SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 27 de abril - 27. aprila 2000
V Evropo bo treba pohiteti
Kandidat za mandatarja Andrej Bajuk predstavil program
Andrej Bajuk, kandidat za predsednika nove vlade, je 19. aprila v dobri uri dolgem nastopu, £j ki ga je začel tudi s pozdravi v italijanskem in madžarskem jeziku, izčrpno predstavil program svoje vlade, ki jo bo sestavil, če bo dobil večinsko podporo parlamenta.
Kot poglavitna težišča svojega programa je navedel temeljite priprave na vstop v EU, postopno razbremenjevanje gospodarstva zaradi njegove večje konkurenčnosti ter uveljavljanje pravne države v smislu pravne varnosti vseh državljanov ter v povezavi z uspešnostjo gospodarstva in naših priprav na vstop v EU. Posebej pa je izpostavil pomen strokovnosti, ustvarjalnosti in odprtosti, ki so ključni dejavniki, ki jih Slovenija potrebne.
Že uvodoma je Bajuk poudaril, da bo prva naloga njegove vlade zagotoviti stabilne razmere v državi, pospešiti sprejem t.i. evropske zakonodaje ter sprejem volilnega sistema. Obenem pa se je zahvalil prvi slovenski vladi, ki jo je vodil Lojze Peterle in ki je izvedla slovensko osamosvojitev, priznanje pa je izrazil tudi pozitivnim dosežkom vlad Janeza Drnovška.
Na področju vključevanja Slovenije v EU je Bajuk opozoril, da gre za prednostno nalogo in nacionalni interes ter spomnil, da glede tega obstaja tako med političnimi strankami kot v družbi na sploh široko soglasje. Opozoril je na upočasnjen tempo sprejemanja te zakonodaje ter menil, da bi, če bi se to nadaljevalo, vso potrebno zakonodajo uskladili z evropsko do leta 2005 in ne do 2002, ko je predvidena polnopravna vključitev Slovenije v EU. Zato je potrebno sprejemanje in pripravo potrebne zakonodaje pospešiti, zaradi česar je po njegovem potrebno vzpostaviti učinkovito delo vlade na področju evropskih zadev. Glede na geografsko lego Slovenije - jugovzhodni rob EU in jugozahodni rob držav v tranziciji - je zlasti pomembno imeti dobrososedske odnose. Poleg tega je potrebno ohraniti dobre odnose z ZDA in okrepiti sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami. Opozoril je tudi na pomen krepitve sodelovanja z državami, kjer živijo naše manjšine ter v
zvezi s tem poudaril, da je v Italiji potrebno doseči ustrezno zakonsko zaščito naše manjšine, v Avstriji uresničitev in spoštovanje državne pogodbe, na Hrvaškem pa odpravo v Tudjmano-vem času sprejetega črtanja obstoja slovenske manjšine v hrvaški ustavi.
Na področju javnih financ se je zavzel za uravnoteženost in zmanjševanje javnega dolga, na področju gospodarstva pa za dosego večje konkurenčnosti in odpravo omejitve za tpja vlaganja. Po podatkih, ki jih je navedel, je bila lanska vrednost tujih vlaganj v Sloveniji 83 milijonov nemških mark, leta 1998 je znašala 165 milijonov, leta 1997 pa rekordnih 320 milijonov. Poglavitne ovire tnjim vlagateljem predstavlja sedanja zakonodaja, pomanjkljiva struktura podjetij ter predvsem nenaklonjeno javno mnenje. Po Bajuku bi prav slednje lahko obrnili s tem, da bi predvsem domačim ljudem, tudi če živijo v zamejstvu, omogočili vlaganja v domovini. V pravosoclju naj bi nova vlada uresničila načelo pravne države ter uveljavila nov koncept organizacije dela v sodstvu, napovedal pa je tudi pripravo programa za odpravo sodnih zaostankov. Posebna pozornost nove vlade bo veljala socialni politiki, snj si bo prizadevala za postopno ustvarjanje odgovornega partnerstva med civilno družbo in državo. V šolstvu je potrebno storiti vse za visoko profesionalno usposobljenost učiteljskih kadrov na vseh ravneh in posebej za dvig ugleda učiteljskega poklica v družbi. Na področju kulture namerava nova vlada poseben poudarek nameniti spodbijanju pluralizma kulturne ustvarjalnosti in dostopa do kulturnih dobrin čim širšemu krogu ljudi ter skrbi za kulturo zamejskih Slovencev in Slovencev po svetu.
Zdravstvo naj bi postalo racionalnejše, dostopnejše in cenejše, na področju notranjih zadev naj bi zagotovili odprtost do parlamentarnega nadzora nad delom policije, kateremu je predpogoj vzpostavitev učinkovitega notranjega nadzora.
Osrednja naloga obrambnega sistema je zagotovitev vojaške obrambe, kar je tudi
Nad. na 2. str.
BAJUK V PRVIH VOLITVAH NI ZMAGAL
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Križev pot in slovenske slike
zdravju sam nosil križ, ter ob tem pozval vernike k sožitju in zanimanju za usodo bližnjega.
Verniki so dobili v roke spremno knjižico z besedili in slikami križevega pota, ki je zanimiva iz dveh razlogov: besedilo je napisal sam sv. oče, spremljajoče slike iz leta 1760 pa so delo slovenskih rok. Njihov avtor je namreč Fortunant Bergant iz Mekinj (1721-1769) in so njegovo najboljše delo. Shranjene so v cistercijanskem samostanu v Stični.
Tako so te slovenske baročne podobe ogledovali vsi prisotni pa tudi milijoni televizijskih gledalcev.
Več kot 100.000 romarjev se je na velki petek zbralo v Rimu okrog velikega kolize-ja, kjer so se udeležili jubilejne papeževe molitve križevega pota in se tako spomnili Kristusove smrti na križu. Papež Janez Pavel II je na začetku poti kljub slabemu
Prejšnji teden so pomladne stranke postavile za svojega kandidata za predsednika slovenske vlade dr. Andreja Bajuka iz Argentine. Domnevali so, da bo on kot svetovno znan ekonomist najboje lahko vodil tehnično vlado do rednih volitev novembra letošnjega leta.
DEBATA V PARLAMENTU
Ko se je pričela debata v parlamentu, je nastopilo veliko govornikov. Vsi predstavniki in poslanci levih strank: Združene liste, Liberaldemokratov, upokojencev in Jelinčičeve nacionalne stranke so enoglasno govorili, da je sicer dr. Bajuk lahko dober in sposoben čovek, da pa ni primeren za predsednika slovenske vlade. Oporekali so mu marsikaj: da ni živel v Sloveniji, da ni plačeval davkov, da je lahko dober teoretik, a da ni praktik, da so najbojše za Slovenijo v tem trenutku predčasne volitve itd. To bi bilo še dostojno. Jelinčič pa je izlil po stari navadi kar golido gnojnice nanj in na nas v Argentini. Očital je Bajuku, da je spremenil svoje slovensko ime, ko je bežal leta 1945, in se s tem moralno odpovedal slovenstvu (Bajuk ima v potnem listu ime Andres), in nesramno trdil, daje Bajuk volil krvavo argentinsko vojaško hunto, pa je zato Podobnik Jelinčiču izklopil mikrofon in vzel besedo.
Poslanec DeSUS Zoran Lešnik (pred kratkim je bil v Argentini) se je spraševal, ali kandidat za predsednika vlade iz Argentine v Slovenijo prinaša tamkajšnje velikanske razlike med bogatimi in revnimi. To je predsedujoči Janez Podobnik ocenil za osebno žalitev dr. Bajuka.
Enega redkih aplavzov je doživel Marijan Schiffrer (združena SLS), ki je v izredno odmevnem govoru branil Bajuka pred očitkom, da je tujec. Njegov odličen govor objavljamo posebej.
Nastopilo je še nekaj poslancev, ki so na eni strani opozarjali, da je za krizo odgovorna ljudska stranka ter da so predčasne volitve potrebne, po drugi strani pa so branili Bajuka in dolžili Drnovška in levico za odgovornost krize.
Razlogi, zaradi katerih je SDS vložila kandidaturo Bajuka za predsednika vlade, so po Janševih besedah predvsem v tem, da Slovenija trenutno zamuja s harmoniza-
STRAN 3:
Začetek osnovnih šol
cljo zakonodaje z evropsko in daje produktiven čas za to samo še do konca junija. Če Slovenija v kratkem ne dobi nove vlade, lahko izpade iz prvega kroga kandidatk za priključitev EU, poleg tega pa gre tudi za vprašanje novega volilnega sistema, ki bi ga morali sprejeti, da bi bile državnozborske volitve legalne.
Andrej Bajuk, kandidat za predsednika nove vlade, je nato izčrpno predstavil program svoje vlade, ki jo bo sestavil, če bo dobil večinsko podporo parlamenta.
Uro trajajoč govor je delno objavljen na uvodnem mestu
VOLITVE IN BODOČNOST
Državni zbor je nato na tajnem glasovanju zavrnil predlog pomladnih strank (SLS+ SKD, SDS) za izvolitev Andreja Bajuka na položaj predsednika vlade.
Kot je sporočil predsednik DZ Janez Podobnik, je na tajnem glasovanju „za“ glasovalo 44 poslank in poslancev, „proti“ Bajuku kot novemu mandatarju pa je bilo 33 poslank in poslancev. Skupno je bilo razdeljenih 85 glasovnic, oddanih je bilo 79, med katerimi sta bili dve neveljavni. Za izvolitev bi kandidat potreboval najmanj 46 glasov, to je en več kot pol vseh poslancev (90), tudi odsotnih.
V nekaj dnevih mora predsednik DZ Janez Podobnik določiti datum drugih volitev, za katere menijo, da se ne bodo drugače iztekle.
Za tretji krog pa so pravila malo drugačna. Najprej mora DZ odločiti, ali bodo sploh volili v tretje. Odloča pa sedaj en glas več kot polovica vseh prisotnih. V prvem glasovanju so pomladniki dosegli 100% kvorum svojih poslancev - 44, levica pa samo 33 od 46. Torej bodo tudi oni morali zbrati vse svoje poslance, da jih bo vež kot pomladnikov. Pri tem pa lahko upoštevamo še kakega uskoka - spomnimo se Pucka.
Če bo torej tretji krog, se bo tudi na teh volitvah odločalo z večino prisotnih. Na to pravilo računajo predlagatelji dr. Bajuka, da bodo lahko prodrli. Do 8. maja pa mora biti vse končano, kajti če do tedaj ne dobijo novega predsdnika vlade, mora Kučan razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve.
TD
MARIJAN SCHIFFRER
Tujec dr. Bajuk, dobrodošli v vaši in naši Sloveniji
Govor v parlamentu med napadi na predlaganega mandatarja dr. Andreja Bajuka iz Argentine
Iz življenja
Dr. Andrej Bajuk je Slovenec, ki se dokončno vrača v domovino... Ampak ne morete mu pa prepovedovati, da se vrne v svojo domovino! Včeraj sem slišal desetkrat - kaj desetkrat, dvajsetkrat! - govora o tujcih, ki sedyo tamle ob klopi, in vam po pravici povem, ko sem slišal besedo tujec za Slovenca, me je tu notri zabolelo, kot bi me z nožem po drobovju! Poglejte, Slovenci smo čuden narod. Ko govorimo o naših ljudeh tam v Ameriki pa kjerkoli, oh, to smo polni solza, v grlu nas stiska, recitiramo Župančičevo Dumo, na koncu zapojemo še Gor čez izaro... in smo veseli -rešili smo Slovence zunaj, po svetu. Ko se pa nekemu Slovencu zazdi, da bi mogoče bilo le dobro, če bi se res vrnil domov, in ga s kovčkom najdemo tamle na meji - a, trenutek, ti si pa tujec!
Zdaj se bo pa začelo. Pridejo Slovenci iz Bosne, ne morejo v Slovenijo, ne dobijo potnega lista, ker niso Slovenci. In to so vendar potomci tistih ljudi, ki jih je bivša Jugoslavija pošiljala (ja... Vnuk bi se pa rad vrnil v Slovenijo, v Slovenijo ne more, nima potnega lista, ker pač ni slovenski državljan. Poglejte, ktj je bolj kričeča krivica naših Primorcev! Pod fašizmom je vztrajal do zadnjega, s stisnjenimi pestmi, z ognjem v očeh, in ko že ni šlo več, je zažgal tisto svojo bajto in je šel po svetu. Zdaj, na stara leta, bi rad nekdo iz Avstralije, iz Argentine ali od koderkoli prišel domov umret - ne
more, on ni slovenski državljan. Seveda, ko se bo ta naš kapitalski trg malo odprl, pa se bo tamle gor na Karavankah pojavil kakšen Slovenec ameriškega porekla ali pa Kanadčan, pa bo imel malo bolj napolnjene žepe z dolarji, pa mu bomo rekli, „Poslušaj, ti ne plačnješ davkov, ti nisi Slovenec, ampak denar je pa Slovenec, kar sem čez ga daj!“ Poslušajte, ali se vam ne zdi to vse skupaj smešno?
Tisto govorjenje, ki smo ga slišali včeraj, da so Slovenci tujci, ker ne plačujejo slovenskih davkov in tako naprej, poglejte, takih davkov, kot jih plačujejo naši ljudje po svetu, ne plačuje nihče tu v Slovenji. Oni plačujejo davek v krvi, ko se mu pred očmi otrok izgublja, ko izgubja svoj besedni zaklad, ko naenkrat pride domov in pravi oče, zdaj mi boš pa po angleško govoril, saj jaz te več ne razumem. To je davek, ki ga plača Slovenec po svetu in potem pride tamle na mejo, ali ti pa nisi naš, ti si pa tijec. No, potem, včeraj je bilo govorjerja tudi o kolaboracji. Poglejte, dr. Andrej Bajuk je tretja generac ja judi, ki so doživjali vojno. Ali bomo zdaj Slovenci za deset generac j nazaj spraševali, kaj so bili pa tvoji predniki, a so se s Turki bojevali ali so bili za Turke ali proti Turkom, a so bili kmečki uporniki, ali so bili graščaki.
Škoda, ki ni tukaj dr. Bajuka. Jaz bi mu samo to rekel: „Tijec dr. Bajuk, dobrodošli v vaši in naši Slovenji"..
Predstavnika Sove na obisku
V prostorih mariborske škofje sta bil pri prelatu Francu Zdolšku 21. aprila na vjud-nostnem obisku dva predstavnika slovenske obveščevalno-vamostne agencje (Sova). Vzrok obiska naj bi bilo nedavno javno razkritje prisluškovalnih naprav v pisarni mariborskega škofa Franca Krambergerja in v stanovaiju prelata Zdolška, piše sobotno Delo.
Po neuradnih informacjah Dela naj bi bila predstavnika Sove prišla povedat Zdolšku, da v arhivih niso našli nobene do-kumentacje, povezane z najdenimi prisluškovalnimi napravami, ki so bile nameščene v telefonskih vtičnicah.
Dejstvo, da v arhivih ni dokumentac je
V Evropo...
Nad. s 1. str.
poglavitno poslanstvo celotnega obrambnega sistema države. Na področju okoja in prostora bo vlada preprečevala nesmotrne posege v prostor, pospešila stanovarjsko gradnjo ter poenostavila upravne postopke za pridobitev za gradrjo potrebnih dokumentov. Prometu in zvezam bo namerjena posebna skrb nove vlade - nadajevala bo gradijo avtocestnih povezav v smeri od Kopra prek Ljubjane in Maribora do madžarske meje, prav tako pa posodabjarje železniške infrastrukture. V kmetjski politiki bodo sledili usmeritvam sprejete strate-gje kmetjstva, cij pa bo ekosocialno in multifunkcionalno kmetjstvo, na področju znanosti in tehnologje pa je kandidat za predsednika vlade opozoril na potrebo, da tehnična inteligenca dobi prostor, ki ji pripada. V poznoindustrjski družbi je postalo znarje osnovno in najpomembnejše proizvodno sredstvo, zato je prihodnost Slovenije potrebno graditi na znarju, je poudaril.
o mariborskem primeru, pa lahko pomeni le dvoje: ali je vodstvo SDV dokumentac jo uničilo ali pa se je, kar bi bilo lahko skrb zbijajoče, preselila v zasebne arhive.
Prisluškovalne naprave so našli kriminalisti med rutinskim pregledom pred lanskim papeževim obiskom v Mariboru in so bile ntjverjetneje nameščene med prenovo ško-fjske stavbe leta 1982. O ijihovi najdbi so predstavniki mariborske škofje že spregovorili na nedavni novinarski konferenci.
Ateizem še vedno zelo prisoten
Mednarodna raziskava z naslovom Bog po komunizmu, ki so jo izvedli na Madžarskem, je pokazala, da je ateizem še vedno zelo prisoten v nekaterih nekdaijih komunističnih državah.
Raziskavo, ki so jo začeli leta 1997, so izvedli na Hrvaškem, Češkem, v Litvi, na ozemju nekdarje Nemške demokratične republike, na Madžarskem, Pojskem, v zahodni Romunji, na Slovaškem, v Slovenji ter Ukrajini.
Skupaj je v teh državah verne nekaj več kot polovica vse populacje. Na Pojskem se je za katoliško vero izreklo 89 odstotkov vprašanih, na Hrvaškem 83 odstotkov, v Litvi 67 odstotkov, v Slovenji 62 odstotkov ter na Madžarskem 42 odstotkov. V Romunji, kjer so raziskavo izvedli samo v Tran-silvanji, se je za pravoslavno vero izreklo 70 odstotkov vprašanih. Na Češkem, vzhodnem delu Nemčje ter v Ukrajini je visok delež takih, ki ne pripadajo nobeni veri - na Češka 73, v Ukrajini 68 ter v nekdarji NDR 72 odstotkov.
Po dogem času so vendar pretekli teden dnevni dogodki izrinili iz javne pozornosti volilno kampanjo. To je bilo razumljivo, če upoštevamo važnost ukrepov vlade in močan nastop nekaterih opozicionalnih skupin, predno je dopust velikega tedna prinesel nekoliko miru v razburkano politično morje.
SE JE KAJ SPREMENILO?
To vprašarje si je poleg političnih opazovalcev stavila tudi javnost. Dvom se je nanašal na položij, ki ga sedarja vlada zavzema v nekaterih kjučnih zadevah. Najprej je nekaj soli v vsakdarjo pusto kašo prinesla manifetacja upornih sindikatov. V noči med ponedeljkom in torkom je glavni tajnik disidentne CGT, „tovorrjakar” (ca-mionero) Hugo Moyano sklical svoj „udarni batajon” na Kongresni trg, ker so nasledrji dan senatorji nameravali potrditi zakon o delavski fleksibilizacji.
Slika ni nova in smo jo večkrat videli pod Menemovo vlado: na eni strani uporni sindikati, na drugi polic ja. Le da je to pot iskra zanetila hijši ogenj. Prišlo je do izgredov in policja se je krepko znesla nad manifestanti. Vsi smo lahko videli po televi-zji, kako so udje varnostnih organov prepričevali manifestante na precej nekulturen način. Posledica- peronistični senatorji se niso hoteli udeležiti zasedarja in zakon je trenutno splaval po vodi.
Vlada se je potem opravičevala in zgo-varjala na policjo, policja na vlado, proti dvanajstim policistom pa so uvedli kazenski postopek. A zakon, ki ga vztrajno zahteva Mednarodni denarni sklad (FMI) in vlada smatra za bistvenega, ko govori o gospodarski reaktivac ji in boju proti brezposelnosti, čaka na boj ugodno priložnost.
Kfj se je spremenilo od časov, ko je Menem skušal uvesti podoben zakon: skorij nič, razen dejstva, da je sedij na vladi tedarje opozicja, tedaija vlada pa v opozi-cji. Prej so radikali in frentisti zagovarjali sindikaliste, sedaj jih pa kritizirajo, češ da zavirajo normalno demokratični živjerje.
Ob tem se vsaj bežno ustavimo ob novi zvezdi na argentinskem sindikalnem nebu. Hugo Moyano je glavni tijnik uporne (oni tr-d jo, da edine uradno ve javne) Glavne delavske konfederacje CGT. Predstavja najboj ortodoksni (pravoverni) peronizem z močno primesjo borbenosti. Star je 57 let, a v gre-mializmu je pričel nastopati pri 17 letih, ko je bil že delegat v podjetju, kjer je bil zaposlen.
Vendno je zavzemal borbene položaje. Za časa kovinskega vodje Vandorja je bil član peronistične sindikalne mladine. Pod vojaško diktaturo je bil nekajkrat v ječi. Po nastopu Menema se je pridružil Ubaldinju in z rjim celo kot kandidat za poslanca skušal politično prodreti v provinci Buenos Aires. Stalno se je upiral Menemovi ofenzivi na sindikalne položijo, a istočasno (zvest peronističnemu ideološkemu izročilu) nikdar ni hotel prestopiti v levičarsko sindikalno grupacjo CTA. Po Menemovem padcu ga je usoda postavila na čelo uporne CGT. Od tam beli lase De la Rui (kolikor mu jih ostane) in drugim vladnim funkcionarjem.
OTOK IN CELINA
Zadržarje vlade v primeru zakona delavske fleksibilizac je ni predstav jalo nobenega presenečerja. Pač pa je precej prese-nečerja vzbudil glas, ki ga je argentinsko predstavništvo izreklo v Komisji za človekove pravice pri Združenih narodih. Debata je tekla o položiju človekovih pravic na Kubi. Ko je prišel trenutek glasovarja, se je argentinska delegacja kot v najbojših časih Menema izrekla proti kubanski vladi, enako
Tone Mizerit
kot Čile. Glasovarja so se vzdržale države kot Brazil in Mehika, druge, med rjimi perujska vlada Fuyimorja, so podprla kubansko stališče.
Vprašarje je enostavno. Se pod Castrovim režimom kršjo človekove pravice? Menem je nenehno trdil, da. No, sedaj de la Rua misli enako. Vprašarje je, kaj misijo v radikalni stranki in zlasti v Solidarni frotni judje, ki so nenehno kritizirali Menema, kadar je podal kako izjavo proti Castru. Eno je gotovo: argentinska zunanja politika še vedno kot vse zadrje desetletje soglaša s potjo, ki jo začrtavajo v Washingtonu. Razlika je le ta, da jo sedaj izvaja levičarska vlada.
Ima argentinski glas v ZN kaj opraviti s skorajšnjim obiskom De la Rue v Washingtonu in sprejemom pri Clintonu? Zelo verjetno lahko najdemo kakšno stično točko. Vendar je izraženo rnnerje gotovo osebno prepričanje sedanjega argentinskega predsednika. To pa bo gotovo imelo svojo ceno v notranjih odnosih v vladni Povezavi. Te dni smo slišali precej močne glasove v radikalni stranki, predvsem pa v Solidarni fronti (zlasti socialistične stranke), ki so osporavali omenjenemu glasovanju argentinske delegacje.
Je pričakovati razkol v vladni formacji? Zanekrat ni te nevarnosti. Gotovo pa je mnogo odvisno od mijskih volitev v prestolnici. Če bi Povezava doživela poraz in bi v kaki možni drugi rundi zmagal Cavallo, bo hitro prišlo do obračunov. Če pa zmaga Ibarra, bodo verjetno umolknili uporni glasovi. Marsikateri politični analist pa si tudi stavi vparšanje, če De la Rujeva poteza glasovanja proti Kubi ni vaba sredinskim volilcem, ki še vedno nezaupno gledajo vlado, a niso popolnoma prepričani, da bi oddali svoj glas Cavallu. Vse je mogoče, celo v isti luči gledati stališče proti splavu, ki ga tudi zavzema sedanja vlada.
URA SE BLIŽA
Ko že govorimo o volitvah. Kandidati napenjajo zadnje sile in obljub ne manjka. A kakor pešajo njih moči, tako peša tudi spomin. Vsi hočejo pozabiti na izjave in dejanja iz preteklosti. Cavallo ima to prednost, da ni na vladi in se mu ni treba izgovarjati za razne neprilike, kot so zadnje obtožbe korupcije v vladi. A propaganda njegove stranke, ko trdi, daje „Cavallo edini, ki je premagal korupcijo”, tudi ne drži popolnoma. Kiy hitro je namreč pozabil, da je pod njegovim vodstvom prišlo do zloglasne afere »Narod-na Banka- IBM”, in da je svojčas on »položil roko v oger\j” za enega od direktorjev, ko se je potem pokazalo, daje bil omenjeni zapleten v podkupnino, ki je državo oškodovala za 30 milijonov dolarjev.
Ibarra govori o varnosti in o tem, da je »zakon trši kot trda roka”, a ne omenja »kodeksa za mestno sobivanje” (cddigo de convivencia urbana), ki je ulice napolnil s prostitutkami in omejil delovanje policije.
Beliz poje slavo Cavallu, a pozablja, da mu je komaj pred meseci očital, da je »pripravljen prodati mater za kos oblasti".
In lahko bi še naštevali tudi pri ostalih kandidatih, ki sicer sledijo daleč za prvimi postavljenimi. Zanimivo je, da pri peronistih uradno listino še vedno krepko presega samostojna bivša poslanka Irma Roy. To pač jasno govori o hudi krizi, v kateri se nahaja peronizem v prestolnici. V tem pa je razlika s položajem pod prejšnjo vlado. Kot prtedsednik je Menem še vsaj delno obvladal posamezne skupine v stranki, sedaj pa v tem volilnem okrožju prisostvujemo pravi atomizaciji peroniznia, v kateri je večina uskočila v druge stranke ali formacije. In na obzorju ni videti voditelja, ki bi jih lahko pritegnil nazaj.
Slovenci	v Argentini Začetna šolska prireditev 2000
SLOGA V CARAPACHAYU
SLOGA je vstopila v leto 2000 z velikim pogumom in zaupanjem. Za to ima trdne razloge in osnove'. Kljub raznim krizam, ki pretresajo občasno svet, Mercosur in Argentino, naša ustanova leto za letom vztrajno napreduje, tako v številu članstva kot v denarnem prometu in kar je najvažnejše, v ugledu in zaupai\ju. SLOGA skuša biti vedno in povsod na uslugo svojim članom. Poleg glavnih pisarn v mestu Ramos Mejla, ima podružnice v vseh slovenskih središčih. Le prav na severnem delu velemesta, kjer živi in dela, trdno povezana v svojem prijaznem krajevnem domu lepa skupina slovenskih rojakov, v mestu Carapachay, SLOGA še ni bila navzoča.. Nekoliko nejeverno smo razpravljali o predlogu, ki nam ga je sredi preteklega leta poslal odbor Slovenskega doma v tem okraju, da bi tudi pri njih odprli podružnico SLOGE. Ko pa smo ugotovili, daje na področju tega doma kar 187 članov SLOGE, da imamo na voljo pripravno osebo za vodstvo podružnice in ko smo videli iskreno naklonjenost Odbora doma, smo se kar z lahkoto odločili. Tako se je v nedeljo, 9.januarja 2000 podružnicam v San Martinu, v Slovenski vasi, v San Justu in v Castelarju pridružila podružnica SLOGE v Carapachayu.
Lepo število članov in prijateljev se je po slovenski maši v domu pomaknilo v lepo pripravljene in urejene prostore, ki jih je odbor doma namenil za uradne prostore podružnice. Navzoča je bila tudi lepa skupina članov glavnega odbora SLOGE s predsednikoma Zadruge in Mutuala Francljem Tomazinom in Francetom Hrovatom. Vse zbrane je najprej nagovoril in pozdravil predsednik Slovenskega doma v Carapachayu Franci Korošec Izrazil je zadovoljstvo in veselje organizirane skupnosti v okraju, daje SLOGA ugodila njihovi proši\ji in odprla podružnico v njihovem krcye-vnem domu. Zaželel je, da bi ta bila na uslugo številnim članom v tem okraju in tako še bolj pritegnila rojake na r\jihov skupni dom. Predsednik Mutuala SLOGA, France Hrovat se je iskreno zahvalil članom odbora Slovenskega doma v Carapachayu za tako lep in prijazen sprejem. Med tako dobre ljudi je vedno lepo priti, je dejal. Zagotovil je članom SLOGE in vsem rojakom, da bo po novi podružnici SLOGA tudi v tem okraju vsem na uslugo in pomoč. Povabil je vse, naj se z zaupanjem poslužujejo te podružnice, ki jo SLOGA ustanavlja zanje in zavoljo r\jih. Najavil je, da bo podružnico vodila ga. Andrejka Pa-pež-Cordoba, ki bo uradovala vsako nedeljo po slovenski maši. Predsednik Doma, Franci Korošec, predsednika Zadruge in Mutuala SLOGA Franci Tomazin in France Hrovat so razvezali slovenski in argentinski trak, krajevni župnik, Franci Cukjati pa je nove prostore blagoslovil. Po tem uradnem odprtju podružnice SLOGE v Slovenskem domu v Carapachayu je predsednik Zadruge SLOGA Franci Tomazin nazdravil vsem navzočim in zaželel mnogo uspeha. Ob dobri kapljici in okusnem prigrizku se je razvil živahen prijateljski razgovor.
Sledilo je nagradno žrebai\je, ki ga je SLOGA obljubila za leto 1999 članom, ki so imeli KARTO SLOGA ali MASTER CARD SLOGA in naložbo vsnj $ 200.- v navadni hranilni vlogi. Upravnik SLOGE Marjan Loboda je pojasnil, da bo med vsemi upravičenimi člani izžrebana kot prva nagrada ena letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in U$D 1.000.- v gotovini in kot druga nagrada dve nakaznici za 10 dni počitnic v Hanže-ličevem domu v Sierras de Cordoba Pri žrebanju so sodelovali lahko vsi navzoči, končno pa je deklica Nikolaja Kunstelj iz velikega zaboja v katerem je bilo več kot
21.000	listkov, najprej potegnila številko za prvo nagrado, ki je pripadla članu štev. 2888 in potem za drugo nagrado listek, kije pripadal članici štev. 2072. Navzoči so s ploskar\jem čestitali srečnežema, upravnik Loboda pa je sporočil sklep Upravnega odbora SLOGE, da se žrebanje ponovi tudi za leto 2000 pod istimi pogoji. Za tem je ponudil vsem navzočim pravkar prispelo knjigo iz Celovca, ki jo je napisal bivši predsednik in dolgoletni odbornik SLOGE, znani javni delavec Božidar Fink in je izšla pri Mohorjevi družbi. Po posebni naklonjenosti uprave Mohorjeve družbe je prodajna cena knjige le $ 10,- in razpoložljivi izvodi so bili hitro prodani, avtor pa jih je radevo-Ije podpisoval. SLOGA pripravlja javno predstavitev knjige „Na tiyem- v domovini” 12.maja t.l. v prostorih glavne pisarne, o čemer bomo še poročali.
39.	REDNI LETNI OBČNI ZBOR SLOGE
V soboto, 25.marca t.l. so se člani SLOGE zbrali na 39.rednem letnem občnem zboru. Že nekaj let ima SLOGA svoje občne zbore po raznih slovenskih središčih Velikega Buenos Airesa in letos smo se odločili za prijazen in gostoljuben Slovenski dom v Carapachayu. Lepo število članic in članov je povsem napolnilo malo dvorano doma, kjer je predsednik Zadruge SLOGA Franci Tomazin pričel občni zbor. Najprej se je z molitvijo spomnil umrlih članov, kateri so bili: Zdenka Gornik, prof. Stanislav Hafner, Bogdana Zupan roj. Voršič, France Pemišek, Kati Moder, Marjan Lac-kovič, duhovnik Štefan Novak, Marija Stanovnik roj.Rogelj, Janez Lavrih, Andrej R.Šimenc, Pavel Lampret Verbič, Rajko Urbančič, Janez Jamnik, Stane Jemec, Nande Češarek, Jože Korošec, Albert Malovrh, Silva Pintar roj. Grilc, Jože Marušič, Jože Škraba, Vinko Pucko, Franc Lipar, Viktorija Čop roj.Glavič, Ivana Kušar roj. Bajt, Zorica Šerjak roj, Bergant, Karel Uršič, Jože Langus, Americo Eduardo Marco-netto, Tine Tome, Ivana Keš roj. Novak in dr. Vojko Arko.
Nato je prešel na uradni dnevni red. Za podpisnika zapisnika občnega zbora sta bila izbrana Miha Gaser in Marjan Šušteršič, za člane volilne komisije pa Jože Mar-kež, Tone Možina in Jože Jerman. Predsednik Tomazin je v svojem poročilu z zadovoljstvom ugotovil, da je SLOGA tudi v pretekli poslovni dobi lepo napredovala. Posebno pa je poudaril prijateljsko sodelovanje v Upravnem odboru in vse večje zaupanje članov v svojo ustanovo. Kljub gospodarskim in socialnim težavam v deželi, je SLOGA dosegla razveseljive uspehe in pogumno stopa v novo poslovno dobo, novim dosežkom naproti.
Tajnik Ciril Jan je poročal o rednih od-borovih sejah, na katerih odborniki načrtujejo in nadzirajo delo ustanove. Posebno razveseljiv je pristop 91 novih članov v lanskem letu in to večinoma mlajših, tako da se povprečna starost naših članov še vedno suče okrog 43 let. Omenil je zadružno informativno glasilo „Stik” , ki izhaja že 17 let in je prava kronika o rasti in razvoju SLOGE.
Blagajnik Marjan Oberžan je prebral letno bilanco in izkaz prihodkov in odhodkov. Poudaril je lep napredek v primerjavi s prejšr\jim letom. Tako se je celotna aktiva zadruge povišala za 34%, naložbe članov so porastle za 33%, zadružni deleži so se dvignili za 36% in letni prebitek je 36% večji od lanskega in predstavlja 21,7 % na vplačani kapital. Predlagal je občnemu zboru, da odobri razdelitev dobička v novih zadružnih deležih.
Za začetek slovenskih osnovnih šol so se 12. marca zbrali učenci s starši in učiteljstvo, da se v cerkvi Marije Pomagnj v Slovenski hiši skupaj priporočijo sv. Duhu, ga prosijo za ujegovo pomoč pri učenju in pravilen odnos učencev do učiteljev in s starši.
'3
Sveto mašo je daroval prelat Jože Šker-bec. Z r\jim sta somaševala Lado Pečnik, župnik z Doba pri Domžalah in Kancijan Čižman, kaplan z Jesenic. Prelat je v pridigi dal otrokom posebne napotke za krščansko doživetje postnega časa. Razložil jim je postaje križevega pota, ki naj ga tudi oni premišljujejo.
Pri sveti maši je sodelovala Balantičeva šola. Učiteljica za voderge svete maše, otroci za branje beril, skupaj s starši pa so prinesli darove. Zelo lepo pripravljeno!
Petje je vodila skupina otrok s šolske počitniške kolonije. Hvala osmošolcem za udeležbo. Po sveti maši so udeleženci letošnje kolonije v Cordobi staršem in sošolcem razlagali slike s počitnic in izdelke ročnih del,
V dvorano so po daljšem odmoru prikorakali učenci z zastavami vseh buenosai-reških šol. Stoje in s ploskanjem so jih navzoči pozdravili in zapeli argentinsko in slovensko himno. Potem je šolski referent France Vitrih pozdravil opolno-močenega ministra Tomaža Kunstlja, oba gosta iz Slovenije in vse navzoče.
Prosil je starše, da bi v novem šolskem letu tesno sodelovali s šolo in skrbeli, da bi otroci slovenski pouk jemali zares!
Saša Omahna, voditeljica Slomškove šole je za začetno šolsko prireditev skupaj s sedanjimi in bivšimi učenci in s pomočjo
I
Foto Marko Vombergar
učiteljic in staršev pripravila veseloigro Mirka Kunčiča „CMOKEC POSKOKEC11. Režijo pa je izročila Štefanu Godcu.
Pri oblikovanju igre so poskrbeli za petje: Olga Omahna Urbančič, Jože Omahna in Marcelo Brula. Kostume so pripravili: Andreja Cestnik in starši učencev. Božo ^ Urbančič s pomočniki: Miha Rib-I nikar, Miha Podržaj, Jaka Kocmur, Narte Kinkel in Jože Oblak so pripravili sceno. Za ozvočenje sta poskrbela Pavli Malovrh in Janez Jereb. Luči sta urejala Matjaž Ribnikar in Dani Cestnik. Maskirali so: Ivo Smrdelj, Karla Malovrh Jakoš in Silvia Škerlj. Tatjana Pa-naino, Olgi Bohinc in Patricija Mugerli so naštudirale plese. Šepe-talka je bila Helena Rode.
Nastopali so: napovedovalec Adrjjan Panaino, ded Federico Potočnik, babica Natalya Re, hišni palček Poskakalček Marjan A. Loboda, cmokec Poskokec Lučka Kinkel, trye drugi cmoki Janika Potočnik, Dafne Ribnikar in Martina Kocmur, popotni rokodelci Tomaž Kinkel (dimnikar), Matjaž Pustavrh (mlinar), Danijel Vasle (mesar), berač Slinomaz Martin Pustavrh, Ribničan Vrban Luka Šušteršič, divjački postopački Andrejka Kinkel (kitajček), Agustina Zakrajšek (zamorček) in Marjanka Oblak (indijanček), zajček Du-deldajček Nataša Malovrh, deklica Viktorija Willenpart, pisatelj Bukovnik Niko Reze-Ij, škratci Marjana Jakoš, Monika Kinkel, Veronika Rezelj in Karolina Forlenza, gozdne vile Andrejka Loboda, Magdalena Teraš, Milena Čeč in Milena Levstek, mali cmoki: vrtec Slomškove šole, rožice in zajčki: učenci in učenke 1. in 2. razreda Koordinacija je bila v rokah Marjana J. Loboda.
Igrico je pred 50. leti napisal naš zdomski dedek Mirko Kunčič za Anico Šemrov, dolgoletno učiteljico Slomškove šole, priljubljeno vaditeljico petja, voditeljico šolskih kolonij in še drugih dejavnosti.
Tako se je Slomškova šola z letošr\jo predstavo oddolžila dvema velikanoma slovenske zdomske kulture. Udeleženci predstave se šoli in vsem so-delnjočim za lep užitek toplo zahvaljiyejo, kakor se je zahvalil šolski referent France Vitrih.
Več slik si lahko ogledate na Internetu http://www.foto.com.ar/marko
Za Nadzorni odbor je poročal Božidar Fink. Z redno udeležbo na sejah Upravnega odbor je od blizu spremljal vse ryegovo delo in ugotovil, daje bilo v skladu s pravili in predpisi. Občnemu zboru je priporočil, da podana poročila odbora odobri in mu izglasuje razrešnico s pohvalo za dobro vodstvo zadruge.
Po krajšem razgovoru so navzoči soglasno odobrili podana poročila in poslovanje zadruge v pretekli poslovni dobi.
Sledile so dopolnilne volitve Upravnega odbora. Predložena lista, ki jo je pripravil Upravni odbor je bila soglasno izvoljena. Tajnik Ciril Jan je prebral novo sestavo Upravnega odbora Kreditne zadruge SLOGA, ki bo vodil ustanovo v letu 2000, ki je naslednja: Predsednik: Franc Tomazin, podpredsednik: France Hrovat, teynik: Ciril Jan, namestnik tajnika: inž.Janez Krajnik, blagajnik: Marjan Oberžan, namestnik blagajnika: Marjan Petkovšek. Svetovalci: Avguštin Jeločnik, Milan Keržič, Anton Podržaj, Marjan Kopač in Ivan Makovec. Namestnika svetovalcev: Mavricy Kočar in Janez Čeč. Nadzornika: Božidar Fink in
Janez Jenko. Upravnik: Marjan Loboda S tem je bil dnevni red občnega zbora izčrpan. Upravnik SLOGE Marjan Loboda je nato podal še skupno bilanco obeh ustanov, Zadruge in Mutuala in ugotovil, da sta obe ustanovi, ki jih poznamo pod imenom SLOGA, v preteklem letu lepo napredovali. Posebno se je ustavil ob podrobnem poročilu o članih SLOGE na področju Carapa-chaya. Poudaril je tudi, da je že 9 let trajajoča stabilnost argentinske valute omogočila tako lep napredek SLOGE. Izrazil je uparye, da se bodo uresničile napovedi vlade in tudi mednarodnih finančnih krogov, da bo Argentina v tem vztrajala Predsednik Tomazin se je vsem udeležencem občnega zbora ponovno zahvalil za udeležbo in sodelovanje in vse povabil na prijateljski razgovor pri pogrnjenih mizah. Žene in dekleta carapachnjskega doma so izredno skrbno pripravile okusno domačo večerjo. V krasnem jesenskem večeru smo se še dolgo zadržali v tem prijetnem in domačem slovenskem domu v Carapachayu.
M.Loboda
Občni zbor Zedinjene Slovenije
Nadaljujemo z objavo poročil raznih referentov
Poročilo slovenskega srednješolskega tečaja „Ravn. Marko BajukC(
Gospodarski vestnik
SSTRMB ima svoj sedež v Slovenski hiši msgr. Antona Oreharja, združile pa dijake s področja Velikega Buenos Airesa.
V šolskem letu 1999 je obiskovalo tečuj 110 dijakov, razdeljenih v pet letnikov; ki so imeli: 1.letnik 27 dijakov, 2.1etnik 24 djjakov, 3.1etnik 24 dijakov, 4.1etnik 20 dijakov ter 5.1etnik 15 dijakov. Tečaj je tudi imel tri dopisne dijake: dva iz notranjosti dežele in sicer iz San Luisa ter enega iz Uruguaya. Letoši\je leto pa se je v tečaj vpisalo 130 dijakov ter dva dopisna.
Ravnateljica tečaja je bila prof. Neda Vesel Dolenc. Profesorski zbor so sestavljali: Milena Ahčin, lic. Sonja Avguštin, Janez Cerar, Franci Cukjati, dr. Andrej Fink, lic. Rok Fink, dr. Štefan Godec, dr. Marko Kremžar, Marjan Loboda, prof. Alenka Magister, prof. Metka Mizerit, dipl. čas. Tone Mizerit, prof. Mirjam Oblak, Lojze Rezelj, prelat Jože Škerbec, arh. Jure Vombergar in lic. Terezka Prijatelj Žnidar. Tajniško delo pa je opravila Alenka Jenko Godec. Profesorjem stoji ob strani odbor staršev, ki prevzame izvenšolsko delo. Predseduje mu Marjeta Horvat Šenk.
Tečaj je bil skozi vse leto in sicer 20 sobot. Pouk in druge dejavnosti so potekale po letnem delovnem načrtu in šolskem koledarju. Nobena ura ni odpadla, odsotne profesorje pa so nadomeščali kolegi. Pri zgodovini pa je tudi predaval lic. Bine Magister. Poučevali so naslednje predmete: slovenščina (slovnico in slovstvo), verouk, svetovne nazore, družbeno vzgojo, slovensko zgodovino, zemljepis Slovenije, živo besedo ter petje.
Šolsko leto se je kot vedno začelo s sveto mašo in uvodnim nagovorom ravnateljice. Na sklepni prireditvi s sv. mašo in akademijo smo se poslovili od petega letnika. Najboljši dijaki so dobili knjižne nagrade, dar Društva Slovenija v svetu. Najboljša dijakinja 5. letnika pa tudi slovenski srebrnik, dar dr. Petra Urbanca iz Kanade. Vsi abiturienti pa so prejeli tudi diplome. Pod vodstvom prof. Štefana Godca je skupina dijakov predstavila poezijo blaž. škofa Antona Martina Slomška ,,Vljolica“. Dijaki 1. in 5. letnika, ki imujo predmet „živa beseda" so nastopili z recitacijami pod vodstvom predmetnega profesorja Lojzeta Rez-
IVO ŽAJDELA
Ob razstavi Mati, domovina, Bog
Tomc je za domobrance zapisal, da so se ,,na okupacijo" odzvali ,,nekonsistentno", suj so skušali „združiti taktiko čakanja (taktiziranje in nadaljevanje predvojnih političnih in verskih spopadov)" ter da so sami „sebe doživljali na nejasnih branikih domovine", k čemur je dodal vprašanje ali slovenske ali jugoslovanske, zavezniške ali „nemške“ Evrope.
Domobranci se niso mogli na okupacijo odzvati „nekonsistentno“, saj je protirevolucija na Slovenskem začela nastajati šele sredi leta 1942 in to kot izsiljena reakcija zaradi revolucionarnega terorja komunistične partije ter njenega „osvobodilnega gibanja". Tisto o nejasnih branikih domovine" po možnosti celo ,,nemške Evrope" je pač Tomčeva fantazma.
Omerya predvojne politične in verske spopade, ki da so se med vojno nadaljevali in sprevrgli v aktivno bojevanje. To tezo poslušamo že nekaj časa. Najboj poudarjeno jo hoče uveljaviti Spomenka Hribar.
Pri tem se omerya predvojne politične spopade, pri čemer se gre celo tako daleč, da v to zgodbo meša škofa Antona Mahniča ter »njegovo" politiko „ločitve duhov". Pri tem je treba takoj poudariti, kaj ločitev političnih duhov sploh je, in pogledati, zak;\j je pri Mahniču sploh šlo. Tu namreč v hipu trčimo na osnovno vprašanje demokracije, ki temelji na pluralizmu mnenj-Danes bi k temu dodali, da še na razumevanju drugega in strpnosti. Ali je res tako slučajno, da nekateri skušajo danes krimi-nalizirati vprašanje ..ločevanja duhov", vprašanje predvojnih političnih razprav ali spopadov (če kdo hoče pač tak izraz)?.
Prav primer Spomenke Hribar je pri tem značilen. Na eni strani je glavna zagovornica kriminaliziranja predvojnih političnih spopadov, ki da so se med vojno nujno sprevrgli v vojaške spopade, da je bila slovenska medvojna zgodba tako krvava ravno zaradi pred vojno doseženih razmerij in stopnje političnih spopadov, na drugi
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
E pur si muove (in vendar se premika)
Ija. Petošolci so pod vodstvom prof. Metke Mizerit pripravili almanah pod naslovom ..Obiščite Argentino" in ga ponesli s seboj v Slovenijo na abiturientsko potovanje, katerega je organiziralo Društvo Slovenija v svetu. Udeležili so se tudi poletnega tečaja slovenščine, ki ga organizira Filozofska fakulteta ljubljanske univerze. Abituriente sta spremljala profesorja arh. Jure Vombergar in Janez Cerar.
Nuj omenim še druge dejavnosti: nastop skupine dijakov na domobranski proslavi in Slovenskem dnevu, dan duhovnosti za dijake, obisk razstave novih in mladih umetnikov pri SKA, izlet na letovišče SLOGA. Med letom so tečaj obiskali gostje: dr. Anton in ga. Lidija Drobnič, državna sekretarka za Slovence po svetu ga. Mihaela Logar ter državna svetovalka na Ministrstvu za šolstvo in šport ga. Melita Steiner, torontski nadškof kardinal dr. Alojzij Ambrožič, sourednik verskega lista Družina Jože Pavlič, skupina duhovnikov iz mo-ravške doline, samostojna svetovalka iz Zavoda za šolstvo R.S. Dragica Motik ter Mihaela Čmelič Knez s filozofske fakultete ljubljanske univerze.
To je bežen pregled delovanja Srednješolskega tečaja, ki letos slavi 40-letnico ustanovitve.
Prof. Neda Vesel Dolenc ravnateljica
PODRUŽNICA BARILOCHE
Tečaj, ki se vrši ob petkih v prostorih Planinskega stana, je v letu 1999 obiskovalo redno 6 dijakov. Razdeljeni so bili v dve skupini. Dva sta bila v višji skupini in štirje v nižji.
Ravnatelj tečaja je Milan Magister ml., nadomešča ga Terezka Žužek. Profesorski zbor pa sestavljajo: Zdenka Jan, dr. Vojko Arko, Janez Mežnar in dr. Stane Žužek.
Poučevali so naslednje predmete: slovnico, slovstvo, zgodovino in verouk.
Slovstvo (zdomska literatura) je bil skupen predmet za obe skupini. Zgodovino za višjo skupino je poučeval dr. Vojko Arko na svojem domu ob sobotah, dvakrat na mesec.
Terezka Marn Žužek
(8)
Vsi vemo, kakšne težave je imel ubogi Galileo Galilei, ko je trdil, da se zemlja vrti. Potem je moral javno izjaviti, da to ni res, na tihem pa je še vedno vztrajal pri svojem odkritju.
Nekaj takega, a obratno, se dogaja z argentinskim gospodarskim ministrom. Dr. J. L. Machinea javno trdi nekaj, privatno pa mora priznati, da so stvari nekoliko drugačne. Tak je primer brezposelnosti, ki ne odneha, temveč celo še raste. Vendar ne bodimo prekruti: kljub slabim izgledom je treba priznati, da se je v prvem trimestni industrijska dejavnost nekoliko premaknila.
Kako je mogoče izražati optimizem kljub temu, da industrijska proizvodnja nenehno pada? Kot je znano, statistike niso absolutne. Tudi v gospodarstvu je vse relativno. Februarja in marca je proizvodnja še naprej padala. A če številke primerjamo z enakim obdobjem lanskega leta, bomo videli, da je letošnja proizvodnja pravzaprav večja. Res je, da je bilo lansko leto eno najslabših, kar se tiče industrijske aktivnosti, a dejstvo, da je letošnja vsaj nekoliko boljša, nam daje upanja. V primerjavi s prvim trimestrom leta 1999 je letošnja proizvodnja za 3,8% boljša, če pa primerjamo samo mesec marec, je porast v višini 3,1%.
Zakaj torej brezposelnost raste kljub večji industrijski dejavnosti? Izboljšanje se pojavlja le v nekaterih sektorjih, zlasti v avtomobilski industriji, sintetičnih tkaninah in aluminiju. A na primer februarja je močno padla gradbena proizvodnja: kar 7%. Meseca marca se položaj ni zboljšal. Zaposlenost v gradbenem sektorju je padla za 4,5% v prestolnici, le 2,5% v Cordobi, a kar 6,3% v Rosariju. Pri tem moramo upoštevati, da gradbeni sektor uporablja največ delavne sile in je ključen za statistike brezposelnosti.
Tukaj pridemo do nekega protislovja: v Argentini, zlasti v okolišu velemest, je opazna huda stanovanjska kriza, ker se bedna naselja ne manjšajo, marveč večajo. Istočasno, ko bančne ponudbe dolgoročnih posojil rastejo kot gobe po dežju, pa je gradbena industrija v krizi. Razlaga ni težka: po eni strani ljuclje še ne zaupajo dolgoročni stabilnosti in neradi jemljejo
strani pa poudarja spravo, ponnja simbolna dejanja sprave, poziva k strpni govorici, svari pred sovraštvom ipd. Toda vse to naj bi veljalo za druge, zanjo pa ne. Drugi naj bi bili strpni, drugi naj bi sklepali politična zavezništva med današnjima političnima blokoma, ki temeljita na „mogočnem“ zidu preteklosti (spomnimo se, kako je kar naenkrat zagovarjala Peterleta, ko je leta 1993 stopil v Drnovškovo vlado, čeprav ga je prej nenehno krčevito napadala), skratka drugi naj bi bili lepo tiho in mimo sprejemali blagodati vsakdana, neglede na to, kakšne so. Sama na veliko govori o sovraštvu pri drugih, tako da je o Janezu Janši sposobna napisati celo knjigo, pri tem pa svoje nestrpnosti in svojega zbujanja (!) sovraštva ne opazi.
Predvojni politični spopadi in medvojni vojaški? Tako kot vedno v demokratičnih družbah, so tudi na Slovenskem med obema vojnama potekale burne politične in tudi ideološke razprave. Ali je danes na slovenskem političnem prizorišču knj drugače? Ali je v razvitih evropskih in svetovnih demokracijah kaj drugače? Ali se mar danes politiki različnih političnih opcij božajo med seboj, živijo v »slogi in bratstvu"? Tako kot v komunizmu!?
posojila na 30 let in to še z visokimi obrestmi, če jih primerjamo s svetovnim nivojem. Po drugi strani pa je v državi vsaj
200.000	nezasedenih stanovanj, ker ljuclje nimajo denarja, da bi jih kupili, lastniki pa si jih ne upajo dati v najem spričo neštetih primerov, ko najemnik izgubi službo in ne plača več najemnine, pa gaje težko spraviti na cesto.
Vrnimo se k industriji. Izboljšuje se položaj na tistih področjih, ki imajo odprto pot za izvoz. Sektorji, ki so bistveno odvisni od notranje potrošnje, pa imajo nenehne težave. To pa povzroča še drug, precej nezaželen učinek: manjša notranja potrošnja pomeni manjšo davčno nabirko. Ob tem ima vlada le eno upanje: da bo aprilska davčna nabirka znatno višja od dosedanjih. April je prvi mesec, ko se mora dokončno pokazati učinek novih davčnih obveznosti, ki jih je uvedla sedanja vlada. Če nabirka ne bo zrasla vsaj za 5-6%, bo to za vlado velik polom. V tem primeru bo minister seveda trdil, da se kljub temu položaj pozitivno giblje. A prav kot se je dogajalo Galileju, mu tudi ne bo nihče verjel.
-e -t
INDUSTRIJSKO DEJAVNOST
(Index 1993=100)
112,9
mam
1999
2000
1998
Seveda, vzroke za tako krvav medvojni spopad med Slovenci je treba nekje iskati. Resnične razloge je pač treba z nečem preglasiti, obrniti pozornost drugam. Če si po srcu zagovornik starih sil in te resnica ne zanima, potem jo je pač nekako treba tlačiti in zamolčevati.
Tako žal tudi Tomc, hote ali nehote, ni važno, to počne. Zato tako njega kot Spomenko Hribar lahko vprašamo: ali so lahko predvojni politični spopadi na Slovenskem res razlog oziroma krivec, da z nastopom vojnih okoliščin ena stran vzame v roke orožje ter začne predvojno besedno bojevanje spreminjati v pravo vojno? Ali je med besedo in nasiljem (strelom) res tako majhna razlika? Včasih sicer res rečemo, da besede ubijajo, toda ali »verbalno smrt" lahko primerjamo s pravo smrtjo, ki je posledica strelov, mučenj, skratka pobijanja?
Kdo je dal slovenskim komunistom pravico, da so začeli pobijati svoje sodržavljane? Ali je neko specifično socialno stanje (v tem primeru med obema vojnama na Slovenskem) res lahko razlog, da se ljudi pobija in to kar vsevprek?
Nadaljevanje prihodnjič
Pisali smo pr
Novice	iz
PREBITA CEV
V noči na ponedeljek, 10. aprila je bila prebita desna cev predora Ločica na avtocestnem odseku Vransko - Blagovica, rudarske dolžine 653 metrov. Gre za prvo od dveh predorskih cevi Ločica in za prvo predorsko cev na avtocesti prek Trojan.
ČASTNI ZNAK ZNANSTVENIKOM
Predsednik republike Kučan je s častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval pet slovenskih znanstvenikov -Jožeta Jerasa, Kurta Kanclerja, Vinka Kambiča, Dušana Karbo in Franca Kodeka - ki so s svojim strokovnim, raziskovalnim, pedagoškim in organizacijskim delom prispevali k visoki ravni slovenske pediatrije, otorinolaringologije in farmacije v svetu.
KAKO SE NAPIŠE VEČER PO NEMŠKO?
Avstrijsko poletje Leykam Medien iz Gradca je izrazilo zanimanje za nakup delnic mariborskega časnika Večer. Leykam še ni predložil konkretne ponudbe, zanimal pa naj bi jih od 25- do 40-odstotni delež v Večeru. V slednjem s povečanim interesom tujcev oz. konkretnimi ponudbami niso seznanjeni, direktor Večera Božo Zorko pa poudarja, da ima Večer več kot 250 delničarjev, ki se o morebitni prodaji delnic prek borzno posredniških hiš odločajo samostojno.
156 PREŠERNOV
Narodna in univerzitetna knjižnica je v počastitev Prešernovega leta v razstavni dvorani pripravila pregled vseh izdaj pesnikovih Poezij skozi čas, od leta 1847 do 1999. Izdaj je skupno 156, devet v rokopisni in 147 v knjižni obliki, 86 domačih in 70 v tnjih jezikih. Razstavo z naslovom Prešernove Poezije - knjiga, ki je oblikovala Slovence, sta pripravila Samo Kristan in Mihael Glavan; slednji je opozoril na to, „da je praktično vsaka generacija Slovencev po pesnikovi smrti rastla s ‘svojo’ izdajo Pre-
šernovih poezij,“ da so v nacionalni knjižnici ponosni, da hranijo vse, skupno število natisnjenih knjig v 150 letih pa Glavan ocenjuje na več kot pol milijona izvodov.
VSA POTA VODIJO V RIM
Arheologi celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so ob obisku gradbišča na Mariborski cesti v Celju, na kateri trenutno poteknjo rekonstrukcijska dela, odkrili sledove rimske ceste. Naleteli so na tri rimske milnike, ki naj bi izvirali iz drugega stoletja. Obstaja možnost, da se ob Mariborski cesti nahaja še grobišče.
NOVE ZNAMKE
Pošta Slovenije je izdala novi serjji rednih znamk. Na prvi so upodobjeni gradovi na Slovenskem, druga pa nosi naziv Sadne vrste v Slovenjji. Nazivna vrednost znamk s Predjamskim in Velenjskim gradom je en tolar, z Blejskim gradom in gradom Podsreda pa 100 tolarjev. Nazivna vrednost treh znamk z motivom jablane je deset tolarjev. Z začetkom izdajanja novih rednih znamk bo Pošta Slovenije prenehala izdajati znamke z idrijsko čipko.
SPET SLOVENSKA COCA COLA
S tekočih trakov brežiškega podjetja Vino so prišle prve steklenice svetovno znane pijače Coca Cola. Po ukinitvi proizvodnje v Žalcu se brežiški vinarski hiši s tem obeta nov zagon. Odkar so natanko pred desetletjem izgubili hrvaško tržišče, kamor so prodali skoraj dve tretjini alkoholnih in brezalkoholnih pijač, so namreč preživljali težke čase. Rešila jih je koncesijska pogodba s Schwepsom, ki pa se je iztekla, in polnjenje nekaterih drugih pijač. Zahtevne priprave so zdaj vendarle privedle do sodelovanja z multinacionalko; v kratkem času so morali prenoviti proizvodnjo, dokupili pa bodo še nekaj strojev ter se tako v celoti prilagodili tehnologiji Coca Cole. V projekt bodo vložili okrog štiri milijone mark ter zaposlili več novih delavcev.
KARATE
Slovenska članska karate reprezentanca je v okviru priprav na majsko EP v Carigradu uspešno nastopila na turnirju v avstrijskem Fuerstenfeldu. V konkurenci tekmovalcev iz štirih držav je bil najuspešnejši Alen Podgornik (Radvanje), ki je v kategoriji do 75 kg osvojil drugo mesto, Teja Šavor v kategoriji do 53 kg in Gregor Jančič (oba Žalec) v kategoriji do 80 kg pa sta bila tretja.
S KOLESOM NA 3. MESTU
Slovenski kolesar Zoran Klemenčič je osvojil 3. mesto v tretji etapi dirke po Lombardiji. V ci(j 185 kilometrov dolge etape od Samica do Telgata je prišel v času zmagovalca, Italijana Ivana Quarante.
V DIVJIH VODAH
Kajakaši in kanuisti na divjih vodah so se v Avstraliji pomerili na izbirni tekmi za sestavo reprezentanc za svetovne pokale in tudi za olimpijske igre. V malone najmočnejši mednarodni konkurenci je nastopilo tudi 14 Slovencev, med katerimi se je najboljše odrezal kajakaš Miha štricelj z zmago v kategoriji K-l. Njegov uspeh je s 3. mestom dopolnil Dejan Kralj. Slabše se je odrezal Andraž Vehovar, nosilec srebrnega odličja iz Atlante, ki je zasedel skromno 14. mesto. Pri ženskah je bila Solkanka Nina Mozetič najboljša - 7. Zelo dobro je nastopil tudi kanuist Simon Hočevar, ki je bil 4.
OB KONCU SEZONE V BARILOCHAH
Let;ošn,ja ,,Memoria“ bariloškega planinskega društva je prva argentinska publikacija, ki v polni meri prikazuje uspehe naših smučarjev v smuškem teku. Poudarja, da se je prvič dvignila ta športna panoga v argentinski smučarski zgodovini na svetovno višino in ugotavlja, da je Jermanov čas le za nekaj minut slabši od olimpijskega in svetovnega rekorda.
In da ne bom vedno govoril le o športu, naj omenim še to, da je madžarski tenorist in violinčelist Farkaš priredil lepo uspel koncert, ki ga je na klavirju spremljal naš rojak Fric Omerzu. Dvorana je bila polna in kocert bo ponovljen prihodnjo nedeljo..
Za zabavo povem tudi, da smo iz nekega pisma v Capitalu izvedeli, da imamo tu doli kače, mušice, strahotno vlago in vlada splošno pomanjkanjke vseh potrebnih predmetov. Manjkajo le še Indijanci in skalpi-ranje...
VA
PREDSTAVA
Igralska družina Narte Velikonja bo v nedeljo, 7. maja začela svojo novo sezono s predstavo klasične romantične drame Genovefa, ki jo je spisal znan i romantični pisatelj Friderik Hebbel. Za to priliko jo je poslovenil v verzih dr. Tine Dobeljak.
Je to klasična tragedija v petih dejanjih v shakespearskem slogu, pol na romantike in realizma, strasti in ljubezni, čistosti in greha, molitve in hudobij, Satana in Boga.
Ta Hebblova tragedija j je resnična krvava drama iz srednjega vel ca o g'raščakii\ji, katere mož je odšel na križ arsko v ojsko, pa jo doma zalezuje in zapelji uje njen varova-telj. Ona pa je zvesta možu in Bogu in trpi trpljenje, ki ga ni zaslužila, samo z aradi hudobnje drugih, na koncu ,je celo zavra'ena celo od moža samega. Toda ves greh se kaznuje sam, čistost in zvestoba pa zasijei’^ v z;adi\ji idili, ki Genovefo naravnost poveliča v svetnico.
Svobodna iSlovenija, št. 17;
4. maja 1950
Slovenija	mo
Blejski grad
LEPI DOSEŽKI
Prva zmaga Mitje Petkovška v svetovnem pokalu in drugo ter četrto mesto Aljaža Pegana je izkupiček slovenskih telovadcev na zadnji tekmi svetovnega pokala pred evropskim prvenstvom konec maja v Bremnu. S prvencem je Petkovšek napredoval na tretje mesto v skupnem seštevku na bradlji, Pegan pa je zdaj na drogu drugi in četrti na bradlji.
TENIŠKI ZMAGOVALKI
Slovenski teniški igralki Katarina Srebotnik in Tina Križan sta zmagovalki WTA turnirja dvojic v Estorilu na Portugalskem. V finalu, ki je bil zaradi dežja večkrat prekinjen, sta premagali Nizozemko Antan-do Hopmans in Španko Cristino Torrens Valero s 6:0 in 7:6 (9).
HITRA BRIGITA
Brigita Langerholc (Triglav Kranj) je na atletskem mitingu Mt. Sac v Walnutu pri Los Angelesu v teku na 800 metrov zasedla drugo mesto (2:02,01). Zmagala je Tina Paulina iz Mozambika (2:00,92).
BADMINTON V PERUJU
Na mednarodnem prvenstvu Peruja v badmintonu sta v konkurenci mešanih dvojic odlično nastopila tudi Andrej in Maja Pohar. Slovenska tekmovalca sta se prebila vse do finala, kjer sta z 0:2 v nizih izgubila proti kanadskemu paru Beres-Solmundsen.
Blejski grad, ki se z mogočne pečine nad jezerom razgleduje po okolici, sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Omei\ja se že davnega leta 1011, ko je rimsko-nemški cesar Henrik II. potrdil briksenski Škofji zemljiško posest v Zgornji savski dolini. V naslednjih stoletjih so gospodarili na ujem briksenski ministeriali, ki so se po rjem tudi imenovali, od renesanse dalje pa razni zakupniki. Tako je bilo vse do leta 1803, ko so blejsko gospostvo podržavili, potlej pa je do konca druge svetovne vojne, ko so ga nacionalizirali, kar nekajkrat menjalo svojega lastnika.
Iz grajske zgodovine ni dosti znanega. V času vseslovenskega kmečkega upora leta 1515, ki so se mu pridružili tudi blejski podložniki, ni bil ne zavzet ne oplenjen, vendar pa gaje že čez dve leti in še enkrat leta
■■■■■■■■■■■■■■■■■■
1690 hudo prizadel potres, a škodo so obakrat kmalu odpravili. Takratni posegi so gradu siicer vtisnili renesančen pečat, vendar so njegove srednjeveške sestavine ostale prepoznavne.
Zunanje obzidje, zavarovano z močnim romanskim vhodnim in bočnim gotskim stolpom, izvira iz 12. stoletja, vse druge grajske sestavine pa se na prvi pogled zde mlajše. To ve(j:a celo za stari palacij na zgornji gnyski terasi, kjer samo še gotsko okence opozarja na izjemno starost tega spomenika. Isto velja za gotsko, sv. Albuinu in sv. Ingeniu, zavetnikoma briksenške škofje, posvečeno grajsl co kapelo, ki so jo v baročni dobi okrasili z i'dvobarvnimi freskami.
Danes je obnovljeni grad z muzejsko zbirko in gostiščem ena najbolj obiskanih turistični h postojank na Gorenjskem.
Občni zbor v Slovenski vasi
V nedeljo, 26. marca se je v Hladnikovem domu vršil 48. občni zbor Društva Slovenska vas.
Poročila odbornikov so prikazala razgibano dejavnost na različnih področjih in da,jala pobudo za podrobnejša poizvedovanja.
Predsednik Vinko Glinšek, ki zasluži vso pohvalo za uspešno vodstvo Društva skozi cele štiri dvoletne dobe, se je v svojem poročilu zlasti zahvalil za sodelovanje v tem času.
Za volitve, kot se prerado zgodi v vseh naših ustanovah, je bila predstavljena le ena (odborova) lista. Ker je večina glasov bila pritrdilna, je odslej odbor Društva Slovenska vas sledeč:
Predsednik Stane Jemec, podpredsednik Ciril Jan, tajnik Franci Urbančič, blagajnik Andrej Goljevšček, gospodar Marko Zorko, kulturni referent Martin Sušnik, knjižničarka Zali Vire, športni referent Franci Sušnik, gradbeni referent Jože Čampa st., odborniki Janez Petek CM, Peter Rot, Jože Mehle, Janez Kocjančič; nadzorni odbor dr. Andrej Fink, Rotija Grbec, Pavlinka Grbec.
DIAKON IGOR JEREB,
bogoslovec ljubljanske nadškofije, bo med nami dobra dva meseca. Zanima se predvsem z a sodelovanje mladine v svojih organizacija h.
Želimo n tu čim boljše počutje.
OBISKI PARLAMENTARNE SKUPINE
2. aprila so nas obiskali člani odbora za Slovence po svetu Davorin Terčon (LDS), Jakob Presečnik (SLS) in Zoran Lešnik (DESUS). Udele žili so se jutrai\je sv. maše, med katero so st' tudi predstavili in pozdravili navzoče, nato pa so si ogledali Dom za ostarele (ki ga vodijo Marijine sestre), tiskamo Baraga in končno Hladnikov dom s športnim igriščem.
Osebne novice
Rojstvo: V Tucumanu se je 15. aprila rodila Alenka Zofija Dominguez Žakelj, hči Fabiana in Olge.
Veselim staršem naše čestitke!
mmmmmmmmmam
ESTUDIO de AGRIMENSURA (Pcia. de Bs. As.) ING. VLAHO - Tel.- 4755-8205 - Estado Parcelario -Subdivisi6n - Unificaci6n - Mensura - Usucapcidn TURIZEM
Oddajam bungalov in stanovanja v Villa Cate-dral, Bariloche. Uživajte mirne počitnice v najlepši naravi in po ugodni ceni. Kličite na Tel: 02944 424978.
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumdn 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Ilipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
FOTOGRAF
Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako nedeljo od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordoba).
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
NOVE KONZULARNE TAKSE
Izvleček iz zakona o upravnih taksah Veljavne od 1. maja 2000
1) Prošnje in druge vloge (za overitev podpisa, izpisek iz RMK, PMK, MKU, različna potrdila) 8 USD; vsaka naslednja vloga v isti zadevi 5 USD
2) Vročanje prošenj in odločb organov RS 5 USD (Če poskrbi za vročanje diplomatsko ali konzularno predstavništvo, stroške letalske ali hitre pošte (npr. DLH), plača zavezanec 8 USD)
3) Izdaja slovenskega potnega lista 65 USD
4) Izdaja potnega lista za vrnitev 27 USD
5) Overitev podpisa na prošnji za sprejem ali odpust iz državljanstva 270 USD
6) Vizumi: za eno potovanje v RS ali en tranzit 27 USD; za več potovanj v RS 54 USD; v skupni potni list za vsako osebo 5 USD; dovoljenje za prvo prebivanje 81 USD
7) Potrdila za ureditev carinskih formalnosti 27 USD
8) Potrdilo za prenos posmrtnih ostankov 11 USD
9) Overitev prepisa ali fotokopije: prošnja za overitev 8 USD; prva stran 11 USD; vsaka naslednja stran 5 USD. Za več izvodov istega prepisa ali kopije se plača polna taksa samo za prvi izvod, za vsak nadaljnji izvod pa samo polovica takse!
10) Overitev prevoda Prošnja za overitev prevoda je takse prosta 11 USD
11) Overitev podpisa na listini 11 USD
12) Sestavitev pooblastila 11 USD
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Obvestiia
NEDELJA, 30. aprila:
V Slomškovem domu občni zbor. Misijonska tombola v Slovenski vasi. PONEDELJEK 1. maja:
Mladinski nogometni turnir v Slovenski vasi.
SREDA, 3. maja:
Zveza slovenskih mater in žena ima ob 15. redno sejo, ob 17. pa razgovor z go. Lino Kambič.
SOBOTA, 6. maja:
Redni pouk srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
NEDELJA 7. maja:
40.	Obletnica v Slovenskem domu v Carapachayu.
NEDELJA, 14. maja:
Vseslovensko romanje v Lujan.
BREZ DENARJA NI MUZIKE
Upravni odbor Glasbene matice je zaradi hude finančne krize in pomanjkanja denarnih sredstev poslal pisma o prenehanju delovnega razmerja vsem uslužbencem, tako učiteljem kot ostalemu osebju. V službi naj bi ostala samo ravnatelj in glavna tajnica V zvezi z odpuščanjem uslužbencev Glasbene matice je krajše sporočilo izdalo tudi pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti. V njem med drugim piše, da ima zavlačevanje s sprejemom zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italjji že prve negativne posledice.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracidn: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@elsitio.net e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
C6
eke na ime “Eslovenia Libre*
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAEICOS VILKO S.R.L.
Eslados Unidos 425 - Cl 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
25. aprila 2000
1 dolar	215,79 SIT	tolarjev
1 marka	103,64 SIT	tolarjev
100 lir	10,47 SIT	tolarjev
Slovenska skupnost v Carapachayu praznuje svojo
40. obletnico ustanovitve doma
v nedeljo, 7. maja 2000
Spored: 10.30 pozdrav in dviganje zastav,
nato sv. maša za žive in rajne člane 13.00 skupno kosilo
15.30 kulturni program, med katerim bo govoril
lic. Marko Amon in nastopi rojakinja Vera Golob, ki je pred kratkim diplomirala in dobila naslov „cantanta lirica solista“ ter nastop folklorne skupine Maribor.
Po programu družabni del s plesom.
Rojaki in prijatelji našega doma iskreno vabljeni!
Ste že odgovorili na vprašalnik?
Kaj čakate? Prosimo, pohitite. Vaše želje in vaši nasveti nam bodo v veliko pomoč, ko bomo začrtovali in izvajali potrebne spremembe pri urejanju lista. Želimo, da bi bil ta vedno bolj zanimiv, privlačen in koristen za vse naročnike in bralce.
Le z vašo pomočjo bo Svobodna Slovenija res naše skupno glasilo.
Uredništvo in uprave
Slovenska kulturna akcija
vabi na razstavo
MILAN VOLOVŠEK - olja
Odprtje: 29. aprila 2000 ob 20. uri. v mali dvorani Slovenske hiše Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 30. aprila, po maši.
1		1
Naročnikom v zaostanku Vsem naročnikom, ki so s plačilom naročnine za pretekla leta v zaostanku, sporočamo, da je Občni zbor društva Zedinjena Slovenija odločil, da se vse zaostale naročnine računajo po novi ceni. Uprava je sklenila, da ta odlok uvede z datumom 1. maja. Dotlej lahko naročnino poravnate še po stari ceni, odtlej naprej pa bo za vse naročnine, stare in nove, veljala enotna sedapja cena. Za naročnike iz inozemstva pa rok za poravnavo po stari ceni zapade z datumom 1. junija. Uprava Svobodne Slovenije		
		^Tako pravi slvoenska modrost. Mi pa Vam svetujemo: vprašajte nas o vseh možnostih varčevanja. Ustanova, ki že 45 let uživa zaupanje tisočev članov. Telefon za vas: 4656-6565 Glavna pisarna: Bme Mitre 97 - Ramos Mejia Od ponedeljka do petka, od 10. do 19. ure. Obiščite nas!