforniji, ameriška lit 21 m nada|Jevanka \i Ji ik '*roPagandna oddaja °' Seul: Dnevni pregled g^TV dnevnik ,uo Sodobni španski film: Gary Cooper, ki si v ■m 04c "abesih *° Video strani j----Oddajniki II. TV mreže: l8in Jadnik, ponovitev 2» To je moja prva knjiga — '\A\di^ ,van Kramberger ntf 88 Videomeh •S 522 TV dnevnik ,™flJ°° Dubrovnik - Mesto festival, posnetek skupne * oddaje TV Zagreb in TV pf 231n Stuttgart e, Minuli dnevi, španski film en) <_____Zagreb I. program ijb J?.5 Poročila ,te< ly Otroška serija ,H TV v šoli orj g Poročila S S^5 TV v šoli i d* JJ5 TVvšoli $v ,,<5 Program plus, ponovitev W '|0 Risanke re« '25 Poročila fof '•*) Predigre življenja, r8j mladinska nadaljevanka u ,*00 Znanost ,2 & 5isanka 1 , S40 Številke in črke, kviz 8p» J^OO TV koledar •10 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kriminalistične zgodbe 5/19 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 21.55 TV dnevnik 22.15 Kultura srca 23.45 Program plus 2.05 Poročila SOBOTA 24. septembra 8.55 Video strani 9.10 Ponovitve otroških oddaj 9.25 Pamet je boljša kot žamet 8.30 Predigra življenja, poljska mladinska serija 5 8.55 Periskop 10.30 Dinar, ponovitev 11.10 01 Seul: Studio, veslanje, plavanje, atletika, dnevni pregled, gimnastika, dviganje uteži, studio 17.30 Ko je kraljevala komedija, ameriški film 18.45 Risanka 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.25 Žrebanje3x3 20.35 S. Alexander: Hrestač, ameriška nadaljevanka 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Ol Seul: dnevni pregled 22.55 TV dnevnik 23.10 Morilec policajev, italijanski film 0.55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 17.20 G. Stefanovski: Let na mestu, drama TV Skopje 18.55 Slovenska pesem v zamejstvu 19.30 TV dnevnik 20.10 Koncert slovenske baročne glasbe 21.00 Antonijeva šansa, češkoslovaški film _TV Zagreb I. program 9.00 TV v šoli, ponovitev 10.30 Poročila 10.35 Program plus, ponovitev 15.40 Kako biti skupaj 16.10 Narodna glasba 16.40 Kritična točka 17.25 Poročila 17.30 TV koledar 17.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 18.30 Teleobjektiv, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Concertino 20.15 Ledeni dvorci, ameriški film 21.50 TV dnevnik 22.05 Nočni program NEDELJA _25. septembra 03.00 Video strani 3.15 Ol Seul: Atletika, dnevni pregled 8.00 Video strani 8.15 Živ-žav 8.55 Oliver Twist, pon. angl. nad. 9.25 Ol Seul: Studio, konjeništvo, plavanje, boks, dviganje uteži, veslanje, atletika, gimnastika, košarka 18.50 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.20 Zrno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 J. Tihec:Vrtnice in kaktusi, TV nadaljevanka 3/7 20.45 EPP 20.50 Ol Seul: Dnevni pregled 22.20 Razbite sanje, dokumentarna serija BBC 23.20 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 11.40 Cagnev in Lacev, ameriška nanizanka -ponovitev 12.25 Domači ansambli: ansambel Slovenija 12.55 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 13.55 G. Zapolska: Leta in dnevi tečejo poljska nadaljevanka 15.15 Estoril: Formula 1 za VN Portugalske, prenos 17.15 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete 17.55 Krištof Kolumb, angleški film 19.30 TV dnevnik 20.00 Gostje melodij morja in sonca 21 20 Športni pregled 20.30 Viva Marija, francoski film _TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 13.00 Kmetijska oddaja 13.30 14.00 15.35 17.20 18.55 19.30 20.00 20.50 22.50 23.10 0.55 Izobraževalna oddaja Sen o zahodu, ameriška nadaljevanka Dokumentarni mozaik Požar, ameriški film Risana serija TV dnevnik Vrtnice in kaktusi- TV nadaljevanka Ciklus filmov W. VVilerja - Prijateljsko prepričevanje, ameriški film TV dnevnik Program plus Poročila TV Zagreb I. program PONEDELJEK 26. septembra 3.10 Video strani 3.25 Ol Seul: Atletika 8.15 Video strani 9.35 Video strani 9.30 Mozaik 10.20 Viharni vrh, ponovitev ameriškega filma 12.00 01 Seul: Studio, dnevni pregled, kolesarstvo, vaterpolo, rokomet, atletika, judo, dnevni pregled, boks, dviganje uteži 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 D. Dunne: Dve gospe Grenvillovi, ameriška nadaljevanka 21.05 EPP 21.10 01 Seul: Dnevni pregled 22.40 TV dnevnik 22.55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.00 Naš utrip, ponovitev 18.15 Zrcalo tedna, ponovitev 18.20 Spored za otroke in mlade, Radovedni Taček 18.35 Makedonske narodne pripovedke 18.55 Da ne bi bolelo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mali koncert 20.15 Omizje 21.45 Umetniški večer 8.25 Poročila 8.30 Otroci pojte z nami 8.45 Pesniki pišejo, mi se igramo 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 15.25 Program plus, ponovitev 17.10 Risanke 17.25 Poročila 17.30 Otroci, pojte z nami 17.45 Pesniki pišejo, mi se igramo 18.00 Nekaj več, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.05 Vojne grozote, španska nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Program plus 0.15 Poročila TOREK 27. septembra 9.45 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska TV 1050 Risanka 11.00 Tuji jeziki: Angleščina 48. lekcija 11.20 Video strani 12.05 Video strani 12.55 10 Seul: studio, gimnastika, dnevni pregled, plavanje, boks, rokoborba, konjeništvo, boks, skoki, kolesarstvo, dnevni pregled, dviganje uteži 17.40 Pamet je boljša kot žamet 17.40 Periskop 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.10 Osmi dan, oddaja o kulturi 20.55 Ol Seul: Dnevni pregled 21.55 TV dnevnik 22.45 Video strani Oddajnik II. TV mreže 20.00 Arhitektura slovenskih pokrajin 20 25 Žrebanje lota 20.30 Balerina, angleške serija o baletu 21.30 Delti Gala spektakel ob evropskem letu filma in TV, prenos _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Oddaja za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.30 TVvšoli 15.25 Program plus, ponovitev 17.10 Risanka 17.25 Poročila 18.00 Svetovalnica za starše 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Teme in dileme, kontaktni magazin 21.00 Kontaktni magazin 21.30 Delfi: Gala koncert ob evropskem letu filma in TV, prenos 23.10 Poročila 22.30 TV dnevnik 23.20 Kri orhideje, ameriška nadalj. 22.50 Program plus 1.55 Poročila SREDA 28. septembra 17.35 Šolska TV, ponovitev 18.35 Angleščina, 48. lekcija 19.00 Rezerviran čas 19.30 TV dnevnik 2.25 Ol Seul: Atletika — finale 6.05 Video strani 7.45 Video strani 8.00 01 Seul: Tenis, polfinale 9.35 Mozaik 10.15 Video strani 12.55 Video strani 13.10 Ol Seul: Studio, dnevni pregled, judo, boks, atletika 17.05 Angleščina, 48. lekcija 17.25 Spored za otroke in mlade 17.45 Anton Ingolič: Mladost na stopnicah 18.15 Izgubljena govorica, 4. del izobraževalne oddaje TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 19.59 20.05 20.55 21.00 22.30 22.45 Vreme EPP Spreminjanja: Delavnica Marka Pogačnika, dokumentarna oddaja EPP Ol Seul: Dnevni pregled TV dnevnik Video strani Oddajniki II. TV mreže 18.05 18.45 19.30 20.00 20.40 Osmi dan, oddaja o kulturi, ponovitev Video godba TV Dnevnik Svet na zaslonu Film tedna TV Zagreb I. program 18 00 Tuberkoloza, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Brez konca, poljski film 21.50 Nova Zelandija: Dežela kitajskih kosmulj 22.05 TV dnevnik 22.25 Program plus ČETRTEK 29. september 2.35 Video strani 2.50 Ol Seul: Košarka, atletika, tenis, boks, dnevni pregled, rokomet, odbojka, uteži, rokoborba, košarka, rokomet, judo, atletika 17.25 Video strani 17.40 Spored za otroke 18.15 Naša pesem 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV obzornik 19.13 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Tednik 21.15 Ol Seul: Dnevni pregled 22.40 TV dnevnik 23.00 Uspešnice pop delavnice '88 23.45 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 10.00 Šolska TV 10 50 Beg iz Alcatraza, ameriški film 18.40 Šolska TV ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Zadnja arija, španska nadaljevanka 20.50 Glasbeni ropot 21.35 Mozaik kratkega filma RADIO ^TEK, 23. septembra: cM i/ »ni1* i i ti program jO 8.00 Jutranji program -3ba 8.05 Radijska šola za *lo stopnjo - 8.35 Mladina poje jj-08 Glasbena matineja - 10.05 J^ervirano za... - 12.10 Pod do „n*co marelo 12.30 Kmetijski veti - 12.40 Iz glasbene tradi f, ' Jugoslovanskih narodov in 0?r°dnosti 13.20 Osmrtnice, lastila in zabavna glasba Od melodije do melodije -,|"15 25 Popoldanski mozaik iR 5.30 Dogodki in odmevi -e,00 Vrtiljak želja in EP 17.00 lY|.udto ob 17.00 in glasba - 18.00 k'nu1e z ansamblom Franca Mi-f£'ča 18.15 Gremo v kino - 19.00 laa.d|iski dnevnik 19.25 Obvesti-y 'n zabavna glasba - 19.35 Lah-noč, otroci - 19.45 Pojemo in 2"(hem° 20 00 Mladi mostovi ••^0-23.00 Slovencem po svetu «3.05 Literarni nokturno - Ed-hy Kocbek - 00.05-4.30 Nočni wr°9ram 5°BOTA. 24. septembra: program 30-8.00 Jutranji program -8'asba - 8.05 Pi onirski tednik -'r"5 Pogovor s poslušalci - 10.05 *°botna matineja - 11.05 Naši ^anstveniki pred mikrofonom: !v0f- dr. Anton Trstenjak (pono- ',tev)- 11.20 Minute za staro 1'asbo - 11.35-14.00 Naši poslu-j?'c' čestitajo in pozdravljajo -30 Kmetijski nasveti - 14.05 Kulturna panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.30 S poti po Jugoslaviji - 17 00 Studio ob 17.00 zunanjepolitični magazin - 18.30 S knjižnega trga - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Radio na obisku - 22.20-24.00 Od tod do pol noči - 23.05 Literarni nokturno -Alla Deeb: Vedeževalec 00.05.5-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 25. septembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke: Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska matineja 11.00 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20-14.15 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila -17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori 18.00 Zabavna radijska igra - Jeannine Vorms: Hvalnica laži 20.00 22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05 4.30 Nočni program glasba PONEDELJEK, 26. septembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.30 Ringaraja 9.05 Glasbena matineja 10.05 Tekoča repriza 11.05 Izbrali smo - Rossinija, VVebra in Balakireva - 13.30 Od melodije do melodije - 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih • 16.00 Vrtiljak želja in EP - 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Pesmi slovenskih skla dateliev - 21.05 Zaplešite z nami - 22.30-24.00 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK, 27. septembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Nenavadni pogovori -14.05 V korak z mladimi -14.35-15.25 Popoldanski mozaik 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - Branko Hofman: Mož brez obraza 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe 23.05 Literarni nokturno: Seamus Heanev: Pesmi -23.15 Operetna glasba 00.05-4.30 Nočni program glasba SREDA, 28. septembra:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba 14.05 Mehurčki - 14.45-15.25 Popoldanski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Studio ob 17.00 in glasba 1925 Obvestila in zabavna glasba - 22.25 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Marie Štemberk: Pesmi - 00.05-4.30 Nočni program, glasba ČETRTEK, 29. septembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola - 14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.15 Jezikovni pogovori -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer: Tone Pavček - 60. letnik - 22.30 Večerna podoknica 23.05 Literarni nokturno: Donald Barthelme: Pogovori z Goethe jem - 00.05 4.30 Nočni program -glasba OLIMPIJSKI PROGRAM RADIA LJUBLJANA: 00.05 - 8-00 (II. mreža) OLIMPIJSKI PROGRAM (do 04.30 tudi na I. mreži) POSEBNE OLIMPIJSKE ODDAJE: 6.40 7.20 9.00 15.00 18.00 II. program I. program II. program I. in II. program II. program Nedelja, 9. septembra 9.00 Napoved programa — EP — Sprehod po naših kinodvoranah 9.50 Minute za šport in rekreacijo 10.10 Kako drago je naše zdravje (v živo) 11.00 Novice in dogodki 11.40 Pogovor z alpinistom Dragom Frelihom 12.00 Čestitke in pozdravi _Torek, 27. septembra 16.00 Napoved programa — EP — sprehod po naših kinodvoranah 17.00 Minute za šport in rekreaciio — Iz naših krajev - Na Dolicah zgodovinskega arhiva_ 18.00 Novice in dogodki — Gospodinjski nasveti _Sreda, 28. septembra 16.00 Napoved programa — EP — Glasbene želje 17.00 Ta planet je naš — popotniška oddaja o Indiji in njeni glasbi Četrtek, 29. septembra 16.00 Napoved programa — EP — Sprehod po naših kinodvoranah 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Zrcalo šole ni samo učni uspeh 18.00 Novice in dogodki — Turizem v Selški dolini nekoč in danes 19.00 Napoved programa radio tri glav Jesenice Petek, 23. septembra: 16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike: Plačevanje zdravstvene participacije udeležencev NOB, ki niso člani ZB, Streljanje z zračno puško v Titovi 45 na Jesenicah, Avtobusni prevozi delavcev v popoldanski izmeni z Blejske Dobrave na Jesenice, Zakaj so ukinili prehod za pešce pri Cestarju na Koroški Beli, - 17.45 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.55 Zaključek programa. Sobota, 24. septembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Sobotni glasbeni vrtiljak, - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.55 Zaključek programa. Nedelja, 25. septembra: 11.00 Mi pa nismo se uklonili: Bled med NOB — blejski hoteli so dobro služili nemški okupacijski oblasti- 11.30 Obvestila -12.00 čestitke poslušalcev -14.00 Nedeljska tema: Zaposlovanje in brezposlenost na Gorenjskem - 14.15 EP in zaključek programa Ponedeljek, 26. septembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Poletna turistična sezona v Kranjski gori - 17.50 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Športni pregled - 18.35 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Torek, 27. septembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Oddaja v živo: Nasilje na otroki -18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Aktualno - 18.35 Novosti iz zabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Sreda, 28. septembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Kako gospodarijo v jeseniškem tozdu Gorenjskih oblačil - 17.45 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP -18.35 Novosti iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Četrtek, 29. septembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Odaja v živo: Novi zakon o cestnem prometu - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.20 Gremo v Bohinj - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa KINO osi KRANJ CENTER fji" ^Ptembra : amer. thriller jrj ČRNA VDOVA ob 16., 18. in ViiUr'' 24. septembra: amer. Ig11'6'- film ČRNA VDOVA ob L' '8. in 20. uri, premiera amer. Indije MOJA AFRIŠKA TURA ob *: premi« 1Q;uROSRČNI MEDVEDKI ob S V* 0-in li-k- m j° cu k-h. 30 o- t 21 feNTURA ob 22. uri, 25. sep DOa-fa: premiera amer. risanke 1q BROSRČNI MEDVEDKI ob Vurv1' amer- thriller film ČRNA H,jUVAob 15., 17. in 19. uri, pre-arr,er. fant. komedije ČA-Uri N,CF- IZ EASTVVICKA ob 21. itittri septembra: amer. ko- Haq Moja afriška avantu- 0Twb 16 in 18. uri, SVEČANA TNiu R,TEV FESTIVALA ŠPOR-1*1 V/. 'N TURISTIČNIH FILMOV \,t-,v DEO PROGRAMOV ob 20. »pij Kaj vi menite o tem, go-NaL- ,baron? (ČSSR), 2. Otroci «8Qlske (Kanada), 3. Uno dos |Čs^dS (Kuba), 4Dialog mest '^Di 5 Pozdravi iz Poreca h« t,'.- 6. Zanimivosti jugozahod- kor^ajske (Kitaj.), 7. Ponoreli «rr,i' (^ancija), 27. septembra: AVak komed. MOJA AFRIŠKA *0hi:TURA ob 16. uri, MEDNA-TIjr^' FESTIVAL ŠPORTNIH IN SJIČNIH FILMOV IN VI-1 £ PROGRAMOV: ob 18. uri: Oijaf°^aj in spodaj (Nova Zelan-? tf.2: O čem sanjate (ČSSR1, Srut 0ne xx- stoletja (SZ), 4. *'f) cVe dogodivščine (Mad-A Zmagovalci (Italija), ob 1. Trilogija osamljenega KRANJ STORŽiC 23. septembra: amer. film ME STO GROZE ob 16., 18. in 20. uri, 24. septembra: amer. ital. pust film SUPER VOHLJAČ ob 16., moža (Francija), 2. Nova Zelandi ja (Italija), 3. Na valovih (Indija), 4. Bovec 1991 (Yug.), 5. Akrobati na snegu (ČSSR), 28. septembra: amer. komed. MOJA AFRIŠKA AVANTURA ob 16 uri, MEDNARODNI FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV IN VIDEO PROGRAMOV: ob 18. uri: 1. Spoznajte duh Amerike (ZDA), 2. Evropsko in svetovno prvenstvo v tekmovanju z baloni (Madžar.) 3. Kitajska - kraljestvo mitov (Švica), 4. Izleti po Sloveniji (Yug), ob 20. uri: 1. Dossard (Belgij), 2. Hamburg v štirih stavkih (ZRN), 3. Tekma poštarjev (Romun), 4. Vse moje reke (Yug), 5. Fantje na rolkah (ČSSR), 29. septembra: amer akcij, film POLICAJ Z BEVERLLY HILLSA ob 16. uri, MEDNAROL-NI FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV IN VIDEO PROGRA MOV: ob 18. uri: 1. Melodija monsuna (Indija), 2 Evropsko mladinsko prvenstvo v razredu optimist (Avstrija), 3 Žogica, rad te imam (Francija), 4. Oda Sza-bolcsu (Madžar), 5. Islandija, kaj je to (Islandija), ob 20. uri: 1. Rada zmagujem (ČSSR), 2. Pripo vedi prostovoljcev (Yug), 3. Obisk otoka Borkuma (ZRN), 4. Devet korakov (Bolgarija), 5. Gaudeamus (ČSSR) 18 in 20 uri, 25. septembra: amer. komedija MALO ČEZ LES ob 16. in 18. uri, amer. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 20. uri, 26. septembra: Ni kinopred stav!, 27. septembra: amer. ak cij. film ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 16., 18. in 20. uri, 28. septembra: amer. komed. ŽEN SKA V RDEČEM ob 16., 18. in 20 uri, 29. septembra: amer. ko med. MALO ČEZ LES ob 16., 18 in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 23. septembra: angl zgod spektakel ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 17. in 20. uri, 24. septembra: angl. zgod spektakel ZADNJI-KITAJSKI CESAR ob 17 in 20. uri, 25. septembra: amer risanka RACMAN JAKA IN NJE GOVA KLAPA ob 15 30 uri, angl zgod. spektakel ZADNJI KITAJ SKI CESAR ob 17. in 20. uri, 26 septembra: nem. vvestern film VELIKI SKAVT ob 18 uri, angl zgod. spektakel ZADNJI KITAJ SKI CESAR ob 20. uri, 27. septembra: amer. komed. TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 18. in 20. uri, 28. septembra: amer. komed. TRIJE SIMPATIČNI PO TEPUHI ob 16., 18. in 20. urL 29. septembra: amer komed. ŽEN SKA V RDEČEM ob 16 uri, jug film STRATEGIJA SRAKE ob 18 in 20. uri _KAMNIK DOM_ 23. septembra: jug. film STRA TEGIJA SRAKE ob 18. uri, amer. erot. film MLADA LADY CHA TERLY ob 20. uri, 24. septem bra: amer. vojni film ROJEN VO JAK ob 17. in 19. uri, premiera amer. fant. komed. ČAROVNICA IZ EASTVVICKA ob 21. uri, 25. septembra: amer. vojni film ROJEN VOJAK ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije MOJA AFRIŠKA AVANTURA ob 21. uri 26. septembra: jug. film STRA TEGIJA SRAKE ob 18. uri, amer akcij, film VELIKA ZMEDA V KI TAJSKI ČETRTI ob 20. uri, 27 septembra: amer komedija MALO ČEZ LES ob 18. in 20. uri 28. septembra: Ni kinopred stav!, 29. septembra: nem we stern film VELIKI SKAVT ob 18 in 20. uri TR2|č 23. septembra: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA 2 ob 18. uri, amer znan. fant. komedija KO KON ob 20. uri, 24. septembra: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA 2 ob 18 in 20 uri, premiera amer. komedije TRIJE SIMPATI ČNI POTEPUHI ob 22. uri, 25. septembra: amer. thriller film BREZ USMILJENJA ob 17. in 19. uri, premiera nem. vvestern filma VELIKI SKAVT ob 21. uri, 26. septembra: amer. thriller film BREZ USMILJENJA ob 18. in 20. uri, 27. septembra: amer ko med. ŽENSKA V RDEČEM ob 18 uri, angl. zgod. spektakel ZAD NJI KITAJSKI CESAR ob 20 uri, 28. septembra: Ni kinopred stav!, 29. septembra: angl. zgod. film ZADNJI KITAJSKI CE SAR ob 17. in 20. uri KRANJSKA GORA 23. septembra: amer. risanka DOBROSRČNI MEDVEDKI ob 18. un, amer komed. MOJA AFRIŠKA AVANTURA ob 20. uri, 27. septembra: amer. fant komed. ČAROVNICE IZ EASTVVT CKA ob 20. uri _____KOMENDA__ 23. septembra: amer fant. komed ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 20 uri, 24. septembra: amer. komedija MALO ČEZ LES ob 20. uri MEDVODE RADOVLJICA 23. septembra: FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. akcij, film VELIKA ZMEDA V KITAJSKI ČETRTI ob 20 uri, 24. septembra: amer znan fant komed KOKON ob 19. uri, 25. septembra: amer ak cij. film AMERIŠKI NINJA 2 ob 18. uri ČEŠNJICA_ 23. septembra: amer komed TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 20 uri LAZE 23. septembra: amer vojni film ROJEN VOJAK ob 20. uri DUPLICA 24. septembra: amer spektakel MESO IN KRI ob 20. uri, 25. septembra: amer. komed. MOJA AFRIŠKA AVANTURA ob 18. uri, amer. akcij, film ZADNJA VOJA KOVA NALOGA ob 20. uri, 28. septembra: angl zgod. spekta kel ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 20. uri, 29. septembra: amer. drama BARVA DENARJA ob 20. _CERKLJE___ 24. septembra: amer. risanka DOBROSRČNI MEDVEDKI ob 18. uri, amer. thriller film BREZ USMILJENJA ob 20. uri DOVJE 25. septembra: amer znan. fant komed KOKON ob 1930 uri 23. septembra: amer vvestern film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 20. uri, 24. septembra: amer. vvestern film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 18. uri, amer. film GROZLJIVI VIKEND ob 20 uri, 25. septembra: amer. pust. zabavni film VOHUNI KOT Ml ob 18. uri, amer. film PRAVE STRASTI ob 20. uri, 26. septembra: amer. film GROZLJIVI VIKEND ob 20. uri, 27. septembra: amer. film PRAVE STRASTI ob 20. uri, 28. septembra: amer pust zabavni film VOHUNI KOT Ml ob 20. uri, 29. septembra: amer zabavni film OGENJ IN LED ob 20. uri BLED 23. septembra: amer. film VRA GOV SIN ob 20. uri, 24. septembra: amer. film THRASHIN ob 18. uri, amer. filom VETERANI V AKCIJI ob 20 uri, 25. septembra: amer. film VETERANI V AK CIJ I ob 18. uri, grški zabavni film MAČJI SINDROM ob 20. uri, 26. septembra: amer. vvestern film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 20. uri, 27. septembra: amer film GRO ZLJIVI VIKEND ob 20. uri, 28. septembra: amer film PRAVE STRASTI ob 20. uri, 29. septembra: amer. pust. zabavni film VOHUNI KOT Ml ob 20. uri __BOHINJ______ 24. septembra: grški zabavni film MAČJI SINDROM ob 20. uri, 25. septembra: amer. film THRASHIN ob 18. uri, amer. film VRAGOV SIN ob 20 uri. 29. septembra: amer. film PRAVE STRASTI ob 20 uri _ŠKOFJA LOKA 23. septembra: ital. film IZKUŠ-NJE LJUBKE VDOVE ob 18. in 20. uri, 24. septembra: amer. horror film MUHA ob 18. in 20. uri, amer. trda erotika DOBER TEK ob 22. uri, 25. septembra: amer. film MUHA ob 18. uri, amer. film DOBER TEK ob 20. uri 26. septembra: amer. kriminalni film PANIKA V PARKU MAMIL (kinoteka) ob 19. uri, 27. septembra: amer. znan. fant. film KOKON ob 20. uri, 28. septembra: amer. film KOKON ob 18. in 20. uri, 29. septembra: amer. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 20 uri ŽELEZNIKI 23. septembra: amer. film MUHA ob 18. uri, amer. trda erotika DOBER TEK ob 20. uri, 24. septembra: ital. erotični film IZKUŠNJE LJUBKE VDOVE ob 20. uri, 25. septembra: angl kriminalni film BASKERVVILSKI PES ob 18. in 20 uri, 28. septembra: amer. komedija MLADI VOL-KLODLAK ob 20 uri _POLJANE_ 23. septembra: angl. kriminalni film BASKERvVILLSKI PES ob 20. uri, 25. septembra: amer ko medija MLADI VOLKODLAK II ob 18. uri, 27. septembra: amer akcij, film MADRIDSKA. 7VEZA oh 20 uri_ŽIRI__ 24. septembra: jug komed MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KU LAK ob 20 30 uri, 25. septembra: amer. avanturi film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 18 uri, 27. septembra: amer srhljiv ka MORA V ULICI BRESTOV ob _ 2IL30 uri_ <®m®*ms®maLA&B. stran / PODLISTEK, PISMA, OBVESTILA, OGLASI Volksbank Rosental iz Borovelj STO LET ZAUPANJA Volksbank Rosental je osrednja banka za Rožno dolino na Koroškem. Skoraj 100 let že uživa zaupanje varčevalcev. Prav zaradi tega se je vsa leta njena dejavnost širila in dosegla zavidljiv razcvet. Sedež banke, ki je del sistema Volksbank z Dunaja, je v Borovljah pri občinski hiši, obsega pa še tri podružnice: na mejnem prehodu na Ljubelju in v Šentjakobu ter Šmarjeti v Ro žu. Razen običajnih bančnih poslov delujejo na vseh lokacijah tudi menjalnice. Med vsemi bankami ima prav Volksbank najbolj ugoden tečaj pri menjavi tujih valut, zato so menjalniška okenca vedno dobro obiskana. V osrednji banki v Borovljah in na vseh treh podružnicah govori večina zaposlenih slovensko. V hrambo sprejmejo vsak denar, ne glede na valuto, po želji stranke oziroma varčevalca pa nakažejo denar v vsaki valuti po celem svetu. Volksbank se odpira svetu in sodeluje s številnimi svetovnimi bančnimi ustanovami. Med drugim sodeluje tudi z Udruženo banko Hrvatske. Na osnovi tega sodelovanja lahko predvsem zaposleni v Avstriji odprejo dvojezično hranilno knjižico in lahko vlagajo ali dvigujejo denar bodisi v Avstriji ali Jugoslaviji, kjer ima UČfružena banka Hrvatske svoje poslovalnice. Volksbank iz Borovelj je vpeta v gospodarsko življenje Rožne doline. Veliko podjetij, družbenih in zasebnih, ima pri tej banki svoje račune, banka jim pomaga z raznimi posojili in tudi sodeluje z veliko ljudmi, živečimi bodisi v Borovljah in okolici, ali širše v Rožni dolini. Mogoče vas zanima, kdaj ima Volksbank s podružnicami uradne ure Poslovalnica na Ljubelju (mejni prehod na avstrijski strani) je odprta poleti, v turistični sezoni, med 8. in 22. uro, po sezoni pa med 8. in 12. ter 13. in 18. uro. V Borovljah, Šentjakobu in Šmarjeti pa so uradne ure med 8. in 12. uro in 13,45 ter 16. uro, v četrtkih pa do 17. ure. V sobotah imajo zaprto. In še telefon Volksbank v Borovljah: 9943-4227-3756. VOLKSBANK Dobra poslovna sodelavca ro-žanske Volksbank sta tudi Spar-market Kometter Borovlje (ob farni cerkvi) in znani boroveljski trgovec Hans Napotnig. Helmut Zoitl iz Komettra je povedal: »Petindvajset let že sodelujemo s Volksbank Borovlje in izredno smo zadovoljni s sodelovanjem. Banka nam pomaga pri premoščanju težav, firma ima tu svoj račun, prav tako pa tudi precej zaposlenih. Ker smo zadovoljni, bomo s Volksbank še sodelovali.« Tudi Hans Napotnig, trgovec z Borovelj, je zadovoljen s sodelovanjem s Volksbank. »Naša firma bo stara 66 let. Lani smo slavili 65-letni jubilej. Trgovina ima dolgo tradicijo, predvsem pa je specializirana za tehnično blago, železnino in podobno. Jugoslovani dosti kupujejo pri nas. O banki pa vse najlepše. Odkar je v Borovljah smo sodelavci. Nobenih težav nimamo, medsebojno se poznamo, obojestransko smo zainteresirani za sodelovanje in to je porok, da bo tako tudi v prihodnje.« alpl industrija pohištva Železniki telefon: 064/67-121 66-155 »0 JAVNEM ZA JAVNOST« Obširno pisanje tov. Ivana Jana iz Kranja v Gorenjskem glasu od 16. t. m. me sicer niti ni presenetilo. To ni prvo njegovo tovrstno delo. Pod njegovo »zgodovinsko« lupo so se našli že prenekateri znani ali manj znani ljudje iz naše nedavne zgodovine. Tov. Jan sicer ob tem zatrjuje, da je to njegova dolžnost do »zgodovinske resnice«. Iz obravnavanega zapisa pa vendar nedvoumno veje staro sosedsko sovraštvo še iz časov pred zadnjo vojno. Nekaj svojskega je že stil njegovega pisanja, po katerem obravnava sporne osebe, kot npr. »ravno prava«, »pisuni in pisunke«, »dešifrirana grožnja«, »naj piše o bratih«, zapisi o sestri, »fanatično vernem bratrancu«, »proslulem, nevarnem in surovem Krizmanu«, »nemčur-skih sosedih« itd. Vse to na način in s pozicij »zmagovalca«, kateremu nikoli ne sodijo... Pa mu to še ni dovolj in »obljublja«, da bo o sosedih itd. še pisal... Kot je iz pisanja razvidno, je vihar povzročila soseda, ki je njemu osebno pisala in se tudi podpisala. Ne morem razumeti, zakaj ji potem na dolgo in široko odgovarja v časopisu. Naj bi za zadoščenje užaljenosti ali morebitne neresnice ubral drugačno zakonito sodno pot! Čemu s tem bremeniti in razburjati bralce, katerih se stvar prav nič ne tiče in za vsa nas-protstva doslej sploh nismo vedeli? In to za stvari iz časov pred 50. leti! Tudi se čudim uredništvu Gorenjskega glasa, da taki vsebini namenja toliko prostora. Saj se s takim pisanjem samo še nam vsiljujejo razmere, kakršne nam vedno znova odkrivajo na Kosovu. Tov. Janu, uredništvu in bralcem priporočamo, naj preberejo in pazljivo razmislijo, kar na naslednji straiii iste sleY\t Glasa piše tov. Žakelj Pod S. slovom »Tempirana bomba taka«. Kako trezno in pomirjal vpliva na bralca Žakljevo mišljanje! J Nasprotno pa tov. Jan in 1 , ki so njegov zapis objavili sfl ^ natezajo mehanizem temp1™ bombe... Janez M »BOGATEJŠI« §1 ZA ENO PRISTAVO Prav gotovo jc bilo potrev nekdanje dvorske garaže , Mlinem preimenovati v sflW| tega, čemur ta arhitektonsko pa stavba, ki po, za blejske mere neverjetnem, nakljv^ kot mnoge druge ni bila zroW zemljo, danes imenitno ie4 na ži. V neposredni okolici oni' ne stavbe kar mrgoli lepih, *j mačih krajevnih imen (P^i Mačkovec, Ilovše-po dot$ »Ivovše«, Prostija, Hribce, 2°* ki žal tonejo v pozabo. Konti* nemu mestu, kjer stoji danes po restavrirana stavba (Mo<*., hiša) pa so domačini rekli Pijavcah. Tudi Mlino je lepos ro, na eno izmed dejavnosti selja vezano, slovensko k™ vno ime. Med temi imeni bi rali iskati ime modne hiše. Zdi se mi, in tudi mnO$, drugim starim Blejcem, da druge Pristave na Bledu nt smeli privoščiti, pa čeprav imenujemo Modna hiša P?1* va Bled, kajti s tem poimenO* njem je nekdo ali neki »tim* te ali nehote zaradi svojega znanja, brezbrižnosti ali arogance do tisočletne kul" no-zgodovinske, po vsem Š znane pomembnosti prave I ske Pristave za blejskim 0 dom, le to razvrednotil in n$ dil zmedo na področju blejs* krajevnih imen Marjan So Bled, Cankarjev^ ct — sestavljivo pohišvo DOM OREH in TRIGLAV — predsobe in spalnice AL — klubske in jedilne mize — karnise in cvetličnjaki Naštete izdelke našega proizvodnega programa lahko dobite v vseh salonih s pohištvom. Še posebej vam priporočamo obisk v naši maloprodaji v Železnikih, kjer vam ob nakupu nudimo 25% POPUST PRI PLAČEVANJU Z GOTOVINO ALI OBROČNO ODPLAČEVANJE Duško Dudič MED PESKOM IN SNEGOM 8 Popotovanje na najpočasnejši možni način iz Pakistana preko puščave Takla-makan na streho sveta — Tibet Tega dne sem zajtrkoval v »Best Restautantu« in ko sem končal — slišalo se bo verjetno paradoksalno amerikanizirano — s svojim dvojnim vakburgerjem in ledenim jogurtom, sem skozi vrata opazil dim. vse je kazalo, da gori pred zemljepisnim središčem Lhase, pred templjem Jok-hang. Tempelj je ena redkih zdravih stvari v glavnem mestu, ki je sicer močno iznakaženo s pusto kitajsko socialistično arhitekturo. Na trgu nred sveto stavbo sta že obstajala dva pola. Tik ob -hodu sta gorela dva vojaška jeepa, za njima pa masa menihov s kamni v rokah. Na drugi strani trga — trgi za Tibet sicer niso značilni: to je pogruntavščina Kitajcev za »polepšanje« strehe sveta — so stale mase ljudske vojske. Ko so je vsula prva ploha kamnov, je vojska udarila. Najstniški vojakci so sneli pasove (!), jih prijeli v eno roko in z drugo držali hlače(!), skrivajoč tako vso svojo rumeno moškost. Tekali so za vojaškim gasilskim tovarnja-kom, ki se mu je šipa po treh sekundah sesula kot slabo postavljena vrsta domin. Potem so se kamni vsuli tako gosto, da so se morali umakniti. Pri tem sem bil tako nerodno postavljen, da sem moral bežati tudi sam, Oficirji so mi že skoraj zaplenili fotoaparat, ko sem končno ušel okrog ene izmed starih tibetanskih hiš. Takrat sem zaslišal prve strele. Kaos. Popolni kaos. Snemalci Ljudske armade so snemali »izgrednike« ter čuvarje miru in reda. S štirimi tujci sem se na prizorišče vračal po ozki gasi in tam, skoraj tik pri Jokhangu, se med streli in dimom pokaže hudič v hudičevi podobi. Dve sekundi je trajalo vse skupaj. Dve sekundi za predihati, ne za opisati. Policist v civilu, s pištolo uperjeno v naše glave na razdalji pet metrov. Trenutek, ko ti spusptijo vse vezi, mišice in sklepi. Trenutek, ko možganske celice bliskajo z ne vem kolikokrat potencirano hitrostjo. Nagonsko, elektromagnetno'se vržemo na desno v majhno zavetje rahlo vbočene stene. Kitajec je videl, da smo tujci in mislim, da to odločilo, da tisti trenutek ni pritisnil petelina. A še vedno smo bili stisnjeni v kotu. Gledal sem, če se da splezati čez trometrsko steno. Grabil bi najraje kar z zobmi. Angležinjo v krčevitem joku smo mirili, da tujcev že ne bodo pobili. Slaba propaganda. Dve minutki sta bili večni. Popolnoma brezmočni, s fotoaparati skritimi za srajce, smo čakali le trenutek, da odbrizgnemo. Po tistih stotih sekundah neenakomernih strelov je končno nastalo premirje, ko skupaj zavpijemo: »Marš! Gremo! Bežimo!« Stečemo v nasprotno smer od temelja in tik na koncu spet streli. Tisti streli pri katerih nikdar točno ne veš kateri bo kam zadel... Čez kak trenutek, s srcem še vedno precej nizko, sem na strehi poslopja, kamor me pelje Tibe-tanka srednjih let. Že vidim prve mrtve. Nosijo jih okrog temelja in s kretnjami rotijo popotnike k fotografiranju. Vprašal sem se - takrat in kasneje — kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko v Lhasi tistega vročega lepega sončnega dne ne bi bilo svetovnih popotnikov. Kitajce je naše fotografiranje spravilo v obup in žal je marsikateri odšel na policijsko postajo. Prijatelju iz Kanade so ga sicer vrnili a žal ne uporabnega. Ko so mu ven iztrgali film s posnetki demonstracij, so to naredili tako tipično nasilno kitajsko, da so se odlomili zobniki, ki film vlečejo naprej. Naslednji dan sem poslušal otožno meniško petje in gledal na zgorelo policijsko postajo. Spet paradoks in kruta realnost tibetanskega trenutka. Kak kilometer naprej je v redkem visokogorskem zraku dihala Potala, tu spodej pa so stare ženice na ramena nalagale zoglenele tramove ostankov policijske stavbe in jih z močno zgubanimi obrazi odnašale domov. Les je na strehi sveta zlato. Da, suho zlato, gozdov skoraj ni, jutra in večeri pa tako hladni. Po teh dogodkih, v katerih je zanesljivo umrlo šest Tibetancev, je bilo vse, kar je povezano z la-maističnim budizmom, preplavljeno s tajnimi kitajskimi agenti: strehe samostanov, templjev, Potala jih je bila polna in celo v romarski vasici Gan-den sem jih našel. Nekateri so prisluškovali tudi v restavracijah, kjer smo se zbirali tujci. Ravno tako so se pojavili sveže tiskani plakati v frontal-nem angleškem prevodu, ki so tujce svarili pred morebitnim vmešavanjem. Po glavnih vpadnicah v Lhaso so cel dan krožili tovarnjaki, naloženi z vojsko in okornim mitraljezom v ospredju. Prve dni po nemirih so to počeli celo ponoči. Skozi okno svoje sobice v enkratnim tibetanskem hotelu Bank Shol sem jih lahko gledal, kako v ledeni noči iščejo sovražnike. Dan po krvi sem videl solze v očeh očaka, k' v Banak Sholu skrbel za vročo vodo, s katero pripravljali čaj. Z gestami je opisal vse kruto se je dogajalo pred Jokhangom. Jokal je, me £ za roko ter znova jokal. Treba je videti sol2, očeh tibetanskega naroda, da prav potiho la . dojameš, kaj Kitajci predstavljajo v tej njim polnoma tuji deželi. Kaj hitro žal lahko površinskega opazoV^ zavedejo dejstva, s katerimi ga zasipavajo k» ski mediji. China Daly, dnevnik, ki izhaja v ai>| ščini, stalno hvali smernice, ki jih je za novi sol listični Tibet začrtal Peking. Med ostalimi Š^ kami sem zasledil tudi tiste o osemdeset tisoč dilkah (!?), 400.000 škatlah čaja in 10.000 tnffi. svile, ki so jih razdelili med revnejše sloje 1*| tancev. Nikdar se ne da izvrtati podatkov o šte ^ medcelinskih balističnih raket, številu letališč v, je devet) in jederskih testnih poligonov. Leta ll je bilo leto parih jederskih poizkusov;: Tibet sO'^ čeli uporabljati tudi za odlagališče jederskil1 padkov. . Mao Ze Dong je bil tisti, ki je z svojo izjavo> ligija je strup« začel s počasnim uničevanjem , tanskega naroda, kulture in religije. Ko so zatjj upor 1959, so med drugim celo bombardirali 1 bulinko, poletno rezidenco Dalaj Lame,ki r srečo (?) par ur pred tem začel svoj beg v Dha salo v Indijo, kjer je še danes. Uničili bi veri J tudi fantastično, pravljično Potalo, če ne bi P° y ne enote Zhou En Laia to preprečila. Zhou je bil edini, ki se je (lahko) postavil po robu ^ terim barbarsko komunističnim prijemom ' a ka« Maa. Ta podatek je pricurljal na piano " počasi v zadnjih dveh letih velikih spremem.'.i (se na petek, 23. septembra 1988 /RAZVEDRILO^ Dolgčas, sam ljubi dolgčas »Citius, altius, fortius« — olimpijska maksima očeta moder-n'h olimpijskih iger gospoda Pierra de Coubertena se tam nekje v "eki Koreji — ali kje že — v teh dneh na veliko »udejanja«. Da B* le za vrhunski šport in da je LOKACIJA tega svetovnega merskega dogodka za nas ZANEMARLJIVA, nas je podučil že re-Porter ljubljanske TV. Celo opravičiti so ga morali, ker je v uver-j^fnem spektaklu vztrajno trdil, da se nahaja v komunistični "NR Koreji in ne na jugu, v amerikanizirani Južni Koreji. Zadrega TV je bila odveč: reporterja se pač drži naša yu-ideo-'oska paranoja, kamorkoli po svetu že povandra. Mi smo pač do-c®la ljudje navade in ne ljubimo nobenih novotarij, tudi amerikanizacije ne. Mi smo za revolucijo ki traja, za diktaturo proletaria-** ki traja, za samoupravljanje ki traja, in za druge epitete ornan-Se> ki naš edinstveni, eksluzivni in spektakularni družbeni red, ki seveda traja, vodijo od Marxa do Marsa in nazaj... Saj razumemo! Reporter je bil v kapitalističnem Seulu, v mi-s"h pa daleč proč. In ker je tisoč in tisoč kilometrov od domačega °8njišča tudi za nostalgično domišljijo nekega reporterja le pre-Jjud napor, je njegovo domotožje poromalo kar k najbližji sorodni 'Uši. Rdeči Kim II Sung in njegovi na severu ponujajo toliko za-fiirnivih, domačih inačic misticizma in fetišizma, da ti je pri priči *°plo pri srcu. Komu pa ni, lepo vas prosim, nenehno dolgčas po zastavicah v špalirju, etapnem maratonu po deželi in fiskultur-"•^m ritualu v čast in slavo? Vse to in še več ponuja tudi Kim, ob nJegovi očetovski bližini res lahko pozabiš, kje pravzaprav si. Z »altius« so se povsem pričakovano izkazali naši strelci. Tri "ledalje — kdo je sploh lahko še višje? Jugoslavija, strelska velela! Kako simptomatično! Če je že reporterju dolgčas po sladko-■"otnantičnih pripevih iz domače doline, se nam doma še huje toži, toži po naših vrlih strelcih. Čimprej domov! Podmladek že čaka, n* tisoče privržencev. »Šicali« bi, da bi vse frčalo! Tarče imajo, želja je transparentih dokazana, volja neizmerna. Kjer pa je volja, je pot. Ob vseh teh dolgčasih pa so utrpeli najhujši dolgčas naši no-Sometaši. Revčki! Narod vsiljivo in vseobetajoče tuli »citius, citi-Us« (hitreje, hitreje), kar v naši nogometaših tradicionalno vzbuja tesnobo, srčno stisko in poraja slutnjo zgodnjega konca. Zajame 1'h vznemirjenje, polastijo se jih notranji krči in duševni tresljaji, Prevzame užaljena samozavest. Olimpijski »citius« upravičeno ■KUtijo kot osebno žalitev! Namesto da bi bil narod vesel njihovih baletno-akrobatskih ekshibicij, se zmrduje nad porazom z IjVStralci, Kdo pa ne bi bil, vas vprašam, previden, če igra z deže-'°, kjer naša emigracija visoko dviguje svojo zmajevo glavo? Kaj Pa infiltrirani špijoni? Ne, ne, tudi na nogometnem igrišču moraš 'neti tenak posluh za družbeno-moralna vprašanja in vsečlove-ske vred.note! Zato je razumljiva njihova elegična tožba v Seulu: radi bi šli domov! Kar pridite, fantje, domovina vas čaka! Verjamemo, da vis skrbi, če so vaši otroci včeraj sploh prišli do socialnega kruha v trgovini, da razmišljate, če boste končno le na vrsti za solidarnostno stanovanje in da se sprašujete, če bo še čas za nakup počeli čebule in krompirja za ozimnico. D. Sedej 7. STRAN II!')) K) $mfSISIGL, MEH ZA SMEH Prosim, samo balkona ne! Ko so obnavljali In prenavljali kranjsko gimnazijo, so predvideli, da se podre in odstrani tudi balkon! A preden so ga odstranili, je prišla mila prošnja naravnost z vrha kranjske občinske skupščine: »Nikar ga ne podrite! Vsaj še dve leti ne, lepo prosim! Odkod pa bomo štrajkajoče mirili, če nam boste edini balkon podrli?« • Sladek sen Pravi Janez Tončku: »Vso noč sem se premetaval po postelji, niti za trenutek nisem zatisnil očesa... »Zakaj pa,« zanima Tončka. »Ležal sem na mrtvi stenici...« »Če je bila mrtva... Saj te ni mogla gristi!« »Ona že ne... Ampak ti sploh nimaš pojma, koliko jih je prišlo na pogreb...« Vemo, da so naši šolski otroci pomožni smetarji, saj ne mine noben začetek šolskega leta, da jih ne bi prikrajšali za strašansko nujni ekološko-vzgojni poduk: za nami, starimi, pobirajo čike, prazne steklenice, umazan papir. Tako je bilo tudi minulo nedeljo v Stražišču, ko jim je, navajenim in nesrečno nespretnim, veter odnesel goro nabranega odpadnega papirja... Zlata zaponka Italijanska gledališka in filmska igralka Anna Magnani je prišla v zlatarno in vprašala za ceno zlate zaponke. »Dvesto tisoč lir,« je odgovoril prodajalec. »Presneto,« je vzkliknila igralka,« ka| pa onale? »Dva presneto,« je smehljaje se odgovoril prodajalec. VREMENSKI PREGOVOR - ZA SEPTEMBER Kakor veter Mihaela žitna cena rast bo imela: bolj kot veter se vzdiguje, višja cena narastuje; če pa veter ponehuje, tudi cena upaduje. PRIHAJA JESEN Včeraj, 22. septembra, se je ob 20. uri začela nedeljo, 25. septembra, ob 20. uri bo ŠČIP. esen Dan je dolg 12 ur. LJUDSKI OBIČAJE Ne, slika ni nastala na Kosovu. Slikali smo v čisto navadni naši rateškl Planici, na severni tromeji med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo... Žaga v diverzifikaciji Takole piše v sanacijskem programu za žago v Podnartu. ... »trženje mora biti usmerjeno v povišanje tržne sposobnosti vodilnega proizvoda, kar bodo dosegli s prestrukturiranjem monolitne masovne proizvodnje v diverziflcirano in bolj finalizirano proizvodnjo...« Da prevedemo ta birokratski čiriburi: ... na žagi v Podnartu ne bodo žagali le dil, ampak bodo predelali tudi žaganje in treske... Kako že pravi Finžgarjeva Francka? Nekako takole: »Kaj bi s tisto Francko! Fani, Fani, ml reci, je bolj mestno...« Moč praprotnega semena Po vseh slovenskih krajih je znana legenda, da sv. Mihael duše vaga ali vaguje. Mihael praznuje 29. septembra. Na dan sv. Mihaela je mogoče dvigniti skrite zaklade. Stari ljudje še pomnijo vražo o zakopanih zakladih. Človek mora iti spat v praprot, seveda oblečen. V obleko mu pride seme praproti in v sanjah vidi zaklade. Še pred svitom mora zaklad izkopati, tako, da ga ne bo nihče opazil. Če ga kdo vidi, mu lahko prikliče vraga s kletvijo. Praprotno seme je nasploh prav čudodelno, pojavlja se v številnih verovanjih tudi na Gorenjskem. Tako kot na sv. Mihaela dan, tako je tudi ob kresu, na badnik ali ob večeru starega leta izredno priporočljivo, če imaš pri sebi praprotno seme. V časih, v katerih dandanašnji živimo — nič lažjega. Žepi so nam itak napol prazni, v njih je prostora za nekaj kilogramov praprotnih semen... A WN IbR E SI Semaforji do leta 2000 V nekem Grand hotelu na jugu države imajo osem direktorjev. Za vsak »štuk« po en direktor. vsi - žlahta. itia, ^° so se zaredile miši in — podgane, so nabavili ustrezno število i K> da bi iztrebili podganjo golazen. ^° so se po šestih mesecih nerazumno zaredile še mačke, so v obu-razpisali nagrado: 50 jurjev na glavo mačke... * Zadrege z zalego V Kranju »crkavajo« semaforji. Drug za drugim ugašajo, brez milosti in vsemu navkljub. Ob tem hudem družbenem, gospodarskem in kulturno-prometno-var-nostnem problemu se razvnemajo debate na vseh sestankih in na vseh nivojih! Zato je prav, da so se v Kranju odločili, da v dolgoročnem planu razvoja občine tja do leta 2000 namenijo posebno poglavje prav dolgoročni semaforizirani akutnosti. Poglavje bo nosilo naslov: »Globalna in strukturalna semaforiziranost Kranja s poudarkom na makro in mikro lokacijah... v.v. • • • • i .v.v.v.v.v.v.-.-.-.. YU POP-TOP Ta teden na lestvici najbolj popularnih pevcev naše yu-politi-čne estrade še vedno prepričljivo vodi estradnik Sloba, ki je na nedeljskem mitingu v Nikšiču dobil novih 30.000 glasov. Glasovalci so mu jih prisodili za agit-prop-uspešnico: »Slobodane, naše rosno cveče, ceo narod za tobom kreće... Srbija se stalno pita, kače Slobo mjesto Tita...« radna križanka: _ OB ■ "ev prednje križanke transport, renovator, Ozim, Romi. Opati|a. ad. Loir, Nadine. 16 Avalon, Peamotion. la. avt, resa ordinata, apt, zvarek, avtor, velociped, Toma, "'k » (V seaem. Onon, LN, UL. ta ki A kij it* *l Ifjl šoti* i M ,f ŠČ. Roa, Mari, vijaček, Lar, Alin okapi, energetika, Sakar, SA, Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce 1 nagrada Janez Končan, Troiarjeva 31, Kranj 2 nagrada Ivo Trebar, Benedikova 40, Kranj Tri tretje nagrade Iva Slapar, Koroška 14, Kranj Alenka Hrobat, Žanova 7, Krani in Jože Plkelj, Gorenjska 10. Radovljica Čestitamo1 Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade 1 nagrada 8 000 dinarjev 2 nagrada 6 000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3 000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 28 septembra, na naslov uredništvo Gorenjskega glasa Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko) prednosti tekočega računa v primerjavi z gotovinskim poslovanjem — prihodi v banko so redkejši. — kontrola izdatkov je natančna in takojšnja, — denar je vedno pri roki (tudi v primeru odsotnosti, bolezni ipd.), — obrestovanje in prihranki so večji, — prihranek časa, denarja in skrbi s pooblastilom banki za plačevanje redkih mesečnih obvt rnosti (trajnik), — odot.ena prekoračitev stanja na tekcćem računu (limit). /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj korenje in banka — formula prihranka DVOJNA CELINA K »A "3 DRSALKA ANDflEE MANJŠI JADRAN SKI OTOK VENO TAUFER AMER Pl SATEU iWASH-INGTONi KOROŠKA UUDSKA JUNAKINJA NAUK 0 ENERGU! RDEČA P0USKA CVETICA AKTIVNA USTVARJALNA DEJAVNOST IZH0DIŠ CE ZA TURE V TRIGLAV POGORJE LETNI GOZDNI POSEK SLOV PISATELJ IFRAN] MONGOLSKI POGLAVAR VLEČENJE -ČIŠČENJA-V STRANKI GRAFIK MEŠKO NAJVIŠJA GORA TURČIJE VELIKI SEV AMER JELEN Galu krilov IVAN ANTONA 'INDUSKA" ZAČIMBA AVSTRU SKLADATELJ KRALJ VALČKOV BRATRA NEC VERDUE VA OPERA REKA V ŠVICI IN FRANCIJI IRHONEI VELIKA-NOVIC imr VEL ŠAH DOBAV TERCIARU ZEMEU ZGODOVINE OČE POŽREŠ NIČA PISATELJ K0VAČIC LENOB N0ST VESEUA ČENJE AVTOR KRIŽANKE R NOČ ČREVESNO OBOLENJE ZUAnKA VN3ET: AVTOMOBILA PRELAZ NA VELEBITU S0L0CCTJE KISLINE SODOBNA NAVIGAC NAPRAVA SVET0PI SEMSKI PREROK PEROCI SULTANOV UKAZ IT NAFTNI KONCERN ŽLAHTNI PLIN iRni STOPNJA KAKOVO ST! IN UP0 RABNOSTI RAZRED ITALU ALPSKI SMUČAR VOJAŠKA STOPNJA ANGL PRINCESA ROBI KOSMAČ ŠAHISTKA KUŠNIR DINAST ARGON JU7N0AM 0KRAJŠ AM M0Š IME SOSEDNJA DRŽAVA PUŠČAVSKI RIS ureja DARINKA SEDEJ ©CMSSKfclJ©^^ 8. STRAN Član 10 rokometnega kluba Kranj Duplje Peter Gradišar Solidna uvrstitev je pogoj za obstanek v ligi Kranj, 21. septembra — V novo prvenstveno rokometno sezono 1988- 89 so startali v republiški ligi že člani in članice. Ze prej pa so v to prvenstveno sezono startali tudi mladinci in mladinke v vseh slovenskih ligah. V prvi članski republiški ligi imajo Gorenjci Ter-mopol iz Škofje Loke in Preddvor, v ženski ligi pa Alples iz Železnikov. V drugi zvezni ligi, ki se prične s .prvim kolom 1. oktobra bodo startale tudi rukometašice RK Kranj Duplje. Kaj pričakujejo v tej ligi nam je povedal član izvršnega odbora RK Kranj Duplje Peter Gradišar. Pravi podvig so naredile rokometašice Kranj Duplje v republiški ligi v lanski sezoni, saj so bile že drugič zapored republiške prvakinje. Že lani so igrale na kvalifikacijah za vstop v drugo žensko zvezno ligo, a niso uspele. Po tej sezoni pa so se prvaki republiških lig direktno uvrstili v drugo zvezno ligo. Še večji podvig so naredile rokometašice Kranj Duplje v tekmovanju za pokal Mladosti Slovenije. V finalu za ta pokal so se v dvorani na Planini borile s prvoligašem Belinko Olimpija. Tekma je pokazala, da so res dobre igralke, saj so ljubljanskega prvoligaša dovolj namučile, da je zmagal. Kaj pričakujejo v tej sezoni v drugi zvezni ženski ligi nam je povedal član IO RK Kranj Duplje Peter Gradišar. Čeprav so novinke v tej ligi, se bodo borile, da ne bi bile v tej druščini le eno rokometno sezono. »S pripravami za start v tej ligi smo začeli s 1. avgustom. Pod vodstvom Andreja Kavčiča so igralke trenirale petkrat tedensko na osnovni šoli Franceta Prešerna in v športni dvorani na Planini. Ta konec tedna imajo še štiridnevne skupne priprave v Kranjski Gori. S prvim kolom začnemo 1. oktobra in sicer gostujemo v Sarajevu pri drugoligašu Igmanu. Trener Andrej Kavčič upa, da bo ekipa dobro pripravljena za ta jesenski del prvenstva. Odigrale so tudi prijateljske tekme z Alplesom iz Železnikom in Mlinotestom iz Ajdovščine ter s prvoligašem Halas Jožef, ki je bil na pripravah v Kranju. V sredo igramo prijateljsko trening tekmo v Ljubljani s prvoligašem Belinko Olimpijo in ta naj bi v Kranju gostovala 27. septembra. Ekipa je ostala ista kot lani. Igrale bodo: Lenič, Žontar, Kaste-lic, Gradišar, Jeruc, Ceferin, Orehar, Bajrovič, Jakupovič, Sonc, Planinšek, Valant, Mežek, Bratož. Za naš klub je ta druga zvezna liga težko denarno breme. Potovanja so draga, saj je v ligi štirinajst ekip iz Hrvatske, Bosne in Vojvodine ter Slovenije (Velenje). Vsa potovanja so draga in tu so še nočitve in prehrana. Dragi bodo tudi sodniki in delegati tekem, ki bodo v dvorani na Planini v Kranju. Pri teh denarnih težavah nam gre na roko ZTKO Kranj in nekaj delovnih organizacij občine Kranj. Še vedno smo brez sponzorja. Trudimo se, da bi ga dobili. A težak je tudi naš gospodarski položaj. Cilj ekipe je tak, da bi bili na koncu prvenstva med devetimi na lestvici. To mesto tudi zagotavlja, da bi v ligi ostali tudi v sezoni 1989- 90. Liga sama je dolga in naporna in treba bo veliko truda, da bomo ostali drugoligaši. Predvsem se bojimo poškodb igralk, saj imamo premajhen izbor kvalitetnih igralk, ki bi lahko uspešno zamenjale igralke prve postave.« D. Humer V soboto na Gorenji Savi Revija skokov za preizkus novih skakalnic Kranj, 21. septembra — Z revijo skokov (brez ocenjevanja sodnikov) bo SSK Iskra-Delta-Triglav (graditelj skakalnega centra na Gorenji Savi) v soboto, 24. septembra popoldne preizkusil vse skakalnice, da bi na osnovi dobronamernih predlogov tekmovalcev in trenerjev do otvoritve še popravil eventuelne pomanjkljivosti. Prvo pozitivno oceno o novem skakalnem centru na Gorenji Savi pa je že dala skupina svetovno znanih strokovnjakov, med njimi tudi Evvald Roschner (ZRN) in Paul Ganzenhuber (Avstrija), ki si je pred dnevi ogledala prve skoke na 65-m skakalnici. Preizkus skakalnic bo po naslednjem programu: ob 13. uri na skakalnici K-8 m in K-12 m: pionirji do 9 let ob 14. uri na skakalnici K-22 m: pionirji do 11 let ob 15. uri na skakalnici K-40: pionirji do 15 let ob 16. uri na skakalnici K-65: člani in mladinci »Otvoritev skakalnega centra ob koncu poletne sezone treningov in tekmovanj ter ob času letnih olimpijskih iger ne bi imela takega učinka, kot bi ga morala glede na pomembnost objekta za nadaljni razvoj ne samo kranjskega skakalnega športa, pač pa tudi ostalih predelov Slovenije,« nam je dejala prizadevna predsednica gradbenega odbora Marija Simčič. »Zato smo se v klubu soglasno odločili, da se bomo na otvoritev v juniju prihodnje leto temeljito pripravili. Do tedaj pa bomo zgradili še ostale spremljajoče objekte in naprave tako, da bi center res dobil takšen izgled, kot si ga zaslužimo. Ob otvoritvi v nedeljo, 25. junija popoldne bomo organizirali veliko mednarodno tekmovanje, kjer naj bi sodelovali najboljši skakalci iz najmanj 10 držav. Doslej imamo že zagotovljeno udeležbo najboljših skakalcev iz šestih dežel.« Skakalni center na Gorenji Savi je v grobem dokončan, člani kluba so opravili doslej več kot 15.000 prostovoljnih delovnih ur, precejšen pa je bil tudi prispevek vojakov JLA iz kranjske garnizi-je. »Že danes pa se moramo zahvaliti OK Planica in Smučarski zvezi Slovenije za izdatno pomoč, predvsem v nabavi plastične mase, ZTKO Kranj ter nekaterim organizacijam združenega dela, ki so v teh težkih gospodarskih razmerah pomagali klubu. Še precej dela pa nas čaka, da bo center dobil načrtovano obliko in zato tudi v prihodnje pričakujemo v finišu gradnje določeno pomoč od naših »dobrotnikov«. Tudi rokometaši startali j. j. Pretekli teden so spet oživela rokometna igrišča Slovenije. Pričelo se je tekmovanje v prvi republiški rokometni ligi. Jutri in v nedeljo bo na sporedu drugo kolo. V nedeljo bo na sporedu v Preddvoru gorenjski derbi med ekipama Preddvora in Termopola s pri-četkom ob 19. uri, rokometašice Alplesa pa se bodo pomerile na domačem igrišču z ekipo Mlinotesta. Pričete* srečanja bodo določili s telegramom. V drugi moški republiški rokometni ligi igrajo jutri in v nedeljo tretje kolo. Rokometaši Peka iz Tržiča se bodo jutri ob 19. uri pomerili z ekipo TOK Ilirska Bistrica, rokometašice Preddvora pa ob 18. uri z metliško ekipo Beti. Mladinci skupina center igrajo: jutri ob 17.30 uri. Peko: Krim, v nedeljo ob 19. uri Termopol I: Kolin-ska Slovan I in Besnica : Alples, medtem, ko Preddvorčani gostujejo na Prulah, Kamničani pa na Ponikvah. Mladinke — skupina center: jutri ob 16.30 uri Peko: Alples, v nedeljo ob 10. uri v Dupljah srečanje Duplje : Sava ob 11.15 uri Preddvor : Krim. Že v sredo bo na sporedu 11 kolo. J. Kuhar ureja JOŽE KOŠNTEK Petek, 23. septembra 196 Bojan Ropret naš najboljši kolesar in olimpijec Sedmo mesto na olimpijadi v Los Angelesu Kranj, 21. septembra — Že teden dni ves svet gleda na TV ali spremlja na radijskih valovih že štiriindvajsete poletne olimpijske igre Seul 88. V olimpijskih dneh nas naši športniki presenečajo z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami, med njimi pa so tudi taki, ki nam povzročajo skrbi. Med tistimi, ki gledamo olimpijske igre iz Seula na TV ekranu, je tudi naš nekdanji vrhunski kolesar kranjske Save Bojan Ropret, sedaj trener kolesarskega podmladka pri KK Sava. Star je enaitrideset let in še vedno mu je najbolj pri srcu sedmo mesto leta 1984 na poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu. To je doslej najboljša kolesarska uvrstitev Jugoslovana na dirki posameznikov. Do leta 1984 jo je z osmim mestom imel kolesar Žirovnik, ki si ga je prikole-saril 1960 v Rimu. Leta 1986 se je po trinajstih letih od vrhunskega kolesarskega športa na mednarodni dirki Po ulicah Kranja poslovil enaitridesetletni član KK Save Kranj Bojan Ropret. Kar trinajst let je bil zvest tekmovalnemu kolesarskemu športu. Kar trinajst let mu je bilo kolo njegov stalni spremljevalec in vzornik. In to kolo je dalo njemu in jugoslovanskemu kolesarskemu športu toliko lepega, z njim je dosegel mnogo vrhunskih uvrstitev po skoraj celem svetu. Ko se je umaknil s cest, se je posvetil poklicnemu trenerskemu delu. Je trener pri KK Sava, ki vzgaja nov rod kolesarjev. Se vedno pa mu je najbolj pri srcu sedmo mesto, ki ga je prikolesaril na tekmi posameznikov na triindvajsetih olimpijskih igrah v Los Angelesu. »Svojo kolesarsko pot sem začel kot pionir in moj prvi trener je bil Jule Kačič. Za njim pa sem prišel v roke Franciju Hvastiju. In prav pod njegovo trenersko taktirko sem dosegel svoje najboljše uvrstitve. V Casablanki sem bil mediteranski prvak, nastopil sem na petih svetovnih članskih prvenstvih in dveh svetovnih za mladince. V moji dobi kolesarstva smo bili ekipni članski balkan- ski prvaki in na tem balkanskem prvenstvu sem tudi med posamezniki dosegel drugo in tretje mesto. Štirikrat sem bil zmagovalec Vršiča, trikrat kot reprezentant Jugoslavije na mednarodni dirki Po Jugoslaviji in enkrat na dirki veteranov. Na članskem svetovnem prvenstvu v Švici smo bili v ekipni vožnji na kronometer šesti. To je doslej tudi največji ekipni uspeh reprezentance Jugoslavije. Pri srcu so mi tudi mnoge zmage na mednarodnih dirkah po Evropi in Ameriki ter Afriki. Zmagal sem tudi v Alžiru. V mladinski in članski konkurenci sem bil mnogokrat državni prvak v cestnih vožnjah, gorski prvak in prvak na pisti, pa tudi z moštvom Save smo bili več krat prvaki. Trikrat sem bil udeleženec poletnih olimpijskih iger. Prvič leta 1976 v Montrealu, nato leta 1980 v Moskvi in leta 1984 v Los Angelesu, kjer sem dosegel sedmo mesto med posamezniki, kar je doslej najboljša uvrstitev jugoslovanskega kolesarstva na olimpijadah. Pred tem je bilo to osmo mesto Janeza Žirovnika iz leta 1960, z olimpijskih iger v Rimu. V ekipni vožnji pa smo bili v Moskvi osmi. V Seulu je ekipa: Papež, Smolej, Bonča in Šebenik zdaj osvojila petnajsto mesto. Temu je po mojem krivo dejstvo, da nimamo takega zveznega trenerja, ki bi ekipo znal pripraviti za boljšo uvrstitev. Za najboljša ekipna mesta na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih je v ognju vedno okrog dvanajst ekip in vse so sposobne zmagati. Zaostanek naših za zmagovalcem, ekipo NDR, v Seulu je prevelik. To je tudi dokaz zgrešenosti našega kolesarskega športa, saj imamo dovolj kvalitetnih kolesarskih talentov, pa tega potenciala ne znamo izkoristiti, da bi postali vrhunski kolesaski tekmovalci. Sicer pa je naša ekipa v Seulu tarnala, da nimajo prave opreme in ne koles. Vendar pa to ni res, oprema ni nič slabša od drugih, zato bi lahko dosegli več kot so. Razočarali so tudi Avstrijci, ki so bili lani na domačem terenu tretji na svetovnem prvenstvu. Med posamezniki na teh igrah naj bi bila od naših na vidnih mestih Sandi Papež in Robi Šebenik, ki sta sposobna prikolesariti solidno uvrstitev. Sicer pa mi je proga v Seulu nepoznana in zato je nehvaležno napovedovati uvrstitve.« D. Humer Rokometni derbi Preddvoru Kranj, 21. septembra — ^! deljo se bo nadaljevalo tekm slovenskih rokometni" nje v gah. V n-deljo ob 10. uri bo rokometnem igrišču v Pre ( ru gorenjski derbi moške m bliske lige. Igrala bosta ^ dvor in Termopol iz Škofje ke. Ljubitelji rokometa vablje Nogometni spored il boi Kranj, 21. septembra — \ slovenski nogometni ligi Sava v nedeljo ob pol ena; doma s Postojno, ob 16 uri igrala Triglav in Naklo, JeS^ čani pa gostujejo v Biljah- w dinci Save gostujejo pri Slovanu, Britof pa pri SlavU1 gorenjski A ligi bodo v sobotf 17. uri igrali peto kolo. Igra'1, do Britof : Bitnje, Tržič : K°j ca, Creina Primskovo: Zar Visoko : LTH, Mavčiče : Lesc* Polet: Alpina. V B ligi bodo V li v soboto ob 16,30. Pari so ples : Trboje, Šenčur : Grinta' Hrastje : Bohinj, VelesojV Preddvor, Podbrezje : Kondol^ prvenstvom bodo nadaljeval' s di pionirji, kadeti in mladji! na prvem turnirju podružnic šol pa bodo v soboto igrali v boj ah mlajši pionirji od 1- °-razreda. Še izidi zadnjih kol v s\o} ski in gorenjski ligi. Jesen'1 Triglav 3:1, Naklo : Bela # na 2 : 2, Primorje : Sava 0 : 4 kolih vodi Elan iz Novega1 sta. Jesenice so četrte, NakW to, Triglav osmi in Sava dv*1 sta. V četrtem kolu gorenj s)? ge so bili doseženi naslednJ1 di: Kokrica : Britof 1 : 3, Les Polet 3 : 0, LTH : Mavčiče J Alpina : Tržič 1:1, Bitnje i na 0 : 0 in Zarica : Visoko *. Vodita LTH in Britof s 7 tj mi, Visoko jih ima 6, Tržič, » čiče, Alpina, Bitnje, Crein* Lesce po 4 itd. D Avtokros v Tunjicah Kamnik, 21. septembra — Avto moto društvo Kamnik prireja konec tedna na posebni progi v Tunjicah pri Kamniku šesto republiško prvenstvo v avtokrosu. Ta šport pridobiva predvsem po zaslugi Kamničanov vedno več ljubiteljev. Tokrat bo tekmovalo 35 dirkačev v dveh skupinah: v diviziji II (prirejeni stari avtomobili) in diviziji III (posebni tekmovalni avtomobili). V demonstracijskih vožnjah bodo sodelovali tudi nekateri znani tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Belgije in Nizozemske. V petek popoldne bodo treningi, v soboto in nedeljo pa polfinalne in finalne vožnje. Tržiške postojanke bodo še odprte Tržič, 21. septembra — PD Tržič, ki gospodari s postoj ar/ pod Storžičem, na Kofcah, na Dobrči in na Zelenici, se je odločil0, bo kljub težavam pri obratovanju postojank izven sezone zago$s odprtost postojank v sobotah, nedeljah in praznikih. Tak red b°. ljal do 15. junija prihodnje leto. Izjema bo Dom na Zelenici, i" med smučarsko sezono stalno odprt in oskrbovan. V primeru si* ga vremena ali visokega snega postojanke ne bodo odprte. Zato takih primerih obrnite na pisarno Planinskega društva Tržič ( fon 50-146) ali na načelnika propagandnega odseka Ivka Berg*^ f telefon 50-116) v jutranjih ali večernih urah. Košarkarski turnir Sava Commerce Pianinsk» učna ura uspela Kranj, 21. septembra — Košarkarski klub Sava Commerce bo v okviru priprav za novo košarkarsko sezono (ženska ekipa Sava Commerce bo v tej sezoni igrala v prvi B zvezni ligi) pripravila kvaliteten ženski košarkarski turnir, ki bo v soboto in nedeljo v dvorani na Planini. V soboto, jutri torej, bodo ob 9.30 igrale Sava Commerce : Ilirija, ob 11. uri Kors Rogaška : Marles, ob 16.30 Ilirija : Marles ob 18. uri Sava Commerce : Kors Rogaška. Pred tem srečanjem se bodo poslovili od igralk, ki so kranjski košarki dale veliko: od Polone Oblak, Olge Baligač, Jože Habjan, Vladke Mla-denovič in Ksenije Ponikvar. Turnir se bo nadaljeval v nedeljo. Prva tekma bo ob 9.30 med Ilir.jo in Korsom Rogaška in ob 11. uri med Savo Commerce in Marlesom. D. H. Miro Cvjetičanin ob bok svetovnemu prvaku Kranj, 21. septembra — Odločitev Planinskega društva Kranj, da pripravi učno uro o uporabi tehnične opreme za zimske ture, se je izkazala za potrebno. Minulo soboto in nedeljo je namreč prišlo na Ledine približno dvajset planincev iz Kranja, Ljubljane in drugih krajev, ki so se udeležili kratkega tečaja na ledeniku pod Skuto. Inštruktorji GRS iz Kranja Stane Rotar in Franc Zupane sta jih poučila o namenu cepina in de- rez ter načinu uporabe te oP me, odgovarjala pa sta tud1 vprašanja o drugi opremi, po planinskih poteh, vrem^ gorah in drugem. Če bodo ninci pokazali zanimanje kranjsko planinsko društv0^ podoben način poglabljalo * s članstvom tudi pozimi, ko ^ izkušneni gorniki sezna« planince z nujnim znanje planinarjenju med obiski v štvenem klubu. Kranj, 21. septembra — Na devetindvajseti mladinski mednarodni kolesarski dirki Po Isrti je nastopilo kar štiriinosemdeset kolesarjev iz Italije, Avstrije, Švice, Madžarske, ČSSR in Jugoslavije. Na trodnevni etapni dirki je v generalni razvrstitvi zmagal član reprezentance Italije Aleksandro, drugi je bil letošnji svetovni mladinski prvak v posamezni vožnji in član mladinske ekipe Italije Gi-anluco TaroCCO, izreden uspeh pa je s tretjim mestom dosegel član kranjske Save in mladinske reprezentance Jugoslave Miro Cvjetičanin. To je res izreden mednarodni uspeh Mira Cvjetičanina, saj je vozil ob bok svetovnemu mladinskemu prvaku. Za njim je bil na četrtem mestu drugi reprezentant Italije, ki je vozil za ekipni svetovni naslov, David Dadion. Do Savčanov je za Slovenijo A vozil tudi Bojan Sovine, ki je bil osmi, za Gorenjsko pa Igor Bertoncelj, ki je bil na koncu dvanajsti. Treba je dodati, da je imel Miro skupno zmago v tretji etapi že v žepu. Skupaj z reprezentantom Švice sta pobegnila in imela pred zasledovalci ze dve minuti in pol naskoka. A to ni bilo dovolj. Spet se je pokazalo tisto, kar že dolgo časa tli v našem kolesarskem športu. Ekipa Dolenjske, ki jo je vodil Jože Majes, je naredila napačno potezo. Po nasvetu Majesa so Dolenjci, tekmovalci Krke, napadli, ujeli ubežnika in konec je bilo upov za Cvjetičanina. Je bil cilj tekmovalcev Krke uničiti Sav-čana? In res so ga, saj je na cilj Cvetičanin prevozil kot tretji in ne kot zmagovalec. To ni edina taka gesta Jožeta Majesa v ter sezoni, ki je tudi glavni krivec, da naša mladinska reprezentanca ni odšla na letošnje svetovno mladinsko prvenstvo. To pa so napake, ki uničujejo dober kader našega kolesarskega športa. Skupni vrstni red — posamezniki — 1. Aleksandro (Italija) 7;16,17, 2. Taracco (Italija) 7;16,57, 3. Cvjetičanin (Jugslavija) 7;16,57, 8. Sovinec (Slovenija A) 7;17,50, 12. Bertoncelj (Gorenjska) 7;17,50, ekipno — 1. Friuli, 2. Veneto, 3. Jugoslavija, 7. Slovenija A, 11. Gorenjska, gorski cilji — 1. Carlessi (Lombardija), 2. Cvjetičanin (Jugoslavija), 5. Bertoncelj (Slovenija A). D. Humer Jutri prvenstvo trojk v Cerkljah Cerklje — Jutri, v soboto 24. septembra organizira Športno društvo Cerklje s pričetkom ob 19. uri odprto prvenstvo Cerkelj v igri trojk na en koš. Prijave po 5000 dinarjev sprejema organizator od 9.30 ure na košarkarskem igrišču pri osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah. Pokrovitelj tekmovanja je gostilna »Pri Cilki« Zgornji Brnik, ki je za prve tri uvrščene ekipe prispevala lepe praktične nagrade. J. Kuhar Vabila, obvestila Smučarska tombola na Jesenicah — Člani Smučarske kluba Blejska Dobrava dosegajo vedno boljše rezultate in skjj šajo sami zbrati čim več denarja. Lani so v tekmovanju za ■ kal Coca Cole zasedli šesto mesto. V nedeljo, 25. septembra o 14. uri prirejajo pred hokejsko dvorano na Jesenicah ve^K tombolo. Med številnimi dobitki sta tudi dva osebna avtomOD la. — J. Rabič . Teniško prvenstvo Radovljice — Teniški klub Radovlj^ prireja jutri in v nedeljo teniško prvenstvo Radovljice. 0,j dneva se bo tekmovanje začelo ob 9. uri. Prijave sprejem« pred tekmovanjem, prijavnina pa je 10.000 dinarjev. — J. jU Športna tekmovanja tržiških upokojencev — DruštvoyK kojencev Tržič prireja med 21. in 28. septembrom 3. teden šp° ta. Oba dosedanja tedna sta uspela. Prva tekmovanja so že bi' Danes, 23. septembra ob 8. uri bo finale balinarskega tekmo^ nja na Ravnah, jutri bo izlet v Logarsko dolino, v ponedeljek 9. uri se bo v gasilskem domu začel šahovski turnir, uro kaS^V, je pa kegljaško tekmovanje na kegljišču pod avtobusno P08^. jo. V torek bo kolesarski trim. Začel se bo ob 12. uri pred P0 ^ ljonom NOB. V sredo, 28. septembra bo ob 18. uri v tržišče kinu slovesen zaključek tekmovanj. — J. Kikel (. Športniki za praznik Križev, Pristave, Sebenj in Senic'L ga — Te krajevne skupnosti praznujejo prihodnji teden kraJjj vne praznike. Danes ob 17. uri se bo začel v kriški osnovni » . namiznoteniški turnir, v ponedeljek ob 16. uri pa v Križah #; jj ški turnir moških in ženskih dvojic, ob 20. uri pa v osnovni m Križe odbojkarski turnir za ženske. V torek, 27. septembra^, 20. uri bo v Križah odbojkarski turnir za ženske. V torek. « septembra ob 20. uri bd v Križah začetek moškega košarK j, skega turnirja, v sredo, 28. septembra ob 15,30 bo kros v S^j, čnem ob 17. uri pa bo v Križah šahovski turnir. V četrtek.^ septembra ob 16. uri bo v Križah pred šolo turnir v malem ^ gometu, v petek ob 16. uri pa bo prav tako v Križah rokome turnir generacij. — J. Kikel . Tržiško kegljaško prvenstvo — Kegljaški klub LjubeU ^ žič prireja 4. oktobra občinsko kegljaško prvenstvo za že*1 >. in moške. Tekmovalni dnevi bodo v torkih, četrtkih in sobo Prijave bodo sprejemali do 25. septembra na kegljišču v Tr* - J. Kikel petek, 23. septembra 1988 OBVESTILA, OGLASI 9. stran (mmss&mmtLAB ALPETOUR TURISTIČNA AGENCIJA j1, .0 i' 3» •j KABAC - UPOKOJENCEM NUDIMO JESENI IN POZIMI POCENI POČITNICE (DIN 102.000 NA TEDEN V OK-JOBRU), ORGANIZIRAN POSEBNI AVTOBUSNI PREVOZ salzburg, 1 dan, odh. 24.9. (za posameznike), skupine po želji oktoberfest - munchen, 1 dan, odh. 24.9. in 1-10. (za posameznike), skupine po želji dunaj 3 dni, odh. 30.9. (za posameznike ali Manjšo skupino) Dunaj - brno 2 dni, odh. 7.10. zjutraj (samo za ŽENSKE) DUNAJ - BRNO 2 DNI, ODH. 7.10. ZVEČER (ZA POSAMEZNIKE) češki gradovi 4 dni, odhod 13.10 (zagotovljen), za posameznike ali manjšo skupino (Ugodna cena) carigrad, dresden, krakov, budimpešta (za skupine) rim odh 3. in 5.11. (za skupine) rim odh. 25. in 27.11. (za skupine in posameznike) mednarodni sejmi v avstriji, nemčiji in italiji (za skupine) Naši in vaši izleti po domovini in tujini, izbor priljubljenih izletov dobite v alpetourovih turističnih poslovalnicah ali pa ga zahtevajte PO TEL.: 064/61-660 KOMPAS HOTEL RIBNO prireja za vas: dneve kunčjih specialitet, od sobote 24. septembra do nedelje 2. oktobra. Kuharji vam pripravljajo: zajčjo šunko, klobase, skok z gobicami in še dosti okusnih jedi po zmernih cenah. Od 14. oktobra do 23. oktobra pripravljamo dneve kubanske kuhinje z originalno glasbo in cocktaili. Ob sobotah in nedeljah družinska kosila — 4 osebe din 59.000.- Rezervacije po telefonu 78-340, 78-661 ali v recepciji hotela. VUUDNO VABLJENI aerodrom ljubljana p.o. 64210 Brnik, p.p. 10 Razpisuje na podlagi sklepa DS z dne 12.9.1988 licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: RP PULT - nerjaveč rp pult - nerjaveč pult hladilni - brez kompresorja peč slaščičarska - plinska prekucna ponev pult hladilni čok za meso prekucni kotel pult izdajni kombi IMV Furgon - letnik 1971 neregistriran, vozen kombi IMV - letnik 1972 neregistriran, vozen VW GOLF, letnik 1979 neregistriran, nevozen letalske stopnice keson poltovornega kombija IMV štedilnik elek/plin 2 + 2 pomivalni stroj - veliki sesalec Gager sesalec Cimex ciklograf infra pečica teleprinter Sagem EI količina 1 1 1 1 1 1 1 1 1 izklicna cena 4.000.000 4.000.000 2.500.000 3.000.000 3.000.000 4.000.000 50.000 5.000.000 300.000 1.000.000 1.000.000 2.000.000 po 500.000 80.000 po 2.500.000 4.000.000 400.000 300.000 20.000 20.000 1.000.000 Licitacija bo v torek, dne 27.9.1988 od 11. do 15. ure v šotoru, za garažami tehničnih služb na letališču Brnik. Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v višini 10% od cene osnovnega sredstva. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek, katerega plača kupec. Kupljene stvari je potrebno plačati v roku 5 dni po licitaciji. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 25-761, int. 311. rHOT ČASOPIS f GORENJSKI DNEVI PRI ŠPAROVCU od. 26. septembra do 22. oktobra 1988 POSEBNA PONUDBA • riž z vedrom 49,50 Ats i • radio budilka ELIN specialna izvedba 249 Ats ženske žabe 3 kom 24,90 Ats • lak za lase SHAMTU 19,90 Ats VELIKA IZBIRA KASETOFONOV IN AVTORADIJEV Vsi, ki boste do 22. oktobra pri blagajni market oddali izpolnjen kupon z odgovorom na zastavljeno vprašanje, boste sodelovali v nagradnem žrebanju, ki bo 24. oktobra 1988. Nagrade so: 1. enotedensko smučanje za dve osebi v Turrach -hbhe 2. radiokasetofon 3. mikser MOLINEX 4. radio budilka 5. 10 litrov jedilnega olja S PAR KUPON ŠPAROVEC Struga - Strau Koliko kilometrov vožnje je od državne meje na Ljubelju do marketa Šparovec? ...............................kilometrov. Ime in priimek in naslov.................................................................... ?> o e, voj ld f U lik« ob'' i 'i-*f b> k o" >< šo> V •k*f' posebna ponudba gorenje izdelkov v prodajalnah MERKUR • BELA TEHNIKA (pralni stroji, štedilniki, hladilniki, zmrzovalne skrinje in omare) t MALI GOSPODINJSKI APARATI (el. mešalci, el. kavni mlini, el. strojčki za rezanje, varilci vrečk, stenske tehtnice) t BARVNI TELEVIZORJI izkoristite možnost nakupa na 5 obrokov brez obresti! (prvi obrok se plača ob nakupu) Ugodnost brezobrestnega nakupa velja le do 30. septembra 1988 MERKUR kranj IZBRvULI SOZMflS V MERKURJEVI prodajalni ELEKTROMOTO v Radovljici na Kranjski cesti 2 za šport in rekreacijo imajo veliko izbiro moških, ženskih in otroških koles, kakor tudi mopedov in motorjev. Za opremo vašega doma imajo dobro izbiro svetil, gospodinjskih aparatov, bele tehnike, kuhinjske opreme, elektro materiala, posode iz uvoza, sokovnikov in drugo. POSEBNA UGODNOST MOŽNOST PLAČILA 3 - 6 OBROKOV. SEDAJ JE ČAS SAJENJA CVETIC! ŽIVILA Prodajalna ŽIVILA GLOBUS je tudi letos dobro založena s čebulicami cvetic: hijacint, irisa, narcis itd... pohtute z nakupom - sedaj je čas sajenja Poleg čebulic je na zalogi naravno gnojilo, zemlja za presajanje rož itd... tVtViViVViViViViViVtViVtViVViVi^ViViVViVi ■<■:::.•.re.^gl&lGLAS 10. stran Petek, 23. septembra MAU OGLASI i«i.:27-960 ceitelUlt_ APARATI STROJI Barvni TV JVC, ekran 55 cm, prodam. Kacin, Begunjska 15, Kranj, tel.. 22-535 14406 Prodam KOSILNICO moto benasi pri-merno za hribovit teren, malo rabljeno ter eno za rezervne dele. Tel.: 65-073, popoldan 14421 Prodam STROJ za razrez papirja krau-ser, starejše izdelave. Tel.: 27-916, po 20. uri_14430 Prodam VIDEOREKORDER supra, star dve leti ter prikolico za osebni avto. Tel.: 80-705_1.4436 VIDEOREKORDER hitachi VT 11, s ca-rinsko deklaracijo, dobro ohranjen, prodam. Tel: 21-616_14441 Prodam črno-belo TV, staro dve leti in kavč. Tel.: 39-113 14445 Prodam TRAKTOR tigrone. Podobnik, Čeplez 5, Cerkno 14456 Prodam mizarski STROJ. Tel.: 46-110 _14466 Prodam barvno TELEVIZIJO iskra azur, staro štiri leta in starinski šivalni STROJ singer. Cerklje, ul. Andreja Vavkna8, tel.:42-325_14487 Prodam nov alplesov CIRKULAR. Tel.: 69-084 _14488 Prodam OJAČEVALEC JVC AGX 2 ali zamenjam za VIDEOREKORDER. Tel.: 27-604 14504 Prodam stereo dvojni KASETOFON z radiom. Rehberger, Mandeljčeva 8, tel.: 22-181_14521 SINGER ŠIVALNI STROJ z več opera-cijami, prodam. Tel.: (061) 448-475 _14523 Prodam barvno TELEVIZIJO iskra. Frankovo nas. 175, Škofja Loka, stan. 4 __14535 Prodam leto dni star VIDEOREKORDER. Tel: 48-234_14539 Prodam dvojni stereo KASETOFON z ločljivimi zvočniki 2 x 15 W in eqvali-zerjem fisher, z deklaracijo. Gale, C. 26. julija 58, Naklo_14558 OVERLOCK UNION SPECIAL industrijski in električni vertikalni NOŽ za rezanje tekstila, prodam. Tel.: 73-072 __14589 Ugodno prodam čevljarski šivalni STROJ Adler in GRAMOFON z zvočniki, nov. Tel.:.73-047, od 16. do 20. ure __14591 Prodam 20 tonsko ŠTANCO, cena po dogovoru. Tel: 80-311 14599 FISCHER barvni TV malo rabljen, prodam, ogled od 16. do 20. ure. Reševa 6, Kranj__14602 Ugodno prodam starejši barvni TV go-renje. Tel.: 57-684_14607 Prodam ZX SPRECTRUM 48 in GOLF B, letnik 1977. Tel: 42-348 14621 Ugodno prodam nov enofazni ELEKTROMOTOR 1,5 KW, še v garanciji. Tel.: 38-075_14633 Prodam: 6 let star televizor Gorenje z daljinskim upravljan jem,videorekorder Orion in stereo gramofon Iskra. Komat, Levstikova 1, Kranj 14635 Industrijski šivalni stroj znamke Dur-cop, ravni šiv, dvojni transport, takoj prodam. Tel.: (061) 453-498, vsak dan od 17. do 22. ure_14667 Prodam črno-beli TV gorenje ET 108 na daljinsko vodenje. Robar, Dvorje 83, Cerklje, tel.:42-108_14675 Prodam INTERFACE 1 dva mikrotra-čnika, 5 kaset, navodila, vse za ZX SPECTRUM.Tel.: 74-949_14685 Prodam motorno ŽAGO h usquarno 480 za 95 SM in peč za etažno centralno. Istinič, Zg. Bitnje 175, tel.: 25-583 _14701 Prodam TRAKTOR univerzal 49. Žabni-ca 1 14704 Prodam KOMBAJN za krompir grime 650 in viličar indos 1,5 tone. Strahinj 7, Naklo_14705 Pralni stroj Gorenje, star 12 let, dobro ohranjen, prodam. Ogled od ponedeljka do petka od 16. do 18. ure. Jelka Jenčič, Podlubnik 159, Sk. Loka 14712 Ugodno prodam TRAKTOR VLADIMI-RAC 55 KS s kabino za 600 SM. Tel.. 44-531_14716 Barvni TV greats in GLASBENI STOLP, prodam zelo ugodno! Arhar, Zg. Bitnje 244 (za trgovino desno) _14725 Prodam avtomatski STROJ za izdelavo žebljev. Tel.: 51-755, sobota,nedelja _14738 Prodam električni šivalni STROJ nou-man in AVTORADIO kenvvood. Tel.: 51 -592, v nedeljo_14742 Barvni TV ris, prodam Tel.: 74-897 _14744 Starši za začetno učenje klavirja vašega otroka ugodno prodam klaviaturo Crumar in odlično ohranjene dvoma-nualne ORGLE Farfisa. Tel.: 69-342 14758 GRADBENI MATERIAL Prodam smrekov OPAŽ, širine 7 cm. Tel.: 25-526_ Prodam bakreno PLOČEVINO 0,55 in 20 kosov gradbenih plohov. Tel.: 40-652_14434 Prodam nerabljeno strešno OPEKO dravograd 400 kosov in 10 SLEME N JAKOV. Gasilska 17, Šenčur 14443 Zelo ugodno prodam 3000 kosov nove strešne opeke Kikinda M 272 in več oken Jelovica, dim. 100x180 in 100x140. Predmost 35, Poljane, tel.: 68-065_14381 Fasadni PESEK beli, cca 2 kub. m pro-dam. Tel.: 40-601_14449 Prodam 25 VREČ svežega APNA in 150 kg betonskega ŽELEZA fi 10. Jauh, C. na Brdo 18/a, Kranj_14465 Prodam 25 vreč CEMENTA 35 odsto-tkov ceneje. Tel.: 33-261 14479 Prodam kombiniran BOJLER 80 litrski (elektrika, centralna) in sončni KOLEKTOR IMP. Tel.: 51 -281, popoldan 14510 Prodam 10 kubikov starega GRUŠČA. Tel.: 22-598_14515 Prodam smrekov OPAŽ cca 50 kvad.m. Lombar, Pristava 82, Tržič __14531 Prodam SALONITKO 60x40, rabljeno, parket R klasa nov. Tel.: 34-501 14534 SNEGOLOVILCE iz nerjaveč pločevine za vse vrste kritin, izdelujemo. Tel.: 28-414 ali (061) 268-797 14545 Prodam smrekov OPAŽ in ladijski pod Zasip-Sebenje 66, tel.: 77-040 14552 TEGOLO uvoženo 250 kvad. m, temno rjavo, ugodno prodam. Tel.: 21 -316 _14561 Prodam beli jesenov parket, cena po dogovoru. Tel.: 73-679 14570 Prodam strešno OPEKO karo 32 x 42 3000 kosov in Z 750, letnik 1965. Tel.: 78-801_14593 Ugodno prodam bakrene PLOŠČE. Tel.: 34-164_14625 Prodam plastificirano PLUTO, cena 70.000/kvad. m. Okorn, Sp. Besnica 188 14641 400 salonitnih strešnih PLOŠČ, 40 x 40 cm, starih, prodam. Aneta Kapus, Mladinska 23, Bled, tel.: 78-224, od 17. ure dalje 14654 Prodam LES ZA OSTREŠJE. Krumpe-star Aleš, Pivka 2, Naklo 14659 Prodam masivna smrekova garažna VRATA 240x220. Franc Jurčič, Dol 4, Medvode 14692 Prodam MEŠALEC za beton in samo-kolnico. Peternel, Pot v Bitnje 66, Kranj _ 14698 Suhe smrekove in macesnove plohe ter smrekove deske, prodam. Tel.: 77-641_14706 Prodam rabljeno strešno OPEKO špi-čak cca 2500 kosov. Dežman, Jerman-ka 27, Bled _14708 Pol ceneje prodam brizgani plastični omet Jubolit JBG 202, 4,5 posode-180 kg. Tel.: 21-046_14715 Prodam 5 kosov rabljenih zastekljenih oken. Tel.: 84-608_14723 Prodam 2 m smrekovih plohov. Tel.: 28-853 14734 RAZNO PRODAM Prodam 2000 kg semenskega KROMPIRJA, I. množitev. Sp. Duplje 67, Du- Pjje_ Prodam 200 m2 STIROPORA, 5 cm. Zapoge 3 b, Vodice_ Prodam krmno REPICO-perko. Kuralt, Žabnica45_13957 Ugodno prodam ženske DRSALKE št. 40, novo ponv kolo in nov TOMOS AV-TOMATIK novejši model, garancija do julija 1989. Cvetka Livk, Kovor91 14404 Prodam bukova in mehka drva, suhe butare. Tel.: 46-691 14408 Prodam trajnožarečo PEČ emo 5, ši-valni STROJ slavica in DIAPROJEK-TOR cabin. Smiljan Andromako, ul. 1. avgusta 11, Kranj 14420 Prodam DRVA bukova, suha cca 10 m. Tel.: 75-386, Radovljica_14424 Prodam B BARITON 4 tipke. Tel.: 65-054 14440 Prodam suha bukova DRVA. Medja, Nemški rovt 4, Boh. Bistrica 14446 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Drakslar Franc, Drulovka 17/c, Kranj _14458 Ugodno prodam peč za etažno centralno, 14000 Kcal in motor APN 6, star dve leti. Tel.: 89-188, od 18. ure dalje _14468 Prodam tretjo KOŠNJO sena. Ilovka 2, tel.:27-066_14475 Prodam okroglo STAJICO, konfekcijo za novorojenčka, ter do starosti dveh let, nahrbtnik za otroka in nosečniške obleke št. 40. Tel.: 61-804 14485 Ugodno prodam otroški VOZIČEK -ma-rela. Tel.: 37-434_14486 Prodam PIANINO foerster, skoraj nov, odlično ohranjen. Tel: 60-918 14494 SILAŽNO KORUZO, prodam. Sp. Otok 9, Radovljica 14498 Prodam zimska JABOLKA na drevju 700-800 din/kg. Globočnik, Voglje 85 __14516 Prodam 80-basno KLAVIRSKO HARMONIKO. Tel: 42-296_14522 Prodam silažno KORUZO. Marija Ži-rovnik, Trboje 74 14525 Prodam 4 rabljene GUME 2 zimske, 2 letne 165/13 in novo osovino za cirku-lar. Bavdek, C. Lmaja 63, tel.: 38-803 _14529 Zibelko, dobro ohranjeno in električni kombiniran štedilnik (2 + 2), prodam. Cvetka Debeljak, Vrbnje 18, Radovljica _14551 Prodam prikolico za osebni avto. Tel.: 66-931_14553 Silažno KORUZO in jedilni KROMPIR, prodam. Hraše 5, Smlednik 14555 Prodam KROMPIR za prašiče. Zalog 49, Cerklje_14556 Prodam suha borova DRVA po 3 SM. Tel: 46-183_14564 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 87 _14566 Prodam lep drobni KROMPIR igor. Ru-, par, Žabnica 33 14572 Prodam črno-beli TV gorenje, star 5 let, nov ekran in hrastov sod za zelje 100 litrski. Tel: 35-926 14574 Prodam nov JEANS JACKET št. 50, 20 odstotkov ceneje. Tel.: 34-318 14575 Prodam dva moška KOLESA senior 10 prestav, dva ženska KOLESA ponv in MOTOR ponv expres. Dolenc, Hafnar jeva 17, Kranj Stražišče 14581 Kombinirani otroški VOZIČEK peg, do-bro ohranjen, prodam. Tel.: 61-446, popoldan 14588 Prodam silažno KORUZO in etažno peč, novo. Tel.: 42-332__14595 Prodam 3 diatonične HARMONIKE melodija podgoršek. Kregar Stane, Kregarjevo 19, Stahovica 14611 Prodam JABOLKA jonatan, voščenke in rdeči deliše Benedičič, Prezrenje 19, Podnart_14614 Prodam drobni KROMPIR. Kuralt, Žabnica 51 _14617 Prodam drobni KROMPIR igor. Vopo-vlje 11, Cerklje_14620 Prodam drobni KROMPIR. Gasilska c 27, Šenčur_ 14626 Prodam dobro ohranjen pralni STROJ gorenje za 20 SM in motor za čoln To mos 4. Tone Perčič, C. Kokrškega odreda 14, Kranj, tel.: 25-252 14640 Prodam drobni KROMPIR za krmo in kadi po 1000 litrov. Praprotna polica 19, Cerklje_14642 Prodam dve goveji KOŽI. Britof 224, Kranj, ogled sobota popoldan, nedelja dopoldan, tel.: 25-947_14645 Prodam otroško POSTELJO z jogijem in odejo, spalne vreče in vreče za voziček in 3 mm aluminijaste plošče. Tel.: 22 640 _ 14648 Poceni prodam PUCH 125 CROS v manjši okvari in GRAMOFON cec av-tomatik. Urbanec Rudi, Podbrežje 155, Duplje_14660 Prodam mešana DRVA. Sr. vas 14, Golnik_14676 Prodam SLIKO R. Jakopič in unikat vazo(večjo). Tel.: 74-354 14677 Prodam zobno ZLATO 15 g. Jana Man-deljc, Sp. Gorje 47 14680 Prodam večje količine APNA za gašenje. Tel.: 38-514 14691 Prodam 2-4 KW in 2-2,5 KW termope-či, elek. lončeni kamin 1 KW, 8 litrski in 80 litrski bojler, elek. miništedilnik, sušilni stroj in moped 14 TLS, letnik 1974. Franc Zor, Moše 42, Smlednik, tel.: (061) 627-035_14697 Prodam KOLO maraton. Hafner, Go-dešič 38, Škofja Loka 14699 Prodam otroški VOZIČEK chicco ma-rela. Tel.: 21-819_14714 Prodam bukova DRVA in hrastova. Tel.: 68-007, od 17. do 20. ure 14724 Stajico in jogi za otroško posteljico, prodam. Tel.: 39-968_14728 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA. Tel.: 57-730 14736 BOUTIOUE MAJDA KREK Tomšičeva 23, Kranj (vhod pod velbom -za gostilno Stari Mayr) Krila, bluze, hlače in obleke, tudi za nosečnice. Zelo ugodne cene -pridite - prepričajte se Odprto od 9. do 12. In od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure STAN. OPREMA Prodam kuhinjsko MIZO in štiri stole ter kuppersbusch peč. Tel.: 74-565, popoldan 14419 Prodam KUHINJO gorenje, otroško sobo,jedilnico in pomivalni stroj gore nje. Tel. :61-625_14422 Ugodno prodam OMARO, dva kavča ter dva električna štedilnika. Smilja Novakovič, Koroška c.23, Kranj 14425 Poceni prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Tel.: 27-697_14457 Prodam eno leto staro okroglo-ovalno MIZO in 4 stole. Tel.: 34-336 14474 Prodam belo KUHINJO. Tel.: 46-559 _14568 Dobro ohranjeno zamrzovalno OMARO 240 litrsko, prodam. Tel.: 81-135 __14586 Prodam KAVČ, dva fotelja, mizo in ŠTEDILNIK na elektriko gorenje. Bu-bulj, Župančičeva 33, Kranj 14622 Kombinirano peč za centralno ogrevanje brez bojlerja Stadler, stara 15 let, prodam za 400.000 din. Tel.: 61-115, popoldan 14623 Ugodno prodam dobro ohranjeno TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 KVV. Pernuš, Zgoša 56, Begunje 14624 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW, malo rabljena, cena 400.000 din. Partizanska pot 12/a, Kokrica 14628 Dnevni omaro vgrajen s posteljo, primeren za otroško sobo ter pisalno mizo, za 110 SM, prodam. Tel.: 37-217 14634 Prodam 3 KW električno peč termoakumulacijsko. Janko šalinger, Župan čičeva 35 14651 Prodam SKRINJO 380 litrsko ali zame-njam za manjšo ali omaro. Bavdkova 5, Stražišče 14653 Prodam dva kavča, dvojno pomivalno korito z odcejalnikom rosfrai, okno no-vo 80x80. Tel.: 23-025 14658 Prodam nov kuppersbusch za 27 SM. Britof 395, Kranj_14662 Ugodno prodam temno rjavo sedežno garnituro ter starejši regal. Tel.: 38-534 14670 PEČ za centralno ogrevanje central 23, novo, nerabljeno, ugodno prodam. Tel.: 83 761_14673 Ugodno prodam dnevno sobo: štiridelna omara, mizica, dva fotelja raz tegljiv kavč ter pralni stroj El NIŠ su-peravtomatic. Vse zelo dobro ohranjeno. Tel.: 24-670, od 7. do 15. ure Brane, vsak delavnik 14684 Prodam otroško SOBO. Golenko, Ke-betova 20, Kranj, tel: 28-778 14720 Prodam dvodelno pomivalno KORITO z omarico ali brez. Ogled vsak dan popoldan. Milan Krohne, Retnje 7, Križe _14721 Poceni prodam sobno peč na olje in posteljo 190 x 90 brez jogija. Frankovo nas. 125, Škofja Loka 14722 Ugodno prodam ohranjeno kuhinjo s hladilnikom in kombiniranim štedilm kom 1 Mio.Čampa, Tavčarjeva 3/b, Jesenice 14731 Prodam KUHINJO Marles s ŠTEDILnT KOM in PEČICO na trda goriva. Kranj, Bertoncljeva 31, tel: 22-020 14740 Prodam FROD TAUNUS 15 MTS, sta rejši letnik, vozen, cena po dogovoru. Šlibar, Zgoša 15, Begunje 14746 Zelo ugodno prodam rabljeno PEČ stadler za centralno kurjavo. Tel.: 41-159_14747 Poceni prodam kuhinjsko mizo, klop in stol. Barle, M. Pijade 17, Kranj 14755 STANOVANJA STANOVANJE trosobno v Skofji Loki prodam ali zamenjam za enosobno. Šifra: FRANKOVO 14359 Družina išče enosobno ali dvosobno STANOVANJE na relaciji Bled-Lesce-Begunje. Tel.: 80-566 14426 Iščem SOBO ali manjšo garsonjero za študenta iz Pomurja. Plačilo po dogo-voru. Tel.: (069) 23-109_14463 Dva študenta iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Tel.: (0601) 81 -286 14550 Oddam enosobno STANOVANJE 37 kvad. m, komfortno na Planini II, predplačilo 15 mesecev. Šifra: NAJBOLJŠI PONUDNIK_14560 Mlada družina brez otrok išče v najem STANOVANJE v Skofji Loki ali bližnji okolici. Tel.: 60-591, od 19. do 21. ure 14582 Zamenjam dvosobno stanovanje s telefonom v Radovljici za enako ali manjše na Bledu-tudi večjo garsonjero v starejših blokih. Tel.: 74-354 14666 V Radovljici, Lescah ali na Bledu, bi sprejela skromno bivanje, nudim delno pomoč. Tel.: (061) 441-463, od 17. do 19. ure 14682 Zakonski par išče stanovanje. Šifra: ENOLETNO PREDPLAČILO 14688 V privatni hiši oddam sobo samskemu za kurjenje centralne kurjave-moške-mu. Šifra: SLOVENEC-KRANJ 14693 VOZILA Prodam ZASTAVO 750 S, dobro ohranjeno, s priključkom za prikolico, registrirana do septembra 89. Oman, Žabnica 85_ Prodam 126 P, letnik 1981, izredno ohranjen, prevoženih samo 38.000 km. Tel.: 45-481_ Prodam ZASTAVO 101, letnik 1984. Telefon 33-402 od 14. ure dalje_ Prodam JUGO 45, letnik 1982. Visoko 92, Šenčur_14327 Prodam VW 1200, letnik 1975. Ogled vsak dan popoldan, cena po dogovoru. Hoblaj Valentin, Podlubnik 152, Škofja Loka_14341 Prodam Z 101, letnik 1981. Tel.: 36-228, Kranj_14342 Prodam GOLF, letnik 1978, 5 vrat. Bojan Vrtačnik, Gradnikova 2, Kranj __14382 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1978. Povšin, Koritenska ul. 10 Ribno, tel.: 78-417, od 15. ure dalje_ 14399 Prodam LADO 1300, staro 4 leta. Tel.: 34-185 _14400 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1980, garažirano. Tel.: 46-691 14409 Prodam MOPED APN 6. Jože Žontar, Log 7, Škofja Loka_14423 Prodam NISSAN SUNNY karavan, letnik 1986. Zasavska c. 28, Orehek Kranj _14427 Prodam GOLF bencin, letnik 1979, 64.000 km. Zoisova 16, Boh. Bistrica _14428 RENAULT 4 GTL, 8/86 in kolo Puch clubman, prodam. Tel: 44-108 14429 Prodam Z 101 GTL55, letnik 1986. Zg. Brnik 6, tel.:42-710_14432 VISO II SUPER E, letnik 1982, odlično ohranjeno, garažirano, prodam. Tel.: 46-416 14435 Prodam LADO KARAVAN 1300, novo, še neregistrirano. Tel.: 79-097 14451 Prodam R 5 GTL, letnik 1978. Od 17. do 19. ure. Tel.: 50-541_14452 Z 750, letnik december 1979, prodam. Ropret, Hotemaže 47, popoldan 14453 Prodam GS PALLAS, letnik 1978, do-bro ohranjen. Franc Pozvek, Predoslje 154 14454 V Naminih veleblagovnicah ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE ISKRA BLACK 6 DECKER ter VARSTROJ na 4 obroke, brez obresti, 1. obrok plačate ob prevzemu blaga. 27.9. DEMONSTRACIJA ELEKTRIČNEGA ORODJA ISKRA v Veleblagovnici Nama Škofja Loka od 10. -13. ure in od 15. -18. ure. veleblagovnica nama ŠKOFJA LOKAf Z 750, dobro ohranjeno, prodam. Aleš Anton, Olševek 10/a, Preddvor 14437 VVARTBURG LIMUZINA , letnik 1979, prodam za 340 SM. Tel: 33-803 14438 Prodam R 4 TL, letnik 1983, registriran celo leto. Valant, Bodešče 17, Bled 14439 Prodam osebni avto BMVV bavaria 2002, neregistriran, v voznem stanju, cena po dogovoru Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Strahinj 32, Naklo 14442 Prodam VW 1200, prva registracija 1976. Tovarniška 6, Lesce, vsak dan popoldan 14444 TOMOS AVTOMATIK, odlično ohra-njen, letnik 1985, prodam 50 odstotkov od nove cene. Zbilje 38 14447 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983. Ma-rič, Planina 70, Kranj 14448 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. Tel.: 61-640 14450 Prodam Z 750, letnik 1972, neregistrirano, dva motorja, dvojna stekla in druge dele za Z 750. Govekar, Breg ob Savi 30, tel.:40-245_14455 Prodam FORD TAUNUS 15 M, zelo ohranjen. Janez Rajhard, Linhartov trg 30, Radovljica_14459 FORD TAUNUS, letnik 1976, ohranjen ugodno prodam. Sodnik tel.: 45 451 popoldan 14460 Prodam BT 50. Mlakarjeva 73, Šenčur _14461 Prodam VvV 1300, obnovljen, starejši letnik . Pintar Niko, Zg Besnica 130 _-_14462 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Tel.: 45-490 14464 Prodam R 4 GTI, september 1984, 45.000 km. Tel.: 66-662, popoldan _14467 R 4 TLS, dobro ohranjen, prodam za 360SM. Prosen, Strahinj 10, Naklo _14469 Prodam Z 750, letnik 1979, prevoženih 46.000 km. Novljan,Gosteče 6, Škof ja Loka, ogled v petek popoldan 14470 Prodam Z 101, letnik 1976. Tel.: 84-636, od 15. do 18. ure_14471 LADA RIVA 1500, letnik 1987, kot nova, dodatno opremljeno, prodam. Tel.: 45-743, po 15. uri_14472 Prodam osebni avto 126 P, letnik 1978. Tel.: 79-980 14473 KADETT 1300 S, letnik 1984, ugodno prodam. Tel: 39-365, popoldan 14476 Prodam GOLF, 59.000 km, ugodno. Ju-govič Ilija, Sp. trg 29, Škofja Loka __14477 Prodam ŠKODO 1000 MB za 60SM. Černivec17 14480 Prodam dobro ohranjeno in garažirano Z 101 comfort, letnik 1982, prevože-nih 28000 km. Tel.: 25-839 14481 Prodam R 4 GTL, letnik 1983, Z 101 comfort, letnik 1980 ter Z 101, letnik 1973, školjka letnik 1980, obe obnovljene. Pogačnik Milan, Zg. Besnica 59 _14482 Prodam R 14, letnik 1980. Tel.: 44-132, doma ali 23-160 služba 14483 Prodam DIANO, letnik 1981, obnovljeno, garažirano. Tel.: 37-381, popoldan, 24-270 dopoldan_14484 Ugodno prodam JUGO 45 EX, letnik 1988. Cesta na Loko 1, Tržič 14489 Prodam Z 101, vozno, registriranoO do 9. julija 1989, letnik 1978. Pavle Gradišar, Medetove 18, Naklo, tel.: 47-388 __14490 Prodam VW 1300, prva registracija 1976 za 2,7 Mio. Tel: 78-927 14491 Ugodno prodam GOLF, letnik oktober 1981. Sp. Bitnje 40, žabnica 14492 Prodam nov R 4. Debelak, Otoče 4, Podnart 14493 Prodam GOLF, letnik 1978, garažiran, dobro ohranjen, prvi lastnik, za 8 Mio. Tel.: 24-692_14495 FORD EXCORT, letnik 1971, registriran do marca 1989, ugodno prodam. Sp. Otok 9, Radovljica_14497 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Voglje 125, Šenčur_14499 Prodam Z 750, letnik 1984. Pipanova 22, Šenčur_14500 Prodam 4 gume 165x13 s platišči. Tel.: 85-235, popoldan_14501 Prodam karambolirano Z 101 super, letnik 1977, registrirana, vozna, lahko po delih. Dagarin, Suha 30, škofja Loka _14502 Prodam Z 101, letnik 1976, malo ka-rambolirana, cena 85 SM. Tel.: 35-402, popoldan_14511 Prodam Z 101, letnik 1977, ogled mo-žen popoldan. Zadravec, Kosovelova 3, Radovljica 14512 Prodam FORD ESCORT, letnik Dragočajna 17, Smlednik, tel.: 627 086___ Prodam registrirano ŠKODO U^L:, tnik 1972. Tel.: 37-304___3 Ugodno prodam Z 101, letnik delno obnovljen, neregistriran, 180 SM Tel.: 39-123, od 15. do 19. R 5 GTL, prva reg. 7/79, prodam 69-522___ SIMCO 1100 kovinsko zeleno, pro* datum prve registracije 1977, zel° bro ohranjena, registracija do sep^ bra 1989. Jenšterle, Stara c. 15. 28-322_ Prodam JUGO 45/a, letnik dece* 1986 Longar, Bistrica 20, Tržič^J^|jft-Prodam LADO, letnik 1978, 44OO0J Marija Kadivec, Britof 403__JJ Prodam R 4, letnik 1986. Andrej ^ ^ Černivec 21, Brezje___]; ta f Prodam CITROEN GS 1300, lfj ^ 1980, TV trim in glasbeni stolp S3 %n Tel.: 77-325__^ %(. Prodam OPEL KAD DET, letnik ]j ^ registriran do aprila 1989. Tel.: 36-^ r.T©| --^ Nn, Prodam Z 101 comfort, letnik 19/^ »«tav neza Puharja 3/1, Krasič J^33 'arn ; Oetč Prodam GOLF diesel, letnik 1986 -rv U( na Langerholc, Pevno 7, Škofja Lo^ jr^jv Prodam GOLF L, letnik 1977, dod» ^ opremljen. Cankarjeva 12, Rado^ll^ stan.5__J*53jjj Prodam dobro ohranjeno Z 750, 'ej 1978. Hrastje 199__§ Poceni prodam MOPED AVTOI^ v opremljen, star eno leto in Z lO'i( Spdr tnik 1978, z dodatno opremo ^ TO.-| 38-057 5 FORD SIERRA 1,6 L, letnik 1984,! jjia dam. Tel: 74-682 Prodam OPEL KADETT, letnik" 197|0$, prikolico. Zminec 64, Škofja Loka 1 I i4_"ya Prodam MOPED BT 50, star enojj ^ dodatno opremljen. Tel.: 21 -80/J^ J)^ Prodam Z 101 comfort, letnik Tel.: 37-476, popoldan J; PX Ugodno prodam VESPO Dorfarje 18, tel.: 44-631 VW 1200 L, letnik 1971, prva regiji |l 1976, registriran doa vgusta 1 rj^ prodam. Nada Ulčar, Rečiška 7, BjJ Prodam OPEL KADETT, letnik ,! potreben popravila karoserije vljarski šivalni STROJ CELINDEP"Mi Alojz Avsenik, Letališka 12, Lesce , JI. Prodam Z 750, letnik 1982 za 350' H zelo dobro ohranjena. Tel.: 82-51'^ ^'S Prodam 126 P, letnik 1976. Miha) Milivoje, Begunje 160 Prodam Z 101, letnik 1980. Tel.fitfj Prodam motor za s 200^fe sel. Zalokar, Gorjuše 11, Boh. Bist^J '0j R 5 rdeč Tel.: 62-079 GL, letnik 1987, še neregist'l «. č in R 11 GTL, letnik 1987, v<°°\ B en, ° ts R 4, letnik 1977, dobro ohranjen,J dam. Rajko Mohorič, Dolenja va5, ■ Selca_~___]^ Prodam Z 101, prva registracij8 v vember 1976, za 250. SM., VrbU« ^ Radovljica__________ ^ Prodam GOLF, letnik 1982, v ze- . brem stanju. Rajko Djukič, Mlaka'jj 24. Kranj _V Prodam GOLF JGL bencin, 11/8z,fi talne barve z dodatno opremo- x 38-502, od 16. do 20. ure___]^ Ugodno prodam PEUGEOT 204, K 1971, garažiran. Tel.: 77-537, od % te dalje____-^i Poceni prodam Z 750, letnik 19^c, zen in registriran. Mencinger, R1".^ Bled_ Prodam LADO 1200, letnik 197^*1 voženih 80.000 km, cena 290 S^i tič, Cankarjeva 32, Radovljica___ Ugodno prodam Z 101, letnik 197^V na po dogovoru. Kazič, C v r°.<« Jesenice_ Ugodno prodam FORD FlESfA. . 1981, z dodatno opremo. Ožva'0^ minčeva 18, Kranj_____s Prodam karamboliran 126 ^ j 46-230___^ Z 750, letnik 1977, vzdrževan, P*\l, registriran, prodam. Trobec, Pu*<, Škofja Loka Prodam VVARTBURGA, letnik Boris Košnik, Golnik 111 ^^j^ septembra 1988 11. stran (_14605 ^ FIAT 1300, letnik 1977. Smolej r Deta, Gradnikova 95, Radovljica ,____14606 ^ OPEL KADET karavan 1300 S, sl]982. Lom 22, Tržič 14608 m ,ftd'esel P '8-235 ta*!8/ '.go^Titov trg\U~ Škofja Lo I ^ahinj 51/a, Naklo letnik 1979, ugodno prodam. ,l| ^dKokalj, Zg. Duplje 64/a 14619 Vf fr1 2 75°. Ietnik 1985' Prevoženih % ^ km. Ljujič, C. na Loko 7, Tržič ^ 14629 1 ci tel"12 101'letnik 1976 Tel n j in sobota ves dan i So i Uetnil prodam. 14609 S, letnik 1985 i 33 1,5 verde s klima napravo, '° športno opremljen, decem-g^rodam. Tel: 51-316 14610 amvvv 1300, letnik 1966, po de- 61-171, dopoldan 14615 prodam CITROEN GS. Logon-14616 82 696, 14630 prodam dobro ohranjeno Z k 1976. Tel: 66-368 14631 \t v!"1 KADETT, starejšega letnika, -< j^SM. Filip Stojanov, Jaka Platiše J ^ina 3, Kranj_14632 \\i !?arn VISO za 870 SM, letnik 1982 5 l |7 pralni STROJ gorenje za 110 i^^gvec, Golnik 18 14636 >TŽ101, letnik 1984. Žabnica 1 .___14637 ilj, • letnik 1981, ohranjeno, prodam, lil K' visoko 116, v petek popoldan 14638 «*rti GOLF ^•platišča Uvtar, tel.:78-979 letnik 1979 in alumini-gumami Semperit 14639 ■ R 4, letnik 1980, cena 360 SM. sjjčeva 18, Kranj_14643 ^rn GOLF JX, letnik 1987, benci-] 11^1^39-604_14646 % h?"0 Prodam MOTOR M 16, pet j! ,'av, cena 880.000. Jože Krpic, Kri _14649 'J ^ Ugodno prodam MOTOR APN 6, li l dve leti Subic, Zminec 53, Škofja 14650 CITROEN KARAVAN, v do j ^stanju. Tel.: 57-089_14652 j^am Z 750 celo oz. za dele, otroško J |ln Šivalni stroj Alfa. Ivan Skušek, Jrf ^Peterska 28, Kranj Stražišče S____'_14655 fifi°,dno prodam Z 101 GTL, letnik 39-642, Prebačevo 70 14656 fj l^am GS CITROEN 1300, karamboli 3^ g7 (rjo1 prodam dobro ohranjen TO- 'V8'* MAZDO 1500, letnik 1969. vo 85-501 14657 'APN 6. Tel.: 70-057 14661 89 180 14663 1* h»° in poceni prodam R 4, letnik \\ ^jgPo ohranjen. Tel.: 89-012 14664 lJ:D0dam 126 P, letnik 1976. Bolčina, ^<^J]2_14665 J ,°darn Z 101 lux, letnik 1977, ohranje-„i uletio zelene barve, cena 250 SM. t9j^087_14669 3l* |^em APN 6 1* 5_Tel 46 008 pony express ro-14671 DIANO karambolirano, ^Ješetova 16, Stražišče letnik 14672 m fi»i, ■-•*_», o i u i i o mi—o ■» ^gčevo 38, tel.:37-247 *, °-ar^ \aa/ i/___i:x o. \ CpMATIC A 3 KLS ( žmigavci, lita > J«), star 6 mesecev, v garanciji, trif»,«?i. 300 milj prevoženo, 180 SM. ?8rn osebni avto Z 101 L, letnik Ustane Drešar, Mavčiče 70 14679 ^9odni ceni prodam ohranjeno Z letnik 1980, registriran do jun; Markovič, Zlato polje 3/d, 14683 •«no prodam TOMOS AVTOMA 3 MS, star 13 mesecev Oblak, 14686 Duplje 74, 14687 Kondič, Sp. 14690 Prodam pokrov MOTORJA Z 101. Tel.: 73-673_14696 126 P, letnik 1979, prevoženih 59.000 km, prodam za 180 SM. Interesenti se lahko zglasijo vsak dan ob katerikoli uri. Krajzel, Hrušica 122, Jesenice _14700 Ugodno prodam GOLF, letnik 1977, z dodatno opremo, lepo ohranjen. Tel.: 51-923 14702 Ugodno prodam FIAT 125 P, letnik 1983. Razinger Janez, Planina pod Golico 78, Jesenice 14703 Ugodno prodam GOLF, letnik 1981. Bekolj, Gradnikova 1, Kranj 14707 Ugodno prodam JUGO 45/A, star 17 mesecev. Tel.: 82-958_14709 Prodam AMI 8, reg. do 5. novembra za 800.000 din. SPAČKA, reg. do 5. junija 1989 za 2 Mio, oba imasta nerjaveč pod AMI pa tudi notranje blatnike. Tel: 81-244 ali 81-974_14710 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do av-gusta 1989, prodam. Tel.: 62-940 14711 AMI 8-letnik 1975, vozen, prodam. Tel.: 61-120_14713 Prodam JUGO 45/A, letnik 1986, prva reg. 1987, dodatno opremljen, cena po dogovoru. Žibert, Križe 20/b, Tržič _14719 Prodam JUGO 45, letnik 1986, rdeče barve. Tel: 42-037, Dvorje 56 14726 HROŠČA, letnik 1975, prodam za 380 S M. Tel : 34-457_14729 Prodam Z 101, letnik 1977 za 200 SM. Žmauc, Britof 35, Kranj 14732 Z 101, letnik 1977, vozno, neregistrirano, prodam. Voklo 70 14733 VISO L, letnik avgust 1983, odlično ohranjeno, prevoženih 50.000 km, registrirana do avgusta 1989, zelo ugodno prodam-v račun vzamem tudi Z 750, letnik od 1983 dalje. Tel.: 57-713 14735 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1985. Tel.: 73-344_14737 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985. Lesko- vec, Trnovlje 35, Cerklje_14739 JUGO 45/a, 5/87, ugodno prodam Tel.: 22-112 14741 Prodam Z 850, letnik 1980, cena 230 SM.Tel.: 80-566_14743 Po zelo nizki ceni prodam FIAT 125 P, poolnoma obnovljen, registriran do avgusta 1989. Posavec 65, Podnart _14748 Prodam 126 P, letnik december 1978. Tel : 70-416_14750 Prodam Z 101 comfort, letnik 1979, re gistriran do oktobra 1989.Kožar, Trg svobode 23, Tržič_14751 Prodam Z 101 M, letnik 1980. Tel.: 27-697 _14752 Zelo ugodno prodam obnovljen VW 1302, prva reg. 1974, 30.000 km po generalni, pločevina nova, cena po dogovoru. Nolimal, C. 4. julija 17, Tržič, ogled vsak dan po 16. uri 14753 Prodam Z 750, letnik 1976, dobro ohranjen, registriran do septembra 1989. Milan Jarc, Okroglo 19 Naklo 14754 Prodam Z 101. Branko Žibert, Suha 24, Kranj 14757 Honorarno ali redno zaposlimo potni ka na področju Slovenije. Zaželjena srednja izobrazba. Šifra: LASTEN PREVOZ_ 14563 Iščem delo, kjer bi se priučila za pletiljo. Tel.: 33-260 _14612 Akviziterska prodaja ob vikendih in prostem času vam izboljša finančni položaj. Pismene prijave sprejema: Mladinska knjiga, p.p. 12, 64202 Naklo _14627 Honorarno zaposlim KV strugarja z večletno prakso. Tel: 77-420 14678 Iščem pridno osebo za pomoč pri hišnem opravilu in vrtu. Vrba, Žirovnica, tel.:80-186_ 14718 Delo v Penzionu Jagodic, dobi oseba iz okolice Vopovelj. Tel.: 42-364 14745 Takoj zaposlim KV in PKV SLIKOPLE SKARJA. Tel: 39-552 14756 Prodam HIŠO z vrtom. Prestor, Gorenja vas 49, Reteče 14592 Kupim zazidljivo parcelo v KS Mavčiče. Šifra: STANOVANJSKA HIŠA _14597 Prodam GARAŽO na Finžgarjevi 4, v Lescah. Tel.: 74-668_14647 GARAŽO prodam v Kranju, V. Vlahovi-ča. Tel.: 37-736_14727 HIŠA v Radovljici, Partizanska 4, na prodaj. Tel: 75-723 14749 POZNANSTVA PRIJATELJA nevezanega, ustvarjalnega z VŠI do 50 let, želim spoznati. Šifra: PRIJETNA 14681 ŽIVALI Prodam TELIČKO, staro 8 tednov, za pleme ali zakol. Sr. vas 18, tel.. 46-026 Prodam 20-100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 14412 TELETA-bikca, starega 14 dni, prodam. Struževo 9, Kranj 14528 Prodam PUJSKE, stare 9 tednov. Sp Brnik 60_14565 Prodam perzijske MUCKE, stare dva meseca. Tel.: 51-733, od 14. ure dalje _14576 Prodam KONJA, starega 5 let. Jože Godnov, Lom 26, Tržič, tel.: 51 -353 _14613 Prodam KRAVO po izbiri in BIKCA 7 mes. starega. Hlebce 14, Lesce 14618 Prodam 14 mesecev staro TELIČKO frizijko. Gasilska 1, Šenčur 14644 Prodam štiri PRAŠIČE težke od 60 do 80 kg. Visoko 92, Šenčur 14668 Prodam KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo. Pogačnik, Nemilje 11, Zg. Besnica, tel.: 40-682_14674 Prodam TELETA za zakol. Močnik, Sti-ška vas 6, Cerklje_14717 Prodam čistokrvnega KOKER ŠPA-NJELA (samček), starega 8 tednov. Tel: 23-806 14730 KUPIM Zazidljivo parcelo ali nedograjeno hišo kupim v Skofji Loki ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 14496 Kupim stanovanje v Radovljici ali Lescah, velikosti 40-50 kvad m. Tel.: 73-262_14577 MEŠALEC betona kupim ali zamenjam za drva. Bogataj, Gaberška gora 11, Poljane, tel: 65-145 14580 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete ALBINE FERLAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se ji v tako velikem številu poklonili in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Gregorčiču in dr. Radoševiču za zdravljenje, sosedom, predvsem Milki in Tončki za nesebično pomoč, PGD Gorenja vas in Poljane, Društvu upokojencev, g. župniku in pevskemu zboru. Vsem, ki ste jo spoštovali in ji kakorkoli pomagali še enkrat iskrena hvala. Hčerka Anka in sin Franci z družinama OBVESTILA Izdelujem CISTERNE za kurilno olje z dostavo ali na vašem domu in VARIM vse ostale ovine. Tel.: 79-855, zvečer ___13206 ROLETE IN ŽAL UZIJE, lamelne zavese, termofol zavese, večja popravila naročite Špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610 13626 ŽAGAM" drva. Stane Jereb, Partizan-ska 45, Škofja Loka_14372 IZOLACIJO CENTRALNE KURJAVE z pločevino napravimo hitro, po zmerni ceni. Tel.: 061 -216-673 proti večeru ___14391 Zdravim z BIOENERGIJO. Tel.: 48-128 14541 POSESTI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame CILKE ŠIFRAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Rešku in dr. Habjanu ter g. župniku in vsem pevcem. VSI NJENI Selca, Škofja Loka, Ljubljana Obrtniki pozorl Če hočete razširiti svo-jo dejavnost v neposredni bližini Kranja ODDAM prostor ali celo starejšo hišo. Šifra: STVAR DOGOVORA 14433 Parcelo z obstoječo zgradbo na relaciji Bled-Bohinj, primerno tudi za gostinstvo ali turizem, prodam. Tel.: (061)346-196 14584 OSTALO Instruiram matematiko za srednje šole Matjaž, tel.: 21-623 14604 Štefanec M. se opravičujem za vse neresnične besede, ki sem jih izrekel. K.Z. 14689 ZAPOSLITVE Zaposlimo urejenega natakarja. Cenjeno pismeno prijavo prosim pošljite na naslov: Gostišče Okarina, Bled, Ri- klijeva 9 _14478 Iščem gospodinjo, mlajšo upokojenko iz Škofje Loke ali okolice. Tel.: 61-127 14538 V 17. letu je tragično preminil BOŠTJAN GRAŠIČ učenec II. letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Bled. Sošolci in učitelji se ga bomo spominjali kot odličnega učenca in iskrenega prijatelja. UČITELJI IN UČENCI SŠGT Bled ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, babice in prababice NEŽKE ŠKERJANC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem LTH Škofja Loka. Žalujoči: Drago, Breda, Alma, Ljuba, Majda in Marinka z družinami Šenčur, 16.9.1988 Sporočamo žalostno vest, da je v 63. letu starosti umrl naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC AHAČIČ Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 23. septembra 1988 ob 16. uri, na kranjskem pokopališču. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega očeta FRANCA VOLČIČA p. d. Andrcovega ata iz Gabrovega nad Škof jo Loko se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem DO Živila Kranj, Termika Škofja Loka in Merkur Kranj za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Škofja Loka in UKC-institut Golnik za dolgoletno zdravljenje ter g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Otroci z družinami Gabrovo, 20. septembra 1988 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka LEONARDA CENČIČA iz Sr. Bele pri Preddvoru Se iskreno zahvaljujemo sosedom, botrom, sorodnikom, prijateljem in vsem drugim, ki s° nam v težkih trenutkih pomagali, sfali ob strani, izrekli sožalje, darovali toliko lepe-j& cvetja in ga v tako velikem številu ;.premili na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župnija u za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega za občuteno petje, org. ZB Be-a. KS Bela, številnim praporščakom, dr. Bavdku, zdravstvenemu osebju UKC Ljublja-govornikoma za poslovilne besede, delavcem iz Planike in Iskre Kibernetike Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sr. Bela, Kranj, Doljno Gradišče, 30. avgusta 1988 ZAHVALA Tako nenadoma in boleče nas je v pokljuških gozdovih zapustil naš BINE LEBER V težkih trenutkih se zahvaljujemo dolgoletnemu sodelavcu in prijatelju dr. Hrastlju za vso pomoč, za tople in prisrčne besede ob zadnjem slovesu v svojem in v imenu številnih prisotnih prijateljev in sodelavcev DO Jugotekstil-Impex, sestri Zlati in krajanom iz Gorjuš pri Bohinju, ki so priskočili na pomoč v tragičnih trenutkih, ko so zaman upali, da bodo še lahko premagali kruto usodo, dr. Krivic-Skrtovi in ostalemu osebju Zdravstvenega doma na Bledu za pomoč in sočutje, tov. Rutarju in tov. Prezlju za poslovilni govor v imenu soborcev Kokrškega odreda in KO ZB NOV Kranj Center, kolektivu ONA-ON, Matjaževim sodelavcem iz DO Astra Engineering Kranj, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Zahvaljujemo se tudi pevcem in pihalni godbi iz Kranja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Mimica Urejen je del Likozarjeve ceste Kako in kdaj naprej Kranj, 22. septembra — Pred dnevi so za promet odprli del Likozarjeve ceste na Primskovem pri Kranju. Dela so trajala precej dolgo, res pa je, da je bilo treba na sorazmerno kratkem odseku do Opreš-nikove ulice na novo vgraditi vse komunalne naprave. Ureditev tega odseka je veljala kar 360 milijonov dinarjev. Prvotno je bilo predvideno, da bo Likozarjeva cesta v celoti in naenkrat urejena do križišča pri Jaku na Primskovem. Vendar se je zapletlo pri soglasjih in tako je zdaj urejen le takrat nesporni del do Oprešnikove ulice. In kako bo zdaj z ureditvijo sorazmerno kratkega odseka do Jaka, saj je ta odsek zdaj postal pravi prometni zamašek? V strokovni službi Cestno ko- Kranjski sejem v Kranju Kranj, 22. septembra —Po desetletnem načrtnem vzre-janju konj pasmo haflinger v Sloveniji se je Konjerejsko društvo Slovenije letos odločilo, da prvič (zadnji četrtek v septembru) na enem mestu organizira slovenski konjski sejem za to pasmo. Še lani je bil sejem žrebic v Kranju, žrebičkov pa pri Krumperku. Letos pa bo sejem za žrebice in žrebičke v Kranju na razstavišču Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem. Za prodajo je letos namenjenih 37 žrebic in 44 žrebičkov. Sejem bo v četrtek, 29. septembra, in se bo začel ob 9. uri z ocenjevanjem in pregledom, med 10. in 11. uro bo na programu odkup žrebičkov, po 11. uri pa bo prodaja oziroma licitacija žrebic. Brez čelade v smrt Škofja Loka, 22. septembra — Včeraj ob 5. uri in 30 minut se je v Groharjevem naselju zgodila prometna nesreča, v kateri sta trčila voznika koles z motorjem Simom Kovic (18) iz Podlubnika in Simom Stanovnik (18) iz Svetega Duha. Kovic je vozil skozi naselje Stara Loka proti Cesti talcev po ulici, kjer je prepovedan promet v tej smeri. Pripeljal je do Ceste talcev in trčil v desni bok Stanovnikovega vozila. Voznika sta ob trčenju padla, Kovic je dobil le nekaj odrgnin po telesu, pa so nezavestnega odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je Stanovnik umrl v ranih jutranjih urah 22. septembra zaradi poškodb glave. Ponesrečeni voznik žal ni imel čelade. munalne skupnosti Kranj pravijo, da za zdaj glede ureditve tega odseka še slabo kaže. Z odločitvijo, da se Likozarjeva cesta v prvi fazi uredi na naspornem delu od Oprešnikove ulice, je bil za ureditev preostalega dela opredeljen, da tako rečemo, tudi drugačen postopek. Ta del je namreč zdaj vključen v izdelavo lokacijskega načrta za ureditev Oldhamske ceste in Ceste Staneta Žagarja ter križišča pri Jaku na Primskovem. Za zdaj kaže, da bo lokacijski načrt v osnutku kmalu pripravljen, kar pa še ne pomeni, da se bodo lahko tudi dela na teh prometnicah v Kranju hitro začela. Celotna ureditev, ali pa po fazah, bi bila sorazmerno draga. Razen tega pa bo o osnutku tekla še javna razprava na terenu oziroma v krajevnih skupnostih Vodovodni stolp in Primskovo. Prav prebivalci obeh krajevnih skupnosti, predvsem pa ob Old-hamski, najbolj pa ob Cesti Staneta Žagarja, pa so že do zdaj imeli številne pomisleke na pričakovano rekonstrukcijo obeh cest. Kdaj bo torej razrešen zamašek na še neurejenem delu Likozarjeve ceste, je torej ta trenutek še zelo težko napovedati. Res pa je, da bo takšna, kot je zdaj Likozarjeva cesta, terjala pospešeno reševanje. A. Ž. Blejski dvojec brez krmarja v finalu Kranj, 22. septembra — Na olimpijskem prizorišču v Seulu v regatnem centru sta velik uspeh dosegla dva naša čolna. Blejski dvojec brez krmarja se je včeraj dopoldne po našem času uvrstil v veliki finale. V velikem finalu je tudi četverec S krmarjem, medtem ko drugemu blejskemu čolnu dvojcu s krmarjem ni uspelo prebiti se v veliki finale. Ta trojica se bo borila za uvrstitev od 7. do 12. mesta. D. H. 7 GLASOVA ANKETA 3 Za krompir (končno) prava cena Na Kranj, 22. septembra — Že pred mesecem, ko se je izkazalo, da je letošnja suša naredila svoje tudi pri krompirju in zmanjšala pridelek za 30, 40 odstotkov, se je marsikdo vprašal, kako bo letos s tem pridelkom, predvsem s ceno. V negotovosti so bili pridelovalci, ki so prav zadnja leta poudarjali, da ima krompir glede na vse stroške pri pridelavi, veliko prenizko ceno. Nič manj zaskrbljeni pa niso bili tudi tisti, ki se morajo jeseni vedno oskrbeti s krompirjem, saj je marsikje že v navadi, da je redno vsak dan na jedilniku. STB In kaj pravijo letos o krompirju, še posebej o ceni zanj, pridelovalci? Franc Urbane z Rupe pri Kranju: »Že pregovor pravi, da suša vzame tri, moča pa en del pridelka. In res je suša marsikje pridelek zares zelo zmanjšala, hkrati pa stroške zato tudi povečala. Vsi vemo, za koliko se je v zadnjem letu podražilo gorivo, da ne govorim o podražitvah in cenah gnojil in škropiv, ki so bile še bolj drastične. Zato kot pridelovalec ugotavljam, da odkupna oziroma prodajna cena ni pretirana. Najbrž pa je ta trenutek za marsikoga, ko krompir v ozimnici in ob drugih stroških pred zimo ni edini izdatek, dovolj drag.« Janez Sušnik iz Besni- ce: »Nisem velik pridelovalec krompirja. V glavnem ga pridelamo vsako leto predvsem za dom. Zadnja leta sem kakšen kilogram lahko tudi oddal, letos pa bo pridelek komaj za dom. Mislim pa, da ima letos prvič krompir nekako primerno ceno, saj je bil do zdaj vedno podcenjen. Veliko se sliši, da je trenutna cena nekako od 1000 dinarjev naprej za kilogram. Najbrž se bodo v marsikateri družini, kjer sta dva redno zaposlena, z njim težko oskrbeli. Vendar pa se ta tronutek tudi večji pridelovalci sprašuje jo, kaj vse bo še do spomladi, ko mora seme v zemljo.« Odgovor na uganko, kaj uo letos s to »hudi; čevo rastlino« (drugo ime za krompir), je zdaj znan. Pridelek je manjši kot zadnja leta ifl povpraševanje zato še toliko večje. Tudi kakovost nekaterih sort ni najboljša; ponekod tuo1 zato, ker pridelovalci niso škropili takrat, ko je bilo treba. Vseeno pa je na Gorenjskem krompirja za prehrano dovolj. In cena? V povprečju je nekako šestkrat višja od lanske. Marsikdo _ je letos tudi zaradi tolikšnega skoka cene za VI kilogram pritrdil, da krompir res nima kar ta- Ul ko še drugega imena — hudičeva rastlina. „ IV Ivan Kuralt iz Cerkelj: »Kdor je imel letos slabo seme, ima zdaj celo za polovico manjši prl' delek kot zadnja leta. Kar zadeva cene, pa vemo, kako je. Vse se je zelo, marsikaj tudi ne-verjetno podražilo. Pp" leg samega dela pa je krompir oziroma pridelek odvisen še od številnih drugih stroškov. Ce pomislim, da stane kilogram semenskega krompirja 2000 dinarjev in kilogram gnojil« 1000 dinarjev, da ne govorim o večkratnem, zelo dragem škropljenju, potem cena krompirja ta trenutek ni previsoka. Rekel bi, da trenutno pokriva stroške, skrbi pa me, kaj bo to pomenilo spomladi. Res pa je najbrž tudi, da bo marsikdo letos krompir veliko teže kupil kot lani, težko pa se mu bo tudi odpovedal.« Tone Kuralt iz Žabnice: »Posebno tako imenovani »beli« krompir je letos po večini slabo obrodil. Po drugi strani pa kaže, da zadnje čase ljudje krompir bolj kupu; jejo; najbrž tudi zaradi vse dražjih drugih prehrambenih izdelkov. 0 trenutni ceni za krompir pa menim, da je ustrezna ali bolje rečeno ravno pravšnja. Vendar se bojim, da kmalu to ne bo več res. Saj se že slišijo napovedi, da bo novo seme neprimerno dražje, kot je bilo letos.« A. Žalar VEČ GLAS KOT ČASOPIS Po ater, Nn Ki k . Še fc- Pred zasedanjem senata na Vrhovnem vojaškem sodišču v Beogradu Zlom slovenske politike? V ponedeljek, 26. septembra bodo ob 8. uri odprli vrata sodne dvorane, kjer bodo razpravljali o pritožbah »četverice« in vojaškega tožilca. Odbor za varstvo človekovih pravic je izdal obsežno sporočilo za javnost št. 52, v katerem kronološko razkriva verjetno ozadje »ljubljanskega procesa.« Zadnje sporočilo za javnost Odbora za varstvo človekovih pravic, poskuša kronološko podati posamezne dogodke, ki po oceni Odbora tvorijo verjetno ozadje procesa na Roški ulici. Meščanska desnica Leta 1982 je doživel osnutek gradiva za 12. kongres ZSM s strani Komiteja ZK v LJAO in sekretariata za ljudsko obrambo SR Slovenije ostro kritiko. Leto kasneje je nastala podobna, a še ostrejša situacija v zvezi z gradivom za problemsko konferenco o podružabljanju varnosti in obrambe, ki ga je pripravila komisija za SLO in DS, katere predsednik je bil Janez Janša. Leta 1985 je vojaški tožilec Živko Mazič (takrat podpolkovnik) začel pred ljubljanskim vojaškim sodiščem postopek proti Janši zaradi dveh člankov objavljenih v Mladini, ki komentirata napovedano skrajšanje vojaškega roka. Obtožnica je bila kasneje umaknjena zaradi obljube uredništva Mladine, da ne bo javno publicirana. 12. kongres ZSMS v Krškem je podprl velik del programa novih družbenih gibanj v aprilu 1986. Konec leta je prišlo tudi do skupne seje predsedstva SFRJ in CK ZKJ, kjer so člani obeh organov prejeli »informacijo o temeljnih značilnostih idejnopoliti-čnega stanja v družbi in ZKJ in prodiranju meščanske desnice ter drugih proti socialističnih sil.« Leta 1987 so doživeli nekateri dogodki v ZSMS (štafeta, dan mladosti, razprava o civilni službi) v jugoslovanskem tisku ostre napade in diskvalifikacije. V tem letu je izstopil iz ZKJ Ivan Borštner, kar je povzročilo stalna zasledovanja in zasliševanja varnostnih organov JI A. V Beogradu je bila seja Komiteja ZKJ v JLA na kateri je Branko Mamula, takratni zvezni sekretar za ljudsko obrambo, med drugim izjavil, da se napadi na armado nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. 8. januarja 1988 je izdal poveljnik LJAO general Svetozar Višnjič povelje z oznako 5044-3 (sporno povelje ljubljanskega procesa, op.p.) Specialna vojna v Sloveniji Mesec dni kasneje so v JLA sprejeli informacijo o »Napadih na JLA s sredstvi javnega informiranja.« Pred sejo vojaškega sveta 25. marca je časopis Narodna armija objavil članek o specialni vojni, člani sveta pa so med drugim sprejeli oceno, da gre v Slovenijo za odkrite in usklajene napade sil, ki so začele specialno vojno z očitno subverzivnimi nameni. Po tej seji je dobil komandant LJAO navodila, da se pogovori s predstavniki RSNZ glede varnostnih akcij, ki bi jih bilo potrebno, na podlagi sprejetih ocen na seji vojaškega sveta, narediti v Sloveniji. Šlo je za oceno situacije, ki bi nastala v primeru, ko bi vojaški tožilec, na podlagi ocen vojaškega sveta, začel kazenski pregon zoper pisce nekaterih člankov o JLA in s tem v zvezi odredil preiskovalni zapor ter kakšna je verjetnost, da bi prišlo do protestnih zborov... Neposredno po seji vojaškega sveta je uslužbenec državne varnosti Miran Frumen ponovno obiskal glavnega urednika Mladine, Roberta Botterija, z željo izvedeti, če je v zadnjem času obiskal uredništvo Mladine kakšen oficir in jim predal kakšne dokumente. 29. marca je bila v Beogradu seja predsedstva CK ZKJ zaradi razprave o osnutku stališč v zvezi z napadi na JLA, kjer so bile zapisane ocene dobesedno identične z ocenami vojaškega sveta, govorile pa so o specialni vojni v Sloveniji, čemur so prisotni slovenski predstavniki na seji (Kučan, Šetinc, Korošec, Muževič) oporekali in te ocene med drugim zavrnili, piše v zadnjem Od-borovem sporočilu za javnost. Z 31. majem so stekle aretacije Janše in Borštnerja ter s tem dogodki, ki smo jih poskušali redno spremljati tudi na straneh Gorenjskega glasa. Vsled vseh ugotovitev, za katere po besedah Odbora obstoja ustrezna dokumentacija, Odbor meni, da morajo ustrezni organi v Jugoslaviji in Sloveniji javnosti v najkrajšem času pojasniti številna vprašanja, ki jih dejstva navedena v sporočilu za javnost št. 52 odpirajo: Pojasniti vprašanja 1. Preveriti ustavnost in zakonitost postopkov, metod in sredstev, preko katerih so ustrezni organi JLA zbirali podatke in pripravljali materiale za ocene, ki so bile sprejete na seji Vojaškega sveta dne 25. marca 1988, ter hkrati odgovornost za izdajo ukazov za tako ravnanje in zakonitost ravnanja samega vojaškega sveta, posebej glede na nekatera očitna razhajanja med stališči Predsedstva SFRJ z dne 17. 2. 1988 in ocenami Vojaškega sveta z dne 25. 3. 1988. 2. Preveriti ustavnost in zakonitost navodila komandantu LAO izdanega neposredno po seji Vojaškega sveta, naj se pri sekretarju za notranje zadeve Slovenije pozanima, ali so pripravljeni in sposobni obvladati morebitne javne nemire, pri čemer je ponudil tudi pomoč JLA. 3. Preveriti in oceniti predpise in druge dokumente, na podlagi katerih delujejo varnostni organi JLA, pa tudi njihove postopke v nekaterih konkretnih primerih, kajti Odbor za varstvo človekovih pravic in Iniciativni odbor za ustanovitev Sveta za varstvo človekovih pravic pri RK SZDL imata informacije, ki opozarjajo na možnost, da bi vojaška varnostna služba ali njeni posamezni deli ravnali protizakonito. 4. Preveriti in oceniti zakonitost delovanja organov za notranje zadeve Slovenije v pripravi procesa pred ljubljanskim vojaškim sodiščem in resničnost izjav republiškega sekretarja za notranje zadeve v tej zvezi. 5. Jasno odgovoriti na večkrat postavljeno vprašanje o ustavnosti in zakonitosti spornega povelja št. 5044-3 in javnosti pojasniti njegovo naravo ter, ali je nehalo veljati in kdaj. Odpor proti represiji Odbor meni, da že samo dejstva (seja vojaškega sveta, izvedbeni ukazi po njej in skrivanje narave spornega dokumenta) dovolj jasno kažejo na politično ozadje in okvir z ljubljanskega procesa? K vsemu temu dodajajo, da so na Odbor prišla pričevanja, ki so po vseh, Odboru preverljivih znakih, verodostojna, da se je poseganje vojske in njenih varnostnih organov na civilno področje, konkretno v celotno delovanje vodstev in glasil ZSM Slovenije na vseh ravneh in nekaterih drugih uredništev v Sloveniji (s prisluškovanjem, pridobvanjem sodelav-cev-informatorjev in z drugimi obveščevalnimi metodami) začelo že precej pred izdajo spornega dokumenta iz ljubljanskega proesa. S tem naj bi varnostna služba JLA iz kontraobveščevalne službe postala tudi politično obveščevalna služba. Ob koncu sporočila Odbor ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da gre pri vseh teh postopkih za izvajanje dolgoročno načrtovane akcije, katere glavna tarča je slovenska politika, ki je sedaj na prelomni točki: ali popustiti pritiskom in sodelovati v protiustavni represiji ali pa se, skupaj z vso demokratično slovensko, jugoslovansko in ar-madno javnostjo ter ob podpori svetovne demokratične javnosti, tej represiji upreti. pripravil: Vine Bešter »ni V. Glasov planinski izlet — sobota 1. oktobr^o 1988_ Na Muljavo — Polževo - Višnjo goro V soboto 1. oktobra t.l. (in ne 24. septembra kot je bilo prvotno planirano) gremo na Dolenjsko. Z avtobusom se bomo peljali do Muljave in si najprej ogledali rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča. Pot bomo nadaljevali skozi vas Krka in si v bližnji vasici Gradiček ogledali izvir reke Krke, ki priteče po 5 km dolgi podzemeljski poti iz Krške jame. Mimo razvalin gradu Kravjek se bomo podali na Polževo (630 m). Tu se bomo pri domu odpočili in nato spustili do Višnje gore (mimo starega višnjegorskega gradu). Z vlakom se bomo nato odpeljali mimo Ljubljane proti Gorenjski. Hodili bomo 4-5 ur, po prijetnih gričih in živopisni dolenjski pokrajini. Oprema naj bo vremenu primerna. Izlet bo vodil plan. vodnik Igor Kloar iz Kranja. Z Go- renjske se bomo odpeljali z nim avtobusom Jesenice Vinica (v Beli Krajini), odho Jesenic bo ob 6.25, iz Most, Žirovnici ob 6.40 in Radovlj ob 7.00, Podvina 7.05, Kra> 7.25, Medvod 7.40, Ljublj^ 8.15, v Muljavo, kjer izstopi"1 bomo prispeli ob 9 uri! p 1 *{ _J KRANJ salon pohištva Primskovo se priporoča za nakup sedežnih garnitur iz blaga in usnja po izredno ugodnih cenah. Zaradi prehoda na druge barve dekoracijskih preoblek so nekatere sedežne garniture cenejše tudi za več kot 300 starih milijonov dinarjev. Po ugodni ceni dobite v Lesnini tudi JOGI vzmetnice. Zaloge so omejene, zato ne odlašajte. Lesnina vam pri nakupu nudi obročno plačevanje 3 — 6 — 12 mesecev — prevoz do 30 km je brezplačen. in ni % Od k k K